UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 61. 8 visfeorna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. popoldne in od 8. do 6. popoldne vsak dan razen nedolj in Praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Ncfrankirana pisma se ne 'J '	sprejemajo	:	: :
NAROČNINA: celoletna	po poSti ali	s pošiljanjem na dom	za
Avstro-Ogrsko In Bosno K 21-60, polletna K 10 80, četrtletna * 0*40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno	K 2G-40;	za
5 ostalo inozemstvo	in Ameriko	celoletno K	36 —.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
m
ZAH J A i-/,haja vsak dan razen nedelje in praznikom .* .* /	ob pol 11. dopoldne.	v.	'
UPRAVN1ŠTVO se nahaja v Selenbuigovi ulici štev. 6, II., ii uraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen ptoslor, poslani :::	in	reklame	40	vin.  .......•!.. riejema upravniStvo. ::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
■■■■..........  Reklamacijo	lista	so	poštnine proste. —...
Štev. 369.
V Ljubljani, v četrtek dne 29. avgusta 1912
Leto II.
Vabilo na naročbo.
. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in aile naročnina
, _ . Za avstro-ogrske kraje:
bAi? na  .................................K	2160
?®lle‘na....................................  1080
^tletna  .................................»	5 40
“»esečna....................................  ,180
cdoletna . Polletna . četrtletna . Mesečna .
Za Nemčijo:
K 26-40 . 13-20 . 660 , 220
Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron
*	sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Na-r°cnino je pošiljati naprej.
, Posamezna številka 8 vin. v administraciji ln tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom: Uprav "1 st vo »Zarje" v Ljubljani.
Nemški nacionalci v rokah „Jugoslovanov“.
lik- Jt,S<>sloyanski izdajalci kličejo v svoji ve-
-	UnsHi zadregi neškega naeioiralca Hcine-)a Ptpmoč. 192 meščanskih »ljudskih« za-pc 0v te glasovalo dne 2, julija 1012 proti taiogu sodruga Tomschika za železničarje nik ^ m^čanskih, tudi »ljudskih« zastop °v Pri glasovanja ni bilo navzočih. Meščan-e* (akozvane »narodne« stranke, ki hočejo, aJ se železničarji prepirajo in sovražijo med ^boj v imemt »naroda«, so dne 2. julija .1912 v bratski složnosti izdale interes železničarjev.
Nam socialnim demokratom se to izdaj-tV0 meščanskih strank napram železničarjem stc Ztj* čud.t|o. Vemo, da meščanske »narodne« rnH.n ’ k' dovoljujejo militarizmu sinove na-torp- Z*R ,Yzdrževanje redu v notranjem države, za obrambo kapitalističnega izkori-’ . meščanske stranke, ki so zadnje dni >. k ca itmija 1912. sklenile v § 3. brambnega ‘iK°na, da je skupna brambna vojska določe-?a tudi za vzdrževanje varnosti in redu v no-fanjeni, in s tem tudi sklenile, da naj dobi de-Ža -O’ če ki'če 130 kruliti, modre krogle v sra?dee’ te )5liar°d'ne« stranke, katerih ni k-iJ!’ i^ xdado sY°ie rojake, če se ustavljajo st reli ti' S1 ml?11 • izk°riščž(nju, posekati in po-koriščanjern nrf5 o braniti železničarje pred iz-PrivatnihT,,?-? ,Strani kapitalistične države in Da J^,t?,?tiCnih železniških družb, v ržen p m - ?a^° meščanske stranke po do-volilrp.n ?dajstvu opravičiti železničarjem -lc?n£ i JC razum>jivo. Da pa nacionalne že-cnip	0Iganizacije,	namesto da bi pokli-
cne »narodne« politične stranke in »narodne« s tv zaradi dne 2. julija dovršenega izdaj-'dolf nA- 0c*govor» branijo izdajalce, to dejstvo ua£?Z'-U^’ da smo imeli prav’ k° smo 0(5 nekdaj Uasali, da »narodne« železničarske organi-
kor'J^- n!So sP°s°bne zastopati železničarskih cn Iv r so bil? ustanovljene pod patronan-meščanstva, ki je nameravalo zdrobiti edi-J^st in z njo strokovno politično moč železničarjev in ki si hoče s pomočjo teh »narodnih« r8anizacij zagotoviti volilce.
. Kakor slikata glasili nemškonacionalnih in gansko - socialnih železničarjev tistih 96
nemškonacionalnih tistih 66 krščansko - socialnih poslancev, ki niso glasovali za predlog Tomschika. kot najboljše prijatelje in socialne demokrate kot najnevarnejše sleparje železničarjev, ravno tako dela tudi »Jugoslovanski Železničar« ter se poslužuje, kakor piše sam, dopisa poslanca Heineja, ki sta ga priobčila v svoji zadnji številki »Eisenbahnbeamtenzei-tung« in »Der deutsche Eisenbalmer«.
»Jugoslovanski Železničar« povzdiguje do neba nemškega junaka Heineja, ki je 2. julija zbežal pri glasovanju iz zbornice s sledečimi besedami:
»Poslanec Heine ie nemški nacionalec in kot tak gotovo nasprotnik Slovanov, a priznati se mu mora, da je bil v železničarskem odseku izredno delaven in ima veliko zaslug pri pridobitvah za železničarje.«
Tako smo doživeli zanimiv dogodek, da skuša nemško radikalni Heine »in kot tak gotovo nasprotnik Slovanov«, opravičeti tistih 31 jugoslovanskih izdajalcev, ki nišo bili navzoči pri glasovanja o predlogu Tomschika. A m pa v v nemško - radikalnemu Heineju so jugoslovanski izdajalci našli prav nerodnega zagovornika, kar bomo dokazali v sledečem. Nam se zdi čudno, da gospode »obernarodnjake« le ni sram, podajati svojim pristašem take nemško nacionalne neumnosti in laži.
Meščanska šola v Ljubljani.
V občinskem svetu ljubljanskem so zadnjič zopet govorili o ustanovitvi meščanske šole v Ljubljani.
Tudi za nas je ustanovitev meščanske šole velikega pomena in prav meščanskim šolam pripisujemo glede na splošno naobrazbo mas kar največjo važnost.
Med ljudstvom po naših krajih meščanskih šol domala sploh ne poznajo in smatrajo !e gimnazije za one srečne zavode, v katerih edino more človek črpati vir vse modrosti. Seveda je ta nazor docela napačen.
Vse srednje Šole podajajo nekako splošno naobrazbo, vendar pa imajo mnogo stvari v svojem načrtu, ki jih v življenju ne potrebujemo nujno in so te šole zasnovane v čisto določene namene, kar je pa nekaj drugega kakor splošna naobrazba v realnih predmetih, ki služijo Človeku v praktičnem življenju.
Najbolj primerna višja izobrazevališča za nas vsakdanje ljudi, ki si služijo z delom v industriji svoj kruh, so meščanske šole, ker se ta učilišča snujejo po načrtih, krajevnim razmeram in potrebam primernih.
V prejšnjih dobah se pri nas politiki in drugi merodajni faktorji niso kaj posebno brigali za šolstvo. Le prevečkrat so v državnem zboru prodajali svoje glasove za čisto malenkostne koncesije, namesto da bi se bili zavzeli za ustanovitev potrebnega šolstva. Imele so v deželi Kranjski stranke samostojno odločevalno moč, pozneje v kompromisnem razmerju, danes io
-	imajo klerikalci, toda glede meščanskega šolstva niso gospodje nikoli bili resnobni. Bile so jim meščanske šole Hekuba.
To se sedaj bridko maščuje. Ljudstvo ?e premalo vzgojeno. Neznačajnost in izdajstvo, nizkotno klečeplazstvo in politična nezrelost odločujeta v javnosti, ker se ni skrbelo za to, da bi se bilo podala ljudstvu primerna izobrazba potom šolstva in ne izven šole, na podlagi
katere bi se utegnile slovenske mase poglobiti vsaj v naše domače gospodarske in politiške razmere.
V ljudski šoli se učimo brati, pisati, n.ekoli-kaliko računati, tudi vzgajajo nas. Če je učni načrt razdeljen na dva ali tri razrede, pa ma-gari tudi na osem, kar je pa le redkokje, je vendar učni načrt ljudske šole preveč šablonski in preveč mora ljudska šola se ozirati na splošen napredek v razredu, da bi mogla s pridom na-domestovati triiazredne in štirirazredne meščanske šole.
V Ljubljani imamo samo dve mestni slovenski osemrazrednici, in sicer eno deško in eno dekliško, kar nam le potrjuje, da je celo ljudsko šolstvo v Ljubljani premalo razvito.
Obstoječi nedostatki sami nam usiljujcjo prepričanje, da je Ljubljana ravnala naravnost brezvestno, ker ni v tem pogledu izpopolnjevala šolstva.
Izobrazba, ki jo dobimo v ljudski šoli tyori principe v zakonu predpisane vzgoje, ne polaga se pa tam realne izobrazbe na prvo mesto* za-raditega je za vsak poklic prevažno, da se izobražujemo dalje in da se izobražujemo še pozneje, čemur pa treba primerne podlage, ki je večina še ne more dobiti v ljudski šoli, pač pa nekaj več v meščanski šoli.
Pri nas je treba odvrniti preveliki naval v gimnazije in navrniti izobrazbe željno in sposobno mladino v meščanske šole in realke ter strokovne šole.
_ Jasno je pa, da bo ustanovitev meščanske šole v Ljubljani za mesto precejšnje breme, ki se. ga mesto boji. Toda šole so potrebne. Kar se ne da osnovati in ustanoviti v manjšem krogu, če se boji občinski svet zameriti ljubljanskim volilcem, pa se naj osnuje v širšem. Spominjamo se še. da smo priporočali, naj se ljubljanska občina, ki ima tudi sama premalo ljudskih šol, sporazume z moščansko občino in se postavi skupna šola, ker so tudi.vsi gospodarski interesi Moščanov in Ljubljančanov tako tesno spojeni, kakor bi to sploh ne bili dve občini. Takrat so naprednjaki hoteli smešiti to misel. Pa so se zaradi tega Moščanom hudo zamerili.	.	•	■
Pri ustanovitvi moščanske šole pa je tak skupni interes še bolj očiten .Ljubljana sama potrebuje meščansko Šolo Šiška, Glince-Vič, Moste itd., jo pa tudi potrebujejo. In če se oziramo na kakovost piebivalstva, pa takoj uvidimo, da stanuje v ljubljanski okolici največ delavstva in drugačnih uslužbencev, ki so v službah v mestu Ljubljani, ter da se rekrutira novi delavski naraščaj v tistem razmerju izmed okoliških prebivalcev, ki pa domala vsi potrebujejo več izobrazbe, da bodo prospevali pri svojih obrtih, v obrtni Šoli in v življenju vobče. Potreba šol v Ljubljani je danes taka, da če občina osnuje dve meščanski šoli obenem, pa še ne bosta zadoščali.
Imamo pa še na Slovenskem precej večjih industrijskih krajev in prav tistih, ki imajo po dve tri ljudske šole in še več v eni občini, pa nobene meščanske ali kakšne višje organizo-vane šole. Tudi tam je mladina.
Ker se je v Ljubljani zopet izprožila misel glede ustanovitve meščanske šole, priporočamo, da ljubljanska občina povabi okoliške občine, posebno vse tiste, ki bodo prišle v poštev ob priklopitvi predkrajev mestu Ljubljani,
na posvetovanje, da se izdela skupno načrt za ustanovitev meščanskih šol.
Delavstvo ima v okoliških občinah velik vpliv in bo gotovo tudi storilo v tem pogledu svojo dolžnost, ker mu je veliko do tega, d? se. odpre njega otrokom pot do naobrazbe.
Sedaj v jesenski dobi se bodo sestavljal) občinski proračuni, pa bi se to vprašanje že lahko upoštevalo.
Pripravimo se torej na Veliko Ljubljano, ki ni več daleč!
Ljubljana in Kranjsko.
— Predrzna Ignoranca. Modrijani pri »SL Narodu« bi svojo univerzalno iii enciklopedična nevednost rad> prikrili in zato postajalo igno. rantje predrzni. Naj utrgamo le en šum cve» s sriočnje gredice, da se razodene njihova vne-bovpijoča nevednost. »Socialno demokratični narodnostni program ne more biti nič prida, če se še v socialno demokratični stranki ni ob riesfek« Zdi se človeku, da učenjak, ki je pregre-šil <o bedarijo, ne ve, da je narodnostni program načrt za rešitev narodnega vpraŠžnja v. javni upravi, zdi se, da ne-ve, da se je separatizem porodil na strokovnem' polju in ne v socialno demokratični stranki, in sicer ne vsle<* narodnostnega programa, temveč iz odpor? proti centralističnemu načelu, zdi se skratka, da nič ne ve in da sestavlja besede dfugo ob drugo, brez vse sol; in brez vsega zmisla. samo da opravi svojo dnevno tlako. Za take učenjake v resnici ni konverzacija o politični!* vprašanjih, zanje so vprašanja kakor: koliko je dvakrat dve...
— Liberalci ln reveži. Iz Zagorja ob Savi nam pišejo: Naši naprednjaki so res mojstri, če gre revežu škodovati. V naši občini je precejšnjo število delavcev, ki se ne brigajo z» domovinsko pravico; tako je bilo tudi pri Bar s bari Langger, čeravno že stanuje v zagorski občini čez 34 let, a vendar ni bila sem pristojna. Revica, vdova brez pokojnine čez 70 lel Stara, je približno pred poldrugim letom prišla v občinsko pisarno ter prosila za podporo. Ker je mislila, da je itak že sem pristojna, ker sta nuje tako dolgo v Zagorju. Rodoljub Keršnifc ki je na vsak način hotel biti tudi delavski vo* ditelj ranje narodne delavske organizacije, namesto da bi jo bil poučil, da ni pristojna in da
mora napraviti prošnjo za sprejem, pa ji it raje priskrbel nekaj podpore na konto njen* nekdanje domovinske občine. Šele pozneje jo ženica pripovedovala drugim,, ko je napravili, prošnjo za sprejem, ali to je bilo že prepozna Zakaj takoj, ko je dobila tistih par grošev poch pore, si je onemogočila sprejem v občino. S ten? je namreč dala vzrok, da jo je lahko večina v občini odklonila. Premožni sloji se povsod branijo revežev v občino, ampak človek, ki hoče biti prijatelj revežem, bi ne smel igrati takšne vloge. Ce je ženica 34 let živela v zagorskC občini je imela gotovo tudi občina nekaj od nje. Torej ni bilo ravno pošteno izrabiti nevednost stare ženice in se je tako rešiti iz občine. Ljudje, ki ravnajo z reveži tako, naj prihodnjič le molčijo o delavski prijaznosti. Zagorske delavce pa opozarjamo, kdor stanuje 10 let v zagorski občini, naj ne odlaša s prošnjo za sprejem v občinsko zvezo. Če umrje in ni pristojen v zagorsko občino in čeravno je stanoval že. 10 let, imajo žena in otroci vedno sitnosti. Po-
MILE
Rim,
Ali Pipm , (Dalje.) pravkar pozdravil tcregil ie aPaparelli »>om, z nekakšnim Sim?‘r^no globokim poklo-Kovalca od premah n,m pos^v'10”1 zma' žalno veličanstvo S P’, ie zlasti P°grabl!o Janih soban Si teh treh neizmernih, razde-la dan izm emrn- prestolno dvorano, ki je bila 'v njem nott!!n?iena Y .l^rliški prostor, da je do ni a K-fi-ei l zadn^ih dvoje otrok tega Doni n ! v«a krasen in brezupen mrtvaški Prevelikih Lila St.e?ai °dPrta vrata, praznota ogromno v.n’ k* so jih nekoč napolnjevale Pot rln mn0.zice’, ,zdai Pa ie skoznje držala Karriin. ,na]ve.cje žalosti, do konca plemena! kier J se. Je zap,rl v svojo malo delavnico, late! ^Prejemal Člane obitelji ter intimne pri-do je’ «i so mu hoteli izraziti svoje sožalje; $oh'la era*‘na s’ ie bila izbrala stransko (l() °> Pričakujoča znane dame, ki bodo defilirale Uči|Ve^era' Pierre, ki ga je bila Viktorina po-l>os? ? tefl ceremonijah, je moral vstopiti ne-iel 5 ° v mrtvaško dvorano, kjer ga je spre-t0 j P.et globoko se priklanjajoč duhovnik; kor h zdai don Vigilio, ki je bil videti, ka-
Ka ne spoznava.
Dovnika je pričakovalo presenečenje. l°bnn I? s‘. bil popolnoma zatemnelo ža-Vse ,kaPeiico, kjer bi gorelo sto in sto sveč fane n°K k^tafalka, stoječega v sredi dvo-S ’riPre£rnjene s črnimi zavesami. Dejali so W jPa ,sta mrliča tukaj položena na oder, «e ara’ v Pritličju ležeča kapela palače 'la knrH- , zaPr*a ter se ne rabi, in ker bi
CirQlIlalnVO	Iranoltnn m r\ +« nntvinn
namen
^retUalih n n0Va Privatna kapelica za ta fVoranl °staviti so morali torej v prestolni Kaša za—a-’ se od rane2a jutra brala
Jrivatnf Razuntega so se morale tudi v so ^apeli neprenehoma brati maše; na-p°stavili dva druga oltarja, enega v
mali sobi poleg častnega predsobja, drugega v nekakšnem prizidku, ki je izhajal v drugo predsobje. Tako so duhovniki, zlasti frančiškani, menihi ubogih redov brez prestanka in sočasno doprinašali mašno žrtev na teli štirih oltarjih. Kardinal je želel, da se ne ustavi niti za trenotek tekoča božanska kri v njegovi hiši, da bosta dragi,, skupaj ubegli duši izveli-čani. V žalujoči palači, v žalobnih dvoranah so neprenehoma pozvanjali zvončki pri povzdigovanju; otožno mrmranje latinskih besed ni utihnilo, in nepretrgoma so se lomile hostije in se praznili kelihi, tako da se ni mogel Bog niti za minuto odstraniti iz tega težkega, po smrti dišečega zraka.
In Pierre je našel na svoje začudenje prestolno dvorano prav tako, kakor jo je bil videl na dan svojega prihoda. Niti onih četvero velikih oken ni bilo zagrnjenih; zastori so viseli kakor vsak dan, in plaha, siva, hladna luč mračnega zimskega jutra je silila noter. Še vedno je bilo pod stropom iz pozlačenega izrezljanega lesa videti rdeče stenske tapete, od dolge rabe izglodan brokat z velikimi palmami; tudi stari prestol, k steni obrnjeni naslanjač, je bil tukaj, zaman čakajoč na papeža, ki ne pride nikoli več. Samo poleg tega prestola postavljeni improvizirani oltar je nekoliko izpremenil prostor, iz katerega so bili od1-nesli tisto malo pohištva, stole, mize, konzole, kar jih je bilo navadno tukaj. V sredi so postavili na nizki stopnici paradni oder, kjer sta ležala Benedeta in Dario pod celimi hribi cvetlic. Ob vzglavju je stalo samo dvoje sveč, na vsaki strani po ena. Druzega nič — nič kakor cvetlice, taka množina cvetlic, da človek ni vedel, v kakšnem vrtu domišljije so jih bili mogli natrgati. Posebno mnogo so bili posuli belih rož. Šopki rož so ležali na postelji, šopki rož so lili s postelje, šopki rož so pokrivali oder in so padali .s stopnice dol na krasni tlak dvorane.
Pierre se je približal postelji; globoka ginjenost mu je pretresala srce. To dvoje sveč, katerih mala rumena plamenčka je dnevna svetloba napol dušila, neprikinjeni, tihotno tožeči glasovi v bližini brane maše, presunljiva, zrak otežujoča dišava rož je napolnjevala veliko, zastarelo, prašno dvorano z neskončnim strahom, z brezmejno žalobno tožbo, hi nobenega gibljaja, nobene sapice ni bilo čutiti, ničesar slišati — ničesar kakor da je od časa do časa kdo izmed navzočih zamolklo zaihtel. Sluge doma so se neprenehoma izmenjavali; vedno je stalo njih četvero liki zvesti, zaupni stražniki ob vzglavju. Od časa do časa je šel konsistorijalni odvetnik Morano, ki se je že od rana bavil z vsem. hitro in s tihim korakom skozi dvorano, na stopnici pa so poklekovali vsi vstopajoči ter so se jokali in molili. Tudi star duhovnik, čigar obraza ni bilo mogoče razločiti, je bil tam; tresel se je od bolesti in sklanjal glavo. Zlasti pa ga je ginil pogled na revno oblečeno mlado dekle, katero je imel izprva za služkinjo; bolest jo je tako potrla, da je ležala na tleh kakor kupček bede in žalosti.
Zdaj je pokleknil tudi on in se trudil, da bi od priučenem premikanju ustnic zopet našel latinske besede svetih molitevi, ki jih je bil tolikokrat izgovarjal kot duhovnik ob ležišču mrličev. Naraščajoča razburjenost mu je zmedla spomin; pogreznil se je v krasni in strašni pogled na dvoje ljubečih, od katerih se niso mogle odmakniti oči. Pod množino rož je bilo komaj mogoče zaznavati objeti telesi, ali izpod svilnate, do vratu zgrnjene rjuhe sta moleli glavi. In kako sta bili še lepi, ležeči na skupni blazini, na kateri so se mešali njiju lasje! Bila je lepota naposled zadoščene strasti. Benedeta, za vso večnost ljubeča in zvesta, vzhičena, ker le izdihnila zadnjo sapo v zadnjem poljubu, si je ohranila svoje božansko se smehljajoče lice. Dario je imel kljub svoji zadnji radosti bo-
lestnejši izraz — kakor marmor nagrobnih kamnov, ki jih ljubeči zaman objemajo. In njiju oči, ki so se globoko pogrezale druge v druge, so bile široko odprte in so se za večnost gledale z ljubeznijo, katere ne bo nič več motilo.	—
O Bog, torej je bilo res, da je ljubil to Be-nedeto z najčistejšo, vsake sebične misli prosto ljubeznijo? Preslastne ure, ki jih je bil preživel v njeni bližini v izbrani prijateljski zvezi, ki je bila tako sladka kakor ljubezen, so ginile Pierra v globočini duše. Ona je bila tako lepa. tako razumna, tako polna plamteče strasti! On sam je bil sanjal take lepe sanje! Njegova osvobojajoča bratovska ljubezen je imela oživiti to čudovito bitje ognjene duše in malomarnega vedenja; v njej je videl ves stari Rim, ki ga je hotel prebuditi in osvojiti za ju-tršnjo Italijo. Sanjal je, kako bi jo poučil, kako bi ji razširil srce in duha z ljubeznijo do ubogih in malih, z navalom časovnega usmiljenja z rečmi in bitji. Zdaj bi se ob tej misli lahko nasmehljal, da mu niso prekipevale solze. Kako je bila dražestna, kadar se je trudila, da bi ga zadovoljila, dasi so ji branile nepremagljive zapreke, da mu ni mogla slediti. Bila je ubogljiva učenka, sli nesposobna resničnega napredka. Kljub temu se mu je nekega dne navidezno približala, kakor da ji je bolest odprla srce za vsako sočutje. Potem je prišla iluzija sreče, pa ni mogla več razumeti bede drugih in se je vsa topila y sebičnosti svoje nade in radosti. Veliki Bog, je li bil to vzrok, da je moralo to na pogin obsojeno pleme tako končati? Včasi je bilo še tako lepo, tako oboževanja vredno, ali tako zakrknjeno napram ljubezni do drugih, napram zakonu altruizma in pravičnosti, ki bi edini še mogel rešiti svet z ureditvijo dela.
jfebno ounvaio nasi gospodje, ki viaaajo v ocetni, stare ženice.
—	Minister Trnka v Idriji. Dne 26. t. m.
|e posetil naše mesto minister javnih del Trnka. Pripeljal se je v Idrijo med 9. in 10. dopoldne 't avtomobilom. Najpreje si je ogledal rudniške fiaprave in rudnik. Potem pa čipkarsko in gospodinjsko šolo. Ob 1. popoldne se mu je predstavilo rudniško uradništvo in nekateri učitelji in učiteljice. Potem so sledile razne deputacije in posamezni vsprejemi. To priliko je uporabilo •tudi naše županstvo. Zbralo je deputacijo, obstoječe iz župana Štrausa, ravnatelja drž. realke dr. Bevka in poduradnika v p. A. Knapa. Deputacijo je predstavil deželni poslanec mesta Idrije g. Gangl. Deputacija je prosila ministra, naj bi povspešil železniško vprašanje, ki je vitalnega pomena za Idrijo. Dalje naj se c. kr. rud. ljudska šola uvrsti pod naučno ministrstvo, naj ministrstvo javnih del podpira obrtno nadaljevalno šolo v Idriji naj določi prispevek k regulaciji potoka Nikove, naj uvažuje zahteve idrijskega delavstva, naj skrbi za ustanovitev obrtne delavnice za brezposelne, naj prevredi staro rudniško gledališče prvotnemu namenu. Minister je izjavil željo, naj mu deputacija te zahteve še pismeno dopošlje. Nato je sprejel deputacijo delavskih zastopnikov, ki jih jc tudi predstavil poslanec Gangl. Zatem je prišlo na vrsto še več deputacij in posameznih sprejemov. Delavski deputaciji se je minister izjavil, da bo nekatere želje delavskih zahtev vpšteval. Pravilnik delavstva pa ostane v celoti tak kot je, ker velja za vse državie rudnike. Minister si je potem ogledal še rudniško žgalnico ter ob 5. popoldne zapustil Idrijo. Memorandum, ki ga pošlje deputacija mestne ob^ čine, priobčimo v »Zarji«. Čudno je le to, da gospodje niso opozorili ministra, naj bi si ogledal tudi rud. ljudsko šolo. če so ga vodili že p vseh državnih napravah, če bo kaj uspeha, nam pokaže bodočnost.
— Shod članov Občnega konsumnega društva po § 2 bo v nedeljo dne 1. septembra v Spodnji Idriji ob 1. popoldne. Člani v Spodnji Idriji in okolici so naprošeni, naj se vsi udeleže.
— Drugi sestanek za železniško progo Škofja Loka, Idrija, Sv. Lucija je bil dne 27. t. m. v Srednj vasi pri Poljanah. O razpravi tega sestanka bomo še poročali, o
— Socialno dramo »Kralj na Betajnovi« je uprizorila naša mladinska Zveza na čast desetletnice kolesarskega društva »Sloge« v soboto dne 24. t. m. Težko Cnkarjevo delo so igralci častno doigrali. Tudi udeležba na priredbi je bila povoljna. Le naša intelignea ne čuti potrebe posečati delavskih priredb. Ljubše so ji vse separatistične uprizoritve, dasi vedno vse povsod čez nje zabavlja. Pa s te strani se bomo že še videli.
--- Nezvest blagajnik. Ivana Podobnika, blagajnika »Občnega konzumnega društva« v Idriji, so včeraj popoldne soglasno spoznali porotniki za krivega, da je zase pridržal od izročenega mu denarja znesek presegajoč 2000 K. Predsednik senata je nato izrekel sodbo, s katero se je obsodil Podobnik po 8 184 kazenskega zakona na poldrugo leto težke ječe; sodišče je uvaževalo razne olajševalne okoliščine. Našim čitateljem je Podobnikovo dejanje deloma že znano, ker smo o njem že poročali. Podobnik je upokojen rudar, kot tak je bil dolgo vrsto let — od leta 1902 dalje član načelstva občnega konzumnega društva; opravljal je blagajniške posle. Za to delo je dobival nagrado in sicer prva leta manjšo, po 24 K, potem 60 K, nazadnje 100 K na mesec. Užival je pa neomejeno zaupanje društva; svoje delo je opravljal vestno in natančno. Kar se je tikalo dela za "društvo samo, je bilo do zadnjega vse v redu. Društvo je pa z odborom bratovske skladmce kupovalo slanino, prišli so vsak mesec po trije, pa tudi po 4 zaboji na »Občno konz. društvo v Idriji«. Odbor bratovske skladnice je vzel po dve ali tri zase ter svoto za to blago po svojem blagajniku oddal I. Podobniku kot blagajniku »Občnega konz. društva. Pravzaprav ni imelo »Občno konz. društvo« s tem nič drugega opraviti, le naročalo se je blago na svoj račun, blagajnik pa je imel plačati skupen račun. Tako, da je bilo to skoro čisto Podobniko-
vo opravno, ki se ni imaio spiosnega oorata društva. Kakor rečeno, je užival Janez Podobnik neomejeno zaupanje tako članov odbora Bratovske skladnice kakor onih odbora »Občnega konzum. društva«. Blagajna »Občnega kenz. društva« — naj jo je revidiralo načelstvo ali nadzorstvo — naj je prišel uradni revizor — je bila vedno v redu. Letni zaključek 1. 1908, 1909, 1910 in 1911 — pa niso izkazovali tistega prebitka, ki ga je odbor pričakoval kot uspeh svojega neumornega dela. Izkal je napake — pri kalkulaciji blaga, v skladiščih, v mlinu, pri kreditnem poslovanju, — ali vse zaman; na napako ni bilo mogoče priti. Bil je uradni revizor na reviziji, pa je istotako bil njegov trud brezuspešen. Letos junija meseca se je pa odbor odločil kontrolirati tudi ono poslovanje, ki pravzaprav ni spadalo v njegov delokrog — to je, da je pregledal vso manipulacijo pri slanini od
1.	1906 oz. 1907 dalje. In tu je zasačil krivca, ki je uničeval trud odbora »Občnega konz. društva«. Blagajnik Ivan Podobnik je denar od odbora Bratovske skladnice v resnici sprejemal, vknjižil ga je pa vsako leto po več tisoč manj nego ga je prejel. Račune za slanino je pa v redu plačeval z denarjem »Občnega konz. društva«. Računi za slanino so bili posebno plačani, le denarja za nje ni Podobnik v polnem obsegu oddajal v blagajno »Občnega konz. društva«. Takoj je bil Podobnik suspendiran od službe in sklical se je občni zbor članov, kate-rim se je zadeva pojasnila. Občni zbor je sklenil, da krivca izroče sodišču, ki ga je aretiralo ter delo v preiskovalni zopor. — Obtožnica, ki jo je v uvodu včerajšnje razprave podal c. kr. državni pravdnik, je povedala, da je poneveril Ivan Podobnik 16.673 kron ter še potom enega potvorjenega čeka 1013 K 34 vin. Podobnik je priznal dejanje v polnem obsegu. Izgovarjal se je, da je imel premalo plače, ter da je bil v sili. Priče, ki so bile povabljene, so obtožbo potrdile. Zagovornik dr. M. Pirc je v dokaj interesantnem govoru navedel, da je bil obtoženec res v sili, da mu z njegovo nizko plačo ni bilo mogoče izhajati — kar si je prisvojil, si je le v sili prisvojil. Apeliral je na porotnike, da naj ga oproste. Državni pravdnik je priznal, da ni Ivan Podobnik imel velike plače — dejal je, da je imel majhno — ampak postavil se je na stališče, da je obtoženec zagrešil veliko hudodelstvo, ker je okradel še siromašnejše nego je bil sam. Predsednik dvorni svetnik Pajk je v re-sumeju povdarjal, da je krivda brez dvombe evidentna — da pa tudi ni upoštevati sile, ker je ni bilo za tako dejanje. In porotniki so izrekli svoj: kriv je. Tako se je pred sodiščem završita tragedija, ki bo gotovo še v časopisih tolmačena na razne načine. Tudi mi se bomo pečali z njo, ker je v marsikakem oziru zanimiva in poučna.
—	Ameriška pisma na ljubljanski pošti.
Dne 28. februarja je dobila ljubljanska pošta reklamacijo zaradi nekega priporočenega pisma iz Amerike. Pismo je bilo naslovljeno na Katarino Vašek. Ljubljanska pošta je iskala pismo, toda brez uspeha, pisma ni bilo. Dne 12. aprila pa pride zopet neka reklamacija iz Amerike glede rekomandiranega pisma, naslovljeno na Lapajnarja v Ljubljani. Tudi tega pisma niso mogli najti. Slučaj pa je odkril, da sta obe pismi, ki sta bili reklamirani, prišli v Ljubljano in na ljubljanski pošti izginili. Pri iskanju so namreč našli neko dostavnico za re-komandirana pisma, na kateri dostavnici je bi-
lo	ime zbrisano in drugo napisano. Obrobna zaporedna številka pisem pa je izkazala, da pismo pod to številko nima pravega imena. To je bil jasen dokaz, da je bilo pismo ukradeno in dostavnica nalašč z napačnim imenom preskrbljena. Dostavnico je izpolnil poštni pod-uradnik Matija Sintič, in sum je letel nanj, da si je on pismi prilastil in ju napačno vknjižil na dostavnico. Ko ga je še tisti dan pozval k sebi poštni nadoskrbnik v Ljubljani, Josip Štrukelj, je obtoženec končno priznal, da je obe pismi vzel, toda on je trdil, da ni bilo v pismih nič denarja. Sintič je vpisal v dostavnico mesto imen Vašek in Lapajnar izmišljeni imeni Ca-dutto in Tomboto, katerih ljudi sploh v Ljubljani ni. Po ovadbi pa je Sintič svoje priznanje umaknil in danes pred porotno obravnavo od-
ločno raji vsaKo Krivdo, uoravnava se vrsi pod predsedstvom dvornega svetnika Pajka, državni pravdnik je dr. Neuperger, zagovornik pa dr. Žirovnik. Matija Sintič, ki ni hodil v šolo, marveč se je izobrazil pri vojakih, je prišel k pošti s certifikatom in služi pri pošti že šest let. Bil je do sedaj še nekaznovan. Kot že omenjeno, obtoženec krivdo zanika. Kot priča zaslišan nadoskrbnik Štrukelj ponovi svojo prejšnjo trditev, da mu je Sintič krivdo priznal in da je še celo obljubil, da bo pri priliki škodo povrnil. Razjasnil je cel položaj, kako se je prišlo goljufiji na sled, in jasno obrazložil, da sta omenjeni pismi prišli v Ljubljano in da jih je ukradel Sintič.. Kot že omenjeno, je pozabil zbrisati pri enem usodno številko, ki ga je izdala, pri drugem pa je ime tako slabo zbrisal, da se je prvotno ime še lahko prebralo. Sintič taji tudi vpričo nadoskrbnika priči v obraz, da bi bil kdaj priznal, vendar pa prizna na vprašanje predsednika, da oskrbniku ne očita laži. Pravi, da je on star »žandar« in tako navajen tiste stroge discipline, da odgovori vsakemu predstojniku »ja« in morda je tudi takrat nad-oskrbniku v zmedenosti odgovoril na kako vprašanje,, ki ga morda ni razumel, z »ja«. Va-šekova je izpovedala, da ji je mož pisal iz Amerike, da ji je poslal denar. Toda ona pisma ni dobila in je pismo nato reklamirala. V pismu je bilo po navedbi moža deset dolarjev. Tudi Lapajnar je dobil pismo od svojega sina iz Amerike, da je odposlal denar. Denarja pa ni bilo. Sin je poslal v pismu očetu dva dolarja. Po vseh teh izpovedbah Sintič še vedno dosledno taji. Zagovarja se jako nerodno in zaide večkrat v nesoglasja. Po kratkih govorih držav, pravd-nika in zastopnika je stavilo sodišče porotnikom vprašanje glede hudodelstva zlorabe u-radne oblasti, katero je storil Sintič kot poštni poduradnik, da je odprl dve pismi in si prilastil 12 dolarjev. Porotniki so to vprašanje potrdili z 8 glasovi. Poštni erar zahteva odškodnino sto kron, držaVni pravdnik in zagovornik pa navajata več olajševalnih okolnosti glede izmere kazni. Sodišče je obsodilo Sintiča na osem mesecev težke ječe, poostrene vsak mesec s postom in trdim ležiščem. Tudi mora Sintič povrniti poštnmu erarju škodo sto kron.
—	Umor v Čeljah pred poroto. V Čeljah pri Ilirski Bistrici se je zgodila 8. maja t. 1. krvava tragedija. 891etni prevžitkar Martin Frank je zabodel z velikim kuhinjskim nožem svojo sovražnico sneho Ivano Frank. Stari Martin je zapustil pred kratkimi 25 leti sinu Janezu v dobrem stanju precejšnje posestvo. Sin je pa z nerednim življenjem in slabim gospodarstvom kmalu zavozil in dal povoda sodnji, da je posegla vmes. Zapravljivega sina je dala pod kura-telo, a velik del zadolženega posestva prodala. Od tega časa je bil v družini Frankovih pravi pekel. Kregali, pretepali in preganjali so
line m za njo smrt. Stari morilec se je potegnil po dejanju v svojo sobo in odgovarjal oblegajočim in zgražajočim se vaščanom: »Kar sem storil sem storil. Kavo naj bi mi bila dala«. Drugo jutro so ga odpeljali orožniki < Ilirsko Bistrico in nato v preiskovalne zapore deželne sodnije v Ljubljani. Včeraj je stal stari morilec pred porotniki; priznava svojo krivdo, zanikava pa, da bi imel namen umoriti sneho.. Zaslišanih je bilo 11 prič, deloma iz so-rodništva deloma hišni sosedje. Sin Janez in nekaj mlajših vnukov je pričevanje odklonilo. Ostali so izpovedali za starega očeta kakor smo v kratko gori opisali. Posebno vprašanje se je stavilo glede morilskega noža. Dotični nož so imeli Frankovi dalj časa za kuhinjsko porabo. Enkrat po Božiču je pa nož naenkrat izginil. Vzel ga je stari Martin in ga skril v svoji sobi. Od začetka je govoril pred sodnijo, da ga je imel na polici, a že popoldne je priznal, da je imel skritega pod svojo skrinjo za vsakdanje potrebe. Po izpovedbi prič sta izrekla svoje mnenje zdravniška izvedenca dr. Schuster in dr. Plečnik. Oba sta izjavila, da je obtoženec sicer normalen človek, a je vsled duševne in telesne starostne oslabelosti izgubil v hipu početja tisto zavest, ki upravičuje pri zdravili ljudeh vpis dejanja v krivdo. Izvršil je delo v momentalni zmotenosti svoje duševnosti. Državni pravdnik je bil nasproten temu mnenju in predložil, da se razprava preloži v. svrho zaslišanja novih izvedcncev. O tem 'S sklepal sodni senat in predlog drž. pravdnika z ozirom na § 125 k. pr. r. zavrnil. Sodni senat je stavil nato na porotnike tri vprašanja: ali je starec izvršil hudodelstvo umora ali hudodelstvo uboja in konečno dodatno vprašanje, ali je storil dejanje v momentani duševni zmedenosti. PorotniKi so prvo vprašanje zanikali z vsemi glasovi, drugo z vsemi glasovi, a zadnje z dvetretjinsko večino potrdili. Na ta izrek porotnikov je sodišče obtoženca oprosti-
lo.	Državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo. Obtoženec se je s sklenjenimi rokami sodnikom zahvalil na milostni sodbi. Bil je sploh tekom cele razprave precej ginjen in je večkraf brisal solze iz oči in milo stokal.
—	Poboj v Pijavclh V noči od binkoštne sobote na nedeljo so v gost. pri Škafarju v Pi-javcili sedeli mladi fantje pri kvartali in pijači. Po 11. uri stopi v gostilno Vincenc Žitnik, fant, ki je na glasu velikega pretepača. Vstopil je oborožen z žilavko, pričvrščeno z železno krogljo. Pričel je izzivati, češ, ne bojim se ne boga ne hudiča, ne vseh fantov. Pa se je dal pogovoriti ter plačal še za dve steklenici piva. Proti polnoči pa se je družba podala iz Škafarjeve gostilne proti Širclje vi gostilni. Šli so porazdeljeni v dveh družbah. V sprednji družbi je bil tudi Franc Zorc, v družbi za njim pa rogovilež Žitnik. Ko so prvi pričeli peti, se jim
drug drugega. Dne 8. maja ni hotela snelia dati j pridruži zaostala Žitnikova družba. Žitnik je
staremu tastu zajtrka, nakar je Martin odšel od doma v vinograd. Med potjo je izpil pol os-minke žganja in se vrnil proti večeru v svojo hišo. Ravno tisti čas se je vrnila s polja njegova lfiletna vnukinja Marija in jc on zahteval od nje večerje. Ona ga je precej osorno zavrnila, češ, da drugi tudi še niso večerjali, nakar se je starec čutil užaljenega in zapostavljenega. Začel se je kreg med njim in med vnuki, ki so se ravnokar vrnili z dela. Prišla je tudi sinaha in njen mož Janez. Ker se stari ie ni dal umiriti, ga je Janez zgrabil baje precej surovo in ga vlekel v njegovo sobo. Starec je pa naenkrat izginil iz sobe na dvorišče in tu je prišlo do krvavega čina. Ko je sinaha šla iz hleva v hišo, je skočil izza zida njen tast Martin in ji zasadil v trebuh velik kuhinjski nož. Zena se je nagnila za par korakov naprej in zatulila z divjim glasom. Prihiteli so otroci. Bil je grozen prizor. Prišli so sosedje in so odnesli težko ranjeno žensko v postelj. Poklicali so takoj župnika in sodnika. Na vprašanje, kdo jo je ranil, je umirajoč zašepetala svoji hčerki kakor tudi sodniku najprej brez prisege, a pozneje pod prisego: »stari«. Poslali so po zdravnika v Ilirsko Bistrico, a ko je drdral voz po resmka, je mlada mati že izdihnila. Oster nož ji je prerezal trebušno votlino, iz katere je viselo kakih 20 cm črevesa, nakar je sledilo vnetje trebušne vot-
MAKSIM GORKIJ:
Solnce jetnikov.
I.
Šestindvajset nas ie bilo — Š?stin'dvalset živih strojev, zaprtih v vlažno klet, kjer smo delali preste in pražen prepečenec ter od jutra do večera gnetli testo. Okna naše kleti so gledala v pred njimi izkopano jamo, ki je bila obložena z rdečo opeko in ki je bila od vlage zelena; okviri oken so bili na zunanji strani z gosto železno mrežo omreženi, solnčna svetloba ni mogla prodirati do nas skozi šipe, ki so bile gosto posute s prahom od moke. Naš gospodar je okna okoval zaraditega z železnim omrežjem, da ne bi mogli podariti nobenega koščka njegovega kruha beračem ali pa onim od naših tovarišev, ki so stradali, ker niso dobili dela; naš gospodar nas je nazival lopove in nam je dajal opoldne namesto mesa pokvarjene vampe. Dušeče, tesno je bilo naše življenje v kamniti omari, pod nizkim, težkim stropom, prepreženim s sajami in pajčevinami. Težko in slabo nam je bilo med debelim zidovjem, poslikanim z nesnago in plesnobo ... Ob petih zjutraj smo vstajali, ne da bi se bili naspali in — topo, brezbrižno — smo sedli že ob šestih za mizo in delali preste iz testa, ki so ga pripravili naši tovariši za nas med časom, ko smo še spali. In ves dan, od jutra do desetih zvečer, ;o sedeli nekateri od nas za mizo, odvijali eftistično testo, zibajoč se semin-tja, da ne bi postali trdi. In drugi so mesili moko z vodo. Globokoumno in melanholično je žobruela ves dan voda v kotlu, kjer so se kuhale preste, hitro in jezno je ropotala pekarje-ya lopata po tleh peči, metajoč spolzko, kuhano testo na razbeljeno opeko. Od jutra do večera so gorela drva na eni strani peči, rdeči žar
plamena je trepetal na stein delavnice, kakor bi nas tiho zasmehoval. Velikanska peč je bila kakor neoblikovana glava pravljičnega pošastnega nestvora, kakor bi ga bilo dvignilo iz tal je odprl svoje široko žrelo polno prežarnega ognja, izdihoval vročino v nas in gledal z obema črnima globinama odduškovima nad čelom na naše brezkončno delo. Ti dve temni globini sta bili liki oči — neusmiljene, brezstrastne oči pošastnega nestvora:	zrle so na
nas venomer z istim temnim pogledom, kakor bi se bile že utrudile od večnega gledanja na sužnje, ki jih zaničujejo z onim hladnim zaničevanjem modrosti, ki nič človeškega več ne pričakuje od njih.
Dan za dnem, v prahu moke, v nesnagi, ki so jo prinašale naše noge iz dvorišča, v debeli, nasičeni sopari smo izvaljavali testo in delali preste, škropeč jih z našim znojem. In sovražili smo naše delo, z jedkim sovraštvom, nikdar nismo jedli tega, kar so naredile naše roke, namesto prest smo imeli rajše črn kruh. Ob dolgi mizi smo si sedeli nasproti — devet proti devetim — pregibali v teku dolgih ur mehanično roke in prste, in tako smo bili vajeni našega dela, da niti zasledovali nismo naših gibov. In tako temeljito smo opazovali drug drugega, da je vsak od nas poznal vse gube v obrazih svojih tovarišev. O ničemer se nismo imeli pomenkovati, tega smo bili vajeni, da smo molčali ves čas, razen če nismo zabavljali — ker vedno se najde nekaj, da se lahko zabavlja čez ljudi, posebno pa čez naše tovariše. Ali tudi to smo malokdaj storili — kaj pa naj človek zakrivi, če je napol mrtev, če je — kakor malik, če zaduši vse njegovo čuvstvovanje teža dela? Ali molčanje je le Mim grozno in mučno, ki so že vse povedali in katerim ni ostalo ničesar več, da bi še povedali; ljudem pa, ki še niso pričeli govoriti, je molčanje enostavno
Toda včasih smo peli, naše petje se je pričenjalo takole: sredi dela je nenadoma zazdih-nil kdo od nas, s težkim vzdihom trudnega konja in pričel potihoma peti eno od onih zategnjenih pesem, katerih milotožni motiv vedno olajša breme, ki teži dušo pevca. Eden od nas poje, nemi prisluškujemo osamljenemu petju, ki ugaša, ki ga duši težki strop kleti, ugaša kakor majhni plamen ognja na stepi v vlažni jesenski noči, ko visi sivo nebo s svinčeno težo nad zemljo. Pevcu se pridruži drug — zdaj ploveta že dva glasova tiho in boječe skozi soparo naše tesne globeli. In hipoma vpade več glasov naenkrat v petje — vzdigne se kakor val, postaja močnejši in glasnejši, in tako je, kakor bi se razmikale vlažne, težke stene naše kamenite ječe ...
na široko s svetlim žarom solnca, in sam sebe medsebojno uglašeni glasovi napoljnjujejo delavnico; petju je tesno v njej; udarja ob kamenite stene, stoka, joka in zbuja srce, s tiho, pikro bolestjo, oživlja bol starih ran in zbuja tu-go.. • Pevci zdihujejo globoko in težko; nekateri nenadoma preneha peti, dolgo posluša petje tovarišev in zopet iznova zliva svoj glas v splošni val. Nekateri, ko je boječe zaklical »oh«, poje z zaprtimi očmi in morda se mu zdi gosti, široki val glasov pot v daljavo, posuta na široko s svetlim žarom solnca, in sam sebi vidi, kako hodi po njej...
Plamen v peči plapola neprestano, neprestano brska pekarjeva lopata čez opeko, žubori voda v kotlu, trepeče žar ognja na steni, potihoma se smehljajoč... In mi pojemo s tujimi besedami o naši topi boli, o težki bojazni živih ljudi, ki so oropani solnca, hrepenjenja sužnjev. Tako smo živeli, šestindvajsetorica, v kleti velike, kamenite hiše, in življenje je bilo tako težko, kakor bi bila vsa tri nadstropja hise naravnost zgrajena na naših ramenih.
zopet začel izzivati ter se prerivati z fantoma Repovš in Rus. Enemu izmed teh fantov je celo predlagal: tu imaš roko, pa se dajva tepsti, da bo šlo brez tožbe. Žitnik je res ponujal roJ<o. a oni fant ni hotel skleniti take kupčije. Ker Žitnik le ni miroval, ga je še Zorc posvaril, naj miruje. Vinjenega Žitnika je ta Zorcov opomin posebno razkačil. Skočil je proti njemu s klicem: Kaj pa tebe skrbi. Prijel ga je z eno roko ter ga odrinil z besedami: »aufl zdaj pa udrimo!« in je udaril Zorca z omenjeno ži-lovko po glavi. Zorc razburjen, se obrne, vzame Repovšu krepelc iz roke, se hitro obrne, pa lopne dvakrat po Žitnikovi glavi. Žitnik se je takoj zgrudil na tla ter brez kakega glasu umrl na sredi ceste. Zorcu pa to še ni bilo zadosti. Že ko se je odstranil od mrtvega, je šel še enkrat nazaj, pa mrtvemu prisolil Paf udarcev po zadnjici. Nato so nekaj časa še počakali.^ Ker pa na cesti ležeči Žitnik le ni dal sledi življenja o sebi, so šli fantje pogledat !" se takoj prepričali, da Žitnik ne bo ’nik<far 1 nikomur več nagajal. Mrtveca so prev\e*u vstran iz ceste, potem pa, ne da bi koga o*3: vestili o smrti, se razšli domov. Uboja obtoženi Franc Zorc, šele 19 let star, prizna svoje dejanje; zagovarja se z razburjenostjo vsled Žitnikovega napada. Priče izpovedo, da takrat, ko je bil Žitnik prvič Zorca udaril in dvignil      ■  -----------------
II.
Tod razen petja smo imeli še nekaj lepega, še nekaj, kar smo ljubili, kar nam je moi-da nadomeščalo solnce. V drugem nadstropji naše hiše je stanovala vezilja in med njenimi pomočnicami je živela pri njej tudi lGletna hišnica Tanja. Vsako jutro se je naslonil droben, rožnat obrazček z modrimi veselimi očmi na steklo okenca, ki je bilo v durih iz veže v našo delavnico, in jasen, prijazen glas nam je zaklical:
»Dajte, prest, jetniki!«
Na ta znani, jasni glas smo se okrenili vsi in gledali veselo in dobrovoljno v čisto dekličino lice, ki se nam je prijazno smehljalo. Prijetna navada nam je bilo gledati nos, ki se je ploščato pritiskal na šipo in drobne, bele zobe, k! so se svetlikali izza od smeha odprtih rožnati j usten. Planili smo in se suvali, da bi bili odprli vrata in — tedaj že pride, tako veselo in ljubezniva, k nam, držeč predpasnik presdse, stoji pred nami, z nagnjeno glavo, stoji in sc neprestano smehlja. Dolga, debela kita, kostam?-vorujavih las, ji pada čez ramo m lezi na prsiH; Mi umazani, temni, grdi ljudje zremo k nje
gori prag je za štiri stopnjice viši od tal
zremo k njej s povzdignenimi glavami, želinjj ji dobro jutro in ji govorimo posebne besede
—	samo za njo jih najdemo. V pogovru z "j" postajajo naši glasovi bolj mehki in naše šal® nedolžnejše. Za njo smo imeli — same pose / nosti. Pek je vzel iz peči najbolj rujave in nar. bolj zapečene preste lz peči in jih ročno zagna Tanji v predpasnik.	,0
»Le glej, da ne prideš mojstru v pest,« J vedno svarimo. Hudomušno se nasmeje in na veselo zakliče:
»Zdravi, jetniki!« in izgine naglo ka& miška.
(Dalje.)
Samo pri tvrdki
»o
S
O
ti
N
O
M
%
0)
«?
O
o
>—
(D «—<.
r+
n>
Cfl
S?T
O
M
*T3
M
O
C
ea<
Cenik zastonj in poštnine prosto.
žilovko k drugemu udarcu, je Zorčev tovariš Rus prijel za žilovko, a Umek je Žitnika držal za ramo, tako, da je bil Žitnik razorožen, da torej Zorc ni bil v silobranu ali v bojazni, da ga Žitnik še enkrat udari. Žitnikovo smrt smatrajo izvedenci kot »šok«. Porotnikom se le stavilo eno glavno vprašanje na uboj iz sovražnega namena. Obtožbo je zastopal dr. Kočevar. zagovorništvo dr. Šegula; senatu je Predsedoval d. sod. svet. Žmavc, prisednika d. sod. svet. Jarc in sodnik Kuder. Že med posvetovanjem so porotniki zahtevali še dodatno vprašanje na silobran. Ker so porotniki potrdili vprašanje glede prekoračenja silobrana, je ou obtoženec od hudodelstva uboja oproščen, obsojen pa zaradi pregreška prekoračenega Sl'obrana na tri mesece strogega zapora.
.	— Potrjeni deželnozborski sklepi. Cesar
"Potrdil 19. avgusta dne 25. januarja 1912 plenjeni sklep kranjskega deželnega zbora, ki dovoljuje občini Vrhnika pobirati leta 1912 . 'Odstotno in davčni občini Stara Vrhnika fptjde na interesente pri vodovodu 180odstotno doklado. Nadalje je cesar potrdil sklep, ki dovoljuje občini Postojna v letu 1912 'pobirati 120odstotno občinsko doklado.
— Avstrijske žrtve bohumske katastrofe. Dobili smo naslednje dopolnilno poročilo k notici, ki je bila priobčena pod zgornjim naslovom v »Zarji« od 24. avgusta: Izmed navedenih ponesrečncev jc bil rojen Salobier v Slivnici na Štajerskem; Lončarič v Ključarovcih na štajerskem; Božič v Razdelil pri Novi cerkvi »a Štajerskem; Verbič v Stični na Dolenjskem; Kamer v Rutih pri Nemškem Plajbergu na Koroškem; Marek v Turnici v breslavskem okraju Ha Moravskem; Plučnar v Gornjih Domažlo-vicah v tešinskem okraju v Šlezii; Dvorak v Plučni, okraj Manetinjia Češkem; Terkovnik
v Malem Cirniku pri Šent Rupertu na Dolenj-Skem.
Eustl-^ eSt"5 k,av»lcl so zaklali od 11. av-
li	1 nraši^«- a^usta 70 volov, 6 bikov, 6 krav, čev	205 te'et. 72 koštrunov, (5 kozli^
telet	S0 451 kR nlesa’ 3 prašiče in 22
wUmrli so v Ljubljani; Viktor Hofmanu, IacUrS.1 svetnik v p., 72 let. — Neža Kosec, zasebnica, 80 let. — Ivan Turk, posestnik, •l-	— *van Kreč, bivši črevljarski pomoč-
nik, 43^ let. — Lidija Mravlje, hči sprevodnika južne železnice, 4 leta. — Primož Trček, užit-Kar 70 let. — Zdenka Hudnik, dijakinja, 18 let.
Fran Perko, bivši delavec, 24 let. — Ivan Kepa, sin tovarniškega delavca, 24. let. — Ivan rija Logar, užitkarica, 55 let. — Jerica Kopp, zena izdelovalca glasovirjev, 24 let.
— Nasilnež. V torek je hlapec Metle peljal Pri mitniči na Trnovskem pristanu v mesto opeko in je mitniški paznik od njega zahteval mitnino. Hlapec se je začel prepirati, naposled Ja pa obljubil pazniku, da ga bode z opeko, &ko ga ne pusti v mesto. Šele došli policiski Stražnik je napravil red.
.r~ S ceste. V torek je pustil hlapec Lju-nem	na	Bleivveisovi	cesti	pri	perič-
hišo po onri.1 yP,5eženega konja in šel v bližnjo
Perilo^katerea ■ Kon) ie z vozi£ka vleči e naora vi „/a 'le ,2t!riwl in razlrsal tako, Ua
bnS MIH J101 okol° 5 K škodc' - V Selei'-
le hil i',1,, J,e l)cs Prišel pod avtomobil. Pes k-nniL r po^°dovan, da so ga morali oddati
■Mču. Lastnik ceni psa precej visoko.
Trst.
Uslužbenci glavnih skladišč vseh kategorij, stalno in nestalno nameščeni, organizi-ani m neorganizirani, so vabljeni na važno .ki bo v nedeljo 1. septembra t. I. O 10. dopoldne v veliki dvorani Delavskega siJT3 u. ^adonnlna 15. Na dnevnem redu je r»enlca in poročilo 0 korakih, ki so jih naredili naši poslane pri oblasti. Dnevni red je torej izredno važen, zato je pričakovati prav obilne udeležbe od vseh prizadetih uslužbencev.
— Shod ženskega odseka se vrši tekom jtteseca septembra. Ženski odsek izvršuje naj-tepše in uspešnejše svojo agitatorično in kulturno nalogo. V zadnjem času so se vršila ,važna zborovanja in seje tega odseka. Ker od-Sek kaže veselo napredovanje, se je sklenilo Porediti v teku meseca septembra shod. So-Jtrugom in sodružicam priporočamo že zdaj
aJlepšo agitacijo za shod.
M	De,aysko Izobraževalno društvo pri Sv.
i	• Magdaleni spodnji priredi v nedeljo dne •ftembra 1912 ob 4. popoldne veliko vrtno Na 0 -v- gost'lni Pri Padovanu na Katinari. 2a .^^lici bo svirala godba zidarske organi-*bor	ru^tven' zbor bo proizvajal lepe nove
domači diletantje pa bodo vprizorili <J0nA v enem dejanju »Mesalino«. Sodruge 'fla se H*n *z ^1'žnjih krajev vabimo že sedaj, udeleže te veselice v .velikem številu.
— Proslava Antona Aškerca se vrši dne
5. in 6. oktobra t. 1. v Delavskem domu. V soboto zvečer, dne 5 oktobra predava o Antonu Aškercu sodrug Ivan Cankar. V nedeljo dne
6. oktobra se pa vrši Aškerčev večer. Vprizori se »Red Sv. Jurija« in »Tujka« ter deklamirale njegove najlepše pesmi. Slovensko zavedno delavstvo hoče počastiti na najiskrenejši način pesnika svobode.
— »Ljudski eder« si je znatno obogatil svojo lepo knjižnico. Nakupile so vse najnovejše knjige in naročilo vse moderno slovensko in hrvaško časopisje. Knjižnica jc imela v zadnjem času izredno velik promet, tako da kljub temu, da je od vsake knjige po tri in tudi več iztisov, še vedno primanjkuje knjig. To napredovanje je značlno in nadvse razveseljivo. »Ljudski oder« bo svoio knjižnico še bolj obogatil in število izvodov vsake knjige še pomnožil. Tudi vse podružnice prav lepo napredujejo. V teku prihodnje sezone se bodo vršila važna predavanja. Sodruge in delavce opozarjamo na vse to in jih vabimo, da v še večji meri izvršujejo svojo dolžnost naprarn društvu. Vsak naj agitira in skuša pridobiti vsaj enega novega člana društvu, pa bo tern omogočeno še lepše svoje važno poslanstvo.
— Korespondenčni krožek stenografskega odseka »Ljudskega odra« se je ustanovil pretečeni teden. Tako stenografski odsek kakor korespondenčni krožek štejeta prav čedno število članov. In kar je najlepše in značilno, so vsi ti član le delavci. Ker je ustanovitev tega odseka velikega pomena, se nam zdi umestno objaviti nekatere točke iz opravflnilca. Odseku je namen gojiti in pospeševati stenografijo in pomagati matici pri splošni izobrazbi. Da doseže svoj namen, prireja odsek učne tečaje za stenografijo, tuje jezike, lepopisje, tečaje slovenskega ezika in drugo. Za nadaljno izobrazbo v stenografiji se uredi in vzdržuje stenografska knjižnica in stenografski korespondenčni krožek, ki ni omejen na posamezne
kraje in dežele. Ravnotako za druge tečaje. Član odseka je lahko vsaka moška ali ženska oseba, ki je vešča stenografije in strojepisja, ali pa če se priglasi za kak tak tečaj, ki ga priredi odsek. Vsak član ima biti obenem član matice. Vsak član ima pravico posluževati se knjižnice stenografskega odseka, »Ljudskega odra« in korespondenčnega krožka ter udeleževati se zborovanja in tečajev, ki jih prireja odsek ali pa matica. Opraviluik navaja poleg teh še važne druge ugodnosti. Delo, ki ga je na tem polju dosedaj izvršil odsek s pomočjo matice, je imelo najlepši uspeh. Če se bo tako nadaljevalo in če se bodo člani v čim večjem številu priglasili, bo odsek še bolj razširil polje svojega delovanja. Odseku je tudi namen ustanoviti podružnice. Ni izključno, da v doglednem času pridemo tudi do stenografskega lista. Zdaj sc vrši stenografski kurz, v soboto dne 31. t. m. se pa prične ponavljalni in obenem začetni tečaj nemškega jezika. Z začetkom meseca oktobra se prične drugi začetni tečaj nemškega jezika, lepopisja in stenografije. Pozneje se bo vršil tečaj italianskega jezika. Med tem se bodo napravili še drugi tečaji. Vršila se bodo tudi predavanja o jezikovnih in slovničnih predmetih. Kakor je videti pričakuje odsek in »Ljudski oder« ogromno delo. Delo, ki se ga bo gotovo izvršilo v popolni meri. To prepričanje nam daje zavest, da so izvrševanje teh nalog prevzeli zavedni delavci, katerim gre zato tudi vsa čast. Naš »Ljudski oder« sc vedno bolj in bolj približuje svetemu cilju, da postane kulturno središče probujajočega se slovenskega delavstva v Trstu. Dolžnost vseh so-drugov in delavstva je, da mu pomaga in ga podpira pri tem lepem, koristnem, osvobodu-jočem delu.
— Iz proste luke. Razmere volarjev in preniikačev zavnih skladišč postajajo od dne do dne neznošnejše. Zatirajo, izkoriščajo in preganjajo se na prav škandalozen način vse one zavedne delavce, ki hočejo biti koristni svoji organizaciji. Vgnezdili so se pri javnih skladiščih razni tirančki, ki jim je poseben vži-tek preganjanje delavstva. Med temi se najbolj odlikuje »delovodja« Sosič. Prava^ podoba pregnjača je. Rentači, vpije, in se znaša, da_ je kaj. Delavci se ga seveda baje bojijo. Ker niso dovolj močni in zavedni, da bi ga z odporom ukrotili, si skušajo pomagati s prilizovanjem. Niso vsi seveda taki strahopeneži. Toda ravno zavoljo tega je stališče one peščice zavednih delavcev tem neznošnejše. Da protežira svoje podrepnike, je naravno. Ni pa naravno in ni lepo, če svoje jezo izliva na druge, bolj resne delavce, godilo se je, da so sodruge, kateri so opozarjali prizadete na nekatere nedostatke pri delu, ki bi utegnile — kakor se je zgodilo — povzročiti nesreče, kar spravili na »raport«. Sodruga — Jožef Habev in Merinec Ivan sta bila poklicana na »sodnijo«, kjer so jima med drugim dejali, da ni dovoljeno opozarjati na eventualne nesreče ko nista pri tej nesreči sama v nevarnosti!!! Povedalo se jima pa ni. da so za vsako nesrečo odgovorni delavci sami. In da se še bolj potrdi ta »princip«, sta bila omenjena dva delavca še kaznovana z globo. Prav lepo! Toda mislimo, da nekoliko več zavednosti in nekoliko večjega zanimanja za organizacijo med temi delavci ne bi škodovalo. Če se z delavci tako ravna, je znamenje, da so ti brez moči. Brez tiste moči, ki si jo delavci pridobe le s pomočjo organizacije. Skrajni čas je, da se tudi med velikem številom skladiščnih delavcev razširi zavest in zanimanje za lastne razredne interese.
— Varnost ruskih beguncev v Avstriji. Od nekdaj si Avstrija domišlja, da mora biti v vseh ozirih najbolj nazadnjaška država in da mora v tem oziru tekmovati z Rusijo. Pred kratkim se je nahajala v tržaškem pristanišču ruska vojna ladja »Doneč«, ki je že odplula v Benetke. Z ladje je pobegnilo 7 mornarjev. Poveljnik ladje je naznanil stvar tržaški policiji ki je vjela pet beguncev in jih izročila častniku, ki je prišel po begunce v Trst iz Benetk s sedmimi mornarji. Dveh beguncev policija ni našla. Oblasti so sklenile izročiti begunce na po-
dlagi pogodbe med Rusijo in Avstrijo (lep parček!) ki nalaga obema državama, da izročita begunce s trgovinskih in bojnih ladij. Kakor se vidi, imajo ruski begunci v Avstriji lepo varnost. Čudno le, da nimamo v Avstriji kar ruskih sodišč in ruskih rabljev. O sramotni zadevi bo interpeliral sodrug Pitoni v državnem zboru.
Vestnik organizacij.
Osrednji odbor „Vzajemnosti“ v Ljubljani ima nocoj ob 8. v salonu restavracije »International', Resljeva cc-sta št. 22 sejo, na katero so vabljeni tudi vsi odborniki in nadzorniki ljubljanskih krajevnih ter ženske in mladinske podružnice. Predmet je zelo važen. Prosi sc pa tečno in zanesljivo udeležbo.
Ljubljansko podružnico „Vzajemnosti“, in siccr: Krakovsko-trnovska, Kolodvorska, Poljanska, Šentjakobska, ženska, mladinska in nemška, so vabljene, da se udeleže po svojih odbornikih in nadzornikih plenarne soje, ki bo nocoj ob 8. v salonu sodruga Petriča ob Resljevi cesti štev. 22. Prosi sc za polnoštevilno udeležbo.
Krakovsko-irnovslta podružnica „Vzajeninosti“ priredi v soboto 31. t. m ob 8. zvečer diskusijski večer v gostilniških prostorih g. Fr. Breskvarja, Cesta na loko. Ker bo diskusija za vse zanimiva, se vljudno vabijo tudi nečlani
Kovinarji imajo v nedeljo 1. septembra ob 10. dopoldne zelo važno sejo. Vsi odborniki naj gotovo pridejo.
Podružnica „Vzajomnosti“ v Kranju ftna v nedeljo dne 1. septembra ob 3. popoldne v gostilni pri Fidru v Kranju izredni občni zbor. Na udeležbo vljudno vabi odbor.
Zadnje vesti.
SKUPNA MINISTRSKA KONFERENCA.
Auifenbergovi topovi.
Budimpešta, 29. avgusta. Ministrski predsednik Lukacs bo odpotoval iz Oasteina, kjer je na počitnicah, v Budimpešto skozi Dunaj, kjer se bo ustavil 15. septembra. Dne 15. septembra ali prihodnji dan bo potem na Dunaju skupna ministrska konferenca, na kateri bo padia odločitev, ali odobravata obedve vladi arteljerijsko reformo vojnega ministra Auffen-berga in ali dasta svoje dovoljenje, da se postavi prvi rok izdatkov za nove topove že v skupnem proračunu za leto 1913.
DELEGACIJE.
Budimpešta, 29. avgusta. Dne 27. septembra se sestaneta na Dunaju delegaciji in bosta rešili skupni proračun za tekoče leto.
PODODSEK ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE.
Dunaj, 29. avgusta. Pododsek za socialno zavarovanje se snide 17. septembra in bo nadaljeval svoja posvetovanja če le možno do rešitve socialnozavarovalne predloge.
K ATENTATU NA TISZO.
Budimpešta, 29. avgusta. Preiskovalni sodnik Szlavek je nenadoma zahteval od obto-ževalnega senata, naj mu vrne akte o Ko-vaesu. Zaslišal je tudi nove priče, ki izpovedujejo obtežilno za Kovacsa in ki naj potrdijo, da je bil Kovacs v momentu atentata pri popolni zavesti. S temi protokoli bodo poslali 'šele akte na zdravniški senat. Zagovornik je zahteval, da se zaslišjo tudi one priče, ki so trdile, da je bil Kovacs v momentu atentata nerazsoden. Preiskovalni sodnik je odklonil zagovornikovo zahtevo. Zagovornik je rekuri-ral na obtoževalni senat.
VILJEM POTUJE V ŠVICO.
Berlin, 29. avgusta. Bolezen cesarja Viljema se je obrnili nekoliko na bolje, da bo že v par dneh popolnoma okreval. Kljub nasprotovanju zdravnikov se je odločil, da potuje v Švico. Včeraj opoldne je bilo švicarsko poslaništvo obveščeno, da bo odpotoval cesar Viljem 2. septembia v Švico. Program potovanja so nebistveno skrajšali.
NEZGODA AVIATIKA.
Laon, 29. avgusta. Letalec Iajtnant Chan-denier je padel med poletom pri Crecy sur Se-rre na zemljo. Med padcem se je aparat užgal. Letalec je zgorel.
ZAROTA MED RUSKIMI MORNARJI.
Peterburg, 29. avgusta. Komisija, ki vodi predpreiskavo proti mornarjem mornarice črnega morja, se spoznala 50 mož krivim in jih izročila mornariškemu sodišču. 300 mornarjev, ki so sumljivi, so oddali poveljništvu na suhem.
TURČIJA.
Mladoturškl kongres.
Carigrad, 28 avgusta. Bivši minister Ta-laat je odpotoval v Bruso, kjer bo najbrž zboroval mladoturški kongres, če mu vlada za-1 brani zborovanje v Carigradu.
Odstavljeni uradniki.
Carigrad, 29. avgusta. Oeneralnega tajnika v notranjem ministrstvu Šikrl beja, ki jc odličen član komiteja, so odstavili. Iz raznih Pokrajinskih mest dobiva vlada depeše, ki zahtevajo, da se odstavijo mladoturški uradniki.
Umori v Armeniji.
Carigrad, 28. avgusta. Armenskemu patriarhatu so došla poročila, iz katerih je razvidno, da je mnogo želeti za varnost armenskih pokrajin. V vilajetu Bltlis so baje anarhistične razmere. Vse ceste so odrezane od prometa. Kurdi vsak dan more Armence. Kurdski poglavar Musa bej, ki velja za mladoturka je pisal grozilno pismo armenskemu vikarju v Musu. V vilajetu Van so umorili sedem Armencev, Pet vasi oplenili in več Armencev odpellall.
Vstaja v Jeinenu.
Carigrad, 29. avgusta. Porti je došla vest, da so se vsi šejki v Azlrju udall. Ebha ni več v nevarnosti. Poveljnik turških čet v Jemenu poroča, da je Sajd Idrlža v več bitkah potolkel In vrgel nazaj.
Mladoturški kongres
Solun, 29. avgusta. Mladoturški kongres se bo pečal kongres z temi vprašanji: 1. ali naj se stranka udeleži novih volitev; 2. Kako stališče naj se zavzame do nameravane decentralizacije; 3. pod katerimi pogoji se lahko
sklene mir z Italijo; 4. ali naj se preloži -sedež centralnega komiteja v Carigrad ali ne.
ČRNOGORSKI-TURŠKI KONFLIKT.
Ranjen Črnogorec.
Cetinje, 29. avgusta. Pri črnogorski stražnici Šuma v Velikem so turški vojaki težko ranili črnogorskega podčastnika.
Turški napad.
Cetinje, 29. avgusta. Oddeiek turških mejnih vojakov je prekoračil pod Kodranom črnogorsko mejo in oddal strele na Črngorce. ki so delali. Obenem so pričeli Turki močno streljati iz svojih okflnov in trdnjavic na črnogorsko prebivalstvo ob črti Velike. Tisti čas so obstreljevali Turki črnogorsko stražo ob Tetre-binjaku. Slednjič so Turke pregnali s črnogorskega ozemlja
Črna gora In velevlastl.
Carigrad, 28. avgusta. Črna gora se je obrnila do velevlasti, naj delajo na to. da prenehajo konflikti na meji, ki jih povzroča streljanje turških čet. V enakem smislu je storil korake tudi črnogorski poslanek na porti, ki je pov-darjal potrebo, da se sestavijo obmejne čete in častniki iz mirnejših elementov.
ALBANIJA.
Solun, 28. avgusta. Iz Drinopolja v Ču-priii poslane čete so se zopet vrnile. Vlada je odredila strogo preiskavo z ozirom na vesti, da so Srbi v Kosovskem vilajetu v nevarnosti in je bilo vtč umorjenih; o tem ni še nobenih uradnih poročil.
Boji.
Solun, 28. avgusta. Črnogorci so oplenili mohamedansko vas Zovice in jo zažgali. Med Malisori in vojaštvom jc prišlo blizu Elbasa-na do srditega boja. Malisori so izgubili 19 mož in so se morali umakniti.
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA.
Jafa, 29. avgusta. Pred Jafo je dospelo šest italijanskih bojnih ladij. Tri so odplule dalje proti severu, tri oklopne križarke so zasidrane pred Jafo.
Carigrad, 29. avgusta. Tri italijanske križarke so preiskale v pristanišču v Jafi nemški parnik.
ZAKON O PANAMSKEM PREKOPU.
Washington, 29. avgusta. Angleški zastopnik vlade je izročil ameriškemu drža vnem n svetu spomenico, v kateri izreka, da če se ne doseže povoljno sporazumljenie zaradi zakona o panamskem prekopu, se bo angleška vlad« obrnila na razsodišče,vv Haagu.
MAROKO.
Pariz, 29. avgusta. Čete pod poveljstvom polkovnika Mangina so še vedno pri Bu-el-Al-be. Predsnočnjim je dospel v Mesa - ben - Abu glavni poveljnik general Lyautey, ki se bo v najkrajšem času pridružil četam polkovnika Mangina. To ztiači, kako važnost pripisuje francoska vlada bojeni, ki bodo prej ali slej med njenimi četami in El Hibo. El Hibove čeiJ se zbirajo pri Ben - Oerirju, komaj 50 kilometrov od francoskega taborišča. Došla je vest, da se je pridružil El Hibi zadnji zvesti Kajd. Kajd Anflus, na katerega so se Francozi zelo zanašali, zbira čete na severu in zahodu, s katerimi hoče priti k El Hibiju. Iz južnih pokrajin poračajo, da tudi tam vedno bolj narašča El Hibijev vpliv in da so zopet ropali v Makerešu in okolici. Proti Makerešu ne morejo prodirati Francozi, ker je neznosna vročina. IDalje poročajo, da so prisilili Francozi z grožnjami El Cilauija, da jim izroči El Hibo.
Casablanca, 28. avgusta. El Hibijeve čete so napadle 25. t. m. taborišče Suk - el - Arba, a so jih Francozi odgnali. El Hibi ima velike izgube.
SUNYATSENOVA NOVA STRANKA.
London, 29. avgusta. Sunyatsenovo bivanje v Pekingu bo imelo dalekosežne posledice in bo popolnoma preustrojilo politične stranke. Včeraj je Sunyatsen predsedoval zborovanj'i politične stranke »Tungmenhuj« in še štirih drugih političnih organizacij. Ustanovili so novo stranko, z imenom »Kuomingtang« ali nacionalna stranka. V parlamentu, ki se bo sešel v decembru, bo dve tretjini zastopnikov pristašev nove stranke. Vsi politiki so se izrekli za parlamentarizem in vlado strank, tako da bodo sestavljeni bodoči kabineti iz pristašev nove stranke. S tem bi bila končana Juanšikajeva diktatura. Sunyatsenov načrt, prepreči Kitajsko z mnogobrojnimi načrti je našel pri posvetovanju odobravanje in so ameriški inženirji, ki so prišli s Sunyatsenom že izdelali načrte. V Čungčaju, 21 kilometrov od Pekinga, so ropali v soboto vojaki starih čet in pobili vej oseb. Iz Pekinga je zato došlo 25.000 vojaftov.
Novice.
* Zaradi juhe. Iz Pariza poročajo: V pariškem predmestju Gentilly vlada splošno razburjenje zaradi umora ženske. Pekar Bier ;e bil znan po vsem predmestju zaradi svoje surovosti in je živel s svojo ženo v prepiru. Vsak dan jo je skoraj napadal.z nožem in žena je morala iskati zavetja pri sosedih. Pretečeno soboto je prerezal ženi z bodalom skoraj vso roko. Zena se je zgrudila in jokala od bolečin, on pa je dejal surovo: »Zaradi take malenkosti se ne joka. Tako daleč me boš še prignala, da boš res imela vzrok za jokanje in stokanje.« Zena je nato sklenila, da bo zapustila moža. Prihodnje jutro je hotela pobrati svoje stvari iz stanovanja. Ko je prišla, jo je mož čakal in jo zabodel v hrbet. Zena se je mrtva zgrudila. Mož si je popolnoma ravnodušno umil roke, sedel za mizo, da bi obedoval. Pri obedu so ga aretirali. Pred preiskovalnim sodnikom je dejal: »Moja žena me je razdražila vsak dan, nikdar ni bila juha skuhana o pravem času, zato sem jo umoril.«
* Beda gledaliških Igralcev v Italiji. Italijanski igralci so imeli te dni v Milanu drugi kongres svoje strokovne organizacije. Kon-
gres ie posetilo 35 delegatov, ki so zastopali vsega skup 1700 organiziranih gledaliških igralcev. V zadnjem Času so prebivalstvo vseh dežel ponovno opozorili ha veliko bedo igralskega osobja. Tudi milanski kongres je pokazal, kako brezupen je deloma položaj italijanskih gledaliških igralcev. V nasprotju z razmerami v Nemčiji in Avstriji na Italijanskem gledališkega igraLa ne angažira gledališki ravnatelj ali lastnik, ampak najame ga ravnatelj igralske družbe in s to družbo nastopa v različnih mestih. Tudi je življenje na potovanju napornejše, stroški so večji, dohodki negotovejši itd. Doslej je organizacija v Italiji vsaj to dosegla, Ida sklepa del večjih in najuglednejših igralskih družb pogodbo z igralci na podlagi zvezine normalne pogodbe. Kongres, ki je delal z veliko vnemo in resnostjo, je predvsem zahteval delitev igralskih družb v družbe prvega in drugega reda. Komisija v katero pošljejo zveze gledaliških igralcev, ravnatelji potovalnih družb in lastniki gledališč enega delegata, naj izvrši to razredbo. Za vse družbe prvega reda se zahteva, da dovole gledališkim igralcem letne dohodke in mesec dni počitnic na leto. V teku kongresnih razprav se jepojavilo teženje, da se tudi pri nadaljnih zahtevah družbe drugega reda manj obremene; toda to teženje ni moglo prodreti. Pri vprašanju o preskrbovanju kostumov je večina zahtevala, da morajo vse zgodovinske kostume do leta 1845. izvzemši Goldonijevo dobo preskrbeti družbeni ravnatelji. Kako velikansko je izkoriščanje gledališkega igralskega proletariata, je razvidno iz zahteve, da se dovoli dvanajsturni maksimalni delovnik. Cas vožnje po železnici naj se vračuna v delovno dobo. Pri vprašanju o minimalni mezdi je kongres odklonil slehrno razliko med družbami prvega in drugega reda. Z ozirom na to. da mnoge družbe znamenitih igralcev še manj plačajo, se je zahtevala minimalna mezda sedem lir, k Čemur pride doklada dveh lir, kakor hitro potujoča družba ne ostane dalje časa kakor en dan na istem kraju. Nadalje zahteva kongres ustanovitev obrtnih sodišč za gledališke igralce, razširjenje ženskega in otroškega varstva nanje in dolžnost ravnateljev, da zavarujejo svoje gledališke igralce pri svobodni pomožni blagajni »Tomaso Sal-vini« m jim odtrgajo prispevek od plače. Slednjič so sklenili še povi.šanje zvezinega prispevka, ki Je sedaj za gledališke igralce prvega reda 1 liro 50 centesimov, za igralce drugega m a pa 7? ce.ntesim°v. Sindikalistični poslanec Marangoni, ki je prisostvoval kongresu, se je ponudil, da zastopa zahteve igralcev v parlamentu. Italijanski gledališki igralci so torej že prišli do spoznanja, da Je potreben za izboljšanje njih položaja razredni boj potom strokovne organizacije in zakonodaje. Prej ali slej bodo^ prišli do njega tudi vsi inteligentni krogi.
Zamolčana mlijonska tatvina. Nedavno umrlo genoveško vojvodinjo, staro mater italijanskega kralja, Je baje pred časom ukanil za velikansko svoto, namreč miljon lir, mož, ki mu je zelo zaupala. Lepega dne je bil tat izgini in zapustil precejšnjo vrzel v ne ravno velikem premoženju stare dame. Hči vojvodinje, kraljica Margareta je baje želela, da starki prihranijo žalost nad tatvino. Ztegadelj jS[var zamolčali in hči je iz svojih zasebnih dohodkov pokrila izgubo v materinem preme enju. Sedaj pa je mati mrtva in nobenega razloga ni, da bi tatu še nadalje prizanašali, katerega zločin še ni zastaral. Zlasti resno lice je dobila stvar vsled tega, ker zadnja volja umrle vojvodinje računa z ukradeno svoto in Jo odkazuje v različna volila. Zdi se, da vsled tatvine ne bo možno zadovoljiti vseh opravičencev.
r * Kitajci kot matematiki. Polagoma je prodrlo med Evropejci spoštovanje do častitljive kulture Kitajcev, časi, v kateriI1 ' Evropejec na Kitajsko in njene prebivalce z. omadovaže-vanjem gledal, ^ so pač za vedno položeni v grob preteklosti. Seveda ne bi bilo prišlo ni-
svoiem ^ bVbi,i KitaJci nadaljevali v S ? 'KPspodarskem m duševnem razvoju tisto pot, ki so jo ubrali približno v prvem tisočletju pp našem časovnem merjenju. Tedaj so qiii pač na vseh poljih duševnega dela in v mnogih ozirih tudi s praktičnimi iznajdbami pred zapadnimi deželami. Potem ko je bila zgodovina kitajske kulture bolj znana, sc nam že m nič čudnega zdelo, če smo zvedeli, da so 'znaidbe mnogo preje izumili Kakor Evropejci. Opozoriti nam je treba samo na stvari kakor kompas, smodnik, porcelan ali rabo kamenitega premoga. Tudi v duševnih zananostih. so Kitajci producirali naravnost presenetljive izrednosti. Profesor Smith kaže zdaj v »Popuiar Science MonthyIy«, da Kitajci vu,tudi v Matematiki niso bili za
^ntn !mL , ami- 0kol° ,e.ta 1,00 »red Kri-i?rek \n S3 mat?matik <-ovpi pitagorejski hmeljne pojme o trigometriji. P0 ne-
Dred ^risfom ppiRi 3e Živel v druKem stoletju . Kr.istom, celo vemo, da je že leta 26^(1
pr.e J-	ncki. ^'.ta^ec računal z negativni-
mi števili in uporabljal pravila pravokotnega trikotnika. V petem stoletju po Kristusu je izračunal neki Kitajec vrednost Ludolfovega števila natanko na šesto decimalko, tri stoletja pozneje pa so znali Kitajci že s tretjo potenco računati.
,	* Morilec delavca oproščen. V Lesini na
italijanskem so bile pred časom delavske demonstracije, v teku katerih je mestni župan rV1, a o potegnil revolver in težko ranil dva M X-Ca’ 1	, ranjencev je umrl naslednji dan.
Meščansko časopisje je po stari navadi lagalo ot oči kamenja, s katerim je baje množica ob-ftietavaJa oblasti, in še o drugih izmišljotinah, da ^ so se morali patrioticnemu čitatelju lasje (Ježiti. Prijeli so veliko število demonstrantov, (vsled energičnega protesta socialističnega časopisja pa so aretirali tudi bojevitega župana, proces proti demonstrantom je dognal, da so iz množice le posamični kamei leteli; zategadelj so demonstrante kaznovali z nizkimi kaz-
Bimi. Preiskava proti županu pa je izkazala, a so bile izstreljene kroglje resnično iz njego-
vega revolverja, in da je blagorodni gospod župan brez sile prijel za orožje, ker je stal med karabinci, ki so skušali množico pomiriti in orožja niti za uplašenje demonstrantov niso rabili. Kljub temu je imela predpreiskava nepričakovan uspeli, da se je postopanje proti županu ustavilo, ker so prišli gospodje pravični sodniki po vsestianskemu razmotrivanju do zaključka, da župan ni ničesar zakrivil. Različna so domnevanja, zakaj so sodniki ustavili postopanje. Mi pa smo mnenja, da je razlog pri roki. Italijansko pravosodje ima zakon, da oprošča morilce delavcev!
Gospodarski pregled.
** Koncentracija industrijskega kapitala v Združenih državah. Po zadnjem industrijskem Štetju za petletno dobo 1904—1909 je koncentracija kapitala v Združenih državah silno narasla. Ta doba kaže nenavaden razvoj, število industrijskih obratov je naraslo od 21fi.l80 na 26S.4U1, število mezdnih delavcev od 5,468.000 na 6,615.000 in vrednost njihove letne produkcije od 14.794 miljonov dolarjev na 20.672 mi-Ijonov. Nabolj so se pomnožili veleobrati, oni, od katerih proizvaja vsak na leto za 1 miljon dolarjev in še več. L. 1904. je bilo takih obratov 0.9% vseh obratov, 1. 1909. že 1.1%. Ta prirastek je dozdevno majhen: ali že 1. 1904. je bilo v teh veleobratih 25.6% in I. 1909. 30.5 procentov vseh indusxrijskh delavcev, in še večji je bil njihov delež na splošni produkciji: 1904 38%, 1909 43.8%. Še važnejša je pa sprememba lastninske oblike pri obratih. Obrat, ki je last enega kapitalista, vedno bolj izginja. Na njegovo mesto stopajo akcijske družbe. Od industrijskih obratov je bilo 1904 v posesti akcijskih družb 23.6%, 1. 1909. pa 25.9 /o. Pri teh je bilo zaposlenih 1. 1904. 70.6%, 1909 že 75.6% vseh mezdnih delavcev in vrednost nji-hoe produkcije je znašala 1. 1904. 73.7%, 1909 79% splošne produkcije. Obrati industrijskin kapitalistov so torej le v neznatni meri deležni splošne industrijske produkcije v Združenih državah. Skoraj vso, Štiri petine, imajo akcijske družbe. Industrijski kapitalist je torej danes brez pomena za produktivni proces.
Slovensko delavstvo v Ameriki za svoj list.
Pred dobrimi tremi meseci je »Proletarec« pozval slovensko delavstvo v Ameriki, da zbere tisoč dolarjev (približno 5000 K) za povečanje svojega lista. Poziv je padel na rodovitno zemljo in v primeroma kratkem času je »Pro-Ietarec» lahko oznanil, da je delavska požrtvovalnost nabrala za socialistično glasilo — 1155 dolarjev in 68 centov. Po pravici povdar-ja, da je ta dogodek novo poglavje v zgodovini jugoslovanskega delavskega gibanja v Ameri. ki. To vaše delo, sodrugi in sodružice, pa je tolikanj večje in pomembnejše, če pomislimo, da je storjeno ob največjem navdušenju iz vaših src. Vsa ta svota je zrasla Jz* nikljev, desetic, »kvodrov« ih dolarjev, ki so Jih dali preprosti, a zavedni delavci! Marsikateri je izročil zadnji cent, ki mu je bif na razpolago, samo da je podprl stvar, katera mu je pri srcu. Častno je število tistih, ki so žrtvovali po en dolar ali dva; redki pa so tisti, ki bi vrgli dolar ali dva kar takole, ne da bi se zanimali za list, ne da bi znali, zakaj dajejo. S ponosom se torej zavedamo, prvič, da ie vseh tisoč dolarjev in še več, kar }e prišlo za povečanje »Proletarca«, prišlo izključno samo iz delavskih vrst, iz vrst razrednozavednih delavcev; kapitalisti, niti ostali nasprotniki socializma, gotovo niso dali niti centa; in drugič, da so delavci dali sleherni cent iz prepričanja in iz ljubezni do stvari, katero so podprli«.
17. avgusta je bilo splošno glasovanje, ali naj začne »Proletarec«, ki je sedaj tednik, izhajati po dvakrat na teden, ali naj se poveča njegov obseg na osem strani. Naj se člani odločijo kakorkoli, gotovo je. da je s povečanjem »Proletarca« izvršen orjaški korak naprej in da ni več daleč Čas, ko bodo naši slovenski šo-drugi v Ameriki imeli svoj socialističen dnevnik. Sijajna požrtvovalnost, ki so jo dokazali ob pravkar izvršeni kampanji za povečanje časopisa, je najboljše poroštvo.
Odgovorni urednik Fran Bar tl.
Izdaja in zalaga založba »Zarle«.
Tiska »Učitolf-ka Tiskarna« v Ljubljani.
Zahvala.
Prostovoljno gasilno društvo Vič - Glince se vsem onim, kateri so prpiomogli, da je Ve-'^a z javno tombolo dne 18. avgusta t. j. bodisi gmotno kakor tudi moralno tako krasno uspela najtopleje zahvaljuje.
Osobito pa je dolžno zahvale cenj. gospodičnam, katere so prodajale srečke, bratskim gasil, društvom za udeležbo veselice ter vsem cenjenim darovateljem dobitkov, kateri so pripomogli k lepi svoti prebitka, katera se je plo-donosno naložila za stavbni sklad gasilnega doma.
Vič-GHiice, 26. avgusta 1912.
Odbor.
Najnovef&e! Najnovef&e!
Maksim Gorkij
= „Mati“.=
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi .Zarje* v Ljubljani, ki je •-	knjigo založila in izdala.
Kavarna
se proda v Ljubljani iz proste roke.
Pisma je pošiljati pod šifro »kavarna" poštno ležeče Ljubljana I.
M. Zor, Ljubjana, Sv. Petra c. 38.
oblastveno bticesljuniran pobončevulec podgan, miši ln mrčes.
Priznalno pismo:
Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v moji hiši šl 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer potom nastavljenja strupenih pa-stilj. — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v navedeni lastnosti.
Glince, 20. dec. 1911.
Josip Tribuč.
Tobakarne oziroma prodajalne „Zar)e“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kašo) Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št. 2.
Gostilna lnternazional, ulica Giovanni Boc cacio at. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oa-serma).
Pipan, ulica Pon te della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del ftivo.
Raitinger, Kiva Grumola št 20.
Hoelti, trafika na državnem kolodvoru.
Bajc, ulica Geppa
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Kojan.
Benussi, Gretta.
Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 67.
Sekovar, Piazza Caserma.
'II
§
S
co
‘Bo
>“■1
ho
©
cu
ivv
v\\
*
o
©
'S
g
'S.
S
S
A. Zupančič
knjigovez
v Ljubljani, Slomškova ul. 31.
Slavnemu občinstvu vljudno priporočam mojo knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v mojo stroko spadajočih del, ter jamčim za solidno in točno postrežbo.
Bioglobin
zdravniško priporočeno
dijettlčno sredstvo.
Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa.
Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare.
V	steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni.
Vič-Glince: Tržaška cesta;
Jesenice: ,,pri Ferjanu"; Jesenice-Fužine: na Savi, „pri Mencingerju" ;
Koroška Bela: ,,pri Pristavcu";
vpisana zadruga z omejeno zavezo
ima doslej deset prodajalen in sicer:
Ljubljana: Sodna ulica 4;
„	Krakovski nasip 10;
„	Vodmat, Bohtričeva ulica;
Šiška: Kolodvorska cesta (v lastni hiši)
Celovška cesta 1;
Tržič: „Pot na Bistrico".
Lastna pekarna je v Šiški, Celovška cesta 1. — Osrednja pisarna; v Šiški* Kolodvorska cesta 56 (v lastni hiši), kjer je;tudi glavno skladišče.
V Ljubljani je za pisma: poštni predal 13 (na glavni pošti) ter nabiralnik v PrP' dajalni, Sodna ulica 4. — Čekovni in klerinški račun za denarni promet: št. 75.383 c. kr. poštne hranilnice.	.
Član društva lahko postane vsakdo, ki je svojepraven. Za pristop se je oglasiti bodisi v kaki prodajalni bodisi v pisarni. Pristopnina znaša 1. K delež 30 K.
Dosedaj so člani prejeli	čistega	dobička:
leta	1909.	...	K	2035— (prvo leto)
“	„	1910............... 11365-25	<
„	1911,	. . .	„	16610-45
Skupaj . :.	K	30010-70
Hranilne vloge zadružnikov se obrestujejo po 5 odstotkov od dne vloge do dne dviga. — Hranilne vloge se sprejemajo v pisarni kakor tudi v prodaialnah proti potrdilu podpisanem po najmanj enem članu načelstva ter prodajalničnega poslovodje.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin,
v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovie, Dunajska cesta.
Fuchs, Malije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Mar. domu. Subid, Miklošičeva cesta.
Šenk, liesljeva cesta Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo, Kušar, Podboj, „
Bizjak, Bahorideva ulica. Hemžaar, Zelena jama.
tvetek, Zaloška cesta.
ešark, Šelenburgova ulica.
Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica Pichler, Kongiesni trg. Ušenidnik. dovs*a ulica. Wisiak, Uospodska ulica. Kleiristein, J určioev trg. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Kimska cesta K Janšek, Tržaška cesta. JElsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, IStari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta.