Leto VIL, štev. 43 (»Jutro« xv., 11243«) LJubljana, ponedeljek 11. oktobra 1934 Ce*t* t Ol« wfcuiivim>ivo ujuuijauti GUiaiijeva ulica 6. - relefOD št- 3122, 8123, 3124, 3125, 3126. [nsemtni oddelek: Ljubljana. Selen-ourgova ul — Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 61 11. — Telefon ftt 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon flt. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru 6t 100. PoGruznirs Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v blSI dr. Baum- crartnprtl Ponedeljska Izdaja CUiicv.. —j.. vsa' ponedeljek ijutraj — iN a roča ae posehel in velja do poftt prei»m ana Din 1- po raznadai cib dostavi ien» Oin 5.. mesečno Uredništvo: LJubljana- Knafljeva ulica 6. Telelok št 3122 3123 3124 <12ft in 3126 Maribor: Gosposka uJlca IL 1'eletoi st ma Celje: Stross~iayerJeva uL 1. TeL 66 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tartfu Tttogočen odmev konferenc Mala antanta in Balkanska zveza sta v najbolj kritičnih trenutkih pokazali treznost in hladnokrvnost in izšli iz težke preizkušnje še čvrstejši in solidnejši Pariz, 21. oktobra. w. V razpravi o sfele-pih držav Male antante in balkanskega sporazuma glede na marše lleski atentat naglasa večina mednarodnega tiska v splošnem prizadevanje, da ne bi zločinski umor se bolj poostril mednarodne napetosti. »Petit Parisien« pravi: Mala antanta in Balkanski sporazum sta sedaj po tragični preizkušnji še močnejša in še tesneje združena. Vse kaže, da je prnateljstvo pet h držav srednje in vzhodne Evrope s Francijo postalo sedaj solidnejše in tesnejše, kakor je bilo doslej. »Ejccelsior« piše: Mir, krepkost in modrost so vtisi, ki jih zapuščata istočasno objavljena komunikeja sveta Male antante in sveta balkanskega sporazuma, k; sta se sestala po pogrebu kralja-mučenika v Beogradu. List izraža Jugoslaviji priznanje, ker je pokazala v svoji ogromni bolesti dostojanstvo, hladnokrvnost in samopremago-vanje, ki zbuja občudovanje in spoštovanje. Pertinax pravi v »Echu de Pans«, da se je krog sodelovanja med balkanskim sporazumom in Malo antanto razširil. P sec smatra, da bo imelo to za posledico, da se rcvizionisti ne bodo smeli premakniti. »Matin« se veseli beograjskih sklepov in pravi, da je spretnost, kako ohraniti mir, zadnja leta močno napredovala. »Mat n« poudarja, da bo Mala antanta s Turčijo in Grčijo vred protestirala proti terorističnim metodam, ki se poslužujejo zločina kot sredstva politike, za sedaj pa ne kaže. aa bo ta stvar prišla pred Ženevo. Saint-Brice komentira v »Joumalu« sklepe sveta Male antante in sveta balkanskega sporazuma in pravi med drugim: Ta. dva diplomatska organizma, katerih glavni inspirator je bil pokojni kralj Aleksander, sta složno sprejela resolucije, na podlagi katerih bosta vzajemno, miroljubno, hladnokrvno in objektivno sodelovala za dognanje odgovornosti tragičnih dogodkov v Marseillu in za sprejetje potrebnih ukrepov, da se takšna teroristična dejanja v bodoče preprečijo, če se naj ognemo velikim težkočam. člankar ob sklepu primerja posledice sarajevskega atentata s posledicami, ki bi jih utegnil imeti marseilleski atentat ter naglaša, da je današnji položaj popolnoma nasproten položaju Iz 1. 1914, ko so nekatere države namerno hotele povzročiti svetovni spopad, dočim so danes iste države, ki obtož-ijejo. najbolj zainteresirane pri ohranitvi miru in ofostoječega reda v Evropi. Pridržek Male antante Praga, 21. oktobra. AA. Vse časopisje poudarja veliki pomeni sklepov sveta Male antante. Vsebina teh sklepov je izredno m rna. Komunike nikogar ne obtožuje, marveč pribija samo dejstva. Mala antanta in Francija, pravijo listi, vztrajajo pri politični smeri, ki sta jo določila pokojni kralj Aleksander in pokojni Louis Barthou, razume pa se, da je treba končati z mednarodno terorsfčno akcijo. V tem pogledu je dosedanja preiskava ugotovila gotova dejstva. Vlade držav Male antante bodo ostale hladnokrvne tudi vnaprej, pridržujejo pa si pravico, da ukrenejo vse potrebno. kadar bodo stvari popolnoma razsvetljene. Svarilo Bukarešta, 21. oktobra. w. Beograjski komunike Male antante in balkanskih držav so objavili listi na vidnih mestih, ne de b mu priključevali podrobnejše komentarje. Kljub temu pa se more po vtisih z merodajnih mest sklepatri, da ima beograjska manifestacija namen svarila in pomirjen ia. Bukarešta, 31. oktobra, d. Ves rumun-ski tisk poudarja velik pomen komunikejev, ki sta b la izdana o posvetovanjih zunanjih ministrov Male antante in balkanskega sporazuma. Vsi vidijo v teh komunikejih trden sklep petih v obeh antan-tah združenih držav, da izvedejo vse potrebne korake za onemogočen je nadaljnjih atentatov in za ugotovitev točne odgovornosti zanje, da bi se zatria mednarodna anarhija. Lsti poudarjajo soglasno nujnost te solidarne manifestacije obeh antant v korist miru. S posebnim poudarkom naglašajo one odstavke, v katerih i*-javljajo države Male antante in balkanskega sporazuma, da se marseilleska umora v nobenih okoliščinah ne moreta smatrati kot običajem zločin, ker sta bila v resnici zvršena pod vplivom močnih sil onstran mej. »Universul« ugotavlja, da se komunikeja izogibata podrobni formulaciji obdolžitev, •iker želita obe antanti, da se razjasni in ugotovi odgovornost v mirni atmosferi. V nasprotnem primeru pa je Mala antanta kakor tudi balkanska zveza odločena, izvajati vse potrebne posledice. Končno ugotavljajo listi z zadovoljstvom, da bo vseh pet držav v popolnem soglasju s Francijo izvajalo politiko varnosti ter miru » popolnim spoštovanjem obstoječih pogodb. v sklada s politiko mira Atene. 21. oktobra. AA. Vsi grški testi prinašajo izčrpne komentarje o skfej*ih sve- ta Male antante iti balkanske antante v Beogradu. Vsi list hvalijo, kako pametni in modri ter popolnoma v SKladu s politiko miru m intencijami pokojnega kralja Aleksandra so vsi ti beograjski sklepi. Državniku zbrani v Beogradu, zaključujejo listi, so pokazali, da so odločeni braniti za vsako ceno mir na svetu. Usluga evropskemu miru Dunaj, 21. oktobra p. Vsi dunajski listi poročajo obširno o sklepih Male antante in balkanske zveze v Beogradu teT dobesedno objavljajo izdani komunike. Vsi listi objavljajo tudi krajše komentarje, v katerih izražajo priznanje hladnokrvnosti in treznosti, ki sta jo s svojimi zmernimi in dobro premišljenim sklepi dokumentirali obe v sedanjih časih tako pomembni mednarodni formaciji. S posebnim poudarkom še prav posebno izražajo priznanje Jugoslaviji, ki bi imela vso pravico zahtevati zadoščenje z« nenadomestlj vo izgubo Ofi-cioznii »Wiener Tag« obiavlja daljši uvodnik, v katerem pravi, da zasluži posebno priznanje dejstvo, ker se je Mala antanta v svojih sklepih in v svojem komunikeju vzdržala vsake grožnje in vsake obtožbe Zmernost ki jo je s tem dokumentirala Mala antanta, predstavlja neizmerno uslugo evropskemu miru. Zahteve, ki jih postavlja Mala antanta v svojem komunikeju so docela upravičene. Bilo bi le želeti, da tudi vse druge evropske države pokažejo enako lojalnost in z dobro voljo ppdpro vse ukrepe, da se do kraja razjasni marseilleski zločin in njegovo ozadje in da se enkrat za vselej onemogočijo teroristični morilci in njihovi duševni očetje in zaščitniki. Nemški komentar Berlin, 21. oktobra. AA. »Politische Korrespondenz« prinaša članek o beograjskih sklepih ki jih imenuje modre in umestne. Položaj v Evropi je tak da je potrebno resnično in iskreno sodelovanje med vsemi narodi, da se ohrani mir. Vprašanje odgovornosti za marseilleski zločin Curih, 21. oktobra. »Neue Zumcher Zeitung« posveča beograjski konferenc- Male antante in balkanske zveze dolg članek, v katerem naglasa ogromen pomen sestanka neposredno po pogrebu kralja Aleksandra in v trenutku, ko so bili zbrani v jugoslovenski prestolnici vodilni državniki in odločujoči činitelji vse Evrope. Splošno sočuv-stvovanje mednarodne javnosti ob težk izgubi, ki je zadela največjo balkansko državo, zagotavlja Jugoslaviji za vsa prihodnja leta indirektno podporo in pospeševanje. zlasti še, ker bo ostala dediščina kralja Aleksandra, kolikor se nanaša na zunanje politično polje, v preizkušenih rokah zunanjega min stra Jevtiča. V nadaljnjih izvajanjih se bavi članek z notranjepolitičnimi posledicami smrti kralja Aleksandra teT poudarja, da sta ve-1 >ka žalost ki se je pri vsakem koraku videla v hrvatskih pokrajinah, ter udeležba vseh vodilnih članov nekdanje opozicije pri pogrebu v Beogradu, znak, da je ogromna večina Hrvatov potegnila odločno črto med seboj in tako zvanimi emigranti. Ude- 1 sporazuma. ležba pri pogrebnih svečanostih je bila za jugoslovenske razmere neverjetno ogromna. kar dokazuje vsestranske simpatije, k' jih je užival pokojni kralj pri vsem narodu. Po vsem tem se lahko z vso gotovostjo trdi. da bo smrt kralja Aleksandra blagodejno vpliva'a na nekdaj tako napete odnošaje med Srbi in Hrvati ter dovedla do popolnega ujednjenia. Notranja politična bodočnost Jugoslavije je bolj kakor kdaj prej na poti k popolni konsolidaciji. Baveč se z zunanjimi političnimi posle-| d cami marseilleskega atentata razpravlja p;sec tu-di o moralni odgovornosti za ta zločin in pravi med drugim: Relativno nagli napredek preiskave zbuja upanje, da bodo teroristi ki so dejansko odgovorni za ta atentat, v najkraišem času izsledeni, vprašanje moralne odgovornost:, katere ugotovitev zahteva Mala antanta z vso odločnostjo pa se zgoščuje v problem, kdo je financ ral zločinske teroriste. Na tej točki se končujejo vse kombnacije diplomatskih in po!it:čnih krogov ker je razjasnitev v tej smen prepuščena policiji, ker noče nihče lahkomiselno izzvati konfliktov Mala antanta se je prev dno izognila prenagljenim sklepom, vsekakor p« je že danes jasno, d« je v akcji za mednarodni sporazum rn odkritosrčno sodelovanje nastopila sta.gnaci.ja in da bo akcija krenila z mrtve točke šele potem, ko bo vprašanje moralne odgovornosti za marseilleski zločin do kraja razčiščeno. Kaj pravijo v Budimpešti Bud'mpešta, 21. oktobra. w. Beograjski komunike držav Male antante in balkanske zveze so tukaj sprejeli mirno ter ga smatrajo za zmernega po vsebini in duhu. Of-čiozni »8-Orai Ujsag« ugotavlja z zadovoljstvom, d« je vsebina komunikeja popolnoma nasprotna komentarjem, ki jih je tisk nekaterih držav navezal na marseilleski atentat. Madžarska upa, da bo zmerni ton komunikeja odločilen tudi za ta del tiska n sicer tem bolj, ker more samo miren razum omogočiti potrebno razkritje doslej nepojasnjenih podrobnosti atentata rn istočasno ublažiti razdražene duhove. Grški zunanji minister o vtisih v Jugoslaviji Atene, 21. oktobra. AA. Grški zunanji minister Maksimos se je vmj! z delegacijo, ki se je udeležila pogreba pokojnega kralia Aleksandra, v Atene. V izjavi novinarjem o svojih vti-ih je dejal med drugim, da je grško delegac jo posebno presunila silna potrtost m žalost ki preveva Jugoslavijo. Iz spontanosti, kako se je ta žalost pokazala zla ti pri veličastnem pogrebu, se vidi vsa lijubezen celotnega prebivalstva Jugoslavije do njegovega viteškega kralja. Maksimos je nadalje izjavil, da se popolnoma strinja s sklep: sveta Male antante tn sveta balkanskega sporazuma, ter je omenil, da se bo svet balkanskega sporazuma sestal v Ankari, kjer bo razpravljal o vseh vprašanjih, ki se tičejo držav balkanskega Jugoslavije in Bolgarije nikdo več ne razdruži Bolgarski zunanji minister Batolov: Jugoslovenski in bolgarski narod bosta nadaljevala započeto delo miru in sporazuma Caribrod, 21. okt- t V petek zvečer so se vračali skozi Car.brod proti Sofiji delegata bolgarskega kralja in vlade s knezom Cirilom n zunanjim ministrom Batolovim na čela Na postaji je bo'garski zunanji minister Ko -venskem vladarju. Vsa Turčija sočuvstvuje z jugoslovenskim narodom v njegovi globoki žalosti. Poročila, ki so prihajala Iz Beograda o neverjetnih dokazih ljubezni vsega naroda do pokojnega kralja, so še bolj potrta tudi naš narod. Osebno bom poročal svojemu vzvišenemu šefu o nepozabnih vtisih s pogreba velikega in ljubljenega Jugoslovenskega kralja, k] je dal svoje življenje za mir vsega Balkana. Predstavniki evropskih držav in vofnih sit v sprevodu za krsto Viteškega kralja: general Goring, avstrijska zastopnika Pldnies in Karwinski, maršal Petain, admiral Fisher, general Bratwight in zastopniki belgijske vojske Caribrod, ŽL oktobra, t Na povralflra iz Beograda v Ankaro Je potoval £anes preko Caribroda turški zunanji mmister Tevfik Ruždi bej v spremstvu turške delegacije, ki se je udeležila pogreba blagopokojnega kralja. V Caribrodu je turškega državnika pričakovalo veliko število jugoslovenskih in bolgarskih novinarjev, ki jih je Ruždi bej za časa postanka na obmejni postaji povabil v svoj vagon in se z njimi razgovarjal vse do odhoda vlaka. Govoreč o grandfjoznih pogrebnih svečanostih v Beogradu, je g. Ruždi bej med drugim detfal: Apostol balkanskega bratstva Samo oni, kdor je popolnoma brez srca, ne obžaluje te težke izgube, ki Je Jugoslovenski narod zadela s smrtjo pokojnega kralja Aleksandra. S smrtjo viteškega jugoslovenskega vladarja je izgubila ne samo Jugoslavijo, marveč ves Balkan svojega največjega državnika. Jaz sam sem 6e crebno neštetokrat prepričal, kako velik pobornik balkanskega sporazuma in balkanskega bratstva je bil pokojni jugoslovenski kralj, 6aj sem bil od leta 1925. dalje eden njegovih najožjih sotrudnikov pri akciji za bratski sporazum vseh balkanskih narodov. Za časa svojega kratkega bivanja v Jugoslaviji sem se na lastne oči prepričal, kako velik ln dostojanstven je jugoslovenski narod v svoji neizmerni bolL Mir in red je bil v teh težkih dneh na višku, kar najbolj jasno dokazuje vso zrelost in prevdarnost Jugoslovenskega naroda Zadivila me je nepopisna ljubezen, tel Jo goji ves narod do pokojnega kralja. Ko Je razgovor prešel na politična vprašanja, so se zlasti bolgarski novinarji zanimali za podrobnosti sklepov beograjskih konferenc Male žantante ia Balkanskega sporazuma. Na številna vprašanja Je g. Ruždi bej odgovoril: »Pričakujemo, da se nam pridruži tudi Bolgarija« V komunikejih je povedano vee, 0 Čemer smo razpravljali. Komunike je izraz naie enoduSnosti ln naše volje, da v vseh vpraianjih nastopimo enotno. O tem se bo podrobno razpravljalo tndi na skorajšnji konferenci balkanskih držav v Ankari, ki predstavlja redni sestanek stalnega sve. ta Balkanskega sporazuma. Beograjski sestanek je bil izreden v zvezi z zadnjimi žalostnimi dogodki. V Ankari ee bo razprav. Ualo o vseh vprašanjih, ki se tičejo držav Balkanskega sporazuma. Taka vprašanja vedno obstojajo. Lahke pa že dane« rečom, da v politiki držav, ki tvorijo balkanski' sporazum, ne bo prlSlo do prav nikake Iz* premembe. Obrnivši se k bolgarskim novinarjem Je g. Ruždi bej dodal: Ml vas, Bolgare, čakamo, da pristopite k balkanskemu paktu. Kaj mislijo pri va« o tem? Urednik sofijske »Zore« je odgovoril: Moje skromno mnenje je, da pri nas temu ne bi nihče nasprotoval, ako se pokaže da bi bil vstop Bolgarije v Balkansko zvezo koristen za našo državo ln za ves Balkan. Težkočam se moramo izogniti Kakšen smisel dodajete onj točki komunikeja. ki govopj o tem, da lahko pride do še resnejših konfliktov, ako ne bodo kz- vrženi mednarodni ukrepi za »tretje zločinskih terorističnih organizacij, so vprašali novinarji. G. Ruždi bej je s poudarkom odgovoril: Ta del komunikeja ne pomeni nič več kakor našo nado, da bedo vsi narodi sodeloval] pri tem, da se izognemo tald even-tnalnostL Ali predvidevate težkoče mednarodnega značaja? so se intereslr^li nov-narji dalje. Težkoče ln nevarnosti obstojajo vedno, je odgovoril g- Ruždi bei. toda vsi moramo Iskreno hi lojalno sodelovati, da se jim izognemo. Izključujem vsako možnost take dalekosežnih nesporazumov. Pri tem moram prav posebno naglasiti, da je jugoslovenski narod v tem pogledu v svoji neizmerni žalosti zares velfk jn moder ter je ponovno dokumentiral vso svojo miroljubnost, čl je največji apostol je bil pokojni kralj Aleksander. Niti za trenutek ne dvomim, da bodo vsi balkanski narodi sledili temu zgledu ter učvrstil] medsebojno prijateljstvo in Jbratstvo v duhu velik« inlcija-tive pokojnega kralja. Vračajoč se na Balkanski pakt je Ruždi bej dodal: Ml «90 čakali {n čakamo n Botsardo • potrpljenjem lo g gotovostjo (ar m ob«p»- vamo. Prepričani smo. da se bodo Bolgar! prepričali o koristnosti svojega pristopa k tej mogočni mirovni zvezi. Poglejte, s« Turčijo bi pomenilo to velike žrtve, zlaMI na gospodarskem polju v korist Bolgarije. Toda mi smo pripravljeni doprinesti is večje žrtve za splošno korist ln blagostanje balkanskih narodov. S potrpežljivostjo in preudarnostjo se bo vse lahko doseglo. O tem sem absolutno prepričan. Prava po« balkanskih narodov i® v njihovem iskre-nem ln lojalnem sodelovanju. Zavedajoč se vse odgovornosti, trdim, da bo Balkanski pakt obstojal tudi še čez 18 let |n takrat še mnogo jačll bi koristnejši nego le fe sedaj. N-aj navedem za primer samo 15-retno prijateljstvo Turčije z Rusijo. Danes je to prijateljstvo mnogo večje kakor je bilo ob začetku. Trdno sem prepričan, da se bo v enakem duhu razvil tudi Balkanski pakt Zato bom slej ko prej po svojih najboljših močeh delal na to. da se tudi Bolgarija čimprej pridruži veliki rodbini balkanskih narodov, da združimo vse balkanske narode brez razlike. Goring o beograjskih vtisih Nemčija nima nobenih pretenzij na Balkanu, izjavlja pruski ministrski predsednik Beograd, 21. oktobra, p. Po tr dnevnem bivanju v jugoslovenski prestolnici je pruski ministrski predsednik general Goring s svojim spremstvom z zemunskega letališča odpotoval v Berlin. Preden je zapustil Jugoslavijo, je general Goring poletel še ■nad Topolo in s s-pu^til 7 letalom nizko nad Oplenac, se sklonil iz letala in s bitlerjev-alcim pozdravom izkazal poslednjo čast pokojnemu kralju Aleksandru. Novinarjem je pred odhodom podal izjavo, v kateri pravi med drugim: »Nikdar nisem videl niti doživel v svojem življenju, kar sem videl tukaj. Kako so množice jugoslovenskega naroda spremile svojega kralia na poslednjem potu, me je globoko in iskreno ganilo, zlasti pa še prizori ki sem jih videl z vlakom, ko je vozil pokojnega kralja v Topolo in ko sem ob vsej železniški progi gledal vrste plavajočih se-Ijakov, kar mi bo r/stalo v globokem spominu vse življenje. To iskreno čuvsfrvovanje naroda je najboljše jamstvo za vladavino vašega mladega kralja. Kar se tiče pridobivanja množ:c, se smatram za specialista in vem najboljše, kaj pomeni navdušenje množice, predvsem pa iskreno čuvstvovanje, ki sem ga vi,del v bolesti jugoslovenskega naroda ob pogrebu velikega kralja. Mnogo sem pričakoval, da pa bi narod tako globoko in iskreno čutil izgubo svojega kralja, nisem mislil.« O organizaciji pogrebnih svečanosti je izjavil, da je bila vzorna in nad vse dovršena. Vildelo se j«, da je vsak posameznik do podrobnosti razumel svojo dolžnost. Organizacija in razpored straž vse do Topole je napravila nanj poseben vtis. Zato more samo čestitati. Nato je zopet prešel v razgovor o našem narodu, ki mu je neobičajno ugajal ter je izjavil: »To je zelo pošten narod. Vaši ljudje, ki sem jih imel priliko doslej nekoliko spoznati, so me navdušili ter mi bodo ostali v trajnem spominu. Zato sem se čvrsto odločil, da bom v najkrajšem času, morda že spomladi zope prišel v vašo državo. Zelo me zanima Dalmacija, o kateri sem že mnogo čul. Mi si želimo prijateljstvo z Jugoslavijo. Ni resnica, da se naši interesi križajo in da imamo mi na Balkanu kake preten-zije. Sedanja Nemčija pozna samo svoje interese in se nikdar več ne bo ponovilo leto 1914., ko je morala iti za druge po kostanj v ogenj.« Goring se je prt tem razvnel ter je iskreno obsodil nekdanjo politiko bivšega cesarja Viljema. Na vprašanje, kakšen vtis je nanj napravila naša vojska, je odvrnil: »Odličen — vzorno zadržanje in disciplina. Praktična uniforma. Predvsem so mi zbud li pozornost pešoi kraljeve garde in vojni akademiki, ki so zares zaslužili, da se povsod pohvalijo.« Ob koncu je še pristavil: »Iz Jugoslavije odhajam z odličnimi vtisi, kakršnih še nikdar v svojem življenju nisem doživel.« La valov nasvet Madžarski Madžarska vlada naj dokaže solidarnost z vsemi civiliziranimi državami v pobijanju mednarodnega terorizma Pariz, 21. oktobra, p. Zunanji minister Laval je ismel v petek zvečer dolg razgovor z madžarskim poslanikom v Parfzu grofom K-hu en -H ed erva ryj em. Ta sestanek je izzval v političnih krogih veliko pozornost. Po uradni objavj sta govorila o političnih posl ed cah marseilleskega zločina. »Matin« piše, da sta Laval in madžarski poslanik razpravljala predvsem o pravici azila, ki ga gotove vlade dajejo inozemskim teroristom. Pariz, 21. oktobra, g. O tem razgovoru eo se zvedele naslednje podrobnosti: Maidžarski poslanik je protestiral proti napadom in sumničenjem v francoskem tisku prot- madžarski vladi, čeprav ni imel noben član madžarske vlade ali sploh kak visok funkcionar madžarske države, kakor je dejal, niti najmanjših stikov z emigrantskimi teroristi. Zunanji minister Laval je odgovoril, da francoska vlada na mislila spravit' madžarske vlade neposredno ali posredno v zvezo z marseiUeskim atentatom. Nasprotno je storila vse, da bi pomirjevalno vplivala na francosko javnost in preprečila vsako zlorabo tega spora. Vseka- kor pa smatra francoska vlada spričo danih razmer za zelo primerno, da bi madžarski tisk ustavil času neprimerno polemiko ter bi zelo pozdravil, če bi se madžarska vlada sama na lastno pobudo poshižila sredstev, ki bi nedvomno dokazala solidarnost Madžarske z vsemi civiliziranimi državami v pobijanju mednarodnega terorizma. V zvezi s tem je zunanji minister Laval še naglasi, da je bila madžarska vlada na zadnjem zasedanju Društva narodov naprošena od jugoslovenske vlade za nekatere podatke o emigrantih in da je tudi obljubila odgovor, na katerega pa še vedno čakajo. Mednarodna kontrola nad emigranti Praga, 21. oktobra w. Češkoslovaški agrarni tisk poroča, da namerava češkoslovaška predlagati v Društvu narodov uvedbo mednarodne kontrole nad političnim delovanjem emigracije. Vsebina predloga, ki bi bil tudi v skladu s francoskimi željami, doslej Se ni znana Gombosov obisk v Varšavi Madžarski ministrski predsednik pri maršalu Pilsud-skem — Ali razpravljajo v Varšavi tudi o političnih problemih ? Varšava, 21. oktobra. w. Včerajšnji dan ] bivanja madžarskega ministrskega predsed- i nika Gombosa v Varšavi je bil posvečen j oficielnim obiskom. Gombos je bil okoli 11. j pri ministrskem predsedniku Kozlovvskem. Nato pa je obiskal zunanjega ministra Becka in namestnika vojnega ministra. — Gombos je položil tudi venec na grob Neznanega vojaka, opoldne pa je bil v avdi-jenci pri državnem predsedniku Meseic-kem. Popoldne je Gombosa sprejel na Bel-vederu maršal Pilsudski. Razgovoru sta prisostvovala tudi poljski zunanji minister Beck in madžarski poslanik Matouska. Po avdijenci pri maršalu Pilsudskem je ministrski predsednik Kozlowski priredil Gom-bdsu na čast diner. Oh tej priliki je imel Kozlovvski govor, v katerem je opozoril pa zgodovinsko tradicijo obeh narodov in na skupno civilizacijo, ki ju veže. Tudi na gospodarskem polju sta obe državi kakor vse države v srednji Evropi sploh navezani druga na drugo. V svojem odgovoru se je predsednik Gombos zahvalil za prisrčen sprejem, ki ga je bil deležen na Poljskem ter je izrazil željo, da bi se poljsko-madžarski odnošaji na kulturnem in gospodarskem področju še bolj poglobili. V svojih govoFih Kazlowski in GdmbiJs nista omenila političnih problemov. Iz komunikeja, Ifi je bil včeraj popoldne objavljen o obisku madžarskega ministrskega predsednika Gombosa, je razvidno, da je bil najvažnejši predmet njegovih razgovorov zgključitgv pogedfae e takgavaaean kulturnem sodelovanju med Poljako in Madžarsko, pri čemer gre predvsem za zamenjavo dijakov in slično. Nadalje je rečeno, da bodo osnovane tudj stalne gospodarske komisije z nalogo, da zopet ož ve izmenjavo blaga med Poljsko in Madžarsko, ki se je v zadnjem času zelo skrčil. Listi v svojih opisih sprejema madžarskega ministrskega predsednika Gomibdsa niso prekoračili okvira suhoparnih poročil. Poljski listi ne morejo pri najboljši volji pisati ničesar izrednega o sodelovanju cb-Činstva pri sprejemu Gombosa. Ko je prispel Gombos v Varšavo, se je voz;J p postaje po skoro praznih ulicah ob deževnem vremenu, brez vsakega zanimanja ljudi, ki so bili slučajno na prostem Če bi ne bili ob vsej potj postavljeni policisti, bi skoro nihče ne opazil, da je prišel v Varšavo. Madžarski ministrski predsednik Gombos je davi odpotoval v Krakov. Pariz, 21. oktobra, p. Francoski listi, M pišejo obširno o potovanju madžarskega ministrskega predsednika Gombdsa v Varšavo in madžarskega zunanjega ministra Kanyje v Rim, pravijo, da imajo ta potovanja madžarskih državnikov jasno obeležje demonstracije proti Mali antanti ln Franciji. »Teiaps« pije med drugim: Madžari se po v»eh neprijetnih izkušnjah bližnje preteklosti še vedno ni80 ničesar naučili. Se vedno hočejo vOdjt| politik« kljubovanja proti M&11 ajitapti, toda m&d-fariSkl politiki naj Si zapomnijo, da trnke demonstracije niti pri Maji antanti. niti pri Franciji ne b°do dosegle ni kakega u®peha. Ob zaključku listat N]. Vis. knez Pavle predsedniku Lebruna »Mladi kralj Peter bo posvetil svojo vladavino učvrstitvi prijateljstva med Francijo in Jugoslavijo" vojni, le kralj Aleksander I zelo dobro poznal vojno in zato cenil blagodati miru. Iskreno je ljubil Francijo in to tembolj, ker je sodeloval v dehi za mir in za solidarnost med evropskimi narodi. To prijateljstvo do Francije, tradicionalno v našem domu, ie prešlo z očeta na sina kot svetinja. Mladi kralj Peter bo sledil svojemu velikemu očetu ter bo posvetil svojo vladavino učvrstitvi francosko - jugoslovenskega sodelovanja. Kraljevo namestnrstvo in jugosl. na-sko namestništvo in jugoslooenski narod i-zražata svojo zahvalo Vaši Ekse-lenci, francoski vladi in slavnemu francoskemu narodu. — Knez Pavle 1. r.« Beograd, 21. oktobra. M. Ni. kr. Vis. knez name stoik Pavle je poslal danes na prisrčno brzojavko, ki jo je predsednik francoske republike g. Albert Lebrun poslal Ni. Vel. kraliu Petru, ko je zapuščal Jugoslavijo, naslednjo zahvalo: »Nj. Eks. Albertu Lebrunu, predsedniku francoske republike, Pariz. V imenu kraljevskega namestništva se Vaši ekselenci prisrčno zahvaljujem za topie izraze, ki ste jih poslali Nj. Vel. kraliu Petru II., ko ste zapuščali Jugoslavijo. Kraljevo namestništvo in jugoslovenski narod se popolnoma zavedata nenadomestljive izgube, ki ju je zadela s strašno smrtjo velikega in slavnega kralja Aleksandra I. Junak v Uzunovič ima mandat za sestavo nove vlade Beograd, 21. oktobra. M. Iz kabineta predsedstva ministrskega sveta je bil nocoj izdan naslednji komunike: »Po konzultaciji predsednika senata dr. Tomašiča hi predsednika Narodne skupščine dr. Kumanudija so kraljevi namestnik! poverili mandat za sestavo nove vlade g. Nikoli Uzunoviču, predsedniku ministrskega sveta v ostavki.« G. Uzunovič o svoji misiji Beograd, 21. okt. M. Mandat za sestavo vlade je danes dobil g. Nikola Uzunovič. Po konzultaciji predsednika senata g. dr. Tomašiča in predsednika Narodne skupščine g. dr. Kumanudija, ki sta bila danes dopoldne sprejeta od Nj. Vis. kneza namestnika Pavla v dvorcu na Dedi-nju, je bil pozvan na dvor g. Nikola Uzunovič. G. Uzunovič se je mudil na dvoru nad eno uro in se je nato odpeljal v predsedstvo vlade. Številnim novinarjem, ki so £a tu pričakovali in ga izprasevali, kaj je novega, je g. Uzunovič odgovoril: »Morda bo še kaj novic«. Na nadaljnja vprašanja je g. Uzunovič izjavil, da mu je kraljevo namestništvo po konzultaciji predsednika senata in predsednika Narodne skupščine poverilo mandat za sestavo vlade. Ko so ga pa novinarji le še izpraše-vali, kake prirode je mandat, ki ga je dobil in ali so določene kake omejitve, je g, Uzunovič, ki ob sličnih prilikah le malo govori in ki o takih stvareh navadno ničesar ne pove, ostal tudi tokrat dosleden samemu sebi. Šele na ponovno pritiskanja novinarjev je s poudarkom izjavil: Lahko zabeležite, da ima moj mandat samo eno omejitev, a ta je: V poštev za sestavo vlade ne pride in ne more priti nihče, ki se jasno in brez vsake rezerve ne izjavi, da je v celoti za politiko, ki se je vodila do sedaj. V poštev za sestavo vlade torej ne more priti nihče, bi ni za osnovna načela, na katerih je zasnovana dosedanja politika, to so monarhija, dinastija Karadjordjevičev, državno in narodno edinstvo, državna ustava, obstoječa državna ureditev enotne in nedeljive Jugoslavije, v mednarodnih odnosa jih pa politika miru z naslonitvijo na prijateljske in zavezniške države, čuvanje stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami, torej za politiko, ki jo je že davno odobril in prevzel ves naš narod, o čemer se je baš v poslednjih tako tužnih dneh prepričal ves svet. Sedaj ve-ste mnogo in lahko to tudi objavite« je končal g. Uzunovič. »Kaj pa stare stranke?« so povpraševali radovedni novinarju »Kakšne stranke,« je skoraj ogorčeno odgovoril g. Uzunovič in dodal: »Vse stare stranke so svojo vlogo doigrale in svojo dolžnost izpolnile. Njihovo delo pripada že zgodovini in zgodovina bo o njih, o njihovem delu in njihovih zaslugah izrekla svojo sodbo. Fnlike so se pri nas in okoli nas spremenile. Zato je bilo potrebno, da se stare stranke ukinejo in one so se ukinile. Nikdar več se ne morejo in se ne bodo dopustile, ker se na stare stranke nikdar več vrniti ne moremo in nočemo. Ako komu po 6. januarju 1929 to ni bilo takoj jasno, da je v prilikah, ki so takrat vladale in ki vladajo še danes, bilo potrebno in je tudi sedaj potrebno, da gremo preko naših starih strank in s tem razdvojenosti, mora biti to danes jasno vsakomur, da sta nam sloga in edinstvo potrebnejši bolj ko kdaj dosedaj.« Dr. Korošec izpuščen Izpuščeni so tudi dr. Kulovec, dr. Natlačen in dr. Ogrizek LJubljana, 21. oktobra. M. Kakor znano, je bil g. dr. Antonu Korošcu določen za kraj bivanja otok Hvar. Ker pa postopanje In manifestacije g. dr. Korošca v zadnjem času v sebi implicirajo spremembo prejšnjega njegovega stališča, prožijk> dovoljno osnovo za spremembo prejšnjih odredb o kraju njegovega bivališča. Zato so pristojne oblasti izdale odlok, po katerem se prejšnji ukrepi prekllčejo ta s« g. dr. Korošcu dopušča popolno svobodno kretanje. Isto velja tudi za gg. dr. Frana Kti-lovca, dr. Marka Natlačena in dr. Antona Ogrizka. Pavelič in Kvatemik pred izročitvijo Franciji V Turinu aretirana voditelja teroristov še vedno tajita vsako krivdo pri marseilleskem atentata Pariz, 31. oktobra, d. Preiskava, ki ee vodi ▼ Franciji, da bi se Izsledili vsi sokrivci marseilleskega zločina, prinaša vsak dan kako novost Policij« dela z vso vnemo no samo v Parizu in Marseilleu, temveč v v*eh francoskih mestih, kjer so se mudili zarotniki, sli pa misl jo, da so bili tamkaj. Razen tega je bile več francoskih policijskih organov poslanih tudi v Švico m Italijo, kjer so se teroristi mudjjl pred »tentatom in kjer ee nekateri še vedno nahajajo. Pri zasledovanju sokrivcev ln ugotavlja, n ju podrobnosti sodelujejo tudi belgijske policijske oblasti, ker je več teroristov tudi v Belgiji sami. Aretaeijo dr. Paveliča in Kvaternika v Turinu eo sprejeli v Franciji * neprikritim zadovoljstvom. Smatralo to kot dober znak, da v Italiji pravilno presojajo položaj. Pričakujejo, da bo aretacija teh dveh voditeljev teroristične organizacije dovedla do njenega popolnega uničenja, tako da bo Evropa končno vendarle rešena krvavh f>resenečenj. ki ao jih pripravljali že več et. V prvem trenutku so mislili, da bosta dr. Pavelič in Kvatemik takoj izročena francoskim oblastem. Objavljeno je celo bilo, da bosta že jutri privedena v Marseille, kjer bi jih moge1 preiskovalni sod-n'k konfrontlrati a Posplšilom, Rajičem in Kraljem, ki trdijo, da »ta bila organizatorja njihove zarote. V T»irin je bil tudi takoj poslan, ko so je izvedelo za aretacijo dr. Paveliča in Kvaternika, inšpektor franooafce policije Roiyer, vendar pa mu italijanska policija v prvem trenutku ni dopustila, da bi zaslišal aretirana voditelja teroristov. Šef tu-rinske policije mu je izjavil, da ne more ugoditi njegovi želji iz razlogov mednarodne procedure v takih primerih. Razen ofielelnega komunikeja, ki pravi, da sta bila dr. Pavelič in Kvatemik aretirana in da sta izpovedala, da nimata z atentatom no-benh »vez, ni italijanska policija doslej objavila ničesar drugega. Sel turinake policije je izročil francoskemu policijskemu zastopniku fotografije in odtise prstov aretiranih io na ta način je bilo ugotovljeno, da sta aretiranca v resnici dr. Pavelič in Kvatemik, ki ju išče francoska policija. Pristavil je Je, da ima j»a sedaj ia Rima formalna navodila, naj ne dopusti njegovega sestanka s osumljencema. Francoski policijski zastopnik je to sporočil francoskemu konzulu v Turinu, ki je stopil v zvezo • francoskim poslanikom v Rimu, da bi posredoval pri rimski vladi, in kakor vse kaže, je ta intervencija uspela. V Turinu in okolici se nahaja tudi sumljiv človek po imenu Barbaris ali Barbarič o katerem menijo, da je sodeloval pri teroristični organizaciji Ta človek si je pred nekoliko dnevi najel sobo v nekem hotelu starega Turina. vendar pa se doslej ni več pojavil in kakor vse kaže se po aretaciji dr. Paveliča in Kvaternika tudi ne bo. Po poslednjih poročilih iz Turina sta dr. Pavelič in Kvaternik samo v preventivnem zaporu. Doslej je le ugotovljeno, da niso pri nj h našli nobenih listin, ker sta oba svoje potne liste in druge papirje pred aretacijo uničila. Francija danes Dima z Italijo sklenjene konvencije o izročanju političnih zločincev in je Italija dolžna, da ji izroča samo navadne zločince. Zato se pojavlja vprašanje izročitve voditeljev teroristov tudi s pravnega »tališča. Italijanska policija je včeraj prejela nova navodila ter je sklenila, da se Pavelič in Kvaternik zaslišita pred zastopnikom francoske policije Ro verom. ki naj bi zaslišanju prisostvoval kot priča. Od obeh osumljencev bodo predvsem zahtevali, naj dokažeta, kje sta bila od 1. septembra do trenutka aretacije. Pavelič in Kvaternik vse tajita Pariz, 21. oktobra. AA. Agencija Havas poroča Lz Turina. da so včeraj ponovno zaslišali dr. Paveliča. Policja je zaslišala tudi terorista Evgena Kvaternika. Ta zasliševanja niso padala nikakih novih odkritij, •ki bi mogla prinesti več luči v marseilleski zločin. Spočetka so mislili, pravi Havaso-vo poročilo, da se je dr. Pavelič mudil v Marseilleu v času atentata pod imenom »Pavelescu«, sedaj pa so dognali, da ni med Paveličem in Pavelescom nikake zveze. Kvaternik je pri včerajšnjem zaslišanju vnovič odločno tajil svojo udeležbo pri atentatu in je na okoli 20 preciznih vprašanj negativno odgovoril, češ, da je popolnoma nedolžen in da ni poznal nobenega člana zarote zla6ti pa ni imel nikakih zvez s Po-sp šilom (Kramerjem). Havasovo poročilo prava na koncu, da so Paveliča in Kvaternika aretirali 18. t m., in sicer Paveliča v Turinu, kjer je živel pod napačnim imenom Kvaternika pa v trenutku, ko je stopil iz vlaka Milan.—Turin Formalne zapreke Pariz, 21. oktobra, p. V zvezi z zahtevo francoskih oblasti po izročitvi dr. Paveliča in Kvaternika opozarjajo v tukajšnjih pravnih krogih, da so potrebne še razne formalnosti in da je mogoče v najboljšem ,primeru računati s tem, da bosta oba zločinca izročena francoskim oblastem šele po 14 dneh. Kvaternikov posel v Lausanni Lsusanne, 21. oktobra. A Policijske oblasti v Lausanni nadaljujejo z vso vnemo poizvedbe o pomočn kih marseilleskih morilcev. Pri tem so ugotovili, da je bil Evgen Kvatemik eden izmed glavnih delegatov dr. Paveliča, v septembru večkrat v Lausanni, da bi na mestu proučil, kako bi najlažje spravil zarotnike neopaženo v Francijo. Pri teh mnogoštevilnih potovanjih je razpolagal z velikimi vsotami denarja. Tako je pri lausann.sk ih denarnih zavodih zamenjal nad 6.000 švicarskih frankov. Kvatemik si j« preskrb el predvsem madžarske penge, francoske franke, nemške marke in avstrijske šilinge, da bi lahko kril stroške za potovanje zarotnikov. Kakor znano, je izročil Kvatemik denar morilcem v Lausanni. Pavelescu ni Pavelič BukareSta, 21. oktobra, g. Policijska preiskava je ugotovila, da romunski železniška uradnik Pavelescu, o katerem so domnevali, da je identičen z voditeljem hrvaških teroristov dr. Pavel:čem, nima z njim nobenega opravka. Pavelescu je bil v kritičnem času res s svojo ženo v Marseilleu. toda na zabavnem potovanju, ne da bi bil imel kakšne rveze s Paveličem. Francoske policijske oblasti so bile o teb ugotovitvah obveščene. Nove ugotovitve Pariz, 21. oktobra, z. Preiskava o »okiiv- cih marseilleskega atentata je ugotovila tele nova dejstva: 1. Soudeleženci marseilleskega atentata Pospišil, Rajič in Mi o Kralj so priznali preiskovalnim sodnim oblastem, da so bili že dalje časa člani teroristične organizacije v lažnih taboriščih na Madžarskem in da so dobili ob koncu septembra nalog, naj odidejo v Marseille in Pariz. 2. Nadalje so preiskovalnim oblastem priznali, da so dobili v Lausanni od Evgena Kvaternika nove obleke in veliko denarja, da bi lahko živeli v najboljših hotelih in se vozili z brzimi vlaki v I. in IL razredu. 3. Pospišil in Kralj sta dobila v Lausanni nalog dr. Paveliča, naj izvršita v Parizu samem atentat na pokojnega kralja, če se poizkus v Marseilleu ne bi posrečil. 4. Orožje, s katerm je bil izvršen zločin, je po sodbi strokovnjakov takšno, da ga ni mogoče kupiti v privatni prodaji. 5. Prav tako je preiskava ugotovila, da je atentator Cernozemski nadomestil v Budimpešti Drangova kot posredovalec med VMRO in Perčecem in da je res deloval kot inštruktor teroristične tolpe. Nadalje je ugotovljeno, da je bil ta Bolgar rojen v bolgarski vasi na Rodopu. Aretacije v Franciji in Belgiji Pariz, 21. oktobra, d. Iz Boulogna sur Mer poročajo, da so včeraj v nekem kraju na severno-francoskem premogovnem ozemlju aretirali človeka po imenu Vondraček, ločenega moža skrivnostne in lepe ženske, ki so jo videli s Kvaternikom v Parizu in Aix en Provence in ki je baje morilcem kralja Aleksandra prinesla orožje. V stanovanju Vondračka so izvedli preiskavo ter zaplenili obširno korespondenco. Pariz, 21. oktobra. AA. sPetit Parisien« objavlja naslednjo vest svojega dopisnika iz Liegeja: Po najnovejših vesteh je belgijska poli. cija, ki v Liegeu zaslišuje aretiranega Ste-pana Periča zelo rezerviran zastran prave identitete aretiranca, ki ni, kakor vse kaže, zarotnik z Janka Puszte Perčec, kakor so v začetku mislili. Vendar se zdi, da je Perič. ki je po poklicu odvetnik, eden izmed najbližnjih sodelavcev dr. Paveliča. SMleanle fttršVega narlamenta Ankara, 21. oktobra, g. Parlament Je bil sklican za 23. oktobra. Prvotno bi ae morala Narodna skupščina sestati Sele 1. novembra. Kot vzrok predčasne otvoritve navajajo sedanji kočljivi položaj v Evropi. ASK Primorce (nogometna sekcija). Seja aekcijskega odbora se vrči danes ob 30. pri Rebcu. Največja letalska tekma vseh časov Polet na 20.000 km dolgi progi iz Anglije v Avstralijo London, 21. oktobra. Pričela se je največja tekma vseh časov, polet iz Anglije v Avstralijo. Nič manj kakor 20.(300 km je dolga ta zračna pat. Prvi je krenil s svojim letalom včeraj ob 6.30 slavni rekorder Molli-son. ki ie zdaj že nekje daleč v Orien-tu. S'edili so mn ostaH tekmovalci v presledku dveh, treh minut. Poslednji je odl-etel ob 6.47. Ves svet z napetostjo zasleduje potek tega ogromnega poleta. Kakšnih 100 km severno od Londona, sredi močvirnate puščobne pokrajine leži vasica MildenhaH. pred nekaj tedni je bila izven Anglije nepoznana. Dane^ je že slavna, ker tam se je pričela tekma najspretnejših letalcev. Smoter grandiozne tekme je ta, da se dožene. kakšni stroji so najprimernejši za polete na tako dolgi progi, najprimernejši v hitrosti in gospodarskem pogledu. Svetovna slava mildenhallske vasice je seveda samo slučajna, kajti pravi kraj, kjer so letalci startali, je vojaško letališče, ki ga je angleško vojno ministrstvo stavilo na razpolago. Letališče še nj povsem urejeno. Ali v teku zadnjega tedna je bilo tam nenavadno živahno. Zraslo je oelo mestece velikih šotorov s hoteli, bari, bolnišnico in poštnim uradom. Z vseh krajev sveta so prišli sem letalci, mehaniki, in-žemjerji in še na stotine njihovega spremstva. Taborišče spominja na nekdanja torišča iskalcev zlata. Ali tudi tu gre za zlato — za denar. Deset tisoč avstralska funtov, ▼ naši vrednosti okrog dva milijona dinarjev, pripade zmagovalcu. Vsekakor pa bo ta visoka vsota komaj krila stroške pri nabavi letala in za zavarovalnino, da niti ne prištejemo onih velikih vsot, ki so potrebne za vmesne pristanke na poletu. V kolikor so zmogli so vse te vsote žrtvovali letalci sami. v kolikor ne, so prispevali Aeroklubi aH velike tvrdke. Pogoji za udeležbo pr! tekmovanja so precej veliki. Letalec, to se pravi: glavni pilot, ki v ostalem lahko svoje soletalce poljubno izvoli in jih na progi tudi menja, mora dokazati, da je letel sam že najmanj sto ur, mora biti izkušen tudi pri nočnem poletu in mora razpolagati z velikim znanjem v navigaciji. Kar se opreme letala tiče, mora sleherno letalo po-nesti s seboj določeno množino vode in hrane, da lahko pri prisilnem pristanku — kar seveda ne bo izostalo — vse preskrbi. Nadalje spadajo k opremi gotovi aeronavtični instrumenti, gumijasti čolni, signali z dimom, rakete, zdravila in slednjič morajo tudi letala sama ustrezati za tako dolg polet Kakor smo že navedli, jc namen te tekme, da se čimbolje dožene, kakšen stroj je najhitrejši in obenem v potrošnji naj-skromnejši in s katerim se da na poljubnem letališču startati jn pristati. Na vsak način bo zmagovalec premeri 20.000 km dolgo pot v nekaj več kakor 80 in nekaj manj kakor 90 urah. Pri tem je zel ovažno, ali bo prva kontrola. postaja Bagdad dosežena z enim samim letom. Naslednja postaja je Ala-habad. Zračna pot je povsem ravna in na njej vršijo promet poštna letala. Nato pride na vrsto Singapur. Kdor bo iz Alahabada izbral ravno pot proti cilju, bo moral pač tvegati življenje, kajti če mu odpove letalo, bo utonil. Ravna linija vodi v pretežnem delu preko morja. Navzlic temu bodo najbrž nekateri piloti drzno izbrali ta riziko, drugi pa bodo leteli preko Kalkute in Sijama. Naslednja kontrolna postaja je potem Port Danvin. Ta proga preko Timor-skega morja ie najbolj nevarna, kajti tu morajo vsi piloti leteti preko vode. Od Port Darwina do Dosiednje kon- trolne postaje Charleville »o potem nevarnosti manjše. Kdor enkrat doseže avstralsko kopno, bo prispel tudi v Melbourne. Ali kdo vse od tistih, ki so 20. oktobra med 6.30 m 7. uro poleteli Iz Anglije bo to dosegel? Nekateri izmed pogumnih tekmovalcev bodo gotovo na potu obupali, a nekateri — žal, da moramo s tem računati, — »e ne bodo več vrnili. 20.000 ljudi pri starta London, 21. oktobra. A A. Včeraj ob 6. zjutraj je odletelo 20 letal iz Londona v Melbourne. Proga je dolga 20.000 km. Letala tekmujejo za veliko nagrado, ki zn.iša 10.000 funtov. Tekmujejo najboljši letalci sveta. Odletu je prisostvovalo 29.000 ljudi. Na letališčih v Marseillu. v Rimu, Atenah in dalje v Bagdadu, Alahabadu, Singapuru, Port Darwinu v Sevenr Avstraliji in v Chfcrvillu ter na cilju v Melboumu je bilo že prej vse pripravljeno za sprejem letai-cev. Na enem izmed nizozemsk h letal je tudi kot potnica znana nemška novinarka in letalka Thea Rasche. Prvi v Bagdada London, 21. oktobra, g Vesti o letalcih, ki sodelujejo v letalski tekmi med Anglijo m Avstralijo, sedaj še ne nudijo nobene zanesljive slike o vrstnem redu posameznih udeležencev. Ameriška letalka Cochran jo morala v Bukarešti odstopiti. Zaradi plahega vremena nad Francijo in srednjo Evropo so se vsa letala raztrgala skupno » onimi, ki so imela lažje pogoje v takozvani handicap-tekmi. Tekmovanje se deli v hitrostno in handt-cap-tekmo. Obvozni pristanek vsakega udeleženca je v Bagdadu, Alahabadu, Stnga-puru, Port Darwinu v Novi Avstraliji, Charlevillu, na Quenslandu 'n Melbournu. Pariz, 21. oktobra. AA. Iz Bagdada po. ročajo, da je tja priletel kot prvi tekmovalec na progi Anglija-AvBtraliJa leta. lec Turner. Pristal je davi ob 2., stjo, k: ga je označevala kot resničnega, iz lastnega naroda vzraslega narodnega vladarja. -f Jesensko cvetje še cvete v dvornem vrtu, toplo jesensko solnce ga danes obliva, pa se zdi skoraj, vsaj Ui ne bilo onih čr. nih stopnišč in zastave s črnimi tiakovi, da so bili vsi ta črai dnevi, ki so za nami, samo neizmerno težka sanje. Zdaj-le se bo razvrstila tam-le nad cvetr.imi nasadi god. ba kraljeve garde n t>o zasvirala ob izpre. membi straže. In tamle, od strani novega dvora, se pojavi kralj in pojde polagoma proti staremu dvoru. Za njim njegov poboč. nik. Ali vendar je resnična vsa grozota pravkar prošlih dni! Mraz pretresa človeka ob pomisli nanje in oči se ov'ažujejo ob spominu na vse, kar je prestolnica videla in slišala v njih. Na Opienac bomo romali odslej, da se bomo klanjali njegovim blagoslovljenim zemskim ostankom, njegovemu svetemu spominu. Beograd je seveda 5e vedno ves v črnini in ostane tako vse do poteka Šestih tednov globoke žalosti, do 21. novembra. Dotlej s« bodo vile po njem žalne za3tave, odtlej pa do poteka šestih mesecev državne žalosti državne zastave na polovici droga. Vse mi. nile dni so se med ljudskimi masami, ki so polnile prestolnične ulice, prodajale slike pokojnega vladarja, med katerimi se Je zlasti njegova poslednja slika, v admiralskem kroju, i-skala v največji meri. Slike, izdelate v vseh mogočih oblikah, prodajajo se tudi še danes po beograjskih ulicah. Ljudstvo se je kar naravnost trgalo za male sličice v črnem okvirju, ki al jih je kot žaini trak pripenjalo na prsi! Tudi še danes je videti po beograjskih ulicah mnogo ljudi s takimi žalnimi znaki. Črnih ovratnic in žalnih trakov okoli levega rokava ne nosi samo državno uradništvo, temveč tudi večji del ostalega prestolničnega prebivalstva in je tako tudi v tem pogledu vsa prestolnica še vedno zavita v globoko žalovanje. To se ne izraža samo v splošni črnini, temveč tudi v vsem vedenju njenega prebivalstva. Na ulici se srečujejo samo resni obrazi ln smehu ni na njih. Ves ulični promet se razvija brez hrupa in da ni tram. vajskega zvonjenja in avtomobilskega trob-ljenja. bi se beograjske najprometnejše ulice vkljub množicam, ki se pomikajo po njih. morale zdeti ko obumrle. Niti razna. šalci listov se ne upajo prav na dan s svojim krikom ln čistilci čevljev le potihoma vabijo občinstvo k sebi. * Največje zadovoljstvo vzbujajo med pre-stolničnim prebivalstvom vesti o razkritju vse atentatorske mreže od dejanskih izvr-šilcev gnusnega marseilleskega zločina pa do tistih, ki so držali v rokah vrvice te Ivan Albreht: Koncipist Virbnik Ne vzdržim. Ze teden dni traja in še ni miru. Vsak večer, vsako noč, zdaj že tudi čez dan, to je tako strašno, da bi moral imeti jeklene živce in bi mi Se odpovedali. In prav za prav nisem ničesar zakrivil. liako je bilo? Saj niti premisliti ne znam več, ne morem. Vse se vrti v meni : obrazi, dogodki, dejanja. Ali sem blazen : Grem po ulici, pa se nenadoma zdrznem in se zaman vprašujem, kam in po kaj sem namenjen. Sredi se zavem, da nimam pojma, kaj počnem. Ves teden tako. In poleg tega še to večno preganjanje: Kakor senca mi je Alma za petami. Razločno jo vidim, prosil bi jo, govoril z njo,a kakor zinem, se mi umakne. In vendar nisem ničesar kriv. Bolj ko mislim, bolj si moram priznavati, da sem ravnal pametno. To se pravi: kaj pomeni pametno? To nikakor ni pametno, ako ugonobiš človeka, ki si mu hotel dobro in samo dobro. To je... Saj ne vem, kaj naj si rečem. Najbolj možato in dosledno bi bilo, ako bi šel za njo in naredil kakor ona. Kakšen smisel pa bi imela ta možatost in komu na ljubo naj bi bil dosleden? Njej...? Ali ona sploh še more vedeti, čutiti ali vsaj slutiti, kaj počnem? Če je mrtva, če je ni več, če počiva njeno razbito telo bogve kje med pečinami gorskih prepadov? Kaj imava potem sploh še drug z drugim in kje je tista vez, ki veže s tako silo, da nimam nikjer miru? Bedasto, uprav bedasto! Ako bi toliko ne trpel, bi moral reči: smešno! Sam si nekaj domišljam in begam pred izrodki lastnih misli in se brez potrebe mrtvi Čim in trpinčim. Sam? Plehka tolažba... Ali nisem pravkar slišal njenega koraka ? Prišla je kakor nekoč, šum njenega krila sem slišal, vonj po svežem perilu me je objel, in ko sem se ozrl, je stala med vrati. — Alma! Poslušaj vendar, samo toliko prosim, da ti vse natanko povem. Saj vendar nima smisla, da me mučiš. Ali ti je v uteho, Če trpim ? Alma ... Čemu neki govorim? Alme ni, soba pa je še polna vonja po svežem perilu in po njenih svilenih laseh. Zakaj le hodi? Da mi s tem očita krivdo? Ne, začeti moram skraja, sicer sploh ne pridem na jasno! Skraja in mirno, da. Pred dvema letoma, ko sem spoznal Almo, sem bil še zdrav človek, vsaj mislil sem, da sem zdrav. Uradniška plača sicer ni, da bi mogel razsipati z njo, skromno živeti pa je mogoče, in človek lahko misli na lastno ognjišče. Zakaj ne bi bil Skromen, ako imam dom in v njem ono uteho, ki si je želim? Meni to popolnoma zadošča. Nikdar nisem poznal visokih zaletov. Moja nrav ni za to. Sanjal sem o tihem domu, zvesti ženi in družini, o življenju, ki se vije zložno kakor steza med zelenjem. Nič hrupa, nič boja, nič vsega nemogočega razkošja in divjanja, po kakršnem hrepeni toliko ljudi in so potlej nesrečni, ko ga ne morejo doseči, čemu pa naj bi si nakopaval nesrečo, ako lahko v miru med štirimi stenami živim popolnoma zadovoljno, ali ne? I Tak sem torej bil, ko sem jo spoznal. Bilo je čisto po naključju, v izletniški gostilni zunaj v okolici. Ko smo se zvečer vračali v mesto, sva v avtu sedela skupaj. Šalili smo se vsi, a na ljubezen nisem niti mislil. Šele potem, doma, ko sem bil sam, se me je lotil nemir. Zaspati nisem mogel, vročina me je kuhala in stotero misli mi je rojilo po glavi. Sredi vseh je bila Alma. Ponavljal sem njene besede, slišal smeh, videl poglede, kretnje, vso, kakor je bila, ko sva sedela v avtu in zlasti potem, ko smo se na trgu razstajali — Zbogom, gospod Virbnik! Na svidenje !... Venomer sem videl zasenčene oči in čutil dotikljaj njene dlani — Na svidenje! — Čemu je rekla ti dve besedi? Kar iz navade? Zakaj ju potem ostalim moškim ni ponovila? Ne, to ni bilo iz navade: rekla je samo meni... V uradu sem bil sam sebi odveč in tako raztresen, da nisem slišal niti zbadljivih opazk, ki so si jih dovoljevali tovariši. Kar sem naredil tisti dan, je bilo vse narobe. Celo načelnik oddelka se mi je smejal, češ: — Gospod Virbnik, ali ste danes skro-kani ali zaljubljeni ? Takih konceptov nisem vajen z vaše mize... Bil sem kakor cucek in sem se s svežnjem uradne ropotije tiho pomuznil iz načelnikove sobe. Lotil sem ae iznova, toda s papirja so se mi smehljale zasenčene oči... Kar je kdo rekel, sem slišal samo: — Na svidenje, gospod Virbnik! Končno treščim vse skupaj po miri ln mnfe. Se od vsega začetka ni nihče dvomil, da m Je ta strašni zločin mogel spočeti edino le v glavah brezdomovinakih plačan* cev, tistih, ki bo že toliko in toliko hudodelskih naklepov akovali proti naši državi, na. ki epov, ki so zahtevali celo vrsto člove&kih žrtev ln povzročili veliko gmotne Škode. »To je delo Pavellč-Perčečeve zločinske tolpe!« je bilo enodužno prepričanje vsega Beograda in vseh milijonskih ljudskih množic, ki ao te dni valovile po njegovih ulicah. In preiskava, ki jo z vso vnemo vodijo franooake oblasti z najuelužnejšo pomočjo vseh ostalih, je potrdila to ljudsko mnenje v polnem obsegu. Ravno tako vsesplošno zadovoljstvo sta pobudlli zaključni izjavi sveta Mate antante in sveta balkanskega sporazuma, ki poudarjata. obe združeni, da v zločinu na kra. tja Aleksandra ne more biti govora o notra. njih stvareh Jugoslavije, temveč samo o zaroti inozemskega značaja, da je dolžnost vseh evropskih vlad brez izjeme, da sodelujejo pri ugotavljanju odgovornosti za mar. sellleski zločin in se store ukrepi, ki bodo v bodoče preprečevali ponavljanje takih dogodkov. Vsak, kdor je danes čltal ti Izjavi, tako resno odločni v svojem Izrazu, je prepričan, da so ministri vnanjih stvari petih držav, ki so zvezane v Mali antantl ln balkanskem sporazumu, ž njima jasno ln odločno hoteli reči, da je treba ne samo najtočneje ugoto- I viti vse dejanske krivce marseffieakega ' atentata, temveč tudi njihove naročevalcs ln plačnike, torej tudi tiste, ki se z njihovi, ml sredstvi vzdržuje J ta si oči tiska teroristična organizacija, obenem pa dar je treba tudi storiti vse, da se do dna za tre ta organizacija sama. Le tako Bi je pač mogoče misliti, da se bodo v bodoče mogla prepre. čiitl ponavljanja takih dogodkov. In je naposled prestolnica, ž njo vred pa brez dvoma ne samo vsa naša država, tem. več ves svet sprejel zagotovitev, da grozna, smrt našega ljubljenega kralja nikakor ne zaustavlja njegovega s toliko vnemo voje-ga dela za pospeševanja in utrjevanja miru med narodi in se bodo tudi po njegovi smrti nadaljevala z vso vnemo prizadevanja, da se Čim prej in čim najpopolneje ustvarijo njegovi vsemu svetu, zlasti pa neposredno soudeleženim narodom tako koristni in ploi. donosni nameni. V vseh prestolničnih krogih se sJiši danes en sam glas: Niso dosegli s svojim gnusnim zločinom, česar so pričakovali, temveč ravno nasprotno. Kri kralja Mučenika je le še zvarila Jugoslavijo in bo brez dvoma storila, da se enkrat za vselej zatre zločinski mrčes, ki Je s svojimi zločini kalil vsemu svetu tako po. trebni mir. Sveta kri našega kralja Mučenika je seme resničnega miru med narodi. In to je blagoslov, ki pač nI bil v namena onega groznega, peklenskega zločina! Ljubljanska nedelja Ljubljana, 21. oktobra. Izredno mirna nedelja Namreč: nedelja brez pretresljivih dogodkov in nesreč. Prekrasno jesensko vreme je pa seveda pripomoglo, da je bil dan živahno 'azg ban Zlasti popoldne, ko je solnce toplo prigrevalo, »o se razpeljavale cele. procesije po Golovcu, po Rožniku in po LJub'lanskem polju. Priznati je treba, da so romarske postaje v ljubljanski okolici letos spet izredno dobro preskrbljene z dobrotam-' ln tudi Ljubljančani ne štedijo, kadar «i je treba po truda-polnem delu privezat; dušo Prireditev nI bilo prav nobenih. Niti policija, niti reševalna postaja nista zabeležili kaj pomembnega v svojo kroniko. V gozdu obstreljen Edino ob 15 30 so lit ljubljanski reševalci oa dolenjski kolodvor kamor bo iz Stične prepeljali 531etnega dninarja Ignaca Plankarja Iz Poljan pri Stični Mož je dopoldne v gozdu nabira! gobe. po nesreči bo ga pa obstrelilt nek« lovci, ki so gonili divjačino. Plankar le dobil več šiber v prsi, v nogi in roki. pa tudi v glavo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje ie resno. »Jugoslovenska vojska Je samo ena na svetu!" Včeraj se je na povratku z Rakeka, do kamor Je spremljal belgijsko vojaško delegacijo. ki se ie udeležila pogrebnih svečanosti za pokojnim kraljem Aleksandrom, v popoldansk ta urah v Ljubljani ustavil generalštabnrf polkovnik g. Cedomir Ske« kič iz Beograda. Visokega častnika in ljubeznivega družabnika iz Skoplje, kier je lani skoraj ob tem času bivala na ekskurziji večja skupina ielezn šk3i uradnikov iz dravske banovine, so na kolodvoru sprejeli Številni udeleienci lanskega izleta na slavna bojišča v zibelki legendarne slave srbske vojske. G. polkovnik, ki ie prehodi! vso Ckrfgoto te junaške vojske v balkanski in svetovni vojni in ie bil tamkai med najožjimi sodelavci našega blagopokojnega viteškega kralja, se s trepetom spominja strašne ure, ko mj v naši najvišji voiašk: komandi izvedel« za gnusni zločin nad največjim sinom Jugoslavije. S tugo v srcu. toda krepko vero v svedo bodočnost naše močne države je v ožii družbi obudil spomine na številne doživljaje s rokojn m kraljem Aleksandrom in z globokim vpogledom v moč naše in prijateljske oborožene sile, razpravljal o najvišjih nalogah, ki bi jih kdaj utegnile čakati. Kakor pred letom na Ku-manovem, ko ie stari borec za hip zapla-kal za padlima rodnima bratoma na oni turobni s krvjo prepojeni planjavi, tako se mu ie tudi sinoči utrnila grenka solza, ko se ie spomni! mučeniške smrti nesmrtnega Vojvode, toda kot vojak je spet zresnil obraz in kakor prerok povzdignil glas, češ da pri nas in z nami ne bo nihče ribaril v kalnem Kattl Jugoslovenska voj- se oprostim načelniku, češ, da je bilo snoči res preveč pijače, ki je nisem vajen, in zato danes nisem za nobeno rabo. — Kar lepo domov — se mi je smejal — in mirno se prespite! Nazadnje pred tako nezgodo ni nihče popolnoma zavarovan. Samo jutri seveda spet točno, kaj ne, gospod Virbnik... Z nemim naklonom sem izginil.. Zdaj bo torej načelnik mislil, da sem začel pijančevati. Lepo izpričevalo! Toda, vraga, mar naj bi mu rekel, da sem zaljubljen, ko niti sam sebi tega še ni9em priznal! Iz pisarne me je zaneslo v kavarno, potem v park, zopet na ulico in nazaj v park. Kakor sem se branil, sem si moral priznati, da prav za prav iščem Almo. Končno sem jo našel. Bil sem kakor petošolec in nič ne vem, kaj sem govoriL Za popoldne sva se domenila, da poj-deva skupaj na izprehod. Ob štirih. Da, ob štirih. Čakal sem jo-že pred tretjo. Tavala sva po holmih in brdih zunaj mesta in govorila samo vsakdanje otročarije, dokler ji na večer nisem priznal, kaiko je z menoj. Alma je molčala, kar je tudi meni vzelo besedo, šele v mestu sem jo zopet vprašal, kaj misli, ona pa čisto hladno: — Saj se tako ne mudi, gospod Virbnik. Morda boste jutri že drugačnih misli — Ali me imate za takega veternja-ka? — Nikakor ne. Saj nimam povoda. To je pač v moji naravi — Potem smem upati, da se jutri zopet vidiva! rita )e samo ena m cvetu! Dragega gosta in vojaškega odli&ofka Je v imenu udeležencev lanskega izleta v Južno Srbijo popravi predsednik ljubljanske upraveUŽC g. Haszlakiewicz, ki se je žalosti primerno omejil samo na kratek pozdrav in tiho zahvalo. Prav tako kratko in vojaško jedrnato se je zahvalil za prijazen spreiem in prijeten sestanek todi t-polkovn k, k: ni mogel zamolčal, da je videl na naši zapadni meii nešteto zgovornih dokazov, da je budno na straži. Priporočil je, naj jo skrbno čuvamo mi vsi, z nami pa jo čuva tudi vrhovni poveljnik naše vojske, mladi kralj Peter II., z velikim štabom v ministrstvu vojske. Treba pa je, da se strnemo vsi Slovani na jugu, danes še bolj kot prej, kajti plačani sovragi so nam Ubili velikega Kralja, toda nbiH niso njegovega večnega dela niti zbrisali njegove zgodovinske oporoke. Z večernim brzovlakotn se Je g. polkovnik Skekič vre3 v Beograd. Prepričan naj bo, da so njegove jeklene besede imele pri vseh najgloblji odmev ta so še bolj pogJobile bratske spone, ki so jih železniški uradniki, člani UZČ, navezali s tem preizkušenim ta idealnim borcem za našo svobodo! Kinematografi pridno danes spet obratovati Udruženje zagrebških kinematografov jo objavilo v zagrebških nedeljskih novinah velik oglas z naslednjim besedilom: »Opozorilo posetnikom k:nematografov! Podpisani kinematografi obveščamo svoje cenje^ ne posetnike, da pričnemo redno poslovati v svojih podjetjih v ponedeljek 22 t m. Obenem javljamo, da bomo v tukajšnjih novinah 22. t. m. objavil' svoje programe.« Kakor v Zagrebu, pričnejo seveda obratovati tudi vsi ostali kinematografi v Jugoslaviji. V ljubljanskem Elitnem kinu Matici bo, kakor obširneje o tem pišemo na drugem mestu, danes premijera »Carice vseh Rusov«. žalni koncert v operi Drevi počasti Narodno gledališče v Ljubljani sponrn blagopokojnega viteškega kralja Aleksan/a I. LTedinitelja s svečanim žalnim koncertom. Uvodni govor ima ban dr. Marušič. Spored obsega; Eroico, tretjo simfonijo skladatelja Beethovna, izvajano po opernem orkestru; nato dva prizora iz \Vagnerjeve opere »Parsifal«: Svečana daritev in Car velikega petka. Tu sodelujeta gg. Betetto in Prmožič ter v ziboru /si solisti in operni zbor, pomnožen z delom zbora Glasbene Matice. Nato sledi Leskov-čev samospev »Vidiš še te naše križe«, ki ga zapoje ga. Zlata Gjungjenac. To je tretja pesem iz Leskovčevih orkestralnih skladb, komponiranih na Gradnikovo besedilo iz cikla »De profundis«. Spored zaključi Bravničarjeva »Hymnu6 Slavicus«. svečani koral za orkester in zbor. Vstopnice so v predprodaji pn dnevni blagajni v operi. — Ako ostaneva živa in zdrava in vam bo še kaj do tega... — Nikar me ne žalite, gospodična...! — Niti najmanj nimam tega namena. Za slovo me je pogledala kakor prejšnji večer: — Na svidenje, gospod Virbnik! Za tem je bilo mnogo svidenj in mnogo lepote. Zdelo se mi je, kakor da venomer hodim v zarjinem svitu, tako me je opajala Almina ljubezen. Bila sva kakor otroka, ne le jaz, ampak tudi ona, oba... In iz dneva v dan sem sanjal samo o trenutku, ko se nama ne bo več treba sestajati po parkih in ložah. Do lani, vse do lani spomladi sem menil, da sva z Almo najsrečnejša človeka na svetu. Nežno mi je pravila, kaj je že vse preskrbela za najin skupni dom, in minute, ki sva jih preživljala, so bile kakor topel praznik. Bila je nežna, v vsaki malenkosti tako čudovito obzirna, pametna in čuvstveno toplo dekle, da si ne bi mogel želeti boljše. Zato sem jo res imel rad, da, sem jo ljubil, sicer po svoje, mirno, a tem bolj iskreno. Sploh si nisem več mogel misliti življenja brez nje. Da, do lani spomladi, ko sva šla v planine. Jo j, kako se je tedaj razživela! Kakor dečko je ukala, pela, mi pravila stotero smešnih malenkosti, je sanjala z odprtimi očmi in mi venomer ponavljala, zakaj sem tako resen. Pa nisem bil resen, ampak le prijetno presenečen. S te strani je še nisem poznal in sem vprav užival, ko sem jo videl tako sproščeno. Se samega se me je lotila razigranost in sem letal po tratah kakor otrok na Šolskem izletu. V razposajenosti sem se do- ložni prizori s kraljevega pogreba v Beogradu Iz francoskih dnevnikov: Tako Je Zagreb počastil Viteškega kralja Sok, ki v segretem stanja odkriva prihodnost Pred nekoliko leti je po vsem svetu zbudilo veliko pozornost, ko je francoski kemik Rouhier v Srednji Mehiki odkril rastlino z imenom »jaje«, katere skrivnostne lastnosti so tamkajšnji indijanski rodovi poznali že dolga stoletja. Iz soka te rastline se da pridobivati eks* trakt, ki povzroča že v neznatnih količinah omamljenost. V tej omami je mogoče vča-si videti dogodke, ki se dogajajo bogve kako daleč in o katerih omamljenec prej ničesar ni videl. Uživalci jajeja so sposobni gledati celo bodoče dogodke. Ker so s poskusi v nekaterih primerih ugotovili, da vzbuja čudni sok v resnici svetlovidne in preroške sposobnosti je rastlina postala hipoma prava modna rastlina Iz Mehike so jo izvažali na debelo in po vsem svetu so jo gojili. Toda ta moda je kmahi splahnela. Izkazalo se je namreč kmalu, da je ekstrakt zdravju zelo Škodljiv tako da so njegovo prodajo razne evropske države prepovedale oziroma ga dovolile prodajati le proti zdravniškemu receptu Potem se je tudi izkazalo, da se privid' po tem soku ne razlikujejo od prividov po drugih mamilih, telepatski in preroški pa so le pri osebah, ki so v to smer že od vsega početka nadarjene Danes v javnosti ni več zanimanja za to rastlino. Sedaj pa sporoča angleški botanik in po-tovalec Williamson. da je odkril v brazilskih pragozdih drugo »telepatsko rastlino«, ki je po svojih učinkih stokrat močnejša od mehiške. Indijanski rodovi jo dobro poznajo, znanstvena literatura pa je nikjer ne navaja Rastlina je grm. iz katerega pridobivajo domačini mleku podoben sok Za" nimivo je da nima ta sok v hladnem stanju nobenega vpliva Ce ga segreješ pa ga zadostuje že polovica čajne žličke da izzove po dveh minutah stanje, ki se v ničemer ne loči od transa nadarjenih medijev W<1-liamson sam drugače ni udarjen na to plat. pravi pa. da je v omami po tem soku gledal stvari, ki so se v resnici dogajale daleč preko oceana v Londonu V prividih je n pr zvedel, da je neka njegova sorodnica smrtno zbolela, da je njegov sin doživel nezgodo s kolesom itd. mm, s katerim bo Elitni kino Matica v Ljubljani po dnevih velikega žalovanja danes spet pričel predstave, je eno izmed največjih del ameriške filmske industrije. Imenuje se »Carica vseh Rusov«. Film je izdelek Paramounta. Carico glumi Marlene Dietrichova, poleg nje sta ustvarila glavni vlogi Luiza Dresserjeva in Sam Jaffe. Prvič pa nastopi tudi Marija Siberjeva, hčerkica Marlene Dietrichove V celoti je v tem filmu zaposlenih okrog 1000 igralcev. Po dnevniku carice Katarine II. je manuskript napisal Manuel Komrov, režijo pa je prevzel sloviti mojster Jože Sternberg. Film je ob-Sel že vsa velika kulturna središča na svetu ln je povsod ubral lavorike. Zato je hvala odveč. Zanimala pa bo naše občinstvo kratka vsebina: Na Pruskem živi mala princesa Sofija. Je razvajeno otroče, ki niti od daleč ne sluti, da ji bo usoda dodelila nenavadno bodočnost: da bo postala žena ruskega prestolonaslednika, in pozneje carica-vladari-ca. Otroče se razvije v krasotico, ki ji v smehu in zabavi minevajo dnevi. Naenkrat prispe na dvorec odposlanec ruske carice Elizabete, princ Aleksej Posledica: Sofija mora odpotovati s svojo materjo v daljno Rusije. Težko je potovati v Rusijo. Ni bilo letal, ne avtomobilov, ne brzovlakov, do ruske meje se je bilo treba cijaziti z vozom, po Rusiji pa s sankami. Ali brhka Sofija Lahkotno prenaša napore poti V njeni duši blodijo čudoviti prividi, nestrpno pričakuje sestanek z onim. ki mu bo zvesta tovari-gica — z zaročencem princem Petrom, ki ga ne pozna niti po sliki, vendar ji je njegov odposlanec princ Aleksej povedal o njem mnogo lepega Dospeta mati in hči v Moskvo ln carica Elizabeta ju svečano sprejme. Sofija je vzhičena pa tudi razočarana: njen zaročenec je grd in razen tega zelo čudnega značaja Takoj ji začne dvoriti lepi princ Aleksej. Sicer ne brez uspeha vendar pa Sofija tzbegava sestanke z njim Toda Sofija ie zdaj že imenuje Katarina ker je morala na caričino zahtevo izpreme- Prt revmatlzmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« grenčica z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. niti ime. Poročna ceremonija je svečana. Ampak vsa velika parada Katarine ni napravila srečne. Ona hrepeni po ljubezni ta te ji Peter ne more nuditi. Na ruskem carskem dvoru sta se zgradila dva pomembna dogodka: Katarina je rodila prestolonaslednika, kmalu nato pa je umrla stara carica Elizabeta. Peter postane car. Vlada tako okrutno, da ga vsi zamrzi-jo. Med tem pa Katarina že učvrščuje svoje prijateljstvo z armado. Princ Aleksej je mladi carici vedno bolj za petami. Toda ona noče čud ničesar o njem, ker je imel zveze s pokojno carico. Katarina poklanja svoje srce grofu Orlo-wu, ki ji je mnogo pripomogel do tega, da je vrgla okrutnežr Petra. S pomočjo vojske in duhovščine postane naposled Katarini velika carica vseh Rusov. Prizor iz velikega filma »Zlato«, ki ga bomo videli v Ljubljani: Ogromni laboratorij mislil, da Jbi se ji skril. Razgret, kakor sem bil, sem smuknil v bukovje in se ploskoma vrgel v kotanjo, polno vlažnega listja. Hlad mi je prijal, še bolj pa okol-nost, da sem skrivaj lahko opazoval Al-mo. Tekala je križem kakor srna, postavala, prisluškovala in se smejala lastni nespretnosti, ko me ni mogla najti. Za-kukal sem, pa je stekla — mimo, a jaz v smeh! Nazadnje me je jelo mraziti in sem se skobacal iz kotanje: — Alma! — Kje si pa tičal?« — Saj si bežala mimo mene. — Čakaj, Drago, zdaj ti vrnem! In je odhitela navkreber in izginila nekje med zelenjem. Ko jo zagledam, je med bršljanom čepela ob visoki skali in me je prizor tako omamil, da sem jo prosil, naj še malo ostane tako. — Zakaj ? — Kakor vila si zdaj, Alma. — Sem pa že rajši tvoja dekle! — mi je skočila v objem. Izza tega izleta sem čutil, da nisem nič več prav trden. Utrujenost, mraze-nje, potenje, vročica in medla velost, vse to me je izmenoma mučilo, dokler se nisem odločil in odšel k zdravniku. — No, nič hudega. Malo prehlajenja, sicer pa kar glavo pokonci! — je menil. Res sem nosil glavo pokonci in sem se silil, da bi bil kakor prej, toda jeseni me je vrglo in sem ležal nekaj tednov. Zdaj je zdravnik govoril zelo učeno, a mi ni povedal nič posebnega. Le pazim naj se. da ne bo kakih komplikacij. Ravnal sem, kakor mi je ukazal, Al- ma pa je začela z ljubosumjem, češ, da sem zato tako medel in mrtev, ker sem se je naveličal. Rajši bi bil slišal ne vem kaj kakor ta očitek, ona pa se mi je ku-javo smejala, češ: — Zakaj si bil pa skraja čisto drugačen? — Zdi se mi, da sem vedno enak. — Nikar ne govori, ko sam najbolj veš, kako je. — Veš, Alma, bolan sem. Ko se pozdravim, bo spet vse dobro. — Ti, pa bolan? Nikar si tega ne domišljaj in pusti zdravnike! Saj si kakor nagelj... Govorila je tako vneto, da sem se ji moral smejati in ji verjeti. Vso zimo se nato nisem brigal za zdravje in sem se na moč silil, da bi bil čim bolj živahen. Hodil sem na plese in zabave, kamor je Alma dahnila, tja sem šel, ker sem hotel njej in sebi, da, v prvi vrsti sebi, dokazati, da sem še korenina, čeprav tako nalahko zmeraj pokašljujem in me obhajajo vse nevšečnosti, ki so me bile spomladi oplašile. Bogve, ali je Alma slutila. s kakšnim naporom se premagujem. Včasi, ko sva bila skupaj, se mi zdi. da me je skrivaj ogledovala z nekakšno zaskrbljenostjo, največkrat pa se mi je zadovoljno smejala, češ: — Viš. Drago, da sem boljša kakor tvoji zdravniki. Ko bi nje poslušal, bi bil zdaj nemara res bolan ... Letos spomladi pa se je moj odpor zrušil. kpVor Ha ie npnadoma vse ugasnilo v meni. Zdaj je zdravnik govoril na moč resno, še bolj resno pa me je opom- nila bolezen sama, ko se mi je na lepem udrla kri. Bilo je strašno. Ne bolezen, ne grozeča smrt, ampak le tista mrka misel, da je zdaj neizbežno konec sanj o sreči z Almo, da jih mora biti konec, to me je do kraja stisnilo. Kakor hitro pa sem si le nekoliko opomogel, sem ji povedal, kako je in kako mislim, da mi vest ne dopušča v takih razmerah ustanavljati družine. Vprav zaradi nje, Al-me, in zaradi tople ljubezni do nje se moram odpovedati svojim sanjam. Naj mi torej koraka ne zameri in naj si ne kali sreče, ki jo še čaka v življenju, z mojo žalostno usodo. Mislil sem iskreno, pošteno, in kakor upam, edino pametno, Alma pa kakor vihra! Kako je ves čas slutila in se ji je kar zdelo, da jo hočem samo izigravati in se ji potem izmuzniti. Da rem človek brez značaja in vesti in da ravnam s poštenim dekletom kakor morda kdo drugi ne niti s pocestnico... Ali me ni takoj skraja opozorila, naj si premislim'7 In kaj sem ji vse obetal in kako sem govoril! Da se le ne sramujem take nemožate zahrbtnosti ? Ako mi je res tako docela odveč, naj bi ji vsaj pošteno povedal. Bila je nedostopna za vsako pametno besedo in sva se razšla v jezi. Doma sem kakor mrlič omahnil na posteljo in nisem nič več razumel niti nje niti sebe. Vso noč sem topo strmel po sobi kakoi mrlič iz krste. Ali sem res samo jaz taka • izjema med ljudmi, da sem Almo z besedami, ki sem ji hotel z njim! samo dobro, tako do jedra razburil in razžaHl? Kaj bi bil vendar kdo drugi naredil v istih okolnostih? Ali naj bi si bil pomagal z lažjo, ko mi je tako nepojmljivo zoprna? Zjutraj sem ji hotel pisati in ji docela mirno pojasniti svoje misli. Vem, da sem jetičen in sem pravi čas za ozdravljenje zamudil. Bolezen lahko traja mesece, morda celo leta, lahko pa ugasnem tudi prav kmalu. Na takega moža se vendar ne bo vezala...? Kaj naj počne s svojo svežo mladostjo, ako bom jaz pokašlje-val in hiral kraj nje? Mar hoče biti bolniška strežnica in ne žena ...? Vse to sem ji hotel pisati in pojasniti z natančnostjo, kakor sem je v življenju vedno vajen. Ako pa vzlic temu vztraja, da postaneva mož in žena, potem seveda sprejemam to veliko žrtev njene ljubezni, ki mi bo kakor topla lučka svetila v mrzlo brezbrežnost vsega neznanega, ki. se razprostira za zaveso smrti. 2e sem se lotil pisanja, ko prejmem njeno pismo. Cisto kratko je pisala: — Grem, da končam tam. kjer sem bila najbolj srečna s Teboj. Zdaj boš lahko zdrav. Alma. Planil sem venkaj. Hotel sem na vsak način govoriti z njo. Urno, urno, da ne bo prepozno! Na cesti se mi je stemnilo. Iz mraka se zavem Šele doma in kraj postelie stoji zdravnik, me resno motri in nujno priporoča mir. Da. mir... Vse je Se živo v meni kakor se je zgodilo. a kje je tn moja krivda? Ali ni zopet tukaj? Alma... Morda me vabi za seboj ... Pst, zdajle je šla mimo vrat, je postala, se smehlja. Ali bo odprla? Alma! Mimo je šla. Videl sem jo. Na ovinkn ulice se je ozrla in se mi nasmehnila. Pojdem in jo poiščem. Pojdem, da bo konec trpljenja. Natanko tja pojdem, kjer sem bil najbolj srečen z njo. Kdo neki prihaja k meni? Pismonoša. Kaj? Ali sanjam? Almino pismo? Res, njeno pismo... In šele včeraj je pisala: — Znanka mi sporoča, da si obležal in si baje resno bolan. Seveda tega ne verjamem, zadošča mi pa. ko slutim, da Te je vendar nekoliko pogrelo in pretreslo ... Cisto odveč Ti tedaj le nisem bila, ko si se zbal — moje smrti. Sicer pa ne misli, da sem res tako nespametna. Življenje je prelepo, da bi ga pehala od sebe. Jutri obhajam zaroko in v kratkem bom gospa Prav nalašč, razumeš? Ne domišljaj si. da jokam za Teboj, iloj ženin sicer ni vladni koncipist, ampak le dostojen podeželski trgovec, toda nič ne de. Dokazala sem Ti. mislim, da sem močnejša od Tebe. in to mf je dovolj. Tudi za maščevanje, razumeš? Alma. Razumem, razumem. Vse razumem in ničesar več. ha ha! Le kje bi še nafeel na svetu bedata, ki bi bil meni enak? Haha ha... Zdravo, gospod doktor! V zdravilišče, nravjte. naj grem? Kakor Selite. Meni je čisto vseeno. Prav za prav, ako dovo-'ite. H 5el nairaiSi v prvo beznico in se ga pošteno natreskal. Ha ba ha, to sem kavelj, kaj, gospod doktor?! TEDEN DNI FILMA Carica vseh Rusov VITEŠKI KHALJ V NAŠIH LOVIŠČIH Nepozabni spomini na lovske dogodke pod Kamniškimi planinami Kamnik, 21. oktobra. Pozimi leta 1921 smo v Kamniku prvi« radostno pozdravili v svoji sredi Nj- Vel. kralja Aleksandra, ki se je na povabilo SI. lovskega društva udeležil lova na gamze v Kamniški Bistrici. Po uspelem lovu se je vladar na povratku s svojim spremstvom ustvaril na kamniškem glavnem trgu, sedaj trgu kralja Aleksandra, kjer ga je sprejela velika množica, ki je prihitela od blizu in daleč, da vidi in pozdravi junaka svetovne vojne in modrega voditelja zedinjene Jugoslavije. Ob burnem vzklikanju množice ga j<* pozdravil župan dr. Puhard Karba, izražajoč naše veliko veselje nad odlikovanjem, ki ga je izkazal s svojim obiskom starodavnemu Kamniku. Ko je še izrazil željo, da nas vladar ponovno obišče, se je kralj zahvalil z ljubeznivimi besedami za sprejem in pozdrav z zatrdilom, da ga je lepota Kamniške Bistrice tako navdušila, da bo rad in z veseljem o prvi priliki zopet prihitel na lo- v naše planine. Takrat si pač nismo mislili, da bo kralj Aleksander kdaj tako odlikoval Kamnik in si izbral Kamniško Bistrico za svoje najljubše lovišče. Iz svoje kraljevske rezidence na Bledu je delal pogoste izlete v Bistrico, kjer je včasih ostal tudi po več dni sam ali pa z Nj. Vel. kraljico Marijo. Posebno vesel pa je bil vladar, kadar je mogel pripeljati s seboj vse tri prince, ki so navdušeni nad lepotami divnega planinskega raja v Kamniški Bistrici, vedno znova prosili svojega kraljevskega očeta, da jih vzame s seboj. Medtem ko sta se kraljevska roditelja podala na lov na gamze visoko gori pod strme stene, so princi radostno rajali po zeleni trati onkraj izvira Bistrice, se igrali ob potoku ln prihajali tudi k izviru, kjer stoji bistriški planinski dom. Največja pa je bila radost mladih princev, kadar so zajezdili konjiče in se podali na izlet proti žagani peči, v dolino Bele k znanemu slapu Orglicam, ali pa v kak drug del našega lepega bistriškega konca. Kraljev lovski dvorec Krasote naših planin in lovsko bogastvo bistriškega revirja sta navdušila vladarja, da si je dal v bistriški dolini zgraditi ličen lovski dvorec, za katerega je napravil načrte naš največji arhitekt Josip Plečnik. Na lepem prostoru onkraj idilične trate ob izviru Kamniške Bistrice je postavil arhitekt zgradbo, ki po svojem slogu naprav-Ija vtis preprostosti in enostavnosti, vendar pa tvori s svojo prikupno domačnostjo v krasnem okviru zelenih gozdov in skalnih grebenov tako skladno in lepo sliko, kakršno more zamisliti le genijalnost velikega umetnika. Iz belih apnenčevih skal zgrajena osnova, temni odraz gornjega dela stavbe, prosto rastoče smreke okrog poslopja, z belim peskom iz struge bližnjega hudournika Sedelščka posuta steza, zelena trata, po kateri prosto rastejo cvetlice in grmovje — nič ni izumetničenega, nič pretiranega. Vsa okolica je ohranila prvotni značaj divne gorske prirode, v kateri je dvorec nadvse lep in prikupen. Ob pogledu na dovršeno stavbo je vladar glasno izrazil svoje veliko zadovoljstvo, katero je naglasil tudi s tem, da je tako rad in tako pogosto prihitel iz Bleda v Bistrico. Iz oken dvorca, v katerem so zgoraj samo sobe za kralja, kraljico in prince, je krasen razgled na skalne vrhove Kamniških Alp. Ponosni lok strmega skalnega grebena zaključuje na vzhodu velika piramida 2247 metrov visoke Brane, ki ponosno zre na prostrani lovski revir in kraljuje nad njim kakor zvest in nedostopen čuvar. Ko so koničasti vrh Brane pozlatili prvi solnčni žarki, da je zažarel v rožnati jutranji zarji, je vladar iz okna svoje sobe pogosto opazoval, kako se iz pokoja bude planine v mlado jutro in kako se na njih poraja življenje, ki ga človek niti ne sluti. Kralj na samotnih pohodih V razdrapanih sivih 9kalnih stenah, ki so jim elementarne sile vdihnile lepote divje alpske romantike in katere v prijetni menjavi oživljajo zelene trate s skromnimi grmički planinskega bora in z redkimi alpskimi cvetkami, je vladar, veliki ljubitelj narave, občudoval gamze. V tej tihi samoti veličastne alpske prirode, daleč proč od dnevnega hrupa, je kralj Aleksander tako rad prebil nekaj ur, ki si jih je določil kot odmor med svojim napornim in plemenitim delom, posvečenim narodu in svetli bodočnosti naše domovine. V spremstvu direktorja dvornih lovišč ali pa Nemški umetnik piše o Plitvičkih jezerih Avtor tega članka, dr. Kari Hagemann, docent za drama, tnrgijo in režijo na berlinski univerzi, znameniti režiser in ravnatelj gledališč v Nemčiji, pride v kratkem v Ljubljano in bo kot gost v naši operi re-žiral Straussovo opereto »Netopir«. Mnogo potuje po Jugoma vlši i« je njen velik prijatelj in občudovalec. 2e tisočletja si predstavlja človeštvo raj na €ej'lonu. Zdelo se }e, ko da ni nič lepšega." buinejšega in spokoineišega na obljuden: zemlj: od vrtov Ln livad tega tropskega vrta. In vendar ti ni treba potovati do Indije, da ugledaš paradiž- Samo nekaj ur avtomobilske voenje od dalmatinske obale je oddaljen, še danes i« maloštevilnim znan. od redkih obiskovalcev viden in cenjen. To so gozdovi in vode P1 tv likih jezer. S tem, da je da« Stvaritelj sveta Jugoslaviji čudovito idilo Pletvičkih Jezer, jo je odškodoval za vse puste kraške planote, ki se razprostirajo v večno enaki brezup-nosti od morske obale globoko v notranjost Oddolžil se ie njenimi preb valcem m ša redkim obiskovalcem iz tujine s čarom naravnega čudesa, ko je pridal deželi mič-nost tega nasprotja. Šele ko premaga popotnik težko prehodne. iz kaimenitega moria skal sestavljene gorske verige, ki jih tudi avto težko užene, pride na Plitvička jezera «a s tea v ra*. enega izmed lovskih čuvajev svojega lovišča se je pogosto vzpel visoko v planino pod strme stene Brane, Planjave ali Rseni-ka, obhodil najtežavnejše dele revirja in dokazal, da je res pravi planinski lovec. Mnogo bolj ko velike pogonske love je ljubil kralj Aleksander samotne pohode. Na zalazu je včasih po več ur občudoval prekrasno naravo okrog sebe, opazoval gamze in izbiral za strel najlepšega samca. Kot izvrsten strelec je redko zgrešil cilj in baš v Kamniški Bistrici si je priboril nekaj najlepših lovskih trofej. Ko se je vračal z lovskega pohoda v Bistrico, pogosto že prav v poznem mraku, je bil vedno veselo razpoložen. Turistom, ki so ga večkrat srečali v Kamniški Bistrici, je vračal pozdrave 8 tisto ljubeznivo prisrčnostjo, zaradi katere je bil tako priljubljen med narodom. Vladar in Bosov Tine Kraljeva družina je bila v Kamniški Bistrici vedno brez vsakega ceremonijela. Kralja in kraljico je spremljal le upravnik dvornih lovišč g. inž. Ciril Dimnik, kraljevska lovca in njiju goste pa so spremljali na lov na stojišča ali pa zalaze lovski čuvaji pokojni Bosov Tine, Spin, Lojze Kemperle, France Ursič in drugi. Vsa ljubeznivost in plemenitost našega vladarja se je razodevala na najprisrčnejši način v njegovem občevanju s preprostimi gonjači, delavci in lovci. Z osemdesetietnim Bosovim Tinetom, ki je bil 60 let lovski čuvaj v bistriškem revirju in strah vseh divjih lovcev, se je vladar večkrat zapletel v dolg pogovor, ki je potekal v prijetni domačnosti, kakor bi se pogovarjala dva lov ska tovariša. Preprosti mož je potem ves navdušen pripovedoval, kako dober in ljubezniv je bil kralj v pogovoru in kako ga je zanimala vsaka stvar. O čem ste se menila? O prejšnjih lovskih zakupnikih, o lovu v prejšnjih časih v bistriški dolini, o lovskih doživljajih i^ o vsem mogočem. Tine je bil presrečen, da je mogel vladarju odgovarjati na njegova vprašanja, še srečnejši pa je bil osemdesetletni mož, ko se je s prožnim korakom vrnil iz najtežavnejših in najnevarnejših poti lovskega revirja in je čul pohvalo iz vladarjevih ust. Mlad, a zanesljiv čuvar Na lovu, ki je bil proti koncu avgusta v 1 .mniški Bistrici in na katerega je kraljevska dvojica povabila tudi angleškega poslanika na našem dvoru g. Hendersona in nemškega poslanika von Hassela, je vzbudil veliko veselost v kraljevi družbi dogodek, ki si ga je 11-letni Tinček, sin kor-poracijskega gozdnega čuvaja v Konjski, vtisnil globoko v spomin! Čuvaj na Konjski je imel nalogo, da ne sme spustiti nobenega avtomobila po cesti v lovišče. Ker je šel čuvaj z doma, je opravljal to dolžnost 11-letni Tinček. Z energičnim glasom je ustavil avtomobil, v katerem je sedela kneginja, ki je mladi stražar seveda ni poznal. Visoka dama je bila seveda v zadregi, ko ji Tinče ni pustil nadaljevati poti. Ponudila mu je 20 dinarjev napitnine, dodala še nadaljnih 20, toda Tiriče se ni dal omehčati in podkupiti. Ko je kralj izvedel za dogodek, je hotel videti odločnega stražarja. Pogladii ga je po laseh in ga pohvalil: »Ostani vedno tako trden in značajen in ne daj se nikoli od nikogar podkupiti!« Svojim gostom pa je kralj pripomnil: »Ta bo dober čuvar mojega lovišča in domovine.« Ko je Tine odhajal od kralja, je tiščal v roki celega »jurja«, vladai-jevo naročilo pa si je zapisal globoko v srce in ga bo vedno zvesto izpolnjeval. Kako dober in plemenit je bil naš viteški kralj, dokazuje tudi naslednji dogodek: Kralj pri ranjencu Kraljevi lovski čuvaj France Uršič je na strmi lovski poti pri povratku z lova tako nesrečno padel, da se je močno udaril na koleno in so ga nato morali podpirati pri hoji v dolino. Ko je vladar povprašal, kje je France, in so mu povedali, da se je udaril na koleno, je z očetovsko skrbnostjo poizvedoval za njegovo nezgodo. »Ali se je hudo udaril? Ali je nevarno?« Zvečer so bili lovci zbrani na pogovoru v lovski sobi s Francetom, ki je z obvezanim kolenom ležal na divanu. V dimu cigaret in pip so ob skromni luči komaj videli drug drugega. Naenkrat se vrata lovske sobe odpro in še preden so lovci mogli videti, kdo je prišlec, je stal sredi med njimi kralj in ljubeznivo izpregovoril: No, kje imate ranjenca? Ozemlje te pokrajine, tekoče geografsko točno od severa na jug, pada stopničasto od 700 na 500 m nadmorske višine in učinkuje kakor veiik park, sestavljen iz gozdnatih gričev, ki so kulisam podobno razvrščeni v terasah. Nje*ie glavne poti in prostori so sestavljeni le potokov, ribnikov in jezer. Ozke pešpoti se vijugajo ob vodah, lahki mostovi in brvi se pno preko šumečih, v dolino hHečih voda. V 50ih ali celo mnogobrojneiših kristalno čistih, različno velikih padcih, teko iz višje fežečh ieaer v nižja. Prehode v tej edinstveni pokrajini olajšujejo stopnice, gredi in ser-pentlnaste pešpoti. Komaj 40 let so odprta P1 tvička jezera tujskemu prometu hi za smotrno [»rahljanje pokrajine v svrho tiprizma je jedva najpotrebnejše storjeno- Toda to najpotrebnejše zadošča in naj bi še dolgo zadoščalo. Zato učinkuje tem močneje,, tem po-razneje, iz prve roke narave zajeta prvcrt-nost. dovršena harmonija vode. gozdov, zraka, oblakov in neba. ta umetnina večnih prirodnih sli, ki so ustvarile obleko naše zemlje m ki jo od časa do časa neprestano Pzrreminjajo. Poti in steze, prepre-zajoče za silo jezersko pokrajino, so povečini naravne, kakor je nanesJo, so vsekane v podle>sje aii breg. Brez s stematične zpetfave in vrtnarske nege. Toda ravno v tem ie brezprrmerni čar te naravne pokrajine. ki se nam zdi pravljica, ležeča kakor v snu pred naSImi nogami. Tudi ne moti. da niso vse klopi čete, vse stopn:ee trdne, vsaka ograja pri mostu In brv" v redu. Plitvička iezera niso samo kar »e tiče pokrajinske strukture edinstvena, ču- — Tu sem, Veličanstvo, se je oglasil France, ko je presenečen videl, da velja kraljev prihod njemu. — Kako je z rano? Hudo boH? je vladar prijazno vprašal Franceta, ki od osuplosti ni vedel, kaj bi počel. — Prej me je hudo bolelo, zdaj pa Je 2e mnogo boljše, le na nogo Se težko stopim, je odvrnil France z ležišča. — Samo da ni kaj hujšega. Je vidno zadovoljen rekel vladar in z ljubeznivim pozdravom spet odšel iz sobe. Lovci so bili osupli. Tolike pozornosti to skrbnosti pač nihče ni pričakoval od vladarja. Toda tak je bil naš dobri kralj vedno to povsod, kjer je prišel v stik z narodom, ki ga je zato spoštoval to ljubil kakor svojega očeta. Zadnji lovi Tudi letos se je kralj takoj po svojem prihodu na Bled podal v spremstvu adju-tanta v Kamniško Bistrico, kjer je ostal 4 dni. Obhodil je velik del lovskega revirja, se zanimal za nove preureditve v lovišču in se v krasni prirodi naših Kamniških Alp veselil prijetnega lovskega razvedrila. Vsaka novost ga je zanimala in ko se je peljal z avtomobilom po bistiriški cesti, je z zanimanjem opazoval delo v porfirnih kamnolomih. Dal je ustaviti avtomobil, gledal delavce pri težkem delu in povprašal, čemu bo zeleni gramoz, ki ga tare veliki železni drobilec. Ko so delavci pojasnili vladarju lastnosti porfirnega gramoza in povedali, da posipajo z njim ljubljanske ceste, je s prijaznim pozdravom zcpet krenil naprej. Od vladarjevi ljubeznivi pozornosti so bili celavci presenečeni: Koliko gre ljudi tod mimo, pa nam le redki privoščijo prijazno besedo. Kako dober je naš vladar! Par dni predno je odpotoval z Bleda m se podal v Bolgarijo polagat nove temelje miru to složnega sodelovanja obeh bratskih narodov, je prihitel vladar v Kamniško Bistrico na kratek popoldanski lovski izlet, ki je bil poslednji v njegovem življenju. Bilo je 31. avgusta ob 13., ko je lovski čuvaj Lojze Kemperle prejel sporočilo, da se je odpeljal iz Bleda v Bistrico Nj. 'el. kralj z visokimi gosti. Lovski čuvaj je brž obvestil svoje tovariše, ki eo takoj pripravili vse potrebno, da spremijo kralja ta njegove goste na zalaze. Kmalu so se ustavili v Bistrici avtomobili to vladar je že od daleč veselo zamahnil z roko v pozdrav to zaklical: „No, Lojze, ali bomo danes kaj streljali V* _Mogoče, Veličanstvo, je odvrnil lovski čuvaj. Visoka družba se je takoj podala na lov. V kraljevem spremstvu so bili angleški princ Jurij, bolgarski knez Ciril to knez Pavle. Spremljal jih je samo direktor dvornih lovišč inž. Dimnik. Visoki lovci so se podali na lov na 4 najlepše točke bistriškega revirja. NJ. Vel. kralj Aleksander je krenil z lovskim čuvajem Lojzetom v doline Bele pod visoko to nepremagljivo steno Rsenika. Bil je izborno razpoložen. Na zalazu je kralj kmalu opazil velikega gamza, ki ae je mirno pasel po zeleni trati to obrnjen proti kralju zadovoljno kimal z glavo. Kralj je z navdušenjem velikega ljubitelja narave opazoval krasni eksem-plar to se nikakor ni hotel odločiti za streL Medtem pa je počil strel pod Brano. Eden visokih kraljevih gostov je pogodil gamza. Kralj se je pomaknil višje na drug zalaz, od koder je opazil 4 gamze, ki so se podili v krogu po trati. Kralj je z zanimanjem spremljal njihov veseli ples to izbiral najlepšega, vendar pa se tudi tu ni odločil za strel, živali so se v svojem plesu v hipu obrnile in zdivjale za skalovje. Na levi je odjeknil že tretji strel, ki je kralja navdal z velikim zadovoljstvom, da so vsi trije njegovi gostje streljali. Bil je sijajno razpoložen to je z nasmehom rekel: — No. pa drugič, saj je še čas. Obljubil je, da bo takoj po povratku iz Francije spet prihitel v Bistrico. Najvišjega lovca ne bo več! Lovci so se že veselili ponovnega kraljevega obiska v bistriškem lovišču in z zanimanjem spremljali triumfalno vladarjevo pot v Francijo. Po strašni vesti o marseil-leski tragediji je zavladala v bistriški dolini neizmerna žalost. Lovci so plakali ob misli na tragično smrt dobrega vladarja to so bili neutolažljivi ob bridki resnici, aa njihovega gospodarja, kralja Aleksandra ne bo več v ljubljeno Kamniško Bistrico. Pogreznjena v žalost je samevala te dni Bistrica to Kamnik je plakal za svojim najvišjim gostom. Potrti so klonili meščani glave, planinci pa so v rekordnem času izvedli akcijo, da se postavi na Brani, najvišji točki kraljevega lovišča, železni križ z žalno zastavo. V globoki pieteti do vladarja so z veliko požrtvovalnostjo to naporom, ki ga v tem času ne bi napravili za nobeno nagrado, razvili zastavo na skalnatem vrhuncu. Kamniška občina je poklonila na krsto blagopokojnemu kralju kot zadnji pozdrav s planin lep venec iz smrečja, mahov j a to najlepših planik. Planike so bile v letošnjem poletju natrgane v steni Rsenika, kjer je bil kralj Aleksander zadnjič na lovu. Kamničani so sklenili, da bodo poslej imenovali visoko to nepremagljivo Rseni-kovo steno po blagopokojnem vladarju — Aleksandrovo steno. Kraljevi lovski čuvaji iz bistriškega revirje so v zelenih lovskih oblekah odpotovali - kamniškim vencepa v Beograd, da spremijo vladarja na njegovi zadnji poti to se v bolesti poslovijo od svojega dobrega gospodarja. Na kraljevem dvorcu v Bistrici to na visoki Brani vihra žalna zastava, naravo je ovila v pajčolan tožna jesenska megla, iz katere se tu to tam pokažejo trdi obrisi gorskih velikanov, pokritih z belo plastjo prvega snega. Kamniške Alpe v bridki žalosti tugujejo za svojim kraljevskim lovcem to najvišjim prijateljem — kraljem Aleksandrom. I. Zika. Naš vladar med športniki Znani zagrebški športnik Vilko Brkič je napisal v »Sportskem listu« nekatere zanimive spomine na blagopokojnega Viteškega kralja. Tak drobiž pričuje, da je bil blagopokojni naš kralj velik prijatelj to ljubitelj vsega našega športa. Zlasti rad je posečal nogometne tekme. Posnemamo nekatere podrobnosti. ... Zbrani smo v starem dvoru. Predstavita nas dr. Ivo Lipovščak ta dr. Radoj-lovič, partner Nj. Vel. kralja pri šahovskih partijah. Razgovor se suče okrog propozi-clj tekmovanja za pokal, za zlati pokal, ki ga je daroval Nj. Vel. kralj Uedinitelj. »Naj se zanj bore vse reprezentance vseh podsavezov« — je dejal Nj. Vel. kralj, takrat še regent. »Bomo že uredili, bomo že uredili, Vaše Veličanstvo« — je odgovarjal dr. Radojlo-vič- »Dobi ga tisti, ki si ga pribori trikrat po vrsti ali petkrat a presledki . . .« »I'opravite, gospod doktor, kakor je najboljše, saj VI sami najboljše veste, kako je treba ravnati v danem primeru.« Bil je prekrasen pokal, samo suho zlato, težak 3 kg, ki ga je Nj. Vel. kralj naročil v Londonu in ki je bil namenjen za meddržavna tekmovanja med Jugoslavijo ta Ru-munijo. Na prvi meddržavni tekmi se kralj nI radoval, Izgubili smo jo z 2:1 in pokal so za leto dni odnesli Rumuni. Pa je prišel dan, ko se je kralj odkrito veselil zmage naše reprezentance. V juniju leta 1923 smo igrali na krasnem stadionu v Bukarešti. V častni loži je sedel naš kralj v uniformi rumunske-ga generala v družbi rumunskega prestolonaslednika, sedanjega kralja Karola. Z našim kraljem je bila tudi Nj. Vel. kraljica Marija, a pred častno ložo: zlati pokal. Bolj ko se je tekma bližala h kraju, bolj je bil NJ. Vel. kralj Aleksander vznemirjen. Pokadil je cigareto za cigareto, najmanj petdeset . . . Na koncu pa je prišel k nam radostnega, nasmejanega obraza in izročil kapetanu našega moštva prof. Fried-richu pokal, rekoč: »Junak Fridrih, evo, darujem ti trofejo, ki naj bo simbol znanega viteškega junaštva našega naroda, da jo čuvaš ta jo končpo osvojiš, da ostane v moji državi.« Minilo je več let, odigralo se je že več tekem ta naposled je velika trofeja, zlati pokal Nj. Vel. kralja, res ostala pri nas. V junaški in viteški borbi si ga je priborila naša reprezentanca v veliko radost Nj. Vel. kralja in zdaj ga čuva Jugoslovenski nogometni savez. Hrani ga v svojem arhivu v Beogradu. Potem je kralj daroval krasen zlat pokal, ki so ga napravili v Parizu ta v katerega so bile vrezane njegove taicijalke; pokal za medmestne reprezentančne borbe. In ko si ga je prvo leto na finalni tekmi v Beogradu priboril Zagreb, Je kralj poklonil pokal vratarju Friedrichu, kapetanu zagrebškega moštva z besedami: »Spet, dragi moj Fridrih, Vas vidim na polju borbe in spet mi je dolžnost, da Vam izročim svoj pokal.« Leta 1926. sta se v finalu za kraljev pokal srečali reprezentanci iz Beograda ta Zagreba, tekma se je pa vršila v Ljubljani na igrišču Ilirije, še nikdar se ni zbralo pri nas na nogometnem polju toliko ljudi, Ljubljana še ni videla zbranih toliko navdušenih prijateljev športa. Na tekmo sta prišla tudi Nj. Vel. kralj Aleksander ta kraljica Marija. Ko je Zagreb zasluženo zmagal, je stopil kralj med športnike, obkolil ga je ves narod in med navdušenim vzklikanjem je kralj izročil kapetanu zagrebškega moštva Stje-panu Vrbančiču pokal, rekoč: »Kapetane, izročam v Tvoje roke pokal, ki je bil priborjen v viteški borbi naših športnikov, naših junakov. Izročam Ti pokal, ki sem ga podaril najboljšemu moštvu naše domovine ta srečen sem, da ga darujem vprav moštvu Zagreba, ki se je viteško izkazalo, onega Zagreba, ki je zibelka našega nogometnega športa in športa sploh v vsej naši državi . . . Pozdravi mi drage Zagrebčane, pozdravi mi vse viteške junake, ki so s svojim delom širili šport v Jugoslaviji, a ta pokal naj bo vsem pobuda, da se v viteški borbi borite naprej, ne samo na nogometnem polju, temveč v vseh športnih panogah v blagor in napredek domovine, v korist velike Jugoslavije.« Tako je govoril veliki kralj leta 1926. Koliko jih je telovadilo na delavski olimpijadi? Večkrat smo že imeli priliko, da nagla-slmo resno in smotreno delovanje Delavskih telovadnih enot na Češkoslovaškem. Poleg Sokolstva je prav za prav DTJ edina organizacija, ki ima za seboj uspehe svojega dela. Držeč se v izvajanju svojega telesno vzgojnega programa Tyrševega sokolskega telovadnega sestava, združuje v svojih vrstah telovadce — pripadnike socialno demokratične stranke, toda na čelu ima preizkušene vodnike, ki znajo celemu pokretu dati kljub politični pripadnosti vendarle pozitivno smer v delovanju. Pri zadnji m. olimpijadi so dosegle DTJ znaten uspeh bilo po kakovosti, bilo po številu nastopajočih oddelkov. Ako pregledamo udeležbo telovadečih na vseh dosedanjih prireditvah DTJ, vidimo, da je vežbalo na prvi olimpijadi 22.154 oseb, na drugi 30.066 in na letošnji 40.676. Na poedine oddelke odpadejo sledeče številke: dece je vežbalo moške 7700, ženske 7800, najmlajših do 8" leta 1200, moškega naraščaja 3856, ženskega naraščaja 4200, članov 6764, članic 7116 ter starejših članov 2040. Važen slovanski jubilej v Avstriji Ni več daleč dan, ko bo praznovala sokolska župa Rakouska, ki ima svoj sedež na Dunaju, svojo 4dletnico. To velepo-membno slavje se bo vršilo s slavnostno telovadno akademijo v največji dvorani Dunaja, v areni Renz, kjer je prostora za preko 7000 gledalcev Akademija je nameravana dne 25. listopada dopoldne in vlada za njo že sedaj med veliko češkoslovaško kolonijo na Dunaju ogromno zanimanje, saj upravičuje dosedanje uspešno delo avstrijske sokolske župe pričakovanje, da bo nastop vseh njenih oddelkov v tem ogromnem prostoru dogodek. Telovadni program so izdelali v vseh točkah samo sokolsk: delavci z Dunaja, tako da ne bo samo pester, temveč bo nudil gledalstvu povsem nove stvari v originalnih sestavah. V ženski tekmi je spet zmagalo Brno Zadnjič smo poročali, da bodo zadnjo nedeljo v septembru zopet ženske medmestne tekme med najboljšimi sokolskimi tekmovalkami. Vsa tekma je tudi letos obsegala peteroboj iz iahkoatletskih panog. Pričela se je na letnem telovadišču društva Bratislava IV ter jo je posetilo zelo mnogo občinstva, ki je imelo priliko, da vidi najboljše sokolske telovadke r tej stroki. Tekme so se udeležile vrste iz Prage, Brna in Bratislave in so bili doseženi prav dobri rezultati. Zmagala je že drugič vrsta iz Brna, ki je dosegla 699 toSk, na drugem mestu je Praga s 624 toč kami, tretja pa Bratislava s 414 točkami. Izmed poedink je zmagovalka s. Ana Ha-lupova iz Brnat pa tudi obe naslednji mesti sta zasedli Brnčanki. ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO dovita redkost, geografski fenomen za Jugoslavijo tako karakterist čnega Krasa, temveč tudi radi svojih formacij, kaskad, razvitih preko razsežnih ravnin, položenih v gričevje, ki je obraščeno z redko bujno mnogovrstno floro; poleg vsega tega so tudi barvno čudo. Lepih gorskih jezer je povsod na pretek. Da tvori več zarorednih iezer celo verigo ln da se preliva zaradi različne višine preko skalovja in kamenja in višje ležečega v sosedni nižji kotel, se ceni samo zaradi številnosti jezer in najdeš še marsikje primero. Koloristteni učinek Plitvičkih jezer pa ne najde para, je edinstveni enkratni dar narave. Skoro vsako izmed I6ih jezer ima ne samo svoje posebne oblike in samo njemu svojstvene formacije bregov, ampak ima tudi svojo barvo- Ta zavisi od vedno spreminjajoče se razsvetljave in oblakov, (ki sta v zgodnjem jutru drugačna kakor ob modri uri mraka na večer), od jezerskega dna. njegove globine, od gostote, višine m barve obdajaločega dre-vesja, s katerm so bujno poraščeni strmi griči bregov Na ta način vjada pri vsakem posameznem jezeru osrečujoča harmonija. kljub vsem kontrastom med vodo. zrakom, nebom in gozdom. Plitvička jezera učinkujejo s skladnih In izprepletenih pokrajinskih slik tako prepričevalno kot celota, da ne očarajo gledalca samo z naravno panoramo redke In nej-redkeJše vrste. temveč mu nudijo poleg tega čisto in veliko estetsko dož vetle. Fotografski posnetki dajo le redko zadovoljiv vtis o pokrajini, ki jo predstavljajo. Posnetki o PJi-tvičkft jezerih pa so po- sebno pomankljivi, ker nudijo komaj približno odgovarjajočo sliko pokrajne- Neresničnost in pravljičnost te čudovite naravne krasote ne leži samo v izpreminja-nju najsubtilnejše uglašene barvne skale, temveč tudi v skrivnostnih, zračnih in vodn h zrcaljenjih, v fantastičnih oblačnih in solnčnih refleksih in končno v mnogovrstni ob'iki jezerskega dna, vsJed katerega se pojavljajo sredi vodovja proge in lise kontrastnih barv. Sanjske lepote tega čudežnega koščka zemlje ni mogoče ujeti na fotografijo. In na f hn seveda tudi ne. Tu morda lahko kaj opravi slikar in poda vsai del bistva te pokrajine Liudem, ki jim ni dano videti tega čuda. Edini neprevar-Ijiv; srednlk pa je človeško oko samo. Predpostavljam seveda, da ga znaš rabiti, da si ga izšolal v razločevanju najdiskret-nejših oblikovnih in barvnih skal. F.itvičkl teren se deli v 12 zgornjih io 4 spodnja jezera. Prvo jezero, Proščan-ko, tvori dvoje močnih potokov. Najnaravnejše je od vseh in še do danes ni nobene naselbine ob njem. Le izvanredno goto pogozdeni griči njegovih bregov se zrcalfjo v nepremični vodi in mu dajejo slišnost z gor-njebavarskinri gorskimi jezeri Turista hodijo navadno mmo njega in se rajše mude ob drugih prijaznejših jezerih. Z razg'edne točke na zapadnem vrhu se vodi mečno-zelenl Okrugljak, (ki ima svojo barvo od apnenca), m štiri manjša leae-ra. katerih vode s« prelivajo v širini 500 metrov v številnih slapovih v malahitno zelen! Galovac in iz njega dalje v akva-marinsko modri Gradinsko. Največje jezero Koz.iak Je najčistejše ažurne barve. Majhni podolgovato ozki otok sredi niega učinkuje kot plavajoč vrt Neposredno ob bregu vodi dobro oskrbovana pot. Drevesna debla vseh obiik, skri-venčene veje in grčave korenine naprav-ljajo vtis grotesknih okamenin. Zdi se ti, da sede veliki polipi, krokodili in orjaške želve nepremično in spokojno na modro-zelenem dnu obrežja. Pokrit, z debelo apnenčevo skorjo se komaj razločijo od skalnatega dna. Do tu so hribi gosto ob-raščeni. Od tu do doljnih jezer pa obrobljajo bregove strmi, le redko obraščeni kraški hribi. V širokih, večkrat stopničastih kaskadah se prelivajo vode Lz enega iezera v drugo in tvorijo najčarobnejša slapove vse pokrajine. Barva jezer je zdaj resedno zelena, zdaj jekleno modra; v stoičnem miru ležeča jezera tvorijo z rja-stim: in čadasthni skalami kontrast ki se doimi docela neresničen. Nenadoma se razširi dolina, obdana z visokimi skalnatimi stenami, kjer so poslednja ozka jezera, v ?'gantski kotel, čigar peneče se dno leži doli v globni Voda pada, v mnoge rokave razčlenjena, iz poslednjega jezera bobneče v Korano, ki je severni odtok vseh jezer. Poleg tega drvi na levi Plitvica preko zapadnega roba tu posebno strmega kotSa, z 80 metrov visokim strmim padcem v kipečo globino. Na koncu te brezprrmerne verige Jezer in rajske pokrajine naletiš na inferno. Tu je vhod v Dantejev pekel, čarovniški kotel grozotnega obsega. In to, kar se dviga kroginkrog grozeče v naigrotesknejših formacijah so pošastne gore Nikjer ni toliko nežnega, lepega. Idiličnega tako tesno poleg strahotnega, rnstega in bizarnega, kakor v sanjski deželi Plitvičkih jezer. Naše ženstvo spominu Viteškega kralja Na komemoraciji našega narodnega ženstva v Ljubljani je imela pred-ednica Bainovinske ženske zveze gospa Minka Govekarjeva tehten spominski govor, iz katerega posnemamo: Junaško epopejo jugoslovansko je zla usoda dopolnila z novim, prekrasnim in obenem strašnim spevom. Epopeja jugoslovanska, ki zadivlja ves kulturni svet z veličastnimi liki kraljeviča Marka, carja Lazarja, carice Milice, Miloša Obilica, Majke Jugovičev in Kosovke devojke, je te dni posadila v Panteon nesmrtnih vzornikov, nepozabljenih junakov srca in duše nov, svetal lik kralja Aleksandra Karadjordje-viča. Ta lik je prav tako lep, kakor ga je ustvarila domišljija starogrškega naroda pod imenom Homerja z junaKoma Ahile-jem in Hektorjem in kakor se je porodil v fantaziji starih Germanov pod naslovom N belungov s solnčnim vitezom Siegfrie-dom. Ne, še mnogo lepši je naš lik, ker je bil resničen, kri naše krvi. živ utrip naše jugoslovanske duše. Med nami se je narodil, med nami je živel, se boril, trpel, sejal zmage, pravico in dobroto, — med nami bo počival do sodnega dne... Pred nekako 160 leti se je v poturčenem kotu srbske Evrope dvignila pešč ca kmetov in pozvala tovariša kmeta, naj jih vodi v boj za svobodo. Kmet in trgovec je bil Juri Petrovič, bivši naddesetnik dobrovo-ljec avstrijske vojske ob srbsko-turški meji. Niti brati niti pisati ni znal Juri, a ker je bil naddesetnik, ker je bil moder in hraber v borbah proti Turkom, so ga kmetje sosedje pozvali, naj jim bo vodja. »Zmagamo naj, ali umremo!« so mu rekli. — »Bratje, ne silite me — vzemite drugega — svojega — saj jaz sem z one strani, — iz Srbije!« jih je prosil in se otepal. Kmetje pa so mu odgovorili: »Tebe hočemo in nikogar drugega!« Tako je postal Juri Petrovič — Kara-djordje — srbski begunec, kmet in trgovec s svinjami, analfabet, a genijalen vojskovodja in moder, nepodkupljiv sodnik vodja, prvi vladar Srbov v 19 veku, osvoboditelj zasužnjene Srbije, rešitelj Beograda n cele vrste srbskih mest in pokrajin... Ta kmet je bil rojen strateg, ki je s četami svojih slabo oboroženih kmetov zmagoval v neštevilnih bojih turške armade, pred katerimi je bila še malo prej trepetala Evropa. Ta kmet analfabet, je bil rojen diplomat, ki je bil v zvezi z ruskim carjem, z avstrijskim cesarjem in s francoskim imperatorjem Napoleonom: ta kmet je tem mogočnim vladarjem odpiral oči in prižigal luči, ki so bile tako svetle, da jih niso mogli prenesti; na lastno škodo, na lastno sramoto ti veliki monarhi niso razumeli idealov in stremljenja skromnega, a herojskega kmeta Srba! Ta kmet je prvi prinesel osvobojeni Srbiji kulturo in civilizacijo, ustvaril jim je .šole, uredil prvo javno-svobodno upravo in pozval v deželo pravnike in filozofe, da bd mu pomagali izpremeniti bivšo »turško d rajno« v evropsko državo. Zaman! Sredi najlepšega delovanja so ga izdan lastni rojaki, se zvezali s Turki, ga za vratno umorili ter poslali njegovo odsekano glavo v Carigrad. Turki so se jim izkazali hvaležne: za kneza Srbije so imenovali Karadjordjevega glavnega sovraga, M loša Obrenoviča. In začela se je vnovič doba srbske sramote in suženjstva. Le nekaj let je vladal blagi in mehki Aleksander, sin Kara-djordjev. Pa so ga Obrenoviči pregnali v tujino, da so se lahko po izdajalskem, podkupljenem razuzdanem Milanu Obrenovidu valjali v germano- in madžarofilstvu ter »e pod Aleksandrom Obrenovičem z nje-gotovo razvpito Drago utapljali v zaničevanju vse Evrope. Srbska vojska, na čelu ji srbski častniki, so storili konec te največje srbske sramote. »Kako ste mogli odstraniti kralja in kraljico?« sem vprašala L 1904. srbske častnike, ki so bili došli med nas Slovence v Beogradu na dan kronanja kralja Petra Karadjordjeviča. »Ah, to je bil za nas konec srbske sramote!« so mi odgovorili in pripovedovali, kaj so bili Obrenovči. L. 1903. so pozvali srbski čisti in pošteni rodoljubi princa Petra, sina izgnanega srbskega kralj Aleksandra Karadjordjeviča, iz svobodne Švice, naj prevzame zopet prestol svojega deda Jurja Petroviča Kara-djordja in očeta Aleksandra. In v Beograd je dospel kralj Peter, bivši Peter Mrkonjič, vodja srbskih borcev za osvobojenje bosanske raje Prostovoljno je prisegel, da bo najvestnejši čuvar srbske ustave, odkrit prijatelj svobodomiselnih idej, prosvete in napredka ... »Brez soglasja z ljudstvom in z ustavo ne bom ukrenil nikdar ničesar!« tako je obljubil Nemški pisatelj-zgodovinar Hermann \Vendel piše: »Bil je mož-beseda. Peter Ka-radjordjev č je postal prvi vzorno ustavni vladar Srbije, ki se ni odmaknil niti za prst od ustave iz 1. 1889. In ostal je v svojem preprostem življenju in odkritosrčnem mišljenju, kakor tudi v svoji vernosti živ vzorec kmeta iz šumadije!« Kakor ded Jurij, se je kralj Peter lotil najprej preosnove vojske, pa kulture in notranje uprave, sklenil z Bolgari prijateljsko zvezo in nato začel borbe za osvobojenje zadnjih pokrajin, ki so še ječale pod azijatskim turškim jarmom Ze star je dospel kralj Peter do svojih pravic in prestola. Ali usoda mu je dala resnega, genijalne-ga sina Aleksandra, ki je po dedu Kara-djordju podedoval vse talente stratega in heroja. Prestolonaslednik Aleksander je v očetovem imenu zmagoval Turke od bojišča do bojišča, da je strmela vsa Evropa in pa — da je od jeze in strahu zaječala Avstro-Ogrska. Prva balkanska vojna je ovenčala glavo Aleksandra karadjordjevi-ča s celo vrsto lovorjevib vencev Vsa Srbija je bila osvobojena. Ali Avstro-Ogrska je nahujskala zaveznike Srbije, junaške Bolgare, da so zahrbtno naskočili bojnega tovariša — Srba. Nemški vladar Bolgarije je izdal prijatelja: kakor črni Hagen je hotel izza hrbta zabosti srbskega Siegfrieda. Toda Aleksander se ni dal! V imenu očeta Petra I. je v nezaslišani naglici premagal tudi Bolgare in osvojil Makedonijo In spet se je lotil kralj Peter s svojim sinom Aleksandrom delovala za mir, red in napredek Srbije Država ie vzcvetevala Toda Avstro-Ogrska v svojem sovraštvu do vsega Slovanstva, zlasti pa Jugoslovan-stva še ni tinehala. Okupirala je Bosno in Hercegovino, ki je po svoji ogromni večim in po vsem značaju srbsko-hrvatska, začela je ostudno trgovinsko vojno proti Srbiji in končno je na Vidov dan L 1914. prav tik ob srbskih mejah priredila velike manevre. Izzivala je vprav nesramno. Nič ni čudnega, da je vrelo od maščevalne ogorčenosti v srbski mladini to m onstran srbsk h mej. Tako so počili streli v Sarajevu. S slepoto udarjeni avstro-ogrski in velikonemški državniki in politikastri so mislili, da bodo zdaj igraje pohodili Srbijo. A zažgali so vsesvetovno vojno, ki jih je požrla. Pozabili so, da ima Srbija dva genija: Petra in Aleksandra. Preko strašn h albanskih gora, v snegu m lediu sta v grozni zimi bežala: kralj Peter na volovskem vozu in (prestolonaslednik, vrhovni poveljnik Aleksander, deloma na konju, deloma bolan po operaciji na nosrilnici s svojo armado. Ko smo že obupavali celo Slovani nad Srbi, nista obupala kralj Peter in Aleksander. In 1. 1918. sita odloč la svetovno vojno na slovanskem jugu. Aleksander je premagal Bolgare i.n njiih avstroogrske in nemške zaveznike; pomagali so mu Francozi in jugoslovenski dobrovoljci, med njimi tudi Slo-venoi in Hrvatje ... Vstala je Jugoslavija, ka jo je priboril in ustvaril v prvi vrsti prestolonaslednik — vrhovni komandant Aleksander Petrovič Karagjorgjevič. Prostovoljno smo Slovenci in Hrvatje izjavili njemu in njegovemu očetu, da hočemo biti združeni v skupni državi. Vsi še vemo, kako smo sprejeli rengenta Aleksandra, ko je dospel prvič v Slovenijo. Jokali in vriskali smo od sreče in zmagoslavja. Vsi še vemo, kako široko svobodno in skrajno demokratično ustavo smo dobili. Ko smo imele v Novem Sadu prvo plenarno sejo Jugoslovenskega ženskega saveza, ki se je takrat imenoval še »Savez SHS«. so nas povabile sestre Srbkinje v Beograd In blagopokojna prva naša predsednica dvorna dama Danica Hrističeva nam je izposlovala avdijenco. Takrat nas je prvič sprejel princ regent Aleksander in njegova sestra, princesa Jelena. IzTedno je bil ljubezniv, govoril je z vsako posebej ter pokazal, da pozna Slovence in njih književnost bolje kakor mar-sikak evropski liiterat Leta 1924, ko smo imele v Beogradu konferenco Male ženske antante, smo prejele dvorna vabila na čajanko. Na dvoru so nam priredili koncert ki sta se ga udeležila kralj Aleksander in kraljica Marija. Takrat smo b le že drugič sprejete po kraljici, ki je nagovorila posebej vsako zastopnico naših društev Zakaj že leto prej smo bile sprejete na Bledu zastopnice odbora društva Dečji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani. Prišle smo k njej na Suvobor, kjer je ljubeznivo z nami govorila sama brez kralja___ Vemo pa vsi tudi to. kako se je obnesla vzgledno demokratska ustava v Jugoslaviji in kakšne sadove je rodila skrajna svoboda v narodni skupščini. Po naši državi se je bilo razpaslo podivjano stran karstvo. brat je pobijal brata, stranka je pobijala stranko, a v skupščini so razžarele strasti do blaznega nme8t»a enega do dragega. Večina v skupščini ee je spreminjal* kakor vreme z luno. ki vsakih par mesecev je padla druga vlada. Slednjič so v skupščina počili streli Bilo )e neznosno in obupno. Tedaj je kralj Aleksander razgna! jezikavo in prepirljivo skupščino, imenoval močno vlado lastnega zaupanja m prevzel vso odgovornost za ukrepe v državi sam. Zopet je dokazal s tem izreden pogum, a tudri ogromno dalekovidnost. Zatrl je vse strankarstvo in hujskanje ter pozval vse državljane na stvarno, konstruktivno delo. Zavrgel je SHS in imenoval državo tako, kakor so si že dolga stoletja želeld z vročim hrepenenjem vsi pravi, pošteni rodoljubi — Jugoslavija. V državi je nastal red in mir. Lopovi pa so dob li slednjič tudi strah. In kralj Aleksander je pozval v Beograd novo skupščino mož, lri so bili pripravljeni resno, pozitivno delati, ne pa brez kraja pričkati in pretepati ah celo streljati se! V par letih je po kraljevi in'ic:jatri>vi storila skupščina več kakor poej v desetih letih. Po zgledu svojega nesmrtnega očeta, kralja Petra Osvoboditelja, pa se je lotil kralj Aleksander tadi dela za mir in prijateljstvo med vsemi sosedi in Slovani. S Češkoslovaško nas je zvezal z nezlomljivimi verigami in bil s prezvientom, filozofom svetovne slave, Tomažem Masarvkom v atahr zvezL — S Francijo, ki nas je v vojni -n m:ru ves čas zvesto podpirala, je ohranil zveze najtoplejšega prijateljstva. Z Anglijo imamo ne le politične, nego tudi rodbinske zveze in z drugiimn državam1, tudi z Nemčijo je po zaslugi kralja Aleksandra naše razmerje boljše kakor je bilo kdajkobi. Saj knaij Aleksander je podedoval po dedu Karadjordju sijajen diplomatski talent A zopet je posnemal svojega modrega očeta, ko je storil vse, da se Jugoslavija poravna in približa tudi z Bolgarijo. Vse, kar je groznega preteklo, je pozabil, samo da utrdi mr na Balkanu. Vzliic vsem nevarnostim je odpotoval sam s kraljico v Zofijo ln s svojo ljubeznivo prisrčnostjo očaral bolgarsko javnost in tamošnji politični svet Odpofova' je v Carigrad in sklenil z bivšo najbolj opasno sovražnico, s Turčijo prisrčno prijateljsko zvezo. Cudodelniik, ki je osvojil s svojo šarmant-n ost jo in duhovitostjo, s svojo brezprimer-no energijo, z resnobo in miselno globino ves d plomatski in državniški svet. je hotel končno pr dobiti še Italijo. Ko ie uredil lastno državo, ko jI je dal vs« zavode za kulturo m umetnost, vse možnosti za napredek in — vziic svetovni krizi čim višjii razvoj, je hotel utrditi vsemu svetu n vsemu človečanstvu mir in vse-obč! sporazum. Zato se je odpravil radosten, pogumen, podjeten in poln vere v svojo srečno zvezdo preko morja v Francijo. Tam naj bi se položil temeljni kamen haflTnanisji med Jugoslavijo in Italijo med Malo in Ve&ko antanto. Zaman! Kakor pradeda Karadjordja ga je zadela zla usoda: dvigni ee je podel morilec, plačanec jugoslovervsdtifa Izdajalcev ... in naš Vodja je padel! Od Triglava do Gjevgjelfcje, od Jadrana do Balkana buči, šumi in dom pletenje m ihtenje Jugoslovenov hi Jugosloveek kakor ga ne pozna zgodovina. Ves svet je peta] v grozi in bolesti. Vse države izražajo v izjemno gorklh izlivih svoje najgloblje sožalje... AH najbolj vemo 'n čutimo Slovenci kaj smo izgubili. Vsako leto je prilhajal s svojo visoko ženo in zorno deeo med nas se vozili po bel h naših cestah, lovil po naših gorah, kramljal z našim kmetom, ogovarjal naše šolske otroke: srečen je bfl med nami m mi smo ga ljdbiti!... A zdaj... nikoli več!! Začetki ženskega gibanja v Srbiji Pri nas med Slovenkami se Je pojavilo žensko gibanje v pravem smislu besede, to je kot borba za žensko enakopravnost razmeroma zelo pozno. Ze od začetka je imelo veliko bolj značaje borbe za gospodarsko enakopravnost z možem v okviru določnega stanu kakor pa idejno obeležje. Prva ženska skupina, ki se je pri nas organizirala na podlagi zahteve po enakopravnosti, so bile učiteljice, ki so osnovale samostojno društvo pod imenom »Društvo slovenskih učiteljic« leta 1898. Društvo se je vztrajno borilo za enak materialni in pravni položaj učiteljic z učitelji. Ker se je društvo zavedalo, da je za tiste čase parlament naj-merodajnejši forum za dosego stanovskih in državljanskih pravic, je uvrstilo v svoj program tudi borbo za žensko volilno pravico. Druge žene izven vrst učiteljic so si ustanovile 1. 1901. »Splošno žensko društvo«, ki je pa delovalo bolj v kulturni kakor pa v feministični smeri. Društvo z izrazito feministično tendenco se je pri nas ustanovilo šele po vojni 1. 1926. in sicer pod imenom »Ženski pokret«, ki je združil slovenske žene v borbi za politično, družabno in državljansko enakopravnost žene ter vseskozi dosledno zastopa ženske interese. O ženskem gibanju med Slovenkami in o njihovem delu do 1. 1920. je vestno zbran material v knjigi Minke Govekarjeve »Slovenska žena«. Med Srbkinjami so začetki ženskega gibanja precej drugačni. Dočim pri nas stremljenje po enakopravnosti ni našlo mnogo odmeva niti pri ženskah, še manj pa pri moških in je čas to naletelo celo na posmeh in odpor, so bili med inteligentnimi Srbi prepričani o potrebi po ženski osamosvojitvi tudi najboljši moški, med njimi Sveto-zar Markovič, ki je vedno naglašal, da je žensko vprašanje važen del novega socialnega programa, ki ga je on z vso vnemo zastopal. Zato se je pojavilo žensko gibanje med Srbkinjami na idejni podlagi že v sedemdesetih letih. O začetkih tega gibanja je nedavno izšla brošura, ki jo je napisala Ljubica Markovič, profesorica v Beogradu. Ker je treba, da tudi me poznamo razvoj ženskega gibanja pri Srbkinjah, naj navedem glavne poaatke iz omenjene brošure. Svetozar Markovič je svoje ideje sprejemal od svojega učitelja Rusa Cernišev-skega in jih je poizkušal širiti v Srbiji. Tedanji reformatorji iz njegovih vrst so zahtevali za žensko iste pravice kakor za moškega v imenu osebne svobode posameznika. V Rusiji je ta pokret mnogo doprinesel k temu, da so se ženi tako zgodaj odprla vrata vseučilišča in v javne službe. Zname- niti roman Cerniševskega »Kaj delati« je branil poleg drugih novodobnih Idej tudi osnovne zahteve feminizma Čeprav je preteklo že pol stoletja, odkar je knjiga izšla, so vendar misli v tem romanu še danes aktualne. Med drugim pravi: »Ni zakonske sreče brez zakonske neodvisnosti. — Ce se nekdo z določenim smotrom loti nekega dela, pa bodi to delo kakršnokoli in naj bo vršilec tega dela v moški ali ženski obleki, on je prosti človek in nič več.« Ta knjiga, ki je postala v tistem času najbolj razširjena v Rusiji, je imela velik vpliv na usmerjanje duhov v feminističnem praven. Ruski romanopisci, kakor Pisemski, Turgenjev in Gončarov so se bavill s simpatijo z novo ženo, ki se je v tej dobi čedalje uspešneje uveljavljala Takrat so vplivali na duhovni razvoj srbske inteligence predvsem Rusi, zato so našle te ideje takoj svoje pristaše tudi med Srbi. Ljuben Karaveljov in Svetozar Markovič sta se jih navzela takoj pri viru v njihovi domovini. Ze leta 1870. sta se javila oba v »Mladi Srbadiji« ter poleg drugih novih misli pokazala tudi na veliko važnost ženskega vprašanja Karaveljov je objavil svojo pripovedko »Nakazao je Bog«, katera je očividno izraz ruske tenden-ciozne književnosti, četudi je delo bolj šibko, pomen j a vendar prvi poizkus, da se nove misli uveljavljajo v leposlovju. Svetozar Markovič pa se je predstavil čitateljem omenjenega lista s člankom »Je li žena sposobna, da bude ravnopravna sa čovekom?« To je v bistvu članek iz ZUricha, napisan ob priliki promocije neke žene za doktorja medicine na tamkajšnji univerzi, ki je prva dovolila dostop tudi ženskam. Profesor te fakultete je imel ob tej priliki govor, ki je bil izrazito feministično usmerjen in katerega je Svetozar Markovič v celoti objavil ter opremil z lastnim razmo-trivanjem o ženskem vprašanju. Pravi, da ženino osvobojenje ni samo vprašanje žene, nego splošno družabno vprašanje, od čegar rešenja je odvisna ekonomska in moralna preobrazba družbe. Svoje stališče napram ženskemu vprašanju je Markovič podkrepil z avtoriteto Johna Stuarta Milla, znanega borca za žensko enakopravnost. Te nove iu . prikazane jasno in smelo, s tolikim prepričanjem m tolikim zanosom, so učinkovale z močjo proglasa Prvič so se tedaj začule v srbski javnosti sodobne misli o ženskem vprašanju in o njegovem pomenu v družabnem življenju. Izrekel jih je člo-vei., ki je bil prepričan o zmagi feminizma Kot dijak ruskih to švicarskih univerz, Je imel priložnost — kakor pravi — spoznati ženino Intelektualno sposobnost ter njeno zmožnost tovariškega odnosa v družabnem življenju. Skupno z drugimi socialnimi idejami je propagiral v svoji zemlji tudi feministične ideje. Ker je bil tedaj tudi za njegove ruske učitelje J. S. Mili merodajen glede zažiranja o ženskem vprašanju, je objavljal v »Mladi Srbadiji« odlomke iz Millove kuji-ge »Te subjeetion of women« (ženina podrejenost) in 1. 1871. je bilo to delo v celoti prevedeno na srbski jezik. (Pri nas je le malo žen, ki pozna to zanimivo knjigo.) Tako je v Srbiji Svetozar Markovič prvi oblikoval osnovna feministična načela ter širil njihovo pojmovanje v pozitivnem smislu. Četudi njegov ideološki feminizem ni korakal vzporedno z dejanskimi razmerami v Srbiji, je vendar on položil temelj gibanju, ki ga je pozneje razvoj sam ojačil in mu dal realno bazo, porojeno iz ekonomskih razmer. Svetozar Markovič je gledal v bodočnost. Skerlič je v svoji izvrstni študiji o Svetozaru Markoviču napisal o njem sledeče značilne vrste: »Težko je izreči to priznanje, vendar je resnica, da je Markovič pred 50 leti s svojimi idejami o socialni pravičnosti, svobodi misli in feminizmu popolneje in točneje predstavljal ideal demokracije, nego ga predstavlja današnja demokracija v Srbiji.« Pod vztrajnim Markovičevem vplivom so začele že tedaj o ženskem vprašanju povsem resno razpravljati ugledne revije in celo dnevniki. Vprašanje o višji ženski izobrazbi je postalo vedno aktualneje. Glasovi o ženskih izobraževališčih so postali vedno močnejši, toda prednost se je dajala izobrazbi žene kot gospodinje. Feminizem, kakor si ga je zamišljali Markovič, v Srbiji ni našel tal, ali vsaj ne v oni globini, ki si jo je zamišljal on in ki se je zasidral v kultur-nejših državah. V Srbiji je žensko gibanje našlo ženo še nepripravljeno. To ni prav nič čudno, saj je živela srbska žena tedaj še v prav patriarhalnih razmerah, a ideje o ženski enakopravnosti še sedaj ne najdejo odmeva pri mnogih ženah, ki se smatrajo za bolj kulturne in bolj napredne, dasi so danes dani vsi pogoji za spoznanje potrebe po enakopravnosti. Moda za jesen Na pariških ulicah so se pojavili že prvi modeli za hladno sezijo Iz akvaristove torbe O salmonidih In drugo Kakor da bi nas hotela zaDust.it- ■■<•• ljajoča boginja sonce, se nam prikazuje vsak dan manj m manj ui «,<.». ----- bo pokrila njena nasprotnica, ledenosrčna, vseučničujoča zima zeleno ozimino, travnike ter orumenele in ogolele gozdove. Naše ljubljanke bodo ali mirno spale v blatu, ali pa skoro negibno stale v globljih kotanjah, živeč od tolšče, ki so si jo v toplem poletju nagomilile. Nu — so pa izjeme. Ce se potrudimo k potokom in rečicam, ki slove tudi v poletju po svoji mrzli vodi. tja k vodam, kjer poredni valovi skakljajo preko kamnov, mrmljajoč čas glasneje cas uaje svojo pomirljivo neskončno pesem o večnosti, nas bodo nekatere vrste rib kmalu prepričale, da se tudi v zimski dobi prav dobro počutijo in da so si celo najmrziejše mesece izbrale za svojo — svatbo. Plemenitemu rodu pripadajo te ribice, rodu salmo-nidov ali lososov. Njih gibko, podolgovato telo je raznovrstno pobarvano, sploh se pa njih barva prilagodi v jačji meri kakor pri drugih ribah okolici. Salmonide spoznamo na tolščenki, to je kratek, tolst izrastek v obliki majhne plavuti med hrbtno m repno plavutjo. Naša najlepša roparica, rdeče pikasta postrv se ženi, ko se voda precej ohladi, torej v gorskih vodah prej, že v mesecu listopadu in vinotoku, v niže ležečih vodah pa za časa adventa in navadno do konca božičnega meseca. Ikrnica, kateri slede mlečniki, si izkoplje, mahajoč z repom jamico v pesku plitkega dna, zatem pa spusti vanjo del svojih 4 do 5 mm aeoemi a-meno rdečkastih iker, ki jih samci takoj oplode. Ko je prvi obrok predan vodi. odplava ikrnica s svojim spremstvom in odlaga na pripravnih mestih in v krajših ali daljših presledkih ikre na isti način, vsekakor jih pa preda naročju prirode v teku 5 do 10 dni, kar je odvisno tudi od količine iker. Mlajše in manjše postrvi imajo manj iker, kakih 300 do 500, starejše in večje pa do 2000 in tudi več. Po preteku 4 do S tednov se pojavljajo majhne ribe z večjim mešičkom na trebuhu. Plavati ne morejo, ker jih vleče mešiček k dnu. Skrite za kamenjem stoje mirno, samo plavuti in repček delujejo. Po preteku prvega meseca se pa izgubi polagoma hranilni mešiček in odslej gredo same s trebuhom za kruhom. Mladiči salmonidov imajo značajne temne počezne pege na bokih. — Isti svatbeni čas si je izbrala pegasto marogasta jezerka, ki je, kakor že ime samo pove, pretežno v jezerih in kanadska zlatovčica, ki je šele okoli 50 let v evropskih vodah. Ce pogledamo na drugo stran Triglava, tja, kjer se izvije bistra voda iz objema mogočnih skal, tja, kjer prišumi na svetlo deviška Soča, vidimo v zimskih mesecih, torej o Božiču, v prosincu in svečanu krdela svatov lepe soške postrvi. Kdor je bival vsaj mimogrede nekje v gornji soški dolini in ribaril v vodah tega nad vse krasnega gorskega raja, se bo spominjal globokih kotanj, kjer stoje komadi, ki so meter in več dolgi. Pri manjših soških postrvih opazimo poleg temnejših tudi medlo rdečkaste rdekačste razlivajoče se pežice. _Ostala žlahta skupine plemenitih salmonidov, kakor so sulec, šarenka in lipan, se pa podajo v svate kasneje, v pozni zimi to ▼ zgodnjem poletju. V akvarijih se drže salmonidi, razen ša-renke, bolj težko. Tudi več komadov ne kaže gojiti v enem akvariju, ker se kot kani-bali medsebojno ugonabljajo. Voda naj bo hladna prezračevalnik naj deluje noč in dan, akvarij pa naj bo zelo velik in če gojimo več komadov, naj bodo v njem skrivališča v obliki rastlinskih in labornih skupin. Medtem ko so naši salmonidi manj prikladni za sobne akvarije, so pa karacini ali salmlerji, ki se ponašajo tudi s tolščen-ko, zelo prijetni gosti v akvarijih ne samo, ker so navajeni na nižjo toplino, temveč tudi zaradi svoje pritlikavosti. To so pe-strobarvne skromne ribice. Iz te skupine je zlasti zanimiva Kop«- a arnoldi, ki ne spušča svojih iker vvodo, temveč skoči parček na katerikoli poševno iz vode moleči, širši list, kjer spusti ikrnica svoja jajčeca, ki jih prisotni samec op odi. Nato skočita oba ha-zaj v vodo. Samec škropi z repno plavutjo v 20 minutnih presledkih jajčeca, da se ne posuše. Po preteku štirih dni se izležejo mladiči to poskakljajo v vodo. — Na akvariju pritrdimo skrilnato ploščo poševno v vodo. O. S. Urejuje Davorin Ravljen. -r- Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani