BESEDNIK. Kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo, Izhaja 10. in 25. vsakega mesca. Velja celoletno 2 gold. 50 kraje. — polletno 1 gold. 30 kraje. List 16. V Celovcu 25. avgusta 1872. Rejenka. (Povest; spisal Andrejčekov Jože.) (Dalje.) III. »Lehko noč, Gregorec! plačal sem vse, ne?" pravi mladi Petrovec, ki je stal že pozno po noči s svojo ženo na kerčmarjevem dvorišču, precej navzet vinskega duha. „Vse, vse, le srečno hodi proti domu, pa glej, da se ne pobiješ po poti, necoj je tema." ,,Vse plačal! — Hej, jaz sem mož, kaj ne Gre-gorec! Jaz sem mož! Prej bo v morji vode" zmanjkalo nego meni denarja." „Ti si mož po volji božji, pošten", odgovarja kerč-mar vračaje se v hišo, „o nedelji zopet pridi!" Med potjo se je še-le vnel pravi pogovor med gospodarjem Petrovcem in njegovo zakonsko polovico. „Vidiš Meta", djal je naslanjaje se nanjo, kedar ga je začelo nekoliko v stran zanašati," vidiš, če boš vedno tako ubogala in me rada imela, pa bova živela ko ptička. Saj veš, da sem te štemal šest let in nobene druge nisem hotel, kot tebe. Meto, ali pa nobene! — djal sem zmerom, in vzel sem te vklub očetovemu in fajmoštro-vemu oporekanji. Ni res? he!" „Saj si me mogel vzeti, ne veš kako je bilo?" smejala se je žena. „Ni res, da bi te bil moral, vzel sem te, ker sem te imel rad. Deset druzih se mi je ponujalo, veš! še farovška kuharica bila bi me rada vzela, pa je nisem hotel. Meta — djal sem — Meta bo moja, pa nobena druga." „Saj sem ti bila jaz tudi vedno zvesta, sem ti mar kedaj kaj vprek delala?" „Ne vem; nekoliko — ha, ha, ha, nekoliko, — Ju-revčev Boštjan. —No pa le. tiho bodi, saj si moja sedaj; jaz te le rad včasih nekoliko dražim." „Ti si, kakor ste vsi, prismoda !' pravi žena bolj ljubeznivo, nego hudovaje se, ter Čofn6 v šali moža nekoliko po ustih. Stari Petrovec je dolgo sedel, doma na ki•.<*'. Dvakrat je že pipo natlačil inizkadil, pregledal že > z ozde na nebu, štel urine vdarce po vseh cerkvah .roj., pa sina in snehe še-le ni bilo domu. Naveličaj e se ie sedenja vstane počasi, stisne v roko prepelje«, ki je ležalo na tleh, ter gre ogledoval krop hiše, kot bi pričakoval kacega tatu, ali pa kako Hi ;o neufarnost, ki po noči rada lazi krog oken. Pa st?.ri Petrovec necoj gotovo ni bil tega mnenja, tudi se ni imel za koga bati, ,et<> IV. le iz navade se je oborožil z okleškom. — Najprej je pogledal v hlev. Krava je ležala in mirno sopla, konj pa je pulil iz jasel suho bičevje, ktero mu je nametal gospodar mesto sena. Ravno prešeta spodnji kraj hiše, ko prideta po stezi sem mladi gospodar in gopodinja. Njuni glasni pogovor je utihnil videti konec hiše stati človeka. „Kdo je?" oglasi se mladi Petrovec najpervi. Starec je pokašljal, odgovoril pa nič; potem pa se oberne proti gornji strani; ko bi hotel iti proti kozolcu. „Kaj pa hodite tako pozno okrog, oče," pravi sin spoznavši osebo. „Spat pojte spat!" »Zakaj pa ti ne greš spat, temuč se vlačiš okrog ?" odverne oče nekako nevoljno. „Samosvojen gospodar si, pa se še vedno vlačiš po noči okrog, kot drugi klateži. Ne vem, da te ni nič sram." „To vam nič mar," zarohni sin. „Jaz smem iti, kamor se meni poljubi: v Ruzalem ali pa v Koštanopel, tje, kjer kahle delajo. Sedaj sem jaz gospodar pri hiši; jaz plačujem gosposkin davek, priklado in fronke. Ali vi kaj daste ? Pa se vjedate nad menoj!" Starec je videl, da sin necoj ni za noben pogovor, ker je pijan, toraj odide tiho v svojo sobico, mlada dva pa gresta v nesprotno stran, v leseno stanico, kjer sta še dolgo pletla svoj razgovor. Drugo jutro je gospodinja zgodej vstala, kar sicer ni bila njena navada, ter šla pogledat v hlev. Na dvorišču je že stal stari Petrovec oblečen ter snažil zidarsko lakto, ki je bila vsa apnasta. „Oče, kaj ste še doma?" praša sneha nekako priliznjeno, „menila sem, da ste šli zidat za Bukovje. Včeraj je djala Marjanica, da pojdete." Menda mi boste vsaj prej kaj kosila dali, ne?" odverne starec in pomižkne nekolikokrat, kar je kazalo njegovo ne volj o. „Saj sem menda tudi domač, kot ste drugi." „Ko nisem vedela, da boste doma kosili! Počakajte, bom pa pristavila pšeničnega soka, saj bo koj zavrelo." „Ce ga še nisi pristavila, ne bom čakal. — Kje pa je on?" „V hiši se oblači." Stari popusti zunaj svoje zidarsko orodje ter gre v sobo. Mladi Petrovec je sedel pri peči na klopi še ves zaspan in ravno serdito nategoval delavne črevlje na noge, ki so mu bili v ogljinku nekoliko pretesni ter je imel vselej mnogo opravka ž njimi, preden jih je spravil na noge. Izpod čela je pogledal očeta in koj se mu je zdelo, da ne bo nič prida danes. — 122 — „Kaj pa si imel včeraj z dekletom?" prične stari vstopivši se predenj. „S kterim dekletom?" praša nekako začuden mladi gospodar, ko ne bi vedel, o čem se govori. „S kterim dekletom? — Z Marjanico. Sinoči se je jokala, ko sem prišel domu." „Naj se joka! Saj ta zelenka sploh ne zna druzega, nego kisati se, kot bi jo bil kdo s čebulo namazal. Ne vem, čemu bo na svetu, kedar doraste." „Jaz sem ti že stokrat rekel, da jo imaš pustiti na miru. Komaj je okrevalo ubogo otroče in čisto slabo je še, pa jo goniš na delo. Menim, če sva z ranjco materjo sama lehko obdelala naše njive in nisva nikdar iskala najemnikov, bosta vidva tudi. Dekle je sedaj v mojih rokah , jaz sem njen oče in jaz bom skerbel za-njo. Zraven pa jo še tako gerdo zmerjaš in jej priimke daješ, ki se ne spodobijo nobenemu človeku. Meniš, da je dekle tako neumno, da ne ve, kaj govoriš? Glej, da ti nisi dobil veče ciganke, nego je ona. Njena mati je bila poštena žena, gospod fajmošter ti lehko povedo"; ni ti treba misliti, da redim v hiši otroka kake vlačuge. — Le poslušaj starega očeta, kaj ti pravi: Bog te bo kaznoval in te bo, vse to se ti bo še hudo vtepalo, ker si tako spačen človek." „Vi znate bolj govoriti, nego jezični dohtar", pravi sin poredno nadegovaje stremena. „V škatljico denite dekleta, pa kopriv okrog, da se vam ne pokvari in po-maže. Saj vem, da jo vsilite kedaj kakemu baronu za ženo, zato jo pa varujete solnca, da ne bi ogorela." „Naj jo dam, kamor hočem, to tebi nič mar. Ti jo moraš imeti pod streho ter jej dajati hrano, to je tako gotovo, kot amen v očenašu. Pri gosposki je bilo to izgovorjeno , poterjeno in podpisano, in kar si takrat obljubil , to boš dal. Pa bi se ne bil ženil, če ti ni bilo všeč, saj te nisem silil." ..Dekletu nisem nič obljubil, pa jej tudi ne bom nič dal. Če bo delala z nami vred, bo jedla, če ne pa naj se pobere, kamor hoče." „Odštej mi denar, ki ga uživaš, in še danes jo spravim od hiše. Povsod jo bodo radi vzeli. Petsto goldinarjev mi je izročila njena mati pred smertjo in tisoč jih je dala gospod fajmoštru, da bi se dekle dobro od-gojilo. Jaz sem storil, kolikor je bilo moč. Obiskovala_ je šole v mestu, dokler jeni prisilila bolezen priti domu;; zna plesti in šivati, in ne bo se jej godilo hudo, ako bo vedno tako ubogljiva ko je sedaj. Gospod fajmošter jo bodo sami spravili v dobre roke. — Tistih pet sto goldinarjev sem tebi dal, ko si kupil travnik s to pogodbo, da ostane dekle pri hiši, dokler se ne dobi kaj pripravnega za-njo. Ti si denar vzel, storil obljubo, sedaj jo pa tako izpolnuješ?" „če bi imel sedaj-le denar pri rokah, koj vam ga veržem v zobe, da bi bili siti. Bi imel vsaj mir pri hiši." „In če ne boš drugače ravnal z dekletom , moral ga boš tudi dati in pa kmalo. Napravila si bova sama svojo hrano, iz hiše pa me ne moreš izgnati, ker imam kot izgovorjen. Sram naj te bo, ker si upaš takov biti proti očetu! Koliko sva terpela z ranjco materjo, preden sva si napravila to kmetijo. Ničesar nisva imela, ko sva se vzela, pa starišev nisva nikdar zaničevala, zato nama pa je tudi Bog dal blagoslov, da sva si toliko opomogla. — Ti pa, če boš tako ravnal, pripravil boš zopet vse v nič, le poslušaj me! Ko bodo moje stare kosti že v grobu trohnele, spominjal se boš še mojih besedi, kesal se boš, ali prepozno." „Sedaj imam pa dovolj, oče!" jel je kričati sin „Ce mi ne boste dali mini, prodam še danes hišo in vso drugo beračijo ter pojdem po svetu. Dan na dan ne slišim druzega, nego daj! daj! in zopet daj ! Berič če imeti, sedaj pa še vi serboritost prodajate. Kje bom neki jemal, hočem li iz tal izkopati!" Pri teh besedah je djal na glavo poguljen klobuk in terdo zaloputnivši duri za seboj, odide ven. Stari Petrovec odpravi se v svojo sobico, obesi bi-sago čez ramo, vreze si precej velik kos kruha , potem pa pravi deklici, ki je pospravljala po sobi: ..Marjanica, tu imaš šestico, pa si kupi kaj za zajuterk, da ne boš jedla samega kruha, opoldne pa pojdi h Kerštinovi materi , oni ti bodo dali južino, bom že jaz gredoč govoril ž njimi. Ni treba doma jesti, dati ne bosta oponašala." Marjanica je obljubila vse storiti po očetovi volji, in stari se je napotil za Bukovje. IV. Dobre pol ure za vasjo, kjer se godi naša povest, dvigajo se precej sterme planine, obraščene do polovice s smrečjem in borovino, dalje pa so ali spašovniki ali pa gole skale. Že blizo verha teh planin je majhinopre-sedelje in tu stoji lesena bajta, pokrita na spodnje j strani s slamo, ktero pa je veter že zel<5 razpulil, da se tu pa tam vidijo preklje, kot suhemu konju rebra; na zgornji strani pa so privezane velike smrekove kože, obložene s kamenjem , da jih veter doli ne pomeče , na čopu pa, kjer krovec ni znal dobro zamašiti ljuknje, poveznil je staro skledo s prevertanim dnom ter s tem zaperl mokroti prosti vhod. Prave poti ni nobene k tej koči, znamenje, da jo le malokdo obiskuje; samo ozke , kozje stezice vij6 se zdaj po plazih, zdaj po goščavi tje gori. Stara, gerbava ženica prebiva v njej , ljudstvo jo imenuje černo Špelo, akoprem ne vemo po kakej pravici, ker žena je imela čisto belo glavo, kot golob. — Njena unanja podoba je pričala nekako divjost. Obraz je bil koščen, usta zagubljena, iz kterih sta stermela dva dolga zoba, edina ostanjka, oči pa so se jej svetile, ko kaki ponočni ptici in naznanjale nekako čmernost. Lasje niso bili nikdar počesani, temuč so razmeršeni mahali po ramah, obleka pa je bila zamazana in le za silo za-kerpana. Sploh vsa postava je bila neprijetna in človek na pervi pogled ne bi bil imel do3ti zaupanja do te ženske. Nobeden vaščan ni prav vedel, kedaj je prišla černa Špela v ta kraj. Nekaj let sem je prebivala v tej koči, kamor so prej le dervarji zahajali. Stare ženice so pravile, da je Ciganom ušla ter se tu vstanovila, lehkover-neži pa so to reč drugače ugibali ter djali, da je prijezdila s Kleka na metli, ker so jo ondi čarovnice spodile iz svojega kroga. Balo se je nje vse, malo in veliko, ker so mislili, da zna narediti, da krave ne molzejo, prešiči poginejo in celo ljudem napravi bolezen, da je nobeden dohtar več ne prežene. Zato ni čudo, da so se je ogibali, in vsakdo je bil vesel, da ž njo ni imel nič opraviti. Precej deževno vreme je bilo, ko je starka sedela pri peči in zbirala razna zelibča. Na klopi je ležalo več umazanih posodic, nektere so bile napolnjene z razno maščobo, nektere pa še prazne. Starka je skerbno pregledovala rasne bilke in peresca skozi velika očala, ki so jezdarila njen ^os, ter jih pokladala na razne kupičke. Med delom je vodno polglasno mermrala s seboj, ker ni imela nobenega flovtka, da bi se bila ž njim pogovarjala. Jt 123 — Sedaj se odprti duri in v dolgo suknjo zavit človek stopi v sobo. „Dober dan, mati! Pa kar sami?" ogovori prišlec starko. Ta ga pogleda izpod čela, potem pa pravi zadovoljno: ,1, kaj si ti Petrovec ? Mislila sem že, da te ni več na svetu, ker te ni nič blizo. — E ljubi moj, sedaj je slaba odkar ni več begunov v teh krajih; živa duša me več ne obišče." „Bo že bolje, mati, le poterpite," tolaži jo Petrovec. Potem pa sleče mokro suknjo ter jo obesi na drog pri peči, iz žepa pa sleče dve steklenici ter je poda ženi. „Nate, tu sem vam prinesel nekaj brinjevca, dober je zjutraj na tešče, skuhal sem ga sam." „Ti si vedno še edini', ki se spomni stare Špele na svetu," pravi ženica veselo ter potegne iz steklenice dva dobra duška. — „Ha! ta pa greje, dobra kapljica je. Shranila ga bom, če me zopet obiščejo moji fantje, da jim postrežem. Kaj pa ti bom dala zanj ?" „Bova že naredila, da bo za oba prav. Včeraj sem se vsekal v roko, morda imate kako mazilo, da se prej zaceli?" „To koj doboš. Tako mazilo ti bom napravila, da bo v petih dneh roka čisto zdrava." — Berž namaže na staro cunjo nekaj maščobe ter obveže Petrovcu roko, potem pa mu da Še nekaj zelišč, rekoč, da naj ž njimi vsako noč pokadi roko, ker to bo varovalo prisad. „Veste mati", prične potem Petrovec, „ravno zarad tega nisem prišel k vam, zmeniti se imava še nekaj važnejšega." „Kaj pa tacega, le kar povej, saj veš, da ti nisem še nikdar nič odrekla." »Kakor veste, imamo pri nas neko rejenko, ki ima pri meni pet sto goldinarjev denarja. Jaz bi se je rad iznebil. Ako jo poženem, moral bi potem koj denar odšteti, nimam ga pa ne, ker so letine tako slabe; rad bi kako drugače naredil, da bi bilo zame prav. Pajmošter, ki so bili njeni varuh, so umerli in moj oče tudi. Nobenega človeka ni, ki bi se sedaj dokaj pečal za-njo, ra-zun gosposke. Jaz sem jo tako-le uganil, in menim, da bo prava. Ljudem porečem, da bi dekle šla rada v mesto, kjer bi se še kaj izučila. Kako jutro zgodaj pripeljem jo tu gori k vam, in vi jo boste varovali, da ne uide domu. Saj zastonj nočem, da bi mi storili to dobroto, vam bom že kaj vergel, dekle vam bo pa tudi prav prišla , ako se povernejo na zimo vaši stari znanci. Meni potem ostane denar, dekleta pa se tudi odkrižam, ki mi je sploh za nadlego pri hiši. — Tako, jaz menim, bilo bi prav." „Prav, prav, kaj dobro si jo iztuhtal. Le sem gori jo pripelji, jaz jo bom že varovala, da nikdar ne pride več v vas." »Dekle je še mlado , da se ž njo storiti, kar kdor hoče, toraj vam ne bo težko prestvariti jo po svojem kopitu. Samo toliko boste morali skerbeti, da nihče ne izve o tem, sicer bi bile vse moje prizadeve zastonj." »Le nikar se ne boj! Jaz nisem tako neumna, da bi komu na ušesa trobila, kar mu nič mar ni, gori pa tudi nihče ne pride, da bi to skrivnost razodel. Boš videl, leto otorej bo dekle vsa drugači, nego je sedaj. Plesati bo morala, kakor jej bom jaz godla. Le name se zanesi." Zadovoljno je prikimal Petrovec z glavo ter hvalil na vsa usta starko, da je najboljša ženska na svetu, kolikor se jih je še rodilo. Potem pa je zopet ogernil suknjo, zapustil bajto ter se odpravil proti domu. Špela je spravila svoje berliževje v kraj, vsedla se za peč ter jela na vse duške vleči iz steklenice žganje, ki ga jej je prinesel Petrovec. Precej motna naslonila je potem glavo na staro vrečo, v kterej je hranila suhe gobe ter jela govoriti sama seboj: „Sedaj Špela, sedaj na stare dni je prišla ugodna prilika se maščevati. Nihče še ne ve, kdo sem jaz in tudi ne, kdo so bili prav za prav stariši tega dekleta. Fajmošter in stari Petrovec sta vedela edina nekaj, pa ta sta nesla skrivnosti s seboj pod zemljo. — Ti, ki si vzrok moje nesreče, trohniš sedaj že v zemlji, ali nad tvojim otrokom bom se maščevala, da bo tudi tako nesrečen kot sem jaz. —¦ Bila bi lehko imenitna gospa sedaj, živela lehko v obilosti in imela mnogo častilcev povsod celo na stara leta. Kako bi bilo to prijetno, ko bi se mi drugi klanjali in me častili, kako bi zopet uživala svet, še bolj, nego v mladosti, in imela bi moža, da bi mi ne mogli drugi očitati pregreškov, pa ni mi bilo dano. Imela sem že srečo v pesteh, pa ti si ušel ptiček z limance, preden sem te mogla popolnoma vjeti. Le nekaj dni je še manjkalo in ti bi bil moral v moji kletki čivkati, kakor bi ti bila jaz žvižgala. Strašno te sovražim še sedaj v grobu. O, kako prijetno je znositi se nad svojim sovražnikom, po-vračati otrokom , kar so zakrivili stariši. Človeško serce je v meni že zdavnej oterpnilo, le zverinska strast še tli v mojih starih žilah. Ta otrok ne sme biti nikdar srečen, pogrezniti se mora v najglobokeje brezno, iz kte-rega ni več rešitve. Tako globoko kakor sem se jaz, potlej še-le bo zadosteno moji osveti." — Dolgo je starka še mermrala posamezne besede in se grozila nad očetom Marjaninem, potem pa jo je premogla pijanost in je zaspala. (Dalje prihodnjič.) Basni. (Spisal „%) Medved in volk. „No, kam pa ti jo mahaš, „Začni sem", medved volku brate," pravi, Dejal je volk medvedu, „Da so težke čebele, »Povabljen menda nisi v svate Dišale so zelč mi davi K bogatemu sosedu ? In vabit me letele; Postoj! se bova kaj zmenila, Zato pobrat sedaj grem davek, Saj dolgo nisva se dobila." Kar moj najljubši je opravek." Za bukvijo pa lovec stal je, Ustrelil kosmatina, Med tem jo volk ubral je In mislil si mercina: Kedor namen če izpeljati, Ta mora gledati, molčati. Sladko je peval kos v germiči, Donel okrog je glas njegov, V ker^lih prileteli tiči Od štirih vkupaj so vetrov. Na germu sraka je sedela, Ponosna tresla dolgi rep; Za petje hvalo je prejela, Ki jej dajal jo trop je slep. Kos. Zanesla se je njena slava Po gozdih, logih, krog in krog; Nikjer pa kos se ne spoznava, Vendar doni od njega log. * * * Daje se mnogim čast in hvala, Zakaj ? sami pa ne ved6 ; Visoko mnoge pripeljala Zasluga drugih je in bo. 16" — 124 - P*i»i kresu. (Zložil J. Prosen.) Serčno, bratje! se radujmo, Kresni večer je necoj ! Z vriskanjem ga praznujmo, „Majke slave smo sinovi, Ene vere in duha, Vneti naši so glasovi, Vsak naj glas povzdigne svoj! Koji vro nam iz serca. Svetlo vže gori gromada, Šviga proti nebu plam; To slovanska je navada In nec6j zabava nam. Dnevi sreče naj teko nam Za svobodo in modrost! Ti pa vlivaj, oj nebo nam V serca do gorja krepost! Tja h gromadi se vstopimo, Varuj tudi nas nezgode, V slogo dajmo si roke, Varuj naš slovenski dom; V pesmi glase povzdignimo, Sloga naj nam geslo bode, Da glasovi vprek done: Vtihne naj sovraštva grom! Kot za kresno nam zabavo Les gori gromade te ¦— Tak za dom in vedo pravo Serca naša naj gore!" Potniške drobtine. (Spisuje L. Perčnik.) V Čehah. Kako prijetno je bilo v toplem kupeju; merzli piš ni mogel do nas! Skoz okna je jesensko solnce ljubko sijalo; na enkrat je dobila okolica prijazniši obraz, ker so bile odpravljene telesne neprijetnosti. Kolikokrat nam le naši telesni počutki slikajo podobe in delajo sodbe ali predsodke. Od Zatlesdorf-a do Budejevice je bila želez-nična čerta ravno kar dodelana in vožnja po nji se je bila še le pričela; to se je poznalo na počasni vožnji. V kupeju je bila Avstrija v malem, slišal si različne jezike in videl takiste noše. Berhki fantje so govorili češki, mlad mož je s svojo mlado žensko kramljal nemški , v tem jeziku sta igrala in govorila z detetom, ki ga je imela mlada mati na krilu. Bila sta nemškega rodu iz okolice Višebrodske. O pol treh prestopimo meje zgornje avstrijske kro-novine; naprej se vozimo na češki zemlji. Foravic je-zadnja avstrijska ves, Rihnov češki, spada že pod krono sv. Vaclava. Kakšen je ondotnisvet? Gore so na desno, Gore so na levo. Kraljed. rok. a ne naše orjaške gore z razoranimi lici in plešami na glavah, nego goričje z vresom in medlim borovjem zaraščeno. Sadje se že opet malo prikaže, zemlja je roda, le pridnost in zadovoljnost morate na nji živeti, nektera posestva so zagrajena z živimi ploti iz pristriženega smrečja. Hiše na kmetih so s slamo krite, iz tergov se kažejo nideče opečne strehe; živina je medli paši primerna, malega plemena, svetlo balhasta in pa, kakor rečemo na Koroškem, helmasta. Na polji so ljudje vse vprek še orali in pripravljali njive za jara žita ali spomladno sejanje. Ob treh dospemo na postajo O m letnice; vas Omle-nice je na hribu, v nižini se je videlo mestice Kap lice, in na severo izhodni strani pri precej visokem holmu „Sv. Janske horij (Št. Janškagora). Pri Kaplicah se mejita nemški in češki jezik. „Velešin je v blatnem, močvirnem kraji. Moji sopotniki zapustijo vagon na postaji Kru" lov Veleševem; bili so romarji in romali na Šimavo na Avstrijskem. Gora na zapadu v okolici Krumlovski je »Blanski les" : na nji je stolp kneza Schwarzenberg-a, iz kterega se o lepem vremenu vidi baje do Prage. Okoli pol petih prisopi hlapon na postajo Budeje-vičko. Budejevice imajo dosti krasno okolico, obrobljeno z hribi in močno obljudeno. Proti izhodu in severu, kako uro hoda, se vidijo na hribih lepi'tergi: Hodovice, Do-bravoda, Rudolfovo in dolga versta cesarskih magazinov. V spomladi mora to biti kaj krasni prizor; vsa ravnina lepo žitno polje, po hribih razpostavljene vesi in tergi, — vmes pa borovi gozdi, sadovni verti, polja, senožeti. Pod hribi počasno teka Malša in se v obličji Budejevičkem izliva v rnogočnejo Veltavo. Na kolodvoru se izročim dostavniku , ki se mi je zdel najpoštenejši. Med potoma se seznanim z gospodom, kteri je češki govoril, a Cehom tudi zabavljal; kterega zanata in veroizpovedanja je bil, ni mi povedal, niti sem ga jaz o tem poprašal, a po govoru in zabavljanji sem sodil, da značaja nima; znabiti sem krivo sodil? In ta mi je prigovarjal in priporočal gostilnico k srebernemu zvonu. Vselej ni dobro vsesti se v tisti voz, v kteri sedajo drugi in siliti v gostilno najbolj priporočano. Hva-lisani in priporočani znajo si dobre obresti rezati iz drago kupljene hvale. To hvalo pa moram izreči gostilničarju k srebernemu zvonu v Budejevicah, da ima čedne izbe, dobre postelje, dobro pivo, iz izb pa lep pogled na dolgi, široki glavni terg. Imajo pa tergi čeških mest vsi eno podobo; po njih sprehajajo sem se spominjal voznih taborov iz taborskih vojsk, vsaj tako sem si jih domišljeval, namreč vozove po štirjaško razredjene, v sredi pa prostore za vojake in njih pritiklino. Tako si misli terge čeških mest in me-stičkov. Sredi mesta velik prostor, časih s tlakom iz debelega kamnja previden, časih pa popolnoma vremenskemu snaženju prepuščen; krog in krog —ali štirjaško obrobljen z mestjanskimi hišami in z lopami za prehajanje. Enako je tergovišče ali veliki terg Budejevički. Za me ni imel terg sam na sebi toliko važnosti; zanimalo me je na njem vse nekaj druzega. Po lopah se sprehajajo spominjal sem se ljubega prijatelja Františka Fresla, ki se je tudi tu sprehajal v svojih dijaških letih, tu je skrivoma puhal svojo pipičko, tu prijateljem po-toževal svoje težave in skerbi, kedar ni bil zadostno pripravljen, tu se je radoval, tu je tuževal. In njegova gomila , kako daleč je od teh lop! ko vidim o večernem mraku dijake po 3, 4, 5 vkup se sprehajati po lopah, imel sem rajnega Prantiška tako živo pred očmi, da mi je postalo prav tesno in tužno pri sercu. Že pervi večer sem htel stakniti vse znamenitosti tega polutanskega mesta, ki je, kakor tudi druga mesta ob teržnih dnevih in ob nedeljah skorej da popolnoma češko, o slednjih dneh pa spet bolj nemško, to se reče po kranjsko slovensko „s trebuhom za kruhom". Skoz temen nizek Obok, nekoliko vratam podoben, zajdem ven iz mesta in naenkrat stojim na bregu tihe, mirne reke in na reki vidim ladjo že natovoreno. Ktera je ta voda ? Je-li to Veltava ? A Veltavo sem si mislil večo, širjo, bolj vodnato. Končno se prepričam, da je to le Malša, Veltavin pritok. V pohajkovanji pridem do cerkve oo. Piaristov, ktera mi je po svoji stavbi obetala zanimivosti za drugo jutro. — 125 *— V gostilnični pivnici sprevidim , da sem v tergov-sketn shajališči to me ni nikakor vznemirilo. Toliko skušeno3ti sem si že pridobil, da vem, t9r- : govci so trezno računeči ljudje in praktični skoz in skoz. Za j dober denar hočejo dobro postrežbo, pošteno pijačo, oku-me ! jedi; perve dve reči sem našel tudi jaz v gostilni k sre- ¦ bernemu zvonu, tretje pa ne morem popolnomi poterditi. Jedi so bile o3oljeno drage in nič kaj posebne. Toliko več sem imel gledati in poslušati. Kano jutro slišim pod ! oknom šum ljudi; bila je sveta nedelja in teržišče \ se je napolnovalo z ljudmi. Zanimalo me je gibanje ljudsko, zatorej dolgo po3tojim pri oknu opazovaje ljud- j stvo, njega nošo in dejanje. Češke kmetice ali dekle v rudečih nogovioah in zandalce na nogah so imele na herbtih velike naramne koše ali jerbase , napolnjene z j raznim sočivjem in sadjem. V dolgih verstah so bile že i razstavljene pred lopami na teržišči. C diinje, kakor Slovenke, ljubijo svetle vesele barve in tako obleko, imeli , so pisaDe predpasnike, svetlobarvene kitle, pisane velike rute krog glave ovite, in verh teh še volaate za-vijalke na glavi, kterih dva čepa se na persih križata in sta na herbtu zavozljana. Moški se pa nosijo prav, kakor naši Gorenci; če ne bi včeraj slišal klicati na kolodvoru »Budejevice" in ne bi vedel, da sem v Čehah, mislil bi, da sem zašel na sejm v Kranj ali v Ljubljano. Male svilnaste klobučeke, prave cepiče brez strehe , ki niso niti za solnce niti za dež, kakor jih nosijo kranjski fantje; kratko suknjico iz svetlo modrega suknja, kakor jih vidiš po Gorenjskem; plajše na boh iste tvarine in barve, pod suknjo pa pisane žametne pruštofe ali lajbiče s svetlimi gumbami; irhaste hlače do kolen, in visoke škornje a ne napete po kranjsko, to je noša Budejevičkih okoličanov. Kdor ne verjame, idi gledat! Ob enajstih privali se na teržišče Budejevička „haut voleV. Gospe in gospodične, ktere so prišle postavljat se na ogled in zvabit mladi svet na občudovanje, in mladi in stari gospodje in gospodiči, glajeni in likani po najnovejših modnih nazorih. A čemu bi ti jih popisoval! vidiš jih tudi v Celovcu, Ljubljani in vsakem večem mestu, če ne z istimi obrazi, vsaj po enakih obrazcih. Krasnemu spolu je lepotičenje podedovana potreba in terdo-vratna navada v Budejevicah kakor pri nas. V stolni cerkvi sem se nadjal videti kaj posebnega, a s tem se nima ponašati niti v stavbi, niti v slikah. Imel sem pa priložnost slišati iz leče pervo češko pridigo, pravim iz leče, kajti iz ust nepozabljivega prijatelja Fran-tiška Fr . . . sem že davno bil slišal češke kazanž. Ker se Budejevice štejejo med polovičarska mesta je polovičarska tudi božja služba; zjutraj je češke kazani (pridiga) za prosto kmečko ljudstvo in meščane češke, pri veliki maši se pa božja beseda nemški oznanuje. Vlekel sem svoja ušesa, kolikor sem mogel, da bi razumel kazatelja, a spervega so se mi besede pozdevale znane, toda sloga in izreka nisem bil še vajen. Kmalo pa uganem snov in zaderžaj govora in potem so mi bile vse besede razumljive. Pri maši po pridigi je pelo prosto ljudstvo; star možiček je pel po-pred, pevski zbor je ponavljal lahki napev nemške masne pesmi. Toliko več me je zanimala cerkev oo. Pijaristov na zapadnem koncu mestnem. Zidana je v čistem gotiškem slogu, triladjina, ima prelepa gotiškaokna, gotiške oboke, gotišk stolp in je zunaj in znotraj vsa čedna. Vidi se, da je tudi občinstvu močno priljubljena, ker je bila ob desetih vsa natlačena. Obžaloval sem, da zaradi preobilnega ljudstva nisem mogel ogledati ličnih oltarjev, izmed kterih seje odlikoval novo napravljeni gotiški oltar s krili. Ko s^m bil mesto prehodil na 4 strani sveta, sem sveta, sem se rad spet umaknul v svoje stanišče; merzla sapa je pihala in brila po mestnih ulicah , za njo pa nisem bil preskerbljen. Budejevice sem že videl; zdaj se mi je bilo odločiti, kam se čem nagniti, ali po Franc Jožefovi železnici do Plzna, da bi na viru pival izvrstno Pelzensko pivo in od tod po češki zapadni železnici v Prago; na drugo stran pa so me vlekle želje videti rojstni kraj in obiskat staro mamko rajnega Františka Fr... -Svetovali so mi na levo, šel sem na desno t. j. po sredi dežele proti Proti. Prepozno sem zvedel, da na tej strani železnica še ni dodelana do Prage, od Budejevic do Ve-seliho — in od Benešova do Prage se še prevažajo do-stavniki in trobijo še po3tiljoni, morebiti bode jim od-klenkalo že to leto. Alea jakta e3t: Plzenski vlak sem zamudil; poštni dostavnik do Veseliho je odlazil še le ob enej po poldne. Od Budejevice do Prage. Ob enem se odpelje poštni dostavnik proti mesticu Veselv. Nadjal sem se, da bo me vožnja kratkočasila, a bila je neizrekljivo dolgočasna in počasna. Do Ševetina ni bilo ob cesti zapaziti niti hišice , niti oštarijice , polja in borovi gozdiči so se menjali enolično, in cesta je tako osamljena, niti žive duše ni bilo na nji. Ceski vozniki morajo biti že sterpljivejši, da morejo žejo tako dolgo prenašati; naši koroški in kranjski vozniki bi žeje počepali, če bi morali voziti tako daleč brez oštarijice. Na celem potu do Ševetina mi okolica ni pokazala prijazneje lice; na levi strani ob znožji lepega hriba so se svetili obširni dvori knez Schwarzenbergove graj šine , ktere ime nisem si zapomnil, in potem spet borovi gozdiči in polja. Spomladi, kedar se po širokem polji ziblje raznoklasno žito, mora biti kaj lep prizor, a jeseni, kedar že merzla sapa po sterniščih brusi in ni videti niti veselih delalcev, niti živine na polji, je potovanje v takih krajih kaj pusto. Kamorkoli gledam Ni življenja ribam ......... Urnim brez vodice, Dolga, dolga Kjer ni drevja, petje Plan neprevidljiva. Se ne zlega ptice; Kjer ni stermih stauov Travnate planine, Al veselje biva Tam za gorske sine ? Veljavec: „ Brezgorje." Ko se pripeljemo na višo planjavo blizo Ševetina, zagledam na izhodnem obzorji obširno vodovje v večernem solncu se bliščeti. Bilo je vodovje velikih ribnikov v okolici Trebonjski (Witingau), ki se več milj daleč raztezajo kraj rečice Lužnice od meje Avstrijske do mestica Veselv. Največi izmed njih so Rosenberški 1182 oralov in Šveški 355 oralov obsegajoči v okolici Trebonjski, blizo Lomnice dva druga po 655 in 668 oralov meroča. Svet okoli ribnikov je močviren, in na vzvišenih krajih raste borovje in semtertje tudi smrečje. Na teh ribnikih ne vidiš veselih veslarjev in gibčnih čolničev, ne slišiš prepevati veselih pesmi; žalostni so, kakor cela okolica. V Bošiljcu naš dostavnik nektere minute postoji, kar mi je prav po hvali došlo. Vaščani so obhajali cerkveni žegen, se ve da, tudi z godbo in plesom. Mladina ima povsod enake pravice, da se sme razveseljevati zastonj. Bosiljska mladina je bila vsa zbrana pred vašfco kerčmo, iz ktere se je culo teptanje plesalcev in dudljanje godcev. Fantalini v rdečih napersnikih in rumeno irhastih hlačah do kolen, z nizkimi črevlji, in modrimi nogovicami, in s kožuhovino obrobljene kape na glavah, so postajali pred kerčmo, ali sloneli na oknih, gledali in se učili, da 126 — l>odo vedeli in znali kedaj sami skakati in verteti, kakor vidijo delati svoje prednike. Solnce se je jelo že pomikati za hribe, ko dospemo v mesto Veselv. Kaj mi je storiti poldrugo uro v ne-znanejn mestu; a postiljon je bil dobro spreden in mi je bral na obrazu , kaj mi teži serce. Urno mi kaže čedno gostilno vštric pošte, rekši, ondi najdem lepo družbo in dobro pivo. Kes je bilo tako. Mestna gospoda je bila zbrana pi pivu in igri, mestni kaplan me prijazno sprejme ter me v družbo vpelje. Vsa družba brez izjemka je govorila češki, dasiravno so vsi razumeli nemški: kedaj bode Slovencem prišel oni čas, da se v družbah ne bodo sramovali svojega jezika? Mestu se bližaje sem zapazil kerdelce možakov, v resne pogovore zamaknjenih, kraj skerčenega ribnika. Mislil sem si, ti morajo imeti že posebno važno pomenkovanje , da jih veseli stati na mokrih tleh in v merzli sapi. Prijazni gospod mi je rešil zastavico. V mesticu se je bavila in v ravno isti gostilni je stanovala komisija, ktera je imela določiti čerto železniČno med Budejevicami in Veselvm in z gori omenjenim mestnim odborom so se poganjali že tretji den brez vspeha. Inženirji hočejo čerto peljati po najboljših zemljiščih, temu se upirajo mestni očetje in ponujajo slabeja polja unkraj mesta. V mestni okolici se pridela prav lepo zelje, zatorej so se tudi zemljiščni posestniki in častitljivi mestjani posebno tega pridelka poprijeli, da široko in daleč oskerb-ljevajo deželo z lepimi zeljnimi glavami ali kapusom. Razproda se ga ktero leto za 30.000 gold. Tudi ondotni mestni fajmošter dobiva večidel svojih dohodkov iz zeljnih glav. Zastran šole imajo tudi sitnosti. Namesti 3 imajo le 2 učitelja, ki morata v enem razredu podučevati čez 120 učencev. Mestno starešinstvo ni hotlo izvoliti kraj-nega šolskega sveta, tudi za šolsko poslopje nočejo migniti s palcem; skoraj kakor pri nas. Na kolodvoru Veselovem sem imel časa in prilike seznati se z železničnimi čertami na Češkem in o časih prijezda in odjezda raznih vlakov: na Češkem železnični vlaki prijezdijo in odjezdijo, kako pa na Slovenskem? Od Veselv do Sobčslava je bila vožnja kratka in v terdi noči. Zakaj sem si to mestice izvolil za prenočevanje , sem že gori omenil; obiskovati sem hotel staro mamko rajnega prijatelja in videti njega rojstni kraj in domačijo. Ko stopim iz kolodvora v temno noč , se mi ponudi mlad Čeh za voditelja. Zaupam mu svoje blago in samega sebe, radoveden , kako se bfldeva porazumela. Češki sem že dosti bral, tudi mnogo že slišal govoriti m večidel razumel brano in govorjeno , govoriti še nisem poskušal. Zdaj sem pa bil v takem položaji, o kte-rem pravi Slovenec: „Sila kole lomi" — in začel sem lomiti češki! — Sreča da je bila noč temna in poslušalca ni bilo ni niti spredaj niti zadej. Deček me je vodil po bližnjem potu, ali bolje rečeno brez pota vprek polja naravnost k mestu in tako sva se zamislila v pogovor, da nisem zapazil brežička , .po kterem sem zderčal na cesto. Ko ga hočem ozmerjati, da me vozi po stranpotih, me tolaži rekši, da sva že pred gostilnico Šohajevo , kjer mi je svetoval prenočiti. (Dalje prihodnjič.) Lepota polarne zime. (Po Grube-tu V. M.) Bilo je okoli srede novembra. Vreme je bilo prijazno, ter je imelo ono tihoto , ki jo ima sploh cela zima v sebi. Kes da nas je zapustilo solnce, ali kako bi mi bilo zato žal, če sem pogledal na krasoto obnebja, ki smo jo le zato imeli pred sabo, ker se je skrilo solnce. Zdelo se je, da je le zato zašlo za horizont, da dade vsem stvarem pokoj in veličanstvo in magično svetlost s čarobno ža-rečo bliščobo, ki jo je, samo nevidno, lilo po celem nebu. Kakor v naravi, tako se je tudi v mojem duhu vse umirilo in upokojilo; solnce je vse strasti odneslo s sabo. Najmanji zvok se je mogel čuti iz precej velike daljine; jaz sem na unostranem bregu Flugleneza vse čul, v letu pa odondot najmanji glas ni dospel k meni. Nebo brez solnca je imelo name tako čudno moč, da sem hode po lovu popolnoma pozabil na zemljo pod sabo, in le gledal gori na nebo. Po dnevu je bilo prav kakor jasen večerni žar, in mogli smo jesti brez luči; toda če smo hotli citati ali pa pisati, morali smo prižgati svečo. Kakor hitro pa je prišel večer, pričelo je precej na tisuče luči skrivnostno igrati po zraku, kakor da jih pošilja Božja previdnost, da razvesele" s svojimi blagimi in lepimi žarki mračne ure. Včasih dela severna zarja čez in čez prek neba sjajen polokrog od bledega preminja-jočega se plamena, ki se z nepopisljivo hitrino premice t kačastih čertah. Naenkrat pa izgine, in zopet zamata noč vse v svoje černo krilo. Koj zatim pa se zopet celi neizmerni prostor zraka namah zasveti v ognju, ki je ves drugačen ter oblija nebo s slabo srebrobelo svitlobo , ki pluje kakor valovi, ali pa bolje, kakor oblači, kadar jih podi veter. Včasih švigajo ozke plamteče proge z nepopisljivo hitrino, previhrajo v nekoliko minut celi nebeški polokrog, ter se zgubljajo pod južnim horizontom. Včasih se naenkrat opazi nad temenom široka plamteča masa (kepa), ki se, kakor krasen žarkast venec, spušča na zemljo, pa izgine, ko bi trenil. Severna zarja se pokazuje največkrat v tihem vremenu ; ali vendar je nikdar nisem videl lepše, nego kedar je pihjal hladen jugovzodni vetrič; on je sicer severnej zarji, ki je z neznano hitrostjo dvigala se z druge strani, pihal ravno nasproti, ali ni je niti naj manj e motil v njenem hodu. Vselej sem opazil, da je vzhajala ta zarja od severozapada, a na jugovzhodu da se je zgubila. S po-četka so se pokazivali navadno slabi nepravilni žarki, ki so se dvigali kviško izza gor, ker so bili zel6 podobni odsvitu daljnega ognja. Ali niso ostajali dolgo na horizontu, ampak dvigali so se do zenita, delali vsakoverstne podobe, ter se gibali tako različno, da nemorem s peresom izraziti kakor bi moral. Severna zarja se ni pokazivala samo na vedrem nebu, ter včasih sem jo opazil tudi tadaj , ko je bilo precej oblačno. Enkrat se pokaže tamnorumen plamen, kakor da vzhaja izza černega oblaka, pa postoji eno ali dve minuti, kakor da je odsij neke veče svetlosti. Ko se na to ozrem v zenit, najdem tam majhno slabo svetlo pičico, tako da se celo nebo razsvetli, ravno tako, kakor da naenkrat posije solnce izza gostega oblaka. Drugi dan je bilo vreme neprijetno in je kazalo na sneg. Konec novembra postane zima ostreja, nebo jasnije, in svitloba, izvirajoča od severne zarje je tolika, da sem mogel citati debelo pisavo, in najti iglo, če sem jo ravno izgubil. . Težko je povedati pravi uzrok prikazni, ki jo zovemo polarna zarja. Ker je v čistem in hladnem vremenu naj-svetleja, to nas vodi na misel, ki jo je poprijela večina, da namreč izvira od elektrike. Kaj posebna in čudna misel je razširjena po celem finskem narodu. Menijo namreč, •da severna zarja izvira od neštevilnih kerdel slanikov v severnem morju; kadar jih velike ribe nažend, obernejo se hitro na drugo stran. in iz tega gibanja slanikov in vode postaja (fosforska) svetloba, ki odseva na nebu. 127 — Laponci, ki so zel<5 praznoverni, mislijo , da so to 0u?e njihovih upokojenih rojakov, ki se tu igrajo; in ker severna zarja nenehoma menja podobo, čul bi jih dostikrat klicati, lej, moj oče! lej, moja mati! itd. kakor se jim ravno zdi, da je komu podobna svetloba, ki se zvija po nebu. Drugič se jim zopet zdi, da vidijo hudiča z njegovo družino, s hudimi duhovi. Čudno je, da so te misli tudi amerikanski Indijanci. Ti vidijo v valih svetlobe svoje umerle prijatelje, pa kadar posebno sija severna zarja, ki se tedaj tudi najbolj menja v barvi, podobi, in kraju, tačas oni kličejo: Naši mertvi prijatelji so pošteno veseli! Razun lepe svetlobe, ki jo daje tamošnjim prebivalcem severna zarja, imajo oni od nje tudi to korist, da jim kaže, bo li vetra, in sploh kakšino bo vreme. Če je severna zarja sprosterta naravnost čez nebo , ter se ni dolgo kazala na horizontu, pa če jej je barva bleda, in se premice počasi, tedaj bo, če je vreme lepo, ostalo tako tudi nadalje. Če se pa vidi severna zarja nizko na severnih straneh nebesa, če prime kakšino stanovito podobo , če šviga zelo" hitro prek neba, ali pa če napravi ozko reko, ter se vleče v podobi polokroga čez nebo, tedaj se je treba pripraviti na gerdo, viharno vreme. Ravno taka je tudi, če se barve severne zarje zelo" menjajo, če se pa omeji samo na južno in pa južnovzhodno stran, nadjajo se prebivalci kopnega vetra, to je takega, ki pripiše po kopnem od juga. Zdaj smo morali ob enej popoldne, ko smo kosili, užgati svečo, če smo pa hotli pisati ali pa risati, morali smo luč imeti celi dan. Ali vendar razun somraka, kije. trajal nekako poldrugi sat, mogli smo tudi pred hišo citati kaj tiskanega. Za lov, veslanje in druge telesne zabave je bilo dovolj svetlo. Sneg po gorah je bil zdaj tako terd, da se je moglo po njem iti memo največih breznov, in ni se bilo bati, da bi se odkerhnil. Zdaj sklenemo tudi mi oditi iz Hammerfesta, in ker je bilo vreme lepo , odločimo, da naša mala karavana potuje po noči na saneh. Približa se večer z nenavadno svitlobo; nebo je bilo uto z zvezdami, in sijalo je dvakrat lepši, nego sicer. z je bil oster; kamor si pogledal, na nebo ali pa na ljo, vse je migljalo, vse se lesketalo. Ne da se opisati, kako živo so bliščala neštevilna nebesna telesa. Od pomorančne do gorečerdeče so se spreminjale barve v svojej svetlobi, in ysaki žarek je skoz čisti zrak dospel do oči. Severna zarja začne igrati nad nami in okoli nas. Najpred švigne bled plamen iznad temena, zatim pa polete trepetajoči ognji hitro čez nebo, in zazibljejo modri, zračni ocean, med tem pa gre nočni planet visoko po svojem potu, in gleda milo in čisto na nas tu doli. Vsaka vejica, vsak ocepek se je lesketal, in to lesketanje od tisuč in tisuč kristalov je opominjalo nas na zemlje vilinske. — Potovali smo skoz gozd, kjer je narava razprosterla svoje magične čudeže, da nam pri-krati nočne ure. V naših čudnih kožuhih, obsuti z ivjem in srežem, voze" se molče pa hitro z našimi rogati snežnimi konji, nismo bili kakor ljudje, ampak kakor tropa podzemeljskih bitij, ki skoz to puščavo hite, da bi prispeli na nočni pir, in poplesali z laponskimi vesami. Dva najstarejša možaka. Nedavno se srečata na razpotji velike ceste najstarejša moža na svetu, kterih osoda je, da tu ostaneta do sodnega dne. Ime jima je Izak in Nadloga. Pozdravita se, kakor je navada starim ljudem. Nadloga pervi ogovori Izaka rekoč: Dober dan večui Jud! Odkod prideš, kaj počneš na svetu ? Pa truden in žalosten si, kaj ne ? Popotovam po noči, popotovam po dnevi, odgovori Izak, Bog tako hoče, ker sem se mu zameril. Noč in dan grem naprej in največa težava mi je, da ne morem umreti.Živeti, živeti do sodnega dne! gorje meni! Mislil sem, da sem izmed vseh ljudi najstarejši, sedaj pa vidim, da si ti moj prednik v težavah življenja! Revček, pravi Nadloga, ti si še otrok! Koliko let si že na svetu? Jaz štejem svoja leta na tisoče! Rodil sem se že takrat, ko je Adam, naš pervi oče, božjo zapoved prelomil. Odsihmal so me njegovi otroci vedno redili in nehote na dom sprejemali. Stari oče , reče Izak , kako vam je tedaj ime, in kakošna opravila imate? Oni mu odgovori: Jaz sem stric Nadloga. Saj bi me ti mogel poznati. Odkar sem se rodil, povsod ljudje, ki sem jih v nesrečo pripravil, moje ime v ustih imajo. Koderkoli hodim, le jok in tožbe o Nadlogi slišim. Povsod sem vzrok nesreče, in oče pregreh. Pač res! Poznam te, zdihuje Izak, ti si božja šiba ljudem, ki jih biješ in v nesrečo pripravljaš! Osemnajst sto let sem slišal in slišim veliko, veliko govoriti o tebi. Ti si duh hudobije na svetu! Da bi ti, stari bedak, saj bogatine obiskoval, ne pa v hiše revežev zahajal, kjer dostikrat še kruha nimajo! Molči j ud! se grozi Nadloga. Kmalo pridem pogledat tudi v hiše bogatinov in kadar bom njih gost, me ne bodo lahko odpravili. Tvoja obleka, stari capin, odgovori Izak, je preuma-zana, pregnjusna, da bi te bogatinci hotli sprejeti. Kakor hitro se boš njih vratam bližal, te bodo odpodili. Ti si le za revne ljudi. O ne! reče Nadloga, s oznanjam se z reveži, bogatini in žlahtniki. Po zvijačah pridem celo v poslopja mo-gočnikov. Pri teh služite dve služabnici: Zapravljivčeva Potrata in Pohajkvarjeva Lenoba, kteri dobro poznam. Te mi vrata odpirate. Poberi se pošast! — tako večni Jud konča pogovor. — Kaderkoli te vidim, vnema se mi kri«! Meni ni treba se s teboj pečati. Hujša šiba, kakor je tvoja, me tepe, mene preganja božja roka! -»*-»>"««* -SmeSniee. * V neki družbi se je hvalila lepota severne luči (bur-jave). Nek prevzetni pa praznoglavi škric potem soseda naglo vpraša: „V kteri štacuni pa dobiva se najboljša, da si je kupim?" * Svak bivšega avstrijskega ministra kneza Meternich-a, ogerski grof Šandor, je slovel ko pravi prederznež. Marsikaj je na Dnnaji počel, kar bi ga gotovo bilo v zapor pripravilo, ko bi ne bil z ministrom v žlahti. Enkrat stavi s svojimi prijatelji, da on ne bo nič nepo9tavnega zakrivil in bo vendar od policije zapert. Kaj stori ? Gre domu, obleče si borna , pa čedna oblačila , poda se v neko predmestjansko kavarno in si da čašico čeme kave prinesti. Ko kavo iz-pije, pokliče kavarnika in ga vpraša koliko je dolžen. Ko mu ta pove, koliko kava velja, potegne preoblečen grof iz škornje bankovec za 1000 gold. in ga da kavaruiku, da naj ga zmenja in si denar za kavo obderži. Kavarnik prejme bankovec in se izgovarjaje, da mora iti po denarja, da bo zme- — — 128 — niti mogel, zmuzne se pri zadnjih durih na ulico in zleti na bližnjo policijo ter naznani, da ima neznanega sumljivega človeka v svojej hiši. Policijski komisar, razveseljen da dobi v pest kakega potepuha , pošlje berž svojega stražarja po neznanca v kavarno. Ko stražar preoblečenega Sandor-ja pri-tira, zaupije komisar resno nad njim: „Kako pride on do tisuč goldinarjev, ki jih je hotel v kavarni zmeniti?" — „Kaj vam to mar, zakaj me hočete djati v zapor." „To bomo že našli! Zakaj je imel on denar v škornji shranjen?" — j „Saj to ni nepostavno! Ali ne sme vsaki svoj denar shra- j niti, kjer mu ljubo?" — To bomo že našli! Kako mu je ime?" — „Grof Šandor!" — „Ali on nema pameti?" — „Jaz ne, ali vi menda nemate zdrave pameti, da daste človeka zapreti, ki ni nič zakrivil, kakor da ima tisuč goldinarjev pri. sebi. Pojte z menoj v hišo mojega tasta in bomo našli kako dalej." — Zdaj seveda se je razgovor malo pre-drugačrl. Komisar začne grofa Sandorja prositi za odpuščanje in ta mu tudi rad odpusti, ker ni hotel druzega, kakor svojo stavo doseči. Ogled po svetu. Arstrijsko-ogerska deržaTa. Eazlični politični časniki razpravljajo, ker druzega važnejega dogodjaja na političnem obnebji nemajo, še zmiraj shod treh cesarjev v Be-rolinu; vsaki tolmači to stvar po svojem, a ni eden ne ve, v katerih rečeh se mislijo vladarji sporazumeti. Zvedelo se je , da so bili tudi drugi nemški kralji, namreč bavarski, virtemberški in saksonski, na ta shod povabljeni, pa da povabila niso sprejeli, kar naše nemčurske novine močno jezi, ki bi radi, da bi se omenjeni kralji cesarju Vilhelmu in njegovemu pomagaču Bismarku tudi tako uklanjali, kakor to do ostudnosti sami delajo. Iz Češkega se poroča, da je bil občeznani češki voditelj in lastnik velikega časopisa „Politik", Skrejšovski, 15. t. m. zapert. Praška sodnija ga je namreč ta dan k sebi poklicala in po kratkem izpraševanji dala odpeljati v zapor. Kaj je bil prav za prav povod k takemu ostremu postopanji, zvedelo se bo še le po dokončani sodnijski preiskavi, tem žalostneje je zato besno kričanje židovskih in centralističnih listov na Dunaji in zunaj Dunaja, ki prav po divjaško napadajo imenovanega moža in celi češki narod zarad tega prigodka, prej da jim je znano, ali je mož kaj zakrivil ali ne. In taki ljudje se pred svetom šopirijo , da kulturo razširjajo! — Cel6 zunanji, pruski listi ostro grajajo to hudobno, sleparsko pisarenje naših ustavovernežev proti zaper-temu Skrejšovskemu. Hervaški sabor je 22. t. m. svoje seje pretergal, in jih bo še le 3. novembra zopet pričel. Zunanje deržare. Znano je našim častitim čitateljem, da so bile te dni velike svečanosti v Belem gradu, kjer je za polnoletnega proglašeni knez Milan IV. serbsko vladar-stvo nastopil. Belgradska občina je povabila k tej slovesnosti več avstrijskih mestnih občin. Prej da je ta povabila razposlala, šel je serbski minister Matic osebno k avstrijskemu konzulu Kallay-u in ga prosil, naj on pri dunajski vladi vpraša, ali dovoli ta imenovane občine povabiti ali ne ? Kallav mu odgovori, da »Avstrija je tako izverstno svobodna, da pri nas vsak človek sme iti, kamor hoče," in ko ga Matic še enkrat prosi, naj saj ministru Andrassy-u telegrafira glede povabila, mu Kallay še enkrat priterdi, da tega treba ni. Zdaj se povabila še fe razpošlejo. Ko pridejo vabila na Avstrijsko in Ogersko , vnel se je v nemškutarskem taboru strašan ropot in hrup o serbski prederznosti, magjarska vlada pa je zažugala, da se ne sme nobeno mesto, nobena občina, nobeno društvo postopiti, poslati deputacijo v Beligrad, rekši da bode Avstrija pri slovesnosti po c. kr. general-konsulu Kallay-u zadosti častno zastopana. Seveda potem nobena avstrijska občina ni smela poslati zastopnike v Beligrad. . Svečenost se je veršila sijajno. Mesto je bilo prav lepo okinčano , ljudstva je bilo po vseh ulicah in tergih polno. Gostov je prišlo iz vseh krajev mnogo. Avstrija je bila zastopana po konzulu Kallay-u. Ruski cesar je poslal svojega adjutanta Dolgarukovega k Milanu. Zastopnik Italije mu je v imenu vlade izročil veliki kordon Mavricijevega reda. Knez Milan je izdal proklamacijo, v katerej pravi, da hoče posnemati narodne ideje svojega prednika kneza Mihaela, da bo vladal kot konstitucijonalen knez s pomočjo svojega narodnega blagostanja. Za svoje ministre si je izbral: Blaz-navaca, Eističa, Milojkoviča, Jovanoviča in Velikoviča. Razne novice. Preširnova slavnost, katero napravi slovensko pisateljsko društvo 15. septembra t. 1. v njegovi rojstni vasi Verbi in v Bledu na Gorenskem, obeta jako sijajna postati. Povabljena so vsa slovenska društva k tej slovesnosti in slišimo, da jih pride iz vseh krajev obilo. Spomenična plošča, katera se bo vzidala na Preširnovem rojstnem domu v Verbi je že dodelana in jako lična. Narejena je iz černega marmorja. Južna in Rudolfova železnica ste se prosile, da se bodo obiskovalci vozili po znižani ceni tje in nazaj. General Preradorič, znan kot prijazen in hraber vojak, je te dni v V6slau-u pri Dunaji umeri. Hervatje zgubijo v njem izverstnega pesnika in verlega domorodca. Lehka mu žemljica! Kolera je začela v Cernovicah hudo razsajati in tirja mnogo žertev. V Galiciji je v nekterih krajeh izginila, a v drugih na novo začela moriti. Koliko so Tolitre na Ogerskem reljale, o tem prinaša ogerski list „Reform" čuden račun. Po njej so zadnje volitve na Ogerskem veljale celih 8 miljonov goldinarjev , kateri znesek ste vladna in njej nasprotna stranka za agitacijo potrosili. Gotovo drag ljudski zastop! Serbski narodni kongres je bil razpuščen, ker ni hotel pripustiti kraljevega komisarja k poslovanji. Kongresna večina je to storila sklicujoč se na postavo o kongresu , ki pa od cesarja še ni poterjena; a večina v kongresu pa one (oktroirane) postave , na katere podlagi oger-ska vlada hoče, da bi kongres zboroval , ne priznava kot pravoveljavne. .,S1. N." Kurzi na Dunaji 25. avgusta 1872. Kreditne akcije . gld. 340.50 Nadavek na srebro gld. 108.15 Narodno posojilo . „ 66.35 Napoleondori . . . „ 8.73 Žitna cena v Celovcu. Po vaganu: pšenica gld. 6.09 — rež gld. 3.82 — ječmen gld. 3.36. — oves gld. 1.95 — ajda gld. 4.75 — turšica gld. 4.44 Listnica. Besednikova. Čč. gg. M. S. v R. Vaša naročnina je poravnana do konca tekočega leta. Izdajateljica: K. Janežič. — Odgovorni urednik: Š. Janežič. — Tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu.