Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 83. kos. V LJUBLJANI, dne 13. oktobra 1934. Letnik V. VSEBINA: Proglas g. bana prebivalstvu Dravske banovine. 630. Uredba o monopolnih taksah. 631. Uredba o dopolnitvi uredbe o sodnem poslovniku za sodišča prve in druge stopnje. 632. Pravilnik o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah in bolničnih ambulantah. 633. Izprememba statuta osrednjega urada za zavarovanje delavcev. 634. Izprememba v pravilniku o postranskih prejemkih osebja državnih prometnih naprav. 633. Odločba, s katero se ukinja pripomba za št. GG4, t. 3. a, uvozne tarife. 636. llazne objave iz »Službenih novin«. Prebivalstvu Dravske banovine! Neizmerna bol je legla na jugoslovansko zemljo in na narod, ki na njej prebiva. Za večno je zatisnil svoje oči Kralj Aleksander I., naš viteški Vladar, od Boga nam poslani Vodnik, prvi in najboljši Sin jugoslovanskega naroda. Njemu je usoda določila zgodovinsko poslanstvo, da vodi svoj narod preko muk, ponižanj in trpljenja, preko potokov krvi, od zmage do zmage, da ga slednjič privede na svobodna tla zedinjene domovine. Ta legendarni junak, ki je z mirno samozavestjo kljuboval naj-liujšim viharjem, ki so kdaj pretresali svet, je moral podleči satanskemu naklepu zločinske roke prav v trenutku, ko naj bi bilo triumfiralo njegovo gigantsko delo, posvečeno visoki ideji miru in složnemu sožitju med narodi. Kralja Aleksandra I., naše nade in našega ponosa, ni več med nami. Ob njegovi prezgodnji krsti žaluje ves kulturni svet, saj je bil On neutrudljiv kladivar reda in napredka ter neustrašen graditelj svetovnega miru. Njegova široka slovanska duša je osvojila vse slovanske narode, ki v srcu delijo z nami grozoto sedanjih dni, naš narod se pa krči v nemi boli, ko mu je zla usoda vzela njegovo najdražje in najljubše. Nenadno, ko smo s ponosom in svetlimi nadami v duhu spremljali svojega Vladarja na njegovi triumfalni poti v zavezniško Francijo, smo bili postavljeni pred strašno dejstvo, da je prestalo biti toplo srce Njega, ki jo poosebljal Voljo in Moč našega naroda. Izguba, ki je zadela našo domovino, je nenadomestljiva, rana, ki je zadana našemu narodu, nczaceljiva, vrzel — neizpolnjiva. Pred temi dejstvi sklanja v nemi tugi naš narod svojo glavo in še ne more doumeti, da je to strašno bilo mogoče. In vendar je res. Izmučeno telo našega Mučenika se bliža jugoslovanskim obalam, da najde večni mir v zemlji, kateri jo žrtvoval vse svoje duhovne in telesne sile ter slednjič svojo srčno kri. Pod strašnim dojjmom mučeniške smrti ni čudo, Je se naroda polašča obup, mu klone pogum in ' ga zapuščata oni mir in samozavest, ki sta zlasti v času tako težkih preizkušenj nujno potrebna. Imeli smo v svojem svobodnem domu skrbnega Očeta, okrog katerega smo se zbirali, ko so najbolj divjali notranji viharji, imeli smo viteškega Vladarja, s katerim smo se dičili pred vsem svetom, — danes ga nimamo več. Odvzet nam je v času, ko smo ga najbolj potrebovali. Vrzel, ki neusmiljeno zija pred nami, nas navdaja s tugo in skrbjo. In vendar bi ne bili vredni spomina Velikega Kralja, ne bili bi vredni slavne zgodovine svojega naroda, če bi v teh mračnih dneh klonili z duhom in se tudi za trenutek izneverili najdragocenejši dediščini, ki smo jo prevzeli iz Njegovih mučeniških rok. »Čuvajte mi Jugoslavijo!« so bile poslednje vladarske besede, s katerimi se je umirajoči Kralj poslovil od svojega naroda. Te besede, namenjene sedanjemu in bodočim pokolenjem, združujejo v sebi vso vsebino Njegove poslednje volje, kateri se hočemo brez pomišljanja pokoravati in jo bomo, če treba tudi s svojo srčno krvjo izvršili. Umrl je Kralj. Ostala pa nam je Domovina, lepa in prostrana, ostal je narod, kateremu je ta sveta zemlja izročena v večno last in varstvo. Iz daljne tujine se vrača na domača tla prvorojeni sin Kralja-Mučcnika, da zasede slavni prestol Karadjordjevičev in vodi naš narod po preizkušenih potih, začrtanih od Njegovega Velikega Očeta. Kvišku srca! Ta klic naj odmeva širom jugoslovanske zemlje v teh najtežjih trenutkih, ki jih preživlja. Neutešni tugi, ki je zajela ves jugoslovanski narod — a še posebej nas Slovence, med katerimi je Veliki Pokojnik tako rad preživljal srečne ure svojega kratko odmerjenega oddiha — naj se pridruži odločna in neomajna volja, da bomo oporoko svojega Kralja nosili v svojih srcih in dejanjih, da bomo v medsebojni slogi in ljubezni uredili svoj Dom tako, da bo kraljevina Jugoslavija srečna, silna, ponosna in večna. Pred veličino te misli naj se razblinijo malenkostni spori, ki nas morda razdvajajo, in naj prestanejo trenja, ki bi slabila naše sile. Prevelika je odgovornost sedanjega pokolenja pred narodovo bodočnostjo in gorje nam, če se je ne bi v polni meri zavedali! Nesreča, ki nas je zadela, naj strne naše vrste v nepremagljivo armado neustrašnih borcev za veličino, napredek in obrambo Jugoslavije. Njej, ki nam v razburkanih valovih sedanjega časa edina varuje naš narodni obstoj, moramo žrtvovati vse svoje sile, njej posvetiti toploto svojih src. Iz mučeniške krvi, prelite v Marseilleu, naj vzklije nova doba, doba 6loge, vzajemnega dela in resničnega jugoslovanskega patriotizma. V težkih trenutkih se šele pokaže prava veličina naroda. Oči vsega sveta zro v teh dneh na našo ranjeno Zemljo in na nas je, da tudi v tej preizkušnji dokažemo svojo visoko moralno silo, svojo živ-ljensko voljo in sposobnost. Dostojanstvena bodi žalost, ki je zagrnila naša sela in mesta, vredna bodi žrtve, ki jo objokujemo! Brez obupavanja naj se naš narod v tihi pobožnosti pokloni manom svojega Kralja, čigar življensko delo bo živelo, dokler bo živel jugoslovanski narod. Črne zastave, ki naj se vijejo raz sleherno slovensko hišo, naj povedo svetu, da je legel na to lepo zemljo težek mrak in da je objela naša srca nema tuga. Zbran v svojih organizacijah in pb domačih ognjiščih naj narod s pieteto slavi spomin Kralja-Mučenika in zajema iz Njegovega vzora silo in moč za nadaljnje, domovini posvečeno delo, nad katerim bo trajno bedel in ga blagoslavljal Duh našega nepozabnega in nesmrtnega Vladarja. Večna slava in hvala Aleksandru I., Viteškemu Kralju-Zedinitelju! Naj živi Njegovo Veličanstvo Peter II., Ki ulj Jugoslavije! Čuvajmo Jugoslavijo! .V Ljubljani, dne 12. oktobra 1934. Dr. Drago Marušič ban Dravske banovine as. m., Uredbe osrednje vlade. 630. Na osnovi § 7., odstavka (‘), zakona o državnih monopolih in na predlog monopolne uprave predpisujem uredbo o monopolnih taksah * Člen 1. Za vse primere, ko odreja zakon o državnih monopolih plačilo monopolne takse, se določa tale monopolna taksa: Din 1. a) na tobak v listu tujega izvora — od 1 kg 250'— b) na tobak v listu domačega izvora — odi kg 100'— 2. na tobak, predelan: a) v smotke — od smotke............................. 10'— b) v cigarete — od cigarete........................ 1'60 c) v kolute na kakršenkoli način: 1. tujega izvora — od 1 kg.............. 700'— 2. domačega izvora — od 1 kg . . . . 300'— č) v njuhalni tobak — od 1 kg...................... 200'— d) v izvleček — od 1 kg.......................100'— 3. na cigaretni papir: a) v knjižicah do 100 listkov.................. 4'— b) v stročnicah (tulcih) do 100 kosov . . . 8'— c) v bobinah in polah do 1 kg.................. 1000'— Nad 100 listkov se računi za vsako pričeto stotico monopolna taksa po Din 4'—, za Stročnice po Din 8'—. Pri bobinah in polah se računi za nepopolni kg na vsakih popolnih ali nepopolnih 10 g monopolna taksa Din 10'—; par 4. na vžigalice vseh vrst — za 1 klinček . . 1'1 5. na vžigalnike in kresilnike: Din a) iz navadne kovine — od kosa .... 50'— b) iz srebrne ali posrebrene kovine — od kosa 100'— c) iz zlate ali pozlačene kovine — od kosa . 200'— Če je sestavljen vžigalnik ali kresilnik iz več različnih kovin, se plača monopolna taksa po najdražji kovini. Na rezervne dele se plačuje monopolna taksa kakor za cel vžigalnik ali kresilnik; 6. na kresilne kremene (kamenčke) za prižiganje vžigalnikov ali kresilnikov do 0'30 g — od kamenčka....................................... 0'50 nad to težo — od vsakih 0'30 g................... 0'50 nepopolna teža do 0'30 g se računa za 0'30 g; 7. na sol — od 1 kg................................... 4'— 8. na petrolej — od 1 kg.................................... 4'— Člen 2. Radi uporabe § 101. zakona o državnih monopolih, kolikor se nanaša na kazniva dejanja neupravičenega sajenja tobaka, se določa monopolna taksa kot osnova za uporabo omenjenega paragrafa, za vsako rastlino neupravičeno zasajenega tobaka: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. oktobra 1934, št. 229/LVII/533. Din 1. za kazniva dejanja po § 23., odstavku (‘) . 0'50 2. za ostala kazniva dejanja neupravičenega sa- jenja tobaka 1 Člen 3. Monopolne takse iz členov 1. in 2. veljajo, dokler se ne izpremene, tako, kakor je določeno v § 7. zakona o državnih monopolih.*" Člen 4. Ta uredba se uporablja tudi na vsa kazniva dejanja, storjena pred njeno uveljavitvijo, če ni o njih že odločeno, odnosno če odločba o njih še ni postala pravnomočna. Člen 5. Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«; tedaj prestane veljati uredba o monopolnih taksah z dne 15. aprila 1932, ki je natisnjena v »Službenih novinah« z dne 23. aprila 1932, št. 94.** V Beogradu, dne 27. septembra 1934; št. 40.625. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r. ^ • mm 631. Na osnovi § 84. zakona o ureditvi rednih sodišč z dne 18. januarja 1929 in člena 49. uvodnega zakona za zakonik o sodnem postopku v civilnih (grajanskih) pravdah z dne 9. julija 1930 ter v soglasnosti z ministrom za finance predpisujem uredbo o dopolnitvi uredbe o sodnem poslovniku za sodišča prve in druge stopnje z dne 25. oktobra 1932, št. 79.410.*** Člen 1. V členu 7. se dodaja drugi odstavek, ki se glasi: »Do nadaljnje odredbe se smejo postavljati za predstojnike sodne pisarnice [§ 27., odst. (‘), sodnega poslovnika], za upravitelje oddelka sodne pisarnice [§ 27., odst. (2), sodnega poslovnika] in za namestnike voditeljev denarne knjige [§ 218., odst. (3), sodnega poslovnika] tudi uradniški pripravniki in zvaničniki, če ni pri sodišču uradnikov s predpisanim državnim strokovnim izpitom ali če so ti zadržani, opravljati omenjeno službo.« Člen 2. Ta uredba dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 20. septembra 1934, št. 87.330-U-24. Minister pravde B. Maksimovič s. r. ^ t m — ■ * »Službeni list« št. 70/6 iz 1. 1932. ** »Službeni list« št. 346/34 iz 1. 1932. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. oktobra 1934, št. 229/LVI1/532. — Uredbo gl. »Službeni list« št. 180/26 iz 1. 1933. 632. Na osnovi pooblastitve po točki 5. § 57. in točki 6. § 59. finančnega zakona za leto 1934./1935. in § 6. zakona o bolnicah izpreminjam in dopolnjujem pravilnik o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah in bolničnih ambulancah.* Bolnični stroški se dele na A. oskrbne stroške in B. pristojbine za intervencije, zdravila, obvezila in ostali material. A. Oskrbni stroški. I. V državnih bolnicah (izvzcmši bolnice za duševne bolezni). a) Davčni zavezanci z letnim neposrednim davkom, izvzemši davek na hišo, v kateri stanujejo, a od nje nimajo nobenega dohodka, do vštetih Din 100'— ne plačajo sami nikakršnih bolničnih stroškov v III. razredu. b) Dnevna pristojbina v III. razredu po neposrednem letnem davku: 1. od Din 100'— do 150'— znaša Din 10'— na dan; 2. od Din 150'— do 200'— znaša Din 20'— na dan; 3. od Din 200'— navzgor Din 25'— na dan. c) Dnevna pristojbina v II. razredu je Din 40'—, v prvem razredu Din 80'—, neglede na znesek neposrednega davka, ki ga plačujejo na leto. 1. Vdove z več ko tremi maloletnimi otroki in starešine zadrug z več ko tremi maloletnimi otroki, z letnim neposrednim davkom do vštetih Din 400'—, ne plačajo bolničnih stroškov zase in za svoje člane. Prednje ugodnosti ne morejo ukoriščati osebe, ki plačujejo do Din 200'—, odnosno Din 400'— letnega neposrednega davka, a imajo kakšno drugo imovino ali dohodek, na katerega se jim osebno ne predpisuje davek, kakor n. pr. vrednostne papirje, denar, naložen plodo-nosno v denarnih zavodih, komanditno v obrt ali podjetje vložen denar, delniško glavnico, koncesijo o oprostitvi plačevanja davka in temu podobno. 2. Plačila bolničnih stroškov so oproščene neglede na višino plačevanega davka tudi vse osebe, o katerih se ugotovi, da bi plačilo bolničnih stroškov ogrozilo njihov ali njihove rodbine gospodarski obstanek. 3. Uradi in ustanove po določbah točke 2. § 7. zakona o bolnicah plačajo po Din 25'— na dan za oskrbo v TIL razredu, uradi in ustanove pod 3., 4. in 5. § 7. in § 8. navedenega zakona pa plačajo oskrbne stroške po najnižji točki v III. razredu. II. V državnih bolnicah za duševne bolezni. n) Davčni zavezanci z letnim neposrednim davkom do vštetih Din 400'— ne plačajo bolničnih stroškov. b) Davčni zavezanci z letnim neposrednim davkom nad Din 400'— plačajo kot dnevno takso v III. razredu po Din 20'—. c) Dnevna pristojbina v II. razredu je Din 40'—, v I. razredu pa Din 80'—, neglede na višino plačevanega letnega neposrednega davka. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije: z dne 4. oktobra 1934, štev. 229/LV11/534. — Zakon o bolnicah gl. »Uradni list« št. 186/41 iz 1. 1929./30. Neozdravljivi bolniki, ki se zdravijo v bolnicah za duševne bolezni v III. razredu več ko 2 leti do 5 let, plačajo za to dobo polovico prednje pristojbine pod b), nad 5 let pa trpi bolnične stroške država. Sem se šteje tudi čas, ki ga je prebil bolnik na opazovalnem oddelku. Ce se vrnejo v bolnico, se tam prej prebiti čas računi — sešteje. III. V banovinskih, mestnih in privatnih bolnicah s pravico javnosti. Višino in način pobiranja oskrbnih stroškov določa krajevno pristojni ban po odobritvi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje skladno s § 6. v zvezi s § 7. in 8. zakona o bolnicah. B. Pristojbine za intervencije, zdravila, obvezila in ostali material. Pristojbine za intervencije, zdravila, obvezila in ostali material plačajo bolniki po dnevni oskrbni pristojbini, in to: . 1. v bolnicah do 60 postelj 10% dnevne oskrbne pristojbine; 2. v bolnicah od 60 do 300 postelj 15% dnevne oskrbne pristojbine; . 3. v bolnicah nad 300-postelj po 20% dnevne oskrbne pristojbine. Te pristojbine se ne pobirajo od bolnikov v bolnicah za duševne bolezni. Te pristojbine ne veljajo za zdravljenje z radijem ter za pregled in zdravljenje z rentgenom, za kar se plačujejo posebne pristojbine, določene s praviliikoma S. št. 23.001 in S. št. 19.056/31. Uradi in ustanove po določbah točke 2. § 7. zakona o bolnicah plačajo za svoje člane samo pristojbine za zdravljenje z radijem, oproščeni so pa plačila pristojbin za pregled in zdravljenje z rentgenom, izvzemši porabljeni material in rentgenološke preglede, za katere so dolžni trpeti stroške. Za ostale intervencije in zdravila so oproščeni plačila. Uradi in ustanove po določbah točk 3., 4. in 5. § 7. in § 8. zakona o bolnicah ne plačajo te takse. Prav tako ne plačajo te takse: Aktivni in upokojeni civilni državni in banovinski uslužbenci, upokojeni častniki in vojaški uradniki, aktivni in upokojeni orožniki, graničarji in rodbine vseh teh oseb, pri »čemer se štejejo za rodbinske člane vsi nepreskrbljeni člani, neglede na to, ali dobivajo zanje draginj-sko doklado ali je ne dobivajo, če se zdravijo v III. razredu. Za bolnike pod točko III. tega pravilnika se te takse tudi lahko znižajo. Bolniki v II. in I. razredu plačajo te takse, neglede na višino plačevanega neposrednega davka. C. Pristojbine za zdravljenje bolnikov z nalezljivimi in spolnimi boleznimi. Bolniki, ki imajo nalezljive bolezni, označene v § 1. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni,* in bolniki, ki imajo bolezni, označene v zakonu o zatiranju spolnih * »Uradni list« št. 137/31 iz I. 1929./30. bolezni,* plačajo polovico pristojbin, predpisanih za bol-nične stroške v III. razredu. To se ne nanaša na zdravljenje bolnikov v mestnih javnih bolnicah, kjer je plačati popolno pristojbino. Osebe, zavarovane po zakonu o zavarovanju delavcev, se morajo zdraviti v zdravstvenih napravah urada za zavarovanje delavcev (§ 3. zakona o zatiranju spolnih bolezni). Če se izjemoma zdravijo v državnih bolnicah, plača zanje urad polovico pristojbine [označene pod A. b), točko 3.], izvzemši v bolnicah za nalezljive bolezni pri centralnem higienskem zavodu v Beogradu in higienskem zavodu v Zagrebu, kjer je treba plačati popolno pristojbino, v banovinskih bolnicah pa, kakor je določeno v pravilnikih o bolničnih pristojbinah dotičnih banovin. Bolniki, ki se zdravijo v bolnicah za nalezljive bolezni pri centralnem higienskem zavodu v Beogradu in higienskem zavodu v Zagrebu, plačajo popolno pristojbino. Č. Pristojbine za zdravljenje v bolničnih ambulancah. Bolnične uprave predpišejo pristojbine za intervencije, zdravila, obvezila in ostali material za ambulančne bolnike po krajevnih razmerah, tako da se plačuje uporabljeni material za poedine intervencije vsaj po nabavni ceni; izvzeti pa so siromašni in tisti bolniki, za katere plačuje bolnične stroške država ali banovina. Te pristojbine mora za državne bolnice predhodno odobriti minister za socialno politiko in narodno zdravje, za ostale bolnice pa pristojni ban. D. Plačilna obveznost za bolnične stroške. Bolnične stroške plačajo: 1. Osebe in ustanove skladno s §§ 7. in 8. zakona o bolnicah. 2. Po točki 1. § 7. zakona o bolnicah bolniki sami ali njih zadruge ali rodbina po veljavnih določbah gra-janskega zakonika in po višini letnega neposrednega davka, ki ga plačujejo. Ko se določa višina bolničnih stroškov za zadruge, odnosno za njih člane, je treba upoštevati, kolikšen del neposrednega davka spada na vsakega polnoletnega za-drugarja moškega spola, pri čemer je deliti celotni neposredni letni davek, ki je zadrugi predpisan, po številu polnoletnih zadrugarjev moškega spola. Tisti, ki ne žive v zadrugi, ki pa posebej pridobivajo, plačajo, tudi če niso zakonito oddeljeni od svojih zadrug, sami bolnične stroške po neposrednem davku, ki se njim osebno predpiše, ali pa po neposrednem davku zadruge, če je ta večji. Če se bolnični stroški od takih oseb ne dajo izterjati zbog siromaštva ali izostalih dohodkov, plačajo bolnične stroške zanje njih zadruge v smislu predhodnega odstavka. 3. Člani urada za zavarovanje delavcev, člani humanitarnih, železniških fondov, bratovskih skladnic in ostalih ustanov za zavarovanje delavcev in nameščencev morajo plačati, če se zdravijo v II. ali I. razredu, za bolnične stroške razliko med pristojbino, predpisano zanje za III. razred, in pristojbino, ki je predpisana za II. ali I. razred. Aktivni in upokojeni civilni državni in banovinski uslužbenci, upokojeni častniki in vojaški uradniki, aktivni in upokojeni orožniki, graničarji kakor tudi rodbine * »Službeni liste št. 387/49 iz 1. 1934 vseh teh oseb imajo pravico do brezplačnega zdravljenja v vseh javnih bolnicah v III. razredu; če se pa zdravijo v II. ali I. razredu, plačajo kot razliko za II. razred Din 20'—, za I. razred pa Din 60'— na dan. 4. Za osebe, ki ne spadajo pod obvezno zavarovanje po zakonu o zavarovanju delavcev, izvzemši kmetijske delavce in posle v kmetijskem delu pri kmetovalcih (§ 6. zakona o zavarovanju delavcev*), plačajo bolnične stroške po najnižji pristojbini v III. razredu za štiri tedne zdravljenja lastniki obratov, v katerih so bile dotične osebe ob vstopu v bolnico zaposlene, če plačujejo lastniki neposrednega davka nad Din 100'— na leto ali v bolnicah za duševne bolezni nad Din 400'— na leto. Ce lastniki teh obratov bolničnih stroškov ne morejo plačati, plačajo te stroške kakor tudi stroške za zdravljenje nad štiri tedne bolniki sami ali njihove zadruge, če pa tudi ti ne morejo plačati, jih plačajo samostalne zdravstvene občine ali banovine po določbah predposlednjega in poslednjega odstavka § 8. zakona o bolnicah ali pa država po določbah točk 1., 2. in 3. § 8. omenjenega zakona. Za člane podpornega sklada in ostale uslužbence v državni službi plača skladno s § 56. finančnega zakona za leto 1932./1933. ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje bolnične stroške za zdravljenje njihovo in njihovih rodbin v III. razredu v javnih bolnicah. 5. Zdravniki, člani jugoslovanskega zdravniškega sindikata, obenem z ožjimi rodbinskimi člani (žena in otroci) imajo pravico do zdravljenja po polovični ceni v državnih bolnicah v II. razredu, če pa obole ti zdravniki ob opravljanju svojega poklica, imajo pravico (samo zdravniki) do brezplačnega zdravljenja v III. razredu. Ta določba velja tudi za ostale zdravnike, ki vrše privatno prakso. * 6. Za zdravljenje učenk državnih strežniških in babi-ških šol in šole za zaščitne sestre Rdečega križa v Beogradu plača država bolnične stroške za njih zdravljenje v III. razredu sarnč v državnih bolnicah. 7. Za zdravljenje gojencev državnih dečjih domov trpi bolnične stroške država; za varovance, razmeščene po banovinskih dečjih domovih, dečjih kolonijah in drugih zavodih, pa trpi stroške krajevno pristojna kraljevska banska uprava. 8. Naselniki in kolonisti v Južni Srbiji in njih rodbine (žena in otroci) se zdravijo brezplačno v državnih bolnicah v III. razredu in ne plačajo pristojbin za intervencije in zdravila. 9. Rodbine aktivnih častnikov, podčastnikov in redo-vov nimajo pravice do brezplačnega zdravljenja v civilnih bolnicah. 10. Za zdravljenje redovnikov, redovnic in novincev plačajo bolnične stroške samostani, katerim pripadajo. 11. Za bolnike siromašnega stanja, ki so podaniki tuje države, s katero je sklenjena medsebojna pogodba o vzajemnem plačevanju bolničnih stroškov, plača bolnične stroške za njih zdravljenje v javnih bolnicah v III. razredu ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. 12. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje plača skladno s točko 4. § 7. zakona o bolnicah oskrbne stroške za pribežnike, vojaške begunce in politične emigrante siromašnega stanja za zdravljenje v III. razredu, za zdravljenje častnikov-invalidov pa v II. razredu skladno s § 18. invalidskega zakona.** * »Uradni list« št. 169/62 iz 1. 1922. ** »Uradni list« št. 366/110 iz 1. 1925. 13. Za zdravljenje orožnikov in njihovih rodbin veljajo skladno s §§ 90. in 91. zakona o žandarmeriji (orožništvu), z izpremembami in dopolnitvami z dne 28. aprila in 6. novembra 1931, določbe § 88. zakona o uradnikih in se zdravijo ti ob državnih stroških v III. razredu. 14. Uprave bolnic dovolijo lahko plačevanje bolnič-nih stroškov v mesečnih obrokih najdalj za leto dni od dne, ko je bolnik iz bolnice odšel, tistim osebam, ki bi njih plačilo na enkrat utegnilo ogražati njih obstanek, in to na podstavi poročila-potrdila pristojne občinske uprave. To potrdilo občinske uprave mora občno upravno oblastvo prve stopnje preskusiti in resničnost overoviti. 15. Za osebe, ki spremljajo dojence in majhne otroke do treh let (matere ali dojilje), če se istočasno ne zdravijo v bolnicah tudi same, se pobirajo bolnični stroški samč za eno osebo. Za matere-bolmce z dojenčkom se pobirajo bolnični stroški samo za matere. Bolnikov spremljevalec plača samo oskrbne stroške, če se tudi sam ne zdravi v bolnici. 16. Za zdravljenje bolnikov s trahomom veljajo določbe pravilnika o zatiranju trahoma S. br. 652/31 (»Službene novinec št. 43 z dne 14. februarja 1931),* za zdravljenje gobavih bolnikov pa veljajo določbe pravilnika o zatiranju gobavosti S. br. 1093/31 (»Službene novinec št. 43 z dne 25. februarja 1932).** 17. Za dijake in dijakinje, ki se zdravijo v breme sklada za zdravstveno zaščito učencev, plača bolnične stroške sklad po najnižji pristojbini v III. razredu. E. Končne določbe. Ta pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«; tega dne prestanejo veljati vsi dosedanji pravilniki*** in predpisi, ki temu pravilniku nasprotujejo. Dne 27. septembra 1934; S. br. 20.000. Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Fran Novak s. r. ■ ' S o ali po en član načelstva in en pooblaščeni nameščenec. Javni razglasi se vršijo z nabitjem oznanila v zadružnih prostorih in z oklicem pred župnimi cerkvami, kolikor.spozna načelstvo za potrebno. Člani prvega načelstva so: Fabjan Josip, posestnik in urar v Črnomlju št. 53; Držai Josip, posestnik v Jerneji vasi štev. 13; Štrubelj Jože, učitelj v Črnomlju; Grahek Anton, posestnik v Črnomlju štev. 172; Grabrijan Miko, posestnik v Pribin-cih štev. 8; Grahek Anton, posestnik v Otovcu štev. 7; Grahek Jurij, posestnik v Rožancih 'štev. 26; Lovšin Alojzij, posestnik v Vinici štev. 5; Panjan Martin, posestnik v Malem Ne-rajcu štev .12; Šercelj Franc, posestnik v Kotu št. 8. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 29. avgusta 1934, Fi 147/34 — Zadr. IV. 68/1. * 1049. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. septembra 1934. Besedilo: Zadruga za splošno mizarstvo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen podpirati gmotno stanje svojih članov s tem, da prevzema za člane in izvršuje vsa v mizarsko stroko spadajoča dela. Zadružna pogodba z dne 27. avgusta 1934. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim dvakratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z razglasi, nabitimi v uradnih prostorih zadruge. Načelstvo sestoji iz načelnika in dveh odbornikov. Člani načelstva so: 1. Ložar Franc, mizar, Sneberje št. 7, načelnik; 2. Mrzlikar Ivan, mizar na Glincah, C. X. št. 11; 3. Podobnik Ivan, mizar v Zg. Zado-biovi št. 11. Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za zadrugo na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko načelnik in en član načelstva. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. septembra 1934. Fi 842 — Zadr. X 459/1. Vpisale so se tzpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 1050. Sedež: Krško. Dan vpisa: 29. avgusta 1934. Besedilo: Nabavijalna zadruga državnih uslužbencev v Krškem, r. z. z o. i- Izbrisal se je član načelstva Cotič Alojzij, vpisal pa načelstveni član Cimerman Josip, sodni poduradnik v Krškem. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. IL> dne 29. avgusta 1934. Fi 149/34 — Zadr. II 216/11. * 1051. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. septembra 1934. Besedilo: Mizarska zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejen0 zavezo. Na izrednem občnem zboru dne 30. junija 1934 so se izpremenila zadružna pravila v § 1. Besedilo odslej: Mizarska zadruga v Mostah pri Ljubljani, reg. zadruga z oni. zavezo. Sedež odslej: Moste pri Ljubljani, Predovičeva ul. 5. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. septembra 1934. Fi 820 — Zadr. X 183/7. 1052. * Sedež: Loški potok. Dan vpisa: 30. avgusta 1^34. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Loškem potoku, r. z. z n. z. Izbrisal se je načelstveni elan Knavs Ivan, vpisal pa član načelstva Bartol Franc, posestnik na Hribu št. 58. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 30. avgusta 1934. Fi 148/34 — Zadr. I 108/16. 1053. * Sedež: Murska Sobota. Dan vpisa: 4. oktobra 1934. Besedilo: Prekmurska posojilnica v Murski Soboti, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelstva Gaspar Jožef, vpiše pa se novoizvoljeni član načelstva Mušič Rudolf, profesor v Murski Soboti. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 4. oktobra 1934. Zadr. II 83/34. * 1054. Sedež: Novo mesto. Dan vpisa: 1. septembra 1934. Besedilo: Ljudska posojilnica v Novem mestu, r. z. z n. z. Izbrisal se je iz službe izstopivši Uradnik in prokurist te zadruge Munda Josip iz Novega mesta. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 1. septembra 1934. Fi 150/34 — Zadr. III 9/20. 1055. * Sedež: Srednja vas v Bohinju. Dan vpisa: 22. septembra 1934. Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Srednji vasi v Bohinju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Markež Franc, vpiše pa član načelstva Cvetek Janez, posestnik v Srednji vasi št. 9. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. septembra 1934. Fi 867 — Zadr. VIII 221/10. Sedež: Sv. Janž na Dravskem polju. Dan vpisa: 27. septembra 1934. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga, Sv. Janž na Dravskem polju, regi-stvovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 10. ju-hija 1934 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Hriberšek Jurij, posestnik v Loki 34 pri Sv. Janžu. Likvidacijska firma: Pašnika in gozdna zadruga Sv. Janž na Dravskem polju, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo na ta način, da pristavi besedilu firme svoj podpis. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 27. septembra 1934. Zadr. V 10/5. * 1057. Sedež: Škocjan. Dan vpisa: 20. septembra 1934. Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Škocjanu, r. z. z n. z. Izbrisal se je načelstveni član Dur-, java Peter, vpisal pa član načelstva Ržen Anton, posestnik in gostilničar v Dobruški vasi št. 4. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 20. septembra 1934. Fi 160/34 — Zadr. III 89/3. * 1058. Sedež: Šmarjeta. Dan vpisa: 15. septembra 1934. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Šmarjeti, r. z. z n. z. Izbrisala sta se načelstvena člana Rupar Ivan in Zoran Janez, vpisala pa člana načelstva Perko Viktor, kaplan v Šmarjeti, ter Novak Alojzij, posestnik v Toplicah št. 31. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 15. septembra 1934. Fi 157/34 — Zadr. II 64/13, * 1059. Sedež: Trebnje. Dan vpisa: 20. septembra 1934. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Trebnjem, r. z. z n. z. Izbrisala sta se načelstvena člana Kužnik Anton in Pekolj Janez; vpisala pa člana načelstva: Potokar Anton, posestnik v Račjem selu št. 5, in Nadrih Franc, posestnik v Dol. Medvedjem selu št. 8. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 20. septembra 1934. Fi 159/34 — Zadr. II 42/16. * 1060. Sedež: Vojnik. Dan vpisa: 25. septembra 1934. Besedilo: Posojilnica v Vojniku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbrišeta se izstopivša člana načelstva: Prekoršek Ivan in Dremel Josip; vpišejo pa se novi člani načelstva: Krama ršek Ivan, pos. v Bezovici, Golež Franc, posestnik v Pristavi, in Potočnik Anton, pos. v Vojniku. Okrožno kot trg. sodišče v Celin, odd. L, dne 25. septembra 1934, Zadr. I 189/81. 1061. Sedež: Vrhnika. Dan vpisa: 22. septembra 1934. Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Vrhniki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Suhadolnik Janez, vpiše pa član načelstva Marolt Marjan, posestnik na Verdu št. 16. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. septembra 1934. Fi 825 — Zadr. II. 128/66. Konkurzni razglasi 1062. St 29/34—2. 2398 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Tro-ha-Medved Frančiške, trgovke in posestnice v Ljubljani, Cesta na Kodeljevo 21. Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase: dr. Jaške Josip, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 3. novembra 1934 ob pol devetih. Oglasitveni rok do 17. novembra 1934. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 23. novembra 1934 ob desetih v sobi št. 140. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. oktobra 1934. 1063. N ^ St 24/34-37. 2396 Določitev naroka za prisilno poravnavo. Prezadolženec »Elektroton« družba z o. z. v Ljubljani, Tavčarjeva 3. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 19. oktobra 1934 ob 11. uri pri tem sodišču, soba šlev. 139. Prezadolženec mora priti k naroku osebno. Ponudba: upnikom III. razreda plača 20% kvoto njihovih terjatev v šestih enakih tromesečnih obrokih; prvi zapade v plačilo 3 mesece po pravnomočnosti poravnave. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. oktobra 1934. * 1064. St 31/31—93. 2401 Odprava konkurza. Prezadolženec Pristavec Leopold, trgovec, gostilničar, posestnik, Jezero 9. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna štev. S 31/31—4 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker ni pokritja za stroške postopanja, po § 178., odst. 2., k. z. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. oktobra 1934. 'Stran'42(5. Štev.' 83. 1065. St 15/34-92. 2394 Sklep. V konkurzni stvari o imovini Menarta Jakoba, trgovca v Domžalah, se odobruje pri naroku 29. septembra 1934 pri sreskem sodišču v Kamniku sprejeta prisilna poravnava. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. oktobra 1934. * 1066. Por 47/34—2. 2399 Poravnalni oklic. (Jvedba poravnalnega postopanja o imovini Urbančič Ivanke, trgovke z modnim in galanterijskim blagom v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20. Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravitelj: dr. Krek Miha, odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 23. novembra 1934 ob 11. uri. Rok za oglasitev do 17. novembra 1934. Poravnalna ponudba: 40% kvota. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. oktobra 1934. Razglasi raznih uradov in oblastev St. 668. 2324—3—3 Razglas o licitaciji. Sreski cestni odbor Kranj razpisuje za oddajo gradbenih del za razširitev banovinske ceste II. reda, štev. 118, v km 20 pri Delavskem domu v Kranju, I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. oktobra 1934, ob 11. uri dop. v pisarni sreskega cestnega odbora v Kranju. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna Din 53.180'— (petdeset tri tisoč eden sto osemdeset dinarjev). Predpisana kavcija znaša Din 5318'— za naše in Din 10.636'— za tuje državljane. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni sreskega cestnega odbora v Kranju. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski sreskega načelstva v Kranju in na razglasni deski občine Kranj. Sreski cestni odbor v Kranju, dne 5. oktobra 1934. • * '-c^1 > “ijp-*' •" 'V£'' No. 2829. * * •' ' ' 2380 Preklic. Občinska uprava občine Bizeljsko sporoča, da se naslednje osebe preklicujejo radi izdajanja ubožnih podpor na račun občine Bizeljsko, katerih v bodoče občina Bizeljsko ne bo poravnavala: 1. Križančič Franc, roj. 1901, 2. Mihelin Alojz, roj. 1891, 3. Malus Rudolf, roj. 1907, 4. Rosenfeld Alojz, roj. 1898, 5. Rosenfeld Rudolf, roj. 1901, 6. Pristalič Anton, roj. 1887, 7. Nepužlan Alojz, roj. 1895, 8. Ban Rudolf, roj. 1903. Vsi imenovani so pristojni v občino Bizeljsko. Občinska uprava občine Bizeljsko, dne 8. oktobra 1934. No. 3440. 2370 Razpis. Občina Šminel-Stopiče, srez Novo mesto, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodja - pripravnika, šolska izobrazba: Dovršitev srednje al* ujej enake strokovne šole (matura, di; nu.t visoke šole itd.). Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Šmihel-Stopiče, dne 9. oktobra 1934. ❖ 2275-3—3 Razpis. Uprava mestne občine Jesenice razpisuje na dan 20. oktobra 1934 pismeno licitacijo za nabavo 15 ton premoga-kosovca za občino in 80 ton za osnovno šolo. Ostali pogoji pri podpisani. Uprava mestne občine Jesenice (Gor.), dne 26. septembra 1934. .j. St. 323/333. 2379—1 Razpis. Za dobavo mesa in moke v času od 1. januarja do 31. marca 1935 razpisuje uprava bolnice prvo pismeno licitacijo, ki se bo vršila po določilih zakona c državnem računovodstvu, odnosno pravilnika za njega izvrševanje v pisarni zavoda v Novem Celju v petek, dne 16. novembra 1934, ob 11. uri. Ako iz kakršnihkoli razlogov prva pismena licitacija ne uspe, bo v četrtek, dne 6. decembra 1934 druga, če pa ta ne uspe, sledi tretja licitacija v torek, dne 18. decembra 1934. Za pogoje, višino kavcije in druge podrobnosti se izve pri upravi bolnice v Novem Celju. Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, dne 10. oktobra 1934. Broj 36.031/1934. • 2390 Oglas licitacije. Središnji ured za osiguranje radnika održače u svojim uredskim prostorija-iv:a u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3, na dan 5. novembra 1934 god. u 10 sati pre podne javnu ofcrtalnu licitaciju za: dobavu i montaža velikog ravnog šted-njaka za lječilište Brcstovae kraj Zagreba. Za vreme raspisa mogu interesenti dobiti uslove i opis dobave, te potre-bite upute za ovu licitaciju kod Središ-njeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/IV. soba 418, i to svakoga dana za vreme ure-dovnih časova. Uslovi licitacije i posebni uslovi mogu se dobiti uz naplatu od Din 15'— po jednom primerku. U Zagrebu, dne 10. oktobra 1934. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu. Razne objave 2340-3—2 Poziv upnikom. Podpisana likvidacijska firma poziva svoje upnike, da ji prijavijo svoje eventualne terjatve najkesneje v petnajstih dneh, računši od dneva objave. Prijave, ki bi došle po tem roku, se ne bodo upoštevale. Agrarna zajedniea v Zg. Polskavi v likvidaciji, reg. zadruga z neomejeno zavezo. Zg. Polskava, dne 2. oktobra 1934. Tajnik: Predsednik: Ivan Fideršek s. r. Zupanič Jožef s. r. pos. v Zg. Polskavi šlev. 10. % 2393 Razid društva. Društvo Narodna strokovna zveza stavb, delavcev v Celju je prenehalo biti, ker nima več članov in že nad dve leti ne posluje. Mas Lebič Valentin s, r., bivši predsednik. * h. 2387 Objava. Izgubil sem prometno knjižici) 'za bi-cikel znamke »Atlas«. Štev. knjižice 55042. Proglašam jo za neveljavno. Bačič Geza s. r., pek. pom. v Križevcih, Prekm. * .02 .2375 Objava. Izgubil sem evidenčno tablico od bi-cikla s štev. 2—87106—5. Proglašam j° za neveljavno. Sv. Peter v Sav. dol., 9. oktobra 1934. Udrih Rudolf s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljanlj njen predstavnik; O. Mibalek v Ljubljani.