Kupujmo vojne BONDE in
»AMKE
ISKH
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NE&SPAFEB
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, AUGUST 22, 1944
LETO XLVII - VOL. XLYII
papirja v deželi se vi <laC1; Zahteva armade je to-j a. no
gospodarskega slaliiča
31
to s
a
r3em
•'e Postal problem že kritje, knjige in komer-
ktoV kan''e lahko Pričal<uje jjj u nekaj omejitve. Fir-
' Uporabljajo časopisni pa-
b°do prerinile do konca
bo v brez zman:)šanja, če Kanada zalagala po se-®n°žini. Dozdaj je pa Ka-°«rantirala sedanjo kvan-ite; do konca septembra, W .pa šele videla, kako
^rezsi36 upoštevati- da Zed. a8ajo skoro ves svet s
razen osiških držav. * * *
za u
°rmul trol° cen Je izde-
ščin 0 Za cene civilnim po-
ki jih bodo izdelo-
itiane ne Po vojni. Cene so
' na Podlagi sedanjih
mezd, na cenah mate-
rii ketJer ^ doda še dobiček
vniv, So imele tovarne t« • , , j civil, • Pomeni, da bodo
"ije , Potrebščinam mno-
Kot so bile leta 1941. * * *
^J^ti Se nam cen^ kj
^oblake. Kot vedno bo eJ vojni tekmovanje W ezni«ii industrijalci r%l Za odjemalca. Vsak Jte i^^viti kolikor največ 1 to j 0v na trg in bo Hi. T,1Zvl'šiti s popularnimi b0 °'bo
AMERIKA, RUSIJA IN ANGLIJA V DOGOVORIH
ZA SVETOVNE MIR
Amerikanci so onstran Sene in okrog Pariza
V enem letu bo padla zaposlitev pri letalski
Washington, 21. avg. — Zastopniki Zed. držav, Velike industriji Za 294,000
ie ki
turi- " V avtn' industri" v6f P°VSod
Yn ki bo nudil se nam tudi inflacije.
fiini J.Tore -
treba bati
'i Na"eatbi vsi tovarnarji za-bo Po nezmiselnih ce-
Britanije in Rusije so začeli danes z dogovori, da ustvarijo j Washington.— Do prihodnje-
organizacijo, ki bo zagotovila stalen mir po tej vojni. Vsi so, ga julija bo padla zaposlitev v
pa mnenja, da mora imeti ta organizacija za seboj močno boj- letalski industriji.& 294,000 de-11 J ' ,	=	1 X • * U -u 1 ! lavcev, tako je izjavil generalni
no silo, ki bo vsak čas na razpolago za slučaj, ce b. hotel kdo ljor Echols od ]etalskega ko.
ogrožati svetovni mir	I ra >ki ima v oskl>bi material in
Državni tajnik Hull je odprl | razdelitev istega med tovarna-to zgodovinsko zborovanje v mi Fordova tovarna v Willow Dumbarton Oaks s tem, da je Run pri Detroitu bo skrčila pro-udaril s kladivom po mizi in rekel: "Zborovanje se prične."
Mr. Hull je poudarjal, da morajo biti zavezniki pripravljeni
It!
kontrolirala cene
PREDSEDNIK JE PRIPOROČAL VEŽBO ZA MLADINO
Washington. — Predsednik Roosevelt priporoča, naj bi se napravil kak načrt, po katerem bi se mladi fantje trenirali po vojni pod vladnim nadzorstvom vsaj po eno leto. Ni potreba, da bi bila treninga ravno v vojaškem smislu, je rekel.
Fantje od 17 do 23 leta bi bili obvezani, da služijo vsaj eno leto vladi v posebnem tečaju. S tem bi se priučili živeti skupaj pod strogo disciplino, snago in se navadili dobrega obnašanja. -o-
Glede okupacije Rajha vlada popolen sporazum med zavezniki
Washington. — Predsednik Roosevelt je povedal, da vlada med Zed. državami, Rusijo in Anglijo popolen sporazum glede okupacije Nemčije. Samo določili da še niso, kateri del Nemčije bo kopirala posamezna država.
Sličen sporazum se bo dosegel tudi s Kitajsko, je rekel predsednik, kateri se bo poverila naloga okupirati Japonsko za gotovo dobo.
časa „
fclk0v .10 vojni, dokler ne
bonjiN Radijev ne bodo
1 cen- a tovarnarje k
i'aiz"1^ Potem bo vlada
ng r°k Predmet za predle naenkrat.
dukcijo letal do letošnjega decembra za 50 %.
Vzrok temu je, ker je izguba bombnikov za raznih frontah ve-
rabiti silo, kadar bo potrebno in Hko nižja kot se je pa pričako-ta sila mora biti na razpolago, valo. Delavce bodo odpuščali po-hitro in gotovo.	i lagoma in računajo, da jih bodo
Andrej Gromiko, ruski amba-j odslovili v letalski industriji do sador, ki načel ju je ruski delega- j začetka novega leta kakih 100,-ciji, jc tudi poudarjal potrebno 000.
■ b
0l° had°^enjala najprej s
živili
lt6'
virej ko bo
in obleko.
m ,Se bo vlada držala produkcija
f:
BsPwjr'	_ j,. v
b'vilniTlnih vod^h in izde"
t6Ho !?°trebščin na celi
°dnehala š kontrolo * *
.Se lla zapadu vabi-

način, da dela-
• Natr11g0dbo za šest me-dobi
1,1 hra
prosto trans'
Po n^ano do kraja de-
Sci ?ar tednih navadno
Jeli 1% 5edel° p°tem-k0
^ i
0
na zapadno str°ške Strica Sama.
S b% * *
uo (joK. ne skrbi dosti,
k»<C i denar za vo;ine
bodo hoteli imeti
|M nZ Vin°- Vlada b0
n0^inL a']ala sekuritete, delavca. Te Kovali radi njih M Se X b°do nosile pri-r>a6v>ti. Tako bo
N?'kiS° dovo^J denar-
^'novčevali voj bo
" v0Jn,
vzelo genera-
^v„?bOd0plačanrstrošk.


ie.
na
6 °blas+; •
KCLprltiskaj0
K >iašk! ,e P°stavo za
tudi v
/lužbo kUUi v
't h da i k°ngresniki Ptoti 3e v
delali
pred padcem Nemčije
Washington. — Urad za vojno produkcijo je obvestil tovarne, da pred padcem Nemčije ne bodo izdelovale radijskih aparatov za civilno prebivalstvo. Toda po zmagi v Evropi bo pa izdelava radijev dovoljena brez restrikcij.
-o-
19 armadnih letalcev
ubitih v koliziji Trinidad, Colo. — V bližini Model, Colorado, sta zadela v zraku dva armadna bombnika, pri čemer je bilo ubitih 19 mož obeh posadk. Samo eden vseh letalcev je ostal živ.
-o-
Iz raznih naselbin
Duluth, Minn. — Zadnje dni je zapustil tukajšnjo bolnišnico St. Mary's George Muhvich, star 70 let. Domov na Ely se je vrnil precej dobro pozdravljen. V isti bolnišnici se nahaja žena Johna! Kerna iz Gilberta.
Duluth, Minn. — V Duluth Hospitalu je 10. avg umrla slovenska bolničarka Mary Miche-lich iz Chisholma, kjer zapušča starše in kjer je bila pokopana. Zapušča tudi štiri sestre, eno v Chicagu, tri v Milwaukee ju.
Johnstown, Pa. — Joseph Korbar st. je bil obveščen od vojnega departmenta, da je bil njegov sin Walter ranjen v Franciji dne 24. julija.
Rock Springs, Wyo. — Tukaj
vojaške sile, da se ne ponovijo dnevi kot po prvi svetovni vojni. Izjavil je, da zveza, ki jo je povzročila vojna med Zed, državami, Anglijo in Rusijo, zagotavlja, da bodo prinesli ti razgovori gotove uspehe. Hvalil je vlado Zed. držav, ki je povzela prvi korak za formiranje mirovne organizacije.
Sir Cadogan, vodja angleške delegacije, se je istotako strinjal s potrebo bojne sile za svetovni mir. Dalje je izjavil, da je treba enako pošteno postopati z malimi narodi ter dostavil, da bo prišel mir morda prej, kot pričakujemo, zato mora konferenca hiteti, da ustvari nekaj pozitivnega za bodoče mednarodno sodelovanje.
Prvo zasedanje je trajalo samo 35 minut z zgorej omenjenimi govornikj.
Ker se je Rusija izjavila proti, delegati Kitajske nižo bili navzoči pri prvem zasedanju. Kitajski zastopniki se bodo posvetovali z ameriškimi in angleškimi šele potem, ko bodo odšli Rusi, kar bo šele čez kake tri tedne.
Veliki štirje upajo, da bodo v kakih štirih tednih napravili obris svetovne organizacije, ki bi garantirale trajen mir. Ta obris bodo potem predložili vsem Združenim narodom v odobritev.
Najbolj akutno vprašanje na tej konferenci bo, koliko moči in prestiža bodo dali veliki štirje malim narodom.
Državni podtajnik Stettinius, ki vodi ameriško delegacijo, ima 17 pomočnikov, ruski ambasador Gromikov jih ima devet, Anglež Cadogan jih ima 13.
--o--
SFORZA ZAHTEVA ZA ITALIJO VSE KOLONIJE
Rim. — Grof Carlo Sfjorza, minister v novem vladnem kabinetu, je rekel, da bi morala Italija obdržati vse svoje kolonije po vojni, razen če vse druge dežele izroče svoje kolonije v upravo mednarodni administraciji.
Sforza je pa rekel, da v svojo zahtevo po kolonijah ni vključil Etijopije in Dodeka-neških otokov.
-o-
Po padcu Nemčije bo odpuščenih najmanj en milijon vojakov
Denver.—General Hershey, načelnik urada za obvezno vojaško službo, je v tem mestu izjavil, da bo po vdaji Nemčije odpuščenih med 1,000,000 in 2,000,000 ameriških vojakov. Posvaril je pa, da «e ta demo-bilizacija ne bo izvršila v enem dnevu.
"Ako jih pošljemo vsako uro 1,000 domov," je rekel, "bi vzelo 10 mesecev, da jih odpustimo 2,000,000."
Povedal je, da bo odpuščala armada vojake počasi, da ne
podstva, »amo v rev<iltb Gandhiibo a^tal doma prevelik drenj,
ker jih armada lahko ceneje preživi, kot bi pa mogla zanje skrbeti doma kaka
Fordova tvornica za izdelavo letal zaposluje &5,000 delavcev in do decembra jih bo odpustila kakih 15,000. Delavce bodo počasi odslavljali tudi iz tovaren, ki izdelujejo letalske motorje in propelerje.
-o-
Samo z revolucijo se bo oprostila Indija
New York. — Mohandas Gandhi, voditelj Indcev, je izjavil, da je edino unanje, da se Indija kdaj osvobodi angleškega gos-
Konec vojne je že videli, pravi Montgomery. Sovražnika čakajo nova presenečenja vsepovsod.
Gl. stan zaveznikov, 21. avg. — Tanki 3. ameriške armade so se zapodili čez reko Seno pod inTiad Parizom ter prodrli v predmestje Versaja, kjer niso naleteli skoro na noben odpor od strani Nemcev.
General Montgomery, ki poveljuje zavezniškim četam v zapadni Franciji, je izjavil, da je sovražnik v severnozapadni Franciji popolnoma potolčen in da je konec vojne že v vidiku general
se že mnogo let bori za osamosvojitev Indije in je radi tega že mnogo presedel po ječah.
-o-
čas določen za zemljiške davke v našem okraju
Posestniki v okraju Cuyahoga bodo plačevali zemljiške davke za drugo polovico leta 1943 v času med 20. septembrom in 17. oktobrom vključno. Višina davkov bo na podlagi lanske vrednosti, ker je državni odbor za davke zavrgel novo cenitev, ki jo je izvedel okrajni avditor Zangerle letos.
Seja skupnih društev
V sredo zvečer bo seja Skupnih društev fare sv. Vida. Vsi zastopniki in zastopnice naj se gotovo udeleže.
-o-
Kupujte vojne bonde!
vladna
agencija, če ne bodo mogli dobiti takoj dela.
-o-
Iz Nove Zelandije je odšla 43. divizija
Auckland. — Ameriška 43. divizija, ki je bila več mesecev na Novi Zelandiji na oddihu, je odšla zopet v boj proti Japoncem. V tem času se je poročilo 65 ameriških fantov z domačinkami in mnogo se jih je tudi zaročilo.
K molitvi
članice kluba Slovenskih vdov naj pridejo nocoj ob sedmih v Grdinov pogrebni zavod da pomolijo ob krsti pokojne sestre Mary Milavec.
Naii fantje-vojaki
V SLU2BI ZA SVOBODO IN DOMOVINO
je ujmrl Frank Fortuna, star 64 Qti t^J® v deželi senti-j let in doma iz fare Trata nad u« vsaj v tem-ča-; škofjo Loko. Za rakom v vratu je bolehal poldrugo leto. V Ameriki se je nahajal 41 let. Zapu šča ženo in tri hčere.
bonde!
Poziv na važno sejo
Jutri ob osmih bo važna seja "Euclid Roosevelt - Lausche kampanjskega pdbora" v SDD na Recher Ave. Vsi tisti, ki so bili zadnji teden vabljeni potom dopisnic in oni, ki so se seje udeležili, so prošeni, da bodo jutri gotovo navzoči. Do brodošel je tudi vsak drugi, ki hoče sodelovati pri kampanj skem odboru. Sklep odbora je, da se do otvoritve kampanje, ki bo 10. septembra ob 1:30 popoldne, vrše odborove seje vsako sredo večer v teh prostorih.
Pozdravi s konvencije
John Tanko, ki je bil delegat na konvenciji ABZ v Rock Springs, Wyo., pošilja ysem prijateljem ter članstvu društva Napredek št. 132 ABZ najlep-I še pozdrave.
Tehnični saržent John J. Pi-stotnik, sin Mr. in Mrs. John Pi-stotni kiz 350 W. Grace St., Bedford, Ohio, je bil odlikovan z letalskim križcem za izreden čin v letalski službi. John je inženir in topničar pri B-24 bombniku in je nedavno dovršil 50 poletov nad Evropo, tekom katerih je razbijal s svojo posadko tarče po severni Italiji, Franciji, Balkanu in južni Nemčiji.
Odlikovan je bil pa za izredno pogumen čin, ki ga je izvršil pri poletu nad Avstrijo v maju, Na poletu je njegov bombnik napadlo kakih 40 sovražnih letal Sovražne krogle so prebile tanke za kurivo, razbile en motor ter pokvarile kontrolni sistem. Bombnik je vrteč začel padati proti tlom. Pistotnik, ki je do-zdaj s svojim topom branil letalo, je tedaj skočil k zadnjemu koncu letala in tam brez parašu-ta ali maske za zrak, z roko ope-
riral kontrolni sistem, ter tako pomagal pilotu, da sta spravila bombnik zopet v ravnovesje. Sa mo Pistotnikovi izredni prisotno sti duha in pogumu se ima po sadka zahvaliti, da je prišla zo pet domov z misije. Že prej je bil odlikovan z letalsko medaljo s petimi hrastovimi peresi za iz redno junaške čine v službi.
V	armadni službi je od janu ar j a 1941. Od februarja do de cembra 1942 je bil na Havajih pri poljskih topničar jih. Ko je pri šel nazaj, so ga poslali v trenin go za topničarja v zračni trdnja vi. Spomladi letos je bil pa po slan v Italijo.
V	raznih poletih je bombardi ral Budimpešto, Bukarešt, nem ške tovarne pri Dunajskem Novem mestu, romunska oljna polja v Ploesti in druge kraje južne Evrope.
i Starši ga pričakujejo v kratkem domov na 80 dnevni dopust.
Ameriški general Patton je v naglem pohodu pognal svoje tanke čez reko Seno pri Fon-tainebleau, 35 milj južnovzhod-no od Pariza, z drugo formacijo tankov je pa utrdil prehod čez Seno pri Mantesu, 25 milj severnozapadno od Pariza.
Pri tem zadnjem sunku je naletel Patton na močan odpor, ker nemški fel d maršal von K luge uvideva nevarnost za svojo 7. in 15. armado, ki sta še južno od reke.
Begunci, ki prihajajo iz Pariza, pripovedujejo, da bijejo domoljubi po mestu pravcate bitke z Nemci. Na mnogih krajih Pariza že vihrajo zavezniške zastave. Zavezniška letala mečejo v mesto orožje za ge-rilce.
V	svojem blitzkriegu proti Parbu je 3. ameriška armada pod poveljstvom gen. Pattona ubila 11,025 Nemcev, jih rani-a 48,900 in zajela 49,650. Dve nemški armadi sta zdaj zgneteni v kotu pod Seno, čez kate-
o ni nobenega mostu. General atton ogroža zdaj te dve nemški armadi od severa in vzhoda, dočim so na zapadu in jugu Angleži in Kanadci. Kako se bosta rešili ti dve nemški armadi, je res velika zagonetka. Nemci so se včeraj dvakrat zagnali ob jeklen zid zaveznikov da bi se prebili skozi, toda bili so vrženi nazaj.
V	Cherbourg je dospel francoski general de Gaulle, načelnik uradne francoske vlade. Njegov prihod na francosko ozemlje znači, da bo Pariz kma-
u v rokah zaveznikov.
Begunci iz Pariza, ki prihajajo k Amerikancem, nujno ur-girajo generala Pattona, naj udari na Pariz in naj pride hitro na pomoč meščanom, ki so se dvignili proti Nemcem. Nemci s strojnicami kosijo demoa strante.
Nemški radio je danes priznal, da se nemškemu vojaškemu poveljniku v Parizu ni posrečilo zatreti revolte, kot je obljubil.
Radio iz Berlina je danes zatrjeval, da so Nemci prizanesli Parizu leta 1940 in da bodo tudi zdaj gledali, da ne bo razde j an.
Francozi prodirajo na Toulon, Amerikanci se zgrinjajo
na Marše j Rim, 21. avg. — Francoske čete, ki so prideljene 7. ameriški armadi, so prodrle do severnega dela velikega francoskega pristaniišča Toulon na Sredozemskem morju. Okupacija južne Francije gre rapid-no naprej. Ameriška pehota je prodrla že 50 milj v notranjost dežele. Ena ameriška kolona je samo devet milj oddaljena od Marseja, drugega
Francoske čete so.prodrle v predmestje Toulona sinoči potem, ko so osvojile Mont Fa-ron, 2,000 čevljev visok, odkoder je Napoleon obstreljeval Angleže v pristanišču v začetku svoje kariere. Zavezniška bojna flotila je včeraj ves dan obstreljevala Toulon.
V	Pertuisu, 26 milj severno od Marseja, so ameriške čete s pomočjo domačih gerilcev premagale nemško posadko. Amerikanci prodirajo tukaj proti dolini reke Rone, koder vodi cesta po vsej Franciji.
V	južni Franciji so zavezniki zajeli več kot 14,000 nemških vojakov. Včeraj so dobili v roke generala Schuberta in ves njegov štab. Ta general je bil do junija nemški vojaški administrator za vso južno Francijo in je bil, kot poročajo, ja-ko krut napram francoskemu
prebivalstvu.
* * *
Francoski patrioti so osvojili
Toulouse, tretje največje mesto v Franciji
London. — Radio iz Alžira je danes poročal, da so francoski gerilci v nedeljo zavzeli Toulouse, 6. največje mesto v Franciji. Mesto šteje 213,200 prebivalcev in laži 60 milj severno od španske meje. Francoski domoljubi imajo zdaj v oblasti eno tretjino vse Francije, obstoječe iz osmih okrajev. Iz Španije se poroča, da obvladujejo zdaj francoski gerilci vso mejo ob Španiji, od Atlantika do Sredozemskega morja. Vse nemške posadke so se umaknile od španske meje in se pomaknile, proti severu. Poročila tudi zartjujejo, da imajo gerilci v rokah Vichy, kjer je bil dozdaj sedež francoske kvizlin-ške vlade.
Sovjeti so se nekoliko umaknili na Baltiku pred nemško silo
Moskva, 21. avg. — Rusi so štrli tri nemške divizije južno od Varšave. Na severu so se pa ruske čete nekoliko umaknile pred nemško silo, ki skuša rešiti 200,000 Nemcev iz Baltika.
Pri Varšavi so se Rusi približali predmestju Praga, ki leži vzhodno od mesta. Iz Varšave prihajajo poročila, da Nemci rušijo s topovi in zračno silo dele mesta, da bi zatrli revolto domačinov v mestu. Neko poljsko poročilo zatrjuje, da so Nemci zajeli v Varšavi 70,000 Poljakov in jih odpeljali v koncentracijo.
Poljski skrivni radio poroča iz Varšave, da Nehici sistematično požigajo poljsko prestolnico.
Armada maršala Koneva je pri Sandomierzu obkolila Nemce in jih večino vse pobila. Ko-nev ima zdaj odprto pot proti severu na Varšavo, proti jugu na
največjega francoskega mesta. Krakow ali zapadno proti §leziji.
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 22, 1944
j* "AMERIŠKA DOMOVINA"
KMIIIICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVDO, Editor) •117 St. Clair Ave. HEndersou «628 Cleveland S. Ohio. _Published dally axcept Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $630. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »4.00 Za Ameriko ln Kanado, Četrt leta »2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta »2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalclh: Celo leto »6.50. pol leta »3.50.
četrt leta »2.00
_Poaameama ttcvllk* » cente__
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, »6£0 per rear. Cleveland, by mall. »7.60 par year U. S. and Canada, »3.60 for 6 monthr, Cleveland, by mail. »4.00 for 6 month« C. 8. and Canada »2.00 for 8 months. Cleveland by mall »2.25 for a months Cleveland and Euclid by Carrier »«30 per year; »330 far 0 months. »2.00 for 3 monthd. Single copies I cents
Entered as second-class matter January 5th, 1809, at the Post Olflee at
Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
No. 196 Tues., Aug. 22, 1944
BESEDA IZ NARODA
Vsak na svoji strani junak
Zadnji teden sta se proslavila v Franciji dva vojaka, eden nemške, drugi ameriške armade. Vsak se je boril za svojo stvar in vsak je bil v očeh svojega naroda junak. Toda dočim je eden podlegel, je odšel drugi zmagovit iz boja.
Prvi je bil nemški polkovnik Andreas von Aulock, ki je branil pristanišče St. Malo v severni Bretagni. Njegova gar-nizija je štela svoje čase do 10,000 mož, toda Amerikanci so jo skrčili pri obleganju na majhno število.
Trdnjava je bila obdana od treh strani od vode, na četrti so jo pa naskakbvali Amerikanci. Na ponovne ponudbe, naj se vda, ker od vseh strani zaprta garnizija nima absolutno nobenega izgleda za rešitev, je nemški polkovnik trmasto odgovoril, da ne bo položil orožja pod nobenim pogojem.
Ko ga je pozval na vdajo celo nek nemški zajeti vojni kurat, mu je polkovnik odgovoril1: "Hvala za Vaš dober namen. Toda tudi če pridejo Amerikanci do reke Rene, se bomo mi Nemci borili naprej. Kapitulirati pred Amerikanci se ne strinja s častjo nemškega vojaka."
No, zadnji četrtek se je polkovnik, veteran od Stalin-grada, podal s svojo garnizijo Amerikancem. Njegovo junaštvo ni imelo nobenega pomena vzpričo brezupnega položaja. Trošil je brez hasni kri svojih vojakov, katerim ni dovolil, da bi položili orožje.
Potem imamo pa slučaj ameriškega kapetana R. A. Kerleya iz Houston, Texas. Na nekem hribu v Normandiji je bil s svojim bataljonom pet dni odrezan od ostale armade. Nemci so mu poslali ultimat, naj se vda. Ameriški kapetan jim je odgovoril: "Podal se bom, kadar bo izstreljena zadnja naša krogla in kadar bo naš slednji bajonet tičal v nemškem trebuhu."
Po petih dneh je prišla pomoč in bataljon je bil rešen.
Trmasti odpor tega junaka je imel uspehe. Pa tudi če bi kapetan padel s svojim zadnjim možem, bi ga slavili kot velikega, junaka. Tako slavijo Nemci polkovnika von Au-locka, dočim je bil z našega vidika — norec. Isto so najbrže mislili Nemci o našem kapetanu.
Še en slučaj lahko navedemo, ki je nekoliko drugačen in ki se je končal tragično.
Ameriški rear admiral Moon, star 50 let, doma iz Indi-ane, je dobil s svojo pomorsko edinico zelo važno nalogo. Poslan je bil v bližino Cherbourga, kjer je več dni in noči pazil, da ni prišla nemška flotila v bližino na pomoč oblego-vani garniziji v Cherbourgu. Njegovi predstojniki so hvalili njegovo delo kot skrajno uspešno.
Toda naporna služba je bila za tega junaka usodna. Zmračil se mu je um in vzel si je življenje.
To so trije slučaji in tisočih in tisočih sličnih bo v tej vojni. Velika junaštva bodo izvršena, številne bodo človeške žrtve. Vprašali se bomo morda pa nekega dne: zakaj vse to?
Nevarnost bo šele več let po vojni
Nekateri trdijo, da bo treba posvetiti prvih par let po vojni vso pažnjo Nemčiji in Japonski, da ne bosta začeli zopet napadati in grizti okrog sebe. Fakt pa je, da bomo 15 ali 20 let po tej vojni lahko mirno spali z ozirom na Nemčijo in Japonsko. Kaj bosta pa, revici, napravili, strti in oslabljeni kot bosta po tej vojni? Saj je vzelo Nemčijo po prvi svetovni vojni 15 let, predno je prišla šele k sapi, pa so ostala nemška mesta tekom prve svetovne vojne nedotaknjena. *
Torej ni važno, da se zavezniki združijo za ohranitev svetovnega miru prva leta po vojni, ampak važno je, kje bodo sedanji zavezniki z ozirom na njih solidarnost in sodelovanje 15 ali 20 let po tej vojni. Morda se bodo zdaj v prvih letih po svetovni moriji organizirali v močno falango, ko bo pa ptrebno, da bi pokazali res skupen naštop proti vsaki agresivnosti, bodo pa morda sami razdvojeni.
Nemčija in Juportska se bosta potuhnili prva leta po vojni in čakali na ugodno priliko pozneje, upajoč, da bodo sedanji zavezniki spali spanje pravičnega, kot se je to zgodilo po prvi svetovni vojni. Zato mora pa konferenca "velikih štirih," ki se je pričela v pondeljek, delati na načrtih, ki se bodo raztegnili z ozirom na svetovni mir morda preko dveh generacij. Gledati morajo, da bo temelj za to poiožen pravilno in na solidna tla, ne pa na rahel pesek. Če bodo zavezniki računali, to se pravi veliki štirje, samo na svojo moč, bo ta moč zidana na pesek. Gledati morajo že zdaj, da ne bodo potisnili na stran malih narodov. Gledati morajo, da bodo upoštevali že zdaj pravice in želje vsakega, še tako majhnega naroda ,da ne bo imel prilike in vzroka godrnjati. Res je, da so danes veliki štirje močni in lahko diktirajo vsemu svetu, toda računati je treba na to, da pridejo na vlado sčasoma drugi državniki, drugi diplomati, ki bodo imeli druge misli in načrte. Jarma ne mara nihče nositi, pa naj bo že delan iz nemškega ali ruskega, angleškega ali ameriškega lesa.
Prav je rekel pred par dnevi naš državni tajnik Hull: "Na nas danes je ležeče, da gledamo, kako bo svet korakal prihodnjih 50 let!"
V razne lige narodov, ali kar bo že storjenega za ohra-
Cene farmarskih pridelkov in drugo
Hubbard Rd. — Kolikor vem, so farmarji zelo razburjeni radi cen in pravijo, da se jih vse preveč vleče za nos. Prej so državniki kričali: sejajte in sadite, da ne bomo lačni, da ne bomo stradali in povrh vsega so priporočali še tiste "Vistory gardens," katerih ni prav nič potreba. Kdor ima svoj lot, bo že vsak sam skrbel, da ga bo obdelal. Zakaj taka gonja? Ljudje v mestih sedaj dovolj zaslužijo, da si lahko kupijo kar potrebujejo za vsakdanjo hrano, zakaj bi potem delali s tistimi vrtovi zgago farmarjem.
Farmar dela in se muči na vse mile viže, kje in kako bi dobil kak cent. Paradižnikov in fižola so nasadili nič koliko in sedaj ga ne morejo skoro zastonj oddati. To vam je regirunga, da se reče. Seve, krivi so si pa tudi sami, ker tako na vso moč tišče v delo. če bi bili vsi take "sorte" kot sem jaz, bi imeli paradižniki dobro ceno in še za dobit bi jih ne bilo. Pa kaj se hoče, pridnim ljudem je kaj težko kaj zabiti v glavo; mene se pa že kar drži. Mestni ljudje naj bi raje sadili rožice in se z njimi radovali, ker njim ni treba gledat za vsak nikel, kot moramo mi, vsaj dokler bo pro-speriteta kot je.
V nekem angleškem časopisu sem bral, ko se je novi republikanski predsedniški kandidat Dewey, izrazil, da take depresije kot je bila pod Hoover jem in brezposelnosti pod sedanjo administracijo ne sme biti več. Statistika kaže, da je bilo od leta 1929 do 1932 pod republikansko administracijo 6,207,000 brezposelnih in pod sedanjo pa 10,066,-000 in da ni "new deal" priskočil na pomoč, bi Jih bilo pa še več. Vse to je bilo tako do časa, da se je pričela vojna in šele tedaj se je končala depresija. Da bi se kaj takega vsaj nikdar več ne pripetilo.
že v zadnjem dopisu sem bil ombenil, da me je bil obiskal Kari Vertovšnik, predsednik društva sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ, katerega član sem tudi jaz že skoro od početka ustanovitve prejšnje JSKJ, katero pa so pozneje prekrstili. Vertovšnik je tudi delegat sedanje konvencije ,ki se vrši v Rock Springs, Wyo. Upam, da bodo kaj koristnega ukrenili za članstvo in jed-noto in ne za kakšne politične namene, kajti Zveze in Jednote bi morale biti politike proste. Pomisliti bi morali na splošno članstvo, ne pa da bi odborniki kar po svoje delali, kot se to ža-libog dandanes dogaja.
članstvo stopi v društvo zato, da bo v slučaju potrebe dobilo podporo in v slučaju smrti pa njegovi dediči smrtnino. V politiko naj se lahko vtika vsak posameznik, nikakor pa bi se ne smelo siliti v nekaj vsega članstva posebno ne v politiko, pa naj so člani jednote ali zveze.
Torej Kari se je pripeljal in z njim pa njegova soproga in dva sinčka in bratranec Louis, ki se tudi piše Vrtovšnik in z njim je bila tudi njegova soproga. Torej Kari Vertovšnik je edini član ali moj sobrat, ki ima v resnici bratsko ljubezen do svojega so-brata in društvenega člana. Društveni tajnik se niti ne zrajta, da bi mi vsaj društveni koledar poslal, dasi nima nobenih nepri-lik pri plačevanju asesmenta od moje strani, ker imam navadno plačano za tri mesece naprej. Torej nima nobene sitnosti z mano. Se reče, saj ga osebno niti ne poznam.
Karol me navadno obišče vsako leto v času, ko vlada najhujša vročina in seveda tudi žeja. On
dobro ve, da na seje ne morem zahajat, ker sem bolj tako, kot bi bil v pregnanstvu, ker se ne morem nikamor ganit. Z delom sem pa tudi v taki neskončni zvezi, da se kar ločiti ne moreva drug od drugega. Kari ima veliko usmiljenje do mene in misli name ,kar tudi potrdi s posebnimi dobrotami, kadar se pripelje v naše kraje. Kadar zagledam njegov avto na našem borjaču, že kar vem, kaj bo. Navadno pogleda malo po vrtu v senco ,če me bo kje tam zagledal; ker že ve, kje je moj glavni stan. Ko se srečava, si najprej stisneva desnici, kot se to spodobi starim prijateljem in nato pa me povabi k svojemu avtu, k zadnjemu koncu, kjer se odpro vrata in notri pa so napravljene police kot tam v tistih prodajalnah, kjer prodajajo tisto nebeško kapljico. Ampak nikar ne mislite, da ima Kari kakšen "škrap" s seboj. Ko vidi, da sem zelo sestradan, mi postreže s tisto kapljico, da se popolnoma okrepčam. Potem se pa vsedeva v senco k mizi in tam nadaljujeva s pospravljanjem tistih dobrot, da se mi zdi, kot bi stopil v gostilno k Flajšmanu ali pa tja v solvenski narodni hram, kejr je tako prijetno, da je le kaj.
Vidite take misli so mi buškni-le v glavo, ko sem videl Kolina odpirati zadnji konec njegovega avta in prav imenitnto se imamo, kadar nas obiščejo Vrtov-šnikOvi, bi rekel, da lepši biti ne more. Karol, ko boš prišel domov iz Rock Springs, pa mi pridi povedat, kako je bilo tam. Najlepša hvala za obisk in za vse dobrote, ki si mi jih pripeljal.
V petkovi številki tod 11. tega meseca 1944 sem bral v Ameriški Domovini presenetljivo novico, katere kar verjeti nisem mogel. časopis sem večkrat odložil in ga zopet prijel v roke in čital "Fino pero ga čaka. . ." in si mislil, kaj neki vse to pomeni in ko tako prečitam še moje ime in da ni bil pod njim tudi moj naslov, bi kar verjel ne bil, da je res zame. Res sem sitnaril za pero že dalj časa, pa si nikdar nisem nadejal, da bi bile moje prošnje res kedaj tudi uslišane in da so mi elevelandska dekleta res tako naklonjena, kot so se sedaj izkazale. Se reče, saj ne smem reči dekleta, ker morda mi ga bo podarila Mrs. Tončka Jevnik kar sama; da pa pravim dekleta je pa zato, ker sem v dopisih dajal nasvet, kako naj bi se organizirale in zbrale skupaj nekaj kvo-dričkov. Zato pa danes še ne" morem izreči natančne zahvale, ker še ne vem, kako prav za prav stvar stoji, rečem pa samo toliko, da sem tako iznenaden, da skoro ne vem kod svoje "cempe-te" prestavljam. Kot je razvidno iz tistega poročila, se bom moral potruditi in iti sam v Cleveland po pero. Rečem pa samo toliko, da dokler ne dobim tistega peresa v svoje roke, da bom bolj težko zatisnil oči. Saj bi rad prišel "prej ko je mogoče," če bi ne bilo radi transportacije. Tako pa ne vem kdaj, če me bo sploh kdo potegnil tja doli, saj bi se raje danes kot jutri tam znašel. Torej Mrs. Jevnik vam garantiram, da se bom nekega dne znašel pred Vašim obličjem, do tedaj pa Vam najlepša hvala in tisto fino pero pa do časa, ko' pridem ponj, kar lepo hranite.
Zadnje čase so nas obiskali še naslednji naši prijatelji; Mr. in Mrs. Joe Satkovič s soprogo in hčerko. Potem se je bil oglasil pri nas tudi Mr. Avgust Kollan-der ter Mrs. Perrotti-Kunčič s hčerko in sinkotom iz 156. ceste. Prav lepa hvala vsem za obiske in še kaj se glasite. Pozdrav,
Frank Leskovic
Kupujte vojne hondr!
AMERICAN
RED CROSS +
nitev svetovnega miru, pa niti sam naš predsednik ne verjame. Saj je oni dan svetoval, naj bi se mladina tudi po vojni trenirala in sicer prisiljena ali obvezno1, v vojaški vedi. To znači, da bo svetovni mir samo tedaj mogoč, če bodo tisti, ki hočejo mir, vedno dobro oboroženi.
Narodnostne skupine na delu za Rdeči križ
Milijone prostovoljnih delavcev za Rdeči križ, ki so tekom zadnjih let požrtvovalno doprinašali svoj delež v olajševanju trpljenja od vojne prizadetim, danes vidijo uspeh svojega dela. Milijone obvez, katere so bile preskrbljene in zvite, je odposlanih v Normandijo za ranjence. Ranjenci v bolnišnicah so veseli zavojčkov z osebnimi potrebščinami, ki so jih enako pripravljale ljubeče roke onih, ki so prostovoljno delali za Rdečšj križ. Milijoni onih, ki so darovali svojo kri za naše ranjence, so lahko danes ponosni na dejstvo, da je njihov tozadevni doprinos Rdečemu križu reši življenja neštetim našim fantom in možem na bojnem poju in v vojških bolnišnicah.
Med milijoni onih, ki prostovoljno delajo za Rdeči križ, je mnogo narodnostnih skupin, ki so aktivne za Rdeči križ v svojih kulturnih in drugih središčih, da tako doprinašajo s svojim požrtvovalnim delom lek, tolažbo in' udobje ameriškim fantom in možem, ki so poklicani v boj za domovino.
Naši vojaki so nedvomno hvaležni tem narodnostnim skupinam za njih delo in trud. Mnogi od teh priseljenih Ame-rikancev hranijo spomin na svojo staro domovino, katerega ne more zabrisati niti dolgolet na odstotnost, niti vojna . . in mnogi imajo še tesne vezi, ki jih vežejo z njih rodno zemljo Toda vsi, bodisi Slovenci ali posamezniki katere koli druge narodnosti so danes prežeti z ameriškim duhom. Zavedajo se velikih potreb teli vojnih dni ter s svojim agilnim delom omogočajo z ostalimi Amerikanci vred najboljšo zdravniško oskrbo, ki je mogoča za naše ameriške vojake.
Delo Rdečega križa na fron ti in v zaledju pa ni omogočeno zgolj potom prostovoljnega de la milijonov požrtvovalnih posameznikov, ampak v veliki meri od velikodušnih prispevkov in skladov, kateri omogočajo predstavnikom in delavcem ter delavkam Rdečega križa, da spremljajo naše čete prav do bojnih polj in skrbe za udobje in pomoč ranjenih po vojaških bolnišnicah. Zopet drugi predstavniki te humanitarne organizacije pa gledajo na to, da dobe naši vojaki in mornarji po nekaj dni toliko potrebnega in zdravega razvedrila v klubih in postajah Rdečega križa po vsem svet^u.
Pisma naših vojn kov in mornarjev prič.Sjo, kako zelo cenijo delo Rdečega križa in požrtvovalno prostovoljno delovanje vseh, ki organizaciji Rdečega križa omogočajo tako široko delovanje. V prvih dneh vpada v Francijo so poročila govorila o važni vlogi krvne plazme, obvez, ki so jih pripravile roke prostovoljnih delavcev za Rdeči križ ter o delavcih in delavkah Rdečega križa, ki so takoj šli med ranjence, deleč jim toplo hrano, razne drobne potrebščine in sploh delili vso potrebno in mogočo pomoč.
To veliko delo Rdečega križa pa bi bilo nemogoče vršiti brez Nesebičnega žrtvovanja onih milijonov posameznikov na domači fronti, ki so v kampanji Rdečega križa, v zadnjem mesecu marcu, velikodušno prispevali v sklad te prepo-trbne organizacije.
-o--
Rusija je najbogatejša država s lesom na svetu.
tllllflllllHIHII*
Če
verjamete al' pa ne
4IIIIIIUIIIIIIIIIII
Ko smo ugotovili, da je Francetov rek, "da kar ata stori, vse prav stori," res velikega odobravanja vreden ter smo bili vsi ene ideje, da bi moral naš kongres napraviti iz teh besed eno močno postavo s prav majhnim dodat-
Razne vesli
Kar se ne da oskruniti, ni sve-
to.
Nemška špijonaža v Turčiji in njen konec
(ONA). — Ko je nemški ambasador v Turčiji Franc von Pa-pen, eden največjih mojstrov di-plomatičnih spletk sedanjega časa, zapušča Turčijo, so mu mnogi njegovih prijateljev svetovali, naj ne zapusti Ankare. Švedskemu ambasadorju je dejal naslednje: "Ako sem političen begunec, svoji domvini ne morem nič koristiti." Kljub tej izjavi pa so poznavalci razmer prepričani, da je bil poglavitni vzrok za po-vratek von Papena dejstvo, da se njegova rodbina nahaja v Nemčiji.
Z njegovim odhodom iz Turčije je bila zapečatena usoda velikanske propagandne mašine, katero so Nemci zgradili v Turčiji — propagandna in vohunska organizacija, katero smatrajo za najbolj obširno in tudi najdražjo na vsem svetu. Kljub temu nikakor ni bila najbolj učinkovita.
Preko stotine manjših nemških agentov so Turki polovili samo v Carigradu. To so bili agenti, katere smatrajo nevarne, tako da jih bodo odpravili s posebnim vlakom nazaj v Nemčijo. Druge, mnogo bolj nevarne agente pa so morali Turki v skladu z mednarodnimi dogovori z največjo obzirnostjo pustiti v miru.
Vendar pa .je zdaj ustavljeno delovanje parazitičnih agentov mednarodnih vohunskih organizacij. Dvomljive osebnosti vseh narodnosti, ki so v mnogih slučajih delovale za dve ali celo več tujih država so morale ustaviti svoje umazane posle, tako da je najbolj cvetoča vojna industrija v Turčiji kar naenkrat zasta-1 la. Turška tajna policija, ki je jako spretna, pa je začela posvečati svojo pozornost novim nalogam.
Med nemškimi agenti se nahajajo ljudje kot Hans Fiela, ki je pod zunanjostjo časnikarja skrival svoje pravo lice — lice krvavega agenta G e s t a p e in druge slične osebnosti. Vsi bodo morali nazaj v Nemčijo in so uporabljali svoje zadnje dni v Ankari za nakupovanje najrazličnejših predmetov, s katerimi nameravajo prenesti svoje vrednote v Nemčijo. Vsi Nemci, ki so živeli v Turčiji, seveda ne bo-d,o odšli nazaj — mnogi bodo raje ostali na varnem, mnogi bodo poskusili prestopiti na zavezniško stran. Večina izmed njih pa je morala pustiti v Nemčiji svoje rodbine, in ti bodo seveda morali, hočeš, nočeš, nazaj.
V teku 6 mesecev je nekdaj tako mogočna .nemška propa-ganna mašina odpovedala in se pokvarila, še pred dvemi leti je bilo turško -časopisje prepolno nemških novic, med tem ko so danes na prvem mestu vesti ameriških in angleških agentur. Tako se je pripetilo, da je danes turški narod popolnoma informiran o vojaški sili Amerike, o njeni produkciji in o borbenosti ameriških čet ter o uspehih ameriških generalov. Turki so si tudi na jasnem, kaj so dosegle na Tihem Oceanu, naše pomorske sile. Turki zaničujejo Japonce, in — kar je morda še mnogo bolj važno — poznajo ameriške ideale glede povojne ureditve sveta.
Nemški propagandist niso mogli tekmovati s starim ameriškim načelom, da je treba prinašati resnične vesti, in so radi tega posegli po najbolj obupnih sredstvih. Zanašajoč se na strah (Nadaljevanje na 3. strani)
kom, namreč, da bi toHe* samo za otroke, ampak * njih matere oziroma žen« zakonskih možičkov. J naj bi se torej glasil: ali mož stori, vse PraV' S tako postavo bi se pravilo vse ujedanje i" aVa( debate, ki ostanejo najveC kj ^ mrtvi točki, to se pravi'1 ^ bena stran ne odjenja g g( trdi, da ima prav. Well,^ (^ li poslani mi trije v bila kaka taka postava1 ^ minutah na rekordu. Za Potem, ko smo to važ« ^ vo rešili v splošno zad<>u ^ . brez opozicije, se je \ | ^ drugo važno vprašanje:^ g 1 bo skuhal zajtrk. < L ,
"France, kar ti se z^; j hinjo," mu je Prijazn°!|sJj Jim.
"Ne bo nič!" ugotovi
ijeg

"mi je še preveč živo P tista večerja, ki sem . ^ skuhal lansko leto r®**
kempi. Kar sama si ^
fobii
jfdai
hočeta."	,, ^ J
In res bi se znalo Pr'nJ} l bi moral Jim ali jaz iti r ^ ' ponvah, da nisva dob^ ^, ga zaveznika v osebi r a: vega sinkota, ki je bil^ )o e mo kot nevtralen oPaZ ! e
ki je posegel v debato v ko si vedno trdil naši V
sugestijo: "Ata, kaj
j 'a J .
slanine in jajec ne zna, j J ko lepo ocvreti, kot z"9' Ata France je bil v f hujši kot je vonKK<^ da v Franciji. Na sin«; ,r> lalil Ua
čil na več načinov i'1 ^ j| ' naj pa bo, ampak da « li, kritike ne trpim 11 j stvarne in ne kake # KHi
S Jimom sva Ftf Francija hvaležno P® mu v mislih obljubila*' | nikelj. Bo že nanesla J lika, da bova to to® izpolnila.
France se je res sp jpi -
hinjo, iz katere so se
slišali mili glasovi i" J ^P:
ce cvrčeče slanine. I'1.; P
go, ko je začel n^ t ^ i ie1 "soy,
Ubn
Zajtrk je bil res ^ pravljen, čeprav bjse. jajec veliko debatii'8 je omenil s pritajen i. da se ne bi slišalo *
"Jajca je preveč kundiral sem: "In s-. lodane sežgana. Ali
lai"' tn
va vse skupaj nazaJ • . Whrj Fi,fX list
'Molči, pa jej. našnje Gospodovo > , ^ o0 razpoloženju za ka'1 „ >■ Al
,	t... . il" ai Svnj
I
Use
Pr Kak
ju« Uto
f h
glede kuhe, kar jej malo več kave pij, a Dobro smo mlati".-in nazadnje se nam pa še France. PrV°! pravil, je bilo to, ^ naliti kave iz veli^ je bila prazna. Jfc,.
"Kaj vas strela ^ J kofe požrli!" nam •' , vni kuhar. "Saj toliko, da bi jo 1,1 ^ dvanajst koscev. res nobene manire' .j "Jaz sem jo ko"^,
grat," sem se op1 "Jima vprašaj" J "Jaz sem si j° j skodelico, da sem ^ ji
»Vej to
ent
fto A "»a. r
>1, h*ti.
ir,
f a
kril," je konštatii'a "Koliko šale ka^
spila?" se obrne ^
prestolonaslednika' j
"Ata," je odg°\,t\ Frankie, "saj je bila, ker sta strica J S Jimom sva v J umaknila obljubo niklja.	^tf
jfr
bu t.
lek
svc
Je
iir

ok vet,
al
K t>
"O, saj sem ve^ ^ in da sta kavo f dva. Stokrat sem tna ne bom več ostane to pribito, j, pa brez kave, pa k1.,' čakal in sam skub9 y
"Pa bi zoc ma'° svetuje Jim. „ ?
lr'
J
"šur, zoc, kaj , manjka. To ima c,, če v taki družbi P°
ri."	. ^Id.
"Kar ata stori; )
JeCi
IC!>, ^
/
<V
»a lc i *
V?'
Ha
K?
Pra
ri," ga opomni J&j . pogleda, zine, da ^ ob pa se premisli 111 jajca brez kave.
rp
"AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 22, 1944
li:
T
Žrtev spovedtie molčečnosti
18,
$ avadi
inVfemar vsako nado!" nul° je leto. Jetnika št. j, s0 2 drugimi številkami v Mia x? p0slali na vzhodno o-ike T? Kaledonije v bala-2a bakrene rudnike. Te-itn . ednom in mesec za rae-v J,e abbe Montmoulin tu-*ugimi kaznjenci vred j v0lesniC0 polno bakrene
letoSkalniCe' Minil° je
Seda Jiegov
»I Je
frc ka
°cet0l
ln sicer od balaad-da turi;maristov-
Vl'sijo ni veliko na"
adi nnai ') i bi bili scier j a-vsa^ k smrtni po-„;,: »otj kaznjenca daljni m in *alaada; toda straž-
^far cUvajem ni bilo do-..iv' aa bi poslali po nje
h*
jeii sbo Imel vsaj to zadnjo # il ' be 10 — 1 '

Josip Spilman S. J.
Se vendar udanosti in ] Tujec vstopi in se vidno vznemirjen približa advokatu. Komaj ga ta ugleda v svetlobi ognjišča, ga nehote strese mraz.
' "Vi ste torej oni advokat, ki je pred tremi leti zagovarjal abbe Montmoulina pred sodiščem?" vpraša tujec in nemirno vrti svoj sivi klobuk v rokah.
"Sluga! In vas menim, da poznam, dasi vas dosedaj nisem nikdar videl v obličje," odgovori Meunier.
"Resnično. Brazgotina me vsakemu razodene. Da, jaz sem cerkvenik Loser, ki ste ga tedaj zaman iskali!"
Advokat sprva ni rekel besedice. Na mah je bil čital v bledem, silovito se borečem obrazu moža, da ima nekaj važnega povedati. Nekaj trenutkov ni bilo slišati drugega kot pokanje ognja, ure in prasketanje dežja na oknih. "G. Loser," pravi konečno advokat resno, "imate mi nekaj povedati?"
ln - ni že več štel ted-»esec. Tretje leto že te-aj že ni več mislil, da
RAZNE VESTI
! KVa usoda kdaj • spre-
;jL„0.» 0 njegovih nesreč-\> wvar.Sfl,. ;	,
. lin „ ,	ze pomrlo m
J Cfeani kar -tihem
tdaj znjega pragozda! tka S06i tudi »nj ura
,. p0(J velikansko bani K1 obse:
-ncuje brezkrižne KuPčke, nori katerinli
pod Aaieriniji jofimein]venci? Le eno željo :o|Neiji f.aj tolažbo na smr
^ bi
n Je naš kaznjenec nai?ekega krščanskega J^kih Z:anaka' ki je delal v ii il, da tkalnicah in ga je ^žek mU nH skrivnem Bolj PapirJa i" pa svinji iat^j j z znamenji kot z
že]j0'e d°mačinu razodel m Sa je pridobil za 1 Par vinarji, ki
' d°bil v ,
, . .obak * zameno za jetni-V zapis a košček papirja Par latinskih be-
tia
°na^ned5ka balaadskegs
isove »bi
ga
prosi v imenu ljubezni, naj pri-v , številki 5348 na
med ?njetn boju- Našel >U(lllikih nci v bakre"
pr'frabi mrzlica," pra-kak	"se bo vendar
Hran°Vek' ki mi bo za listi-J6Bih vinarjev ne-0 b0m t°Četom maristom • orej mirno čakal ' svete Pa Se bom moral 0 daievS?0Vedne dolžnosti N zacb Zrtovati' da mi bo tolažb Ul'° odtegnjena h^nta?I tega svetega '" Kakor Bog
K van obisk.
Po2ab.Je v tem času že 'a. T Uo na abbe Mont-Seda,!- ta so Pač dolga vek njem tako hitro ži-
'fT.'isti "V. Celo »v-. ,so bili
_k -	protikleri-
r	že pozabili ste-
j* andal
vihar
.'C leta
Večer'a - nega februar-
1891. Nam
i 11 takn kat Meunier, % m neusPešno zago-V ^voii °ntrnoulina, je še Hi J! Pisarni in se mu-
imei "vuim procesom, N S0(r2.nekaj dni vo-
aSC ,J0- Ravno se
veter ' ob katera je za-in dež. Ma-
slu« L ln [ti domov,
aV ad
in + Se2afM i m vremenu 2°Vev», Ucl1 advokat. "Ka-
m naznani, 2 njim govoril
J
W h°tel
Povedati," od-
i1)6 PHn Smem svetovati
L<tstite tega tu-ica
ijer* f ,cedno oblečen,
51 ne4n?aŽe nekaJ div-, P»d jnega."
"Da. Zato sem prišel sem iz daljnega Valparaiso v Južni Ameriki. In sedaj, ko stojim pred vami, mi ne gre preko usten." Beseda se mu zadira, pot mu sili s čela. In nato pa se iz cele njegove duše izvije hripa-vo: "Župnik je nedolžen: — jaz sem dejanje izvršil!"
In po tem strahovitem naporu se začne krčevito jokati. Gospod Meunier mu ponudi stol, na katerega se Loser ves uničen vsede in dolgo časa je minulo, predno seje mogel tujec tako opomoči, da je bilo advokatu mogoče z njim se kaj pomeniti.
"In notri iz Južne Amerike ste prišli, da bi resnico spričevali?" vpraša konečno Meunier, ki je začel dvomiti o duševnem zdravju -tega obiskovalca. "Kaj vas je do tega privedlo?"
"Zadostiti hočem, spokoriti se hočem," zdihuje mož. "Ne da~ mi miru!"
Advokat se spomni strašne usode, ki je zadel,a nedolžnega duhovnika in njegovo družino, ker se njemu, advokatu, ni posrečilo zaslediti moža, ki sedaj sedi pred njim in ki je pač oči-vidno vse storil, da bi zvalil sum umora na nedolžnega človeka. Nevolja premaguje njegovo srce. Zopet pa mu je v resnici hudo pri srcu, ko vidi kako je vset strla nesrečnega zločinca takorekoč v prah. Nazadnje pravi, ne sicer bridko, ali vendar očitajoč: "Žal, da prihajate prepozno z lastno obtožbo. Kako morete sedaj zadostiti za vse gorje, ki ste ga :zakrivilj ubogemu abbeju in njegovi stari materi?"
Loser skoči po koncu in vije roke. "Moj Bog!" kliče, "to mi vest noč in dan očita! Usmilite se me! Zadostiti res ne bom več mogel, toda spokoriti se pa hočem in naj tudi položim glavo pod sekiro!"
Sočutje prevlada v advoka-tovem srcu. Loserju ponudi roko in pravi: "Oprostite! Nisem vas hotel žaliti. Sicer pa v glavni stvari še vendar lahko zadostite. K sreči župnika niso bili obglavili. Kolikor mi je znano, še živi v Novi Kaledoniji. Tudi mati in sestra ste še žvi. Tudi pohujšanje, ki ga je nesrečna zadeva povzročila, se deloma še lahko popravi. Ce bi se vi le bili mogli povspeti do tega pripoznanja še tedaj, ko sem še vodil zagovor!"
(Dalje prihodnjič.)
(Nadaljevanje z 2 strani)
Turkov pred ruskim velikanom, so na skrivaj trosili v turškem časopisju vesti, da namerava Sovjetska Rusija ustanoviti novo sovjetsko republiko s sedežem v Carigradu, da b"i si tako zajam čila kontrolo nad morskimi ožinami med črnim morjem in Sredozemljem. Turška vlada, prav kot turško časopisje, je Nemcem ravno to bajko posebno zamerilo, tako da je postala eden najbolj tehtnih vzrokov za pretrga-nje diplomatičnih odnošajev.
Nemci so delali ogromne napore, da bi rešili svoje propagandne in vohunske organizacije in so potrošili preko milijon ddlarjev vsak mesec, toda vse je bilo zastonj.
-o-—
Maščevanje
Lev Savič Turmanov, lastnik prijetnega majhnega imetja, mlade žene in solidne plešaste glave, je sedel lepega dne, o priliki prijateljevega godovanja, k igralni mizi, da bi igral whist. Po prav znatni izgubi so mu stopile potne kaplje na čelo, pa se je kar nenadoma domislil, da že dolgo ni prijel za kozarec. Vstane, solidno se guga-joč in se po prstih napoti med mizami proti salonu, kjer je plesala mladina.
Lev Savič se tu prizanesljivo nasmehne in očetovsko po-treplja mladega lekarnarja po ramah. Potem pa smukne skozi majhna vrata, vodeča v buffet. Na okrogli mizici so stale steklenici vina, likerjev in konjaka. Na mizi poleg nje je ležal med drugimi narezki v mladi čebuli in petršilju napol načet slanik. Lev Savič si napol-polni kozarec, zakrili z roko po zraku, kakor bi hotel govoriti, nato napravi ves trpeči obraz, sune z vilicami v slanika in . . . Tistikrat pa nenadoma zasliši za steno pogovor.
"Prosim," pravi čisti ženski glas, _"a kedaj ?"
"Moja žena," zamrmra Lev' Savič, ko spozna glas svoje žene.	i
"S kom neki govori?"
"Kadar hočeš, srce," odgovori za steno močan, zvočen bas. "Danes ni megoče, jutri bom imel ves dan posla . . ."
"Dohtjarev," zamrmra Savič, ki spozna po basu svojega prijatelja. "Tudi ti, moj Brut? Mar je tudi njega ujela? Niti za trenotek ne more biti ta nemirna in neugnana ženska brez avanture."
"Za jutri sem torej oddan. Če se ti zljubi ,napiši mi par vrstic. Hudo ljubo mi bo. Tre^ ba pa je pisanje nekako urediti. Nekaj posebnega 'je treba iznajti. S pošto ne gre. Če ti pišem jaz, dobi pismo tvoj stari kopun, če mi pišeš ti, dobi pismo moja žena in ga prav gotovo odpre."
"Torej, Kako?"
"Saj pravim, nekaj pripravnega je treba iznajti. S služki-
njo ne gre, ker je stari falot menda tudi služinčad podkupil. Kaj pa počne zdaj? Igra _v>
"Igra, pa stalno izgublja, ta stari osel."
"Ima pač srečo v ljubezni," pravi Dohtjarev. "Oho, srce, zdajle sem našel. Jutri ob šestih grem iz urada in moram skozi park, kjer se sestanem z nadzornikom. Ti moja prezve-sta, spustiš točno ob šestih, niti minuto prej, spustiš torej pismo v marmornato vazo, ki stoji levo od lope in . . ."
"Že vem . . ."
"Nu, torej. To bo lepo, pa tudi novo in poetično. In ne bo izvedel niti tvoj stari osel, niti moja zvesta ženica. Velja?"
Lev Savič izprazni še en kozarec, potem pa se vrne v igralnico. Odkritje, ki ga je pravkar doletelo, ga ni niti najmanj presenetilo, še manj pa pobilo. Časi, ko. se je zaradi takihle reči vnzemirjal, prirejal scene in besnel, so že davno za njim; zdaj se požvižga na vse to. Vse take ženine dogodivščine je sprejemal, kakor bi jih ne bilo. Toda tole tukajle mu je bilo vendar malo nev-šečno. Takile izbruhi: stari kopun, stari osel, so vendarle žalili njegovo nečimurnost.
dvoboj, ustreliti ga kakor psa — vreči ga na kakršen koli način iz njegove službe, vtakniti v vazo nekaj gnusnega, nekaj prav grdo smrdečega—crknjeno podgano, na primer. Tudi to bi ne bilo slabo, vzeti pismo moje žene iz vaze, namesto njega pa Vtakniti kako isramotilno pisanje s podpisom "Tvoja Marija" — ali kaj podobnega.
Dolgo časa je hodil gori in doli po svoji spalnici in se naslanjal nad svojimi načrti. Nenadoma pa je obstal in se udaril po šelu.
"Zdaj ga ima!" je dejal sam zase. "Bravo!" In ves je zaža-rel od blaženosti. "To je nepopisno imenitno. Tako se bo zgodilo."
Ko je žena zaspala, je se.del k pisalni mizi in pričel po dolgem preudarjanju s potvorje-no pisavo in premišljenimi pravopisnimi napakami pisati trgovcu Dulinovu pismo:
"Spoštovani gospod! Če jutri, 12. maja, točno do šeste ure zvečer ne vtaknete v vazo, ki stoji v parku levo od lope, dvesto rubljev — ste mrtvi in mi poženemo Vašo modno trgovino v zrak."
Ko je napisal, je od veselja poskočil s stola.
"Sijajno sem si vso stvar za-
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
'Kakšna svinja' je tale Doh-i mislil," je mrmral sam s se-
tjarev," je razglabljal med tem, ko je pisal svoje izgube. "Če ga srečam na cesti, me obsipa s svojim prijateljstvom, reži se in me gladi po suknjiču, na, zdaj pa takele nizkotno-sti! V oči mi je prijatelj — za hrbtom pa: stari osel, stari kopun, falot."
"Čim bolj so se mu množile izgube, tem bolj ga je jezila žalitev.
"Smrkavec," pomisli sam pri sebi in zdrobi kredo v svoji jezi. "Paglavec ... ne maram sicer delati nikakega škandala, ampak jaz ti bom že pokazal, kdo je kopun . . ."
Med večerjo ni mogel gleda-
boj in si mencal dlani. "Veličanstvo! Sam satan bi ne mogel najti boljšega. Stari trgovec se bo pisma zelo prestrašil in zdrvel na policijo, ta se bo skrila na levi v grmovje in ko bo nekdo hotel pismo dvigniti — hop — bo nastal ples, da bo veselje. Preden bo mogel stvar razložiti, — bo svinja, bo beštija sedela v luknji . . . Imenitno! . . ."
\
Prilepil je znamko na pismo in ga nesel na pošto. Potem pa je zaspal s srečnim nasmeškom na ustnih in smrčal kakor še nikoli v svojem življenju. Ko se je zjutraj prebudil in se spomnil svojega načrta, je od ve-
ti ravnodušno Dohtjarevu v sel j a zažvižgal in uščipnil svo-obraz. Ta pa je prišel k nje-j jo nezvesto ženo v podbradek. mu in ga v oči izpraševal: "Ka-1 Tudi na poti v urad in v sami ko vam gre, Lev Savič? Ali ste uradni sobi se je smehljal . . . mnogo priigrali. Čemu ste ta- Živo si je predstavljal vso Doh-ko žalostni?" In tako dalje.'tjarevo grozo, ko se bo znašel
Po pravu starega hišnega prijatelja je celo poučil ženo, kako je slaba in svojemu možu premalo zvesta. Žena pa je napravila le sladke oči, se smehljala in kramljala tako nedolžno, da bi samega hudiča prepričala, da še ni nikoli prevari-la svojega moža.
Potem sta odšla domov. Lev Savič je bil natak'njen in nezadovoljen, češ, da je dobil pri večerji stare galoše namesto teletine. Mogoče bi se vendarle ukrotil, toda žvrgljanje njegove žene in njen smeh sta mu venomer vzbujala spomin na starega kopuna in falota.
"Klofuto ščurku!" je mislil sam pri sebi. "Javno osramoče-nje . .
In še bi bilo dobro, tako je premišljeval, temeljito pretep-sti Dohtjareva, pozvati ga na
v zagati. Skoro tekel je v park. Na lastne oči se je hotel prepričati, kako se bo obnašal sovražnik v tej brozgi.
"Aha," je zamomljal, ko je srečal ' prvega stražnika. Zmuznil se je prav do lope, sedel za grm in pohlepno opazoval vazo. Nestrpno je čakal. Točno ob šestih se je prizibal Dohtjarev. Bil je sijajno razpoložen, žvižgal je predse in kadil cigareto.
"Le počakaj," se je veselil Turmanov (Savič). "Jaz ti bom že vrnil falota, kopuna in starega osla!"
Dohtjarev se je napotil naravnost do vaze in malomarno je segel vanjo. Trenotek je počakal. Lev Savič se je dvignil in spremljal z očmi vsako njegovo kretnjo . . . Mladi mož je dvignil iz vaze majhen zavitek,
Službo dobi
dekle v jedilnici za strežkinjo; malo podjetje. Dobi sobo, hrano in plačo po dogovoru. Zglasite se na 1867 E. 82 St., CE 8467.	(x)
ga radovedno opazoval, se ozrl krog sebe in skomignil z rameni. Nato ga je precej neodločen odprl, spet skomignil z rameni, po obličju pa mu je za-žarelo neznansko začudenje: dvesto rubljev.
Dohtjarev je dolgo pregledoval bankovce. Končno jih je med neprestanim skomiganjem vtaknil v žep in glasno dejal:
"Merci!"
Tudi nesrečni Lev Savič Turmanov je slišal ta "Merci." Ves večer se ni ganil izpred trgovine. Detektivsko je opazoval prodajalno, grozil napisni deski in preklinjal sam med seboj :
"Svinja! Strahopetec! Strahopetni kramar! Garjevi branjevec! Zajec! Podlež vampa-sti! Strahopetec!" (APČ)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Na Herrick Rd. odkjer je razgled čez bulevard in slovenski kulturni vrt; 6 sob zidana, za 1 družino, zlasti je velik parlor, 3 veliki spalnice in sončna soba; avtomatična plinska gor-kota. Za podrobnosti pokličite lastnika LI 0083. (196)
OHIJSKO VINO
(najboljše vrste) i $2.50 GALONA
EMERY'S BAB
961 Addison Road Odprta do 2:30 A. M.
Hišo v najem
V najem bi radi vzeli hišo 6 do 8 sob. Najmlajši v družini je star 11 let. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče vsak čas RAndolph 7588. (200)
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo.
FRANK MARZLIKAR
16131 St. Clair Ave.
(Tuea. x)
si vzame
, ^ Odil -mal° preudari >'. "fo,ja 1 dovoliti tujcu Ohi^vi ganite blizu, hi ogh;-vZabniku in se Soleče, kj
°8enj.
jer je ve-
PODP1RAJTE SLOVENSKE
TRGOVCE
Izgubljeno
Izgubila se je zaponka za gumbnico, ki je drag spomin, med Norwood in E. 61 St. Najditelj naj pokliče HE 7014.
(198)
Moške in ženske
se potrebuje za
splošna tovarniška dela , I
i jfcSi^
G dni v tednu 48 ur na teden
Plača za ZAČETEK Moški 77 i/i c na uro Ženske 62 y2 na uro
Morate imeti izkazilo držav Ijanstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično spo sobni opravljati delo, ki ga nu dimo.
Zglasite se na Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
(X)
Tovarniški delavci
Lahko tovarniško delo; predznanje ni potrebno; stalno delo, dobra plača od ure. Delo je 50 ur na teden. Sprejme se vojaščine proste moške ali ki so že iz vojaške starosti in ki so stalni delavci.
Special Screw Products Co.
5445 Dunham Rd.
Mapel Heights
(201)
Soba se odda
Od<|a se opremljena soba za moškega ;si lahko sam kuha; $3.00 na teden. Zglasite se na 996 E. 64. St., zgorej.
(Aug. 19, 22)
Popravljamo
pralnike, vseh vrst, vacuum čistilce in vse električne pripomočke.
Frank's Radio & Electrical Repair
11211 St. Clair Ave. GLenville 2765 Damo zastonj proračun na vseh delih. Pridemo iskat in dopeljemo nazaj.	(205)
Dekleta in žene Inšpekcija
Pokanje in druga dela so odprta na našem dnevnem šihtu. Večina del plača 75c na uro in več. Mi vas potrebujemo na važnem vojnem kontraktu. Pridite takoj. Predznanje ni potrebno. Vzemite Central Ave. bus ali Scovill ulično karo.
Eaton Mfg. Co.
E. 65th St. & Central
(200)
Stock Handlers
HAND TRUCKERS DELAVCI ELEKTRIKARJI
Mi potrebujemo pomoč za zmago. Udobni delavski pogb-ji. 85c na uro in več. Delo podnevi. Zglasite se pri nas takoj. Vzemite Central Ave. bus ali Scovill ulično karo.
Eaton Mfg. Co.
E. 65th St. & Central
(200)
V razgovorih na Pacifiku. — Predsednik Roosevelt se je bil podal malo na "izpre-hod" v vojno zono na Pacifiku. Ogledal si je tudi Pearl Harbor, katerega so bili Japonci napadli pred dvema leti in pol in je bil presenečen, kako je že vse popravljeno. Od leve na desno so: general Douglas MacArthur, predsednik Roosevelt, admiral Chester W. Ni-mitz in admiral William D. Leahy.
ROCK & RYE
1 kvort $2.63
•Imamo veliko zalogo. Kadar poide ta, ga ne bo več do konca vojne. Dobite si ga en kvort sedaj za zimsko uporabo, slovenska .lekarna
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd.
Pokličite IV 9611 in deli ga bomo na stran eno steklenico ^a vas. *	(197)
ženske za čiščenje podnevi STALNO DELO DOBRA PLAČA
Zglasite se v 5. nadstropju v uradu
Wm. Taylor Son & Co.
(200)
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
YOU DONT HAVE TO BE AN ARMY NURSE TO SAVE SOLDIERS LIVES f	if
turn in«Sfieva MmciNB^F^ija
Jt •nan -"^Jt^i

HifMu
*	. - .......<31
Pridite ob 8 uri
A. G., PRIREDI
vam vsak dan prinaia v hiio
AMERIŠKA DOMOVINA
Povejte to sosedu, ki ie ni narofen nanjo
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 22, 1944
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
Vendar pa je bil pri popolni zavednosti.
Ko bi jaz sedaj hitel na zadnji del poslopja, da bi druge služabnike poklical, bi bilo že gotovo prepozno, da bi šli zasledovati to prikazen.
Po kratkem premišljevanju se odloči, da se on Sir Sama kateri ga je vedno rad imel, nič ne boji in poizkusi z največjo naglico nizdol hiteti, da bi ti nenavadni prikazni pre-strigel pot.
Stari Willy drži trdno svečo v svoji roki in hiti z vso naglico čez dvorano proti stopnicam.
Tukaj se zopet -ozira na vse strani, toda o ti čudni prikazni ni bilo ne sluha ne duha.
Sedaj prične stari služabnik stopati po stopnicah nizdol. On je bil tako razburjen, da se je komaj na nogah obdržaval. Njegovo stopanje je napravlja-lo nekak nenavadni glas v visokih in velikih prostorih tega poslopja.
Vendar enkrat dospe v spodnjo dvorano in gre takoj k velikim vratom.
Ves razočaran pa obstoji pri njih, ker bila so zaprta, ključa pa ni imel pri sebi.
Takoj se pa spomni, da v zadnjih vratah ključ vedno v njih tiči.
On se je napotil takoj skozi neke stranske hodnike do njih — Pa tudi tukaj ni bilo o oni postavi nič za videti.
Stopi k vratom. Ključ je tičal v ključavnici. Hotel ga je sedaj zasukati v ključavnici, toda na veliko začudenje vrata so bila odprta—ali sem jih pozabil zvečer zapreti?
Brez da bi se kaj pomišljal, ali scagoval odpre z veliko naglico vrata. "Baldwin," zavpije on sedaj tje v temno noč, medtem pa mu je nasproti pih ljajoči veter skoraj njegovo svečo.
Willy glasnejše in stopi na pro sto.
Nekaj prav tihih, bolj pobožnih besed je začul stari Willy.
"Ali ste vi Willy?" se sliši sedaj glas, "hvala bogu, da ste prišli! Tukaj sem jaz!"
Nočni čuvaj se približa. Psi so mu sledili, toda nekako boječe, ker njih repi so bili po-bešeni, gotovo so morali čutiti kaj nenavadnega.
"Baldwin, ali ste vi kaj videli?" ga vpraša sedaj stari Willy.
"Če sem jaz kaj videl? ja, ja gotovo sem vide! In vi tudi? To je bila postava Sir Sama!" odgovori vprašani bolj natiho in se ozre naokoli, nato pa pokaže z roko smer, tje odhaja sedaj on!"
"Ai ste ga vi v resnici tudi videli?"
"To je bil pravi duh Sir Sama! Jaz sem prihajal ravno od hlevov, in sem se nahajal ravno pri onih drevesih tam, ko se naenkrat oglasijo moji zvesti psi in pri tem sem že tudi jaz zagledal neko postavo, katera je ravno meni nasproti prihajala," pripoveduje noč ni čuvaj z boječim glasom, "kdo je tukaj?" zakričim jaz "Sedaj se priplazijo psi, kateri so vohali po zemlji k meni. Pri ti izrednosti mojih psov me prešine neka neljuba slutnja Willy, ker po navadi, če sd psi kaj občutili, so se zagnali v dotično smer in jo tudi ustavi li. Jaz vam povem, tako boječe še niso nikoli k meni prišli; kar po trebuhu so se plazili. Kdo je tukaj ? vprašam jaz še enkrat. Takoj na to moje vprašanje pa je že stala ona popolnoma neznana postava tik mene. Bil je Sir Sam. Vsi dobri duhovi hvalijo boga, sem izgovoril jaz, seveda po pravici ugasni i govoriti, bolj izgrgral sem te besede. Dobil pa nisem nobe-
ske ulice, in je zavzemalo velik prostor, ker v ozadju tega poslopja so se nahajale tudi celice za vsakovrstne zločince.
Glavni uhod tega poslopja se je nahajal na glavni cesti, medtem ko se je manjši uhod nahajal v ozadju na ozki in umazani ulici.
Ta manjši uhod v ozadju je vodil v veliki preširni prostor v katerega niso solnčni žarki nikoli prodrli; ta preširni prostor se je imenoval, "ogledna mrtvašnica," ali mrtvašnica za najdena nepoznana trupla.
V San Franciscu in okolici je bilo kaj takega na dnevnem redu, da so se vsakojaka človeška trupla; najsibode že ponesrečena, ali pa da so storila samomor našla in da se njih imena ni moglo dognati, ker bila so nepoznana in brez vsakih izkazilnih papirjev.
Vsa taka trupla so prišla v to mrtvašnico in so bila tako položena po klopeh, da so se njih obrazi videli in, da je vsak dotični človek, kateri je prišel po kakemu truplu povpraševati, takoj lahko opazil. Pri vsakemu truplu pa so ležale vse tiste stvari, katere so pri njem našli, poleg njega na vidn«m prostoru; tudi je bila pri vsakemu truplu pri glavi neka tabla, na kateri je bilo vse popisano, kje se je truplo našlo in na kaki način, da je bilo usmr-teno.
Ta neprijetni prostor, kateri je bil z visečimi svetilkami razsvitljen, je bil jako obiskan; dosti ljudi je prišlo v to mrtvašnico povpraševati po svojih prijateljih ali znancih, kateri so kar nanagloma neznano kam izginili," če se dotična oseba nahaja med neznanimi trupli. Nahajal se je vedno v ti mrtvašnici po en paznik, kateri je imel nalogo, da si je vknjižil vsako njemu izpovedano stvar.
Tisto noč ko se je našlo ono truplo na poti skozi Diabolo
se je pripeljalo tudi j govarjajoča k njemu približa-
mocvirje, tukaj sem v to mrtvašnico, in la.
se ga je pokrilo do vratu z belim prtom, ter položilo na ledeno mrzlo klop, katera je bila nalašč tako vzdržavana, da je bila mrzla kot led.
V tisti noči pa se je nahajalo še več človeških trupel v mrtvašnici in pokriti so bili vsi samo do vratu kot po navadi in tudi drugega jutra po ti noči so prišli vsakovrstni ljudje v to mrtvašnico, da so si ogledali te trupla.
Za nekaj časa pa obstoji zunaj neka elegantna kočija.
Uradnik stopi k vratom, da pogleda kdo se je pripeljal.
Ko je odprl vrata, je takoj zagledal državnega odvetnika Stuarta in še nekega drugega poleg njega neznanega gospoda, katera sta ravno iz voza izstopila in se prav živahno po-
Domačin na otoku Saipan striže svojega otroka in pri tem se prav nič ne ozira na sinovo željo, kakšno frizuro bi rad imel. Gornja sHka je bila p\osn&1\a, v internacij-skem taborišču za domačine rodu Chamoro.
"Midva se bova takoj prepričala, če sem se jaz motil, ali ne Mr. Stuart," reče gospod, "pustite nas vstopiti."
Uradnik je napravil takoj državnemu odvetniku pozdravljajoč ga prostor.
"Mr. Jozua Wilson in jaz si hočeva ogledati ono truplo katero je bilo to noč sem pripeljano," reče državni odvetnik Stuart pazniku. —
Na te izrečene besede odpelje paznik oba gospoda k oni kameniti klopi, na kateri je ležalo ono truplo, od katerega obleka je visela še čisto mokra in umazana od blata na steni.
Bilo je v teh prostorih poskrbljeno, da je bil vedno sveži zrak v njem in spuščalo se je od časa do časa v ta prostor nekaka kemikalija, da so raz-kuževala zastrupljeni zrak.
"Prosim poglejte sem Mr. Stuart, kaj porečete k temu?" vpraša Jozua.
"Ja, to je nekaka sličnost, ali j oz va mrečem samo sličnost, Mylord ker Elizabeta Robin se še vedno nahaja odzunaj v San Jago," odgovori resno državni odvetnik .
"Ce vi to natančno veste, potem se jaz zavedam, da se gre tukaj predvsem le za sličnost, vendar pa," — Jozua potegne Stuarta na stran — "kako bi pa bilo potem, ako bi imela tukaj s pravo Elizabeto Wilson opraviti."
"Neverjetno Mylord, popol noma nevrjetno. Vi veste j a sami tako dobro kakor Mr. Edward Wilson, da je imenom vana že dolgo časa mrtva," pretrga državni odvetnik posluša-jočega in v njega gledajočega Jozuata, "in sedaj poglejte še ona oblačila tam! To je nekaj nemogočega Mylord! Tukaj temu velikemu mestu se vedno naleti na ljudi, da so si podobni!"
"No potem pa nama ni treba dalje te zadeve dregati," omeni še Jozua, "jaz sem za pričo pozvan in raditega bi vas prosil za nasvfct."
"Tam prihaja sodnik Hart-well," odgovori Stuart, ko se tistemu trenutku v ozadju mrtvašnice odpro vrata, katera so vodila iz sodnjiskih prostorov naravnost v mrtvašnico. Velika, črno-oblečena postava se prikaže. Sodnik Hartwell je bil mož srednjih let in resnega obraza. Imel je pod pazduho neki sodnijski. akt. Tesno za njim pa se je prikazal njegov pisač, neki majhen človek, in je izgledal jako slabotno.
Ko sta ustopila oba uradnika v mrtvašnico, je pisar takoj za sedel svoj prostor pri mizi in si pripravil potrebni papir in črnilo; medtem pa še pripelje sodnijski sluga velikga, močno izraščenega moža v mrtvašnico.
Ta mož je Freddy Becker, oni že znani mož.
Nato se pa zopet takoj vrata
avil
zapro.
Sodnik je pozdra že znanega državnega ka in ta mu takoj Pp njegovega spremljeva^ "Jako lepo od vas ® son, da ste tukaj! V* well, "tukaj se gre, das ne to hudodelstvo, kat^ dogodilo pretečeno katera vodi skoziDi8 , ^^
se ona žrtev
Dozdevalo pa se mu je, da ga j nega odgovora. Skrivnostna nočni čuvaj ni slišal, ker ni do-: postava je šla popolnoma tiho bil nobenega odgovora; toda mimo mene."
psi so mogli nekaj slišati, ker on je njih renčanje cul. "Kje pa ste vendar? Baldwin! Ne
Joseph
ki je za vedno zaspal 22. avgusta 1919.
'Toraj vi ste ono nenavadno postavo tudi videli," pripomni stari Willy, kateri je ves čas zvesto z odprtimi usti poslušal nočnega čuvaja.
"Ta stvar gotovo nekaj po-menja!" izgovori nočni čuvaj z resnim glasom staremu služabniku Willytu, "po navadi se Sir Sam prikaže samo na Platt-bergu. Ko bi ga bil jaz sam videl bi mi gotovo navsezadnje to moje resnično pripovedovanje odbili."
"Midva morava molčati o ti stvari Baldwin," odgovori sta-Willy, "midva ne smeva drugi služinčadi nič od tega povedati, ste me razumeli? Jaz odidem k Mr. Braddocku tje, in mu bom povedal o ti prigod-bi, kaj da se je prigodilo, in ga bom prosil za pojasnilo."
"Ja, ja tako je prav; le tako storite Willy, tako bo najboljše," odgovori strinjaj oči se nočni čuvaj, "Mr. Braddock nam bo šel z nasvetom in gmotno na roko, osobito sedaj ko se Sir Jozua ne nahaja tukaj."
Zavel je močnejši veter m ugasnil svečo staremu Willytu. Oba postarana moža sta priče-
Ljubi soprog in dragi oče, prezgodaj la na to zopet zunaj dalje pre-
iskavati, in sta šla oba skupaj proti oni smeri v kateri je odšla ona skrivnostna postaVa, vendar pa nista ničesar več opazila.
Potem pa odide stari zvesti Willy zopet nazaj v poslopje. Mrtvašnica za neznana najdena trupla. Veliko sodnijsko poslopje v San Franciscu je ležalo na vogalu glavne ceste in neke stran-i
Si nas zapustil ter ni ga dneva ne noči, da bi ne bil nam pred očmi. Zastonj te Iščejo naše oči, ker tebe le od nikoder ni. Edina tolažba nam je ostala, da se še enkrat zopet snidemo.
Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI Cleveland, O, 22. avgusta 1944.
NOVIC	E-	„ z vsega sveta
NOVIC	E	. ki jih potrebujete
NOVIC	E-	„ ki jih dobile se sveže
NOVIC	E-	. popolnoma nepristranske
NOVIC	E"	. kolikor mogoče originalnT**""
NOVIC!	E-	„ ki so zanimive
virje m ha j a.
Freddy Becker si je,; prizadeval, da bi se ""P držal pri izpraševanja je vseeno strašno ra Ko pa je zagledal, < Jozua tukaj nahaja, kri obraz in bilo m11'' kako so se mu priče'e močne od solnca ozž stiskati.
Bilo je to strašno denje, to je občutil o"; nenavadni slučaj S& jj*2 t del, da se ga je sum'10 mničenje je izrabil J° namreč, da uniči sVOJef ga nasprotnika. „, (Dalje prihod^
BI ;)V
"'Ml
Dajte pregledati in očistiti vaš grelni sistem SEDAJ. P11^^ tiramo in popravimo. DELE za POPRAVILA za vse vrste , FURNEZI in PIHALNIKI inštalirani. Vi lahko obvarjete vaš »J , hranite na kurjavi, če inštalirate THERMOSTAT. Mi	^
AVTOMATIČNIH TANKIH ZA VROČO VODO. Mi imamo p^il1 TANKE z 20 letno garancijo. Mi tudi inštaliramo termostate r; tako malo kot $16.50. Proračun zastonj na vseh delih. Delo 'zV pertov.
21601 West port Ave.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSftj KATOLIŠKA JEDNOT'
Najstarejša slovenska podporna orgap v Ameriki . . . Posluje že 51. let°
Članstvo 39,200 Premoženje
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 128

Če hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se prt it eni in nadsolventnt podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNO11
kjer se lahko zavaruješ sa smrtnlne, rasne poškodbe. oP*r bolezni in onemoglosti.
m
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 1°; otroke pa takoj po rojstvo in do 16. leta pod svoje okrilje*
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certlfl** dobe od 1250.00 do S5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, ali članica te mogočne in borate katoliške podporne trudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in sa vse druge se obrnite na uradnike In uradnice krajevnih K. S. K. Jednote. ali p« na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.