PRIMOR&KI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 246 (8648) TRST, sobota, 20. oktobra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SOVJETSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK OBISKAL TUDI DAMASK Potovanje Kosigina v Kairo prispevek k rešitvi krize? Onemogočena izraelska operativna enota na zahodnem bregu Sueškega prekopa ■ Mrzlična diplomatska dejavnost arabskih držav za čimprejšnjo ustavitev sovražnosti - Nixon zahteva od ameriškega parlamenta odobritev posojila Izraelu za dve milijardi dolarjev KAIRO, DAMASK, TEL AVIV, ALŽIR, 19.— Glasnik egiptovske vojske je poročal, da je operativna enota, ki se izkrcala na zahodnem bregu Sueškega prekopa, popolnoma obkoljena in da so jo egiptovske čete onemogočile. Izraelci so pred tem utrpeli hude izgube, tako vojaškega materiala kot ljudi. Bistveno drugače je poročilo iz Tel Aviva, kjer pravijo, da je operativno enoto o------------------ biskal tudi obrambni minister Dajan in da je na svojem pohodu dosegla pomembne vojaške uspehe. Kaže vsekakor, da je izraelski načrt, da udarijo egiptovskim četam na vzhodnem bregu Sueškega prekopa v hrbet, spodletel. Da bi olajšale izraelski pritisk na osrednji del egiptovskih pozicij ob prekopu so sirske čete ob podpori jordanskih in iraških oddelkov sprožile v prvih jutranjih urah močan napad na izraelske oklopne e-note na Golanskem gričevju. To potrjujejo tako poročila iz Damaska, kot poročila iz Tel Aviva, ki pa imajo kot po navadi povsem različno vsebino. Sirci zatrjujejo, da so uničili nekaj desetin tankov, o-klopnih in topovskih baterij ter večje število letal in helikopterjev, iz- mask. Kosigin, so uradno sporočili j od drugih arabskih držav, ima pa ne-v Moskvi, je prispel v Kairo v ! uradno vlogo predstavnika Arabcev torek. Imel je vrsto pogovorov s j ter učinkovito opravlja svojo nalogo predsednikom Sadatom in s pred ! še zlasti med neuvrščenimi, stavniki drugih arabskih držav v Medtem se nadaljuje letalski most Egiptu. Med svojim bivanjem na jz ZDA v Izrael. Američani so že raelska poročila pa pripisujejo nake izgube nasprotnikom. j ‘'j'"1"'1''' V središču pozornosti opazoval- I ‘J?1 najprej do ustav tve sovražno- Bližnjem vzhodu je imel tudi več telefonskih pogovorov z generalnim tajnikom KP SZ Brežnjevom. Vsebina pogovorov je zavita v največjo tajnost, zelo verjetno pa so skušali arabsk' predstavniki izdelati skupno s Sovjetsko zvezo mirovni načrt, ki bi končno prioe cev na Bližnjem vzhod-: pa so številne diplomatske pobude za rešitev sedanje krvave krize na tem področju. Še zlasti veliko zanimanje je vzbudilo potovanje sovj-o-ske-ga ministrskega predsednika Kosigina v Kairo in, kot poroča jugoslovanska tiskovna agencija, v Da- PRAGA, 19. — Prvi sekretar bolgarske KP in predsednik državnega sveta Bolgarije Todor Živkov je prispel danes v Prago na dvodnevni «prijateljski in neuradni» obisk na povabilo CK češkoslovaške KP. RIM, 19. — Danes se je sestal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje, ki je proučil vprašanja s področja znanstvene raziskave v Italiji. MumiiiiiiuiuiimiiiiiimmiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiniuiimiiiiiiimiiiiimimmiimiiiiimiiiinHiiiiiimiii ZARADI AMERIŠKE PODPORE IZRAELU Libija ukinila izvoz surove nafte v ZDA Libija je obenem podvojila ceno petroleja -1udi iraška nafta dražja TRIPOLIS, 19. — Libijska vlada | nika Rumorja in katerega so se je sklenila popolnoma ukiniti izvoz j udeležili ministri za finance Co-surove nafte v Združene države , lombo, za proračun Gioliti), za za-Amerike, zaradi podpore, ki jo ! klad La Malfa, za poljedelstvo Fer-Američani nudijo Izraelu v vojni l rari Aggradi in za industrijo De proti arabskim državam. j Mita, guverner osrednje banke Car- Obenem je Libija zvišala ceno .j" ^lei’a^n' ravna e*i gospodar-«urove nafte, ki sedaj velja 8,295 sk!h zadev zunanjega ministrstva dolarja za sod, medtem ko je veleposlanik Guazzarom. Na sestan-prejšnja cena bila 4,604 dolarja, ku So proučili- gospodarski m mo- Libijski minister za petrolej je ^ z^^f zaLlmi^ ktpf Se «•«v* ^ ST "Sas -» «SjTifflWrjT čili vsak mesec tudi v primerja- . . . ^ J J ^ vi s ceno, ki jo ima nafta v dru- •*' gib državah. Ceno bodo spremenili vsakokrat ko se bo na svetovnem trgu zvišala ali znižala za več kot 0,5 odst. Kot poroča libijska tiskovna a-gencija je vlada sprejela današnjo odločitev predvsem zaradi štirih dejavnikov: razvoj inflacije v sve- tu, povečanje popraševanja po libijskem petroleju, nihanje deviz in zvišanje prevoznih stroškov. Odločitev je vsekakor v skladu s priporočilom kuvaitske konference, ki naroča vsem članicam naj znižajo količino petroleja, ki ga izvažajo v Združene države. libila je tudi znižala proizvodnjo nafte za 5 odst. Tudi Irak je danes zvišal ceno svojega petroleja. Sod surove nafte bo 0'hlej veljal 5,P51 dolarja, medtem ko je do sedaj kotiral 2,977 dolarja. Ukrep velja od 16. oktobra. Vlada emirata Katar je sklenila da bo. znvzrla za 10 odst. proizvodnjo petroleja. Sklep je stopil v veljavo danes. O tem govori spo-ročito ministrstva za finance, ki pravi, da bodo bodoče znižanje proizvodnje določili v skladu s sklepi kuvaitske konference <5 odst. vsak mesec). Katarska vlada je tudS zagrozila, da b0 prekinila izvoz surove nafte v Združene države, če bodo te še vnaprej podpirale Izrael. Ta ukrep bo veljal tudi za vse druge države, ki bodo pomagale Izraelu, da nadaljuje zasedbo arabskega ozemlja. Tržačan pogrešan na Sinajskem polotoku RIM, 19. — Italijansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da pogrešajo 39-letnega kapetana Carla Oli-vierija, po rodu iz Trsta, ki je bil dodeljen oddelkom OZN na področju Sinajskega polotoka. Kaže, da je Olivieri bil v opazovalnici OZN pri El Kantari na vzhodnem bregu Sueškega prekopa, ko je izbruhnila sedanja izraelsko - arabska vojna. Kapetan Olivieri je poročen in oče štirih otrok. Bil je v stiku s poveljstvom oddelkov svetovne organizacije v Jeruzalemu še poldrugo uro po začetku vojne. Zadnje poročilo pravo, da je bila opazovalnica popolnoma obkoljena od e-giptovskih vojakov. Področje, kjer je bila postojanka OZN je sedaj v egiptovskih rokah. Olivieri je bil na Sinaju od junija lani. Medministrski sestanek o vprašanjih petroleja sij. nato pa do trajnega in pravičnega miru na področju Bližnjega vzhoda. S potovanjem premiera Kosigina v Egipt povezujejo tudi pogovor, ki ga je imel britanski zunanji minister sir Alee Douglas Home s sovjetskim veleposlanikom v Veliki Britaniji. Po neuradnih vesteh iz krogov londonskega zunanjega ministrstva kaže. da ho Velika Britanija imela precejšnjo vlogo pri iskanju pomiritve na Bližnjem vzhodu. Po nepotrjenih vesteh, naj bi Britanci predložili v OZN morebitni sovjetsko - ameriški mirovni načrt. Velika Britanija bi bila namreč sprejemljiv posrednik za obe strani, saj je londonska vlada v sedanjem spopadu nepristranska in je prepovedala izvoz vojaškega materiala v vse države vpletene v vojno na Bližnjem vzhodu. Mrzlična posvetovanja so v teku j tudi v Alžiriji, ki je prevzela vlogo j posrednika oziroma pogajalca v imenu i arabskih držav. Predsednik Bumedien je po svojem povratku iz Moskve v stalnem stiku z Egiptom in je imel več telefonskih pogovorov s Sadatom in s sirskim predsednikom Asadom. Včeraj je prispel v Aliir posebni odposlanec predsednika Sadata, ki je izročil Bumedienu poslanico egiptovske vlade. Alžirski predsednik je stopil v stjk tudi s polkovnikom Gedaiijem in z vodjo palestinskega osvobodilnega gibanja Arafatom. Vse kaže torej, da izdelujejo arabske države skupne diplomatske pobude. Opazovalci ugotavljajo, da je prišlo v arabskih vrstah od leta 1967 do bistvenih sprememb, saj so arabske države v sedanjem trenutku mnogo bolj enotne, njihova akcija pa je koordinirana in učinkovita. Egipt in Sirija nosita glavno vojaško breme spopada, Saudova Arabija, Kuvajt in Libija skrbijo za finančno stran vojne, Alžirija pa deluje na diplomatski in oolitični ravni. Alžirija je poslala na sinajsko fronto le nekaj vojaških enot in tri letalske eskadrilje. saj je preveč oddaljena od bojišča, da bi mogla učinkovito poseči. Po zamč« konferenci neuvrščenih na ATENE, 19. — V Atenah so urad- ! vrhu pa si je nlžirija pridobila prono sporočili, da je bila grška drah- 1 eejšen politični ugled. Predsednik Burna revalvirana za 10 odstotkov. 1 medien ni dobil nobenega mandata popolnoma nadomestili izraelske zgube letal tipa phantom, ki jih je Izrael, po nekaterih vesteh, zgubil kakih trideset od začetka vojne. ZDA pošiljajo na bližnjevzhodno bojišče tudi letala skyhawk, ki so jih Izraelci zgubili približno 100. Nixon je zahteval od parlamenta odprtje kredita za Izrael v znesku dveh milijard dolarjev, da bi nadomestili izraelske zgube v sedanji vojni. Nixon je sprejel zjn traj tudi državnega tajnika Kissin-gerja. ob koncu pa je glasnik Bele h.še izjavil, da so v teku delikatna diplomatska pogajanja in da ZDA skušajo čimprej doseči ustavitev sovražnosti in vzpostavitev pravičnega in trajnega miru. Izraelski obrambni minister Moše Dajan v pogovoru s poveljnikom operativne enote, ki naj bi delovala na zahodnem bregu Sueškega prekopa, generalom Arielom šaronom. Kaže, da so Izraelci na tistem področju v dokajšnjih težavah in da je njihov načrt, da bi udarili v hrbet egiptovski vojski vzdolž vzhodne obale Sueškega prekopa, spodletel iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirimmiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Z ZASEDANJA ITALIIANSK0-JUGOSLOVANSKE TRGOVINSKE ZBORNICE Zadovoljiva krepitev blagovne izmenjave med Italijo in SFRJ V prvih devetih mesecih letošnjega leta je izmenjava dosegla vrednost 790 milijonov dolarjev (Od našega dopisnika) jimi tvrdkami, je 68 z italijanski-1 bodo zaključili jutri. BEOGRAD, 19, - J ™ jejo v kooperacijske posle na proizvajalnih področjih, kjer ima Jugoslavija razvito surovinsko osno vo in kapacitete. Povečan je tudi tobseg jugosjovanskih dobav na podlagi kooperacije, toda ne v meri, ki ustreza možnostim in potrebam jugoslovanskih partnerjev. Opozorjeno je bilo na potrebo, da jugoslovanska podjetja v bodoče svojo dejavnost bolj usmerijo na vzpostavitev proizvodne kooperacije z italijanskim podjetji v kemični in prehrambni industriji in v kmetijstvu, posebno v živinoreji ter na področju skupnih poslov s tretjimi državami. BOŽO BOŽIČ italijanska blagovna izmenjava je v preteklih devetih mesecih dosegla vrednost skoraj 700 milijonov dolarjev, to je samo nekaj milijonov manj, kot je znašala blagovna izmenjava lansko leto. Do ^povečanja izmenjave je po oceni članov jugoslovansko ■ italijanske trgovinske zbornice prišlo zaradi povečanja izvoza v Italijo. V skupni vrednosti blagovne izmenjave v prvih devetih mesecih odpade na jugoslovanski izvoz 337 milijonov, na uvoz iz Italije pa 362 milijonov dolarjev. Računa se. da bo do konca leta zaradi velikega popra-ševanja v Italiji jugoslovanski izvoz riioraj izenačen z uvozom in tako negativni saldo v trgovini z Italijo zmanjšan na minimum. Lani je negativni trgovinski saldo z Italijo znašal 92 milijonov dolarjev. Na jugoslovansko - italijanski trgovinski zbornici je bilo nadalje rečeno, da se opaža vedno širša proizvodna kooperacija med podjetji obeh držav. Od skupnega števila 375 do sedaj sklenjenih kooperacijskih pogodb, ki so jih jugoslovanska podjetja sklenila s tu ■ - 1 ‘t < &>!> ' V intervjuju terniku «Politykas in dnevniku «Trybuna Ludu» >: W. »trna prevoznih sredstev (5 Sciieel med drugim obžaloval, da sledijo pa tekstilna industrija Egiptovski vojaki na Sinajskem polotoku se pripravljajo na napad izraelskih oklopnih enot Iz Moskve so uradno potrdili, da je sovjetski ministrski predsednik Kosigin obiskal Kairo, kjer je imel več pogovorov s predsednikom Sadatom in s predstavniki drugih arabskih držav. Po vsej verjetnosti je bil namen njegovega potovanja izdelati mirovni načrt, ki naj bi bil sprejemljiv tako za Arabce kot za Izrael in se s tem v zvezi posvetovati z arabskimi voditelji. Menijo, da bo Velika Britanija, ki je v tej t DANES RIM, 19. - V palači Chigi je bil danes medministrski sestanek pod \ arabsko - izraelski vojni popol predsedstvom ministrskega predsed- noma nevtralna, imela piecejšnjo vlogo kot posrednik in da bo predložila v OZN morebitni sovjetsko - ameriški načrt za trajno rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Položaj na bojiščih se v zadnjih urah ni bistveno spremenil. Nadaljuje se pritisk izraelskih oklopnih eijot, ki jih podpira letalstvo, na osrednji dal sueške i fronte. Izraelci so pri svojih napadih imeli dokajšnje izgube. Deželni odbornik Coloni je na prvi deželni komisiji govoril o prijateljskih odnosih s sosednjimi deželami in napovedal, da bo deželna delegacija s predsednikom Comellijem v začetku prihodnjega leta obiskala Slovenijo. Tržaški občinski svet je včeraj odobril ustanovitev 16-članske komisije za celodnevni pouk, v kateri sta dva Slovenca, in soglasno odobril resolucijo z zahtevo po čim hitrejši izgradnji suhega doka. ..-e:. , i - Ribičič zaključil obisk v Mehiki CIUDAD MEXICO, 19. — Jugoslovansko - mehiški razgovori so se končali danes s soglasjem zastopnikov obeh držav, da se tradicionalno prijateljstvo med obema državama mora razširiti z novimi oblikami vsestranskega sodelovanja na vseh področjih, je izjavil podpredsednik SFRJ Mitja Ribičič na sinočnji tiskovni konferenci po enournem razgovoru s predsednikom Mehike Echeverio. Predsednik Mehike je sprejel sinoči v svoji rezidenci člane jugoslovanske delegacije pod vodstvom Ribičiča in ob tej priložnosti med drugim izrazil toplo željo, da na vabilo predsednika Tita obišče Jugoslavijo, čim mu bo to mogoče. V proučevanju mednarodnih vprašanj je bila v razgovorih ugotovljena podobnost pogledov o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Glede dvostranskega sodelovanja je bilo ugotovljeno, da gospodarsko sodelovanje zaostaja za političnimi odnosi in da je potrebno vložiti nove napore, da se to sodelovanje poveča z novimi oblikami, posebno pa z industrijsko kooperacijo in ustanovitvijo mešanih podjetij ter z znanstvenim in tehnološkim sodelovanjem. O gospodarskem sodelovanju so se ločeno pogovarjali tudi član zvezriega izvršnega sveta, tajnik za zunanjo trgovino dr. Lud-viger in minister za županjo trgovino Mehike Torez Manzo, ki sta se sporazumela, da je potrebno dosedanje klasične oblike gospodarskega sodelovanja zamenjati z dolgoročno industrijsko kooperacijo. Poljsko-zahodnonemški razgovori v Varšavi VARŠAVA, 19. — Vprašanje na dsljnjega razvoja odnosov med Poljsko in Zvezno republiko Nemčijo s posebnim poudarkom na gospodarskem sektorju je bilo v središču razgovorov, ki jih je imel v Varšavi zahodnonemški zunanji minister Walter Scheel z ministrskim predsednikom Jaroszewiczem in z državnim poglavarjem Jablonskm. Dvostranskim odnosom je bil no-svečen tudi sestanek med uradnima delegacijama, ki ju vodita zunanja so bili odnosi Zahodne Nemčije z vzhodnoveropskimi državami v pre teklosti premalo razviti. Ni bilo mogoče spremeniti političnega vzdušja v Evropi — je dodal Scheel — ne da bi spremenili tudi ta položaj. Zato je vlada Zvezne republike Nemčije želela dati svoj prispevek krepitvi miru v Evropi s politiko pomiritve. Sedaj pa je važno, da se naši odnosi z vsemi državami Vzhodne Evrope razvi jajo na pozitiven in d-namičen na čin, zaradi česar lahko z zadovoljstvom gledamo na prehojeno pot. V nadaljevanju intervjuja je zahod nonemški zunanji minister poudaril, da bo trgovinska izmenjava s Poljsko že letos po predvidevanjih presegla vrednost treh milijard mark, dodal pa je, da obstajajo še nekatera vprašanja, ki ovirajo hiter razvoj sodelovanja med obema državama. Med ta vprašanja je Scheel navedel kočljiv pro-blem poljskih državljanov nemškega porekla, ki se želijo izseliti v Vzhodno ali Zahodno Nemčijo. Porast indeksa industrijske proizvodnje RIM, 19. — Po podatkih, ki jih je objavil osrednji zavod za statistiko (ISTAT), se je splošni indeks industrijske proizvodnje zvišal za 14,3 odstotka v primerjavi z avgustom 1972, medtem ko za celotno obdobje januar-avgust, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, znaša porast 7,2 odst. Najbolj občuten porast je zabeležila indu-(20,1%), . (17,5) mehanska (l7). kovinarska (16,4) in kemijska (13,6 odst.). Če pa vzamemo v poštev celotno obdobje januar-julij, je najbolj močan porast proizvodnje zabeležila kemijska industrija (13,5 odst.), za njo pa živilska (12 odstotkov). Sindikalna federacija za zamrznjenje najemnin RIM, 19. — Tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL je poslalo ministrskemu predsedniku pismo, v katerem poudarja potrebo po zakonskem ukrepu, ki naj v skladu z novo definicijo stanovanjske politike podaljša sedanje zamrz-njenje najemnin. Iz tehničnih razlogov bomo izbor iz Dela objavili v jutrišnji nedeljski številki. iliniii!imtiiiMi!,iinriiMi,ii,i,itiiiiii?iiM1iiiiiiiiiii,iiiiniiiiiiniiii!ii,iimuimim,iiiiniii,iiiii,inMiiiummi Zaključeno zasedanje CK KPI Vodstvo KD o Bližnjem vzhodu Senat odobril zakon o telefonskem prisluškovanju RIM, 19. — Zasedanje centralnega komiteja KPI se je zaključilo. Danes so med drugimi posegli v razpravo Di Giulio, Valori, Serri in Occhetto, nakar je zaključke razprave povzel senator Chiaromonte. Besedilo njegovega govora bodo objavili jutri. Danes se je sestalo tudi vodstvo KD, kateremu je tajnik Fanfani poročal o politični in organizacijski dejavnosti stranke. Posl. D’Arezzo je poročal o bližnjih upravnih volitvah, ki bodo v deželi Tridentin-ska-Gornje Poadižje, v mestih Ancona, Belluno, Ravenna in Siena in v 571 občinah. Na koncu pa je zunanji minister Moro poročal o položaju na Bližnjem vzhodu. V tej zvezi je vodstvo KD izrazilo svojo zaskrbljenost zaradi nove vojne, ki ovira politiko mednarodne pomiritve in pomeni grožnjo za svetovni mir. Vodstvo KD je podprlo delovanje vlade v tem težavnem položaju. KD zato zahteva takojšnjo ustavitev sovražnosti ter čimprejšnji in čimbolj učinkovit začetek izvajanja resolucije varnostnega sveta, ki je primerna osnova za pravično in trajno mirovno ureditev. Vodstvo KD meni tudi, da je treba proces pomiritve voditi v okviru Združenih narodov, saj ta proces pomeni odločilno preizkušnjo vitalnosti mednarodne organizacije in njene sposobnosti, da prepreči konflikte v svetu. To pa seveda ne izključuje nujnega in konstruktivnega posega velesil, ki imajo največ odgovornosti za ohranitev miru. ministra Scheel in Olszovvski. Polj- | Vodstvo KD tudi meni, da je moško - zahodnonemški pogovori se goče zagotoviti mir na Bližnjem vzhodu samo s sožitjem med narodi tega področja na osnovah dejanske in medsebojne varnosti. Za dosego resničnega miru pa je treba rešiti tudi vprašanje Palestincev, ki ni samo družbeno in gospodarsko, ampak politično vprašanje. Končno vodstvo KD poudarja, da huda kriza na Bližnjem vzhodu nudi evropski deveterici možnost, da nastopi z enim samim glasom in da tudi deluje v tem smislu. V socialistični stranki se nadaljujejo posvetovanja v pričakovanju bodočega zasedanja centralnega komiteja. V tej zvezi moramo beležiti, da je tudi Mancinijeva struja podprla kandidaturo dosmrtnega senatorja Nennija za predsednika stranke. V noti, ki jo je objavila struja, je rečeno, da je Nenni najbolj primerna oseba za to mesto, ki ima funkcijo jamstva za demokratično življenje stranke, pa tudi jamstva za strankine manjšine. Senat je danes z dviganjem rok odobril zakonski osnutek o telefonskem prisluškovanju. Novi zakon vnaša nekatere spremembe v kazenski zakonik in v zakonik o kazenskem postopku ter zagotavlja večjo zaščito svobode in tajnosti telefonskih in telegrafskih sporočil ter zaostruje kazri za kršilce. U-krep predvideva tudi absolutno neveljavnost sodnih postopkov, ki bi sloneli na nezakonitem telefonskem prisluškovanju, ter določa strogo omejitev primerov, v katerih lahko sodstvo pooblasti izvedbo prisluškovanja. Za zakon so glasovale vse stranke razen misovcev, ki so glasovali proti. PISMO H RIMA Srce druge roke Zgodba, ki vam jo bom danes povedal, ima grozljiv prizvok Gogoljevih «Mrtvih dušx: gre za nič manj nemoralno trgovanje, toda tokrat s pomočjo moderne tehnologije. Predmet te pretresljive trgovine so «pacemakers». Ali veste, kaj so to? To so majhni elektronski aparati, ki jih vsadijo srčno bolnim, da bi stimulirali delovanje srca in na ta način ohranili bolnike pri življenju. Gre seveda za izredno delikatne instrumente, ki so nujno podvrženi najstrožjemu nadzorstvu: če bi se slučajno pokvarili, bi bil bolnik obsojen na smrt. Pred nekaj dnevi pa so odkrili, da so v neki rimski bolnišnici prodajali te aparate «druge roke»: jemali so jih iz src mrličev, jih za silo popravili in jih nato vsadili v srce drugih bolnikov. To je nekako tako, kot da bi nekdo šel kupit novo baterijo za avto, pa bi mu izročili staro, vzeto iz kakega starega, razbitega avtomobila. V našem primeru pa bi bile posledice mnogo hujše. Prve dni po odkritju je bila vest zavita v dvom: osebe, ki so jih imeli za odgovorne sramotnega prekupčevanja, so odločno zanikale, češ da je stvar tehnično neizvedljiva, sedaj pa je sodnik razposlal obvestila o postopku petim osumljencem: kaže, da je bil ugotovljen obstoj vsaj dveh primerov vsaditve rabljenih aparatov v srce bolnikov. Preiskovalci so namreč prišli do zaključka, da sta aparata nosila isto številko registracije kot aparata, ki so jo pred časom vsadili bolnikoma, ki sta pozneje umrla. Na spisku osumljencev sta dva kirurga, dva prodajalca teh aparatov in eden od upravnikov rimske bolnišnice. Do odkritja je prišlo med upravno preiskavo o delovanju enega od kirurgov: iz zapisnikov bolnišnice je namreč izhajalo, da je ta zdravnik opravil neverjetno število nadur: kazalo je, kot da bi delal štiriindvajset ur na dan celih enajst dni zaporedoma! Pa tudi njegovi kolegi se niso šalili: v obdobju med 1. januarjem in 31. julijem 1973 so opravili — če naj verjamemo zapisnikom — od 1.400 do 1.800 nadur, kar je prineslo vsakemu zdravniku v žep od sedem do devet mi lijonov lir. Izkazalo pa se je, da so se ti zdravniki javljali samo občasno v bolnišnici, drugače pa so operirali v bol nišnicah drugih mest ali v za sebnih klinikah (kjer so seve da prav tako dobivali plačilo) ali pa so na primer odhajali v Milan — to so ugotovili o kirurgu, ki je bil vpleten v zadevo s «pacemakers» — kjer je bil center za «popravljanje» in «oživljanje» teh delikatnih aparatov. Uprava bolnišnice ni seveda ničesar vedela o tem in je kupovala rabljene aparate ter jih plačevala za nove. Obstaja sicer pravilo, po katerem vsak «pacemaker» mora biti registriran s svojo številko ob vsaditvi, kar bi vsaj teoretično moralo preprečiti možnost, da bi ga dvakrat uporabili. Toda očitno je nadzorstvo precej zapleteno, tako da jih je bolnica (in mogoče tudi drugi zdravniški centri) kupovala v popolni dobri veri. Kakšen naj bo torej nauk naše zgodbe? Lahko rečemo, da Italija prav gotovo ni na prvih mestih, kar se Uče moderne tehnologije, po fantaziji pa se z njo ne moreta kosati niti Barnard niti De Backey. MARIO DEZMANN Sestanek vojaških predstavnikov držav varšavskega pakta BERLIN, 19. — Kot poroča vzhodnonemška agencija ADN, se je si; noči začel v Dresdnu posvetovalni sestanek med načelniki političnih oddelkov oboroženih sil držav članic varšavskega pakta. Predstavnik Vzhodne Nemčije admiral Ver-ner je v svojem uvodnem poročilu omenil poslabšanje položaja na Bližnjem vzhodu, nadaljevanje izraelske agresivne politike ter krvavo protirevolucijo v Čilu, kar po njegovih besedah še enkrat dokazuje, da nadaljevanje politike miroljubne koeksistence nikakor ne zmanjšuje potrebe po ohranitvi in krepitvi bojevitosti in ideološke in politične priprave socialističnih o-borpženih sil. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK NA SINOČNJI SEJ! TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Skoraj soglasno odobrena ustanovitev ^0ni*b^alb||^emntJ" občinske komisije za celodnevni pouk V komisiji le dva slovenska predstavnika - Občinski svet zahteva čimprejšnjo dograditev suhega doka Na sinočnji seji je tržaški občinski svet z absolutno večino glasov, ali skoraj soglasno (le en svetovalec je oddal belo glasovnico) odobril ustanovitev občinske komisije za celodnevni šolski pouk in imenovanje 16 članov, ki bodo sestavljali to koordinacijsko komisijo, kateri bo predsedovala odbornica za šolstvo prof. Bennijeva. Predstavniki svetovalskih skupin niso podali glasovalnih izjav, ker je bilo glasovanje tajno. Pred začetkom seje so se sestali načelniki svetovalskih skupin, ki so se dokončno dogovorili o sestavi omenjene komisije, spričo ostrih kritih komunistične skupine na prejšnji seji občinskega sveta in protestov slovenskega javnega mnenja, ker na podlagi prvotnih razgovorov ne bi bilo v tej komisiji nobenega slovenskega predstavnika. Po včerajšnjem posvetovanju so dosegli kompromisno rešitev, tako da sta bila v komisijo imenovana dva Slovenca, in sicer ravnatelj slovenske srednje šole na Proseku prof. Hum-bert Mamolo in didaktični ravnatelj pri Sv. Ivanu Evgen Dobrila. Imenovana pa sta bila tudi predstavnik liberalne stranke in predstavnik MSI. Z večino glasov (vzdržali so se svetovalci KPI) je nato občinski svet odobril resolucijo s priporočili in smernicami delovanja omenjene komisije. Svetovalec Stojan Spetič je pred glasovanjem podal kratko izjavo v imenu komunistične svetovalske skupine in je očital odboru, da je pristal na vključitev fašističnega predstavnika, kar bo obiralo delovanje omenjene komisije. Doseženi sporazum, je še dejal Spetič, predstavlja minimalno jamstvo za slovensko šolo, zavzemali pa se bomo za večjo prisotnost slovenskih predstavnikov. Odbornica Bennijeva je odgovorila na razne kritike in poudarila, da spada ustanovitev šol s celodnevnim poukom med glavne programske točke občinske uprave. Po daljši razpravi, v katero so posegli predstavniki vseh svetovalskih skupin, je občinski svet soglasno o-dobril prispevek občine (1.5 mil.) ku bodo v Rimu razpravljali prihodnji teden, občinski svet pa zahteva, naj bi o tem razpravljali poslanska zbornica in senatna komisija na zakonodajni ravni. Po poročilu odbornika Abateja in priporočilu župana je občinski svet odobril tudi predlog o ustanovitvi medobčinskega konzorcija za javne prevoze in prispevek tržaške občine temu konzorciju (30 mil. lir). SEJA SVETOIVANSKE KONZULTE Razprava o občinskem petletnem načrtu Sinoči se je sestala rajonska kon-zulta za Sv. Ivan, Podlonjer, U>-njer in Katinaro, ki je razpravljala o občinskem petletnem načrtu. Med deli, ki jih predvideva načrt, so razpravljali predvsem o najvažnejših in so o njih dali ugodno mnenje. Včeraj so govorili predvsem o vprašanju prometa in vsega, kar je povezano s prometom. Občina ima precej načrtov, ki so naj ce jih sinoči proučili. Med temi omenimo razširitev Lonjerske ste, ojačenje cestne razsvetljave v Podlonjerju in pri Sv. Ivanu ter javno razsvetljavo na cesti iz Pod-lonjerja v Lonjer, popravilo pločnikov pri Sv. Ivanu, avtobusne čakalnice v Lonjerju in Podlonjerju kjer naj bi namestili tudi telefonski govorilnici (telefonsko kabino bi potrebovali tudi na Trgu Gioberti), nov sedež za konzulčo in decentralizirane občinske urade, no vo kotalkarsko in odbojkarsko '-grišče v Lonjerju, napeljavo metana tudi v Lonjerju. Podlonjer in na Katinaro in končno novo cesto, ki bo povezovala Bcšket s Kati naro COLONI 0 SODELOVANJU S SOSEDNJIMI DEŽELAMI SINOČI V GLEDALIŠČU VERDI Svetovalci vseh skupin so odobrili stališče deželne vlade Včeraj so v prvi deželni komisiji na pobudo komunističnih svetovalcev razpravljali o sodelovanju med sosednjimi deželami. Stališče deželnega odbora je pojasnil odbornik Coloni, ki je naglasil, da se je Furlanija Julijska krajina od vsega začetka zavzemala za prijateljsko Ioni še naglasil, da je vzdušje prijateljskih stikov med sosednjimi deželami pripomoglo tudi k uveljavitvi boljših odnosov med italijansko večino in slovensko manjšino v naši deželi. V razpravo je posegel najprej načelnik svetovalske skupine PSDI Lonza, ki je med drugim dejal, da je Sugestivno vodstvo dirigenta Lazareva ■ Dovršena ubranost in zvočna spevnost - Mojstrska igra pianistke Virsaladze 5« TiMfen I SfiŽSf Sg2.!7Sg£ ki so nam sorodne iz kulturnih in posegli še svetovalci KPI Lovnha, • Ameriški konzul v našem mestu Theodore E. Russel bo ob koncu meseca prepustil svoje mesto no- | isu*. ■uiaucjaiiivj o,, ^ ^ vemu konzolu in se preselili v Rim, ' ta obisk odvijal, kot so se prejšnji • i • _____1. __ .. -»»o'ti im Air!) _ gospodarskih razlogov. Odbornik Coloni je orisal stike, ki so jih do sedaj imeli s Slovenijo, Hrvaško, Koroško, Štajersko in madžarsko deželo Somogy Prišlo je tudi do pripravljalnih stikov s pokrajino Čeških Budejovic, da bi se domenili za srečanje na višji ravni. Prve dni prihodnjega leta bo deželna delegacija, ki jo bo vodil predsednik odbora Comelli, šla v Ljubljano, kjer bo vrnila ooisk slovenskih voditeljev v naši deželi ieta 1969. «Nadejamo si, da se bo tudi v prijateljskem vzdušju razumevanja in sodelovanja, v korist prebivalstva Furlanije - Julijske krajine in Slovenije», je dejal odbornik Coloni. Na koncu svojega govora je Co- V najkrajšem času bodo občine tržaške pokrajine sprejele okviren upravni sklep o ustanovitvi medobčinskega konzorcija za upravljanje zdravstvenih storitev na osnovi poenotenja posameznih služb, ki so doslej delale samostojno. Skratka gre sklep v smeri zdravstvene reforme, po kateri bodo javne u-prave na pokrajinski ravni, skrbe- ---- ... le za decentralizacijo in posploše- konzorciju za izgradnjo suhega do- nje zdravstvene zaščite vsega pre- kjer so mu poverili nove naloge na ameriški ambasadi. Njegovo mesto bo prevzel Robert Rackmales, ki je bil do sedaj ameriški konzul v Mogadisciu. ....................................................... NA POBUDO ŠESTIH OBČIN TRŽAŠKE POKRAJINE V kratkem ustanovitev pokrajinskega konzorcija za zdravstvene storitve V konzorcij naj bi združili vse socialno pomembna zdravstvene službe, ki jih je treba posplošiti in decentralizirati tem trpele manjše, okoliške občine, i kastim obolenjem in podobno. Z ustanovitvijo konzorcija, ki bo V razpravi so bili predstavniki upravljal medicino dela, skrbstvo drugih občin mnenja, da bi morali za priletne ljudi, za spastične in občinski sveti odobriti okvirni u-distrofične civilne invalide, za slep-1 pravni sklep o ustanovitvi konzor-ce, skrbstvo za matere in otroke ' cija najkasneje v treh tednih, kar med porodom in po njem, šolsko naj omogoči, po «inventarju» raz- ka in resolucijo, ki jo je predložil občinski odbor. Resolucija opominja na dolgo prekinitev del za suhi dog in razplinjevalno napravo ter poudarja, da sta objekta osnovne važnosti za tržaško gospodarstvo. Zaradi tega občinski svet zahteva, da parlament in vlada čimprej odobrita zakon o dopolnilnem finansiranju za izgradnjo suhega doka, da se zagotovijo zadostna finančna sredstva in da vsa dela prevzame IRI namesto konzorcija, tako da bo delo čimprej dokončano. O zadevnem zakonskem osnut- bivalstva tržaške pokrajine, med tem ko bodo bolnišnice, klinike in laboratoriji na razpolago konzorciju s svojimi storitvami. To razpoložljivost bodo javne uprave definirale s posebnimi konvencijami. Kaj pomeni vse to? Doslej so bile na našem področju zdravstvene službe, kot drugod v Italiji, razkrojene in omejene na posamezne sloje prebivalstva. Diferenciacija med službami je bila znana vsem, predvsem pa je bila koncentrirana v mestu, se pravi Trstu, kar je marsikdaj pomenilo, da so pri medicino in druge podobne storitve, bodo vse te službe poenotene, decentralizirane in posplošene, a-menjene pa bodo, enako, vsem občanom šestih občin tržaške pokrajine. Rok za ustanovitev pokrajinskega zdravstvenega konzorcija je 30 Colli in Baracetti, socialist Pittoni ter demokristjana Del Gobbo in Biasutto. V bistvu so se vsi strinjali z izjavami odbornika Colonija. V kratkem začetek tečaja za gradbene delavce Na pobudo šole za usposabljanje gradbenih delavcev v Trstu se bo v kratkem začel tečaj za zidarje, tesarje, kovače ter upravljavce žerjavov in drugih mehaničnih sredstev. Novo šolsko leto 1973-74 se bo namreč začelo v ponedeljek, 5. novembra. K poklicnim tečajem se lahko prijavijo gradbeni vajenci, mladinci tudi drugih delavsKih kategorij, ki bi se radi usposobili, že usposobljeni gradbeni delavci, ki bi se radi specializirali ter specializirani gradbeni delavci, ki bi radi postali delovodje. Vsi, ki se bodo prijavili k tečajem bodo poleg teoretičnega izobraževanja deležni tudi praktičnih vaj v nekaterih podjetjih, kjer bodo zaposleni kot usposobljeni gradbeni delavci ter se bodo na ta način neposredno naučili poklica. Kar zadeva teorično izobraževanje, so učni predmeti porazdeljeni v skladu z značilnostmi posameznih tečajev. Glavni učni predmeti so vsekakor tehnično risanje, aritmetika, geometrija, osnove gradnje, merilna sredstva, električne naprave ter pre-vencija nesreč na delu. Diploma, ki jo bo tečajnik prejel na koncu tečaja, bo sposobitveni dokument za zaposlitev v višji delovni kategoriji. Že usposobljeni delavci, ki bi se radi še specializirali pa bodo morali posebej obiskovati večerni tečaj, ki traja šest mesecev. Ves didaktičen material bo šola podelila brezplačno, kot bo vsakemu tečajniku izročila delovno obleko, medtem ko bodo vsi tečajniki dobili na koncu šolskega leta posebno nagrado. Najboljši od vsakega tečaja pa bo prejel še častno nagrado. Vsak tečajnik bo prejel tudi 700 lir za vsak položljivih sredstev, poseg pri de želni upravi, ki naj' — skladno s svojimi zakoni — podpre pobudo in jo ustrezno finansira. Tak poseg bo tembolj učinkovit, če bo izraz skupne politične volje vseh krajevnih uprav na Tržaškem. Če bo dan p^ka ^ prevozne stroške, tudi dežela pozitivno odgovorila v | Gradbeništvo z vsemi svojimi spe- junij 1974, ko bo začel delati. Pred ] najkrajšem času, bo konzorcij za cjaiizacijamj odpira mladim nedvomno ^ " . « »• i • _ a * ______ _____ r-4-lor»_ I .... . , . « « ____uà_ V RESOLUCIJI DEŽELNEMU ODBORU Svetovalska skupina KPI za globalno zaščito Slovencev Zahtevo naj bi v Rimu podprlo odposlanstvo deželnega sveta Deželni svetovalci KPI so se vče-1 razpravo o zakonskih predlogih, ki raj zbrali na posebnem sestanku, | zadevajo globalno zaščito sloven da bi vzeli v pretres delo, ki so ga doslej opravili v okviru nove mandatne dobe in nekatere nove pobude v načrtu. Svetovalci so u-gotovili, da je bila dosedanja raz- prava v deželnem svetu in v ok- ske manjšine in priznanje državne pomoči Furlaniji - Julijski krajini po členu 50 deželnega statuta. viru posameznih komisij pozitivna saj je komunistična skupina dosegla nekaj otipljivih rezultatov. Posebno koristna je bila razprava o vprašanjih, ki zadevajo pristojnosti dežele iz države in o zakonskem predlogu za povračilo škode po naravnih nesrečah v kmetijstvu. Na seji so nadalje razpravljali o stališču, ki ga bodo predstavniki KPI zavzeli v zvezi z vprašanjem življenjskih stroškov, ki ga bodo svetovalci sprožili na prihodnji seji deželnega sveta (v torek dopoldne). Svetovalci KPI so v zvezi s skorajšnjo razpravo o deželnem proračunu za poslovno leto 1974 postavili zahtevo, naj bi v okviru pristojne komisije prišlo do pripravljalnega posvetovanja, na katerem naj bi obravnavali osnovne smernice proračuna in vprašanje sodelovanja družbenih sil pri njegovi sestavi. Svetovalska skupina KPI je predložila deželnim organom dokument, v katerem so nanizana gledišča stranke v zvezi z državnim proračunom za leto 1974 in v zvezi s pristojnostmi na deželni in državni ravni. V bistvu gre za resolucijo, s katero KPI poziva deželni odbor, naj podpre enotna prizadevanja italijanskih dežel za vnos vrste sprememb v državni proračun. Resolucija postavlja še vrsto drugih zahtev, med temi zahtevo po uvedbi televizijskih oddaj v slovenščini. V dokumentu komunisti nadalje zahtevajo, naj bi posebno odposlanstvo deželnega sveta odpotovalo v Rim, kjer naj bi od poslanske zbornice zahtevalo pospešitev postopka za preureditev vojaških služnosti. Danes se pri Sv. Jakobu poročita NADJA GLAVIČ in BORIS MIKULUS PD Jane Fonda tožila predsednika Nixona Prisluškovali so ji ia jo motili pri njenem delu ■ Z Nixonom naj bi prišli pred sodnika še drugi veljaki LOS ANGELES, 19. — Richard Nixon, ki se komaj otepa raznih tožb, se bo moral zagovarjati tudi v zvezi s sodno prijavo Jane Fonda, ki ga skupno z nekaterimi drugimi toži za odškodnino malo manj kot dveh milijard lir v naši valuti. Znana ameriška filmska umetnica, ki se je proslavila tudi s svojim oporečništvom, s svojo kampanjo proti vojni v Vietnamu, s svojo demonstracijo v prid rdečepoltim ameriškim državljanom itd., toži predsednika Nixona, da je prekršil njene u-stavne pravice na način, ki je zelo podoben taktiki Watergate. Jane Fonda zatrjuje, da so proti njej vohunili in jo motili pri delu, da je bila zaradi tega oškodovana in da zato zahteva dva milijona 800 tisoč dolarjev odškodnine. Jane Fonda je, seveda preko svojih odvetnikov, vložila svojo tožbo pred zveznim okrajnim sodiščem v Los Angelesu. V svoji tožbi ne omenja le predsednika Richarda Nixona, pač pa tudi predsednikove bivše in sedanje svetnike, voditelje FBI in CIA ter še nekatere druge zvezne funkcionarje in urade, poleg vseh teh pa tudi dve banki, in sicer newyor-ško Morgan Guaranty Trust Company in City National Bank iz Los Angelesa. Jane Fonda, ki je poročena s Tomom Haydenom, enim izmed aktivistov v zmagoviti kampanji proti ameriškemu vojaškemu poseganju v Vietnamu, je izjavila časnikarjem, da razpolaga z be- j ležkami, s celim dosjejem, ki ga j je pripravila FBI in ki da ga je | ona dobila od Jacka Andersona, j znanega washingtonskega «colum- I nista». Jane Fonda, ki je hčerka j slovitega igralca Henryja Fonda, je tudi rekla, da so predsednik Nixon in drugi člani ameriške via- J de skušali kršiti njene ustavne pravice, ko so ji grozili in ji nadlegovali v njenem političnem delu, da bi ji onemogočili sleherno dejavnost. Jane Fonda, ko je govorila o tem, je imela pri sebi sveženj dokumentov in je rekla, da so to tajni dokumenti ameriške obveščevalne službe FBI. Uradno je bila tožba, ki jo je predložila Jane Fonda, sestavljena v imenu ameriške ustanove za državljanske pravice. Dokumenti, ki so bili predloženi okrajnemu zveznemu sodišču, govorijo o policijskih preiskavah, o policijskem nadzorstvu in o vohunjenju ter u-strahovanju. Jane Fonda je na tiskovni konferenci zatrdila, da čeprav ni bila proti njej še nikoli sprožena kakršnakoli prijava pod obtožbo, da bi bila ona kršila kak ameriški zakon, so jo kljub temu neprestano nadzirali in pod lažnimi imeni prisostvovali tudi zborovanjem in sestankom, na katerih je sodelovala, oziroma jih vodila. Med številnimi osebnostmi, ki se omenjajo v dokumentu, ki ga je okrajno zvezno sodišče v Los Angelesu sprejelo, sta bivša direktorja «ad interim» ameriške po- i licijske službe FBI Patrick Cray in William Ruckelhaus, bivša generalna zvezna tožilca John Mit-chell in Richard Kleindienst, sedanji generalni tožilec Elliot Ri-chardson, zakladni minister George Shultz, obrambni minister James Schlesinger ter celo novi državni tajnik oziroma zunanji minister Henry Kissinger. Kot bi teh ne bilo dovolj, je Jane Fonda oziroma v njenem imenu a-meriški odbor za državljanske pravice vključil med obtožence tudi bivšega personalnega načelnika Bele hiše Boba Haldemana in njegovega kolega Johna Ehrlichma-na, ki je bil doglo let Nixonov posebni svetovalec za notranje zadeve. Ta dva visoka funkcionarja sta dala ostavko v aprilu letos v zvezi z zadevo Watergate. Odvetnik Jane Fonda Leonard Weinglass je k vsemu temu dodal, da sta zgoraj omenjeni banki prišli na seznam obtožencev zato, ker sta dali zvezni vladi informacije o finančnem stanju Jane Fonda in o njenih finančnih transakcijah, ne da bi bili prizadeto o tem obvestili in ne da bi umetnica bila pod sodno obravnavo. Res je, da predsedniku Nixonu v zvezi s tožbo Jane Fonda ne grozi kdove kakšna nevarnost, kot ni nevarno niti za ostale soobtožence, toda ZDA verjetno niso še imele predsednika, ki bi se mu na plečih zbralo toliko «grehov», kot se jih je zbralo in se jih še nabira na Nixor.ovih. Sicer pa je to tudi razumljivo, saj je res, da je bil njegov predhodnik dokaj «drzen» predsednik, toda niti za Nixona bi ne mogli reči, da je kdove kako tenkočuten. In to niti v ameriških razmerah ne, za katere vemo, da niso kdove kako idealne. Celo ne v tako imenovani formalni demokraciji. Mannari in Liz prvič skupaj RIM, 19. — Guido Mannari igra glavno moško vlogo v filmu «I-dentikit», ki ga režira Giuseppe Patroni Griffi. Včeraj je Manna-ri prvič stopil pred kamero v tem filmu, v katerem igra glavno vlogo Elisabeth Taylor, šlo je včeraj za kader, v katerem Elisabeth Taylor in Mannari zaigrata nasilno ljubavno epizodo, ki je ena najbolj značilnih in o-srednjih epizod vsega filma. Guido Mannari je dolgo igral v gledališču in se nato prepustil tudi filmski umetnosti najprej v filmu «L’assoluto naturale*, nato je igral še v nekaterih drugih pomembnih filmih. I PEDAGOGOVO MNENJE Ni prav otroka preveč varovati Na eni strani se otrok, ki živi več v prirodi, fizično utrdi, na drugi pa postane tudi bolj samostojen Prehajamo ali bolje prešli smo že v izrazito jesensko vreme, ko se pri nas tako rekoč vrstijo vetrovni in deževni dnevi. Spremenjene vremenske razmere pa bi ne smele biti razlog, da ne privoščimo otroku možnosti za igro, za zabavo. Po dežju na primer je odlična priložnost, posebno za mestnega otroka, da ujame nekaj zares svežega zraku, celo da se nadiha čistega zraka, polnega kisika in ozona. Te sestavine zraka pa pozitivno vplivajo na zdravje otroka, saj so bistveni sestavni deli za življenje nasploh. Morda nam bo kdo rekel, da odkrivamo že znane stvari. Glede tega nimamo kaj oporekati, toda dejstvo je, da mnogi roditelji «varujejo» svojega otroka do tolikšne mere, kot da bi ga imeli «pod steklenim zvonom». Bojijo se, da se bo prehladil, da se bo razbolel, če se bo sprehodil po nekoliko bolj hladnem vremenu, če bo tekal na prostem v vetrovnem vremenu, skratka pazijo, da bi njihovega razneženega otroka ne zajela niti sapica. In to je zgrešeno. Tudi otroka, občutljivega in zelo nežnega je treba spodbujati in hrabriti, da stepi iz hiše tudi v ne preveč lepem vremenu, celo v dežju. Seveda je treba za vsakršno takšno priložnost vremenu ustrezno obleči o-troka, hkrati pa mu omogočiti, da se naigra, do sita zabava z vrstniki na prostem izven tesnega in včasih tudi nehigienskega stanovanja. Tudi sodobno udobno stanovanje ne more otroku ni- Renato Rascel v nasiovai vlogi Zackmayerjeve komedije «Kapetan Iz Koepenicka», Id je te dni na sporedu tržaškega stalnega gledališča koli nadomestiti tega, kar mu nudi priroda, ne more mu zamenjati zabave in razpoloženja, ki ga bo našel z vrstniki izven doma, na dvorišču «na gmajni, v parku». Starši, ki branijo otroku, da bi se razgibal v naravi, ker je vreme slabo, škodujejo tudi duševnemu razvoju otroka in ne le fizičnemu. Starši s tem tako rekoč podpirajo morebitno nagnjenje o-troka k občutku manjvrednosti, odvisnosti, bojazljivosti in fizični neodpornosti. Hkrati otroka preveč vežejo nase, kar je pogosto potrebno, celo škodljivo, kajti v takem primeru more otrok postati preobčutljiv, nervozen in brez lastne osebnosti. Tak otrok se pogosto umakne v samega sebe, postane odtujen in družbeno nerazpoložen. Otrok bo občutil žalost in dolgočasje, kar bo negativno vplivalo nanj in to iz enostavnega razloga, ker se ne bo mogel kretati v svojem okolju, s svojimi vrstniki. Z okna sicer lahko tudi razkošnega stanovanja bo z žalostjo motril svoje vrstnike, ki na dvorišču kolektivno uživajo radosti velike družbe in skupne igre. Kot posledica pogostnega ločevanja otroka od njegove družbe zaradi slabega vremena ali pa tudi zaradi tega, da ne bi morda u-mazal ali raztrgal obleko oziroma obutev, se često dogaja, da postane otrok nedružabno bitje, kar se odraža v njegovem značaju, v načinu obnašanja. Vse to pušča na otroku hude psihične sledove, pa tudi težje umske posledice. Toliko glede posledic na duševni razvoj otroka, kaj pa fizični? Pogoste angine, prehladi, gripe, alergije, pa tudi slabokrvnost, glavobol, slab ali pomanjkljiv tek, slabo in nemirno spanje, itd. itd., vse to so znaki šibkejšega zdravstvenega stanja otroka, ki ga starši preveč varujejo pred vremenskimi nevšečnostmi in to iz strahu, da bi mu škodovalo, če bi mu dovolili, da stopi skozi vrata v slabem vremenu. Pozitiven pa je vzgojni sistem tistih razgledanih staršev, ki izkoristijo sleherno priložnost, da pomagajo svojemu otroku, da se čimprej osamosvoji, sprosti pretiranih spon z domom, da kar se da več psihično in socialno dozori in okrepi in to tudi s tem, da «ga vržemo v svet» ob vsakem vremenu, ne le ko sije sonce. In takšen o-trok bo izven doma našel tovariše, z njimi nova poznanstva, radosti in koristne družbene izkušnje. Razen zdravja bo tak o-trok v družbi z vrstniki uspešno prilagodil svojo mlado osebnost razvoju in se navadil, da se bo že iz mladih nog normalno in pravilno obnašal in se privadil na življenje v ožjem in širšem kolektivu. Seveda to ne velja prav za vse, kajti v primeru, ko gre za res manj odpornega otroka glede njegovega psihofizičnega zdravja, morajo starši poiskati pomoč in nasvet pri zdravniku, tako da bi svojemu bolj nežnemu in bolj občutljivemu otroku mogli nudi-diti več možnosti za igro in življenje z vrstniki tudi izven domačega doma ob vsakem letnem času. V. č. Horoskop gebnostjo. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Na delovnem mestu uveljavite svoje pravice. Otresite se manjvrednostnih občutkov. Prijeten ve-čer. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ugodne okoliščine za tiste, ki varujejo svoje interese. Neka o-seba dvomi v vašo iskrenost. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaš položaj je zelo trden, ne glede na kritike. Odločno branite mir svoje družine. Prijetna novica. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dobro boste izkoristili svoje trgovske sposobnosti. Prepričali boste prijatelje o koristi nekega načrta. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Skušajte bolj krotiti svojo napadalno naravo. Vznemirjenost v zvezi z neko sentimentalno zadevo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Zelo ste spretni, vendar ne podcenjujte svojih nasprotnikov. Ne bodite preveč radodarni. LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes boste kos nalogam. Odpraviti se boste morali na dolgo potovanje. Proč z ljubosumnostjo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Varujte svoj poslovni ugled pred nasprotniki. V krogu družine bo treba odpraviti vsakršen spor. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pomagali boste nekemu poslovnemu prijatelju. Ne seznanjajte tujih oseb s svojimi težavami. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Dan bo potekel brez posebnih doeodkov. V popoldanskih urah se boste srečali s pomembno o- VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan bo primeren za ureditev manjših zadev, če ne boste spremenili odnosov do ljubljene osebe, se bo slabo končalo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite oprezni in skušajte postopno odpraviti vse zapreke. Nekoliko napeto vzdušje v družini. Pospešena dejavnost na vrhu Lovcena Ob 160. obletnici rojstva Petra Petroviča Njegoša so v Jugoslaviji sprožili široko akcijo, da bi temu vidnemu politiku, državniku in pesniku postavili mavzolej na vrhu Lovčena, najvišje gore v Črni gori. Poleg mavzoleja, za katerega je načrte izdelal veliki jugoslovanski kipar Ivan Meštro-vič, ki je pred leti umrl v Philadelphii v ZDA, pa nameravajo restavrirati na Cetinju Njegoševo Biljarda, v kateri bodo uredili razstavo književnosti jugoslovanskih narodov, razstavo slik in kipov, pri kateri bodo sodelovali jugoslovanski kiparji in slikarji, u-stanovili bodo nadalje zbirko učbenikov, uredili galerijo, v kateri bodo razstavljene umetniške fotografije prirodnih lepot in turističnih zanimivosti Jugoslavije, organizirali bodo zbirko narodnih noš jugoslovanskih narodov itd., itd., organizirali bodo celo vrsto razstav in prireditev v počastitev spomina črnogorskega vladike. Za to akcijo so bile potrebne širše priprave in zato so bile sprejete razne pobude s kulturnimi u-stanevami po vsej Jugoslaviji. Med prvimi, ki so se odzvali vabilu, je bilo društvo likovnih u-metnikov Hrvaške, ki je s svoje strani povabilo k sodelovanju zvezo likovnih umetnikov Jugoslavije, da bi skupno uresničili spominsko galerijo na Cetinju. Doslej so zbrali že nad 300 likovnih del iz vse Jugoslavije, od česar so nad sto del dali hrvaški umetniki. Center za muzejsko dokumentacijo Jugoslavije je sprožil akcijo za zbiranje del jugoslovanskih pisateljev in to z načrtom, da bi u-stanovili veliko biblioteko, ki bi nosila ime po Njegošu. Jugoslovanska akademija znanosti in u-metnosti je iz svojega sklada že poslala na Cetinje nad sedemsto knjižnih del, srbska akademija znanosti pa je določila za Njegoševo biblioteko 1500 del, hkrati pa se je obvezala, da bo stalno dopolnjevala bodočo spominsko biblioteko z vedno novimi in novimi litei amimi deli, kolikor bodo ta izhajala v srbskih založbah. Zanimivo je pri tem omeniti, da so se javili tudi posamezni jugoslovanski likovniki, književniki pa tudi lastniki zasebnih bibliotek, ki živijo v tujini in ki so samoiniciativno poslali na Cetinje svoj delež za to akcijo. Zveza založnikov učbenikov Jugoslavije in razne založniške družbe iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin so sklenile, da od vsake izdaje pošljejo Njegoševi u-stanovi na Cetinju po en izvod slehernega učbenika, ki ga bodo izdale in s tem bodo sproti dopolnjevale edinstveno biblioteko šolskih učbenikov v Jugoslaviji. Zelo plemenito in hkrati koristno idejo je dalo Združenje umetnikov uporabne umetnosti SR Hrvatske, da bodo zbrali dela jugoslovanskih umetnikov z vseh področij in jih poslali v zbirko tovrstne umetnosti na Cetinju, kjer se bo ustvarila prava zakladnica vse tovrstne jugoslovanske ustvarjalnosti. Prav tako se tej skupni akciji v spomin velikega Črnogorca pridružujejo tudi turistične ustanove in organizacije. Čeprav bodo svečanosti ob odkritju mavzoleja Petra Petroviča Njegoša na Lovčenu šele čez leto dni, se na najvišjem vrhu Črne gore dela nadaljujejo z vso naglico, kajti čez zimo bodo morali dela opustiti. Že sedaj, v oktobru, ovijajo vrh Lovčena sivo-bele megle, ki iih nosi oster veter. Kljub temu pa delovna vnema ne pojenja in na «strehi» južne Črne gore «veselo pojejo gradbeni stroji». Namesto male okrogle kapele, ki je okoli 50 let hranila zemeljske ostanke velikega pesnika in državnika, naglo raste monumentalno Meštrovičevo delo, Njegošev mavzolej. Ogromne bloke granita, ki so težki tudi do 20 ton, prenašajo močni žerjavi, ki jih vodijo izkušeni dalmatinski delavci splitskega podjetja «Jadrankamen». Dela vodita u-pravnik gradbišča Berigoj Care-vič ter poslovodja Mate Fabjeno-vič, ki ne poznata odmora. Pri podjetju «Jadrankamen» poudarjajo, da zaključek dela ni toliko odvisen od njih, kot od kooperantov, ki so povezani z gradnjo. Glede tega sicer doslej ni bilo zastojev in pritožb, vendar je do konca še veliko dela, kajti načrti so veliki, gradnja je zahtevna, na Lovčenu graditi pa ni lahko. Zato naj pri tem nikogar ne začudi dejstvo, da so se vsi, ki so pri teh delih zaposleni, obvezali na deseturni delovni urnik, da bi delo v lepih dneh ne zaostalo, kajti nihče vnaprej ne ve, kako dolga bo zima, ko bo na vrhu Lovčena delo onemogočeno, ko bo petje motorjev in strojev zamenjalo zavijanje vetra. NA FILMSKIH PLATNIH RUSSELLOV FILM O ISADORI DUNCAN Pred kratkim je italijanska TV v nedeljski oddaji «Chi, dove, quando» predvajala (ne da bi povedala če v celoti ali ne) televizijski film angleškega režiserja Kena Russella «Isadora, thè Big-gest Dancer in thè World» (1966) z igralko Vivian Pickles. Dobro vemo, da je motiv umetnika in umetnosti Russellu zelo priljubljen, kot pričajo njegovi filmi o Čajkovskem, o «divjem mesiji», o «musicala» (Boyfriend), poleg raznih televizijskih del, ki so pri nas neznana. Zdi so nam, da ta biografija plesalke Isadore Duncan, kljub precejšnji režiserjevi spretnosti, potrjuje vse Rus-sellove napake. Poleg površne baročnosti imamo tudi tu romantično pojmovanje umetnika, kvečjemu obarvano s freudovsko tematiko. SOBOTA, 20. OKTOBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost Monografije: AVENTIN Tretje in zadnje nadaljevanje 13.00 Komični filmi 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.55 Nogometna tekma ITALIJA — ŠVICA Prenos iz Rima 17.00 Program za otroke 17.30 DNEVNIK Izžrebanje loterije 17.45 Program za mladino TOPO GIGIO PREDSTAVLJA KO MIŠKA IZGUBI REP 18.40 Poljudna znanost ARHITEKTURA 19.10 Sedem dni v parlamentu 19.35 Nabožna oddaja 19.50 ŠPORTNE VESTI Italijanske kronike in Vremenska slika 20.30 DNEVNIK 21.00 ONI DRUGI Avtor Franz Peter Wirth Tretje nadaljevanje KJE JE ALEKSANDER Mike Friedberg, ki se je vrnil v Evropo, da bi zavzel mesto očeta v vodstvu tovarne, je po vrsti pripetljajev ugotovil, da ima dvojnika. Pravzaprav je to njegov brat, ki se je skupno z materjo izgubil v vojni vihri in prišel kot deček v Sovjetsko zvezo. Mike in njegov oče sta mislila, da sta mati in brat mrtva, dejansko pa je bila mrtva le mati, medtem ko je brat postal sovjetski vohun in prevzel ime Aleksander. Nekega dne pa je Aleksander pobegnil na Zahod in sovjetska vohunska služba ga lovi, da bi ga umorila. Toda nekdo je Aleksandru podoben kot kapljica kapljici. In ta nekdo je prav Mike Friedberg. ki ga sovietski agenti preganjajo, ne da bi vedeli, da je pravzaprav tudi Mike Friedberg «agent», le da so njega poslali v Evropo Američani, ki vedo, da Sovjeti iščejo pravega Aleksandra. Mike je torej žrtev sovjetske in tudi omeri N'e vohunske službe in ker bi se iz zagate rad rešil, hoče dokazati svojo istovetnost in v tem smislu se hoče sestati s sovjetskim vohunom. toda to mu ne uspe in tedaj Mike sklene, vrniti se v ZDA, kier ima veliko prič, da bi dokazal, da je on M;ke in ne Aleksander, ki ga lovijo Sovieti. Toda tudi ta pot mu ne bo prizanesla s svojimi presenečenji. 22.30 CONTROCAMPO Priora vil Gastone Favero s sodelovanjem Uga D’Ascia. Četrto nadalievanie: NEMIR MLADINE Nocojšnja oddaja obravnava eno najbolj perečih vprašanj naše dobe in sicer m'adinski nemir. Na nocoišn'em večen) bodo sodelovali Pier Paolo Pasolini, Sergio Cotta. Paolo Spriano, Paola Gaiotti, Renzo Paris in Alberto Sensini. 23.15 DNEVNIK Vremenska slika, Športne vesti DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.20 ŽIVE ZGODBE LISICA «Lisica» je dokumentarec, ki ga je napravil Gigi Volpati, ki hoče s tem svojim delom odgovoriti na vprašanje, ali so zares na svetu tudi škodljive živali. Najbolj znani prirodoslovci, z njimi tudi strokovnjaki za ekologijo, trdijo, da na svetu ni živega bitja, ki bi bilo škodljivo, kajti vsako živo bitje, ki živi na svoj način, prispeva k tako imenovanemu prirod nemu ravnotežju. To je tudi povsem logično, kajti v nasprotnem primeru bi se ena zvrst živih bitij s svojim življenjem eli razmnoževanjem tako «razbohotila», da bi porušila ravno-t^'e, kar se je na primer zgodilo z zajci v Avstraliji. Vsa živa bitja so torej v tej ali oni obl’ki nujna in zato koristna za vzdrževanje nrirodneaa ravnotežja. Avtor tega dokumentarca sk"ša v obliki modeme pravljice prikazati ta problem. 22.15 Protagonisti STAN KENTON TN NJEGOV ORKESTER 23.00 Sedem dni v parlamentu JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.35 in UTO TV ŠOT A Marksizem, V. M’nvca, Romanrika E. Zola, Znanost. 17.30 Po domače: BENEŠKI FANTJE 18.00 OBZORNIK 18.30 DAKTARI Se V;ki barvni film 19.15 TGRM.EC JE IGRALEC 19.45 RISANKA 20.00 DNEVNIK 20.30 LICE OB LICU Barvna oddaja 21.25 SKRIVNOSTI MORJA 22.15 STARINARJA - Serijski film 22.45 TV KAŽIPOT 23.05 POROČILA KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 16.30 KOŠARKA MEONARODNI TURNIR, prenos iz Sarajeva 19.45 ZABAVNO - GLASBENA ODDAJA 20.15 POROČILA 20.30 UNICEF Evrovizijski prenos 22.15 ZADNJI BEG Serijski film TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Prisluhnimo jim spet; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.10 Družinski obzornik; 19.45 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.50 F. Ferlu-ga: «Snubci»; 21.20 Orkeser; 21.30 Popevke; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.30 Deželna kronika; 15.10 Med prijatelji glasbe? 16.20 Literarna oddaja; 16.40 Zborovsko petje; 19.30 Deželna kronika. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20,30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.40 Popevke; 10.15 Folk glasba; 11.15 Melodije; 11.30 Popevkarji; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Juke box; 15.00 Literarna oddaja; 17.00 Zapojmo in zaigrajmo; 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Za konec tedna; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Glasbeni week-end; 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče; 12.10 Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.10 Mali koncert; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.45 Veliki variete; 17.10 A. Nikolaj: «Črn kot kanarček»; 19.30 Kronike Juga; 20.20 Koncert; 22.30 Glasba po željah. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Poje Giorgio Gaber; 8.40 Izbrane pesmi; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 14.50 Nogo metna tekma; Italija-Švica; 17.30 Posebna reportaža; 18.05 Ital. folk glasba; 20.10 Donizettijeva opera «Lucrezia Borgia». III. PROGRAM 9.30 Stara glasba; 10.00 Kon ceri; 11.00 Viottijeve sonate; 11.40 Bartok in Stravicak;; 13.00 Glasba skozi čas; 14.20 Roaaini-jev «Wilhelm Tell»; 18.50 Lahka glasba; 18.45 Gledališče in kino; festival; 22.50 Nello Saito; «Fi maestro Pip». SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.25 Najdene skladbe; 10.15 Glasbeni drobiž; 11.15 Z nami na poli; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 čez travnike in polja; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Kitara v ritmu; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Pianist Claude Bolling; 20.00 Radijski radar; 21.00 Večer z Alfijem Nipičem; 22.20 Za naše izseljence; 23.05 S pesmi je v novi teden. DOMACI ŠPORT DAJNES SOBOTA, 20. oktobra 1973 NOGOMET ZAČETNIKI 16.00 v Dolini Rosandra Zerial — Breg KOŠARKA POLFINALE 13. Sil 20.00 v Dolini Adria — Polet * * * 21.00 v Dolini Kontovel — Gorica KOTALKANJE 2. TROFEJA POLETA 15.00 na Opčinah Prireja Polet ŠAH 13. SŠI 20.00 na Proseku Prireja Kontovel JUTRI NEDELJA, 21. oktobra 1973 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Nabrežini Duino — Vesna * * * 14.30 v Štar.drežu Juventina — Breg * * * 14.30 v Trstu, Ul. Flavia S. Anna — Zarja * * * 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti Audax — Primorje * * * 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku Baxter — Primorec * * * 10.30 na Proseku Olimpija — Union * * * NARAŠČAJNIKI 12.00 na Padričah Don Bosco — Breg * * * 11.45 v Trstu, stadion «1. maj» Union — De Macori * * * MLADINCI 10.30 r.a Padričah Gaja — Breg * * * 8.45 na Proseku Primorje — Aurisina * * * 10.00 v Standrežu Juventina — Audax KOŠARKA 13. SŠI 9.30 v Dolini Finale za 3. mesto * * * 11.00 v Dolini ■*' — Finale za 1. mesto KOTALKANJE 2. TROFEJA POLETA 8.00 na Opčinah Prireja Polet KOLESARSTVO MEDDRUŠTVENA DIRKA 9.30 v Dolini Nastopa tudi Adria BALINANJE 13. SŠI 9.00 na Padričah Prireja Gaja MED DVEMA OGNJEMA 13. SŠI 9.00 v Trstu, stadion «1. maj» Izločilno tekmovanje za tržaško brežansko področje PLANINSTVO 1. MLADINSKI JESENSKI SPREHOD 9.30 na Proseku Prireja SPDT MOSKVA, 19. - Po dvanajstih tekmah na sovjetskem državnem šahovskem prvenstvu vodi Boris Spass-ki pred Karpovim in Korčojem. Bivši svetovni prvak je bil doslej najbolj borben na tem turnirju. DANES POPOLDNE V RIMU ITALIJANI PROTI ŠVICI ZA VSTOP V FINALE SP Jutri Jugoslavija ■ Španija RIM, 19. — Trener italijanske nogometne reprezentance Valcareggi se je tokrat morda prvič jasno izrazil pred pomembnim mednarodnim nastopom. Izjavil je, da mu švicarska reprezentanca ne vliva strahu v kosti. Vseeno se ne smejo smatrati gostje kot nekaki turisti, ki so prišli v Rim na sprehod. Italijanski nogometaši, ki se pripravljajo na jutrišnje srečanje, govorijo raje o porazu Anglije v Wembleyu, kot pa o načrtih za spopad s Švicarji. U- j vrstitev Poljske v finale je morda ’ razburila nogometne kroge, ki so precej dolgo spali, saj ni prišlo dalj časa do presenetljivih rezultatov. Anglija je doma igrala pomembno tekmo, ki je odločala o kvalifikaciji za svetovno prvenstvo. Položaj Italije je nekoliko boljši, saj se ji ni treba bati, da bi s porazom avtomatično izpadla. ] kal 1973 Švica ima namreč sedaj dve točki ! jutri in ga od Bergama do Brescie bo dolga 110 kilometrov, kolesarji pa bodo startali s presledki treh minut. Prva bosta startela ob 14.06 Francoza Thevenet in Dankuillaume, nato pa Guerra - Santambrogio, A. Moser - Caverzasi, Paolini - Poli-dori, Boifava - G. Petterson, Lloyd -Bayton, zadnja pa ob 14.24 favorita za končno zmago Gimondi -Rodriguez. ODBOJKA DANES IN JUTRI V GORICI Odbojkarski turnir za jesenski pokal GORICA, 19. — Na tretjem odbojkarskem turnirju za jesenski poza ženske ekipe, ki bo nedeljo v Gorici, bodi manj od svojih jutrišnjih nasprot- j nastopile štiri ženske šesterke: Ca-nikov in mora nato odigrati še eno sagrando iz Sacileja, Libertas iz tekmo 18. novembra proti Turčiji. : Brescie, OMA iz Trsta in AGI iz Če jutri remizira bi morala zmagati v Turčiji z devetimi goli prednosti, ker bi o vstopu v finalno skupino odločala razlika v golih. Zato l bi že remi zadostoval Italijanom za i potovanje v Nemčijo, medtem ko i morajo Švicarji jutri na vsak način \ zmagati, če hočejo še gojiti upe za j nastop v finalnemu kolu. Kljub temu, da so italijanski re- ; prezentanti dobre volje, so nekate- ; ri strokovnjaki zaskrbljeni, ker menijo, da ni prišla tekma s Švico ob pravem času. To naj bi dokazovali slabi rezultati nedeljskega kola prve italijanske lige. Medtem je Valcareggi po jutranjem treningu objavil imena igralcev, ki bodo jutri stopili na igrišče proti Švici. To so: Zoff, Spinosi, Pacchetti, Benet-ti, Morini, Burgnich, Mazzola, Capello, Anastasi, Rivera, Riva, 12 Albertosi. Sestavo ekipe, ki bo nastopila na olimpijskem stadionu v Rimu, je oznanil tudi trener švicarske reprezentance. Švicarske barve bodo branili: Deck, Wegmann, Hasler, Schild, Chapuisat, Khun, Willemer, Oder-matt, MUller, Bleattler, Jeandu-peux. Rezerve so: Mundschin, Stierli, Valentini, Demarmels, Luisier. ZAGREB, 19. — V Zagrebu se vsi mrzlično pripravljajo na sprejem reprezentantov Jugoslavije in Španije, ki se bodo v nedeljo srečali na Maksimiru v «tekmi desetletja», kot jo označujejo jugoslovanski , špprini časopisi, Jugoslavija si bo na domačem igrišču igrala vstop v finale svetovnega nogometnega prvenstva. Vzdušje v jugoslovanskem taboru je na višku, predvsem zaradi odlične kondicije vseh reprezentantov in pa zaradi nekaterih vesti, po katerih naj bi dva najboljša napadalca Pirri in Gallego, ne stopila na igrišče. Gallego se je že vrnil v Barcelono iz Eu-rovillasa, kjer trenira španska izbrana vrsta. Poleg tega pa so v dvomu še Claramund, Garate in I-rureta, ki so nenadoma zboleli. Vseeno pa je trener španske reprezentance Rubala optimistično razpoložen in je prepričan, da bodo njegovi varovanci zmagali. Špancem bi bil remi dovolj, medtem ko Jugoslovani, ki morajo nato igrati še proti Grčiji, potrebujejo obe točki. Jugoslovanski igralci so vsi dobro razpoloženi in so prepričani, da bodo ukrotili španske «rdeče vrage». Predvsem pa so prepričani, da bodo do zmage pripomogli tudi gledalci, saj ni Jugoslavija v Maksimiru nikdar zgubila. Radi Gorice. Medtem ko prvi dve ekipi nastopata v italijanski A ligi, sta preostali udeleženki članici italijanske druge lige. PLANINSTVO Danes v Postojni Tradicionalno srečanje planincev treh dežel Kot vsako leto v oktobru, se bodo tudi letos sestali predstavniki planincev treh sosednjih držav, Avstrije, Italije in Jugoslavije, na tradicionalnem srečanju treh dežel. Za leto 1973 je bila za organizacijo na trsti Planinska zveza Slovenije, ki je za srečanje izbrala Postojno. Zasedanje se bo pričelo že danes popoldne ob 15. uri z ogledom Postojnske jame. Sledil bo svečan sprejem na občini in diskusija. Tema letošnje debate je «Naš Kras», prvo poročilo bo imel Aleš Kunaver. Gostje bodo prespali v Postojni, naslednje jutro pa bodo iz Razdrtega krenili peš na Nanos, kjer bo piknik. Sm. — V četrtek zvečer je bila na Proseku prijateljska mednarodna nogometna tekma med proseškim Primorjem ter enajsterico Kopra. Zmagali so gostje z visokim izidom 5:2 (1:2), potem ko se je prvi polčas zaključil z domačini v vodstvu (z dvema goloma Sugana). Omeniti pa je treba tudi odličen poseg vratarja Štoke, ki je ubranil enajstmetrovko Koprčanov. igrati najboljši igralci iz naših amaterskih društev, toda pred pričetkom tekme je bil na Proseku od «tujcev» prisoten le Bregov igralec Race. O drugih pa ni bilo ne duha ne sluha. Celotno srečanje je oviral močan veter, tako da nismo mogli prisostvovati lepi igri. Po precej izenačeni borbi v prvem polčasu so v nadaljevanju domačini popustili in dovolili gostom, da so še štirikrat pretresli mrežo. KOLESARSTVO MEDDRUŠTVENA DIRKA Možnosti lonjerskih kolesarjev za zmago Predstavniki Adrie bodo nastopili v popolni postavi Jutri bo v Dolini meddruštvena kolesarska dirka na 55 km dolgi progi okrog tovarne «Grandi motori». Na dirki, ki je odprta vsem kategorijam, bodo nastopali tudi kolesarji lonjerskega kluba Adria, ki so se začeli počasi že poslavljati od tekmovanj. Vseeno pa bodo na startu pred dolinskim županstvom vsi od Vižintina do Maverja, Macarola, Bonanna starejšega. Čoka in do Bonanna mlajšega (pravzaprav je njegova prisotnost v dvomu zaradi bolezni). Tekmovanje prirejata tržaška kolesarska kluba SCAT in Hausbrandt. Lonjerski kolesarji lahko na tej progi upajo na zmago, saj so se na njej že odlično izkazali pred dobrimi tremi meseci, ko je Macarol po krasni dirki za las prispel na cilj drugi za Rodo, sprinterjem iz Bologne. Tokrat pa bo nastopal še Vižintin, ki je v odlični formi in ne bi smel razočarati, saj je proga primerna za njegove sposobnosti. Vprašanje je le, če se mu ne bo- kot ponavadi pripetila kakšna nesreča. Nè smemo pa pozabiti Pravzaprav bi morali proti Kopru niiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiii»Hi»>unmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiikiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||l„mnillllllMII„„llll,|,|„,............................ KOŠARKA^ v . V OKVIRU 13. SŠI JUTRI BO NA SPOREDU ČETRTO KOLO 2. AL Drevi polfinalni srečanji Juventina-Breg v središču pozornosti košarkarskega turnirja V 3. kategoriji Olimpija proti Unionu Adria proti Poletu in Kontovel proti Gorici KOLESARSTVO Jutri dirka za trofejo Baracchi BERGAMO, 19. — V nedeljo bo v Bergamu na sporedu kolesarska dirka dvojic na kronometer. Med profesionalnimi kolesarji bo nastopalo le sedem dvojic, ker ni prireditelju uspelo, da bi pripeljal na start tudi belgijske kolesarje. Pro- Drevi bo v dolinski telovadnici prvi del finalnih srečanj med moškimi članskimi košarkarskimi ekipami v o-kviru 13. slovenskih športnih iger. Žreb je določil naslednji srečanji: Adria — Polet Kontovel — Gorica V tem finalu bodo zbrani skoraj vsi najboljši zamejski koršarkarjl, kar bi moralo biti zadostno jamstvo, da bosta teloni na zadovoljivi tehnični ravni. Adria — Polet Tekma bo ob 20. uri, in ne ob 19.30, ker je večina igralcev Adrie službeno zadržana. V tem srečanju se bosta spoprijeli mladi peterki, ‘ki bi morali prikazati hitro in dinamično košarko. Moštvo Adrie sestavljajo v glavnem Borovi košarkarji, velik doprinos, predvsem v obrambi, pa bi moral dati «veteran» Sirk. Poletovci se bodo ojačili z Martinom Kraljem, šarejem in Igorjem Sancinom. Ogrodje moštva pa bo sestavljala peterka Poleta, ki je lani povsem zadovoljivo opravila prvenstvo prve divizije. Obeta se nam torej zelo zanimiva tekma Kontovel — Gorica Srečanje se bo pričelo ob 21.30. Ta tekma pomeni še danes «skrivnost», saj o Goričanih nimamo nobenih vesti. Bodo nastopili s svojo najboljšo postavo, to se pravi s Piericem, Vižintinom, Marušičem, Devetakom? če bodo igrali s to ekipo so seveda samo favoriti ne le v današnjem srečanju, temveč v finalu za osvojitev m-veffa mesta. Kontovel bo igral z izkušeno ekipo, ki ima vse pogoje za osvojitev prvega mesta. V tem moštvu bo igralo več bivših Borovih košarkarjev (kot Zavadlal, Rajmund Kralj in drugi) obenem pa bo Peter Starc še vedno najnevarnejše orožje v napadu. Nikdar prej ni bil košarkarski finale na športnih igrah tako izenačen in kakovosten. b. 1. Včeraj se je v telovadnici tržaškega rekreatorija «De Amicis» pričel tečaj minibasketa za gojence rekreatorijev. Tečaje je organiziralo občinsko .odborništvo za šport. Na otvoritveni slovesnosti je govoril občinski odbornik za šport Gasparini, prisoten, pa je bil tudi predsednik deželne košarkarske zveze Jaco-bucci. Arezzo - Atalanta 1 Ascoli - Spal X Brescia - Novara 2 ■ Brindisi - Como 1 Catania - Reggina 1 Catanzaro - Bari X Palermo - Taranto 1 Parma - Avellino X Ternana - Reggiana 1 Varese - Perugia X Lecco - Monza X Empoli - Sambenedett. 2 Massese - Modena 1 X 2 2 X Naporna tekma Zarje proti S. Anni ■ Sovodnje bodo gostovale v Starancanu 2. AMATERSKA LIGA V nedeljo bodo odigrali četrto kolo, ki bo precej naporno za naše enajsterice, saj bodo, razen Juven-t ne, šle vse v goste. V središču pozornosti bo v tepi kolu prav gotovo slovenski derbi med Juventino in Bregom. O tem derbiju so nam povedali: Plesničar (vratar Juventme): «V goste sprejemamo ekipo, ki ni v tem prvenstvu še dosegla gola in ki je brez točk. Tudi jaz nisem šc klonil, ker se gola proti Vesni ne šteje. Spominjam pa se, da smo lansko sezono prvič klonili prav proti ekipi, ki ni še imela točk. Upam, da se ne bo ponovilo in da mi bo uspelo obdržati nepremagljivost, Računamo na zmago, saj upamo, letos na solidno uvrstitev na lestvici.» " Samec (srednji napadalec Brega): «Juventine ne poznam. Po izidih, ki jih je dosegla, pa bi morala biti precej solidna ekipa. V našem taboru vzdušje ni najboljše in to ni dober znak za derbi. V Štan-drež gremo seveda z upanjem, da odnesemo eno točko in ker sem že napadalec, da nam bo vendarle u-speio priti do gola, katerega bi seveda hotel sam doseči.» Za mnenje o tekmi S. Anna — Zarja smo vprašali režiserja Zarje Primožiča: «Na igrišče bomo stopili v standardni postavi. Zavedamo se, da je S. Anna močna in ima precej spretne napadalce. Zato bcmo morali paziti v obrambi in ne bomo smeli dajati prostosti napadalcem S. Anne. Prepričan pa sem, da bi morali odnesti eno točko. Če bomo igrali s tako vnemo kot proti Ede-ri. Kljub dvema zaporednima spo- Vratar Brega Favento Je v letošnji sezoni večkrat tako gledal žogo drsljajema pa imamo zaupanje v svoje moči.» Za tekmo Audax — Primorje pa je dal Žuž c (Primorje) naslednjo izjavo: «V Gorico gremo v popolni postavi z upanjem na zmago. Zavedamo se, da nismo v prvih dveh nastopih izpolnili pričakovanj in hočemo zato že v nedeljo nadoknaditi zamujeno.» Kriška Vesna bo šla v goste k enajsterici Du na, katero so v začetku prvenstva prištevali med najmočnejše ekipe te skupine. Devin-čani pa so do sedaj le dvakrat remizirali in bili enkrat poraženi. Vesna je v prvih dveh tekmah presenetila in zato je logično, da računajo kriški navijači na prestižen nastop in pozitiven izid tudi proti Duinu. V ostalih tekmah predvidevamo zmago Mugggsaia nad Flapjin odvetnik je namreč zastopnik neke brodarske družbe, ki zahteva od države povračilo v višini kakih treh milijard lir. Ministrovega avtomobila niso mogli zapleniti ker pač ni njegova last. Umor v Orvieto ORVIETO (Terni), 59. — Nenavaden umor v Orvietu: neka ženska, 44-letna Maria Pimponi, je v prvih jutranjih urah s kladivom ubila soproga. 64-letnega Tommasa Scarpo-na, medtem ko je še spal. Kmalu nato se je ženska javila na komisariatu javne varnosti in obvestila agente o zločinu. Po prvih ugotovitvah preiskave kaže, da je vzrok umora pijančevanje Scarpona, ki je zapil denar, ki ga je občasno prislužil kot težak. Preiskovalci naj bi tudi ugotovili, da je omenjena družba obstajala le na papirju in naj bi bila torej le kritje za tihotapce valute, ki jih je po vsej verjetnosti vodil Tax. Poslovni promet Taxove skupine naj bi obsegal nekaj milijard lir in naj bi se začel v začetku letošnjega leta. Tedaj je namreč italijanska vlada zaostrila ukrepe proti izvozu italijanske valute v tujino. V protizakoniti izvoz lir naj bi bili vpleteni številni zasebniki, ki so obtoženi združevanja v zločinske namene, goljufije in dolge vrste drugih prekrškov. Goljufi so za svojo dejavnost spretno izkoristili določila za uvoz tujega blaga. Kot smo že dejali na začetku pa naj bi jim pri tem pomagali tudi javni funkcionarji, saj so bili dokumenti, ki so jih uporabi-li avtentični, le podpis pristojnih funkcionarjev je bil ponarejen. Mornarji SZ v Mesini MESINA, 19. — Davi je prispela v mesinsko pristanišče eskadra vojne «GOLPISTI» SE BRANIJO, DA JE BIL ČLAN KOMISIJE MARKSIST Odprt mednarodni salon navtike GENOVA, 19. — Danes je minister Pieraccini odprl «Mednarodni salon navtike v Genovi». Na slovesnem odprtju je minister Pieraccini orisal v glavnem smernice delovanja italijanske vlade in javnih ustanov na pod ročju pomorstva. Na srečanju s predstavniki tiska je vladni predstavnik poudaril, da je v teku proces velikega in globokega presnavljanja italijanske trgovinske mornarice. V bodoče se bo ta posvetila posebno prevaža nju blaga, trajektom in izletniškim potovanjem, opustila pa bo prevoz niško službo potnikov. Minister je med drugim omenil, da je stanje na področju najemniške službe porazno: komaj 18 odstotkov vsega blaga iz in v Italijo prevažajo italijanske ladje. Mi- Čilska junta v zagati zaradi izjave mednarodne komisije juristov v OZN Juristi pozvali mednarodno organizacijo k posegu, da prepreči grozodejstva vojske SANTIAGO DE CHILE, 19. - Po dolgi dobi «uradnega molka» je čilska junta spet spregovorila o usodi komunističnega tajnika, sanatorja Louisa Corvalana. Leta je bil aretiran pred nekaj tedni in zaprt v vojaško akademijo v Santiagu, kjer čaka na proces zaradi «veleizdaje». Junta je sporočila, da je dala poslancu finske KP dovoljenje, da obišče Corvalana v zaporu. Po sporočilu junte naj bi bil Cor-valan zaprt v oddelku vojaške akademije, ki je rezerviran za častnike. Dodelili naj bi mu sobo z «zasebno kopalnico», pisalno mizo in z grelcem. Na njegovo prošnjo naj bi mu dali tudi pisalni stroj. Vedno po poročilu čilske junte naj bi Corvalan izjavil, da se mu ne godi preslabo. Kljub tem podatkom pa junta ni sporočila še ničesar o Corvalano- HOUSTON, 19. — Ravnatelj poleta vesoljske odprave skylab-3 dr. Bishop je sporočil, da bo zahteval od upravnikov ameriške vesoljske ustanove, naj podaljšajo polet kozmonavtov od predvidenih 56 dni na 85 dni ali celo na 95 dni. Če bo upravnik ustanove NASA privolil v podaljšanje poleta, bodo kozmonavti Gerald Carr, William Pogue in Edward Gibson poslani v vesolje 10. nov. letos, vrnili pa bi se 2. ali 3. februarja prihodnjega leta. Ravnatelj poleta vesoljske odprave je zahteval podaljšanje poleta, ker gre za zadnjo ameriško vesoljsko odpravo s človeško posadko v tem desetletju, če izvzamemo skupni sovjetsko - ameriški polet, ki bo predvidoma leta 1975. Najzanimivejša naloga kozmonavtov odprave skylab-3 bo opazovanje zvezde repatice Kohutek, ki bo vidna konec decembra in v začetku januarja. Po tem obdobju bo zvezda repatica spet vidna z Zemlje šele čez 75 tisoč let. Na sliki zvezda repatica Kohoutek < ............................................................................................................ iiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiniiiiiiniiiviiuiiHiMiiiiiimimiiniiiiiiiiiiiiiiiiii RAZBURKANO POLITIČNO ŽIVLJENJE V ZDA NA TEHTNICI FORD IN MAGNETOFONSKI POSNETKI Vohunska organizacija CIA na zatožni klopi VANCOUVER, 19. — Kanadski prvi minister Pierre Trudeau se je vrnil v Kanado po desetdnevnem obisku na Kitajskem. WASHINGTON, 19. — Senator John Stennis (demokrat iz države Misisipi), ki je predsednik senatorske komisije za oborožene sile, je včeraj predložil osnutek zakona, ki naj bi preprečil, da bi se znana ameriška vohunska služba «CIA» «Center Intelligence Agency) zapletla v bodoče v notranje afere tipa «Daniel Ellsberg», ko je prišlo do objave zaupnih dokumentov najvišjih ameriških vojaških oblasti v Pentagonu. V svojem zakonskem predlogu Stennis zahteva tudi, da bi prepovedali ameriški vohunski orgnniza-ciji operacije tipa «Laos». V tem zadnjem primeru se je zgodilo, da je CIA vsaj deset let vodila samostojno politiko, katere cilj jo bil preprečiti prehod nasprotnih sil po tako imenovani «Hočiminhovi stezi». V tem zadnjem primeru je CIA finansirala podtalno vojsko kakih 20 tisoč mož, katerim je bila poverjena naloga, da preprečijo prehod partizanskih sil. i Stennisov predlog je prvi te vrste. V kratkem mu bo ; sledil tudi zakonski predlog predsednika podkomisije poslanske zbornice Luciena Medzidija (demokrata iz Michigana). Te vesti, kot take, ne pojasnjujejo dovolj, kaj se dogala v ZDA spričo številnih škandalov, ki so prišli na površje v zadnjih letih. Pri novih zakonskih predlogih je pomembno, da se ameriška javnost začenja zanimati za dejavnost nekaterih organov države, ki so do sedaj oblačili in vedrili v ameriškem javnem življenju brez vsakršne kontrole. V -velikem številu primerov so bili ti organi na razpolago oblastnikom, ki so jih uporabljali v svcjq namene,.brez vsakršne kontrole izvoljenih organov. V tej zvezi senator Stennis zahteva, naj bi 'omejili notranjo dejavnost organizacije CIA na naslednja: štiri področja: 1. Obramba' njenih lastnih objektov: 2. preiskave o lastnem osebju in ljudeh, ki želijo z njo sodelovati; 3. pomoč pri prekomorskih operacijah in 4. posredovanje informacij raznim državnim organizacijam. Na kratko povedano demokratski predstavniki skušajo omejiti dejavnost- ameriške vohunske organizacije na bistvepe probleme državne varnosti ter onemogočiti posamezni- vem procesu. Sodstvo ni še določilo datuma procesa, čeprav se je takoj po aretaciji komunističnega tajnika, govorilo, da se bo sodni postopek začel takoj. Val mednarodnih protestov je prisilil «golpiste», da so odložili proces. Po nepotrjenih vesteh naj bi junta obtoževala Corvalana veleizdajstva (za ta prekršek čilski zakonik predvideva smrtno kazen), protizakonitega delovanja in «pokoravanja ukazom tujih sil». Zunanji minister, admiral Huerta, je namreč poudaril, da je Corvalan večkrat na leto obiskal SZ, da bi prejel navodila za delo čilske KP. Čilska junta je medtem «z obžalovanjem ugotovila», da prihajajo skoraj vsak dan v Čile «številni tujci, ki izjavljajo, da so funkcionarji mednarodnih ustanov, člani komisij za državljanske pravice.» Podtajnik za pravosodje Max Silva je poudaril, da čilska vlada dopušča tem obiskovalcem, da se seznanijo s položajem v državi. Dodal pa je, da so obiskovalci po večini «marksisti, ki sramotno lažejo o položaju v državi in o delovanju čilske vlade.» Med domnevne marksiste je Silva uvrstil francoskega jurista Jeana Noerdana, predstavnika zveze demokratičnih juristov. Vse kaže, da je čilsko junto zelo zbodla izjava, ki jo je včeraj objavila delegacija juristov po povratku iz Čila. Delegacija — Poleg Noerdana sta jo sestavljala še generalni tajnik mednarodne zveze za človečanske pravice Michel Blum in tajnik mednarodnega gibanja katoliških juristov Leopold Torres — je izjavila tajniku OZN Kurtu Waldhei-mu, da mora mednarodna organizacija mobilizirati vse svoje sile in nemudoma poseči, da prepreči kršitev vseh človečanskih pravic v Čilu. Juristi so nadalje poročali o grozodejstvih čilske vojske, katerim so bili sami priča. Eden od glavnih razlogov, s katerim so «golpisti» skušali utemeljiti svoj poseg proti ustavni vladi Salvadorja Allendeja, je bil porazni položaj čilskega gospodarstva. kom, da bi jo izkoriščali v svoje zasebne, oziroma strankarske namene. ; . / . Medtem se-v ZDA nadaljuje polemika glede nasledstva na položaju podpredsednika ZDA. Demokrati so pripravljeni, da priznajo nasledstvo Geralda Forda, toda pod pogojem, da bi novi podpredsednik javnj» izjavil, da je predsednik Nikon dolžan, da posreduje magnetofonske posnetke v zvezi z afero Wa-tergate, če bi jih sodišče zahtevalo. Kot je znano, je Nixon do sedaj odbil zadevne zahtevke sodnika Coxa. V tem smislu je govoril demokratski predstavnik Edward Kennedy, ki je omenil možnost, da bi kongres ( Takoj po udaru so povečali delovni ne odobril imenovanja novega pod- urnik in ukinili ukrepe za povišanje predsednika, če bi ta ne sprejel mezd delavcem, ki jih je odredil bridko zmotili, saj je inflacija dosegla naravnost porazno stopnjo 1.200 odstotkov (štirikrat več kot za časa Allendeja). Kljub gospodarskim te žavam pa junta namerava izplačati ameriškim monopolom odškodnino za podržavljene rudnike, kar je Allende vedno rezko odklonil rekoč ua so si ameriške družbe same stokrat poplačale škodo z dolgoletnim izkoriščanjem čilskega bogastva. Kar zadeva podržavljena čilska podjetja, je predstavnik junte izjavil, da jih bo vlada vrnila lastnikom pod pogojem, de se bodo ravnali po navodilih vladnega telesa za gospodarsko načrtovanje. Junta je nadalje sporočila, da bo romunski predsednik Ceaucescu v kratkem obiskal državo. Izvedelo se je tudi, da bo skupina čilskih r-od-jetnikov pod vodstvom predsednika sindikata prevoznikov obiskala vrsto tujih držav, da bi jim orisala položaj v Čilu. niiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiin Biser slovenščine Plinski aparat za automobile i kamione, se mažete voziti ili na plinu ili na benzina. Edino mesto specialno z specialni deli za vse tipe afto-mobilov Monfalkone (GO) ulica Boito 24 cesta st. 14. Trest-Venecija pri AUTOSALONE ROSSELLA. Razlika ker en liter benzina stane Din 3.10 para el liter plina stane Din 1.40 para, to se pravi da se šušpara 120% na Km. 100, na enem boljšem aftomobilu šušparamo Din 17 novih. Vsemo aftomobil nič negubi na hitrosti, im moči, motor se manj kvari in zdrži, več, mon. taža je po ceni. Montaža plin-skog aparata je narejena v enem dnevu ztehnično garancijo. Plin dobiste posad po Jugoslaviji in Italiji. Pri AUTOSALONE ROSSELLA dobiste delavnica spesialnu za vsaki mehanični in elejtro mehanični popravilo, specialni stroj za centriranje kolesin čevga aftomobila da gre naravnost, z prodaja vsek vrst gum, od FIRESTONE BREMA, pa na dalje Zraven vsega drugega dobiste vse djelove za vaseg ajta, kolesa, felkne za vse aftomo-bile in čanče. Spomnite se sa vaš afto AUTOSALONE ROSSELLA. Monfalkone (Gorica), ulica A. Boito 24, cesta št. 14, Trst-Ve-necija. Če so taki strokovnjaki za avtomobile, kot so za naš jezik, ni varno v ta ovtomobil-ski salon peljati niti samokolnice! Javno mnenje obsoja policijo PARIZ, 19. — Francoske sodne oblasti nadaljujejo preiskavo v zvezi s tragičnim dogodkom na letališču Marseille - Marignane, kjer je bila ubita 351etna Daniele Cravenne. Spočetka je policija trdila, da so policisti streljali na žensko, ker jim je ta grozila z orožjem. Neki funkcionar je danes deloma spremenil prejšnje izjave. Francosko javno mnenje ne odobrava nastopa policijskih organov, ker meni, da bi bili morah- upoštevati, da gre za neuravnovešeno žensko, ki ni bila prisebna. Cravennova je bila tretja žena enega od «kraljev» «Tout Parisa». Zakonca sta imela dva otroka, od katerih je deček star šest let. hčerka pa štiri leta. MOSKVA, 19. — Sovjetska časopisna agencija TASS je danes sporočila. da je general Fjodor Bondarenko umrl 13. t. m. pri letalski nesreči do katere je prišlo v bližini Moskve. General Bondarenko je bil poveljnik raketnih protiletalskih oddelkov Sovjetske zveze. V zahodnih krogih so celo domnevali, da je izgubil življenje v Egiptu, oziroma Siriji. Agencija TASS je dokončno pometla s temi domnevami ter potrdila, da je Bondarenko izgubil življenje skupaj z drugimi 27 potniki nekega letala « « * PISA, TL — Panfilo De Angeli, 36-letni orožnik-padalec, se je danes zjutraj smrtno ponesrečil med poskusnim skokom s padalom. Po ugotovitvah preiskovalcev se je padalo pravilno odprlo po skoku, zaradi vetra pa se je nesrečnež zapletel v vrvi in ob pristanku Polemike o Aninem poročnem potovanju LONDON, 19. — Načrt za poročno potovanje princese Ane in njenega bodočega soproga, stotnika Philipsa je dal povod za ostro polemiko v britanski poslanski zbornici, škotski parlamentarec Hamilton je v vprašanju ministru za obrambo Gil-moru poudaril, da bo poročno potovanje stalo odločno preveč britanske davkoplačevalce (100.000 funtov šterlingov, okrog 145 milijonov lir). «To je škandal», je izjavil poslanec in dodal: «Če je res, da si bosta novoporočenca sama plačala kosilo in večerjo, čemu toliko denarja?» «V poslanski zbornici — je poudaril Hamilton — razpravljamo če naj povišamo na deset funtov šterlingov božično podporo starcem. ta deklica pa si lahko privošči križarjenje za 100.000 funtov na račun davkoplačevalcev.» Šele junija prihodnjega leta volitve v Boliviji zgornje obveze. I Allende. Pri svojem računu pa so se I udaril z glavo ob Ua. LA PAZ, 19. — Bolivijski minister za politična vprašanja Cerruto je sporočil, da bodo politične volitve, prve po udaru generala Banzerja, 2. junija 1974. Cerruto je nadalje sporočil, da bo zahteval od vladnih kolegov, naj pred volitvami pomilostijo vse politične jetnike, da bo ljudstvo lahko svobodno izbiralo svoje predstavnike.