NOVE! 1 p v»l »vat. 2 3 Ver. dufe MER 16 S Otmar 17 H 23. pob. 18 P Odon ff 10 T Elizabeta 20 S Feliks V. 21 C Dar. Mar. 22 P Cecilija 23 S Klemen 3 N 21. pob. 4 P Karel ) 5 T Caharija 6 S Lenart 7 C Janez 8 P Bogomir 9 8 Teodor 24 N 24. pob. 25 P Katarina 26 T Silv. © 27 S Virgilij 28 Č Gregor 29 P Saturnin 30 S Andrej 10 N 22. pob. ® H P Martin 12 T Avrelij 13 S Stanislav 14 C Jozafat 16 P Leopold V 30 dneh 30 številk za 12Dii „OftAS NAHODA" LJUKIiJANA. — NEBOTIČNIK Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 G L Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po cenika. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Današnja številka vsebuje: šola in ljudstvo Predsedstvo senata in skupščine pri knezu-namestniku Skupščina se bo sestala v ponedeljek 11. t. m. Naše učiteljstvo za gospodarsko in duhovno osvoboditev ljudstva O našem gospodarskem položaju St. 190 Izhaja vsak dan V Ljubljani v petek, dne 8. novembra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto 1. '«Šola la 8 lud sivo” Gospod urednik! V 188. številki vašega lista ste priobčili le delni odgovor na »Domoljubove« napade, ki jih je dne 9. oktobra naslovil na učiteljstvo. Člankar v »Domoljubu« pravi med drugim: »Šolske občine morajo žrtvovati velike vsote za šolske vrtove, celo posebni šolski nadzorniki za te vrtove so predvideni, kmečki gospodarji po deželi pa tožijo, da so ti vrtovi samo za privatno zabavo in priboljšek za upraviteljevo gospodinjstvo, Učenci pa imajo od vrtov samo to, da jih hažene učitelj semintja popleti stezice med gredami. Javnost pa nima od teh vrtov za napredek in vrtnarsko izobrazbo ničesar.« »Domoljub« se spodtika nad tem, da ima Šolski upravitelj šolski vrt tudi za priboljšek v gospodinjstvu. Nam se zdi, da taka zavist pač ni vredna dostojnega človeka, še manj krščanskega, kajti ali ne bi trezen človek po pravici obsodil sočloveka, ki bi m pr. naši duhovščini očital, da poseduje IePo arondirana polja, krasne vrtove, ki so Poleg šolskega vrta v kras in pouk celi vasi in da iz njih črpa tudi dobrine za svoje gospodinjstvo. In če bi zlobno še pripomnil, da je družina dušnega pastirja gotovo manjša od učiteljeve, bi takega človeka po Pravici in resnici obsodili tudi zato, ker taki nauki lahko prav resno porušijo pojme 0 osebni lastnini, ki bi se kvarno gotovo ne °mejili samo na šolski in cerkveni vrt. Resnici na ljubo naj bo ugotovljeno, da s° povečini podeželski vrtovi dobro oskrbo-^ani, ker so v rokah izvežbanih vrtnar j ev-uciteijev, ki jih nadzira še poseben nadzornik vrtov. Šolska mladina se pri pouku Kmetijstva teoretično in praktično seznanja 2 izdelki vrtnarstva in kmetijskih del, posebno pa še s sadjarstvom in raznimi deli v drevesnicah. Ob zaključku svojega šola-hja odnese učenec, ki se je tako vzgajal, drevesce domov, kjer mu raste kot živ spomenik njegovega šolskega dela. Po tem drevescu in praktičnih izkušnjah svojega splošnega udejstvovanja v kmetijstvu ure-inje svojo in očetovo domačijo in jo skuša 2 nadaljno samoizobrazbo dvigniti kvišku, da bi mu rodila stoteri sad. Razumljivo je, da ta praksa šolskega pouka in praktičnih kmetijskih del ni na žalost razširjena po vsej domovini, ker še veliko šol nima prepotrebnih vrtov in drevesnic. Še nekaj bi pripomnili k trditvi: »Učitelji se.silijo v razne organizacije, za gospodarski napredek jih dela jako malo.« Statistika. izvenšolskega dela dokazuje, kakšno je učiteljevo delo zlasti na deželi. Lahko trdimo, da nujnost in vsestranske potrebe že-d-io naše učiteljstvo tja, po čemer stremijo d.Uhove notranje sile in sposobnosti, še več, mi smo prepričani, da se ogromna večina Učiteljstva zaveda svojega vzvišenega poslanstva med narodom, to je posredovanja med državo in narodom. Zato tak posredovalec prav gotovo deluje in pomaga za splošni javni blagor. Kdo pa ne pozna našega učitelja pri različnih gospodarskih ustanovah? Kdo ga ne Vidi kot predavatelja v gospodarskih in gospodinjskih tečajih? Kdo ga ne najde pri najrazličnejših denarnih, gospodarskih in Produktivnih zadrugah, ki jim je najčešće tudi voditelj in duševni oče? Kdo je tisti, ki.ne vidi učitelja v sadjarskih podružnicah? Kdo ga zaman išče pri slehernem gospodarskem podvigu? Mi vemo, da ga otiplje in da mu sledi na vsakem koraku naš kmet. Zakaj? Zato, ker dviga neuko ljudstvo, zato ker vzgaja narod, da bo slej-koprej pričel misliti po svoje, ne pa tako, kakor si želijo oni, katerim naj bi služil samo kot strankarsko-politična pogonska sila. s, .srnnozavestjo in s popolno upravičenostjo lahko trdimo, da je naše učiteljstvo ha pravi p0ti. z uspehom vodi in opravlja velepomembno delo za narod, zato ga ta narod spoštuje, ceni in mu izkazuje tudi zahvalo. Zakaj bi ga moral potem »Domo-lub« blatiti in pisati o njem samo slabo? se člankar ne zaveda, pa če je ta član-uar gospod ah krnet, da bi brez učitelja rzcas sam ne znal niti pisati ne brati ter v u je zato tudi on dolžan učitelju zahvalo, , er mu je ta dal prve in prepotrebne nau-Ke za njegov življenjski obstoj. V članku »Dovolj zabavljanja« svetuje •Jcitelju »Domoljub«, naj zapusti Jugosla-j^lo, ako mu ni všeč sedanja ureditev raz-ilei' v državi. »Domoljub« je pri tem gotovo ^.02abil, da ima učiteljski stan velike za-jj^ge za Jugoslavijo, da je tej državi v voj-s®11? času polagal na oltar svoje najdraži e, življenje, da je dal ta stan veliko cjgVHo dobrovoljcev, ki so za to državo ve-jj.k tudi že takrat, ko se »Domoljubu« o yeeJ še sanjalo ni. »Domoljub« naj pa tudi opi .učiteljstvo v tej državi žrtvuie v ne-Vsg ' ■ ljubezni za njen podvig tudi danes Učj+ s,^°ic duševne in telesne sile in da bo ceIJski stan oni, ki bo v prihodnje stopil Novi sklepi glede sankcij $talno zasedanj® gmebnega edfeora V odboru za izvajanje sankcij je tudi Jugoslavija — Vse klirinške pogodbe z Italijo nai se ukinejo — Nemčija obvešča DN o svojem stališču Ženeva, 7. novembra. w. Glavni odbor za sankcije je srioči uredil vprašanje klirinških sporazumov in pogodb, ki so sedaj v veljavi. Sprejel je resolucijo, v kateri predlaga, naj vlade od 18. novembra dalje prepovejo plačila v lirah na italijanski klirinški račun za blago, ki je bilo uvoženo v Italijo do 18. novembra, naj se potemtakem prekinejo klirinške pogodbe odnosno plačilni sporazumi z Italijo. Vlade naj izdajo potrebne odredbe, da izvozniki, ki so že prejeli ali ki imajo še prejeti še neplačano italijansko blago, vsote, ki jih imajo plačati za to blago, deponirajo pri Narodnih bankah svojih držav. Banke bodo s tem denarjem plačale izvoznikom njihove terjatve. Nadalje pravi resolucija: 1. Izjeme se smejo uveljaviti samo pri pogodbah, ki jih je posamezna država ali ustanova ,ki je pod kontrolo te države, sklenila pred 19. oktobrom in ki se nanašajo na tako blago, ki je za omenjeno državo posebnega pomena ; 2. v takem primeru je treba upoštevati, ali je bilo še pred 19. oktobrom plačano najmanje 20°/o od celokupne vsote, ki je označena v pogodbi; 3. upoštevati se ne smejo pogodbe, v katerih se izrecno predvideva plačilo v blagu, katerega uvoz je v Italijo zabranjen. 4. Posamezne vlade bodo stavile pododboru za gospodarska vprašanja do 10. novembra podrobne informacije o vsaki posamezni pogodbi. Na osnovi teh poročil bo odbor do 12. novembra sestavil definitivno listo takih pogodb, za katere je upravičena izjemna procedura. Poleg tega je odbor sprejel neko interpelacijo o bojkotu italijanskih proizvodov v tem smislu, da se prepoved uvoza odnosno izvoza ne nanaša na knjige, liste itd. Končno je odbor sklenil ustanoviti poseben odbor za izvajanje sankcij, ki bo od 18. novembra dalje stalno zasedal. V tem odboru bodo zastopane Rusija, Španija, Poljska, Jugoslavija, Romunija, Grška, švedska, Turčija in Švica. Nemško obvestilo ON Ženeva, 7. novembra. \v. Nemški generalni konzul je uradno obvestil predsednika odbora osemnajstorice Vasconcellosa, da želi nemška vlada. ohraniti svojo nevtralnost v sporu med Italijo in Abesinijo in da zaradi tega ni izdala nikakih odredb glede sankcij proti eni ali drugi državi. Obisk nemškega generalnega konzula pri Vasconcellosu je izzval v ženevskih krogih veliko pozornost. Generalni konzul je bil tudi pri namestniku generalnega tajnika DN IVal-terju, direktorju političnega oddelka. Angleški krogi naglašajo, da kaže Nemčija dobro voljo in da je pripravljena sodelovati pri sankcijah in prepovedati izvoz neke vrste blaga v Italijo. To bi bilo toliko večjega pomena, ker je doslej odpadlo "O“/« nemškega izvoza na Italijo. Tudi v krogih ameriškega konzulata so razgovori nemškega generalnega konzula izzvali zelo veliko zanimanje. Odmevi razgovorov v Rimu Pariz, 7. novembra, r. Ministrski predsednik La val je imel včeraj razgovore z angleškim in italijanskim poslanikom v Parizu. Kakor zatrjujejo poučeni politični krogi, je poskusil pospešiti pogajanja med Italijo in Anglijo za sporazum glede Sredozemskega bazena. Pariz, 7. novembra. Havas poroča: Današnji »Matin« piše o položaju in pravi med drugim: Ako bi Italija dala Veliki Britaniji nekatera poroštva, mislimo, da smemo pričakovati, da bo Velika Britanija z nekaterimi pridržki, ki se bodo tikali zlasti pravic DN, priznala Italiji do neke meje svobodo nastopa v Abe-siniji. Zdi se, da gredo v to smer sedanji diplomatski razgovori. Pariz, 7. novembra. Havas poroča: Edina pogajanja, ki jih ima Italija, se sučejo okoli odnošajev z Anglijo. V popolnem prenehanju napetosti med Italijo in Anglijo vidijo slej ko prej neobhodni "Ogoj za vsako diskusijo o abesinskem problemu. Neki zastopnik italijanske vlade je včeraj izjavil: Neko nezaupanje imamo do Anglije, enako kot številčni vodnik svojih bojnih 'čet na plan, vsak čas pripravljen preliti svojo srčno kri za kralja in Jugoslavijo. Zato učiteljstvo odločno odklanja take in slične napade strankarsko-političnih pre-napetežev. nezaupanje pa čuti Anglija do nas. Stvar je zelo zamotana in ne bomo mogli tega vprašanja urediti zgolj z odstranitvijo nekaterih italijanskih čet iz Libije in z umikom angleških vojnih ladij iz Sredozemskega morja, število vprašanj, ki jih je treba urediti, je veliko, če hoče Anglija načeti bistvo sredozemskega problema, ker vprašanje pomorskih oporišč silno zanima Italijo. Italijansko-egiptski dogovor iz leta 1925, ki je določil vzhodno mejo Libije, je zagotovil Angliji v solunskem zalivu nekatere elemente za ustanovitev pomorskega oporišča. Na drugi strani pa dajejo otoki Do-dekaneza Italiji možnost za njeno pomorsko organizacijo, ki utegne vznemirjati Anglijo. Razen tega bo izgradnja dveh italijanskih križark po 30.000 ton, ki smo ju že začeli graditi, izpremenila pomorsko ravnotežje na Sredozemskem morju. Na dosedanjih sestankih med Drummondom in Mussolinijem nismo še niti začeli razpravljati o tem obširnem tehničnem vprašanju. Vzlic temu pa trde isti krogi, da ti razgovori zboljšujejo ozračje med Anglijo in Italijo, in tako ima Anglija priložnost urediti ob robu abesinskega problema pri tej priliki tudi še drugi problem, ki je zanjo zelo važen. London, 7. novembra, n. Davi je prevladoval v londonskih listih vtis, da je po razgovoru, ki ga je imel Drummond v torek z Mussolinijem, napetost v odnošajih med Anglijo in Italijo vendarle nekoliko popustila. Po Reuterjevih vesteh iz Rima je zavladal tudi v italijanskih vladnih krogih znaten optimizem. Italijani že priznavajo, da bo mogoče priti do ureditve angleško-italijanskega spora in do pogajanj za likvidacijo vzbodno-afriškega spora. Listi poročajo, da so bile v razporedu angleške mornarice na Sredozemskem morju zadnje dni izvršene neke izpremembe. Nekatere križarke in druge ladje so z vzhodnega Sredozemskega morja odplule proti Malti. Tako sta odpluli iz Hälfe križarka »London« in »Devon-; shire«, iz Aleksandrije in iz Gibraltarja pa rušilca »Trusted Roven« in »Toride«. Sef rimske policije odstavljen Rim, 7. novembra. AA. Danes je bila nenadoma izvršena sprememba v vodstvu rimske policije. Namesto dosedanjega šefa Cochija je bil imenovan za rimskega kvestorja višji policijski uradnik Palma. Pravijo, da je prišlo do te spremembe zaradi poslednjih izgredov proti Angliji. Posebno pozornost je vzbudila okolšči-na, da je bil Cochi odstavljen neposredno po Mussolinijevem razgovoru z Drununondom, čeprav pravi italijansko uradno poročilo, da se Mussolini in Drummond nista raztovarjala o protiangleških demonstracijah. Položaj v Afriki Pred novimi prodiranji Po cesarjevih navodilih Pariz, 7. novembra. Posebni poročevalec agencije Havas poroča iz Addis-Abebe: Zbrani oddelki vojske rasa Sejnina so se pod poveljstvom ruskega poveljnika Kornivalova, vojnega svetovalca rasa Sejuma, utrdili v tehnično moderno zgrajenih utrdbah in kavernah okrog Makale. Morala teh oddelkov je izredno visoka in vsi vojaki so pripravljeni prej umreti nego zapustiti svoje postojanke ali se udati Italijanom. Makala je še vedno v rokah Abesincev. V nekem uradnem poročilu se ugotavlja, da postopa severna vojska točno po navodilih, ki jih daje cesar. Posamezni oddelki se umikajo pred sovražnikom in se izogibajo bojev. Italijani med tem vedno bolj izpopolnjujejo svoje prometne zveze. Vendar poročajo, da je nrišlo zadnje dni do bndib spopadov med izvidniškimi oddelki in so imeli Italijani znatne izgube. V ostalem s fronte ni novih vesti. Nihče ne ve. kje tiči eenter vojske rasa Sejuma in rasa Kase. Volni zaklad cesarja Nenelika Pariz. 7. nov. Iz Addis-Abebe poročajo, da je abesinska vlada včeraj z dinamitom odprla vojno zakladnico cesarja Menelika. Pred svojo smrtjo je cesar Menelik zapustil poseben vojni zaklad in je testamentarično določil, da se ima zaklad odpreti samo v slučaju največje nevarnosti. Da so zamogli do zaklada, je bito potrebno z dinamitom porušiti dvoje 40 cm debelih železnih vrat. Po uradnih poročilih vsebuje zaklad cesarja Menelika 8 milijonov srebrnih tolarjev in velike količine zlata in srebra v vrednosti 135 milijonov frankov. Novi pohodi vsak čas Asmara, 7. novembra. Posebni poročevalec agencije Havas poroča: Italijanski vojaški krogi se nadejajo, da se bo nadaljevalo prodiranje proti Makali brez večjih borb. Nove ceste, ki bodo služile dovažanju brane in streliva vojaštvu na fronti, se gradijo z vso naglico. Vendar uporabljajo še zmerom v glavnem mezge kot transportno sredstvo. Veter je v glavnem že posušit teren, ki so ga razmebčati poslednji nalivi. Vsak čas se bo italijanski pohod nadaljeval. Med tem nadaljujejo posebni oddelki z »očiščevanjem" ozemlja, ki sega od Aksunia do rek Mareb in Takaze. Rim, 7. novembra. A A. Poročajo, da se je davi Dohod italijanskih čet pri Makali in Dolu nadaljeval. Italijanska letala so ugotovila, da se v Makali nahajajo abesinske čete. Italija mka poročila o prodiranju Rim, 7. novembra. AA. Kakor poroča »Lavoro fascista« so oddelki generala San ti ni ja davi pričeli prodirati proti Aguli in proti Dolu, ki je izhodišče cest, ki vodijo preko Kuakene v danakilsko deželo. Tudi vojska generala Biro-lija je pričela prodirati proti Makali. Neka pred- nja straža, ki šteje 50 Askarov je po dolini reke Gebe prodrla do neke vesi, ki je le še 12 km oddaljena od Makale. Danakilski oddelki so pod vodstvom polkovnika Lorenzinija prodrli do Majtafgane. Danes bodo skušali, zavzeti vrb Kanta! ki dominira nad cestami, ki vodijo proti jugu in vzhodu. Pričakovati je. da bo Makala padla že danes. Rim. 7. novembra. A A. Agencija Stefani poroča: Po brzojavnem poročilu geneiata De Rona se je 7. novembra na vse zgodaj začelo prodiranje na vsej fronti. Domačinski armadni zbor je pri svoji akciji strl na več krajih odpor manjših sovražnih čet na klancih in skrivališčih na hribu Gimdi v pokrajini Geralti. Ahe-sinci so tam pustili mnogo mrtvih in ranjenih. Na italijanski strani sta ranjena dva italijanska častnika, padla sta dva domačinska podčastnika, ranjenih je pa deset Askarijev. Novi armadni zbor se je utrdil na važnem središču Sekseli na zapadu Aksuma. V vsej pokrajini zapadne Ti-greje se prebivalstvo še zmerom vdaja. Operacije na soma! ’ am bojišču se nadaljujejo. Letalci nadaljujejo svoje uspešno nadaljevanje za ohranitev zveze in izvidne polete. Danes vkorakajo Italijani v Hakalo Rim, 7. novembra. AA. Havas poroča, da so v Rimu davi potrjevali vest, da so Abesinci snoči izpraznili Makalo. Na mnogih poslopjih tega mesta se vijejo bele zastave. Italijanske patrole so davi prispele do predmestja, v samo mesto pa bodo italijanske čete vkorakale po vsej priliki šele jutri. Rim, 7. novembra. A A. Havas poroča: Cim zavzamejo Makalo, nameravajo Italijani pospešiti svoje prodiranje in čim prej zasesti ostale kraji pokrajine Tigre, do jezera Ačiangi, ki leži kakih 100 km južno od Makala. Svoje nadaljnje prodiranje hočejo Italijani izvesti s tremi kolonami. Sestavljene bodo iz lahkih lovskih edi-nic. Asmara, 7. novembra. A A. Havas poroča: V italijanskem vrhovnem poveljstvu izjavljajo, da bodo imeli Italijani s kraji, ki jih bodo zasedli še tekom današnjega dne, v oblasti skupno 130 tisoč kvadr. km abesinskega ozemlja. Z zavzetjem Makale bodo imeli Italijani v svojih rokah vse kraje severno od rek Takaze in Ševe. Policija v belgijskih rokah Addis-Abeba, 7. novembra. A A. Oficirji bel-oijske vojne misije, ki so pred kratkim prispeli v Addis-Abebo, so danes prevzeli upravo tamkajšnje policije. Istojski vojvoda gre v Afriko Rim. 7. novembra. AA. Iz Bočna poročajo da Pistojski vojvoda, ki je bližnji sorodnik Uia-Viktorja Emanuela III., odpotoval v Nali, kjer se bo vkrcal na neko ladjo in z njo potoval v Vzhodno Afriko. Kot prostovoljec služil nri 23. fašistični diviziji. ► Minister dr. Miškulin na potovanšu Gospić, 7. novembra. Kakor znano je minister pravde dr. Miškulin na inšpekcijskem potovanju po Liki. Včeraj je posetil občino Hosinj v svojem volilnem srezu Pe-rušiču. Pred občinsko zgradbo ga je sprejela vsa vas. Hiše so bile okrašene z državnimi zastavami in preprogami. Obrtniški dan 1. decembra Beograd, 7. novembra. A A. Za proslavo obrtnega dne 1. decembra 1.1. je glavna zveza obrtniških združenj kralj. Jugoslavije pripravila obsežno poslanico, ki obsega tale vprašanja: Razdolžitev obrtnikov, vprašanje javnih del, pobijanje protipravilnega dela, vprašanje nelojalnega tekmovanja, socialno zavarovanje obrtnikov, vprašanje obrtniškega zadružništva, vprašanje okrepitve obrtniških organizacij in obrtnega tiska. — Predsedstvo glavne zveze bo poslalo poslanico vsem obrtniškim organizacijam v državi, da jo prouče in da prijavijo svoje morebitne opombe. Važna odločitev glede prodaje mesa Beograd, 7. novembra. AA. — Beograjska obrtniška zbornica je poslala svojim članom okrožnico, v kateri jih opozarja na razsodbo državnega sodišča o razveljavljenju dovoljenj za trgovino s svežim mesom. Razsodba drž. sveta se glasi: Za pridobitev pravice do trgovine s svežini mesom je merodajna okolnost, da se pri prodaji svežega mesa blago razdeli, to se pravi razseka. To pa je dejansko lastnost mesarske obrti, ki jo je mogoče pridobiti samo s potrebno strokovno pripravo. Otvoritev proge Beograd-Pančevo Beograd, 7. novembra. AA. V noči od 9. na 10. december ob 0. uri pride v promet na novo zgrajena proga Beograd—Klanioa—Pančevo. Na progi se otvori nova postaja Ovca za ves promet izvzemši vagonske pošiljke živine. Postaja Beograd-Sava se ukine, namesto nje pa pride odpravništvo blaga Beograd I, Vlaki, ki so doslej vozili na progi Pančevo —Petrovgrad in Pančevo—Vršac, bodo prihajali in odhajali odslej s postaje Beograd-Dunav. Zveze med Pančevom-predmestjem in Pančevom ter obratno bodo vzdrževali lokalni vlaki. Vsi ti vlaki bodo postajali v pančevskem pristanišču. Potniki, ki pridejo do postaje Beograd-Dunav in žele nadaljevati vožnjo z beograjske postaje ali obratno, bodo sami poskrbeli za prestop z ene na drugo postajo. Kongres bolgarskih obrtnikov Beograd, 7. novembra. AA. Zveza bolgarskih obrtnikov bo imela 9 .in 10. t. m. v Sofiji svoj prvi kongres. Predsedstvo zveze je poslalo vabilo jugoslovanskim predsednikom obrtniških organizacij na ta kongres. Po sklepu glavne državne zveze obrtniških združenj Kraljevine Jugoslavije bo skupščina jugoslovanskih obrtnikov odpotovala na Bolgarsko in se udeležila omenjenega kongresa. Kliring Beograd, 7. novembra. AA. Po poročilu Narodne banke z dne 7. novembra 1.1. je po nemškem kliringu plačana poslednja aviza št. 8411 z dne 15. maja 1.1., po italijanskem pa It. 75.320 z dne 2 .avgusta 1.1. Potres — najbrže na Grškem Beograd, 7. novembra. Poročilo potresomer-nega zavoda: Davi 7. t. m. ob 5 uri 37 minut in 58 sekund so aparati potresomemega zavoda na Tašmajdanu zabeležili začetek zelo mečnega potresa, oddaljenega kakih 510 km južno od Beograda. Maksimalni premik zemlje je bil ob 5 uri 39 minut in 25 sekund. Znašal je 149 mikronov z valovno periodo šestih sekund. Konec potresa so aparati zabeležili ob 5 uri in 59 minut. Potresi so se začeli, na albanskem ozemlju. Njihova jakost je znašala 8 do 9 stopinj Forel-Mercalijeve lestvice.. Potres je povzročil škodo. Na našem ozemlju so ga bolj slabo čutili v jugozapadnem delu vardarske banovine, vendar brez vsakih posledic. Osebne vesti Beograd, 7. novembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kr. namestništva in na predlog prosvetnega^ ministra sta premeščena: za učitelja na meščanski šoli v Trbovljah Edgar Vončina, učitelj na meščanski šol'i v Bileču, in za upravitelja meščanske šole v Žalcu Rudolf Godile, učitelj na moški meščanski šoli v Celju. — Upokojen je dr. Josip Hribrar, načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje pri kr. ban. upravi savske banovine v Zagrebu v 3. skupini 2. stopnje. . Beograd, 7. novembra, b. Napredoval je v ministrstvu za kmetijstvo za svetnika v 4. polož. skup. 2. stop. Ladislav Valenta, dosedaj sekretar 5. polož. skup. Za veterinarskega svetnika v 5. polož. skup. pri sre-skem načelstvu v Užicah je postavljen Josip Penje, veterinarski svetnik v p. Vremenska napoved NOVI SAD: Deloma oblačno v Primorski iti Vardarski banovini. — Oblačno in megleno v ostalih predelih države. Dežuje v gornjem delu Primorja, deževalo je v preteklih štirih in dvajsetih urah po vsej državi. Temperatura je padla na južni polovici, a zvišala se je na severni polovici države. Najnižja Plevlje 0 stopinj C, najvišja Ercegnovi 19 stopinj C. Napoved za jutri: Prevladovalo bo oblačno in megleno vreme v kraljevini; verjetno, da bo deževalo na severu in severozapadnih krajih. Temperatura se bo nekoliko zvišala. Sobice vzide ob 6.25, zaide ob 16.18. Dunajska napoved: Nobenih posebnih sprememb sedanjega vremena. Prediedifvosenata in skupščine pri knezu-namestniku Beograd, 7. novembra. AA. Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle in kraljevska namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič so danes opoldne sprejeli v avdi-jenci novo predsedstvo senata, koj nato pa novo predsedstvo Narodne skupščine. Tekom teh avdijenc sta se novoizvoljeni predsedstvi senata in Narodne skupščine predstavili kr. namestništvu. Beograd, 7. novembra. AA. Predsednik Narodne skupščine Stevan Čirič je bil da- nes opoldne s člani predsedstva sprejet v avdijenci od kraljevskih namestnikov. Pri tej priliki je predstavil kraljevim namestnikom novoizvoljeno predsedstvo Narodne skupščine. Beograd, 7. novembra. AA. Predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič je bil danes opoldne s člani predsedstva senata v avdijenci pri kraljevih namestnikih. Pri tej priliki je predstavil kraljevim namestnikom novoizvoljeno predsedstvo senata. Skupščina se sestane v ponedeiiek 11. t. m. Beograd, 7. novembra. AA. Predsednik kr. vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadi-novič je poslal danes predsedniku senata dr. Ljubomiru Tomašiču in predsedniku Narodne skupščine Stevanu Čiriču pismo, v katerem jima sporoča, da se bodo v skladu s členom 26. zakona o poslovnem redu v senatu in Narodni skupščini začele seje semata in Narodne skupščine 11. t. m. z ulcazom kr. namestništva. Beograd, 7. novembra, b. Narodna skupščina se bo sestala v ponedeljek 11. t. m. dopoldne k rednemu zasedanju. Ob tej priliki se bo prečital ukaz v zasedanju parlamenta. Prva seja bo bolj formalnega značaja. Nato bo v razmahu nekoliko dni skupščina spet sklicana, da izvoli svoje stalne odbore verifikacijskega, administrativnega, finančnega, imunitetnega in odbor za prošnje in pritožbe. Vsak od teh odborov šteje po 21 članov in ravno toliko namestnikov, razen finančnega, ki šteje 31 članov in 31 namestnikov, šele po izvolitvi vseh skupščinskih odborov bo prešel parlament k rednemu parlamentarnemu delu. Za izvolitev skupščinskih odborov vlada tu največje zanimanje. Opozicijski klubi, Jevtičev Jugoslovanski klub, nezavisni klub, narodni delovni klub, kakor tudi vladni klub JRZ, se intenzivno pripravljajo na te volitve. Danes so v vseh poslanskih klubih razpravljali poslanci, ki so se v zadnjih dneh pripeljali v Beograd v velikem številu k političnemu delu, o volitvah. Upoštevajoč vse činjenice, smatrajo vsi politični krogi, da stoji Narodna skupščina pred zelo resnim delom. Vlada bo predložila poleg že predloženih zakonskih predlogov še cel niz drugih zakonov, ki naj doprinesejo k dokončni konsolidaciji in normalizaciji razmer v državi. Takoj po sprejemu nekaterih nujnih zakonov pa pride v Narodni skupščini v razpravo tudi proračun za novo proračunsko leto 1936/37. Finančni odbor, ki bo dobil takoj od finančnega ministra predlog novega proračuna, bo začel takoj z razpravo in pričakuje se, da bo finančnemu odboru predložen državni proračun že ob koncu tega meseca. Profetorii pri ministru Stoševiču Beograd, 7. novembra, b. Prosvetni minister Dobrivoj Stošević je sprejel, danes glavno upravo Jugoslovanskega profesorskega društva s predsednikom Radojem Kneževićem na čelu. Predsednik Jugoslovanskega profesorskega društva Knežević je izrazil veliko zadovoljnost profesorjev, da je prosvetni minister odprl večje število srednjih šol, kjer jih je dozdaj primanjkovalo, zlasti gimnazij v Južni Srbiji. Nato je zaprosil gospoda ministra, da predloži Narodnemu predstavništvu načrt zakona o srednjih šolah, s katerim se morejo regulirati mnoga važna vprašanja, ki se tičejo pouka in srednješolskega učiteljstva. Poudaril je, da je čimprej treba uvesti javno ocenjevanje učiteljstva. Nato pa je predsednik glavne uprave zaprosil, da bi gospod minister izposloval izredne kredite za napredovanje profesorjev na srednjih šolah, ker je sedanje proračunsko stanje takšno, da ne morejo napredovati niti suplenti, ki so položili profesorski izpit. Gospod minister je izjavil, da bo v kratkem času predložil kraljevski vladi že pripravljen načrt zakona o srednjih šolah, ki ga bo pozneje poslal glavni upravi za morebitne izpre-membe, nato pa bo predložen Narodni skupščini v odobritev. Dalje so se ob tej priliki razgovarjali zastopniki profesorskega društva z gospodom ministrom tudi o drugih vprašanjih, ki zanimajo naše srednje šole in srednješolsko učiteljstvo. Minister je izjavil, da glavna uprava lahko računa na njegovo popolno pomoč. Judenburg vabi! Odhod avtobusov v soboto 9. novembra ob 13 izpred hotela »Union« v Ljubljani, šilinge si mora vsak preskrbeti v Ljubljani. Prolaznice preskrbi odbor. Potnega lista ni treba. Slavnosti se udeleže: zastopnik banske uprave v Ljubljani dr. Vončina Franc, banski načelnik, zastopnik ljubljanske občine podžupan Evgen Jarc, zastopnik mariborske občine podžupan žebot Franc in zastopnik celjske občine magistratni direktor Šubic. Odbor za postavitev spomenika ju-denburškim slovenskim vojakom bo tudi poslal svojo delegacijo, ravno tako bo tudi zastopana Zveza bojevnikov v Ljubljani. Kamnosek Kunovar je podaril marmornato žaro, v katero bo položena domača prst iz vseh krajev Slovenije, žara bo postavljena na grobnico slovenskih vojakov v Judenburgu. Na oltar te grobnice bo položen srebrn venec z napisom, ki ga je sestavil naš pesnik Oton Župančič in ki se glasi: »Nepozabljenim bratom ljubljenim, ki v tujini spe, v večno svet spomin — njih tovariši.« Cvetličarski mojster Bizovičar je podaril krasen kranjski šopek iz rdečih nageljev, tmmmmammmmmmmammmmmaammami ihmim— ki bo tudi položen na slovensko grobnico v Judenburgu. Poleg tega bo položenih na grob slovenskih vojakov tudi več svežih vencev iz domačega cvetja z jugoslovansko trobojnico. Komert v Hubadovi dvorani Koncert sodobne glasbe z njenimi protagonisti Slavkom Ostrcem in dr. Danilo bvara. Sodelovale so kot solistinje sopranistinja Štefka Korenčanova in altistka Bernot-Golobova. Švarov »Brodnik« in Ostrčeva »Procesija« sta želi vkljub temu, da širša publika odovratno odklanja nove skladbe, čedno priznanje. Dr. Švara je odličen in verziran pianist, njegovo tehnično znanje ga usposablja za najtežje koncertne naloge. Violinistka gospa Vida Hribar Jerajeva je doprinesla k umetniškemu večeru izredno velik dar. Bogomir Leskovec, viojolončeiist posebnega formata je izvajal lastno sonato v treh stavkih z zavidanja vredno tehniko. Mala klavirska soita Sturmova je vzbudila pozornost na delo mladega skladatelja. Pri klavirju sta se izmenjaje menjala prof. Lipovšek in dr. Švara. Hubadova dvorana glasbene Matice je imela s tem intimnim koncertom slovenske moderne glasbe zabeležiti viden uspeh. Z. P. ulihj.uiuii,i ii-i in .. mrnwini ■ i > iniHTHiiinn Francoski finančni minister o vzrokih gospodarske krize Pariz, 7. novembra. Finančni minister Marcel Regnier je bil danes častni gost pariškega ameriškega kluba. Kosila, prirejenega njemu na čast, se je udeležilo mnogo odličnih gostov, med njimi tudi ameriški poslanik v Parizu Straus, Regni-erjevi sodelavci in ravnatelji pariških ve-lebank. Po kosilu je finančni minister v krajšem govoru orisal gospodarski in proračunski položaj na Francoskem. Dotaknil se je gospodarske krize na vsem svetu in dejal, da vidi tri glavne vzroke sedanje krize: 1. padanje cen; to zlasti v kmetijstvu hudo zadene pridelovaca. Tako n. pr. je bila leta 1934 prodajna cena kmetijskih pridelkov tako majhna, da ni pokrila niti proizvajalnih troskov. V državi, kjer živi 50% prebivalstva od kmetijstva, je poljedelska kriza obenem kriza vse države. Kmetski stan mora vsekakor gledati, da dvigne svoj živi jenski standard. 2. drugi vzrok, je dejal Regnier, je padanje naročil v zasebni industriji. To se posebno občuti v kovinarstvu. Regnier je pri tem omenil veliko vlogo, ki jo lahko za omiljenje industrijske krize igra kre- dit, in je omenil, da išče Lavalova vlada novih osnov za takšne kredite, 3. tretji vzrok sedanje krize je po Regni-erjevi sodbi širjenje tako imenovane luk-susne industrije. V tem pogledu ne moi'e Francija sama ničesar ukreniti. Regnier je nato navajal še druge težkoce, s katerimi se mora boriti sedanje francosKo gospodarstvo, in navedel tudi razloge, ki mu narekujejo optimizem za bodočnost. Seja francoskega vrhovnega vojnega sveta Pariz, 7. nov. AA. Havas poroča: Današnje seje vrhovnega vojaškega sveta se je udeležil tudi kolonijalni minister Louis Roliin. To je prvi primer, da je kolonijski minister prisostvoval seji vrhovnega vojaškega sveta. Sedanji predsednik vlade Laval je svoječasno, ko je bil še minister za kolonije, zagovarjal stališče, da ima tudi kolonijski minister biti na teh sejah. Tej seji pripisujejo pariški politični krogi veliko važnost, ker jo stavljaju v zvezo z rimskimi razgovori. Predrznost Starhember-govega zaupnika Avstrija prosjači v Londonu London, 7. novembra, n. Včerajšnji »Star« je objavil vest, da se v Londonu mudi tajnik avstrijskega podkanclerja Starhem-berga, ki skuša pridobiti politične simpa- V tije in finančno pomoč Velike Britanije za F avstrijski režim, ki je sedaj popolnoma pod kontrolo Italije. Tajnik kneza Starhember-ga, pravi list, v Londonu ne bo uspel, pa naj počne karkoli. eNsramno postopanje avstrijskih oblasti proti političnim nasprotnikom, ofenzivni ton po režimu inspirira-nega dunajskega tiska v italijansko-abesin-skem sporu in končno odklonitev sankcij po avstrijski vladi so dejstva, ki nikakor ne govorijo v prilog misiji Starhembergo-vega tajnika. Kai nameravalo Japomi ? London. 7. novembra, n. »Times« poroča o velikih transportih japonskih čet južno Pekinga. Zaradi tega je bil na tamkajšnji železniški progi ukinjen civilni promet. Ja- 1 ponska vojaška policija je aretirala mnogo Kitajcev v Pekingu in Tientsinu z motivacijo, da so člani modrih srajc in da je postalo njihovo delovanje nevarno. Londonski list meni, da nameravajo Japonci izkoristiti sedanje razmere na Kitajskem in mednarodno politično napetost v Evropi ter zasesti nove predele Kitajske. Meglen poSožai v Gdansku Gdansk, 7. novembra. AA. Oblasti so izdale stroge odredbe proti opozicijskemu tisku. Nekateri listi so tudi za nekaj dni ukinjeni. Vrhovni komisar DN Lester je zaradi tega interveniral, toda brez uspeha. Pravijo, da so neki ekstremni gdanski na-rodno-socialistični prvaki zahtevali od gdanskega senata, da prepove povratek , vrhovnega komisarja Lester ja, ki se je pred dnevi mudil v Ženevi. To zahtevo so utemeljevali s trditvijo, da je Lester v Ženevi nepovoljno poročal o gdanskem senatu. Kljub sem strogim odredbam pa je pričela opozicija razvijati silno delavnost. Pravijo, da je v septembru in oktobru iz gdanske narodno-socialistične stranke izstopilo okrog 1300 oseb. Proti opoziciji v Litvi Kovno, 7. novembra. AA. Vojaške oblasti so v okviru obsednega stanja opozicijskim strankam prepovedale do nadaljnega vsako politično delovanje. Državi sta mir in red absolutno potrebna. Najbolj sta bili zaradi te odredbe prizadeti liberalna in krščansko-demokratska stranka. Poljska in Madjarska Varšava, 7. novembra, š. Kakor znano, se v Varšavi mudi madjarski prosvetni minister Homan. Včeraj je bil v poljskem zunanjem ministrstvu podpisan protokol, ki določa osnovna načela za intelektualno zbližanje med Poljsko in Madjarsko. Protokol se naslanja na kulturno konvencijo med obema državama, ki je bila podpisana 21. oktobra 1934 leta. Pomorska konferenca London, 7. novembra, n. Druga londonska pomorska konferenca se bo pričela 5. decembra. Odgodili so jo za tri dni, ker japonski delegati ne morejo o pravem času prispeti v London. Danes je vlada sprejela tudi francoski pristanek na angleško vabilo. Iz Italije in ameriških Zedinjenih držav pa pristanka za enkrat še ni. Splošno sodijo, da bo konferenca trajala do božiča. Vprašanje grške vlade Atene, 7. novembra. AA. Bivši predsednik republike Aleksander Zaimis je izjavil, da bi pristal na sestavo koncentracijske vlade pod pogojem, da bi bila v to vlada pripu-ščena tudi dva ali trije zastopniki dosedanje opozicije, med njimi tudi Sofulis. Službeno se zatrjuje, da vprašanje koncentracijske vlade še ni aktualno. Kriza avstralske vlade radi sankcij London, 7. novembra, n. Podpredsednik avstralske vlade Houghes, ki je bil prisiljen podati ostavko zaradi svojega stališča napram sankcijski akciji, se je včeraj branil pred parlamentom. Izjavil je. da popolnoma odobrava sankcije, da pa smatra, da bo njihovo faktično izvajanje Dzvalo resne zapletljaje v mednarodni politiki. Zadnie vesti Berlin, 7. nov. AA. ĐNB poroča iz Atldis-Abebe: Dan za dnem prihajajo v abesinsko prestolnico velike pošiljke streliva. Včeraj je 5el po glavnih ulicah večji transport municije. Oborožitev abesinskih čet se je znatno popravila-Čez Berbero in Zeilo prihajajo večje količine pušk. Sodijo, da je Abesinija v zadnjem časa uvozila okoli 200.000 pušk. Addis-Abeba. 7. nov. A A. V zvezi z vrnitvijo naslednika na abesinskem prestolu v Addis- Abebo, se doznava, da bo prestolonaslednik jutri imenovan za poveljnika prestolnice. Addis-Abeba, 7. nov. A A. Boji na severnem in na južnem bojišču trajajo dalje. Po zagotovilih iz poučenih krogov niso doslej na n<>be' nem bojišču nastopile večje abesinske enote-Z abesinske uradne strani tudi zavračajo S°' vorice, da bi se čete rasa Kase umikale Taaskemu jezeru. Nasprotno, pravijo, da je ^ Kasa zasedel postojanke, ki mu jih je odredi vrhovno poveljstvo. Naši učitelii za gospodarsko in duhovno osvoboditev liudstva . ...... ' 1 Madjarska motociklista Sulkowsky in Bar-tha, ki sta potovala okoli sveta in prevozila 150 000 km. Prepotovala sta G3 države v Evropi, Aziji, Avstraliji in Ameriki Kozje, 5. novembra. Nedavno se je vršilo v letošnjem letu prvo zasedanje učiteljskega društva v našem srezu, ki je zborovalo v šoli v Polju. Predsednik učiteljskega društva tov. A. čok je s primernim govorom počastil spomin našega blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I., Zedinitelja. Učiteljstvo je počastilo njegov spomin s trikratnim »Slava!« in enominutnim molkom. Počastili so tudi spomin umrlega tov. Šetinca Franca, ki je bil pred časom predsednik našega društva. Predsednik je poročal o položaju. Iz Savske banovine prihaja vsako leto v naš srez precejšnje število otrok. Zaradi tega je otežkočen pouk. Sledilo je tajniško poročilo. Blagajniške knjige je pregledal nadzorni odbor ter jih našel v redu. Debatirali so tudi o redukciji draginjskih doklad, ka-.tere občutijo nekateri učitelji prav občutno. Sledili so razni predlogi. Sekcija JUU v Ljubljani naj opozori kr. bansko upravo, da je nujno potrebna preureditev tečaja, v katerega naj se sprejemajo v prvem redu mlajši tovariši(ice), ki se zanimajo za kmetijstvo oz. gospodinjske nadaljevalne šole. Ta predlog naj se utemelji: Za tečaje v letošnjih počitnicah se je priglasilo precejšnje število članstva — učiteljev-novincev. Vendar so bile prošnje vseh odbite z motivacijo, da imajo prednost starejši učitelji. Ako se ne bo kader učiteljstva teh šol takoj izpopolnil z mladimi močmi, se kmetijsko ali gospodinjsko nadaljevalno šolstvo v našem srezu, ki je šele v začetnem razvoju, ne bo moglo uspešno razvijati. Pripravnikom, ki so bili nameščeni iz bednostnega fonda, naj se všteje doba, ako so bili v razredu, za polaganje praktičnega izpita. Zaznalo se je, da ni enoten postopek v vseh srezih Dravske banovine glede prekinitve pouka ob času trgatve, oziroma spravljanja poljskih pridelkov. Glede na to se je naprosilo sekcijo JUU v Ljubljani, naj posreduje pri kr. banski upravi, da bodo krajevni šolski odbori sami odredili proste dneve, kadar je pač potrebno. Tov. Podjavoršek Albin iz Rogaške Slatine je referiral o »Študiju naše vasi«. Prikazal je podobo našega malega kmeta s smernicami za njega rešitev. Učiteljstvo je predavatelja nagradilo s pohvalo in priznanjem. Tov. Zehrer je očrtal kongres »Jadranske straže« v Ljubljani, nakar je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje. Vesti it Italije Obsodbe na goriškent tribunalu. Na en mesec in 20 dni strogega zapora in 880 lir globe je bil obsojen jugoslovanski državljan Jakob Lukančič iz Hotedražice, ker je v Italijo tihotapil kavo, cikorijo in tobak. Mesec dni zapora je dobil Franc Florenin iz Sovodenj, ker se je uprl povelju oblastva javne varnosti. Na 7 mesecev in 15 dni strogega zapora, 1 leto 1 mesec 111 15 dni navadnega zapora in 600 lir globe in na povračilo pravdnih stroškov je bit obsojen Alojzij Kosič, ker se je skušal splazili v stanovanje Franceta Verč v Šmarjah na Vipavskem in tam izvršiti neko tatvino, dalje ker je imel pri sebi veirilie in ker je kršil policijski opomin. Dve leti strogega zapora je df tl Maks Bavčar iz Rihemberka, ker je namenoma telesno poškodoval nekega Antona Piščanc prizadevni mu poškodbe ozdravljive sicer v 10 dneh, vendar y posledice, da mu je oslabel prebavni organ. Drzen napad v Trstu. Ana Žerjal vdova Me-Bica iz Doline je prišla v Trst nakupavat tobak, b neposredni bližini glavne trafike, kjer je na-meravala prevzeti tobak, je planit nad njo kakili 20 let stari nepridiprav in jo odzadaj iznenada udaril s kladvom po glavi. Nato jo je naglo odkuril, tako da ga ni mogel nihče ujeti. Uboga žena je bila prepeljana v bolnišnico, kjer y.° .n ugotovili nad tilnikom večjo rano, ozdrav-!.!!Vo v kakih ireh tednih. Mladi zločinec jo je gotovo poskušal oropali, kar 21 Danes ob 16., 19T5 in 21T5 nri Nepozabni uspeh včerajšnje premiere Paula Wessely kot princesa Marija Luiza Zgodovinska drama romantične ljubezni in večnih človeških motivov. Metternich, Franc II., cesarica Jozefina, mladi vojvoda Modenski, princesa Marija Luiza — igra velikih dogodkov in skrite ljubezni Predprodaja vstopnic od 11—12.30 in od 15. ure dalje. wtaBBHtasaaaaaaBasBaasassaasi udaril po glavi tako. da je Julijana, ki je v tem trenutku zaklicala še svojega moža, padla nezavestna na tla. Na krik svoje žene je takoj prihitel s koso v roki Franc Osek, katerega je Kores vprašal: »No, kaj boš pa ti napravil?« V odgovor ga je Osel; udaril s peto kose s tako silo po glavi, da mu je prebil lobanjo in je Kores radi krvavitve možgan, po preteku 3 ur umrl doma. Posestnik Franc Osek, ki je star šele 24 leta, je dejanje priznal, izgovarja pa se le, da ni imel namena Franca Koresa ubiti. Sodni senat je izrekel sodbo, pri kateri se Franc Osek kaznuje na 3 leta robije, na izgubo častnih pravic za 3 leta, na plačilo povprečnine Din 800'-— in plačilo odškodnine Koresovi rodbini za stroške zdravnika in pogreb. Zahtevki Koresove rodbine glede alimentacij so bili zavrnjeni na pot civilne pravde. f Joško Stele Kdor je bil kdaj na ljubljanskem vele sejmu ob nastopih narodnih noš, je najbolj občudoval pristno pestrost kamniške skupine, ki jo je vodil Joško Stele. Po dolgotrajnem bolehanju je v sredo zvečer doma v svojem, preljubem Kamniku, ..ki mu je žrtvoval vse svoje moči, dobri Joško izdihnil, star 75 let. . Morda bi se danes Joška Steleta ne spominjali, čeprav je bil od leta 1904. na j vestne j ši tajnik kamniške občine. Samo lokalnega pomena pa pokojni Joško ni bil zaradi svoje ljubezni do našega izginjajočega narodnega blaga. Bil je živa kronika Kamnika in vse njegove okolice, saj so v njegovem spominu iz izročila davno umrlih prednikov spet oživeli stari časi z že davno strohnelimi osebami. Kakor posvečene relikvije je Joško vse svoje življenje zbiral obleke, nakit, opravo in druge predmete, ki so ljudje živeli z njim v minulih 200 letih. V garderobi častitljive kamniške Narodne čitalnice je zbral pravi muzej slovenske folklore, ki v marsičem visoko prekaša celo ljubljanski Etnografski muzej. Zlasti kar se tiče moških oblek, je ta zbirka edinstvena in zato fundamentalnega pomena za studij naše narodne noše. Z znanstveno natančnostjo je preiskoval preteklost, določal pristnost in tipičnost ter vsak predmet ovil z oživljajočo zgodovino. Ohranil je nešteto imen, rekov In verzov, ki bi bili drugače izgubljeni za našo narodno umetnost, škoda, da vse to bogastvo ni ostalo zapisano in se je ohranilo le v spominu in v zapiskih prijateljev tega skromnega delavca na polju naše etnografije. Zato bo pa ime tihega in skromnega Joška Steleta živelo tudi v naši kulturni zgodovini na častnem mestu med redkimi raziskovalci karakteristik slovenskega naroda. Njegov muzej v Kamniški čitalnici mu jamči časten spomin! Ante Gaber. Narodno gledališče Drama Začetek ob 20. uri 8. nov., petek: zaprto. 9. nov., sobota: Kako zabogatiš. Premiera. Red C. 10. nov., nedelja ob 15. uri: Frak ali Od krojačka do ministra. Izven. Znižane cene, ob 20. uri: Bratomor na Metavi. Izven. Znižane cene. Opera Začetek ob 20. uri 8. nov., petek: zaprto. 9. nov., sobota: Gorenjski slavček. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 20 Din navzdol. Izven. Pred predstavo se igra Jenkova uvertura Kosovo, o Jenku govori skladatelj Adamič. šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.15 uri. Sobota 9. nov.: škandal pri Bartlettovib, (Vzorni soprog). Premiera. Radio Petek 8. novembra. LJUBLJANA: 11.00 Šolska ura: Dau miru (g. Vojko Jagodič) — 12.00 Pesmice in godba na ploščah — 12.45 Vremenska napoved, poročila — 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila — 13.15 Ura francoske glasbe (Radijski orkester) — 14.00 Vremensko porof-ilo in borzni tečaji — 18.00 O gospodinjskih nadaljevalnih šolair (ga. Anka Mešiček) 18.20 Harmonika (plošče) — 18.40 O zaščiti upnikov (dr. Joža Voršič) — 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila — 19.30 Nacionalna ura — 20.00 Spominska proslava Davorina Jenka — 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda — 22.15 Zvoki iz naših krajev (Radijski orkester). Dnevni dogodki X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval književnik Dušan Nikolajevič: Misel narodne poezije in Filip Višnjić. Prenos iz Beograda. X Dar. Podpredsednik senata dr. Miroslav Ploj je izročil rektoratu ljubljanske univerze v počastitev spomina pokojne Olge Pleweissove za podporo revnim akademikom znesek 500 dinarjev. Rektorat mu izreka za velikodušni dar najtoplejšo zahvalo. * V Šentjakobskem gledališču uprizore v soboto 9. t. m. ob 20.15 izvrstno Hopwoodovo veseloigro »Škandal pri Bartlettovih« (Vzorni soprog). Pikantna veseloigra je dosegla na vseh svetovnih odrih ogromen uspeh. Dejanje je zelo pestro, igra polne besedne in situacijske komike. Prvo in drugo dejanje se godi v salonu, tretje pa v spalnici pri Bartlettovih. V glavnih vlogah nastopijo: Baranova, Klavorova, Hanžič, Košak, Petrovčič. Režira Košak. Ker je za predstavo veliko zanimanje, naj kupi cenj. občinstvo vstopnice že v predprodaji. — Mladini neprimerno. — V nedelio se igra ponovi. * Sokolsko društvo Ljuhljana-šiška. Drevi ob 20. uri bo predaval dr. VERČON O ABESINIJI. Po predavanju film: Milijonarjeva prijateljica. Vstopnina Din 3’—. Dober dan zimsk ——----------- Lutz * Predavanje SPD. Drevi ob 20. uri bo predaval pod okriljem SPD g. prof. Viktor Petkovšek o naši alpski flori. Predavanje bo spremljalo okrog 100 diapozitivov, med njimi večina barvastih. Obeta se nam prav zanimiv večer, ki bo posebno važen za planince in ljubitelje gorskega cvetja. Vstopnice so na razpolago v pisarni SPD na Aleksandrovi cesli, ter zvečer pred predavalnico od pol 20. ure dalje. * »Kako zabogatiš« je naslov nove premiere v drami. Delo je napisal B. Shaw. V tem delu nam z dosledno fanatično pravičnostjo pokaže meščansko družbo, kako reagira na vprašanja, ki se tičejo denarja. Pove nam, kako si ta družba kopiči denar in z ostro satiro nam kaže. kako je' tej družbi postalo vse samo predmet kupčije. Režija in inscenacija je inž. Štupičeva. Premiera bo za red C. * »Gorenjski slavček« kot ljudsko operno predstavo po globoko znižanih cenah od 20 Din navzdol pojo v operi v soboto 9. t. m. Ta večer se bo tudi naše gledališče spomnilo stoletnice rojstva skladatelja Davorina Jenka. O Davorinu Jenku ho govoril ta večer pred začetkom operne predstave Emil Adamič, orkester pa zaigra Jenkovo uverturo »Kosovo«. Veljajo cene od 20 Din navzdol. — Basist Marjan Rus bo gostoval v nedeljo popoldne v naši operi, in sicer v Offenbachovi operi »Hoffmannove pripovedke«. — Statisti in statistke za »Aldo« se vabijo, da pridejo v petek 8. t. m. ob 19. uri v opero. Razen že priglašenih naproša gledališka uprava še nove dame in gospode, ki bi bili pripravljeni sodelovati, da se priglasijo ta večer. X Iz vlaka je padla včeraj dopoldne na škofjeloškem kolodvoru 221etna Micika iz Cerknega, ko je bila namenjena v Kranj. Peljati se je morala takoj v ljubljansko bolnico, vendar pa poškodbe niso nevarne. Kino Sloga Ljubljanski Dvor Tol. 2730 Danes zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri Bratje Karamazovi Po istoimenskem rom. F. Dostojevskega Frits Kortner in Ana Sten Najnovejši zvočni tednik Fox s prizori z abesinskega bojišča He pozabite ogledati si ta spored! X Svečana otvoritev proge Beograd—Pančevo. V soboto 9. t. m. bo svečano izročen prometu dunavski most kralja Petra II. Hkratu bo otvorjena nova proga Beograd—Pančevo. Otvoritvene svečanosti se prično ob 11. Most bo blagoslovil patrijarh Varnava. Kraljevi namestnik Nj. Vis. knez 'Pavle bo s simboličnim aktom otvoril novi most in ga izročil prometu. X Cvija izročen sodišču. Zagrebška policija je zaključila preiskavo proti vlakovodji Grgi Cviji, ki je na zverinski način umoril gluhonemo Katico Srečec. Cvija je sprva vse tajil, potem pa je pod težo dokazov priznal le to, da da je Katica prva napadla in jo je le kaznoval s tem,' da ji je vrnil udarec. Dekle pa s>e je onesvestilo, nakar jo je vrgel skozi okno. Kljub neverjetnosti le izjave vztraja Cvija pri njej. Policija ga je včeraj z vsem obsežnim dokazil-nim materialom izročila državnemu tožilstvu. X Zaradi 200 Din sta se usmrtila. Zdaj je prišlo na dan, zakaj sta izvršila strašen samomor s skokom s stolpa zagrebške katedrale stavec Filippi in modistka Kitarovičeva. Neka uradnica v Belini je izpovedala, da je Andjelka Ki-larovič dne 18. oktobra, ko je potovala v Split, ukradla neki tovarišici 100 Din, neki drugi gospe pa tudi 100 Din. Policija jo je izsledila, vendar jo je izpustila, ker okradeni nista zahtevali kazni. Ta tatvina je bila pravi vzrok, da se je Kitarovičeva tako potrta vrnila iz Splita. Dekle je imelo še toliko vesti, da je povedalo o vsem tem svojemu fantu Filippiju. Balo pa se je, da bi stvar le prišla v javnost. Očetu Hijacintu v samostanu Sv. Dominika v Šibeniku je Nedjelka pisala, da ji stoji pred očmi žig sramote in da ima le nekoliko strahu pred Bogom, sicer pa se je odločila za smrt. Tatvino je iz^ vršila zaradi nekega norega, nagona, kateremu ni mogla odoleti. Neki prijateljici je Nedjelka pisala, da more njen greh oprati samo- -mirt. Filippi pa je nekemu tovarišu pisal, da ve za vse, vendar je tako zaljubljen v Nedjelko, da bosta šla skupno v smrt. 200 Din je bilo torej povod za strašno smrt obeh zaljubljencev. X Samomor na Belju. Na državnem posestvu Belje.se je ustrelil inž. Ljubisav .Petrovič. V poslovilnem pismu pravi, da so ga dolžili večje poneverbe, v smrt pa da gre nedolžen. Na Belju je. služboval že 10 let. Star pa je bil 38 let. X Klobuk je izmaknila. Na p-oinenadi v Petrinji je policaj areti al neko Anico ščetinec iz Dravske banovine, ki je ukradla klobuk pri modistki Marici Petkovič. V trgovini je dolgo izbirala klobuke, potem pa odšla, češ da so vsi predragi. Po njenem odhodu je modistka opazila, da ji je zmanjkal njen najlepši model. Ko je stražnik Anico aretiral, je imela model že na glavi in je ponosno korakala z njim ob svojem kavalirju. Stražnika je hotela podkupiti s 100 dinarji, kar pa ji ni uspelo. Morala je v zapor. X Jevtičev list v Sarajevu. »Jugoslovenski list« poroča iz Sarajeva, da bo v kratkem začel tam izhajati nov dnevnik, ki bo zastopal politiko g. Jevtiča in bivšega notranjega ministra Popoviča. U®sbi* *sna DNEVNA PRATIKA Petek, 8. novembra. Katoličani: Bogomir. — Pravoslavni: 26. oktobra, Dimitrije. DEŽURNE LEKARNE Dr. Piccoli, Tyrseva cesta 6: Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste, Zaloška cesta 18. * * Pošta Ljubljana II (na glavnem kolodvoru) bo pričela poslovati v ponedeljek 11. t. m. v prenovljenih in razširjenih prostorih ter bo zopet sprejemala vse vrste poštnih pošiljk. * Ljubljana bo dobila v nedeljo nov okras v svoji sredini. Pred hišo, v kateri je umrl dne 25. novembra 1914 skladatelj Bože pravde in Naprej zastava Slave Davorin Jenko v Kolodvorski ulici št. 11 postavi in odkrije mestna občina ljubljanska na prošnjo Glasbene Matice spominski steber v počastitev spomina Davorina Jenka in po načrtih arh. univ. prof. Josipa Plečnika. Odkritje bo točno ob pol 12. uri dop. Pri tej priliki opozarjamo na nocojšnjo slav-no (no akademijo, ki se vrši ob 20. uri v proslavo rojstnega dne Davorina Jenka v Filharmonični dvorani. Obširen spored smo že objavili, izvajata ga solista gdč. Fratnikova in Jože Gostič, dalje šolski zbor, pevski zbor. Orkestralno društvo Glasbene Matice in gojenci drž. konservatorija. Slavnostni govornik je stolni dekan in kanonik dr. Frančišek Kimovec. Sedeži vseh vrst in cen so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice, od pol 18. ure dalje pa pred Filharmonično koncertno dvorano. Fr. Bernik, Tyrseva c. 12 Sprejema tudi vsakovrstna popravila * Sokolsko društvo Ljubljana II vabi svoje članstvo na prijateljski večer v soboto 9. t. m. v salonu pri Lozarju v Rožni ulici. Bratje in sestre, pridite vsi v prijetno domačo družbo. — Zdravo! * Ljudska univerza v Ljubljani prične s svojimi rednimi predavanji 11. t. m. Prvi bo predaval univ. prof. inž. arh. Vurnik Ivan o sodobnih težnjah v arhitekturi s posebnim ozirom na Ljubljano, in sicer v Del. zbornici. Ta predavanja se bodo vedno pričenjala ob 20. uri, so brezplačna in vsakomur dostopna. — Učni tečaj nemškega jezika se prične na Ljudski univerzi v torek 12. t. m. Prijavljene!, se naj zbero ta dan ob 20. uri na drž. trgovski akademiji v Ljubljani, Bleiweissova cesta. Prijave za učne tečaje italijanskega in francoskega jezika sprejema Ljudska univerza, Gosposka ulica 15, do vključno 14. t. m. * Smolo je imel. A. na ljubljanskem gradu si je omislil za zimo drva. Domenil se je s kmetom iz bližine Višnje gore za primerno ceno in kupčija je bila sklenjena. Kmetu so se pa njegova lastna drva smilila, naložil jih je kar s sosedove skladnice, da pa ne bi bilo sumljivo, je po vrhu nametal okrogljakov^ in jo odjadral v Ljubljano. Komaj so konjiči prisopihali na Grad, sta ga že ustavila dva orožnika in lastnik drv. Ni kazalo drugače, okrogljake je moral zmetati na poseben kup, celake pa na poseben. Hudiča, če bi bil vedel, da si jili ti naložil, ne bi te naznanil,« je tarnal lastnik, orožnika se pa za izpoved nisla zmenila. A. pa je moral odšteti denar orožnikoma. Stvar se bo nadaljevala pri sodišču, kajli kmetu je v zadnjih dneh zmanjkalo kar 12 sežnjev drv. * Društvo »Tabor« poziva svoje članstvo, da se v celoti udeleži koncerta Glsabene Matice v počastitev skladatelja Davorina Jenka, ki bo v petek 8. t. m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani. * Privilegiji na ljubljanskem Gradu. Gradu, ki je ena največjih in najbolj pisanih stanovanjskih kolonij in pribežališče, je mestna občina spet posvetila nekaj pozornosti. Obveljal je sklep, da se spodnji prostori podel • strankam, ki niso mogle plačevati najemnine, strankam pa, ki bi zmogle stanarino, pa zgornji, udobnejši prostori. Dve stranki sta se na ta način že zamenjali in zadovoljstvo je na obeh straneh. — Sedaj se je pa nadaljevanje preseljevanja ustavilo. Nekatere stranke, ki že po tri in po več let ne plačajo najemnine, si izbirajo bivališča po svoji volji, ki pa na magistratu seveda ne odločuje. Nečesa se pa magistrat pri vsej svoji pozornosti za Grad neče lotiti. Na Gradu sla-nuje stranka, ki ne vemo po kakšnih privilegijih plačuje za stanovanje Din 196’— letno in uživa poleg tega še ugodnopti vrta, dočim so bili vrtovi vsem drugim strankam odvzeti. Krivica pa je vtem, da prav z.a tako stanovanje plačujejo stranke z enakimi in tudi z manjšimi mesečnimi dohodki mesečno Din 21 (k-—. Skrajni čas bi bil, da se najemnine izenačijo in da se ukinejo privilegiji, ki jih socialni čiit nikakor ne more zagovarjati. Maribor ICal to z ^ašim gledališkem Maribor, 7. nov. Mariborsko Narodno gledališče preživlja te dni krizo, morda najhujšo od svojega obstoja. Razni dogodki zadnjih mesecev dajejo slutiti, da v našem gledališču že dolgo ni vse v redu. Spori med upravo, umetniškim vodstvom in igralci so žal prodrli tudi v javnost, ki vse dogodke razlaga po svoje. Že dejstvo, da je mariborsko gledališče v zadnjih letih izgubilo najboljše moči, ki so bile steber gledališča (Pregare, Kovačičeva, Daneš, Skrbinšek, Stupica, Severjeva in sedaj še Furijan), daje morda tudi napačno informirani javnosti misliti. Na drugi strani pa vodstvo gledališča ni polagalo ni-kake važnosti na vzgojo naraščaja in vrata mariborske Talije so bila vsa zadnja leta zaprta vsakemu, ki se je skušal uveljaviti. Tako je gledališče zašlo tik ob pričetku letošnje sezone v krizo, iz katere se skuša rešiti z mašenjem nastale vrzeli v ansamblu tako, da se veže na gostovanja ljubljanskega gledališča. Ali je to v interesu bodočnosti mariborskega gledališča, je dvomljivo. Vsa zadnja leta je delovanje mariborskega gledališča javnost tolerirala in vedno poudarjala njegovo nacionalno in kulturno poslanstvo, vse v najboljši veri, da gre gledališče lepšim časom naproti. Žal, da se je med tem v našem gledališču ustvarjala atmosfera, ki je morala pripeljati do sedanjega stanja. Zadeva igralca Furijana je samo člen v verigi, je pa dokaz, da so za marsikoga razmere pod sedanjim vodstvom nevzdržne. Gledališka uprava skuša spor z igralcem Fmiianom razjasniti po svoje, mislimo pa, da ima prav ta primer še globlje temelje. Vsa naša javnost je trdno overjena o težkih denarnih prilikah gledališča, ki mu ne | dovoljujejo onega razmaha, kot si ga mi vsi iskreno želimo. Toda dogodki zadnjih dni naj nam bodo resen opomin, da je treba gledališče tudi v teh skromnih razmerah spraviti na pravo pot. Nedavno demonstracijo mariborske intelektualne mladine v gledališču je treba vzeti z najresnejše strani. Gotovo ne moremo odobravati takega načina izražanja nezadovoljstva, poudarjamo pa, da je mladina bila vedno ona, ki je dajala pobude za nove smernice v najboljši veri pomagati in služiti s tem občim interesom. In prav mariborska intelektualna mladina je bila ona, ki je tvorila temelj gledališke publike in ki je dajala pobudo vsakemu podvigu gledališča. Da prav ta mladina v zadnjem času obrača gledališču hrbet, je treba razumeti pravilno in iskati vzrokov v gledališču samem, ki si mladine ne zna pritegniti. Vsem, ki se zavedamo važnosti kulturne usta- ’ nove, ki jo ima posebno v obmejnem mestu Narodno gledališče, je do tega, da se razmere končno razčistijo. Zato naj odločilni činitelji vzamejo vprašanje našega gledališča resno v pretres ter rešijo gledališče pravočasno propada, da se njegov obstoj tudi v bodoče ne bo reševal z raznimi javnimi izbruhi in demonstracijami. Narodno gledališče naj zopet postane ljudsko gledališče, dostojna svetinja naroda. Na vodilna mesta pa se naj postavim sposobni ljudje, umetniki z avtoriteto, ki uživajo vsestransko zaupanje. Za razne osebne ambicije, pa je našega gledališča škoda. —n. Jubilejni koncert Ipavčeve pevske župe. | V Mariboru bo izvedla Jenkovo proslavo z jubilejnim koncertom Ipavčeva pevska župa dne 15. novembra. Sodelovali bodo vsi mariborski in okoliški pevski zbori in na prireditev že danes opozarjamo vso našo javnost! Protestni shod stanovanjskih najemnikov. Društvo stanovanjskih najemnikov priredi v nedeljo 10. novembra ob pol 11. uri dopoldne na verandi Uniona protestni shod proti pretiranim najemninam. A Narodno gledališče. Petek, 8. novembra: Zaprto. Sobota, 9. novembra ob 20. uri: »Poljska kri«. Prvič. Gostuje J. Povhe. A Severni potapljač. Pri Zidanem mostu je ustrelil g. Gabrič severnega potapljača, ki se je zatekel v naše kraje. Redko ptico je nagačil Franjo Valner in jo razstavil v svoji delavnici v Slovenski ulici. A Slovo Štefe Dragutinovičeve. Naša zaslužna umetnica, ki je nedavno stopila v pokoj, se bo v kratkem poslovila od mariborskega občinstva in bo obenem proslavila štiridesetletnico svojega umetniškega delovanja. V gledališču pripravljajo za to priliko Frankovo veseloigro »Vihar v kozarcu«, kjer igra slavljenka glavno žensko vlogo. A Športne vesti. V nedeljo 10. t. m. bodo v Mariboru nogometne tekme v korist blagajne LNP. Na igrišču železničarja je določen naslednji spored: ob pol 14. uri Maribor:Rapid, ob pol 15. uri zmagovalec prve tekme proti Železničarju. Vsaka tekma bo trajala 2krat 30 minut. Vsi klubi so obvezani nastopiti v najboljših postavah. KINO SLOGA Ljubljanski Dvor Telefon 2730 1 JUt?!!! Opereta vesele razposajenosti, duhovitega humorja, muzike, petja, plesa, smeha! g 0sr@ei en©! i Eise Elster, Uršula GrabSey, I Harald Paulsen, Adele Sandrct!:. Albert Lieven, Richard Romanovsky || Jutri! Premiera! Jutri! A Tudi v Glasbeni Matici vre. Mariborska Glasbena Matica tudi preživlja krizo.. Na nedavni seji, ki je bila zelo burna, je podal ostavko dosedanji predsednik dr. L. Poljanec. A Velika prireditev v Unionu. I. godbeno društvo tekstilnih delavcev v Mariboru priredi v soboto 9. novembra v vseh prostorih dvorane Union »Martinovanje« z raznimi zabavnimi točkami. Začetek ob 20. uri, vstopnina 5 Din, za člane 3 Din. A Kje so tisočaki? Včeraj je bil po opravkih v Mariboru trgovec Albin Sadik iz Beograda. Po nekaj urnem bivanju v Mariboru je ves zbegan prišel na policijo in prijavil, da mu je izginila listnica s 15.000 dinarji. Trgovec domneva, da je tisočake izgubil v neki mariborski kavarni. A »Razori«. Pravkar je izšla oktoberska številka »Razorov«, lista za odraslo. mladino, ki ga izdaja Združenje jugosl. učiteljstva meščanskih šol, sekcija za 'Dravsko banovino. Številka, ki je bogato ilustrirana, vsebuje prispevke dr. Fr. Mišiča, Seliškarja, Viktorja Pirnata, Kunaverja in drugih. Uprava lista je v Mariboru, deska meščanska sola. A Vl°m- Včeraj zvečer, ko je bil šofer Mohamed Turko iz Frančiškanske ulice 17 z doma, je neznan tat udrl v njegovo stanovanje, odprl je vrata s ponarejenim ključem ter vlomil v omare in stikal za denarjem. Ker pa tega ni našel, se je vlomilec zadovoljil z vso obleko in perilom. Ukradeno je vredno okoli 2500 dinarjev. Policijski daktiloskop ni našel nobenih prstnih odtisov, kar da misliti, da je bil vlomilec pri svojem poslu zelo spreten. A Grajski kino. Danes premiera najnovejšega filma Grete Garbo »Pisani pajčolan«. Nov triumf nesmrtne, oboževane švedske umetnice. »Pisani pajčolan«, velefilm v nem- \ škem jeziku, je doživljaj, ki ga mora vsakdo doživeti. A Kino Union. Od danes dalje najpopular-nejša opereta »PTIČAR«, pravi ljudski komad Karla Zellerja. Film, poln zabave, sme- [( ha, ljubezni, glasbe, petja in plesa. V glavnih vlogah Lil Dagover, Wolf Albach-Retty in “ Marija Andergast. €@Pe ’O □ Čigav je bil avto, ki je preteklo nedeljo b pri gostilni Pišek v Čretu povozil in zlomil nogo ‘ lOletnemu sinu grobarja Antona Kikarja, je ugotovljeno. Je last opekarnarja g. Franca S., j': o katerem pa seveda ne dvomimo, da bi ne ' , plačal primerne odškodnine ubogemu fantu, ki , ima desno nogo celo dvakrat zlomljeno tl) v hudih bolečinah leži v celjski bolnišnici. □ Zopet so se pojavile govorice, da je Maj- , ! dičeva trgovina le res prišla v nemške roke. Tako se bo najbrže uresničila naša svoječasna ‘ ; trditev, da bo šlo v Celju tako daleč, da ur 1)0 mogoče dobiti niti najmanjšega žeblja ne koščka stekla, ne da bi nesli denarja v nemške roke. , j □ Glasbena Matica je imela svoj redni letni občni zbor v sredo ob 20. zvečer. Iz poročil predsednika g. dr. Milana Orožna, tajnice ge. Zupančičeve, blagajnika g. Franca Turnška in drugih funkcionarjev je bilo razvidno prav . uspešno delo na našem glasbenem polju, pri ‘ čemer je bila izrečena vsa zahvala ravnatelju Matice g. Karlu Sancinu, kateri je na zavodu , že 12. leto. Razen g. Sancina sodeluje pri Matici še 5 učnih moči in je v preteklem letu bilo vpisanih 152 gojenca, od katerih jih je 46 tudi z dežele. Po absolviranju celiske Glasbene Matice se mnogo gojencev vežba še nadalje na Glasbeni akademiji, nekaj pa jih je ludi, ki so danes že priznani glasbeni umetniki. Važno kul- I turno ustanovo podpira v glavnem ministrstvo , | prosvete, mestna občina celjska, in deloma tudi banska uprava. □ Osebna vest. Iz Murske Sobote je v Celje prestavljen za prof. tamkajšnji direktor gimna- ‘ zije g. dr. Pavel Strmšek. 0 Upokojeno učiteljstvo iz Celja bo imelo sestanek v nedeljo ob 10 v Šoštanju. Odhod z vlakom iz Celja ob 13.30. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Dim Oglasniki, ki iščejo ,, službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi s« plačljivi takoj pri naročilu. LEPA KMETIJA, obstoječa iz hiše, gospodarskega poslopja, hleva, kozolca, okrog 6 hektarjev obdelane zemlje, vinogra- . da z donosom do 30 hi vina, njive, gozda itd. v krškem srezu se ugodno proda. Plačilo po dogovoru, deloma v gotovini, ostalo s knjižicami. Pojasnila daje Matija Kotar, posestnik, Gorenje Radovlje, pošta Bučka pri Krškem, ah uprava lista »Glas Naroda«. ŠIVALNI STROJ (Singei), dobro ohranjen P°' ceni proda Anica Janhar, Žeje pri Medvodah. SOSTANOVALCA v lepo, snažno sobo v centru mesta, z ali brez zajtrka, iščem. Naslov ' upravi lista. 50« DINARJEV NAGRADE dam onemu, ki ^ preskrbi kakršnokoli slalno službo. ‘ “• sem 17 let, močan, priden in pošten, ponudbe na upravo »Glasa naroda« 11 »Nujno«. Tbomies travmo, m itädlmtril® O našem gofpodarjfeem položa/u Pl@isa.ma sela ZTOI — ssomšiSa o gospodarskem Siamu v Slovenili — Jelačin deset let predsednik SlubSianske zbornice Ljubljana, 7. novembra. Današnje plenarne seje Zbornice za TOI, ki je bila bržčas poslednja pred zborničnimi volitvami, so se udeležili skoraj vsi zbornični svetniki, da premotrijo splošen gospodarski položaj Slovenije v poslednjih šestih mesecih. Razen kmetijstva, ki ne spada v to zbornico in ki tudi še doslej nima "Svoje zbornice, so vse poglavitne panoge našega gospodarstva razpravljale o svojem položaju, ki je v današnjih časih vse prej kot rožnat. — Če k tej splošni podobi prištejemo še položaj kmetskega stanu in agrarne proizvodnje ter razmere v delavskih vrstah, vidimo, da v Sloveniji še od daleč ni mogoče govoriti o kakem blagostanju. Plenarno sejo Zbornice je otvoril in vodil njen predsednik g. Ivan Jelačin, ki je po uvodnih formalnostih posvetil daljši govor spominu preminulega slovenskega gospodarstvenika Dragotina Hribarja, kateremu so se navzoči svetniki priključili stoje in s »Slava« klici. Po tej pietetni svečanosti je zbornični gospodarski parlament pristopil k stvarnemu delu. Pred- sednik je poročal o odobritvi računskega zaključka za 1.1934. s strani banske uprave, ki je znašal v dohodkih 4,064.338 dinarjev, v izdatkih 4,034.352 dinarjev ter izkazuje 29.985 dinarjev saldo presežka. Na podlagi določil zakona o proračunskih dvanajstinah je imenovala Zbornica ob preureditvi davčnih odborov za vsak davčni odbor in zbornični odsek po dva člana in njuna namestnika. V uvodu je predsednik poročal še o abiturijentskem tečaju Zbornice in preureditvi reklamacijskih odborov, nakar je plenarna seja pretresala proračun za 1.1936. Proračun za leto 1936. se določi v izdatkih .na 3,293.372 in dohodkih na 3,316.000 dinarjev, ki predvideva prebitek 22.628 dinarjev. Za kritje določenega proračuna se bo pobirala v letu 1936. 8% doklada od osnovnega davka pridobnine in družbenega davka ter 8% doklada na 50% minimalnega družbenega davka po 2. odstavku člena 86. zakona o neposrednih davkih. Predloženi proračun je zbornični svet soglasno odobril. Predsedniško poročilo o deiovaniu Z70I * markantnimi črtami riše gospodarski položaj naše banovine ter ugotavlja splošno nazadovanje in že obupno stanje našega gospodarstva. Naša zunanja trgovina je postala predvsem finančni problem, saj naše terjatve v kliringib z Nemčijo, Italijo in Grčijo presegajo že mnogo na] pol milijarde Din, da iz Nemčije moramo čakati na svoj denar 6 mesecev, iz Italije pa 3 mesece. Režim naše zunanje trgovine ni več vzdržen in je v škodo našim gospodarskim interesom, kar 6e pozna zlasti tudi pri nazadovanju tujskega prometa. Naša gospodarska politika je proti agresivnim ukrepom tujih držav proti nam ostala popolnoma pasivna in protiukrepi so ostali brez uspeha. Omogočenje izvoza finalnih izdelkov s pomočjo eksportnih premij ni napredovalo in naša lesna trgovina se vsak dan bolj hitro bliža propadu. Avstrijski uvoz lesa v Italijo s>e je povečal za 50%, naš je pa nazadoval za 10%. Naš les je iz Italije popolnoma izločen in je euhozemni transport lesa v Italijo skoraj prenehal. Tudi promet z ostalimi državami, ki z njimi nimamo klirinških sporazumov, je po večini pasiven. Vprašanje privalile ali javne inicijative igra v naši notranji produkcijski politiki odločilno vlogo. Državna podjetja in podjetja, kjer država odloča, sistematično odjedajo tla podjetjem, ki jih je ustvarila privatna inicijativa, kar velja zlasti za državna podjetja šumarske, rudarske in železarske stroke. Državni gozdovi so pa pasivni, čeprav predstavljajo 50% gozdne povr-šine vse države. Ta državna velepodjetja so državi dolžna na šumarskih taksah baje okrog 80 milijonov dinarjev, vendar jim je pa država dala na razpolago 10 milijonov posojila. Javna dela in dobave premoga Pri zmanjšanju dobav premoga se je na slovenske rudnike zvalilo 4600 ton ali 75% produkcije, dočini bi po pravici smelo odpasti na naše rudnike le 27'6% reducirane količine. Od 45'2% smo padli na 25'3% ali od 75,000 ton na sedanjih 29.200 ton dobav iz naših rudnikov. Tako so naši rudniki prikrajšani za 36.000 ton, kar pomeni 12 do 13 delavnih dni na mesec. Obenem so bile znižane cene premogu in se je nasprotno povečal kontingent za dovoz črnega premoga iz Srbije za območje ljubljanske železniške direkcije. S 1. novembrom so .«topili v veljavo že zmanjšani kontingenti, kar bo gotovo prišlo do izraza že spomladi. Boljše tudi ni z razdelitvijo javnih del. Prepotrebna je zgraditev avtomobilske ceste Ljubljana—Sušak, popravilo državne ceste od Št. lija skozi Maribor proti jugu in popravilo gorenjske proge. Potrebna je tudi obnova železniškega in telefonskega omrežja ter njuno razširjenje. Naša železniška direkcija ima v programu dela, ki bi veljala okrog 300 milijonov Din, predvsem pa rekonstrukcijo dolenjske proge, pojačeuje kamniške proge, ljubljanski kolodvor ter zgradbe obmejnih in močno frekventiranih postaj. Zahtevati moramo vsaj izvedbo minimalnega programa. Znižanje potniške tarife in uvedba weeckfijid-kart sta močno poživela premet, pogrešamo pa ge pospešenih vlakov in uvedbe motornih vozil. Približujemo se tudi realizaciji nove proge št. Janž—Sevnica. Tudi trgovina in obrt nazadujeta, čeprav se je nekoliko zmanjšalo odjavljanje obratov. V prvih devetih mesecih je 1054 obrtnikov in 1141 trgovskih podjetij opustilo evoje poslovanje, a 2200 obratov je moralo likvidirati. Navzlic novim prijavam se je stanje obratov zmanjšalo za 422 obrtniških hi 670 trgovskih obratov. V minulih 'A'A letih je nazadovalo število obrtništva za 3410, trgovstva pa za 3662 obratov. Keduktiia zaposlitve in plac Iz socialnega zavarovanja vidimo, da je (Ie-hresija povzročila redukcijo na 22.000 delovnih 'noči, pri tem pa niso upoštevane redukcije v rV6nikih, niti spremembe pri drugih zavarovalnih blagajnah. Povprečna zavarovana mezda je bndla za 934.000 Din, kar pomeni za nacionalni jmhodek letne izgube okrog 28(1 milijonov Din. ybelajo se nam nove redukcije rudarjev in go-Jdarskega delavstva, a opažamo tudi že padanje ho povila pri tekstilni industriji zaposlenega de- "vstva. Obenem, ko so bile javnim nameščencem reducirane draginjske doklade, so se podražda pšenica, obutev, tek«tilno blago in mnoga živila. Gotovo je še več drugih možnosti, kjer bi se dali doseči prihranki za državno blagajno, zlasti pa s konverzijo nekaterih visokoobrest-nih državnih dolgov. Ker so cene v Dravski banovini znatno višje, kakor drugje, je naše uredništvo dvojno prizadeto. Izgubo uradniških dohodkov v znesku 60 milijonov Din na leto v naši banovini bodo čutile vse panoge obrtništva in trgovetva. Davčna obremenitev ni v pravem razmerju z gospodarskimi razmerami. Dočini je znašala pri-dobnina predlanskim ‘256 milijonov Din, je biio lani, ko se je število obratov ponovno skrčilo za okrog 3000 tvrdk, pfeostalim predpisano 42 milijonov Din pridobnine. Posrečilo se je, da je bil § 7. črtan in sedaj skušajo davčni odbori omiliti lanske odmere. Tudi davek na poslovni promet se je od 103‘8 milijonov zvišal na I17T milijon Din, a nazadoval je edino luksuzni davek, najbolj se je pa povečal uslužbenski davek, namreč kar za 12%. Lani smo imeli na področju naše finančne direkcije 195.232 rubež-n? za plačilo davkov v znesku 105 milijonov Din, vendar pa še vedno prednjačimo drugim banovinam pri plačevanju davka. Zarubljen je bil vsak drugi davkoplačevalec. Sanacija denarništva Sanacija naših denarnih zavodov napreduje b; s težavo. Pod zaščito je 161 kreditnih zadrug, 10 regulativnih hranilnic in 3 bančni zavodi poleg treh podružnic, ki so njih centrale izven našega področja. Število takih zavodov rapidno narašča in je izključeno računati na kakšno pomoč iz javnih sredstev, zato bo pa treba iz lastnih moči ustvariti novo bazo za nadaijne poslovanje, da si zavodi pridobe spet zaupanje vlagateljev. Enostransko reševanje ovira sanacijo kmetskih dolgov. Nova uredba je velik korak k omejevanju pravic upnika in veljavnosti dvostranskih sporazumov in zato ne bo prispevala k po-jačevanju zaupanja v kreditne posle. Upoštevala se ni zahteva, da za Dravsko banovino moratorij ni umesten. Obljubljen nam je zakon o gospodarskih in pridobitnih zadrugah ter trgovinski zakonik. Hranilno in kreditno poslovanje poslane bolj postranski pose) zadrug in bo glavno blagovni promet, temu bo pa sledilo zoževanje prometa pri poklicni privatni trgovini. Gre tudi za osnutek zakona o občinskih hranilnicah. Naše mestne in občinske hranilnice so omogočile zgradbo 341 šol, 82 vodovodov, 76 potov, večino naših lokalnih železnic, 34 električnih central, 16 bolnic ter 13 zavetišč in «Dolinskih domov. Hipotekarna banka naj bi po tem načrtu tudi v bodoče ostala glavni nosilec hipotekarnega kredita v državi in v tej obliki uveljavljeni zakon bi izzval nedogledne pretrese v našem hranilnišlvu. Ovire tmskega prometa Naš tujski promet se je razvijal v znamenju novih neprilik in ovir ter bo treba našo propagando usmeriti tudi v nove države, obenem bo pa treba misliti na koordinacijo interesov in delitev rednega osebnega it. tovornega prometa med motornimi vozili po cestah in železnici. Razvoj motoriziranega prometa po cestah je pri nas zelo oviran. V naši banovini imamo 87 avtobusnih prog s skupno kilometražo 1947 km., kjer obratuje povprečno 155 avtobusnih vozil, ki pripadajo 51 podjetjem in prevozijo dnevno 7-652 km. Promet je dosegel v tekočem letu okrog 1 milijon potnikov. Za ostalo prevozništvo imamo 334 avtotaksijev in 276 prevoznikov, od katerih je 158 špediterjev s tovornimi avtomobili. Razvoj motornega prometa se ne sme ovirati. ...... Gospodarska politika naj privatno inicijativo podpira z vsemi močmi, ker se proces nazadovanja zaradi depresije pri nas še vedno ni ustavil. V preteklem polletju je zbornica zabeležila 8503 prijave obratov, ki spadajo pod obrtni zakon, in 15.410 odjav. Število trgovinskih obratov znaša 8925, ki zaposlujejo 3848 pomočnikov in 1501 vajenca. Gostinskih obratov je 5357 in na 200 prebivalcev pride približno po en gostinski obrat. Gostiln je 3230, hotelov 103, re- stavracij 134, kavaren 76, penzionov 23, krčem pa 909. V celoti imamo pa gostinskih podjetij v 4 letih 327 več. Obrtniških obratov je 18.305. Število vajencev in vajenk trgovske stroke znaša 1501 in še vedno je 619 naraščajnikov brez strokovnega nadaljevalnega pouka. Obisk nadaljevalnih šol je za 37% manjši, kakor je bilo pred 10 leti. Takrat je prispevala država za to šolstvo še 314.536 Din, sedaj pa ne prispeva niti pare. Ko je predsednik omenil lepo uspele obrtniške razstave, tečaje Zavoda za pospeševanje obrti in druge podatke o zborničnem položaju, se je v trenotku, ko se morda sedanji zbornični svet zadnjič sestaja pred volitvami, zahvalil vsem svetnikom za sodelovanje, solidarnost in odločnost z željo, da bi se po volitvah spet polnoštevilno vrnili v zbornico. Juhiiel pradiednf&a Po obsežnem poročilu predsednika, ki ga je zbornični svet sprejel s splošnim odobravanjem in priznanjem in v katerem je predsednik podal izčrpno podobo o stanju našega domačega gospodarstva, je zbornični podpredsednik g. Konrad Elshacher iz Laškega v uvodu svojih izvajanj spomnil Zbornico na desetletnico predsedovanja gosp. Ivana Jelačina. V svojem govoru je orisal vse vrline in požrtvovalnost predsednika ter zasluge, ki si jih je stekel kot eden najvidnejših reprezentantov in pobornikov slovenskega trgovskega in gospodarskega sveta. Neustrašcnost, s katero se je kot najvidnejši predstavnik našega gospodarstva vselej zavzemal za koristi vseh panog našega gospodarstva, zasluži vse priznanje, ki mu ga prav ob tej priložnosti izreka zbornični svet in vsi člani te gospodarske ustanove. Čestitkam k desetletnemu jubileju so se nato pridružili še vsi predsedniki posameznih zborničnih odsekov gg. I. Rebek, Krejči in Majcen, v imenu zborničnega uradništva pa je' predsedniku čestital generalni tajnik g. Ivan Mohorič. Predsednik g. Jelačin se je vsem iskreno zahvalil za čestitke ter naglasil, da ne veljajo njegovi osebi, ampak njegovemu delu. Premogovne redukciie groze Obsežno poročilo predsednika je nato s poglavjem o redukcijah nabav premoga dopolnil zbornični svetnik in generalni ravnatelj TPD g. R. Skubec. V svojem poročilu je s statistiko prikazal celotni položaj premogovne proizvodnje in zlasti podčrtal nedpgfedne posledice redukcij. Trenutno sicer zaposlenost, še ne bo padla zaradi večjega povpraševanja po premogu,, toda na spomlad bi utegnila v slučaju izvajanja redukcij napočiti naitežja doba. ■— Mnenje zborničnega svetnika Skubeca je pod-prl tudi podpredsednik Eisbacher, ki je predlagal brzojavko obema ’ovenskima ministro-r. a, v kateri ZTOI z obžalovanjem ugotavl ja zapostavljanje in nevzdržen položaj v tej panogi. Težak položa* lesnega gospodarstva in obrtništva O položaju našega lesnega gospodarstva je poročal nato g. dr. Rekar. Uvodoma je prikazal že itak težak položaj našega lesnega gospodarstva in dejstvo, kako se pri nas posveča prav malenkostna, nezadostna pozornost tej gospodarski panogi. V luči predvidenih gospodarskih sankcij proti Italiji pa postane ta podoba naravnost porazna. Gotovo je, da se za naš les ne bo našlo niti tržišča v Franciji in Angliji. Zato se je tudi vse lesno gospodarstvo izreklo odločno proti sankcijam. Industrijski odsek ZTOI se tozadevno pridružuje predlogom centralnega odbora, ki so bili sprejeti na konferenci v Beogradu. — G. dr. Ciril Pavlin pa je naglašal položaj papirne industrije ter ob sklepu svojega govora predlagal resolucijo glede uvoza papirja za tiskanje časopisov in revij. Zbornični podpredsednik g. Ivan Rebek je nato v obširnem govoru naslikal gospodarski in socialni položaj našega, obrtništva. Svoja izvajanja je podprl z nekaterimi značilnimi primeri, kako propadajo zdrava obrtniška podjetja zavoljo izvršb in težkega kreditnega položaja. V tem položaju je popolnoma nemogoče, da bi utegnilo obrtništvo še nadalje plačevati tako drag kredit oziroma obresti, ko^ je vendar splošno znano, da je današnji zaslužek obrtnika padel pod eksistenčni minimum. Obrtniški položaj bo zato treba rešiti z izdatnimi in odločnimi ukrepi. V tem smislu naj tudi Zbornica naslovi na kraljevo vlado primeren apel. ftrtcBiatične iilaHle v vseh kvalitetah nudi po konkurenčnih cenah Prva koncesijonirana tvrdka za prodajo in izposoievanje igralnih miz JOSIP ÖRNIGOJ LJUBLJANA, Glinška 8 Predlogi zbormmlh svetnikov Po teh splošnih poročilih o delovanju Zbornice za TOI so sledili posamezni predlogi zborničnih svetnikov. Kol prvi je poročal svetnik g. Zadravec o taksnem zakonu ter utemeljeval potrebnost revizije. Pobiranje doklad na državne takse in pobiranje samostojnih samoupravnih taks, ki obremenjujejo iste potrebščine in predmete, naj se ukine. Potom revizije naj se takse znižajo, kajti izkušnje so pokazale, da visoka obremenitev doseza ravno obratni učinek, nego ga pričakujejo država in samoupravna telesa. O tem važnem predlogu bomo podrobnejše še poročali. Zbor. svetnik g. Senčar se je v svojem predlogu zavzemal za izpremenibo § 11 zakona o zavarovanju delavcev. Rok za prijavo zaposlitve je v mnogih primerih prekratek in praktično neizvedljiv. Vendar se tudi tako nemožnoet prijave smatra za prekršitev prijavnega roka, kar je v gotovih slučajih nepravično in po krivici prizadeva podjetnike. Regresni prispevki .sicer letno znašajo okoli 300.000 Din, vendar niso nikako nadomestilo za škodo, ki jo v celoti utrpi naše gospodarstvo in zlasti delavstvo samo. Glede absolventov tehničnih srednjih šol je stavil g. Rebek predtog, naj Zbornica v bodoče posveča posebno pozornost vprašanju specializacije in povzdige obrtniške proizvodnje. — Predsednik gostinskega odsreka g. Ciril Majcen pa se je dotaknil vprašanja § 11 potniške tarife o takozvanih letoviščarskih povlasticab. Z obžalovanjem je ugotovil, da se mnogi naši kraji tako n. pr. niti Bohinj ali podobni niso uvrstil? v območje in možnost povlaetie. Tako ozkosrčno postopanje silno škoduje razvoju našega tujskega prometa, zato naj se stvar popravi. Zbor. svetnik Zadravec je nadalje predlagal, naj se nemudoma popravi telefonska proga Čakovec—Maribor, ki je trenutno v nemogočem stanju. A tudi splošno naj se za te kraje poskrbi za boljše telefonske zveze. — Svetnik gosp. Zemljič je v svojem predlogu razpravljal o 5% kalu na vino ter predlagal, nai se upošteva teh 5% že takoj ob nastavitvi soda. — Svetnik g. Goričar je povdarjal škodljivost krošnjarenja z žganjem in vinom ki je prej v škodo nego ko-rist: svetnik g. Dok pa je končno predlagal naj se določi vsakemu vinogradniku-kmetovaleu določeno količino trošarine prostega vina in žganja. Zahvala tisku S tem je bit dnevni red plenarne seje Zbornice za TOI izčrpan in predsednik se je vsem navzočim toplo zahvalil za sodelovanje, prav tako pa ob zaključku izrazil zahvalo tudi slovenskemu tisku, ki vselej podpira zdrava stremljenja našega gospodarstva. Borzna poročila DEVIZE CURI H, 7. nove.: Beograd 7. Pariz 20,2675, London 15.1275, Newyork 307625, Bruselj 51'95, Milan 24*95, Madrid 42'—, Amsterdam 208'90, Berlin 123'6750, Dunaj 56'60. Stockholm 78'—, Osip 76'—, Kopenhagen 67'50, Praga 12 7250, Varšava 57'8750, Atene 2'90, Carigrad. 2'45, Bukarešta 2'50, Helsingfors 6'67, Buenos-Aires 0-8350. LJUBLJANA, 7. nov : Amsterdam 2975 *28 do 2989'88. Berlin t756'08—1769'95, Bruselj 73718 do 744-24, Curih 1424'22—1431'29, London 214'91—216'97, Newyork 4345'72—4382-04, Pariz 288'59—290*03, Praga 181T2—182'22, Trst 354'67 do 357'75. LJUBLJANA. 7. nov.: 70/o inv. (ros. 74—76, Vojna škoda 351—355. 7“/o Bler. 63—69'50, 8% Bler. 78—79, OVo begi. 59—61-50, Agrarna priv. banka 227 d, Dunaj-Zagreb 855—865—860, Du-naj-Beograd 864'25—854'25, Grčija-Zagreb 31*15 do 81'85—31'50, Grčija-Beograd 31'35—30'65, Priv. klir. London—Zagreb 24079—242'39 do 241'59, London-Beograd 240*30-241-70, Madrid-Zagreb 594—604—599, Madrid-Beograd 585 povpraševanje, Sladkor Osijek 128 d, 7‘Vo štab. pos. v Parizu 75—78—75. BLAGOVNO TRŽIŠČE NOVI SAD, 7. nov.: Pšenica: bačka 157 do 160, backa ladja Tisa in Begej 164—166, slavonska in sremska 160—162, banaška 157 do 160. — Vse ostalo neizpremenjeno. — Tendenca slaba. — Promet srednji. Gramofonske plošče zamenjavamo: Za 3 stare in dopise čilo Din 30'- dobif-eno novo po izbiri! leiekfrgfoft Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc. Preskrba kredit o v, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posb kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18 „(fiat liiSiniiiuMn Multurei Premiera mirnega dela Pavel Golia, Bratomor na Metavi. Premiera 6. novem. 1935. Režija: Ciril Debevec Pavel Golia, ravnatelj ljubljanske drame, je to svoje najnovejše delo imenoval ljudsko žalo-igro in se je s tem že v naprej odpovedal, da bi se njegovo delo sodilo s strogimi umetniškimi merili. S tem podnaslovom se je hotel opravičiti tudi za vse tehnične, oderske in logične napake v svojem delu, to se pravi, da je morda hotel podčrtati, da mu je važna pred vsem vzgojna plat ljudskega dramatskega dela. Vsebina dela je priprosta: Na Metavi živi vdova z dvema sinovoma, od katerih je starejši živ, krepek, odkrit, delaven in tudi veseljaški, drugi pa navidezno pobožen, sam vase zakrknjen, samoljuben, a slabič, zato nevoščljiv, pohlepen ih' hinavski. Navidezna pobožnost tega drugega stori, da je ljubljenec župnikov, ki ga ima rad in zato pregovarja mater, naj temu izroči svoje posestvo, čeprav mati sama pravi, da ni tak gospodar kakor njegov starejši brat. Iz strahu, da res ne bi izgubil posestva in svoje neveste, mlajši brat, na prigovarjanje zapitega svojega strica, brata umrlega očeta, sklene in izvrši bratomor nad starejšim. Pri pokopavanju umorjenca pa mu slučajno pade iz žepa ura, ki jo zakoplje z bratom vred, Osojniki slučajno čez šest mesecev najdejo truplo in uro, aretiran je, mater zadene kap, stric pa odide v sosednjo sobo in se obesi. Ni naša naloga na tem mestu opisovati, v koliko se je Golji posrečilo oblikovati to vsebino in jo dvigniti v objektivno resničnost in verjetnost, gre nam le za odersko uprizoritev tega dela. Kakor vsa, tako je tudi to domače delo našlo pri igravcih in režiserju veliko ljubezen. Ansambl se je potrudil z vso svojo močjo in če režiser ni v čem nič prepričal, gre le za napake v delu (n. pr. scena v gostilni, ki je sicer čisto nepotrebna, a zahteva ples. harmoniko, med plesom in harmoniko pa razgovor; ali v zadnji sliki, ko se stric Ambrož bre?: vzroka in kar tja v en dan obesi, neki kmet pa vzklikne: »Ambrož se je sodil sam!«, čeprav nihče ne ve, da je Ambrož pri bratomoru prizadet itd.). Res je sicer, da bi želeli bolj naturalistične režije, toda, če je Golja hotel v zadnji sceni z materjo postaviti simbol neke druge matere in neke druge Metave, mi je razumljiva ta dvignjenost od realnega življenja. Edino, kar bi smet po vsej pravici očitati režiji, je pomanjkanje črt na korist dela. Vse, kar vleče dejanje v stran, kar moti tragično vsebino ali kar zmede dogajanje, bi se moralo opustiti — prav lahko bi odpadli sliki v gostilni in v gozdu. Sicer pa je to domače delo in je morda celo prav, da smo videli celo. Kajti vsaka premiera domače dramatske delavnosti je dogodek in iz vsakega takega dogodka se naša dramatika na novo olpaja. — Igravci so se potrudili. Oba brata sta odigrala Levar in Kralj. Levar kot starejši brat Andrej, je podal krepkega, življenja polnega kmetskega fanta z vso verjetnostjo in prepričevalnostjo, ni pa kriv sam, če je tu in tam moral govoriti jezik iz bukev — ne pa h: naših kmetskih hiš. — Kralj, mlajši brat Aleš, je hinavski in podli značaj lažipobožnjaka izoblikoval dostojno, tu in tam je nekoliko klonil in bil raztrgan, toda vlogo je držal v eni črti — motila je le njegova premlada in pregosposka maska pa tudi obleka je bolj kazala mežnarja kot fanta, ki hoče posestvo, neverjetna pa je bila v sliki na polju, kjer je bil škric ne pa pridni materin fantek. Na njem sloni tudi teža vse igre, saj je Golja z njim hotel prikazati vso lažimoralo in kleče-plastvo, neiskreno zatajevanje in hinavščino, ki ne gre iz človeka še takrat, ko se izpoveduje, saj mu je še takrat pred vsem na misli sodnija, ne pa notranje očiščenje, kar dokaže tudi z novo podlostjo, da se ženi z bratovo nevesto. — Marija Vera je bila dobra mati, žal ni imela teksta, ki bi ji dal izigrati vse njeno iskanje, bolečino in obup. — Skrbinšek v vlogi Ambroža je bil posebljen skušnjavec, pijanca, intrigant in pozneje izrabljavca je odigral dognano in je svojo igro spravil v sklad z vsem dogajanjem na odru. Sklepa do samomora pa ni mogoče odigrati v eni minuti, česar pa ni on kriv. — Mira Danilova je nekoliko neverjeten značaj Metke podala živo, prav tako so bili tudi vsi ostali igravsko verjetni, čeprav je premnoga scena zabrisala osnovno črto dogajanja. Posebej omenjam župnika, ki ga je odigral Gregorin. Ta kreacija je bila ena najboljših in je vplivala verjetno, čeprav bi človek lahko obstal pred problemom, ki nastane v dušpem pastirju, ko spozna svojo dolgoletno zmoto. Slika v zakristiji je bila poleg četrte, ko se izvrši umor, najmočnejša. Odigrana je bila diskretno, mirno in tako, da je zabrisal teatersko-umetniško vrzel, ki manjka. Na žalost pa moram za zaključek napisati, da nekateri člani ansambla kmeta razumejo tako, kakor je bil napisan v burki »Kmet in Herod« ali pa z napačnimi kretnjami in mimiko razbijejo sliko pravega kmetskega življenja. Ne mislim s tem kaj hudega. Le to je: premalo se študira naš povojni kmet, oni, ki je bil na frontah, ki je stradal in bil ranjen, oni, ki se je vrnil in se spet zagrizel v svojo zemljo in pa oni, ki je rastel takrat, ko se je oče boril v strelskih jarkih. Delo je ljudska igra. Zato bo našla svoje mesto. Prepričan sem, da jo bo igrala večina na-šjh ljudskih odrov, saj bo učila in vzgajala, kajti napisana je z dobrim namenom in pošteno mislijo. In to ji tudi daje upravičeno vrednost. S. A. O dostojnem vedenju pri mizi Svoboda je svoboda in vsakdo se pri svoji mizi vede in tudi je, kakor pač hoče. Tudi s pujsi se lahko svobodno kosa in celo zadavi, toda ta svoboda se neha pri mizi dobro vzgojenih ljudi in široki svet sploh misli, da packa spada pa dvorišče. Razni listi ha sramoto svojih čita-teljev še vedno objavljajo pravila, kako se je treba vesti pri mizi, nam Slovencem pa takega pouka sploh več treba ni in objavljamo te za nas poniževalne paragrafe, čeprav jih imamo že davno v krvi in kosteh, samo zato, da spoznate, kako daleč so za nami drugi narodi, ker jih je treba glede tega še vedno opominjati. Gospodinja in domači, prav tako pa tudi gostje, naj se drže naslednjih nasvetov: L Ne prični jesti prej, predno ne prične gospodinja ali starejši. 2. Predno pričneš jesti, razgrni servieto čez naročje. 3. Pri juhi pazi, da je ne sreblješ in ne cmokaš, k ustom pa nosi le široko stran žlice, a krožnik postavi od sebe. 4. Ko juho poješ, pusti žlico na krožniku. 5. Nož drži v desnici, vilice pa v levici. Mesa ne smes razrezati, temveč odreži košček za koščkom in sproti nesi z malo prikuhe v usta. G. Z nožem ne smeš nositi v usta, še manj ga pa oblizovati! (Seveda jedo pri nas tako edino še prasci...) 7. Krožnika ne odrgnemo s kruhom in po jedi pustimo pribor na krožniku tako, da na njegovi desni strani leži drug ob drugem. 8. Dokler jemo, ne smemo piti vode. 9. Kruha ne smemo odgrizovati, temveč ga lomimo košček za koščkom in nosimo v usta. tO. Devljimo v usta samo majhne koščke. 11. Dobro vzgojen človek je vsako jed in ne zabavlja pri mizi. 12. Puščati jed na krožniku ni pristojno. 13. Rib ne jemo z vilicami in nožem, temveč samo z vilicami in koščkom kruha. Ta paragraf ima nesrečno številko tudi še pri nas!) 14. Mehke močnate jedi jemo z vilicami, nikdar ne z nožem. 15. Dobro je, da se naučiš tudi jabolka, hruške, pomarančo in podobno sadje jesti z noženr in vilicami. 16. Suho pecivo lahko s prsti nosiš do ust. 17. Usta je treba vedno dobro obrisati v servieto, predno piješ vodo. S polnimi usti ne Pij! 18. Pri jedi drži roke tako, da so komolci pri trupu, ne pa raztegnjeni ali da bi se z njima naslanjal na mizo. 19. Gospodinja mora učiti otroke lepo jesti, dokler so še popolnoma majhni, in pozneje strogo nadzorovati. Tega mora gospodinja naučiti tudi svojo služkinjo. Vse to pa velja tudi, če smo v gostilni ali pa — sami doma. IW©i?a gledališka ig?a Mladinsko gledališče v Moskvi je vpri-zorilo novo igro »Serjoža Strjelcov«, ki jo je napisal Valentin Ljubimov. Glavna lika sta ISIetni učenec Serjoža Strjelcov in sovjetska učiteljica Natalija Petrovna. Delo opisuje življenje v sodobni sovjetski šoli in vzbuja baje veliko zanimanje. Pred pariškim porotnim sodiščem v Parizu se je pričela velika obravnava proti sokrivcem velesleparja ruskega Žida Staviskega, ki se je ustrelil, ko so ga hoteli aretirati. že dve leti vznemirjajo velikopotezne sleparije Staviskega vso francosko javnost. Bile so tudi povod za krvave nemire 6. februarja 1934. Razkrinkale so vrsto korup-eiiskih umazanij, v katere so bili zapleteni nekateri znani francoski politiki in uradniki. 20 obtožencev sedi na zatožni klopi, med njimi je tudi gospa Stavisky, katero kaže slika (desno) z njenim zagovornikom. Sodniki so morali predelati ogromno število aktov, ki tehtajo skupaj 500 kg Izid grškega plebiscita, s katerim se je grški narod izrekel za monarhijo in torej za povratek grškega kralja Jurija, je ljudstvo sprejelo z navdušenjem. Slika kaže grške kmete, ki od veselja poljubljajo na volišču sliko svojega kralja 28 Vavu Blahert ÜBEfNÜt Ta misel se mi je takrat zdela tako vabljiva in je bila za mojo otroško dušo vsekakor tako nova, da se je nisem mogel nič več iznebiti. In prav ta misel je bila vzrok, da sem se odločil za tehnični študij. Pozneje v zrelejših letih sem se seveda otroškemu navdušenju smejal. Podzavestno je pa vendar še tlelo v meni. Videl sem, da elektrika ustvarja prav za prav res znanstvene čudeže. Zato sem se specializiral za elektrotehniko in se lotil problemov, na katerih je trenutno delovalo največ znanstvenikov. Poskusi s smrtnimi žarki, ki sta jih delala Tesla in Marconi, so vzpodbudili tudi mene, in sem začel logično sklepati, da morejo poleg žarkov, ki ubijajo, obstojati tudi taki, ki ustvarjajo. Potem bi življenje ne bilo čisto nič drugega, kakor gibanje in žarenje. V slutnjah je ista misel, ako strgamo z nje vso mistično navlako, izražena že v pravljicah o nastanku sveta pri vseh narodih. Židje, Indijci, Babilonci, vsi imajo v svojih pravljicah o početku sveta isto trditev, da je namreč bil svet brezoblična gmota, ki mu je dala vsebino in obliko šele svetloba. Ta enovitost ne more pustiti znanstvenika mirnega, čeprav je morda to pretirano, se vendar ravnamo vsi po reku ljudske modrosti, da je ljudski glas, božji glas. In skoraj ne- mogoče bi bilo, da bi imeli narodi v tako različnih predelih našega planeta in na tako različnih kulturnih stopnjah iste pojme o svetu, oziroma o njegovem nastanku, ako ne bi za tem tičalo jedro resnice. Iz te misli sem sklepal dalje, kar je mogoče v prirodi, mora biti izvršljivo tudi v laboratoriju, kakor hitro človek pozna dovolj tajen prirodnih zakonov. Radi tega sem se lotil kinematografskih problemov in začel eksperimentirati s prostorninskim filmom. Nisem se pa zadovoljil s tem, da bi s spretno razpostavljenimi reflektorji ustvaril samo dojem tridimenzionalnega obsega v filmu delujočih likov, ampak sem hotel te like v resnici postaviti v vseh treh dimenzijah. Za realizacijo tega problema sem se lotil dela na tisti skali žarkov, ki je še najmanj raziskana. Spet me je resnica, da sta si skrajnosti v pozitivnem in negativnem smislu istovetni in da morata na neki točki doseči popolnoma isti rezultat, privedla do sklepa, da mora obstojati neka oblika tako zvanih smrtnih žarkov, ki ustvarjajo življenje. To se mi je končno tudi res posrečilo. Pri svojih žarkih sem dosegel tako kratkost valov, da je njih gibanje praktično že res popolnoma linearno in jih zato lahko usmerjam v prostoru na primeroma ozkih progah v poljubno smer. Poskušal sem skraja s projekcijami živali, ki so vse brezhibno uspele. Morda se mi je zdelo škoda časa, morda pa me je podzavestno plašila tudi misel, da bi mi vmesni poskus kalil oredotočenost dela in bi me morda zavedel v nove probleme, ki bi odmaknili stare. Hotel sem zato najprej do kraja izvesti zasnovano delo, potem pa na podlagi rezultata iskati in poskušati dalje. V duševni razrvanosti in potrtosti, ki je bila v meni takoj po nesreči razumljiva, sem najprej mislil, da je bil tisti lik samo svetlobni utrinek, ki je kakorkoli zanetil požar, še tisto noč pa sem se moral prepričati, da je moja domneva zmotna, čisto nenadoma sem zagledal ta lik na vrtu in sem v nekaki slepi strasti do jasnine planil za njim. Hotel sem se prepričati, ali je to samo miselno predstavna motnja, ali pa je realnost. Stekel sem na vrt, toda lik se je demonsko odmikal pred menoj. Klical sem za njim, prosil in rotil, bilo je pa vse zaman. Končno sem jel brez najmanjše misli in brez vsake razsodnosti dirjati slepo za to demonsko pojavo, dokler nisem nazadnje omahnil v jezero, od koder so me delavci rešili. Ko sem drugo jutro skušal urediti svoje misli, sem si moral priznati, da stojim pred vprašanjem, ki se je pojavilo čisto nepričakovano, a vendar s tako silo, da se mu ne morem izogniti. Inge, Kidina bolezen in ta demon, vse troje mora biti v vzročni zvezi, ki jo bo mogoče pojasniti šele takrat, ko se mi posreči kakorkoli prikleniti demon na kakršenkoli prostor, in ga omejiti v gibanju, da bo dostopen za prouča' vanje in poskuse. Tej nalogi bo odslej posvečeno vso moje življenje in razumeli boste, da žrtve, ki jih j® zahtevalo dosedanje moje delo, to neizprosno tirjaj0 od mene. — Gospod Larsen je večkrat prebral pismo, tod» bolj ko ga je čital, bolj je bil potrt. Torej je demon vendar resničen in je vsako prigovarjanje o privid11 zaman. Vse silne žrtve, ki jih je doslej dal na oltai znanosti, so rodile tako bolesten uspeh. Kid ni ži^n niti mrtva, celotno podjetje pa se maje v svojih temeljih. Kdo bo zdaj sploh še hotel gospodarsko g°' voriti s tvrdko Larsen?---------- Izdaja »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga t. o. z., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milau Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalck. Vsi v Ljubljani.