DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 15 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 19TH, 1937 LETO XL — VOL. XL. Prva inavgyracija predsednika na 20. janu-arR odkar obstoji ameriška republika. Velib zanimanje ameriških državljanov Štrajk avtnih delavcev na mrtvi točki Detroit, 18. januarja. Do konference med unijo avtomobilskih delavcev in med zastopniki ni prišlo. Governer Murphy se je v pondeljek zvečer po- ^ Wellington, 18. januarja. Pr- prisego predsednika. Roosevelt žav 1 Zg0c^ov^rii Zedinjenih dr- je sicer izjavil, da nasprotuje +„„,. 0 l)redsednik zaprisežen v! pcmpu in ceremonijam, toda to 1 'a<;1 teR^r , . , . . , iretJem tpHin, • i. • xi- • i I dal v Washington, kjer bo o do 20 • januariu, v sre-, pot njegova zelja ni zmagala.1 6 ,,-i . ' Januarja. Vsak predsed- Njegovi prijatelji ga nameravajo lk Je bil došeda marca. Usta' iaj zaprisezen na bil- + Zedinjenih držav je di k devno spremenjena. Tu-dol °,neres Je z^čel glasom nove tede l,stave zborovati že prvi ni sT ianuarJu. toda dosedaj čak ' Še ničesar važnega. Vse kara} R°oseveltove zaprisege, na-šel kongres na pravo delo. Predsednik bi moral biti sicer 86zhS^en takoj drugi dan' k0 v Us ere kongres, toda nova točka laŠ,S T'1 Zedin-5enih držav, je na-vsak vlila 14 dni "odmora" za dob'] ^e predsednik ne bi nih' število elektoral- ska g,a'S0V' in bi morala paslan-zbornica izvoliti predsedni- Medt »igto; nu Predi ertl se pa vršijo v Wash-ogromne priprave za za- temeljito počastiti. že so zbrani v Washingtonu demokrati in drugi prijatelji predsednika iz vseh krajev Zedinjenih držav. Paradni odbor naznanja, da se bo parade udeležilo najmanj 100,000 ljudi, ki bodo čestitali predsedniku. Iz skoro sleherne države je dospela deputacija narodne garde, trije regimenti zvezne armade so dospeli v Washington, s topovi in strojnimi puškami, ka-valerije in vse panoge armade so zastopane. CCC gozdna armada, WPA delavci, uradniki, obrtniki, profesorji in zdravniki, premogarji in strojniki, vse je na delu, da proslavi zaprisego predsednika Roosevelta, ki je te dni vztrajno na delu, da napiše poslanico kongresu za bodoče delo. W a og za prohibicijo vložen v kongresu nat*^ 18- januarja. Se-M.v'r PPard iz Texasa> ki J'e Zed j1^ amend-menta v da Se avah> je zopet na delu, v ArnP°novn° vPe'je prohibicija ga jg611^' V svojem govoru, ki ])0V(j llTle' v senatni zbornici, je stiin 1, ' da je novodobna go-slajrjy ^olj zapeljiva in stokrat loOTlia kot so pa bili nekdajni sa-Glede ogromnih zalog ooni ščih jače v vladnih skladi-nih J! rekel: "Mizerija v vladni. jj adiščih. Zločini obdavče-skladi^°ri V rezervi- Peklenska veštVaf,a,Za bodoče ubijanje člo-star Senator Sheppard, ki je še toiji je izjavil, da bo živel Vel dru° ^asa- dokler ne bo doži-ln ta Prohibicije v Ameriki. nikdar prohibicija ne bo bo; kerV^ odpravljena. Prišla nadalje Alnerika ne bo mogla belo, k prenašati umore na dejanj Gr° Povzročajo dnevno sta}li v°2tiiki na ameriških ce- univerze ** delo otrok je 18. januarja. New v Dr. ^urnbia as.^u^er» predsednik 8al g0Ve Un'verze, je včeraj pi-držav. v n f r j em de vetna j stih °P°zicij0 pismih navaja svojo ta ve g ^ i amendmentu us-Ui-avii H i držav' ki naj bi odpravi d °trok- Dr- Butler tu j2 'vCa nasprotuje amendmen-Sprav..Zroka> ker bo amendment 42),00 Pod kontrolo kongresa nis0 g ameriških otrok, ki b0 di'6-18 let stari- Nič več ne <*olivU,Zlna> cerkev ali šola kon- folij^, trdi otrok, pač pa kongres, ar- Butler. Obletnica smrti Jutri v Q Vala v zjutraj se bo daro- ša za ' c®rkvi sv. Kristine sv. ma-ob pi!-p, °jnim Matevž Goriškom ve Stm.!ki Prve obletnice njego- Priin,1 Prijatelji ranjkega so Ja2«o vabljeni. Ped t, baroka \ i atkim sta se zaročila dison p^Vla černelich, 1051 Ad-ler lil Jn Mr- Victor Schnel-sti^, 66th St Istoene če- Šest mesecev vojne je skoro uničilo Španijo Paris, 18. januarja. Opazovalci civilne vojne v Španiji trdijo, da je tekom šestih mesecev padlo na obeh frontah nič, manj kot 250,000 ljudi in da je polovica španskega narodnega premoženja uničenega. Revolucija proti španski socialistični vladi se je začela na večer 17. julija. — Punt se je začel v Maroku, toda so se kmalu dvignili Španci na polotoku, ko se je prebivalstvo mest Burgos, Pamplona, Sara-gosa, Oviedo, Cadiz in drugih mest pridružilo nacionalistom. Vojna se nadaljuje z isto fur i j o, s katero se je pričela. Nacionalisti sedaj že tri mesece oblegajo Madrid. Prisilili so so cialistič-no vlado, da se je morala preseliti v Valencijo. Ob zaključku prvih 26 tednov civilne vojne imajo nacionalisti vse ali dele španskih 32 provinc, poleg tega pa Maroko, Balearske in Kanarske otoke in špansko Guinejo. španska trgovina je uničena, delo na poljih in v rudnikih počiva, razen za vojaške namene. Vrhovni poveljnik nacionalistov je včeraj izjavil, da je največji sovražnik Španije zlasti tretja internacionala v Rusiji, ki pripravlja baš sedaj novo kampanjo laži za Zed. države. -o- Litvinski vrt Preteklo nedeljo so cleveland-ski Litvinci imeli banket v korist Litvinskega kulturnega vrta. Banket je prinesel $600.00 čistega. 500 gostov je bilo navzočih. Vse potrebno za banket so podarili požrtvovalni litvinski trgov-c.i Veselo bo v Girardu V sobto večer, 23. januarja, priredi društvo sv. Patrika K. S. K. J. veselo zabavo v Slov. domu v Girardu. Igrala bo Eddie Simmsova godba iz Clevelanda. že to garantira najboljšo zabavo pri plesu. Vabljeni ste od blizu in daleč. Kapitan Blizil Velik prijatelj Slovencev, poštenjak in veteran v policijski službi, policijski kapitan Joseph Blizil, rodom Čeh, je stopil v pokoj, potem ko je služil 31 let v policijskem oddelku. štrajku razmotrival z delavsko tajnico Miss Perkins. Governer Murphy se v Washingtonu ne bo posvetoval s predsednikom radi štrajka, ker bo predsednik v sredo zaprisežen. Govoril pa bo s< pomožnim delavskim tajnikom McGrad.vem, ki je eden najboljših posredovalcev v štrajku. Homer Martin, unijski predsednik, je včeraj izjavil, da mu ni znano, če je dogovor med unijo in General Motors še vedno v moči. "General Motors korpora- pravljen poravnati štrajk 7,000 steklarskih delavcev v Pitts-burghu in Toledu. Lewis bi poravnal ta štrajk, da dobijo potem Chrysler in Ford tovarne dovolj stekla in tako tekmujejo z General Motors. Lewis nima ničesar proti poslovanju v Chrysler in Ford tovarnah. Detroit, Mich>, 18. januarja. Odbor neunijskih delavcev, ki so zaposleni pri General Motors korporaciji v Flintu, je zahteval, da se upošteva tudi interese onih delavcev, ki niso v uniji. Neunijski delavci zahtevajo, da General Motors korporacija nemudoma odpre svoje tovarne in da zaslužek vsem onim delavcem, ki želijo delati. Kot trdi zastopnik neunijskih delavcev, "Kompanija bi odprla tovarne, ker je prepričana, da je večina delavcev pripravljena se Punt jetnikov v kanadskih zaporih. Smatra se, da je 150 jetnikov pobegnilo. Petnajst ranjenih v boju s stražniki in policisti Guelph, Ontario, 18. januarja, kov, mestne in provincialne povrniti na delo. Toda kompanija Med jetniki tukajšnih zaporov | licije posrečilo narediti mir, poželi preprečiti nasilje in poboje, je naenkrat se pojavil včeraj tem ko je boj divjal ves popoldne ki bi gotovo nastali, ako bi se punt. Vodstvo zaporov se boji, in ves večer. Nad sto policistov neunijski delavci vrnili na delo." da je ob tej pri]iki mn0g0 jetni-1 je prišlo paznikom na pomoč. cija je prelomila dano besedo," | George Boysen, je izmed 160,000 je izjavil Murphy, "in unija sedaj lahko skliče štrajk v vseh avto delavnicah." Med tem so pa "sedeči štraj-karji" v Flintu izjavili, da so pripravljeni ostati v tovarni vso zimo, ako bo treba. Na drugi strani se pa poroča, delavcev, ki so zaposleni pri Ge^ neral Motors, najmanj 120,000 jih brez unije. Toda William Knudsen, generalni ravnatelj General Motors, je odgovoril Boysenu, da mu nikakor ni mogoče odpreti tovaren, dokler se vršijo pogajanja med da je John Lewis, mož ki vodi j unijo in med koippanijo. Knud-boj proti General Motors, pri- sen je brzojavil Boysenu: Med unijo in med kompanijo je namreč prišlo do sporazuma, da kompanija tekom prihodnjih 15 dni, ko se vršijo pogajanja, ne bo odprla svojih tovaren niti ne bo začela seliti stroje iz svojih delavnic. Obenem je pa Knudsen brzo-javil Boysenu, ki je zastopnik neunijskih delavcev, da kompanija nikdar ne bo dovolila v svojih tovarnah, da bi manjšina delavcev diktirala. Kompanija je pripravljena za pogajanja, toda pod gotovimi pogoji. A Slab vtis je naredila izjava Knudsena, da General Motors korporacija ni pripravljena priznati unijo avtomobilskih delavcev kot edino zastopnico vseh delavcev. če dokaže unija, da spada k njej več kot polovica General Motors uslužbencev, tedaj se kompanija lahko premisli, je dejal Knudsen. kov pobegnilo, pogrešajo. Najmanj 150 jih Jetniki so bili pripravljeni za punt, kajti imeli so mnogo orožja in orodja, kar so si skrivej naredili. Zažgali so poslopje in razbijali po zaporih, tako da znaša povzročena škoda najmanj $200,000. Šele pozno v noč se je združenim naporom jetniških pazni- Jetniki so razbili v,?e pohištvo in zažgali posteljno opravo. Ko i se je punt nahajal na višku se je mnogim jetnikom posrečilo pobegniti v bližnje hribe. V zaporih se je nahajalo 700 jetnikov. Punt je nastal, ko se je 15 jetnikov pritožilo, da je hrana preslaba, in ker vodstvo zaporov ob božičnem času ni dovolilo, da bi jetniki dobivali od zunaj božična darila. Republikanci želijo novo kri v organizaciji New York, 18. januarja. John Hamilton, načelnik republikanske stranke, ki je tako temeljito pogorela pri zadnjih predsedniških volitvah, je izjavil, da potreba stranka "nove krvi," ako se hoče obdržati pri življenju. Hamilton je izjavil, da je stranka preveč hodila v goste na Wall Street in povsod in do ledno zanikala delavce in delavske organizacije. Roosevelt se je držal delavcev in z njih pomočjo zmagal, je dejal Hamilton. Republikanska stranka se mora vrniti k delavcem, ako želi še kdaj postaviti svoje kandidate za javne urade. --O'- Townsend pokojnina Chelan, Wash., 18. januarja. C. C. Fleming, delavec v sadovnjakih, je dobil od Townsend organizacije $200.00 z naročilom, da jih potroši tekom 30 dni. To je prvi poskus dognati, če je načrt dr. Townsenda izvedljiv ali ne. Mr. Fleming je dobil plačano vsoto v bankovcih po $1.00, Ukradeno zlato New York, 18. januarja. Ko je dospel te dni francoski parnih "Paris'" v Netv York, so zvezni tajni agenti odkrili, da ma'ttjka na par-nilcu komad zlata, Ici je vreden $14,000. Parnik "Paris" je pripeljal 421 takih komadov zlata iz Evrope. Zlato ni bilo zavarovano, ko se je nahajalo na prevozu v Ameriko. Zlcto je poslala neka švicarska banka federalni rezervni banki v Netv Yorlcu. Zlato, ki je bilo ukradeno, se je nahajalo v vreči, ki je bila,,raztrgana. Poštni uradnik na pomolu v New Yorlcu ni hotel podpisati sprejema vreče. Računa se, da je zlato ukradel kak pomorščak tekom prevoza. --0- Governer pozivlje grožil-ca na streljanje Oklahoma City, Okla., 18. januarja. Governer države Oklahoma je dobil včeraj grozilno pismo, v katerem mu neki nepoznani lopov grozi, da mu pošlje ki so vsi zaznamovani. Oblju-' $5,000, ali pa bo ustrelil gover- bil je, da bo ves denar potrošil samo pri domačih trgovcih. — Vsak trgovec se je obvezal plačati dva odstotka davka. Poskus se bo nadaljeval še prihodnjih šest mesecev. -o—- Papež sprejema kardinale v avdijenci Rim, 18. januarja. Papežu Piju, se je zdravje toliko izboljšalo, da je včeraj lahko sprejel tri nemške kardinale, s katerimi se je pogovarjal pol ure. Kardinali so mu poročali o verskem položaju v Nemčiji. Pozneje je papež sprejel tudi državnega tajnika, kardinala Pacellija. To je bila največja avdijenca v šestih tednih, odkar je papež zbolel. --o-- Seia "Slavčkov" Danes večer se vrši seja staršev Mlad. pevskega zbora "Slav-čki" v navadnih prostorih. Starši, pokažite, da vam je za napredek vaših otrok s tem, da se pol-ncštevilno udeležite seje. Priče-telc točno ob 7. uri. — Tajnica. nerja in njegovo ženo. Governer Marland je izjavil: "Ali vidite to pištolo? Jaz sem poznan kot najboljši strelec v državi, in če lopov, ki se ni podpisal na svojo grožnjo, ima toliko poguma, da pride in zahteva $5,000, tedaj bo kmalu videl, kdo zna bolje streljati." Smrtna kosa Včeraj je preminul v mestni bolnišnici rojak .Frank Založnik, star 61 let. Doma je bil iz vasi Kožarje, fara Dobrova in je prišel v Ameriko leta 1913. Stanoval je pri družini George Turek, 16011 Waterloo Rd. Pokojni zapušča v stari domovini soprogo Marijo, sina Franka, hčeri Mary in Angela. Bil je član društva Cvetoči Nobel, št. 450 SNPJ in Brotherhood of Railway Union, local 510. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:15 iz August Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče. Bodi mu rahla ameriška zemlja! Spremembe v predsednikovem kabinetu Washington, 18. januarja. — Na predvečer, ko izpolne predsednik Roosevelt svej prvi termin, se je začelo govoriti o nekaterih spremembah v kabinetu predsednika. Predvsem je gotovo, da se bo umaknil v privatno življenje James Farley, generalni poštni mojster, ki je hotel že prej resignirati, pa mu predsednik Roosevelt ni dovolil. Govori se, da bo resignirala tudi delavska tajnica Frances Perkins in trgovinski tajnik Roper, ker sta preveč podvržena kritiki. O Miss Perkins se trdi, da ni več zmožna uspešno voditi poslov delavskega urada radi številnih sprememb na industrijskem polju, katere je vpeljal novi deal . -o- Ne bo stradal, dokler bodo bogatini Tacoma, Wash., 18. januarja Tajni agenti iščejo v bližini tega mesta nekega tujezemca, ki je pred več tedni napram formanu WPA projekta izjavil: "Jaz ne bom nikdar .stradal, dokler je dovolj bogatinov, ki imajo svoje j mestni zbornici, kot naslednik otroke, katere se lahko odpelje joseph Artela, ki je bil imeno- Nasprotne trditve delavcev pri Fisher Body Delavci in uslužbenci, ki niso organizirani niti pri American Federation of Labor niti pri United Automobile Workers uniji in ki so zaposleni pri Fisher Body kompaniji, še vedno trdijo, da imajo večino na svoji strani. Peter Schick, ki je načelnik odbora neorganiziranih delavcev pri Fisher Body, pravi, da je že 4,767 delavcev podpisalo prošnjo, da se vrnejo na delo. Vseh uslužbencev pri Fisher Body kompaniji v Clevelandu je bilo pred štrajkom nekako 7,200. Torej trde neunijski ljudje, da imajo večino, kar je pa težko verjeti. N. pr. zadnjo soboto je bil v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave., shod' unij-skih Fisher body delavcev. 1,500 novih članov je bilo sprejetih v unijo. Skoro 3,000 delavcev je bilo navzočih. Unija pri Fisher Body je v resnici silno močna in le želeti je, da bi sleherni delavec stopil v unijo. Potem vas ne Chicago, 18. januarja. Gla-bodo priganjali pri delu kot črno som p0ročil iz Argentine, da na-živino, da garate in v par letih/kupujeti Nemčija in Italija pše- Z otrokom v naročju strelja žena na moža Sinoči je dospela Mrs. Flossie Hartman, stara 32 let, iz mesta Dunkard, Pa., v Cleveland, da poišče svojega moža Joseph Hartmana, od katerega je bila ločena šest mesecev. Po daljšem iskanju je Mrs. Hartman našla hišo, kjer bi moral njen mož stanovati, na 3734 E. 65th St. Moža ni bilo doma. Mrs. Hartman je nosila v naročju 11 mesecev starega sinčka Wayne. Ko se ozre po cesti zapazi na drugi strani ulice svojega moža, ki je sedel v avtomobilu z nekim tujim dekletom. Ne da bi kaj nadalje rekla, je Mrs. Hartman potegnila revolver in petkrat ustre-lia v glavo moža, dočim je z drugo roko še vedno držala otroka. Mož je bil takoj mrtev. Žensko so zaprli. -o-- Nemčija in Italija naku- pujeti pšenico v Ameriki zgubite vso energijo. Glavno prizadevanje unije je, da se vam delo po človeško olajša, in da dobijo stoteri drugi brezposelni tudi kak zaslužek. Zato je pa delavcem treba držati skupaj in skupaj v borbi zmagati. -o-- Councilman Lewandowski Pri zborovanju demokratskih councilmanov v Clevelandu je bil izvoljen demokratični councilman Edmund Lewandowski ra vodjo demokratične večine v nico v Argentini, je poskočila cena pšenici za skoro dva centa pri bušlu. Poleg tega je pšenico podražilo dejstvo, da je v državi Kansas pozeblo mnogo zimske pšenice. Tudi cena koruzi in ječmenu se je podražila. Koruza že deset let ni bila tako draga kot je v letošnjem letu. -o- Nova trgovina m zahteva odkupnino." Opis van za mestnega sodnika. tega tujezemca se natančno stri-1 zborovanju je med nja z opisom osebe, ki je okoli prvj£ po dolgem času prevlado-božiča odpeljala zdravniku dr.j vala harmonija. Navzoča sta bi-Mattsonu njegovega 10 let sta-|la tudi COUncilmana Reed in Ve-rega sina. Dotični tujezemec je|hovec, bil odslovi j en od vladnega dela vl&ka Mr. Jerry Bohinc in Mr. John Sušnik odpreta okrog 1. februarja prodajalno s pohištvom in vsemi hišnimi potrebščinami v Stampfelnovem po-Na I slop ju, zraven cvetličarne Jim v Everettu decembra meseca. Na sledu za morilcem Mattsono-vega otroka je še vedno 400 tajnih agentov. -o-1— Dragocen avtomobil Governer države Ohio, Martin L. Davey, je dobil na državne stroške pravkar nov avtomobil, ki je veljal državo $8,100. Tudi governer bi lahko malo bolj hranil. Avto je bil kupljen na račun oddelka narodne garde države Ohio. Oče petih otrok John Flud, ki je bival v Wil-loughby, je bil včeraj ubit v Clevelandu na Noble Rd. od nekega avtomobila. Flud je oče petih malih otrok. Clevelandski demokrati so najeli dva vlaka Pennsylvania železnice, da se popeljejo v Washington, kjer bo predsednik F. D. Roosevelt v sredo zaprisežen. — Demokrati se odpeljejo danes ob demokratitSlapnik st. Mr. Bohinc je bil prej uslužben pri M a n d e 1 Hardware, Mr. Sušnik pa pri Kremžar Furniture, torej imata oba podjetna rojaka dovolj izkušnje v te vrste trgovini. — Želimo jima mnogo uspeha v lastni režiji. 10,000 plesalcev Odbor, ki pripravlja ples, ki se bo vršil v ogromnem mestnem avditoriju dne 30. januarja, na 10. uri zjutraj iz Clevelanda in predsednikov rojstni dan, izjavlja, da je bilo dosedaj prodanih nad 10,000 vstopnic, čisti dobiček te prireditve gre vsako leto za pohabljene otroke. Nepostavna pijača Policija je te dni aretirala več Lastnikov prostorov, kjer se prodaja nepostavna opojna pijača. Nekaj novega pri tem je tudi to, da je policija aretirala tudi pivce v dotičnih prostorih, toda jih je pozneje zopet izpustila. se vrnejo v četrtek. Prememba sej Dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ zboruje odslej vsak 3. četrtek v Slov. domu na Holmes ave., in ne več v cerkveni dvorani, kar naj vzame članstvo na znanje. * Bivši nemški kazjer Wil-chelm je nevarno zbolel za pljučnico v Doornu. s AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 19TH, 1937 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00 Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 lor 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 15. Tues., Jan. 19, 1937 P. Bernard. Socializem pa res odhaja! Prosperiteta prihaja - problemi ostajajo " Business sam, kot tak, se ne more več dosti razširiti, namreč kar se tiče prodaje blaga na drobno, kajti ta trgovina si je najprvo opomogla. Ni pričakovati, da bi potegnila nadaljnih 100,000 brezposelnih na delo. Vse drugače je pa v avtomobilski industriji in v industriji za pohištva. V Zedinjenih državah imamo približno 27,000,000 avtomobilov in 3,000,000 trukov. Dvajset odstotkov teh postane letno brez vsake rabe, kar pomeni, da morajo ameriške tovarne producirati do 6,000,000 novih vozil vsake vrste na leto. Lansko leto so avto tovarne producirale le 4,500,000 avtomobilov vseh vrst, kar ni samo premalo za normalne potrebe, pač pa premalo za nadomestilo vozil v letih 1932, 1933 in 1934, ko so ljudje komaj vsako leto kupili do 2,000,-000 novih avtomobilov ali trukov. Nadaljno vprašanje je na kakšen način se nam more posrečiti, da popolnoma iztrebimo brezposelnost. Mnogi so mnenja, da se nam to ne bo nikdar posrečilo, dočim drugi trdijo da je to mogoče, in ne samo to, pač pa tudi da zna v Zedinjenih državah nastati pomanjkanje sposobnih delavcev. To pa zna povzročiti bolj visoke plače in višje plače so bile vselej odgovorne za prosperiteto. Drugi, jako resni in silovit problem, ki ga moramo predvsem upoštevati pri pobijanju brezposelnosti, je deficit v zvezni blagajni. Zvezna vlada ne more in ne sme kar naprej nakladati nove davke, da sproti plačuje relif in za javna dela. Recimo, da znašajo zvezni dohodki letno $5,000,000,-000, stroški pa $7,000,000,000, bomo dognali iz tega, da tekom desetih let bomo imeli $20,000,000,000 deficita, ali po domače rečeno — dolga. Od dolga pa nihče živeti ne more, in tudi vlada sama ne. Danes znaša narodni dolg Zedinjenih držav nekako $34,000,000,000, in toliko naša vlada še nikdar v svoji zgodovini dolgovala ni, niti ob zaključku svetovne vojne, ko je znašal narodni dolg le S 18,000,000,000. Toda obresti na dolgove v 1919 so bile pol višje kot so danes, in zvezna vlada lahko laglje zmaguje plačila. . t , Kot trdijo finančni eksperti se narodni dolg Zedinjenm držav lahko zviša še na $40,000,000,000, ali za osem bilijonov več kot znaša danes, ne da bi bila težava pri plačevanju obresti. Toda nadaljno izposojevanje denarja od strani vlade tvori resnično nevarnost. Vlada lahko pride v položaj, ko denarja ne bo mogla več dobiti za posojilo. Kredit je uničen, in kadar se to zgodi, tedaj planejo cene kvišku, prihranki, 'investicije in zavarovalnina vse to skoro zgine preko noči, in vselej se je še pripetilo, da so tudi delavske plače padle v trenutku, ko je radi porušenega kredita, se dvignila cena vsakdanjim življenskim potrebščinam. Administracija predsednika Roosevelta je v resnici preskrbela mnogo milijard, da je pomagala ljudem iz zadrege. In to ob času, ko je bila pomoč najbolj1 potrebna. Toda vlada, ne more nadaljevati posojil, ne da bi morala prej ali slej napovedati bankrot. Že danes finančni položaj vlade Zedinjenih držav ni preveč sijajen. Iz tega torej vidimo, da moramo pred vsem znižati zvezni dolg do skrajnosti, predno zamore administracija nadaljevati z. uspešno finančno akcijo v bodočnosti. K sreči je Roosevelt zadnje čase potom svojih finančnih ekspertov že začel delovati na tem polju. Prvič, ^nižanje števila brezposelnih je odrešilo vlado od dolžnosti podpirati one, ki so, brez dela in zaslužka. S tem so se seveda tudi vladni stroški precej znižali. Drugič, vlada dobiva mesečno večje davke, in to iz vzroka, ker so prišli boljši časi in sleherni lahko davke laglje plačuje kot pred dvema letoma. To daje vladi nove dohodke. Jako važno panogo v /.veznih financah pa bo tvoril že v par letih urad za starostno pokojnino in deloma za brezposelno zavarovalnino. Pričakuje se, da bo ta urad v nekaj letih imel milijarde na razpolago, katerih še ne bo rabil. Tu bo vlada črpala lahko morebitne svoje potrebščine, ne da bi ji bilo treba plačevati obresti za izposojeni denar. Seveda je to zadeva kongresa, ki ima edini pravico regulirati stanje financ. (Konec prihodnjič.) Jonteza skrbi, koga sta Pire in Debevec obdarila za božič. S tem ju je spravil v nemalo zadrego. Saj se nihče rad ne baha, če je komu kaj dal za krismus. Ker se pa bojimo, da ne bi to vprašanje obležalo Jontezu v želodcu in bi vsled tega trpel hude bolečine, morda bi dobil celo koliko, mu postrežemo glede tega sila važnega svetovnega vprašanja s tem, da se senor Jontez lahko obrne glede tega na kateregakoli naših 12 uslužbencev, ali na kateregakoli naših 26 dečkov-raznašalcev lista. In dobil bo vse potrebne informacije, da bo potolažen. Da je senor Jontez spravil to delikatno in zelo zasebno vprašanje na svojo prvo stran, je rmjbrže zamera, ker njemu nismo poslali kakega prezenta. To je netaktnost: cd nase strani, Saj če je kdo zaslužil prezent za i.rismu., ga je gotovo senor Jontez, ki nam je delal od julija sem tako ogromno in brezplačno reklamo. Zaenkrat ne moremo reči drugega kot: oprostite, senor de Jontezuma, naši pozabljivosti. še nam je živo v spominu, kako je g. Jontez v duhu šel za pogrebom krščanstva in mu je v mislih dal še eno brco, ko je bil siromak že pokopan. Jaz sem že menda zapisal, da nas s svojimi tako slovesnimi besedami ni po-ebno ostrašil. že zato ne, ker je sam priznal, da je "bilo" krščanstvo dobro, že to je veliko, da je sploh "bilo." Vse, kar je kdaj bilo dobro, ima za ves svet tolike vrednosti, da vsa dobrota tiste reči nikoli ne vzame popolnega konca. Kar je bistveno dobrega, ostane. Fa mi imamo še več podlage, da se ne bojimo tistega pogreba krščanstva, h kateremu nas je •Jontez v duhu in z besedo popeljal. Mi poznamo besedo i "In peklenska vrata je ne bodo premagala." In tem besedam v mislih dostavljamo: Pa magari da Jontez gre pomagat peklenskim vratom . . . Torej, g. Jontez, s to reč j o ne bo nič! Zastonj tratite tinto in papir! Zastonj prodajate svojo nelogičnost kot najnovejšo cleve-landsko modrost! Ampak mi poznamo neko drugo idejo, o kateri sem že napisal par stvari in pokazal, da tista ideja od vsega začetka ni bila dobra. Tista ideja je socializem. Vi pa pravite, da bo preživela krščanstvo in ga celo nadomestila. Well! Ali wi morete misliti, kaj nas eden pravi na tisto slovesno na poved? Nič drugega ko to, da ste dvema idejama zamenjali obra ::e in duše. Vaš socializem gre v zaton, pa prav pošteno gre! In še več — za tistim socializmom ostajajo po svetu goreče poljane in pomaiidrane livade. Povzdignite svoje oči in poglejte, pa bojte videli, da je res! Socializem, to veste, niti sto let ni stai'. Ko Se je dvignil iz svojega niča v življenje, je kar v par desetletjih stegnil roke preko vsega sveta. Mislil je pač tako, kot g. Jontez še danes misli, da je namreč socialistu treba samo priti in grdo pogledati, pa je že ves svet njegov. Mislil je, da se mu bo godilo tako kot tistemu rimskemu vojskovodji, ki je rekel: Prišel, videl, zmagal. . . Prva internacionala — ves svet socialističen . . . na papirju ! Druga intenacionala — ves svet socialističen ... Pa že ne več čisto. Nacionalizem se je zmešal ž njim! Tretja internacionala ves svet £OC . . . ne, saj ni res;! še na papirju ne! Na mesto socializma je stopil — komunizem! Socializem je bil od vsega začetka — pogrešena ideja. Nemški pesnik pravi, da je to prekletstvo zla, da se ne more iz njega drugega roditi ko zopet zlo. To se je zgodilo socializmu. Iz njega se je rodilo novo zlo, hujše od njega samega — komunizem. In danes je socializem že večinoma prešel v novo zlo, le tu pa tam ga skušajo še umetno obdržati pri življenju. Na primer med nami Slovenci v Ameriki . . . Še drugo zlo je rodil socializem. že druga internacionala je morala računati s tem novim zlom, pa ga je skušala sebi prilagoditi. To drugo zlo je bil —-nacionalizem. Nacionalizem pomeni prenapeto povzdigovanje narodnosti. Socializem in nacionalizem sta skušala nekaj časa skupaj orali. Pa ni šlo dolgo in razbila J se je tudi druga internationala. Socializem je šel svojo pot, nacionalizem svojo. Eden vedno bolj na levo, drugi vedno bolj na desno. ! Socializem na levi se je od-J maknil tako daleč od prve inter-j nacionale, da je postal nekaj novega — komunizem! Socializem na desni se je tudi odmaknil tako daleč od prve in-ternacionale, da je postal nekaj novega — fašizem! Komunizem je osnoval tretjo internacionalo, osnoval jo je brez — socializma. Fašizem formalno menda ni osnoval nobene internacionale, vendar se je precej razširil, pa kolikor se je, se je razširil brez — socializma. Kjer je zmagal komunizem, se je socializem v njem vtopil, ker sam zase ni imel nobene moči več. Kjer je zmagal fašizem, se je ocializem stopil ž njim, ker je bil sam zase brez moči. Kjer ni na vrhu ne komunizem in ne fašizem, se socializem lovi, lovi, lovi . . . Kako se lovi na primer v Ameriki, smo vide-ii pred kratkim zopet, ali ni bilo to pri volitvah 4. nov. 1986? če pride komunizem, ga bo 'jel, če pride fašizem, ga bo vjel. Ce ne pride ne eden ne drug, se bo pa še — lovil . . . In na grobu socializma se bijeta komunizem in fašizem. In čim bolj se grudi socializem v grob, toliko bolj žare v ognju krvave poljane in toliko bolj v krvi rdeče livade. . . Tudi krščanstvo trpi v tem gigantskem dvoboju med dvema izrodkoma socializma, trpi, umira ne! Očeta-socializem zauber, kot sta jo pohvalila. jsrčno zahvaljujejo. Naj bodo Med dopisi se je tu pa tam po- ,Vsi, ki so se trudili z nabira-kazala slika teh naših popotni- njem in oni, ki so žrtvovali kov. Najbolj mi je ugajala tista, !aVoje težko prislužene denarje, ko je Maj k žehto pral. Samo J prepričani, da so podprli do-premajhna slika je bila in bi bi-'bro in koristno stvar. Šmihel- sta ubila njega vredna sinova: komunizem in fašizem. Ko se bosta ta dva med seboj potolkla, se bodo razni Jontezi čudili, kako je moglo tisto v duhu in željah pokopano krščanstvo vstati na vpe-peljenih poljanah in okrvavljenih livadah In takrat se bo svet spomnil, da je krščanstvo ne samo "bilo" dobro ampak da JE! V priznanje mlademu rojaku Cleveland, O.—Vsak dan najprej pogledam v Ameriški Domovini, če se je morda kdo oglasil in povedal javnosti, kako smo z zanimanjem čitali spise izpod peresa Mihael Laha ml., kako je na zanimiv način opisal "Potovanje po zapadni Ameriki." Vsak dan sem težko čakala nadaljevanja, čast takim, tu rojenim otrokom, ki se tudi v javnosti' ne sramujejo pokazati, da so sinovi slovenskih staršev. Moje čestitke staršem, ki so vzgojili sina, ki ga ni sram biti Slovenec. Takoj ou pečetka, ko sem začela brati ta potopis, sem si mislila, da mroajo biti tu Jako-tovi prsti vmes. Saj vendar ni mogoče, da bi tu rojena mladina mogla tako živo in zanimivo spraviti vse te naše domače in starokrajske izraze na papir (in Majk je menda po Ameriki gul.il šolske klopi). A ker so se spisi z dneva v dan vlekli in bili vsak dan bolj zanimivi, sem opustila misel na Jakata (sem že spet na dilci), ker on ne bi imel toliko potrpljenja in skoro ne bi mogel kdo drugi tako jasno in živo opisati vse, kot le tisti, ki je v resnici doživel vse to. Večkrat sem vzkliknila: "Srečni starši, ko vidijo, da se njih otrok zanima za vse, kar je naravno lepega in da rabi izraze njih roditeljev. V duhu smo bili vsi čitatelji daleč na zapadu in vsi zvesti prijatelji lista Ameriške Domovine smo se mudili menda cel teden pri Moharjevih v Montani. Joj, če bi se vsi znašli na njihovi farmi, to bi bil živ-žav in tudi marsikdo drugi bi telebnil s konja, ip samo Albert, To bi bilo smeha. Le čudno je. da se ta dva naša mlada potnika nista mogla posloviti od Moharjevih. Ali ni bila morda njih hčerka Josephine tista, ki ju ni pustila naprej? No, saj vama tega nihče ne zameri, saj sta fest fanta, dekle pa tudi lo treba povečevalnega stekla, da bi ga vsaj po sliki poznali, tega našega pisatelja. Zato priporočam, da naj bralce njegovih spisov razveseli slika teh naših fantov vsaj tako velika, da bi se jo lahko z roko pokrilo, čeprav imam precej veliko. Kakor jaz, tako ju stotine drugih ne pozna osebno in naj bi ju vsaj na "piČerji" videli. To vem, da ni samo moja želja, ampak tudi marsikoga drugega. Saj še ko smo brali, smo drug drugega povpraševali, če bere spise "Potovanje po zapadu," ki je tako zanimivo spisano. In sedaj, ko je že več kot en teden, kar je bil konec, pa čakam, da se bo kdo drugi oglasil in dal priznanje komur gre. Pa ker ni nič, me jih je že par dregnilo, da naj vendar jaz napišem par vrstic. Upam, da se nisem zamerila nikomur in vsi bralci želimo, da bi se še kdaj oglasil, ker so njegovi spisi zanimivi in preprosti. Torej na dan! želimo pa vama obema najboljšega zdravja in dobrega zaslužka, da bi zopet to poletje lahko nadaljevala pot, kjer i ta prenehala in da bi nas tudi v bodoče kratkočasil s svojimi spisi. S pozdravom, Mrs. Frances Kodrich. --o- Novice iz Jutrovega Predzadnjo nedeljo, 10. januarja, je bil koncert mladinskega zbora Kanarčkov. Prepevali so udeležencem v nabito polni dvorani. Ker se nagiblje predpustni čas h koncu, je, dobro, da so se spomnili direktorji in Gospodinjski klub Slovenske delavske dvorane na Prince ave., da priredijo na pustno soboto 6. februarja maškaradno veselico in ples. Tisto vsak dobro ve, da predpust se mora zaključiti po naših starokrajskih šegah. In kako naj bi se predpust zaključil brez maškar. Zato se je sklenilo, da se napravi ma-škeradni ples. Le dobro se našemite, boste odnesli nagrado. Zaključili bomo predpust, kakor se spodobi za nas, ki smo prišli iz starega kraja, da se spomnimo veselih dni, ki -smo jih preživeli v mladosti. Mislim, da bi bilo lepo, če bi se vsaj enkrat v letu spomnili teh časov, ko nismo poznali skrbi in ne pomanjkanja. Torej vsi delničarji in delničarke, možje in žene, dekleta in fantje, na pustno soboto imate priliko, da se snidemo vsi skupaj v Slovenski delavski dvorani in zaključimo predpust v družbi svojih prijateljev in znancev. Vabljeni ste vsi, da se udeležite in rezervirajte si ta večer, ker ves pre bitek gre za SDD. Še to naj omenim, da priredi pevski zbor Cvet svoj pomladanski koncert in igro na 18. aprila v SDD na Prince ave. Vabimo vse tiste, ki želijo pristopiti v pevski zbor in ki imajo veselje do petja. Sprejmejo se od 16. leta naprej. Mesečna članarina je samo 25c. Starši, pošljite svoje otroke v ta zbor. S tem se naučijo lepo slovensko izgovarjati in čitati. Ako hočemo, da naši slovenski pevski zbori še dolgo obstoje, moramo pridobiti mladino. Vas pozdravljam, Rose Vatovec. Domovina se zahvaljuje Uredništvo Ameriške Domovine, Cleveland, Ohio. Prosim, bodite tako prijazni in priobčite v vašem cenjenem listu sledečo zahvalo: Prostovoljno gasilno društvo v Šmihelu pri Žužemberku in cela šmihelska župnija se svojim blagim ameriškim dobrotnikom za izkazano dobroto pri- ska motorna brizgalna je v vsej okolici priznano najboljša. Štirinajstkrat je bila že v ognju in je delovala brezhibno. V velikih požarih v Stavči vasi, Žužemberku, Dolenjem Križu, Bogdanji vasi in Dešeči vasi je rešila stotisoče ljudskega premoženja. Pa tudi fantje so tako navdušeni gasilci, da se nekoč niso pomišljali iti gasit v bližino Žužemberka, kjer je nekdo krompirovko požigal. — Mežnarju se je zdel požar sumljiv in je začel zvoniti plat zvona, gasilci pa so na ves galop oddirjali proti Žužemberku. Dotični, ki je požigal krompirovko, je sam gledal okoli sebe, kje gori in ni vedel, da radi njega bije plat zvona. Žalostni so prišli gasilci nazaj, ker se niso mogli izkazati s svojo motorko. Pri vseh požarih pa so želi prvo priznanje. Huda nesreča nas je zadela, ko nam je umrl naš ljubljeni načelnik, organist Lavrič Dominik, ki je bil najbolj navdušen gasilec in je največ njegova zasluga, da si je društvo pridobilo v vsej okolici pohvalo in priznanje. V znak hvaležnosti so gasilci na občnem zboru imenovali za častne člane društva: gospoda Franka Lavriča in Joe Pograjca ter gospe Mary Sala-mon in Ano Tomšič. Z obresti nam je dolg zelo narastel, na 12,936 Din. Posrečilo pa se nam je s prepisom odpisati z vašim denarjem ves dolg in na zdravje svojih blagih dobrotnikov smo ga v zidanici v Kriški gori popili nekaj litrov in zapeli smo, da se je slišalo v Žužemberk. Bog povrni vsem» ves trud in vse, kar ste storili v korist stari domovini. — Alojzij Zupane, župnik, blagajnik društva. Izjava, — s katero podpisana zadruga potrjuje, da je dolg, ki ga je imelo pri njej gasilno društvo v Šmihelu za napravo motorke in cevi v znesku Din 12,936 na glavnici n obrestih, popolnoma poravnan. V Žužemberku, dne 2. decembra 1936. J. Stupica, K. Gnidovec. (pečat). V up nabito skromni KSKJ 1937 ter Pozdrav uuarja Girardu. an ju, da bo dvora"3 polna, zaključim til dopis in obenem želi"1 obilo uspeha za l®'0 mnogo novih član°v' in na svidenje 23. J'1' Slovenskem domu \ Ema Zore. Vse mirno na jugoslovanski fronti Cleveland, O.—To je malo den naslov in dasi je stvar r«s'j na, pa jo moramo vzeti malo 1111 šaljivo stran. Ako človek obh<>'; di postojanke naših stavkovri"1 straž pri Fisher Body, lahko v!' di, da nismo tako lahki. Stra&e so budne, tako, da nam še miš uide, da bi je ne opazili. Imamo tudi jokerje ozirotf' šaljivce, da nam ni dolg čas v ste štiri ure. Na koncu Asp"1' wall Ave. je ravno tako kak°| mala Hooverjeva vas, pločevin3' sta koča. Ravno tako na konf1' 137. ceste. Sami Jugoslovani, kakor t1"'' po drugih postojankah. apeliram na vse Slovence, ki lajo pri Fisher Body in če n'6" v uniji in niste še prišli na st»v kovno stražo, da se tudi vi Prl| družite naši borbi, ker naša ba je tudi vaša. Za publ. odbor: Louis Elovai'' | -o- 1837 refrigerator ji Mr. Frank Grdina, poslovodji trgovin za pohištvo A. Grdi'; in Sinovi, se je pravkar vrnilf potovanja iz Mansfielda, kjer 3| ogledoval najnovejše 1937 Wes| inghouse refrigeratorje. So resnici nekaj izrednega, tako H vsak, ki bo letos kupil elektrik ledenico, si bo najprvo ogl^1' Westinghouse refrigeratorje, 1 so prava potreba v hiši. Mo^ 1937 nudijo večjo ekononi'Jf prihranijo vam precej dena^ -o- Slovenski Dom v Girardu Girard, O. — Veselica, katero .je priredil direktorij Slovenskega doma v Girardu skupno z Gospodinjskim klubom na Silvestrov večer, je sijajno izpadla. Mladina in starejši ljudje so kar trumoma prihajali v Slovenski dom. Zato nas pa tudi veže dolžnost, da se prav lepo in iz srca zahvalimo vsem za tako veliko udeležbo. Pa zopet se nekaj veselega sliši, namreč, da se bomo zopet kmalu zavrteli in sicer po taktih Hojerjeve godbe iz Cleve-landa. To pot bo na vrsti društvo sv. Patrika št. 250 KSKJ. Člani in članice tega društva priredijo namreč prav lep in zabaven večer na 23. januarja v Slov. domu v Girard, Ohio. Ta večer bo društvo praznovalo drugo obletnico svojega obstanka, kar hočemo še prav na poseben način praznovati. Torej člani in članice, na 23. januarja pridite vsi v Slovenski dom. Pa tudi ostalo občinstvo, od blizu in daleč, je prav prijazno vabljeno, da nas po-seti na ta večer. Le pridite vsi, ne bo vam žal. Saj bo vsega dovolj na razpolago kot je to že navada v Girardu. Eddie Sirams nam je obljubil, da nam bo 'ta večer tako igral, da ne bodo samo noge plesale, ampak bo tudi srce poskakovalo od veselja. in neprijetnosti in blago v refrigeratorjih prej zamrzne**; v drugih. Da so ti refrigerat^f ji v resnici uspešni kaže nai'01'1 lo, ki ga je pravkar oddala v''' da Zedinjenih držav Westi11^ house kompaniji. Naročila 16,697 teh refrigeratorjev, jih bo rabila pri PWA projekt'' Westinghouse je dobila naroč'1'' dasi ni bila najcenejša, pač | ker se je izkazalo, da se po1'* pri teh refrigeratorjih mi'01'' manj elektrike. Kot naz»a™ Mr. Grdina bo imel v kratil razstavo teh refrigeratorje^' svojih trgovskih prostorih. -o-- —Dne 22. decembra je v I1'1 henburgu za vedno zatisnila „ je oči Katarina Novak v star0' 54 let. Ce verjamete al' pa "81 ti ...i kaj dober v i'aC stvu?" vpraša Tone France^ "O ja, včasih sem bil. vprašaj!" "Torej poslušaj! Iz Lor^J se vozita vsak v svojem avt°n'| bilu Jim in Ferdo. Jim je Ijal iz Lcraina pol ure pred Jj dotom. Jim je vozil 55 niilJ uro, Ferdo pa 57. Kje pri®'| skupaj ?" "Pri Filipieu za baro!" A .j Mož gre za pogrebom svoJe | ne in joka: "Oh, moja ranjca je bily j; res blaga žena. Ne ver j amen'" . bi še kdaj dobil tako. Pa ^ dobrega srca je bila. Vsaka®*.ji se ji je smilila, še kadar i*1®^' tepla z metlo, me je vedno tf f koncem, ki je za pometanj"' ; jo mehkejši." a Pred šenpetersko kosal')10 0 mož in žena opazovala ki so se vežbali pod spi'0 t vodstvom frajtarja. ^ "Ti," vpraša žena moža-j kaj pa morajo vojaki stat' ,, na eni, zdaj na drugi nogli j "Avša, kaj ne veš, da se "j. f jo vaditi, da bodo lahko stWji| eni nogi, če jim v vojski ^ j odnose drugo!" f AMKiviŠKA DOMOVINA, JANUARY 19TH. 1037 S KRIŽEM PO JUTBOVEM Po ntmlktm UvIrnikH K. Mura P msil sem Mafleja, naj vzame Bai'uka vsaj za nekaj časa pod s»'eho. Rad me je uslišal in mi obljubil, da bo skrbel za njega. am Pa je spet ponudil vrtno Vse je bilo pripravljeno, ko.i smo se lahko vselili. Že sem se mislil posloviti, pa Jsla me je zadržal. "Počakaj, effendi! Za h kon-Cu sem ti Pripravil prav veselo ^nenadenje. Dobili smo namreč ^Pričakovano zelo ljubega go-kdo je!" znamS°b0m uganil Ga po" Vjdel £a sicer še nisi, pa pri-e oval sem ti že mnogo o ,,Jei»- I« ko kdo da Radoveden sem bil. bil Maflejev gost -, s'a Pripovedoval 1)11 gotovo v z našimi Kmalu QJ'm je prišel postaven človek. „, 'e e« je bil po turško in 111 bilo količkaj nju ze mnogo ga boš videl, moraš je!" Kdo bi ? če mi o njem, je kaki zvezi z njim in iji. se je Isla vrnil. Ž nic na njem, kar bi mi le pomagalo pri ugibanj Njegov zagoreli obraz je ostro začrtan,, pogum in sapa2!1^ sta gledala iz njega. ga rVilne gube na nJem' " je^M Isl la. mi ga je "Ugani, kdo "Res "Boš ne vem, kdo bi bil." 0 ze uganil." Prosil'1^ SG ^ k njemu i" ''Nagovori ga jeziku!" je dohitela kazen. Maščevati se je hotel še nad njim, ko mu je prinesel toliko nesrečo v hišo, koj drugo jutro, je rekel, poj de nad derviša Ali Mana-ha, prisilil ga bo, povedati mu mora, kje živi njegov oče. Ves razdražen je bil. Dolgo sem ga miril in mu prigovarjal, da je nazadnje le prepustil derviša meni. In potem šele smo šli spat. Utrujen sem bil in spal bi bil v beli dan, da me niso prišli budit. , Maflej je namreč poslal slugo in mi sporočil, da me nekdo išče in da hoče nujno z menoj govoriti. Spal sem kar oblečen, kakor je na Jutrovem v navadi, zato sem bil koj pokonci. Neki človek me je čakal. — Vprašal me je po imenu in mi rekel, naj koj pridem v St. Di-rnitri, v gostilno, ki sva jo obiskala prejšnji dan z mojim rojakom, on da želi z menoj govoriti in da je zelo nujno. Sporočilo me je vznemirilo. "Kaj pa hoče?" "Ne vem," je odgovoril. — "Blizu tam stanujem, pa me je gostilničar prosil, naj grem po tebe." "Pojdi domov, pa povej, da koj pridem." Plačal sem mu pot. Odšel j je- / .J Pet minut pozneje sva zes hitela z Omarjem za njim. St. Dimitrijske beznice niso t L Euclid Rifle and Hunting Club Sprejel sem veliko delo (nekateri mislijo, da je čast), ko so me naši fantje prištimali za tajnika našega kluba, sem zavihal rokave in bom skušal napraviti kar največ za ta naš klub. Pa mi tudi ne kaže drugega, ker je takoj po izvolitvi Jože Janževič rekel, da če bom samo marjašal, da me bodo takoj fliknili od korita. če bom pa fant na mestu, mi je Jože obljubil vso podporo, jaz pa njemu, kakopak. Podporo na celi fronti nam je obljubil tudi naš podpredsednik. On je dcber lovec in nam vsako leto pripelje po enega ali dva srnjaka iz Pennsylvanije. To je naš Christ Man del, v vseh ozirih fest fant in dober član našega kluba. Pri zadnjem streljanju nam je Christ tudi obljubil, da nam bo strelišče vse drugače opremil, Zdaj ne bomo več streljali v tarčo, ampak nam bodo srnjaki, zajci, lisice, race in petelini kar po dvorani skakali, mi jih bomo pa pucali. To bo zopet nekaj novega in zanimivega za naše fante. Kadar bo to urejeno, bom že sporočal. Za enkrat samo rečem: živijo Christ! Sicer so mi pa vsi člani obljubili, da mi bedo šli pri tem mojem uradu v vseh ozirih na roko. Koliko bodo držali besedo, vam bom naznanil danes leto. Upam pa, da me račun ne bo unesel (razen pri marjašu), ker se imamo radi. V našo sredo smo zopet sprejeli bivšega čistila Franceta Je- KEnmore 4325, vam jih pa prihranim za nedeljo. Kdor se bo pa šele zadnji trenutek premislil in bi rad prišel na naše žegna-nje, naj kar pride in bo dobil vstopnico pri vratih. Lahko se zanesete na moje besede, da se ne boste kesali, če pridete, torej se vidimo v nedeljo večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Kdor bi mi hotel tisti večer kaj važnega povedati, naj to gotovo stori pred polnočjo, ker po polnoči bodo vse šprahe zmešane. Na 5. in 12. januarja smo pa takole streljali: Rožanc 72 — Klaus 69 — Gole 88 177 Sepic.......... .. 85 90 Sershen ...... .. 80 — Jazbec ........ .. 58 155 Baraga .... .. 54 — Mandel .... .. 79 158 Bavetz ...... ......74 — Mlakar .... .. 86 — Sober ........ .. 74 — Dolenc ...... .. 83 155 Debevec .. — 180 Plesec ........ _ 157 Prosim vse člane, da pridejo DANES ZVEČER na strelske vaje ter povedo, koliko vstopnic bodo prodali, ali so jih prodali, da bomo vedeli pripraviti za banket. Lovski pozdrav! Ferdo Jazbec, tajnik. --o-— Zanimanje za vrt in delo v vrtu posebno varne in na dobrem ! iQČje Z(jpet vrnej0: naš bivši I lasu, kdo ve, kaki ljudje so|tajnik Loj/e Hoffart, joe Pe- v svojem ma- jal mi je priklonil in de-visokospo- št21Uga Pokoren, je srbski. . . bi * eri 'zmed Isiovih znancev di 1 H1 srbski, pa bi bil tu- eiu znan? nio?!J fetn uganil in ponudil «CU °be roki: doši[,?,j' glej- 0čko! Dobro mi ft Črft0S le bil Očko, Zeničin oče, da 8eg°rec- Zelo je bil vesel, govo^^ SpoznaI materni K' ■ ' Ha sJPa.cla nismo več mislili je mo^11''0' posedli amo in 0('k° 2eniral Pripovedovati, otrok CU ''e bila njegov edini nii&) 'Ko je neuadoma izgi-■ie s' ^arud el-Amazat jo ni i^gf*1' ibrahimu v roke — kat t, ,yeč miru, šel jo je is-zdaj t^u'nem svetu. Zdaj tu, njetio ^ ^ mislil,. da je našel v.sakiktii?c1' Pa razočaran je le ti]- lslt poznal, da se je zmo-Po je po Mali Aziji in dilo, bog.y''" bud o se mu ni go-0 je bil založen z de-e sreča mu je klju- riča. živijo, France! V naše na- ] Cleveland, O. — Nič ne bo . . ..........- | odveč, če zopet napišem ne- čakali name m kaj mi je ti°tei | trich in drugi. Tudi enega čisto | kaj vrstic o zanimanju našega brivec -povedati Zato ™semiga čkna smo 8prejeU, ki ga kulturnega vrta in o delu, ki ;.mel iti sam m ker Haleta. ^ kiičemo za Franceta Kastelioa, se na vrtu kar naprej vrši tudi je bil ranjen, nisem hotel nad-,k. ^ trgovino na Shaw-|zdaj v tem zimskem času. Na-legovati, sem vzel Omarja s| ^ Dobrodogel> France.' seboj. Najel sem dva konja,| ^^ da bomo letQg dobiU več novih članov,.saj pri našem klubu je vedno dosti zabave. V nedeljo 24. januarja zvečer cb sedmih se vrši naš letni ban-jket in lovski ples. Prosim vse moje prijatelje in znance, pa (gorčičevega spomenika. Dru-vp j i udi prijateljice in vse ljubitelje j gi pa zopet vozijo v samokol-1 vesele zabave, da sežete hitro po | nicah zemljo prav do potoka, vstopnicah, ker ne maram, da bijki teče ob spodnjem bulevar-jih prav za vas zmanjkalo. Do- du. Tu bodo ustvarili lep pro-bite jih pri vseh članih. Če pastor, ki bo pripraven za zboro- telefonu:! vzel sem dva konja,j lastnika sta se jima obesila za; rep in ju priganjala s palicami j in kričanjem in naglo je šlo; naprej. Gostilničar nama je prišel j pred vrata naproti. Sumljivo J ponižno je pozdravil in šal: "Effendi, ali si ti tisti Nem-sj, ki je bil pred kratkim z nekim drugim Nemsijem v moji gostilni?" "Da." "Govoriti hoče s teboj »i ljudje dnevno obiskujejo vrt in z zanimanjem opazujejo, kako delo napreduje- Ta teden so delavci polagali kamenite stopnice, ki vodijo v dveh vrstah iz Spodnjega na gornji bulevard na obeh straneh Gre- vanje na prostem. Tu se bomo zbirali ob raznih prilikah ter zborovali v senci košatih dreves. Na vrhu sedaj kopljejo graben za oni del vrta, kateri drži od spomenikov proti južni strani, to je do češkega vrta. V ta prostor se bo prišlo iz sredine, kjer bo vodomet. Tukaj bo pripravljen prostor za druge spomenike, ki jih bomo sčasoma še postavili, če bomo hoteli. Pot okrog vodometa in pri spomenikih Barage, Cankarja in Njegoša, bo iz kame-nitih plošč. Enako bo tudi pot po prostoru, ki sem ga zgorej omenil, ki bo segel do češkega vrta. Ves ta prostor bodo zalili z debelo plastjo iz cementa in vrhu te plasti bodo položili kamenite plošče. To znači, da bo vrt delan za večno. Vse to je vredno ogledati, da boste videli, kako se dela vse od temelja in naprej. — Oglejte si dela vsi tisti, ki ste kaj prispevali za ta kulturni vrt, da boste videli, da niste dali za prazen nič. Kdor vidi vse to ogromno delo, bo videl, kam so šli in kam bodo šli vsi ti tisočaki. Nikomur ne bo žal, kdor je kaj prispeval. Saj bo ta vrt narodova last in to za vedno. Naj se spremeni mestna vlada, naj se spremeni državna ali zvezna vlada, ta kulturni vrt bo ostal naš, našega jugoslovanskega naroda. Ta kulturni vrt bo največje vrednosti, kar narod poseduje. Ko bo vrt dograjen, bo narod šele videl, kaj si je postavil. In če že, gojimo kulturo in narodnost v dvoranah, zakaj ne bi tega pokazali tudi javno. In to bomo dovolj pokazali z našim kulturnim vrtom ter predstavili spomenike naših kulturnih mož, ki bodo pričali, da je naš narod v kulturi med prvimi narodi. S spomeniki bomo dokazali Ameriki, da ima tudi naš narod slavne može, katerih se nam ni treba sramovati. Celo Amerikanci govore o našem kulturnem vrtu, ki bo eden najlepših. Vodstvo, ki nadzoruje delo v vrtu, je veselo, ker vidi, kako se naši ljudje zanimajo in pogosto prihajajo ogledovat dela. Glavni inženir pravi, da ko so gradili druge vrtove, ni bilo pri nobenem narodu toliko zanimanja. Zato pa daje še posebno pažnjo našemu vrtu, ko vidi, da se narod zanima. Zadnje dneve sem čital v Ameriški Domovini, da so se zopet začela zanimati razna okrožja, tako newbursko, st. clairsko, collinwoodsko in eu-clidsko. Ponovno se organizirajo, da gredo na delo za pobiranje nadaljnih prispevkov. Res je vredno delati in žrtvovati za ta naš kulturni vrt, ki si ga bo narod postavil za trajen spomenik. Nekateri se zavedajo tega že sedaj, drugi pa bodo to uvideli še pozneje. Leta od 1930 do 1937 bodo za naše ameriške Slovence zgodovinska, ker v teh letih se je rodila ideja za kulturni vrt ter se tudi izvedla. Še poznejši rodovi bodo govorili o našem zavednem narodu, ki je postavil ta trajen in večen spomenik v mestnem parku. Zatorej rojaki, če potrkam sam pri vas ali pa kateri drugi, ki je pooblaščen za pobiranje za kulturni vrt, ne zapodite nas. Ne poslušajte tistih, ki vas begajo in plašijo. Še je čas, da postanete deležni pri graditvi tega neminljivega spomenika našega zavednega naroda. Vaša imena bodo zapisana v knjigo, v kateri bo opisan ves potek te narodne zgradbe. Čast vsem, ki so kaj dali v ta plemeniti namen. Narod vam bo hvaležen in vaše ime bo za vedno zapisano v naši kulturni zgodovini. Anton Grdina, predsednik. IZ DOMOVINE "Kje je?" "Gori leži." "Kaj mu je "Pojdi k njemu! Tvoj člo-v gostilni i Le ;iarjem; bovala. i Prisegel doi*ovillo je- da doku se ne vrne v Jega j; 7 u°kler ne najde svo- Po dolgen e,leya otroka> Pa nju se i ' brezuspešnem iska-niti v p moral končno le vr-•ia je U%rad. Taka oclise-n°£oča seveda le v Ori- vr- se: ^b bj\našib urejenih razme- Vrilil a nezmiselna. 3u. p ,Se je torej je iia^i {o toženo k M aflese je začudil, ko njem svojo Zeni- ga jo Jo z njim, za katere- 2 Je iskal. Pa ^šel6ll1.COl_tudi svojo ne samo svo-ženo jej bčetuPli Mafleju. Prišla j tudi vek pa naj te spodaj počaka." "Gori leži," — tako je dejal, j Kaj mu je bilo? Ali se je po-j nesrečil? Je li bolan? Vseka kor mu je moralo biti hudo, da je poslal po mene. Omar je stopil v gostilniško j sebo, jaz pa sem odšel z gostil-! ničarjem v nadstropje. Na hu stopnic je mož obstal. "Effendi, ne prestraši "Kaj mu je?" | "O, nic posebnega," "Je bolan?" "Le z nožem ga .je nekdo su-jnil." I "Ah! Kdo?" "Neki tujec, ki še nikdar, ni bil pri meni." je hitel praviti. "Zakaj ga je sunil?" "Tujec je prišel in tvoj prijatelj se mu je pridružil. Na-(ročila sta vino, pila in govo-: rila. Nato sta kvatrala in tvoj' i znanec je po vrsti izgubljal. —j e „ .- , . --------, jZgU}jijeno' Spr-j zabliskali. j pijan, ni i —Dve uri ležal ponesrečen. Huda nezgoda se je" zgodila 60 J letnemu posestniku Francu Vi-j rantu z Iga 101. Virant je v goz-j du podiral drevje. Težko deblo' pa je padlo nanj ter ga pritisni-; lo k tlom. Virantu je zlomilo roko v rami ter nogo pod kolenom. Dobil pa je tudi druge notranje poškodbe. Ponesrečenec se ni mogel ganiti s kraja nesreče ter ga je povrh vsega še deblo imelo ujetega. Klical je na pomoč kakšni dve uri, dokler ni slučajno nekdo prišel v gozd in ga slišal. Iz Ljubljane so ljudje poklicali reševalce, ki so ga prepeljali v bolnišnico. Virant ima tudi notranje poškodbe, poleg tega pa si je nakopal pri svojem dveurnem ležanju pod deblom na mrzli zemlji nevaren prehlad, tako, da je njegovo stanje prav nevarno. —V Litiji je umrla ga. Tere-zina Svetee, vdova po notarju in posestniku. Pokoj niča je bila žena zaslužnega slovenskega prvaka in borca za slovenski narod g. Luke Svetca. Pokoj niča je dočakala 84 let. V življenju se je mnogo udejstvovala v narodno-obrambnih organizacijah in v javnem življenju. Svojemu zaslužnemu možu je bila v njegovih borbah redno v pomoč. Zapušča sestro Heleno, vnukinjo in vnuka ter nečaka dr. Bevka. DNEVNE VESTI Zimska panorama v Y(minite narodnem. parku. Ameriški športniki so zaceli zdaj (j g j it I zimski sport doma, kot vidite na sliki in jim ni treba hoditi v Švico in druga kraje, ker imamo doma v Ameriki ravno talce naravne pogoje za zimski sport. k, - * Carigrad. - Plačati bi bil mora ko t** mul ie povzročil toli-f r°' pa m ^^ i,v žalost in m„ , , , •, la sta se, noži so se ncei-i, 111 mu dal ugrabiti m . -vi ei«o, ie , , i Tvoj znanec je bil je ze zvedel od Isle. In ljal k' ua mu je Zenico odper, 1 oa - ži- to. da Vi v ~arud el-Amazat in da š(!v n„tm°'stauu Plešočih dervi-el-Am Ali Manah ben Barud BarildtUat- Po vsej priliki sin val Amazata. Pripovedo- lbl,ahin niU' da smo našli tudi se mogel braniti. Tujec ga jej I sunil." "Vsakanja zgodba. Ubogi,-izgubljeni rojak! (Dalje prihodnjič) ®el> Pa da 0 se da nam je sicer u-Sa je Halef ustrelil, S Je hotel rešiti čez Zlati I ' 1 bil zadovoljen, da ga | Pridobivajte člane za S. D. Zvezo ^Jjjb |pR '■T.- ■ rJS«: Novo angleško letalo, Caledonia, ki so