GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI LIKO VRHNIKA
LETO	ŠTEVILKA 2	OKTOBER 1986
Kako poslujemo
ODLOČENI SMO VZTRAJATI PRI DOGOVORJENIH CILJIH
Smo v tisti dobi leta, ko je čas za prve ocene letnih poslovnih rezultatov in za oblikovanje načrtov za naslednje leto. Pesnik bi rekel, da je čas, da izmerimo dalj in nebesno stran; da torej ugotovimo, do kod smo prišli, in kam usmeriti barko. Gospodarske razmere so takšne, da je naše poslovanje podobno plovbi v majhnem čolnu na razburkanem morju. Navigator v čolnu bi vedel, v katerem delu razburkanega morja se nahaja, z veliko verjetnostjo lahko določi smer v mirnejše vode; pa tudi nevihta ne more trajati večno. V danih gospodarskih razmerah pri ocenjevanju našega poslovanja nimamo teh možnosti. Napovedovalce gospodarske politike stalno »presenečajo« popolnoma drugačne posledice ukrepov od napovedanih s tem, da v tem času niti ni kratkoročne napovedi, ki bi vsaj verjetno napovedala, v kakšnih razmerah bomo poslovali v naslednjih mesecih. Tako se lahko zanesemo le na lastne ocene, ki so se v opisanih razmerah izkazale za najbolj zanesljive (v začetku leta smo sami planirali enkratno večjo inflacijo od napovedane, pa smo veliko bližje resnici od uradnih »vremenarji«).
Kg_._torej ocenjujemo naš trenutni položaj, ga moramo premeriti tako' s stališča trenutnih
i
razmer v državi, kot tudi s stališča pravilnosti njegove dolgoročne naravnanosti. Naše vztrajanje na konvertibilnem izvozu je lahko dvomljivo glede na delovanje trenutnih ukrepov (tečaj — domače cene, razpolaganje z devizami) gospodarske politike. Kljub temu menimo, da je dolgoročno gledano pravilna takšna politika, ki jo bo morala podpreti tudi tekoča ekonomska politika (gre za usodno odvisnost naše družbe do konvertibilnega uvoza). Sredi leta sprejeti ukrepi v prid izvoznikom so le kratek čas potrjevali povedano. Mirujoči tečaj dinarja v primerjavi z dolarjem v zadnjih mesecih je ob ponovni eksploziji domačih cen (zopet v nasprotju z napovedjo) že izničil sprejete izvozne vzpodbude. Položaj se je vendarle v drugem polletju popravil in lahko pričakujemo že ob devetmesečnem obračunu boljše rezultate od polletnih. Glede na težke gospodarske razmere tudi v naslednjem obdobju ni pričakovati boljše razmere s tem, da za področje izvoza in deviznega poslovanja le pričakujemo vsaj tolikšno izboljšanje, da bodo pogoji vsaj približno izenačeni s prodajo na domačem trgu.
Ko ocenjujemo naš položaj ni odveč, da si še enkrat povemo, da je naš položaj takšen, da si lahko v danih pogojih le sami s pravilno poslovno politiko in dobrim delom zagotovimo potreb-
na sredstva za tekoče potrebe in razvoj. Nobeni zunanji razlogi ne bodo napolnili naše blagajne in naših plačilnih kuvert. Tej resnici kot da nočemo verjeti, saj pri vsakodnevnem delu najdemo za neizvršene naloge še vedno preveč izgovorov. To počnemo, čeprav hkrati vemo, da to ne more nadomestiti pravočasno z razumnimi stroški in kvalitetno izdelanih proizvodov, ki so edino vnovčljivo blago.
Razmere nam torej niso naklonjene, pa tudi sami bi lahko uspešneje izvajali planske naloge. Pogosto se vsiljuje vprašanje, ali le nismo preveč kritični do lastnega dela, če so naši rezultati še vedno znatno boljši od povprečja. Zgrešeno bi bilo samozadovoljstvo, češ drugje je še slabše. Na območju, kjer delamo, lahko zagotovimo svoj obstoj le z nadpovprečnimi uspešnimi programi. Drugič, primerjamo se z organizacijami v panogi, ki je v slovenskem gospodarstvu med tistimi dejavnostmi z naj večjimi problemi (naš SOZD na primer je med naj večjimi slovenskimi izgubaši). Vrsta sorodnih organizacij dela na območjih z bogatim surovinskim zaledjem, kjer je običajno tudi zadostno število delavcev, ki so glede na manjše zaposlitvene možnosti v bližini, še vedno pripravljeni delati v lesni industriji (dolgoročno to ni prednost). Naša proizvodnja je v veliki meri odvisna od oskrbe s surovinami
od drugod; medtem ko se na področju zaposlovanja srečujemo s konkurenčno ponudbo gospodarstva naj večjega slovenskega — ljubljanskega območja, kjer je možno za boljši osebni dohodek dobiti lažje delo in pogosto je potrebno tudi manj delati. Nič ne pomaga, četudi ugotavljamo, da boljše pogoje nudijo organizacije ki proizvajajo in prodajajo izdelke na zaprtem jugoslovanskem trgu na osnovi uvoza za naš pod ceno plačani dolar. Vse to in še vrsto drugih razlogov je, da moramo za preživetje ostati na vrhu. Zato je nujno ohranjanje kritičnosti do doseženega. Te je kvečjemu še premalo. Ko to trdim, ne mislim na kritizerstvo, ki smo mu tudi priča. Gre za stalno preverjanje narejenega in pri tem iskanje vzrokov oz. možnosti, da naredimo več in bolje. Ugotoviti to, je še premalo; smisel takega odnosa bomo dosegli, če bomo tudi našli način, kako več in bolje narediti ter nato tudi sprejeti in izvesti ustrezne naloge.
Po devetih mesecih poslovanja v letošnjem letu lahko ugotovimo, da so se poslabšali zelo ugodni fizični kazalci, ki smo jih ugotavljali ob polletju. Prodajne možnosti, posebno v izvozu, so še vedno zadovoljive, pa tudi možnosti za nabavo večine surovin in materialov so letos goto-
vo boljše od povprečnih. V zadnjih mesecih nam sicer manjkajo delavci, vendar je zaostajanje za planom, posebej v avgustu, veliko večje. Tako ostaja med najpomembnejšimi tekočimi nalogami hitrejše reševanje tehnoloških problemov ter boljša organizacija dela. Zahteve do teh dveh področij so v stalnem povečevanju. Vedeti moramo, da je potrebno v tekoči prodajni in proizvodni politiki upoštevati tekočo, še bolj pa razvojno nujo, da se usmerimo v manjše serije večje kvalitete s stalnimi spremembami in dopolnitvami v proizvodnem programu. Ocenjujemo, da bo čez nekaj let konkurenca v velikoserijskem kosovnem pohištvu, pa tudi v ostalem, tako velika, da z dragimi surovinami in dragim delom ne bo mogoče uspešno poslovanje. Povečanje ponudbe velikoserijskega pohištva bo prineslo tudi izvajanje programa za povečanje izvoza v Ameriko, Kanado in Avstralijo, ki bo podprt s posebnimi ugodnostmi. Tudi v naši delovni organizaciji iščemo svoje mesto v izvajanju tega programa.
Kot rečeno, ob devetih mesecih bodo številke pokazale, da nazaduje proizvodnja in produktivnost. Delavski svet je na zadnji seji sprejel ukrepe, da se nadomesti, kar se do konca leta še da, za kar so bile sprejete
dodatne stimulacije. Doseganje proizvodnega in izvoznega plana je izredno pomembno tudi zaradi posledic na področju uvoza. Vsi pa vemo, da je uvoz za nemoteno delo in za večji dohodek zelo pomemben. Pri tem je bilo prisotno tudi to, da že eno leto položaj terja dodatne napore. V težkih razmerah je sploh potrebno kar za daljši čas računati na dodatne napore, če si hočemo zagotoviti kolikor toliko znosno življenje. Dodatno delo je včasih potrebno tudi zaradi naših najrazličnejših napak. V takih primerih pa se moramo dogovoriti, kako jih odpraviti. Še vedno smo naredili več kot lani. Tudi izvoz je večji od lanskega. Zaloge imajo zmernejšo rast od lanskoletne, vendar smo daleč od tega, da bi lahko bili zadovoljni. Na domačem trgu so še v nekaterih delih države velike težave s plačili, medtem ko so se v izvozu neplačane terjatve zmanjšale. To in dejstvo, da smo prejeli že del povečanih izvoznih stimulacij, daje večje povečanje dohodka v primerjavi z lanskoletnim, kot je bilo ugotovljeno ob polletju. To povečanje bi lahko bilo večje, če bi več pozornosti posvečali stroškom. Bolj bi morali gledati na vsak dinar, ki ga po nepotrebnem porabimo pri delu. Med stroški imajo pomembno mesto še obresti, vendar so v zadnjem četrtletju manjše breme. Obresti za izvozne kredite so se le znižale, pa tudi lažje je bilo najemanje kreditov. Tako smo lahko del naših sredstev, ki jih imamo za naložbe, tudi občasno posojali drugim. Tu nameravamo ponovno povedati, da je nadpovprečna pokritost potrebnih sredstev za poslovanje z lastnimi sredstvi ena izmed pomembnih prednosti v primerjavi z drugimi v panogi (nekatere organizacije že skoraj vse zaloge financirajo s krediti). Ta prednost pa ob slabših rezultatih vztrajno kopni.
Delež obveznosti iz dohodka je v letošnjem letu večji za enomesečni osebni dohodek vseh delavcev LIKA. Sredi leta obljubljena razbremenitev gospodarstva s temi obveznostmi je ostala pri besedah. Zanimivo je,
Dogovorili smo se, da bomo naredili več in bolje
da kljub povečanju sredstev za družbene dejavnosti ostajamo nezadovoljni tako uporabniki, kot tudi tisti, ki izvajajo storitve. Že eno leto rastejo odsotnosti z dela zaradi bolezni, zadovoljni nismo z usmerjanjem mladine v poklice, ki jih potrebujemo, rastoča administracija ni učinkovita. Če že za gospodarstvo v naših razmerah pogosto dohodek ni rezultat dela, je izven njega gotovo še veliko narobe v povezanosti sredstva — rezultati dela. Zato je tudi naša naloga, posebno pa še delegatov, da tvorneje sodelujemo pri odločanju v interesnih skupnostih pri oblikovanju programov in sredstvih za njihovo izvedbo.
Osebni dohodki (povprečni) so v prvih devet mesecih za več kot enkrat večji od lanskih za isto obdobje. Tudi tu ostajamo med prvimi v panogi, zaostali pa smo v razmerju do povprečja v republiki in občini. Po letošnji resoluciji bi takšno povečanje osebnih dohodkov upravičilo vsaj enako povečanje dohodka. Poleti sprejeti zvezni zakon o omejevanju osebnih dohodkov ima za cilj doseči doslednejše spoštovanje omenjenega družbenega delitvenega pravila, kot tudi spoštovanje sprejetih aktov o razporejanju dohodka, ki so bili sprejeti na različnih ravneh. Ena od bistvenih zahtev zakona in resolucije je, da moraš ohraniti delež akumulacije v dohodku iz preteklega leta. Mi smo v ta namen razporedili preko 40 % dohodka in bi vsaj toliko morali tudi letos. Druga organizacija, ki je lani razporedila le 5 %, se bo lažje približala predpisani delitvi, če je za akumulacijo namenila 7 % dohodka, medtem ko smo mi pri 30 % že problematični kršitelji. Poenostavljeno povedano pravilo je bilo pred kratkim omiljeno, pa še vedno ostaja na tem področju veliko nesmislov. Tudi obračunski sistem vzpodbuja ob navedenih nesmislih izkazovanje napihnjenega dohodka, za katerega ni premoženjskega kritja. Liko doslej ni podlegel izkazovanju trenutnim razmeram dopadljivih rezultatov, zato imamo eno redkih dobrih materialnih oz. finančnih
kritij za številke iz bilanc. Predvidevamo, da bomo ob devetmesečnem obračunu že dosegli del rezultatov, ki smo jih predvideli z rebalansom finančnega plana in se tako vsaj delno približali zahtevanim delitvenim razmerjem. Pri tem je težko reči, ali bo s tem odpadlo vsakomesečno iskanje soglasja občinskega izvršnega sveta, če hočemo povečati osebne dohodke.
Do konca leta nas torej čaka trdo delo, da izboljšamo svoje poslovne rezultate. Hkrati moramo pripraviti plan za naslednje leto. Prve napovedi o ekonomski politiki v letu 1987 so ugodne za konvertibilne izvoznike.
Srečanje -
Letos že šestič zapored smo v mlinu v Bistri organizirali srečanje delavcev in upokojencev LIKA.
Lepo vreme je pripomoglo, da se je že v prvih popoldanskih urah zbralo veliko ljudi in tja do prvih večernih ur se množica kar ni porazgubila.
Srečanje delavcev pa ni le ena od oblik zabave članov kolektiva, temveč skušamo na njem predstaviti prehojeno pot organizacije, opozoriti na probleme, s katerimi se srečujemo in vzpodbuditi vse še k večjemu, boljšemu in bolj organiziranemu delu.
Predsednik DS tov. Drobnič Janko je v svojem izvajanju skušal opozoriti na resnost sedanje situacije in pripravljenost slehernega posameznika, da se aktivno vključi v izvajanje začrtanih nalog. Na srečanju so bila podeljena tudi priznanja DS delovne organizacije tistim najprizadev-nejšim članom kolektiva, ki so se s svojim delom ali drugimi aktivnostmi še posebej izkazali.
Letos so priznanja prejeli:
PLAKETO LIKA:
Dobrovoljc Anton
Turk Marcel
DIPLOMO LIKA:
Lenarčič Janez, st.
Glede na to, da se življenje, gospodarsko pa posebej, odvija po svoji logiki in ne po naših željah, ni mogoče odvrniti dvomov. Tisti, ki več porabijo kot ustvarijo, ki hočejo trošiti poceni devize, ki ne priznavajo, da je izposojeno treba vrniti, ki niso pripravljeni živeti le od svojega dela; ta del naše družbe je doslej še vedno več ali manj uspel uveljaviti svoje. No, tudi mi v našem kolektivu nismo najbolj »pravoverni« in imamo kaj za počistiti pred svojim pragom. Ko se sprašujemo kje smo in kam gremo, je eno zanesljivo znano, le pametno delo je prava pot.
Alojz Sajovec
Bistra ’86
Petkovšek Jakob Šivic Ivan
KNJIŽNE NAGRADE:
Blagojevič Jelka Boršič Josip Lazanski Meta Petelin Jože Podržaj Ivan Pristavec Cvetka Pušnik Vilibald Šalamon Francka Šurca Janez Žakelj Janez
Vsem dobitnikom priznanj veljajo tudi naše iskrene čestitke. V kulturnem delu programa so se predstavili člani PZ Liko Verd in člani godbe na pihala z Vrhnike.
Žal je njihovemu programu prisostvovalo zelo malo članov kolektiva. Tudi na ta način je opaziti naš odnos do kulture in kulturnih dogodkov.
Skoraj nihče pa ni manjkal v zabavnem delu programa, kjer so nas zabavali Gorenjci s Sonjo Gabršček, srečanje pa so popestrili tudi člani IGD Verd z bogatim srečolovom. Ponovno se vidimo na 7. srečanju delavcev in upokojencev LIKA, v naslednjem letu.
K. D.
Temelji planiranj a
DELOVNA JESEN TUDI V ZNAMENJU SPREJEMANJA PLANSKIH DOKUMENTOV DO LETA 1990
Z letom 1986 se bo izteklo že prvo leto novega srednjeročnega obdobja 1986—1990, v DO LIKO pa še nismo sprejeli vseh planskih dokumentov za navedeno obdobje.
V	obilici vsakdanjih problemov, ki jih povzročajo nenehne spremembe pogojev gospodarjenja je bila v zadnjem obdobju ta naloga nekoliko zapostavljena.
V	letu 1985 je bila kot osnova za pripravo planskih dokumentov izdelana analiza dosedanjega razvoja s posebnim poudarkom na doseženih rezultatih v obdobju 1981—1985 in nekaterimi podatki za daljše časovno obdobje zadnjih 10 let, ter analiza razvojnim možnostim delovne organizacije.
Na nekakšen zastoj pri planiranju na vseh ravneh je vplivala tudi sprememba zakonodaje, ki ureja to področje, saj je v jeseni leta 1985, to je bilo prav v času naj večjih planskih aktivnosti, izšel nov zvezni zakon o planiranju, ki sicer ni bistveno menjal same metodologije planiranja, pač pa število planskih dokumentov in način njihovega spre-
jemanja. Tako OZD ne izdelujejo več smernic, pač pa na ocenjenih možnostih in pogojih za razvoj skupnih temeljev planov, ki jih določi DS DO, sprejmejo pa delavci v DO z osebnim izjavljanjem.
Povedati je treba, da je delo pri pripravi skupnih temeljev eno najzahtevnejših del pri planiranju. Skupni temelji določajo pogoje za povečevanje dohodka, ki mora biti temeljni motiv gospodarjenja na podlagi racionalnega koriščenja družbenih sredstev, zmanjšanju stroškov, povečanju proizvodnje in produktivnosti dela, uporabi nove tehnologije, politiki zaposlovanja, osvajanju nove proizvodnje ter prilagajanju tržnim pogojem. Nadalje skupni temelji opredeljujejo odnose pri pridobivanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka, pogoje za krepitev materialne osnove dela in združevanja sredstev, varstvo življenjskega okolja, okvire in možnosti za zadovoljevanje skupnih potreb za razvoj družbenih dejavnosti ter splošnih družbenih potreb.
Ta pomemben planski dokument je v naši DO v zaključni fazi priprave in bo konec meseca oktobra in novembra dan
v obravnavo delavcem, konec leta pa bomo ta dokument sprejemali.
Prav bi bilo, da bi to gradivo vsi skrbno pregledali ter s svojimi predlogi in pripombami pomagali oblikovati dokument, ki bo za nas pomenil usmeritev in cilje za naš nadaljnji razvoj, obenem pa bomo z njegovim sprejemom vsi tudi prevzeli nase svoj del odgovornosti in zadolžitev za uresničitev opredeljenih ciljev.
Naslednja faza dela je priprava srednjeročnega plana, ki pa natančneje razgrajuje usmeritve skupnih temeljev z določitvijo nosilcev, rokov in dinamike po posameznih letih.
Sočasno s pripravljanjem in sprejemanjem planskih aktov za srednjeročno obdobje 1986—1990 pa bomo pripravljali tudi plan DO za leto 1987.
Naj za konec dodamo misel nekega planerja, ki je dejal, da za določeno časovno obdobje ni vedno nujno doseči vseh postavljenih ciljev, pač pa je pomembneje hoditi po pravi poti, ki pelje do teh ciljev in zagotavlja vsestranski razvoj organizacije in zadovoljstvo ljudi, ki v njej delajo.	Ivanka Modrijan
PO KNJIGO V CANKARJEVO KNJIŽNICO
Tisti, ki ste stalni izposojevalci knjig v knjižnici na Vrhniki to že veste, za nekatere pa je to prijetna novost, ki se je velja poslužiti.
Tudi v letu 1986 smo poravnali članarino v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki, zato si lahko brezplačno izposoja knjige, ki ga zanimajo, vsak član kolektiva. Ker je nakup knjige zaradi visokih cen marsikomu že onemogočen in knjiga po tej poti nedostopna, je ta možnost prijetna pridobitev za slehernega posameznika in njegove družinske člane. Prav je, da se tisti, ki vas branje zanima čimprej odločite za obisk knjižnice in, da k temu vzpodbudite tudi ostale člane svoje družine. Bogat izbor poljubnega in strokovnega branja je na razpolago tudi v srbsko-hrvatskem jeziku.	K. D.
Tudi delavci v kotlovnici skrbijo za nemoten potek proizvodnje
O nas so pisali
IZ GOSPODARSKEGA VESTNIKA
OD OBDELAVE LESA DO STROJEV ZA OBDELAVO LESA
Leta 1872 so na Verdu pri Vrhniki ustanovili obrat za izdelovanje parketa. S preprostimi stroji in veliko veščine je od tam prihajal vzorčast parket, ki je slovel po vsej državi. Sto deset let kasneje bo iz tovarne, ki se je razvila v pravo lesno industrijo, prišel prvi računalniško vodeni stroj za dolžinsko spajanje lesa. To bo prototip, še letos pa bodo začeli izdelovati serijske stroje, ki jih bo vodila v hiši razvita računalniška oprema. Med tema dvema letnicama se je s skromnim obratom z Verda kakopak marsikaj dogodilo. Šel je skozi dobre in slabe čase, nihal v razvoju, se oprijemal različnih programov, tehnik obdelave lesa in v njem so začeli izkušnje pri obdelavi lesa prevajati v znanje izdelovanja strojev za obdelavo lesa. Liko Vrhnika ima danes dva ločena obrata, ki izvozita vso svojo proizvodnjo stolov, miz, računalniškega pohištva, masivnega pohištva za dnevne sobe in jedilnice. Domači trg oskrbuje z notranjimi, zunanjimi in garažnimi vrati vseh dimen-
zij in v vseh izvedbah končne obdelave.
V letu 1985 je tovarna s 1100 zaposlenimi na tujem trgu ustvarila za 12,5 milijona dolarjev prometa. Skoraj 70 % so prodali na ameriškem trgu, ostalo pa v Italiji, Avstraliji in Veliki Britaniji. Za masivnimi mizami z Vrhnike obedujejo od New Torka do Los Angelesa, za preprosto, vendar domiselno oblikovanimi klubskimi garniturami pa Angleži pijejo čaj od Londona do Edinburgha. Posebno novost predstavlja računalniško pohištvo, s katerim imajo precejšnje izvozne načrte. Informatika je v pisarne in druge delovne pogoje prinesla drugačen način dela; prinesla pa je tudi potrebo po pisarniškem pohištvu, ki je prilagojeno novemu načinu dela.
Likova vrata varujejo bivalne prostore po vsej Jugoslaviji. Podboji so izdelani iz plošč, tako da jih lahko vgradimo v stare hiše, ki imajo zidove debele tudi do 300 milimetrov, ali v moderna stanovanja z betonskimi stenami, ki niso širše do 80 mm. Mantaža je hitra in preprosta, tako da jo po navodilu lahko opravi vsak malo bolj spreten hišni mojster.
Že pred leti pa so v Liku začeli svoje stoletne izkušnje pri obdelavi lesa prevajati v znanje za proizvodnjo strojev. Stroji za obdelovanje lesa so danes zapletene naprave, ki lahko hitro in učinkovito delujejo le z natančno in nenehno kontrolo. Za nadzorovanje daljših verig človek ne zadošča več. V Liku so začeli razvijati računalniško vodene stroje, ki so prvi korak k popolnoma avtomatizirani proizvodnji. Še letos bodo izdelali do stopnje računalniške vodenosti razvit stroj za dolžinsko lepljenje lesa. Takšni stroji so namenjeni spajanju krajših kakovostnih kosov lesa v daljše elemente, ki jih lahko kasneje obdelujemo na vseh obdelovalnih strojih. Krajše deščice spenjajo s pomočjo zobatega spaha in standardnimi ter hladnimi lepili. Stroj sam opravi vse delo, delavec pa ob njem zgolj vloži paket obdelovancev v rezlcalno enoto. Računalništvo danes ne pomeni več zgolj hitre obdelave podatkov, temveč prodira v srž naj-starejših opravil. Liko razvija poseben segment računalništva — programsko in hardversko opremo za lesne obdelovalne stroje. Sodelujejo z Iskro Delta, so člani računalniškega programa Slovenije in v tem programu že izdelujejo disketne enote. Elektronika vstopa v tista dela, ki so najbolj nevarna za človeka, olajšajo mu delo in odstranjujejo napake. Ne delajo čudežev in tudi ne pomenijo rešitve vseh težav. Vsaka obdelovalna linija ima svoje probleme, svoje posebne potrebe in zahteve. Če naj bo rezultat optimalen, morajo biti elektronske rešitve prilagojene tem specifičnostim. Velikokrat prilagajanje ne zadošča, temveč je potrebno najti ustrezne rešitve za vsako linijo posebej. Tudi rešitve še ne zadoščajo, treba jih je najprej pro-tipsko razviti, preizkusiti in pripraviti do serijske industrijske proizvodnje.
Lesni industriji časi niso naklonjeni. V Liku pravijo, da je danes težje preživeti, kot pa je to bilo pred nekaj leti. Zase pa z gotovostjo trdijo, da ne bodo zgolj med tistimi, ki bodo pre-
Delavci v oddelku proizvodnje lesnoobdelovalnih strojev
živeli, ampak da bodo preživeli tako, da se bodo razvijali. Zahtevni evropski, avstralski in ameriški kupci niso zadovoljni le s tehnično popolnimi predmeti, zahtevajo tudi domiselno oblikovanje, kjer oblika in funkcija spodbujata druga drugo. Tehnična popolnost realizacije in finaliza-
cije pač sodi k takšni oblikovalski miselnosti. Vse to pa temelji na vrhunski tehnološki razvitosti proizvodnih verig in ohranjanju temeljnih veščin obdelovanja lesa, brez katerih lesna industrija nikakor ne more. Ljudje razvijajo stroje zato, da bi človeško delo dajalo boljše rezultate.
Smo res tako bolni ali pa.
Delavski svet delovne organizacije je na svoji zadnji seji med ostalimi točkami dnevnega reda obravnaval tudi uresničevanje plana. Sprejel je vrsto ukrepov, da bi bili zastavljeni cilji do konca leta tudi doseženi. Večina ukrepov je naravnana k stimuliranju delavcev za boljše delo. Ker so bili delavci z njimi že seznanjeni z internimi informacijami, bi v tem članku želel ponovno poudariti problematiko bolniških izostankov, ki še kako vplivajo na rezultate in doseganje plana.
Indeksi kažejo, da število bolniških izostankov v letošnjem letu, kljub upadanju v zadnjih dveh letih ponovno narašča. Zaradi bolniške odsotnosti (brez porodniške) smo v prvem letošnjem polletju izgubili 10.391 delovnih dni. V primerjavi z letom 1985 je to za 9,7 % več ali vsakodnevna odsotnost 76 delavcev. Ob povečani fluktuaciji in pomanjkanju števila proizvodnih delavcev, bi že ena tretjina teh odsotnih delavcev najlažje nadomestila najnujnejši kadrovski primanjkljaj. V posameznih mesecih se nam je v nekaterih DE dogajalo celo to, da je bilo ob hkratnem upoštevanju porodniških in dopustov odsotnih več kot 25 % vseh delavcev.
Natančnejša analiza podatkov nam pokaže, da se je odsotnost najbolj povečala v DE Proizvodnja notranjih vrat, v obeh DE primarne predelave pa je precej nižja kot v istem lanskem obdobju. V strukturi pa je najbolj opazno povečanje krajših in ponavljajočih bolnišk.
Da bi ugotovili vzroke toliko povečanih bolniških odsotnosti,
ki nas še bolj utrjujejo v vrhu med delovnimi organizacijami v panogi in v občini smo se sestali z zdravstvenimi delavci in sprejeli nekatere skupne ugotovitve.
V okviru občine in NZD Vrhnika je v letošnjm letu opazno povečanje bolniških odsotnosti delavcev. Poleg zdravstvenega stanja vpliva na to povečanje predvsem valorizacija nadomestil, ki se uporablja od 1. 1. 1986. Razlike med nadomestilom in osebnim dohodkom so minimalne, zato večina delavcev niti ne razmišlja, da v primerih ko bolniška ni nujna le to ne bi koristili.
Skupaj smo pregledali spiske delavcev, ki so imeli ponavlja-
jočo bolniško in se dogovorili, da bomo s tesnejšim sodelovanjem med zdravstvenimi delavci in našo kadrovsko službo skušali v prvi vrsti zmanjšati »problematično« bolniško. Na to bo vplivala tudi povečana kontrola bolniške na domu, na katero smo v zadnjem času kar nekoliko pozabili. V delovni organizaciji bomo morali v ta namen še veliko narediti tudi na področju ustvarjanja boljših delovnih pogojev, izboljševanju medsebojnih odnosov in stimulativnem nagrajevanju.
Zavedati se moramo negativnih posledic, ki jih ima za nas in za našo delovno organizacijo neupravičena in nepremišljena bolniška. Vemo, da je vsakdo dolžan skrbeti za svoje zdravje, vemo pa tudi, da je veliko bolniških odsotnosti tudi nepotrebnih.
Prizadevajmo si, da bo slednjih manj. Z boljšimi delovnimi rezultati kot posledico bomo tako dali še večji prispevek k poslovanju delovne organizacije in k prizadevanju celotne družbe za izhod iz zapletenega gospodarskega položaja.
Š. A.
Neurje na Vrhniki
Mnogo se je že pisalo o posledicah neurja, ki je v avgustu divjalo v občini Vrhnika.
Prizadeti so ostali številni posamezniki z različnih področij naše občine, med njimi so nekateri tudi člani našega kolektiva. Delovna organizacija se je vključila v odstranjevanje posledic, vendar so se mnogi znašli takoj sami, še posebej do izraza pa je prišla takoimenovana sosedska pomoč. V kolektivu smo jim omogočili izredni plačan dopust, iz sklada skupne porabe pa smo najbolj prizadetim izplačali tudi denarno pomoč v enkratnem znesku in sicer v višini poprečnega OD v lanskem letu.
Neurje pa je močneje prizadelo tudi naše prodajno skladišče na Vrhniki. Posebna komisija je analizirala celotno stanje in ugo-
tovila, da je nastala škoda v skupni višini 17.015.184.— dinarjev. To bomo sedaj prijavili Zavarovalnici in skušali tudi v celoti uveljaviti odškodnino.
To pa ni bila edina naravna nesreča v letošnjem letu, ki je prizadela našo delovno organizacijo.
V poletnem času je namreč poplava zajela naše prodajno skladišče v Boleču in uničila precej izdelkov, ki so bili skladiščeni v pritličnih prostorih. Večina med njimi, zlasti nekateri izdelki sedežnega pohištva, krila in podboji so bili povsem uničeni, tako, da je skupno ocenjena škoda v višini 18.442.753.— dinarjev.
Tudi ta znesek smo prijavili zavarovalnici in pričakujemo vračilo nastale škode.
K. D.
Naš izvoz
10. LETNO POSLOVNO SODELOVANJE KINCAID — WPI — LIKO
Letos julija je bila v gostišču Pekel krajša slovesnost ob 10. obletnici uspešnega sodelovanja med firmo Kincaid, firmo Wood Products Int. Inc. in Lesnoindustrijskim kombinatom LIKO Vrhnika.
Slovesnosti se je udeležil predsednik firme Kincaid Števen Kincaid, glavni soustvarjalec razvoja firme v zadnjih letih, gospod Leo Kahn, ki vsa leta kreira prodajno politiko v firmi in uspešno prezentira tudi naše stole v njihovem jedilniškem programu. Od firme Wood Products Intl. Inc. je bil prisoten gospod Earl Kendrick, ki povezuje firmo Kincaid in Liko, obišče nas večkrat v letu in je navzoč pri reševanju vseh problemov, ki se pojavijo tako pri nas kot pri Kincaidu.
Od Lika so bili prisotni vodja DO, vodje sektorjev, vodje delovnih enot in predstavniki zunanje trgovine.
Ob tej priložnosti smo gostom izročili miniature stolov vodjem DE Proizvodnja kolonialnega
masivnega pohištva Verd, DE Proizvodnja modernega masivnega pohištva Borovnica in DE Blagovni promet pa plakete.
Pred 10. leti smo s pomočjo gospoda Kendricka vzpostavili prve stike s tedanjim predsednikom gospodom Wade Kincai-dom. Z leti smo večali sodelovanje in zdaj letno izvozimo preko
99.000	stolov v vrednosti cca
2.600.000	us S- Za njega smo izdelovali že preko 20 različnih tipov stolov in izvozili več kot
600.000	komadov. Za firmo Kincaid izdelujemo zelo kakovostne tipe stolov, kar nas uvršča v visoki cenovni razred. Vse pa vedno ne teče tako kot bi moralo. Probleme skušamo reševati skupno v obojestransko korist.
Razvoj in uspeh LIKA pri izvozu je odraz vztrajnosti in pridnosti naših delavcev ter razumevanje in sodelovanje kupca, predvsem gospoda Earla Kendricka predsednika firme Wood Products Intl., ki dobronamerno in iskreno pomaga pri razvoju programov in reševanju tehničnih problemov.
Vsekakor, le v slogi je moč!
Krejan Marta
doseženo bolj močno merjenje ter enostavnost in zanesljivost delovanja. Za razna dobra brušenja lesnih elementov je izdelal vertikalni brusilni stroj. Izdelanih je bilo že več takih strojev, ki vsi dobro delajo v tovarni, nekaj je bilo narejenih tudi za druge DO. Tov. Dobrovoljc je pri svojem delu vesten in mnogokrat predlaga kakšen koristen predlog.
Franc Levec — DE Vzdrževanje
V sušilnicah na Verdu so bile vgrajene polavtomatske naprave za sušenje lesa. Ta sistem pa ni deloval, ker so v neposredni bližini visokofrekvenčni generatorji za krivljenje lesa. To napako so poskušali odpraviti strokovnjaki izvajalca in Elektrofakultete iz Ljubljane, vendar brezuspešno. Tov. Levec je predlagal, da se dodatno vgradijo posebni dušilci, ki so odpravili te motnje. Vse naprave sedaj delujejo normalno.
Dušan Kunc — DE Primarna predelava
Tov. Kunc dela na stroju za dolžinsko spajanje DIMTER. Predlagal je, da elemente z napakami sam reparira. Ugotovljeno je, da je s tem prihranek na času vsak dan obratovanja stroja cca eno uro in pol.
Anton Dobrovoljc — DE primarna predelava
Pri postavitvi DOLMAR verižne žage za razrez hlodov po dolžini je bilo predvideno, da se izdela ročno dvigalo, s katerim bi se dvignil motorni del žage zaradi izvoza vagončka s hlodov. Tov. Dobrovoljc je predlagal, da se spremeni sistem dviganja tako, da se motorni del žage dvigne v poševno lego in s tem omogoči izvoz vagončka s hlodov. S tem se je pocenila izvedba, saj je odpadlo ročno dvigalo in ustavitev ogrodja žage. S tem načinom poteka delo hitreje. Tov. Dobrovelj v svoji delovni sredini zelo vzpodbuja sodelavce k inovacijam.
Aktivnosti pa se v delovni organizaciji nadaljujejo. Komisija za inovacije je pregledala vse prispele predloge in na seji delavskega sveta delovne organiza-
Inventivna dejavnost
Za doseganje planskih ciljev je delavski svet sprejel vrsto ukrepov, ki naj bi vplivali na boljše doseganje rezultatov.
Zaradi nenehnega pomanjkanja delavcev v neposredni proizvodnji je glavna orientacija v bodoče v boljši tehnološki opremljenosti, torej investicijah v tehnologijo, izboljšanju pogojev dela, zelo pomembne pa so tudi različne tehnične izboljšave oz. inovacije.
Kljub prizadevanjem v zadnjih letih nismo mogli biti zadovoljni z rezultati na tem področju.
Spremembe pa so nastale in kar nekaj naših delavcev je doseglo vidne uspehe, ki se kažejo
tudi v večjih finančnih efektih oz. boljši kvaliteti opravljenega dela.
Za svoje dosežke so bili tudi nagrajeni v okviru občinske raziskovalne skupnosti, nagrade pa so jim bile podeljene skupaj z drugimi inovatorji v občini Vrhnika na kulturnih srečanjih BISTRA 86.
Iz naše DO so priznanja prejeli:
Štefan Dobovoljc — DE Vzdrževanje
Na lokaciji Verd je v sušilnicah izboljšal sistem kontrole temperature in vlage. Z majhno predelavo obstoječih merilcev je
cije v tem mesecu so bile potrjene še nekatere izboljšave, avtorjem pa tudi priznano denarno nadomestilo v skladu z našimi samoupravnimi splošnimi akti. Avtorji so sledeči:
1.	DE moderno masivno pohištvo:
Drašler Ivan je podal predlog za označevanje ročnih opiral za stol tip 23-A (levo — desno).
Svete Ivan je podal koristen predlog glede rezkarje zadnjih nog pri stolu RIO.
2.	DE vzdrževanje:
Levec Franc je napravil tehnično izboljšavo na filtrirni napravi. Na SOP-filtru mizarne je prišlo večkrat do zastojev, ker je prevelika količina žagovine preobremenila dozator, zaradi česar je prišlo do zamašitve odvodne cevi. Med verigo so montirali loputo, ki preprečuje dovod prevelike količine žagovine in s tem odpravili zastoje.
Dobrovoljc Štefan je izdelal vertikalni brusilni stroj, ki omogoča razna robna brušenja elementov.
3.	DE masivno kolonialno pohištvo:
Peter Mesec je naslonjala tip 136, ki so se po kitanju brusile na dvojnem pasu po robu. Z brušenjem na sandigmasterju se
je število komadov znatno povečalo. Prihranek letni je 463.000 din.
Peter Mesec je naslonjala tip 263, 519, 408 in 81, ki so se brusili na dvojnem pasu, sedaj pa na avtomatu in se je število komadov znatno povečalo. Prihranek letni je 841.800 din.
Peter Mesec je sulice tip 408, ki so se prvotno brusile na miznem pasu, ki je bil prevečkrat preobremenjen. Z brušenjem na sandigmaster se je število komadov znatno povečalo. Prihranek letni je 45.200 din.
Peter Mesec je sulice tip 609 in 78, ki so se brusile na sandigmasterju in zaradi slabe kvalitete brušenja, je bilo treba sulice popravljati na miznem pasu. Z izdelavo šablon pa sedaj to delo odpade. Letni prihranek je 1.438.500 din.
Franc Stare je izboljšal brušenje naslonjal tip 136 na ABS znotraj — zunaj. S tem je zmanjšal tri operacije dela, prihranek cca 45 normnih ur pri izdelavi
1000 kom., prihranek brusnega platna je 2 m 2/8 ur in procent končnega škarta se je zmanjšal za 10 %. Letni prihranek je 2.025.000,— din.
Franc Stare je naredil več izboljšav in sicer:
1.	brušenje sulic tip 67,509 na mizni pas s šablono. Prej brušenje s krtačami. Prihranek cca 15 krtač mesečno.
2.	Brušenje PVN (stebričkov) s konca s šablono. Prej brušenje s krtačami. Prihranek cca 15 krtač mesečno.
3.	Zožen j e brusnega platana pri krtačnih strojih, iz prejšnje širine 30 cm se sedaj reže na 26 cm; ostane 4 cm širine.
4.	Kitanje naslonjal na reparaciji. Razpoke na naslonjalih se pretežno kitajo namesto zabijanja kaj lic. Sprosti se 1 režijski delavec.
5.	Brušenje opiral tip 62 na kolut ter prednjih nog tip 765 (tehnološka rešitev), z delno napetim kolutom ujamemo krivuljo brušenja.
Štipendiranje-naložba v znanje
Spoznanje, da prihodnjega razvoja ne moremo graditi na starih programih, ob preživeli organizaciji dela in zastareli tehnologiji brez upoštevanja in pred-
Le boljše delo bo omogočilo doseganje boljših rezultatov
vsem mnogo večjega vložka znanja v razvoj, je v naši družbi prodrlo. Kako pomembno je znanje in opiranje na lastne moči se vse bolj zavedamo tudi v naši delovni organizaciji, kajti znanje postaja vse odločilne j ši dejavnik, njegovo zanemarjanje pa vodi v tehnološko in tržno zaostajanje. Ta čas je najprimernejši za opredelitev razvojnih ciljev, ki morajo sloneti na večji tehnološki in oblikovni dovršenosti izdelkov, na sprostitvi ustvarjenih razmišljanj in predvsem tudi na smotrni naložbi v nova znanja. V procesu gospodarjenja in načrtovanja razvoja dobiva kadrovska funkcija vse bolj pomembno težo, saj lahko rečemo, da je od pravilnega načrtovanja kadrov vseh profilov potrebnih v delovnem procesu, odvisna usoda današnje delovne organizacije. Seveda ostaja vprašanje, ali se zmeraj in povsod v zadostni meri zavedamo te »usodnosti«, ali smo pripravi je-
ni investirati v znanje tudi z določenim tveganjem in ustvarjati takšne razmere, da bodo v delovnih in samoupravnih sredinah novi kadri dajali od sebe vse kar znajo in zmorejo, da bodo že zaposleni doumeli potrebo po nenehnem izobraževanju in izpopolnjevanju svojega znanja.
Prav gotovo je najpomembnejši instrument kadrovske politike v delovni organizaciji štipendiranje. Temeljna oblika štipendiranja so kadrovske štipendije, ki jih v skladu s svojimi kadrovskimi potrebami podeljujemo v delovnih organizacijah. Razlike h kadrovskim štipendijam podeljuje Odbor za štipendiranje pri Skupnosti za zaposlovanje štipendistom, katerih kadrovske štipendije ne dosegajo zneska, ki bi štipendistu pripadal v primeru, če bi prejemal štipendijo iz združenih sredstev. Štipendije iz združenih sredstev so prehodna oblika štipendiranja v obdobju, ko nosilci kadrovske politike še ne zagotavljajo kadrovskih štipendij v zadostnem obsegu. Družbeno aktivni in nadarjeni mladi delavci in otroci delavcev se lahko štipendirajo iz sredstev Titovega sklada, iz sklada Borisa Kraigherja pa se v skladu z interesi združenega dela štipendirajo raziskovalni in deficitarni kadri. Kriterije in merila za podeljevanje štipendij in določanje višine štipendij opredeljuje samoupravni sporazum o štipendiranju v občini.
Udeleženci smo se sporazumeli o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri oblikovanju in izvajanju štipendijske politike, o enotnih merilih in kriterijih pri podeljevanju štipendij v skladu z družbenim dogovorom o štipendijski politiki v SR Sloveniji. Višina štipendije oziroma število točk za posameznega štipendista se določa vsako leto na novo, s tem, da se upošteva doseženi učni uspeh v preteklem letu, razen za učence in študente prvih letnikov, za katere je določeno število točk ne glede na predhodni učni uspeh. Vrednost točke se usklajuje ob začetku vsakega šolskega leta z gibanjem osebnih dohodkov zaposlenih v SR Sloveniji.
V šolskem letu 1986/87 smo v delovni organizaciji na novo podelili 28 štipendij za vse zahtevnostne stopnje šolanja, tako, da ta trenutek štipendiramo skupaj 70 dijakov in štipendistov; struktura vseh štipendistov po zahtevnostnih stopnjah in poklicih pa je naslednja:
Program oz. smer šolanja	Zahtev. stopnja	o si II
— Obdelovanje lesa	ii	5
— lesar širokega profila	IV	6
— lesni tehnik	v	16
— inženir lesarstva	VI	1
— diplomirani inženir lesarstva	VII	5
— kovinarstvo in strojništvo	IV	6
— strojni tehnik	v	7
— diplomirani inženir strojništva	VII	2
— elektrikar	III	1
— elektrikar	IV	5
— elektrotehnik	v	7
— diplomirani inženir elektrotehnike	VII	1
— ekonomski tehnik	v	2
—	upravni	tehnik	V	1
—	diplomirani
ekonomist	VII	2
—	kuhar	IV	1
—	računalniški
tehnik	V	1
Nalogam na področju štipendiranja, pripravništva in proizvodnega dela učencev usmerjenega izobraževanja moramo posvetiti vso pozornost, saj je njihov cilj izbira in priprava čimbolj kvalitetnih bodočih sodelavcev, še nadalje moramo voditi ciljno usmerjeno štipendijsko politiko, to je politiko, ki nam bo zadovoljevala kadrovske potrebe, ki bodo skladne programski usmeritvi, rasti zaposlovanja in še posebej izboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih. Da si bomo zagotavljali ustrezne kadrovske vire si moramo prizadevati vsako leto podeliti še več štipendij (sedanje število predstavlja komaj 0,06 odstotka vseh zaposlenih), predvsem še več štipendij za lesarsko usmeritev in storiti več na usmerjanju mladih v poklice, ki jih potrebujemo v delovni organizaciji.
Horvat Majda
Vzdrževanje
V zadnji številki »Našega dela« sem v kratkem opisal delo v strojegradnji. Danes imam namen opisati vzdrževanje in vzdrževalce.
Kaj je pravzaprav vzdrževanje? Kakor doma, kjer smo stalno v skrbeh — kdaj bomo dali na servis avto, kdaj bomo na strehi zamenjali opeko ali ostrešje (cimper), kdaj bomo obnovili to in ono, tako je potrebno tudi v tovarni skrbeti za vzdrževanje osnovnih sredstev in delovnih pripomočkov. In kaj je potrebno stalno vzdrževati ali bolje rečeno preventivno vzdrževati? V DE Vzdrževanje je to širok pojem. Poleg strojev, ki so v planu investicijskega vzdrževanja, so še: vzdrževanje instalacij vodovoda, parovoda, toplovoda, zrakovoda, elektro instalacij, vzdrževanje delovnih objektov, samskih domov, tovarniške ograje itd.
Vsa velika dela so planirana v planu »investicijskega vzdrževanja« v tekočem letu, prav tako pa tudi dela po »planu investicij«. Za realizacijo plana investicijskega vzdrževanja je zadolžena priprava dela z vodji vzdrževanj, medtem ko vodje DE vzdrževanja še vedno nimamo, ker na večkratni razpis nismo uspeli pridobiti ustreznega strokovnjaka.
In kakšen je sestav DE Vzdrževanje?
To so: »mehaniki vzdrževalci, električarji in režijska skupina (zidarji, pleskar, kolar in pomožni delavci)«.
Poleg že omenjenih del so še vsakodnevna tekoča popravila strojev in že omenjenih instalacij, ki se pojavljajo, kljub preventivnemu vzdrževanju — torej neplanirano.
Prav tu pa se uporablja beseda »vzdrževalci«. Med tem, ko se pri delih investicijskega vzdrževanja, ki večkrat kolektivno strokovnost izmenjuje, je potrebna pri tekočih popravilih individualnost oziroma samostojnost. Kritika čez vzdrževalce je le malokdaj pozitivna. Vse vprek se kritizira vzdrževanje na splošno, ne pa posameznikov, ki jim popravilo ni uspelo.
Vsi vemo, da ima proizvodnja mnogo problemov, predno jim uspe osvojitev proizvodnje novega stola, tipa vrat itd. Potrebno je mnogo kolegijev in drugih strokovnih sestankov (od delavca, mojstra, vodje DE in priprave dela), da proizvodnja zadovo-
Razbita kopelit stekla v kotlovnici v Borovnici zaradi povratnega udarca iz kurišča
ljivo steče. Vse to je razumljivo in pripomb — vsaj v začetku proizvodnje je malo. In vzdrževalci? Nabavi se stroj (postrojenje), ki je sestavljen iz mnogih elementov pnevmatike, hidravlike in sodobne elektronike. Nihče od vzdrževalcev ni bil na tečaju za seznanitev s temi stroji. Danes se stroj montira, jutri pa ga morajo vzdrževalci že popraviti ali preurediti na zahtevo proizvodnje. Vodje vzdrževalcev (vodja
mehanikov in električarjev) morajo stroje pripraviti za pogon, čeprav ga niso še nikoli videli ali pa jim je na razpolago le slaba dokumentacija stroja, večkrat pa je sploh ni.
Kakor se lahko zdravnik zmoti pri diagnozi, prav tako se lahko zmoti tudi vzdrževalec. Ker so stroji opremljeni z raznimi kombinacijami elektronike in pnevmatike, se zgodi, da bo mehanik vzdrževalec v dilemi, ali je okvara potrebna njegovega posega ali eleketrikarja. Prav zato je potrebno razumevanje za ravnanje vzdrževalne službe, ki je danes, ko se na trgu ne dobi vsak trenutek rezervnih delov ali materialov— vse prej ko zavidanja vredno. Uvoženi stroji so izdelani tako, da je potrebno rezervne dele nabaviti prav pri proizvajalcu — to pa je dolga pot. Težko je planirati, kaj in kdaj se bo pokvarilo ali kdaj se bo iztrošilo to in ono. Na podlagi dolgoletnih izkušenj, smo precej na tekočem z naročili rezervnih delov. Seveda vsega ne moremo naročiti, ker so uvoženi rezervni deli izredno dragi in si, če je le mogoče, pomagamo (s preureditvijo) z domačimi.
Do sedaj smo lahko zadovoljni, ker večjih zastojev v proizvodnji še ni bilo. V kolikor ni bilo na razpolago za zamenjavo ustreznih rezervnih delov nam je oddelek za zunanjo trgovino LI-
Počitniški dnevi so za nami. Preživljali smo jih na različne načine, odvisno od želja in tudi denarja. Počitnice so za marsikatero družino postale drage, tako, da se je čedalje več delavcev odločilo za sindikalno letovanje. O tem govorijo tudi podatki, ki smo jih zbrali v naši delovni organizaciji.
V delovni organizaciji LIKO Vrhnika je preko sindikata organizirano letovalo 321 delavcev in njihovih družin, to je skoraj 30 % vseh zaposlenih. Skoraj vsem je bilo omogočeno letovanje v glavni turistični sezoni, torej julija in avgusta. Delavci smo
KO preko posrednikov priskrbel zahtevano naročilo po naj bližji in najhitrejši poti. Vzdrževalci pa so za ta čas poskrbeli, da je stroj vsaj zasilno obratoval, da ni bilo izpada v proizvodnji.
Stari vzdrževalci stalno pripominjajo, da so bili časi vzdrževanja — kljub zahtevnejšim strojem, ki se danes nabavljajo — težji v preteklosti. Orodja za vzdrževanje ni bilo v zadostni količini ali pa je bilo preprosto. Montaža, demontaža, prestavljanje, razkladanje in nakladanje strojev je bilo ročno — primitivno. Spomnimo se, da smo kompletno VVemhoner linijo za proizvodnjo vratnih kril, razložili iz vagonov, prepeljali in razložili vse ročno (cevi, pajsarji), ker viličarjev še ni bilo. Delali smo po 12—16 ur. O prostih sobotah ali nedeljah ni bilo govora. Na vse državne in republiške praznike so vzdrževalci delali, med tem, ko je danes na te dneve že težko prepričati človeka o pomembnosti dela prav na ta dan.
Še veliko bi lahko pripovedoval o vzdrževanju in vzdrževalcih, o njihovih izkušnjah, problemih in željah, pa več o tem še kdaj drugič.
Želijo le, da se jih v njihovi prizadevnosti za hitro odpravo okvar pohvali in kritizira le takrat, ko je kritika upravičena.
Franko Martinčič
se odločili za 7 — oziroma 10-dnevno letovanje. Precej možnosti smo imeli pri odločitvi o kraju letovanja, saj ima naša delovna organizacija, glede na število zaposlenih sorazmerno velike in raznovrstne možnosti. Tako so delavci počitnikovali v 2 prikolicah v avtokampu »Lan-terna« pri Poreču in v 2 prikolicah v avtokampu »Mareda« pri Novem gradu. Prikolice imajo vso potrebno opremo, ki zagotavlja udobno preživljanje počitnic.
Za letovanje v počitniških prikolicah in v hišicah v Selcah so delavci prispevali 800 din na dan.
Kako smo letovali?
1.000	oziroma 1.200 dinarjev dnevno pa tisti delavci, ki so letovali v garsonjerah v Kranjski gori in na otoku Cresu ter v bungalovih v Čateških toplicah. Za to ceno pa so imeli na razpolago opremljena stanovanja. Tisti delavci, ki imajo raje gorski svet so se odločili za počitnice v garsonjerah v Kranjski gori.
Povedati vam moramo še to, da smo lahko ustregli skoraj vsem, ki ste želeli počitnikovati. Malo težje pa je bilo uskladiti želje glede terminov in krajev, saj je v 60 počitniških dneh kljub
Pri zamenjavi ležajev na pol-nojermeniku tipa ESTERER se je 6. 8. 1986 v zagonu zlomila glavna pogonska os. Zaradi vztrajnostnih momentov — velikih sil se je zlomil še del polno-jarmenika.
Po strokovnem ogledu z naše strani, zavarovalnice in inšpektorjev je bilo ugotovoljeno, da je strojelom nastal zaradi dotrajanosti materiala. S tem je bila izključena vsaka sumnja nestrokovnega dela, malomarnega odnosa ali namernega strojeloma. Napako bi lahko pravočasno odkrili le z ultrazvokom, ker je bila razpoka očem nevidna.
Delavci žage so bili v prvih dneh začasno prerazporejeni v grobo prirezovalnico, tovarno vrat v montažo in odpremo, ter čez čas na žago Verd, kjer se je formirala druga izmena.
Ustanovljena je 5 članska komisija, ki naj strokovno ugotovi upravičenost popravila in naložbe v polnojarmenik. Vodilo komisije bi naj bila rentabilnost razreza na dveh žagah glede na letne količine hlodovine, naše potrebe in potrebe trga.
Dokler komisija ne da svojega mnenja je najaktualnejša naloga
sorazmerno velikim kapacitetam, težko porazdeliti 250 družin. Takih, ki ste želeli na počitnice junija in septembra, pa je bilo namreč zelo malo.
Prednost pri letovanju so imeli delavci, ki v pretekli sezoni niso koristili počitniških objektov in če sta v delovni organizaciji zaposleni oba zakonca z daljšo delovno dobo in večjim številom šoloobveznih otrok.
Pridobitev letošnje sezone sta nedvomno bungalova v Čateških toplicah, ki sta zasedena celo sezono in še pozno v jesen.
Brataševec Boris
v tem trenutku prepeljati iz Borovnice cca 2.200 m3 jelovih hlodov na žagalnico Verd in jih zrezati. Ta naloga se bo pričela realizirati sredi oktobra.
Delavce smo tako morali začasno prerazporediti na Verd. S tem pa se je pojavilo veliko pro-
LD VRHNIKA
PODELJUJE
ob 40 letnici
P^iENfiNje
LIKO VRHNIKA_
za sodelovanje
blemov, ki jih bomo morali skupno s kadrovsko službo čim-prej rešiti v obojestransko zadovoljstvo.
Miro Hanžel
IN SE SPRAŠUJEM ...
Na milijone nas trepeta pred vrati v življenje in se sprašuje do kdaj in se sprašuje kolikokrat še in se sprašuje, kdo vse še bo stopil skozi ta vrata.
Z lahkotnim korakom stopa
v sivino
vsakdana na stotine delovnih
ljudi
in nimajo časa razmišljati o potrebnosti, o umetnosti, o zanikrnosti takega početja o tem, da sploh živijo.
In jaz stopam z njimi in se prepričujem, da živim drugačno, bolj polno, bolj bogato življenje, življenje vredno življenja in vredno mene samega. In se sprašujem,
kje je resnica in kje je laž.
In se sprašujem, od kdaj ta zlagani svet, do kje še morem in moram spreminjati, kaj lahko storim za druge in ne samo zase, kaj sploh lahko
storim.
In se sprašujem in delam dalje ;n razmišljam naprej in se trudim, da bi svet postal
drugačen
in, da bi ljudje živeli drugačno, bolj polno in človeka vredno življenje, zase, za nas.
G. U.
Prejeli smo priznanje za sodelovanje z LD Vrhnika ob njihovi 40-letnici. Plaketo nam je podelila tudi Občinska gasilska zveza Vrhnika za dolgoletno uspešno sodelovanje.
Strojelom v Borovnici
UREDNIŠKI ODBOR: NAŠE DELO, glasilo delovne skupnosti Lesnoindustrijski kombinat »LIKO«, Vrhnika, ureja uredniški odbor: Dragica Krašovec (odgovorni uredni), Branko Peček, Sajovec Alojz, Novljan Meta, Ciril Gerdina, Miro Hanžel, Franko Martinčič — Naslov uredništva: Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, Tržaška 90, Vrhnika — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani
USPe-
š/Jice
Ljuae-
ZENSKI
GLAVNO n E st o JORDAHjJt
STRU-
PENA
ŽUŽELKA
PIJAN
ot>ko-
6Ek
OEŽAU3-
VANJE
VRSTA
PESNITVI
ER&IJ
£NAR! ČRKI
NOVINAR.
Pogovor
SESTAVU
StlSMAN
JAKOB
mn
KRAJ NA TOLMINSKE*
KU&iDIJ
LJU6E-
Z£N
ffPAStii
KRAJ v SRBIJI
RIMSRA
500
cePto
MHE*
RIMSJ4A
PRovm
USTEN
RAST
JOO m4
STARA
MATI
IVAN
CANKAR
LIKO
wm
/JAŠE
DELO
STAfo^R.
boginje
MAŠČEVAN.
Poho-
ten
GRŠKI
Polotok
/JIKElj
IVAN
čepov
žveplo
RIDjE
jačece
AVT, oXN. SPLITA
Toma
URH
ZVONE
STA-
REJŠI
C,eoLo$K/ DO&A
GRŠKA
ČRKA
KEMIČNI
element
ZAKLO -PKA
PREDLO $
ALUMI-
NIJ
EN AlA J
RIMSKA J 000
ITAUJA
PLUG
DELoVNi
N A LOB,
KAlIJ
Cl£-
LIKO
ME NT
BRUS
IrSA -
CIJA
OKENCE
MUSU ■ MA VSA I BOE
S.ČRKA
TENIŠKI
IGRALEC
SRD
/lENCRo
JAMSTVO