libRjAjo 1. in16. moegR mesecu. Cena jim je eelo leto
naprej 2 K, za pol leU 1 K. — Dopise «prejema nrťdnik, BMoOnino in uinaDila tiekania J. Krajec nael. v Noíem inestii.
Oiniutila ee plaí^jejo od dvuBtopne petit-\'Tete za enkrat 16, la (Ivaliiat 24 in za trikrat 30 vinarjev.
Cenjenim naročnikom!
Opozarjamo ie enkrat vse častite dose-(tanje odjemalce „Dol. Novic," da bodemo s prihodnjo številko list le onim nadalje pošiljali, kateri so že plaeali naročnine ali pa so nam vsaj naznanili, da želijo nadalje ostati naročniki.
Gospodarske stvarL
Potrebne gospodarske spremembe po vinogradih un Dolenjstem.
Stari dobri'Časi, v katerih se je na Do-ItnjBkem z lalikoto in po ceni dosti vina pridelovalo, so žal minuli. Danrlanes je vinograd-stvo spojeno z obilnim in dragim delom. Treba j« rigolati, poflzidja zidati, cepljene trte saditi, obilo gnojiti, trte žvepljati, Škropiti, proti to6i streljati. Vse to so dela, katerih pred prav aialo leti èe poznali nismo na Dolenjskem in
katera pridelovanje vina jako podražnjejo. Res, da je cena našemu vinu hvala Bogu veliko višja, nego mu je bila se pred prav malo leti. Tako Btane vino jednake dobrote, kakorsno se je pred 15 leti po 20 kr. liter po naiih gostilnah točilo, danes 40 do 48 kr. Pa še pri tej visoki ceni nima vinogradnik kaj dobička pri vinu, katero pridela ter proda, iu se mu denar ter trud, katerega ima v vinogradstvu naloženega, le slabo izplačuje, da v gotovih slučajih sploh ne izplačuje. Pomisliti pa gre, da bode cena našemu dolenjskemu vinu kmalu upadati pričela, in da mu bode v prilično malo letih brez dvoma veliko nižja postala. K temu bode ne samo to pripomoglo, ker se bode pri nas v novih vinogradih več vina pridelovalo, nego se ga dandanes prideluje, marveč pripomogla bode k temu se ena okolačina. Pričelo se bode k nam vino iz krajev dovažati, v katerih se jih zaradi za delo ugodnejših zemeljskih in delavskih razmer lahko veliko cenejše prideluje. Velik razloček v pridelovalni ceni vina provzroČuje namreč to, ako
Sv. Jošt nad Kranjem.
Spisal Eađivoj Pire.
V 17. stoletju skoraj najbolj glasovita in romarjem priljubljena božja pot sv. Jošt nad branjem, izgublja leto za letom nekdanji sijaj ^'^^«je proslave in znamenitosti, nje cista, žarna svitloba pojemlje polagoma, topi se v razburjenih Jalovih sedanjili žalostnih socijalnih razmer in ^gaauje pred nečimernim goljufivim svitom brez-verske propalosti našega modernega veka. liaz-íjuČeni viharji Jozefinske dobe, kateri so si s Bvojo kruto silo lomili pot do najzadne tihe celice puBČavnikov in redovnikov tudi v najbolj "skritem, od sveta zapuščenem vaškem selu, pri-1'ruli so tudi tukaj gori v te svete gorske višave in dasi tiga trdnega skalovja niso mogli do till razrušiti, zapustili so vendar za seboj žalostne sledove, katerih iz zgodovine te glasovite ^ožje poti izbrisati nikdar ne bode mogoče.
Že od 14. stoletja, zlasti pa od leta 1730 počensi, prihajale bo skoraj dan za dnem mnogoštevilne množice romarjev v urejenih procesijah in v posameznih gručah in oddelkih od vseh strani ne samo nase mile domovine, temveč tudi iz Laškega, Nemškega in druzih deželi.
To potrjujejo ogromna števila zapisana v cerkveni zgodovini, kajti tam najdemo, da je bilo v istih (lasih od 40 — 50 tisoč ljudij samo obhajanih, ne vitevsi onih, kateri včasili zaradi velike gnječe za sprejem sv. zakramentov sploh niso mogli na vrsto priti.
Dolenjska, mila In rodna zemlja! Mej tem ogromnim številom bilo je tedaj se tudi mnogo, mnogo Tvojih vernih sinov in hčerA., mnogo krščanskih mož in ženiV, mnog(f častitljivih starčkov in srebrno-sivolasih starih mamic. In tedaj se ni bilo železnic, ne vtrjenih varnili cest, ne toliko his ob potu, ne tolikanj vasi, tedaj dragi rojaki, ko so se nasi prednamci podali tam daleko iz naših tihih dolinic na daljno pot v te prijazne gorske višave, dali so romarji svoje
stane v enem kraju iisajena cepljena trta z veem delom vred le 20 vinarjev, v dnig-em pa 40 ali še več. Velik razloček v pridelovalni eem pro-vzročiije tudi cena navadnega dninarja za vsakoletno obdelovanje vinograda, kajti to paČ ni jednako, ali stane dninar le 50—60 vinarjev, ali pa 1 K 20 h, ali pa Še vefi.
Ker toraj na^e dandanašnje vinogradstvo v primeri a prejšnjim toliko več stane, in ker je za gotovo pričakovati, da ee današnje visoke vinske cene ne bodo dolgo obdržale, gre pač lia to misliti, da se uvedejo v nase sedanje, reeimo novo moderno vinogradstvo gotove gospodarske spremembe, na katere prej pri starem vinogradstvu misliti niti uzroka bilo ni.
In take spremembe bi bile sledeče : 1. Zboljšanje potov v vinograde. Novo vinogradstvo zahteva kakor predobro znano pred Tsem obilo guojitev, dosti gnoja, ali tega nado-niestnjočega komposta. V kolikih krajih pa so pota od doma, to je od gospodarstva pa do vinograda tako slaba, tako strma m skalovita, da Človek le z opravičenim strahom misli na Čas, ko bode potreba nastala, gnoj ali kompost v vinograd voziti. V dostih krajih so pota še celo tako slaba, da se je nadejati možnosti prc-peljanja gnoja ali kompusta le tedaj, ako nastane p ) zimi ugoden senenc, katerega mora človek liitro izkoristiti. Siaha pota v nase vinograde 80 pač najpoglavitejši vzrok temu, da se novim zasaditvam v tijili z gnojitvijo tako po-streči ne more kakor bi se moralo ; vsled tega tudi trte tistega dohodka ne donasajo glede množine vina, katerega bi donasati morale, da po-
krijejo ogromne stroške novih zasadov, in visoke vsakoletno obdcivalne stroške.
Na kar se tora) skozi stoletja ni mislila, aa popravo oziroma na preložitev vinogradskih potov, na to misliti gre dandanes z odločno rcs-nobo in dejstvom. Kjer pa znabiti nikakor ni mogoče vinogradskih potov v zaželjeni kakovosti popraviti, preložiti, skratka zboljšatÍ, tam kaže pa:
2. v vinogradih živinorejo v večji meri upeljati, tako, da se gnoj, da tve kompost v vinogradu samem uapravlja, To mogoče je pa seveda !e tam, kjer je ob-scg vinograda tako velik, <la se izplača v njemu vin-carijo napraviti, v kateri prebiva vinšvak, kateremu so dani pogoji, da zamore gotovo število živine rediti ter gnoj napravljatt, Marríikje bi 8C moralo sev^eda v to svrho del nckdajšnega vinograda opustiti, ter ga v travnik spremeniti. Tudi to bi bila potrebna gospodarska sprememba v dolenjskih vinogradih, katera hi bila popolnoma opravičena, da obseg vinograda to sploli dovoli; veliko boljši je namreč gotovo, dan današnji manj vinograda z nova zasaditi, ter ga kar se da dobro obdelovati, kakor pa vinograd v velikem obsegu zasaditi pa ga potera le slabo nezadostno obdelovati.
Prvo mleko teletu, potem knivi.
Pri nas je se močno razSirjena navada, da se krava po porodu najprej pomolzc in da se da tisto mleko kravi izpiti.
življenje v roke raznovrstnim nevarnostim, nadlogam iu nezgodam. In za te dobro vedoČ, izročili so, predno so se podali na daljno pot preko praga svojih his in domovanja, svoje življenje ob ednem titdi v skrbno roko dobrega nebeškega Očeta, katera jih je varno vodila do svetega kraja, kamor jili je gnalo v sveti pobožnosti neustrašeno srce, in katera jih je zopet srečno iu zdrave privela nazaj v naročje svojih dragih.
Zali Bog, ti zlati časi so zamrli in z njim zamrli oni, kateri so v njih živeli. To žalostno dejstvo, ta žalostna resnica od naše Dolenjske strani vidi, pozna in čuti se zlasti v novejši kroniki ne samo te romarske cerkvice, temveč tudi nje sosedne, bližne, svetoznane božje poti ,,Marija pomagaj" na Brezjah. Dočim je ostala v tem oziru Gorenjska, Koroška, Štajerska izven drugih dežela zvesta tradicijam in svetinjam svojih pradedov, oskrunila si Ti nekdaj tako nabožna, v krščanski veri tako trdna Dolenjska večinoma dragocenih svetinj, pokopala
si Ti skoraj do eela že vse lepe, slavne tradicije Svojih umrlih pradedov v globočino viharnega tako modernega naziranja, najnovejše dobe verske propalosti.
Srce se mi krči neznosnih bolečin, ko Ti te vrstice očitam, vsaj sem tudi jaz sin Tvojega naroda, tudi jaz siu Tvojili umrlih pradedov; Tvoja slava je moja slava in Tvoji grehi so moji grehi. Pretirani bi bili mnji lastni nazori, ako bi se drznil vzbujati bolno domišljijo, da hočem jaz, neznatno, malenkostno bitje, jaz iajik v dogmi in v verskih vprašanjih vprizo-riti tako-lc kar čez noč popolni preobrat sedanjih razmer, ter je spraviti nazaj v prvotni tek in tir starodavnih šeg in navad Tvojega naroda, naj si Jc isti napram drugim še tako majhen in neznaten. Ako se že ves trud, vsi napori in moči tisoČev in tisočev dobrih učenih dusnili pastirjev naše sv. vere le s skrajno silo in po-Žrtovalnostjo upira proti razljučenim valovom • sedanjega toka narodnih in verskih razmer, ali bi ne bilo toraj skrajno brezpametno, ako bi si
Te navade pa ni mogoče odobravati, ker je tako ravnanje nepravilno.
Prvo mleko, ki se tudi „mlezva" imenuje, se Da vsak način prepusti mladiču in ee le tisto mleko, katerega tele ne more posesati, naj se izmolze in porabi za kravo.
Prvo mleko, ki se pozna na tem, da je rumeno in bolj gosto, je namreč posebno prikladno za novorojenega teleta, ker je veliko bolj tečno in veliko lažje prebavno, kakor poznejše mleko. Kazim tega je pa tudi bolj slano kakor navadno mleko, vsled česar se tele veliko hitreje in lažje sčisti.
Nekateri živinoreje! sploli ne odobravajo tťga, da bi sc dalo kravi, izdelani po porodnih bolečinah, njeno mleko piti. Izkušnje pa iiče, da je mlezva še najbolj tečna pijača za take krave in da je več vredna kakor z otrobi ob-lojena pijača. Na Šviekem, kjer je živinoreja na jako viaoki stopinji, je sploh običaj, da dobi krava tisto prvo mleko, ki ostane teletu. In če ga krava ne mara, ga ji pa vlijejo, ker so oii-dotni živinorejci trdno prepričani, da je ni bolj zdrave in bolj močne pijače za take krave kakor je mlezva.
Nepravilno pa je, Če se krava ali telioa že pred porodom izmolze, ker se na ta način Vpliva na hitrejši porod ; to pa ni dobro. Tudi pridejo novorojena teleta pri takem ravnanju ob najboljše prvo mleko.
Pri dobrih kravah se sieer rado zgodi, da ' 8e vime moeno napne pred porodom, tako da je bati vnetja ali takoimenovanega „sajevea". Vendar naj &e tudi v takem slučaju dokler le
mogoče počaka z molžo. Le ko bi mleko začelo kapljati iz sescev in ko bi bila krava podvržena vnetju vimena, le tedaj se ji naj odvzame nekoliko mleka pred porodom, sieer pa ne.
Viimjmo živino pred Imđo vročino.
Velika vročina škoduje živini, ker jo slabi. Ob vročini ima živina manj teka in se močno poti. Zaradi tega nam krave manj molzejo in tudi uprežna živina je ob takem času slaba za delo.
Huda poletna vročina škoduje živini n o, planem kakor tudi v hlevih. Na planem trpi v soparnih poludanskih urah poKcImo delavna goved; kakor tudi goved na pasi. Zaradi tega je skrbeti, da živina ob tem času ne dela in da se ne pušča na soineu. Delavna živina naj se v poletni vročini upreza le v jutranjih in večernih urah, o času največje vročine naj pa počiva. Tudi živini, ki se pase na planem, je treba o poludanskih urah počitka in sence.
Posebno slabi in škodljivi so v poletnem času nizki in tesni lilevi, v katerih se so-parica hitro nabira. V takih hlevili se živina toliko slabše počuti, Čira manj jih odpiramo ia čim daljii časa puščamo gnoj pod živino.
Da se varuje živina kolikor mogoče pred neznosno sopariuo in vročino v takib hlevih, je treba, da hleve pridno odpiramo, da imamo po potrebi okna in vrata odprta, po dnevu kakor zlasti tudi po noči. Namesto navadnih vrat kaže imeti v poletnem času lese, kakoršne rabijo
domialjeval — kakor mi zadnje čase nekateri kritiki oporekajo — da bom jaz, kot posamezna edina lastovka, vzbudil iz zime trdega spanja novo, cvetočo pomlad, đa bom jaz b svojimi skromnimi vrsticami spreobrnil brezverce in vodil odpadnike nazaj v naročje matere sv. cerkve; in to morda celo — seveda ta greh se mi tudi predbaciva — iz samopasja, in po slavi hrepeneč IZ sebičnih namenov? Enostransk bi bil, ako ^i meril s tem očitanjem samo na omenjeno, pozabljeno in od vas oddaljeno božjo pot. Saj našim domaČim božjim potom, izvzemii le nekaterim, ne godi dosti bolje, in kjer se se obiskujejo, napravi se veČ greha in slabega, Itakor dobrega in liogu dopadljivega. Godba, ples, preklinjevanje, pijančevanje, tatvina, poboji, to mora biti, in kjer tega ni, in ker sta * novejšem Času godba in ples prepovedana in odpravljena, torej : ne gremo na božjo pot, ne na „žegnanje" ; to so žalostni ostanki v srcu naše mladine, ti ostanki in edini žalostni spojini na tradicije in svetinje nasib umrlih pra-
dedov. Komur je količkaj zgodovina božjih potov znana in jo primerja z dejstvom sedanjih časov, vsklikniti mora s Ciceronom, slavnim rimskim konzulom in pisateljem : „O tempora, o mores! O časi, o šege!"
Dragi bravec, ocital mi bodea, da sem precej daleč zašel s pravega tira svojega prvotnega namena. Res je to, in nikakor ti tega ne ugovarjam, toda res je pa tudi, da sem bil ta polet na stranska pota dolžan storiti svoji vesti, dolžan vgledu tega lista, da ga branim pred krivo obsodbo, pred natolcevanjem naših nasprotnikov ; kot lajik segal sem do sedaj in segel bodem tudi naprej v versko vprašanje in predmete le tako globoko, kolikor vede in znanosti žanjem jasnih očij in treznih mislij na polju svojega verskega prepričanja. V političen in verski razpor pa se globlje spnSeati, to ni moj namen, vsaj v tem miroljubnem lističa ne. To v pojasnilo in odgovor vsem, katerim je zadnje moje „Ave Marija" večerni zvon preklerikalno in fanatično zvenel po ušesih in po — veati.
skrbni gospodarji tudi pri svinjakih, kjer je vročino ravno tako odvračati kakor v govejih hlevih.
Za odvajanje poletne sopariee v hlevih se priporočajo tudi tako napravljena vrata, da obstoje iz dveh delov ali polovic, ki se vsaka za se odpira in od katerih naj je zgornja polovica iez noč in po potrebi tudi čez dan odprta, spodnja pa redno zaprta. Uazuo vrat je treba tudi okna odpirati. V okna je dobro zatakniti zelenih vejic, da je več sence v hlev».
V boljših hlevih imajo za prezračevanje hlevov posehne priprave, katere imenujemo „ventilacijo". lîazun tega imajo na oknih polkne, ki se po potrebi zapirajo in odpirajo.
Za čisti zrak in za znižanje toplote v poletnem časti pa ni skrbeti le z odpiranjem vrat in okenj, ampak tudi s tem, da se iz hlevov gnoj pogostoma izkida, kajti gnoj vpliva v poletnem času zelo neugodno na počut in na zdravstveno stanje živine, ako ga pusČamo dolgo časa pod njo. V takih hlevih se množita smrad in soparica, ki ste živini ravno tako škodljivi kakor človeku.
Dobro je tudi, da se soparni hlevi ob času najhujše vročine poškrope z vodo, s katero se zrak v hlevu prav prijetno ohladi.
Ako bodemo varovali na ta naČiu živino pred hudo poletno vročino, potem se tudi ni bati, da bi nam muhe delale pri živini tisto nadlego, kakeršno opazujemo sedaj po soparnili hlevih. Proti muliam se priporočajo razna druga sredstva, v novejšem času tudi „caherlin", vendar je pred vsem potrebno, da skrbimo za hladne in zračne hleve.
Zelo koristno je tudi za živino, da dobi v poletnem času zdravo ia hladno pijačo in da jo tudi kopljemo.
Pogosto kopanje se priporoča zlasti za prašiče. Voda vpliva tako ugodno na dober počut in na zdravstveno stanje teh živalij, da jih moramo v poletnem času umivati, ako nimamo pripravne vode za kopanje. Pri tej priliki naj se jim koža dobro osnaži 0 kako ačetjo ali krtačo.
Po naših krajih so hlevi v obče nizki, soparni in zaduhli. Zaraditega se toliko bolj priporoča, da se ravnamo v poletnem času po teh navodih, ako hočemo, da nam ostane živina zdrava in dobra za užitek.
Družbinslio potoyiinje „Slov. idaninskoga društva"
v Dalmacijo, Črno goro, Hercegovino in Bosno.
Po naročilu občnega zbora stopa odhor „Slov. planinskega društva" pred slovenski narod s ^projektom skupnega potovanja v Dalmacijo, Orno goro, Hercegovino in Hosno, ki bi se naj izvršilo v dobi 10 dni od 29. avgusta do 7. septembra t. 1.
Odbor si je prizadeval, da sestavi zanimiv vzpored in premotri denarno vprašanje. Ko je potrebne te priprave dognal, vabi odbor s tem Slovence in Slovenke, da se zglasajo k udele-žitvi pri tem potovanju.
Prvo veliko potovanje je to, ki ga pripravlja sedaj „Slov. planinsko društvo" v 8. leta svojega obstanka. Da se je izbralo kot cilf
Sedaj pa dragi bravec za danes le se en majhen korak naprej do najniga prvotnega cilja in namena.
Moja sodba o lastnih svojih rojakih zdela se bode — to Že naprej slutim — marsikaterim cenjenih bravcev, če tudi povsem resnična, vendarle preostra; čutim se toraj resnici in pravici na ljubo dolžnega, da ji v osebi dobrosrčnega in pravičnega zagovornika zopet od-strižem, kar sem ji — morda — preveč zameril, liiti pa dobrosrčen in pravičen zagovornik v eni in isti osebi, to je pač težko in moral bi do cela ves poprejšni odstavek zopet preklicati in smejal bi se mi ves svet, ko bi ae kaj enacega podstopil. Toraj ostanemo zopet tam, kjer smo bili, namreč: Dolenjec, seveda Dolenjec naprednjak in zaveden Dolenjec zapušča in opušča polagoma in polagoma bližnja in daljna romarska in božja pota, ker jih aH premalo pozna, ali jih pa več poznati noče. Naj si bo že temu kakor hoče, osoda seznanila me je tukaj z odličnimi učenimi možmi, s katerih pomočjo in
združenim sodelovanjem poskusil bodem po gotovem razporedu navajati posamezne zgodovinske slike o naših božjih potih, zlasti onih, kateri so v časih viharnih izgubili svoj povsem opravičeni in zasluženi sijaj svoje prvotne zgodovinske dobe. Ne smem pa zamolčati, da gre pri nabiranju zgodovinskih podatkov sv. Jošta, razun gg. pisateljev, ki so po raznih, nam Dolenjcem po največ le po imenu znanih listih priobčili kratke in nezanesljive odlomke te zgodovine, največja zasluga in zahvala čast. gospodu Alojzij Sarc-u, dušnemu pastirju na sv. Joštu, ker ga celi razvoj imenovane zgodovine v našem listu zelo zanima, in želi, da moje besede, dasî ojstre in okorne, padejo na dobro zemljo, ki naj bi rodile tudi obilo dobrega sadu. Milo je tudi njemu pri srcu, ko vidi ia pogreša mej romarji, ki iz drugih krajev zopet čiradalje v večjem številu prihajajo na goro, zlasti Vas, dragi mi Dolenjski rojaki.
Oj, ozrite se vi vsi, kateri še vedno hodite edino pravo krščansko pot svojih starisev, že
prvemn društvenemu potovanju slovanski jug, more vsakdo tem bolj odobravati, ko se odlikujejo řavno Dalmacija, Orna gora, Hercegovina in Busna po tolikem prirodnem krasu, da sluje izlet v te dežele že dolgo kot jeden najzanimivejših, Potovanje po morju prevlada v potnem vzporedu, kliÈe za to po skupnosti, ki bi jo družila prijateljska vez na ladji.
Za potovanje po morji najamemo poseben salonski porobrod, ki popelje izletnike do najlepšega, cesar ni smeti prezreti pri obisku slovanskega juga. Na kopnem preskrbi planinsko društvo vozove in vlake, isto preskrbi tudi že
v	naprej prenoèisèa in hrano, tako da ne obteži posameznega izletnika nikaka skrb in ran bo marveč le uživati ob priskrbljenih udobnostih ïn radovati se krajev, ki mu jili pokaže vsak dan novo obilico.
Stroške potovanja proračunil je odbor vsega skupaj na 240 K in so v ta znesek vračunani Vsi izdatki za vožnjo iz Trsta poČenši po morji, po Žclezuicali, z vozovi in pa za hrano brez pijače J vračunana so prenočišča, vstopnine, napoj nine in vodstvo ves čas potovanja tja do Zagreba, kjer se družba razide.
Izlet ob takih najnižjih stroških omogoči zadostno število izletnikov, to je 90 in poživlja za to odbor vsakogar, ki bi bil voljan, posetiti dežele južnih naših bratov, naj se javi i,Slov. planinskemu društvu" do 20. jimija. Do 3. julija je vposlati društvu 80 K predujema, ti se vracuni izletniku na dobro. Predujem zapade pa društvu v korist, ako odstopi prigla-senec in ni izkazal, da ma brani le neodložljiva
(lavno v grobu tihi jamici trohnečlh pradedov,
vi	vsi, katerim bije gorko, neustrašeno sree »stotako, kakor za blagor domovine, tudi za ohranitev in povzdigo matere sv. cerkve, ozrite 8e, ko potujete k Mariji pomagaj na Itrezje, 'm pridite tudi sem gori v te tihe svete višave, Ííjíír zadobite mir svoji duši, mir svojemu srcu.
Upam, da ta moj klic iz višave tja doli v tihe Vase doline, ne bo glas vpijočega v puščavi, in kdor zamore to znamenito cerkvico 'n blizt> nje pisatelja teh vrstic že v kratkem tukaj obiskati, povem mu radodarnega srca celo zgodovino cerkve in naštejem mu nešteto izrednih milosti in čudežev, katere je sprosil cerkveni patron sv. Jošt od nebeškega Očeta onim, kateri 80 se s zaupnim srecm v stiskah in nadlogah ^ njemu obrnili. Kdor pa tega sedaj ne more storiti, pojasniti mu hočem vse to v prihodnjem listu. Toraj, tako ali tako, na veselo svidenje!
(Dalje prihodnjii )
ovira, udeležiti se izleta. Oatalili 160 K je vplačati društvu najkasneje do 15. avgusta. Ker je največje Število izletnikov, ki se jih sprejme, 90, svetuje se, naj se vpoalje oglase čim preje^ ker se na oglase, segajoče čez to število, ne bo moči ozirati. Za primer, da ne pride do izleta, se vrne vposlani denar.
Objavljajoči v nastopnem nadrobnejši vapored potovanja, želimo, naj bodi prvo naše društveno potovanje vsem udeležencem v korist in veselje, narodu našemu pa v dostojno reprezentacijo v tujini.
Program potovanja:
1.	dan. Odliod iz Trsta ob 7. uri zjutraj-Vožnja ob obali Isterski v Pulj, kjer si ogledamo prvo avstrijsko vojno luko. — Obisk Malega Lošinja najvažnejšega našega zdravišča na jugu.
2.	dan. Zadar, Ogledovanje mesta. Vožnja v Šibenik. Z malim parobrodom po Prokljanskem jezeru v Skradin (Scanlona) in potem k slapovom Krke.
3.	dan. Trogir (Traun), Ogledovanje tega glede benečanskih stavb najvažnejšega mesta v Dalmaciji. Vožnja skozi divni Kastelaiuki zaliv (Jette Castelio) v Spljet. Ogledovanje meeta^ osobito pa flvetovDOznamenite Dioklecijanove palače. Z železnico v izkopano rimsko mesto Solin (Solona).
4.	dan. Obisk Hvara (Lešina), starodavnega mesta Korčule in Gruža (Gravoso). Izlet z malim parobrodom v Rijeko (Ombla), ogledovanje Dubrovnika in pohod otoka Lo-kruma (Lacroma).
5.	dan. Boka-Kotorska. Vožnja skozi najlepši zaliv v Evropi v Kotor (Kattaro). Odtod z vozmi po krasno izpeljani cesti ob Lovčenu na Krstae, Njeguš in Cetinje, kjer si ogledamo vse znamenitosti junaške ćrne gore.
6.	dan. Odhod iz Kotora naravnost v Metkovič, kjer zapustimo parobrod. Iz Metkovića po železnici v Mostar.
7.	dan. Ogledovanje Mostara in vele-zanimiva vožnja v Sarajevo.
8.	dan. Ogledovanje Sarajeva, llidža itd.
9.	dan. Odhod iz Sarajeva z železnico preko Bosanskega Broda v Zagreb,
10.	dan. Zjutraj prihod v Zagreb, kjer se družba raziđe.
Natančni program sledi. Oglase sprejema „Slovensko planinsko društvo" v Ljubljani.
Politični pregled.
Državni zbor je 11. t. m. imel za	to polletje zadnjo sejo. Da se je to pot res	delalo, je zasluga mlnisterskega predsednika, ki je
znal vse tudi najbolj razljučene stranke krotiti in pomirjevati, — Cesarje potrdil postavo, s katero se zagotove razne železnice, med njimi tudi bohinjska.
Deželni zbor kranjski se prične 1 7. t. m., po drugih deželah tudi približno o tem času.
Nemàki cesar boce imeti še več vojakov. Da je nezadovoljnost velika, iimevno je samo ob sebi. Komaj so poslanci dovolili par milijonov za nove ladije, že ItoČe imeti spet denarjev, da pomnoži armado. — Zopet en vzgled nemške nestrpljivosti do Poljakov : Poljski vojaki so se oglasili, da bi radi opravili spoved. Vsaeega so vprašali, aH se Iioče spovedaťi poljski ali nemški. Tisti vojaki, ki so zahtevali poljskega diihovuika, zavoljo tega eno celo leto ne bodo dobili dopusta ! Nemški cesar se pač moti, ako meni, da bo le s silo in orožjem ohranil avoje cesarstvo. Pokorščina iz strahu pred smodnikom in bajonetom je prazna in prerada odpove v odločilnem trenotku.
Vojska na Kitajskem je končana. Vojaki raznih držav se kmalu vrnejo domov. Vprašanje je le, kakšen dobiček imamo n. pr. Avstrijci od te vojske? Kitajci so sicer obljubili plačati odškodnino, a je se niso plačali, in kdo ve, če jo bodo.
V Italiji je velika nevarnost, da nastane splošna vstaja. Delavci, ki imajo premalo plačila , na vseh straneh štrajkajo in Šuntajo k uporu. Eden glavniii vodij teli upornikov je dejal očitno, da se lahko takoj vzdigne 300.000 ljudij, dobro pripravljenih in urejenih.
Buri so Angleže dvakrat spet prav pošteno nabili, vjeli mnogo vojakov in odvzeli živeža, orožja, streliva. Ves svet ee Čudi Hurom, a pomagati jim ne mara nihče.
Pláe se nam:
!l Irce vasi. Že inur>go let, pa kaj pravim iim<»go iet, odkar naša vRS ob Krki stoji, pričakovati su nasi ljudje ođreSenika, to se pravi človeka prav naravnega, vsakdanjega človeka, ki bi vzel veliko trobento in na njo zatrobil, da bi zvedel širni svet, zlasti pa raero-dajni ki'ogi javnih organov, y kakem Žalostnem položaju so naše zdravstvene razmere. In po dolgem éa-kanju in zdiliovanju prišel je vendar le ta reiilai angelj, «koda [e, da ei ni izbral boljše oblike in obleke, kakor ga je y meni našel, in tudi spretneje trobente, kot je pero pisatelja teh vrstic.
Toda pustimo dovtipné uvode, in dotaknimo se takoj točke, kjer naa čevelj že davno žuli. In čevelj žnli ter mora žuliti vsact-ga, kedor hodi k našemu vaškemu studencu. Knk?» tudi ne, vsaj vsa pota, bodi si iz Drske ali iz vasi same, so pač taka, da se Bogu smili. Tu /,e dolgo Časa čakajo in zdihujejo po potrebnem popravilu in zboljšanju. Iz Dr^ke proti Irči vasi vodi takozvani „graben" vskd primanjkanja prostora po širjavi brez jaťkov, po katerih bi se voda odcejala
ob času dežja in spomladi, ko se sneg taja. Vsa ta voda ki po tema grabna iz Drske prihaja in znjo vred vsa cestna nesnaga iskala si je že mmjgo let primernega iztoka, kar se ji pa dolgo éaaa ni posreiiilo. Okoli leta 1890, tedaj pred 10 leti zapazili so vaš-čanje, da je studenec pri najmanjem deževju, razun vseh nedostatkov, s katerim se je imel i.e nidi njega naravne in netivaležne lege boriti, postajal osobito im mestu, kjer se vir iztaka, nenavadno kaln in smetan^ tako, da vode precej časa sploh ni bilo niogtiče vživati.
Po mnogem in trajnem preiskovanju prišli so slednjič vendar le temu vzroku na sled. Pokszaîo se je namreč, da je voda, ki se je na koncu Štembur-jevega kozolca ocfjala po njiu, dobila neko podzemsko cev, po kateri je potem prihajala naravnost v studenec. Ker nisem geohtg in tudi ne inžener, to-raj ta proces odtoka ne morem in tudi nočem dalje in giobeje razpravljati. Toda stvarno in dokazano je da moramo piti vso cestno nesnago, blato in smeti, katere voda v veliki množini po cevi v studenec prinaša in vsakdo mi more priznati, da take snovi in tvarine zdravju niso posebno prijazne, najmanj pa našemu okusu. Toda to še ni vse!
Nad studencem drži pot, katero vporabljajo deloma Iičanje, deloma Drsčanje, ko hodijo j«» studenec. Ta pot visi skoro poševno nad studencem in njega podlaga je večinoma le iz ilovce. Nekoliko kapljic dežja zadostuje, in nesnago in blato te poti imamo zopet — v studencu, ker se diugam ne more odtukati. Sedaj pride še le glavna stvar! Studenec lei^/inamte£ pod površjem Krke, in ker se taisti v Krko odteka, ali bolje rečeno, bi se moral v njo odtekati, je toraj naravno in umevno, da imamo v studencu leČ Krk«, kakor studenčoine. Kadar je Krka majhna, no to se gre, stadenček žubori še precej bujno in živahno proti iztoku. Toda spomladi ko se taja sneg in ob velikem deževju, ko Krka travnike preplove, oj tedaj smo Se le vsi skupaj, to je trčanje in Drsčanje vbogi revfti. Kaj, ko bi bila že Krka sama na sebi, to bi že bilo, vsaj jo Novomeščanje že celo večnost tudi morajo vživati, toda pri nas, to se pravi v nafi studenec dobivamo še vse druge sladke in grenke, suhe in debele, a prav nič okusnih, prav nič zdravilnih pridatkov in doklad. lo kake sO přiklade? Komaj streljaj daleč od nas na Brodu namreč pero ženice otročje m neotročje, a vsekako umazano perilo, dalja napaja se tam, kakor tudi pri nas živina tik studenca in potem? No potem dragi čitatelj, — morda si ravno pri jedi, ko tele vrstice iitaš, ko bi ti hotel opisati, kaj v takem času ne priplava ali v površju ali bolj spodaj v naš studenec, uverjeu sem, da nimaš ^ tako dobrega želodca, da bi poleg jedi tudi moj neokusni popis mogel prebaviti.	^
Lahko si sam predstavljaš kake ne posebno zdravilne in okusne surogate, ali da ti po domače povem, kakovo cikorijo moramo ob takih Časih mi vbogi vašČanje kot pitno vodo vživati. Kazim tega pa dobiva ta vbogi naš studene ob omenjenih časih iz vasi same Ěe drugo, tudi zelo okusno hrano, k\ se T žlahtnih kapljicah pretaka po sredini vasi ; mi imenujemo te žlahtne kapljice po domače — gnojnico; prav zdrava ni, tudi posebno okusna ne, a kaj zato, vbogi kmet jo lahko pije, ker druzega nima. Seveda ' je temu veliko tudi malomarnost vaščanov kriva, a kriva tudi brezbrižnost onih organov, katerim je izročena blaginja ljudstva, procvet in napredek naroda o kateri točki pa je Novo mesto z okolico vred, daleč
daleč zf^dej za drugimi deželami in Se dalje pa za drugimi imrodi. Marsikdo je videl tudi pri nas t« in ëe mnogo dnizih ned(i8t.!itkov in potreb, toda le videl ie, da bi pa kaj storil, da se takim nujnim potrebam v okom pride, ej tega ne, boji se — zamere! ia tako gre leto za letom naprej, nevedno ljudstvo seveda ne ve, da se nezdrava pitna voda prej ali slej ali enkriit gutovo maščuje, grozno maščuje. VoJa pije se naprej, kakor se je pila, in če je le posebn(> grda in ne kot pitna voda uporabna, no tedaj kdo pripomni: „Vodo imamo pa slabo". "Ej slaba je slaba, no pa bo že spet, če bo Bog dav". To je vse, kar se za naa stoi-i !
Stem pa stvarna zadeva se ni reštna, imam se veliko v Bvoji tjobenti. Radi pomanjkanja časa odložiti, jo moram sicer za danes, obljubim pa, da tem trepkeje potem zatrobim v priliodnej številki.
Za danes omenim naj mimogrede in prav v kratkem siluo mujiio potrebo, ter prosim prizadete kroge, oziroma osebe, da se taista, — ako se fe mej tem časom, kar jaz po Gorenjskem potujem — ni reŇiln, nje rešitev čim preje vkreniti blagovoli.
Pri Zulogu na Lokah je nnmreč znani bnid ali prevoz čHz Krko. Ni še dolgo tega, ko sem se z nekim gospodom učiteljem tam prevozil, in sicer iz VolovČ v Loke. Tudi ako bi biio narobe, namreč iz Lok v Volovče, brod bi zaradi tega ostal taisti kakor je, namreč star in polomljen in ako potnik pogleda bolj natanko v spodnja dva Čolna, nad katerimi brod leiti, priznati mora, da sta — prisebno pa tden teh čolnov — bul) podobna stari vojaški od krogelj in razuili mrčesov luknjičaati suknji, izza Časa francoskih vojská, kakor pa brodu, ki ima nalogo prevažati ljudi in živint» iu seveda tudi cele tovorne vozove. Ves je Ijuknićast, piňkav, razbit, kakor bi se svojim sctsedom veaki dan pretepal in vendar sta tako daleč narazen, in to celo tako trdno, da si niti v lase ne moreta poseči, iik» bi se tu in tam tudi hotela.
Brodnik mi je pravil, da se že dolgo časa celo en sam tovorni voz ne upa prevažati, v<iđno je v strahu, da se z vozom, živino in hrodom vred potopi v Krko. Vedno ga mali s starimi cunjami,_ ki pa seveda nimajo tistih močij, da bi voda ne vha ala skozi luknje, vsaj sicer bi se v današnjem od kultnr in vseh ved in znanosti oblízaném svetu morda še kdo domislil, napraviti brod iz samih — cunj. Na Vprašanje, čegav Je ta brod, mi je odgovoril, da je last grajščine Breitenau, in da se je zlasti zadnji čaa že večkrat pritožil pri lastniku, toda dosedaj, kakor na vidi, vse brezuspešno.
No, gospodje varuhi javnosti, vsaj se tndi vi prevažate tam čez, a kaj niste še opazili, tistih velikanskih Ijnken, iz katerih cunje gledajo, pa vođa v fioln curlja in pa, in pa — veste kaj? In pa je protipostavno za , avnost in varstvo življenja. Gudno! ako je kmet pozabil slučajno svetilko doma, iu se ga ob 8. uri zvečer z vozom brez svetilke na cesti dobi, naznani se, iu plača kazen, Če nima denarja je^za-rubljen, ali pa gre za par dni v luknjo ričet pokušat; to je prav, zakon to zahteira, a ako je za zakon za kmeta, naj velja tudi za grajščaka ; pred Bogom in pred postavo smo vsi jednaki. Toraj brez zamere gospodje, želeti je, da se take nedostatke tudi brez zamera oblastvu naznanijo. Povedal sem vam, kje bi se zajc dobil, toraj ako služajno omenjenega njegovega brloga res ae niste opazili, zdaj veste, kje ga iskati.
Pa za danes brez zamere vsem skupaj , tudi tebi dragi čitatelj in na svidenje v prihodnjem listu.
DomaČe vesti.
(Novi grobovi.) 9. t m. amri fe v Kočevj« tamošnji mestni župnik in dekan g Jožef Kr«8e, p» kratki bolezni. Rojen 1. marca 1834 v Hrusovcu župnije PreČina bil je v mašnika posvečen 26. juL 1869. ter služboval kot kapelan v Borovnici, v Šempetru io Šmihelu pri Novem mestu ter na Raki. Od tam je sel za župnika v Stmge ter 1. )884 v Kočevje za župnika in dekana. Blagi duhovnik užil je mnogo bvitkostij. Siluo se je trudil, da se v Kočevju Boga pozida dostojnejše bivališče kakor je bila prejsaa slaba župna ceikev. Sadu svojega truda nčakati mo ni Bog pripustil. Bodi mu blag spomin in večna luč naj mu sveti! — V Ljuliljani umrla je najodllčnejša slovenska pisateljica Pailina Pajkova v 47. letu svoje dobe. Iz njeufga peresa je izšlo kaj obilo i«snij, pov«ti is drugih leposlovnih 8esia\kov, ki ji zagotove trajen spomin v slovenski književnosti N. v. m. p.!
(Mestna hranilnica v Novem mesta.) V mesecu maju 1901 je 119 strank vložilo 47.427 K 14 h, SÍ40 strank vzdignilo 58.253 K 96 h toraj manj vložilo 10.826 K 82 h, 14 strankam se je izplačalo posojil 17.880 K, Stanje vlog 1,6&8.454 K 63 h, de-nartii promet 221,990 K 96 h.
(Novomeški vodovod) upamo že letos doživeti, ako ne bo posebnih zadržkov. Kajti z deli ■© prične lahko takoj, ko bode ministerstvo odobrilo ponudbe raznih tvrdk za razpisana dela. Kako Živo d* nam treba vode, skušali smo ob hudi suši zadnje dneve,
(V bolnišnico Usmilj, bratov) v Kau-diji pri Novem mestu se je sprejelo meseca maja 142 bolnikov, koncem aprila jih je ostalo 77 skupaj 219. Od teh se jih je ozdravilo 99. Umrli so 4, iu «icer eien vsied gnojavice v možganih, eden vsled srčne hibe in eden vsied zdrobljene Čepine. V oskrbovanji ostalo jih je 84. Oikrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2670.
(Vabilo.) Vsi častiti udje dijaškega podpornega društva v Rulolfivem se vljudno vabijo na občni zbor, ki se vrši letos dne 24. jnnija nb 6. zvečer v konferenčni sobi c. kr gimnazije. Na dnevnem reda je: 1.) poročilo o društvenem delovanju Šolskega leU 1900/01, 2) poročilo o delovanju dijaške kuhinje, 3) volitev dveh pregkdovalcev računov, 4) volitev novega odbora.
V Rudolfovem dne 10. junija 1901
Načelstvo.
(Ceplenje koza.) Okrožni zdravnik dr. Peter Defranceschi cepil bode koze tekom meseca junija ia julija tekočega leta v sledečem Časo: I. Dne 24. junija, pondeljek za Novoinesto in Kandijo v svoji or-dinac jski sobi v Kandiji št. 66. ob 10. ari dopoludne, v šolah pa od 8. do J O. ure dopoladue. — II. Dne 24. junija, pondeljek v Šmihelu ob 4. uri popolndne, v šolah ob 3. uri. ~ Pregledovanje ae bode vrših) ob isti uri iu kraju dne 1. julija, pondeljek. — III, Dne 2. julija, torek na UuperČvrhu ob 1. uri popoludne v Stopčah ob polu 3 uri, na Podgradu oh polu 6. popoldne. — IV. Dne 2. julija, sredo v Mirnipeči ob polu 3 ari, ia na Vel. Kalu ob polu 5 uri. — V. Dne 4. julija, četrtek na Slatniku ob 1 uri popoldne, v Orehovici ob 3 uri popoldne in v Bmsnic^th ob 5 uri pojMddne. -
VI.	Dne 5. jnlija, petek v St. Petru ob 1 uri popoldne, v Beiicerkvi ob 3 nn, pri Zorkotu ob fi uri. —
VII.	Dtie 6. jul'ja, soboto v Vavtivasi ob 1. uri, t Prečni ob polu 3. u i. — Pregledovanje se bode vršilo ob isti uri in na istem kraju teden pozneje. —
Pmsdett p. n. ispni in občinski uradi se prusijo, da to V ređaost atarièft? t nedeljo dne 16. in 23. t. m. objavijo.
(Občni ï b o r) kmetijska podružnice Novomeške Be bode vršil ta pondeljek dne 17. t, m. ob 2. popok-dne v gostilm gosp. Windiacheij» v Kaudiji pri Novem mestu. — Vapored: 1. Porofiilo načelnika o delovanju podiužnice. 2, Poročilo blagajnika in predložitev računov. 3. Volitev novega odbora, to je načelnika in 16 odbornikov. 4. Predlogi za družbeni obáni «bor in volitev odposlanca. 6. Predlogi in nasveti od-Iwrovi. 6. Nasveti posameznih društvenikov. — Ako ob zgoraj doioCenem času ne prida zadostno število »dov, se bo pol ure pozneje vršil drug občni *bor z istim vsporedom, ne glede na število navzočih.
(Iz obrtnih krogov) smo spet prejeli dopis v zadevi aadnjega občnega zbora zadruge. Nas to zivnimanje le veseli in namemvamo prihodnjič kaj več o tem spregovoriti. Dopisa radi premalo prestora danes ne objavimo. — V zadnjem dopisu je dopisnik okrajnemu glavarstvu očital lahkomiseljno postopanje pri izdajanju obrtnih dopustil. Imeli smo pa priliko se prepričati, da dopisnik ni imel prav, marveč da postopa okrajno glavarstvo popolnoma postavno, vestno in natančno, kar bodi resniâ na ljubo s tem popravljeno.
(Tiskovni pogreški.) V zadnjem Članku „Snetjav ječmen" se je pomotoma izpustilo del odstavka^ vsled cesar je trpela vsebina. Glasiti bi se imel dotičen odstavek tako le; „Proti aiietjavosti ali »prašnatemu snetu", kakor imenujemo tudi to bolezen, se rabijo različna sredstva, izmed katerih je namakanje semenu v modri galici in apnu še največ vredno. S takim namakanjem se zatre tisti èrni prah. ki obvisi na semenu in po katerem se bolezen naprej raznaša". — Takisto se ima v zadnjem spisi „Vinarska zadruge v Novem mestu" Čitati: „Osnovalni odbor se je dosledno ravnal po tem načelu itd." namesto „Osnovalni odbor, ki je doaedaj ravnal itd." kakor je bilo po pomoti natisnjpnn.
(Pasja steklina) Strašna pasja steklina se po Dolenjskem še vedno širi ter je bilo od lanske jeseni vže nad 30 oseb od steklih psov ugriznjenih. Da se ta nevarna kuga do sedaj ni se nnièila, je iskati vzroka posebno v tem, da ae vkazane vet, pol, varstvene Bar«đbe ođ prebivalstva premalo uvažnjejo oziroma na izpolnujejo. Vsled tega se v smislu odloka C. k. deželne vlade z dne 24. maja 1901, št, 8342 iapanstvu strogo ukaže, da nadzoruje resno izpolnitev zoper steklino odrejenih varstvenih naredb in vsacega tem naredbam na3protuji>čega brez izjeme semkaj na-mani. Naredbe pasjega kontumaca morajo se strogo iivrievatí; vai psi morajo biti ali pritrjeni na verigi (ne na vrvi) ali vodeni biti na vrvici, ali pa nositi proti ogriza popolnoma varen nagobčnik (ta ne sme biti tedaj iz usnja ali pomanjkliv iz slabe Žice spleten) ter je pse v prvem slučaju izročiti v pokončanje konje-dercu, njih astniki pa semkaj naznaniti. Županstvo naj sploh podučljivo upHva v tem smislu na prebivalstvo, da to iz lastnega nagiba izroči sumljive in nepotrebne pse, tako tudi ciganske pse v pokončanje konjedercu. Slednjič se opomni, da vse zdravniške stroške za ozdravljenje, po steldih pseh ugriznjenih oseb trpi po dekreta dvorne pisarne z dne ll. jana-»lija 1816 Št. 418 v prvi vrati, premožni lastnik ste klega psa, drugače pa po dve tretinji driava po jedno tretii^jo dotična občina.
C. k. okrajno glavarstvo Rudolfovo, dne 29. maja 1901.
(Iz SemiČa). Dne 27. m. m. Sla toča po nekaterih krajih župnije Ćrešnjevec. Najbolj je potolkla na Sodjem Vrhu. Zito bodo pokosili. Sliši se, da je tudi del sosednje suliorake župnije precej prizadet. Splošno obluki strašijo skoraj dan za dnevom; po Beli Krajni. To se godi že nekaj let. lii če bndo gozdi tako pridno ginili s sosednjih hribov kiikor do sedîij, bo nevarnost še večja, Varčujte toraj z gozdi ali vsaj skrbite, da jih budete sproti zwaadili z mladim drevjem. Silno koristno bi bilo tudi to, če bi se obširni belokranjski »teljmki pogozdili. Ljudje bi imeli boljšo steljo, več drv, pa tudi sčasoma lepili denarjev.
(Iz Št. Ruperta.) 28, nmja. Na binkoštni pondeljek popoludne okolu 4. ure je bila tu huda nevihta z nalivom. Vmes je padala tudi toča, ki pa škode, hvala Bogu ni napravila. Trfskalo je silno in treščil» T Uhcnov kozolec (topler). Zgorela, je le streha, ker je bil hud naliv in ker je [irii^ki požarnu brnnibft hitro na mesto. To je bila se sreča, da^ e bil močan dež, ker drugače bi zgorela gotovo vas Škerljevo, ker je kozolec ravno pri vasi in je vleklo raMio na vna. Treščilo je tudi na OstreŽ, a gorelo ni. Razbila je tudi yeČ telegrafičnih kolov med Mirno in Št. Rnpi'tom. Hvala Bogu, da hujšega tu ni bilo, ker sfrah je bil velik! — Utonila je štiriletna deklica Marija Kovač iz Drage v Bistrici v petek 10. maja Dribili so jo šelevsoboto 11. maja za mlinom Antona Steklasa.
(Požar v Kropi) uiepelil je 14 posestnikom hiše in pripadajoča poslopja dne 6. t. m. 5ko(ie je nad iiOO.OOOK. zavarovani so bili samo za lO.OfJOK. Beda je silno velika in pogorelci potrebni izdatne pomoči,
(Vabilo) k veselici katero priredi „Prostovoljno gasilno društvo" v Velikih Laščah v nedeljo dne 16. junija 1901 na vrtu gosp. Fran Grebenca, Na vsporedu je petje, deklamacije, komičen prizor in burka „Eno uro Doktor". Začetek ob 4, uri popoludne. TJstopnina 40 vin. Oisti dobiček namenjen je za pokritje društvenega dolga.
(Va bilo) na CXXVI. odborovo sejo „Slovenske Matice" v Ljubljani, v pondeljek dne 17. rožnika 1901 ob petih popoldne v društveni pisarni. Spored: 1.) Naznanila predsedništva. 2.) Potrditev zapisnika o CEXIV. odboroví seji in o XXXVI1. rednem občnem zboru. 3.) Volitev predsednika, podpredsednikov, blagajnika, ključarjev in odsekov. 4.) Tajnikovo poročilo. 5.) Eventualija.
V Ljubljani dne 5. rožnika 1901.
Predsednik: Fr. Leveč.
(Pevsko društvo) „Kolo" v Trstu naznanja vsim pevskim in drugim društvom, da se bode vršilo razvitje društvene zastave v nedeđljo 2], julija t. 1. pri sv. Jakobu. — To dajemo na znanje, da bodo vedela bratska društva viediti svoje zadeve z ozirom na ndeležitev razvitja. Podrobni program se objavi pravočasno.
(Prav lepe razglednice) z napisom „Kje dom je moj?" in slikami teh le mest: Ljubljana, Test, Celje, Maribor, Celovec, Gorica in Novo mesto izdal je g. Janko Troat,
(Sveto leto) nova izdaja v mali obliki dobiva se v knjigarni J. Krajec nasi.
(Današnji list) obsega dvanajst strani.
Razne vesťS.
* (Zastrupljena vas,) V vasi Bacs Tnpolya 90 prišli nedavno cigani, ki so kradli ter so jih končno
■znprli v obôinsko jeCo. Tu so jih ostrigU in obrili do koi«, k.ir je za cigmie najhujša kazen in velikanska sramota. Znt.o s« se cigani strašno masĚeťali. PonoČi so zastrupili vse vodnjake. Zato je že naslednjega dne umrio p<it oseb. Orožnistvo pa je aretovnli» cigan« ter našlo jiri njih mnogo različnih strupov. Veô oseb v vasi je, opaano zbolelo, a zdravniki so jili resili.
*	(Smodke angleškega kralja.) Medtem kil v Transvalu umirajo ljudje gladu in žeje, a v Londonu gladuje na tisoće sirot, sedi dobri angleški kralj v svoji palači in kadi debelo lepo smođko,^ ki se samo zunj ixgotavlja. Ta ne sme biti niti daljša niti krajša kakor 9 centimetrov in Četrt centimetra debela, a enti taka smodka ne sme hiti dražja ko — 26 K. Nemški ce^ar znan po svoji štedljivosti kadi smodke po — 2 kroni. Tej njegovi štedljivosti se Èudi ves aiti svet.
*	(Slabo noč je imel) nedavno neki pastir na Španskem. Izgubil se je bil v gozdu jn noč je nastopila. Gl'iden in truden si je poiskal neko jamo, v kateri bi bil varen pred dežjem. Komaj si je dobro postlal z listjem in mahom v skrajnem kotiiku jame in se vlegel k počitku, že je slišal pri vhodu Totlo renčanje in malo trenutkov pozneje se je přivalila v jamo velika medvedka z dvema mladićt-ma. tJbogi pastir se e zaril v mnli in listje, pa se stisnil kar najožje v kot. Medvedka ga ni opazila. Vlegla se je na tlu, da je podojila mladiče. Ko sta se mlada dva naveèerjala, je trojica prav glusno smrče zttspala. Ne tako ubogi pastir. Ta se niti dihati ni upal kaj se du bi se premaknil. Ves trd je leïnl mirno vso noč ki se mu je zdela dolga kakor večnost. Po vsem iivotu je bil že ves mravinČast in srce mu je silno bilo. Ko je _pa napočilo jutro, je medvedka vstala in kobaciUa iz jame, mladiči pa so šli za njo. Sedaj še le je prosteje d:hal pastir. Vstal je naglo in hitel iz jame. Pravi, da ne pojde nikdar več prenočevat v brlog k medvedki.
*	(Si li prestar za učenje?) Kato, slavni rimski dižavnik, se je v svojem osemdesetem letu zaćel učiti grškega jezika. Sokrates se je v pozni Starosti vadil igrati na muzikalne instrumente. Pln-tarh se je učil latinščine od sedemdesetega do osemdesetega leta. Franklin se je pričel nčiti filozofije, ko je ditpolnil svoje petdeseto leto. Ludovico Monaldesco je spisal „memoire" svojega življenja v visoki starosti 116 let. Ogilby, prestavljavec Homerja in Vergilija ni znal ne grškega ne latinskega jezika do svojega petdesetega leta. Bocaccio je bil že 35 let star, ne da bi se bavil z literaturo in je vendar postal jeden največjih mojstrov toskánské gole poleg Danteja in Pelraike. Sir Henry Spellman v svojem dvajsetem letu se brati ni znal, a se je potem poprijel učen in postal jeden najslavnejših učenjakov angleški Tako bi lahko navedli tisoče izgledov mož, ki so se ěe le v poznejši starosti začeli učiti, pa so vendar le dosegli velike vspelie in zavzemajo častno mesto v človeški zgodovini. Samo lenuhi pravijo: „jaz sem prestar za učenje."
*	(D vojna) smit radi pijanosti in jeie. „Prinesi mi za štirinajst novcev žganja," kričal je neki žga-njar na Slovaškem, kjer je žalibog žganjepitje jako razširjeno. Ko žena prinese žganje, zahteva mož navrh, naj mu skuha k sle juhe. Kadar to poskusi, se zareži; „Smradpfujl" Žena je namreć med kuhanjem zadremala, med tem pa se je juha nekoliko osmođila. Žena mu odvrne nevojna: „Ko si pri peči bil, lahko bi si sam julio mešal." Nato surovi mož udari z roko
ženo na usta. Ta je zamižala, nato pa vrnila edaree z gorko ponvo možu po glavi. Ta zgrabi tono za hse, a ta se mu izmuine, med tem ga pa b koncem od ponve dregne v trebuh ia pretrga čreva. „Za sto bogovi" zaupije mož, nato popade sekiro ter leti za bežečo ženo na cesto. Ko jo dohiti, udari jo 8 sekiro preko glave, da žena omahne. Med tem pribite ljudje, umirijo moža ter vzdignejo ženo. Pomoč p« je bila prepozna. Tretji dan umrje mož za ostrnpljenjem krvi, tedt'D pozneje pa žena za pretresenjem možganov. — Kar ne pomagajo opomini, uôe glastio izgledi. Van^t« se žganja!
Smeáníce.
(Skrajna nevošljivost.) „ . . . . Vidiš, sedaj bi te lahko ubil, toda — lopov, ti si zavarovaa .... potem dobi še tvoja stara denar,"
(Po poroki.) Soproga (svojemu moža): „Vam moškim ni treba ničesar verovati; ped poroko pravite, da brez nas ne morete živeti, a i» (»roki m morete z nami živeti,
(Žene med seboj ) A : „Moj mož se vsako nedeljo opijani." — B. : „Moj pa samo ob delavnikih, a v nedejo ostane trezen." ■
(Dokaz.) Čevljarski učenec (mojstrovi ieni): „Gospa, gospa; ste li čuli šum v veži! Mojster je padel." — Gospa: „Za božjo voljo, pa vendar ni padel po stopnicah?!" — Učenec:„ Baš po stopnicah, kajti iz nebes se ni padel ni jeden mojster!"
(V sodni dvorani.) Sodnik: Kako ste za-mogli težko blagajnico odnesti?" — T<»ženec; „To je bilo zelo težko gospod sodnik, tega bi vi ne mogli storiti in je moja uradna tajnost!"
(Plemenito.) Delavec : „Ta sem prinesel denarnico, katero ste zgubili." — Gospodar: „i!^ dobro, saj nič ne manjka, drugič ko bodem več zgubil, vam bodem dal kako darilo!"
Darovi za novomeško dljaJko kuhinjo
Gospa KaoE 5 K, dobrotniki is nieiU íd Kanđjje c» mesec jnnij 50 K 24 h, Neimenovan 6 K, vč. g. žnpnik A, ŠmidOTnik 10 K.
Loterijska itevitka.
Trat 1. junija 11 73 3 67 35 Gradec 8. „	4 31 68 86 62
Vabilo
k občnemu zboru obrtne zadruge
za sodni okraj Novo mesto kateri se irši dne 7. julija predpoldan ob 10. urj r
hiši kat. rokodelikih pomočnikov.
Dnevni red:
1.	Volitev naielnika,
2.	Volitev naielnika pomoSnikov,
3.	Prevolitev odbora,
i. Poročilo zadrasitiega imeij«,
fi. Pogovor za vb t ano v o bolnišhe blaijujne pod es drage, 6. Rasnoteroati.
Ako Ili Be t/> neileljo radostno Sterilo udov kbonvnuja na vdeleiĚilo, vrSi se dragi obÉni «bor U. intija s ravno tiitim dnevnim redom ne «eirajc ee na Ětevilo udeJešbcDCttv. (170)	ODBOR.
Pisalna miza	«
pri upravništvu „Dol. Novic".	il7St-l»
Oklic.
Firm. 64/1. Gen. 1—21/7.
Pwlpňana trgovrt» «odnija nainanja, da se ja v zadmž-uin ngHtra pn obstojeii »i<]ki: „hrtinilnica in poinjilaica t Hetliki, legistravkna zadniga z neomejeno zavfzu" ízvtjí) iibria (■■topTátga Člana naíelstTa g. Fiana KambiČn in vpil novoizTu-ilana načetitra g. Frana Prni-a, posestnika in ievljarsliegft ■lajttra t Metliki.
C. kr. Bkroin« «odnlja v Rudolfovem, «ddelek L dne m maja 1^01.
Oklic.
Firm. 62/1. Gen. L—68/6.
Pođpisua trgovska soinija naznanja, da sa je pri ob-•to]o£i tTrdki ,kmetijsko društvo t Metbki, registrovana zadrug» m omejeno savexo" t zadražnem regfetiu izvrSil izbris izstopiv^ih filMioT načelstva gg.: Franc KambiĚ in I^an Bajuk ter vpis nOTOiBToljenih članov naćelstva gg.: Joiief Blitth, posestnik v Krvavoem vrhu ât. 26 in Peter Lnzar, posestnik v Slamnivasi Ět. S.
C. kr. okroïno lodišče « Rudotfoven oddelek L, _dne 30. maja 1901.__
Matifa IgQF,
stavbeni mojster v Novem mestu it. 72
iivrBUjem YSíi zidarska dela prav solidno in po jako nizki ceni. Ftiporočujem ge najuljudnejše slavnemu obéinatvu in visokočastiti dnhDVščini v blagovoljno naroči tcY._(164-1)
Trgovec z manuf ikturniin blagom v Novem ineatu Karol BarboriÈ sprejme takoj v prodajalno zdra-Tega in čvrstega uČeilCa, (166-1) kateri na) bo Tsaj 14 let star.
Ker mi ni bilo mogofie se «d vseh svojih prijateljev in znancev osebno posloviti pri odhodu v Ame riko, kličem 3 tem potom fsem iz srca: Na sreéno HTidenje!	{165-^1)
MIHELAVAS	Janko G,
S
Slavnemu občinstvyu in gostilničarjem uljudno naznanjam, da sem iz svoje ie dobro znnne zaloge pive v sodčkih letos začel prodajati tudi
piYO Y steklenicali po pol litra.
En zaboj s 26 steklenicami velja samo 4 krone. Z odličnim spoštovBnjem
Anton )akaz, založnik Steinfeldske pive
bratov Reiningbaus v Gradcu.
NOVO MESTO, 14. aprila 1901.
Vodstvo deželne kmetijske aole na Grmu išče žit bolj i>riletnega	^
blapca kraviirja
in enej^a volarja.
Prvi dobi 16, drugi 14 kron na mesec. Službo zamo-reta obadva koj nastfipiti. Čitatelji „Dol. Novic" naprošeni so najvljudneje, da izvolijo primerne osebe na razpis teb služeb opozoriti.	(171)
Pozor 1
Zelo lep in vrlo obiskan
hotel,
Pozor I
aa lepem prostom v L]ulil]anl je takoj imli rodbinskili razitifr v najem za prevzeti, vsa oprava v ipalnicah je nwva, ravno tako tudi dekoracija v hoteln, potem vse perilo, kaknr tndi vsa kuhinjska oprava je nuva. Vue je stalo pred kratkim časum (J tisoĚ gld. in sedaj se odda proti gotovi plači 7.a 2 tisf.ù in 600 gld. Pri hotela je tndi krasen vrt z verando in kegliSotni, jiovsod vse a Aner-jevo luĚjo obsvetljeno (Gasbelenchtung).
Kje pove iz prijaznosti uredništvo „Doi. Novic," {167—1).


jeklene pluge z l, 2, 3 in 4 lemeži,
.	travniške in za mah, klepne in
»rane, dijagonalne,
za polje iz jeklene ploščevine, gladke
valjarje rabate,
sejalne stroje „Agricola",
stroje za košnjo trave, detelje in žita, grabijo za seno in žito, priprava za obraćanje sena, patontovane sušilnico za sadje in sočivje, stiskalnice za vino In m< át
in sploh za vse namene,
HT mline za srozdje in sadje, stroje za robijanje,
samodelnjoče
patentoraiie brizgalnlce za trsje, zelenjad in pokoniSaranje uši
„Syphonia",
premične étedítne peči, priprave za parjenje živinske krme,
Najbolj izvrstne, priznano najboljše
mlatilnice,
z obroôasto pripravo za
mazanje, ročne, na ge-pel In na par,
vsakovrstne
gepelne v za vprego
1 do 6 iivalij, W:ï) najnovejše
-fe^ žitočistilnice, trijerje, robljaCe za koruzo, stroje za napraTO krme-rezanico, a- stroje za mečkanje žita in rezanje repe. 6ti:<kaln1ce za seno in slamo,
rodne, premične in nepremične, sploh vse poljedelske stroje
Ustanovljeno 1. 1871.
kakor
izdelqje in razpaSilja po najnovejíl sestavi
IdCayíartli & daîia
Q. kr. edino priv. tovarna kmet. strojev, livarna in fužina na par
DUNAJ, III,, TaborstraBse at. 71.
750 delavcev.
•dUksrnn >,ii«il 450 alstlinl, arebrnlml In lironaMtlml kolajndiiil nu T«rh veHJ: ObSlrai eenilci lit mnogoštevilna	iiiimia wistonj. — Zastopniki in preknpct 1
111 raiHtitTAlt.
fiielo.
Judpisani al, obèinatvu najvljudneje naznanja,m, ila bodem imel od sedij naprej vedno v zalogi v e ć j e število gotovih
lifel'P'te razoih veliW, po nizi cenah
8 tem bode vstreženo splošni želji, da se mrliž takoj lahko vloži v spodnji del krste. Priporočam Be nadalje za izifotovitev raznih
stavbenih mizarskih del,
pohištvenih predmetov, rainih stolov, miz, omar In vsa druga k
mizarski stroki spadajoĎa dela.
Delo, kuten) se pri meni izgotovi a pomočjo strojev, je snažno in solidno izdelimo, vsled tega tudi cfinejSe, nego roíno delo.
O tem se luliko vsak prepriča na dosedanjih mojih izdelkih. Z odliinim spoStovftnjem
Matko Malović
<183-9)
T
prvo dolenjsko stavbeno in pohištveno mizarstvo z motorjem in stroji V RUOOLFÛVEM.
Ravno tam je na prodaj tudi par že rabljenih
bicikljev,
ki sta še v dobrem stann, po Jako nizki ceni!
Nova enonadstroima hiSii
s gostilni» in kegliSfetn ter z zraven apadajocimi njivami, tri mi[iuf.e (jd kolodvora, vsako <>i>rt priprfivna e tak'fj iz proste ruke na prodnj. Plafiiliii pogoji so ,ako ugodili tei' je cena vseinii skupaj 12 000 kron. Nataněnejfí se izvé pri lastniku Anton Šal! v Kud'tl-fovein št. ^45.	(I08~U
Hisîi v najboljfiem stanu,
a g.istilno, vrtom, 2 iilevoma in 5 johov njiv, pripravna za vsako obri, je takoj za irodati pod ugodnimi pogoji. Liihko sť. tudi hisïi in n
Zaga v najem in cirkular zraven
pri Franc Glavar-u v Kotih, poata Dvor. <157—s)
W'ftiti/^vnriio v hiai št. 258 v Novem mesta
obstoječe iz 2 sob, kuhinje, kleti i. t. d. .je takoj za odd/iti. Več E»e izve pri Lju-deviku Ferliču na Glavnem trgu,	(lei—2)
Proda se travnik S'/aiT^lL i'«
se pri t»atnici Amaliji Raeina.
<164-S»
Več ae izve pri histnikn na Zagrebški cesti v Kandiji 8t. 26.	(109-1*
Sl-f il ti/k trn TI i A obstoječe iz 4 soli, kleti i. t. d.
v [.nadstropju. Več se izve T lekîtriii J BergmHnn, Rudolfovo.	(159-3)
VHiiko vrstnu	{i
zanesljiva semena
i íř
pred Škofijo št. 4. (48-9) J j

kakor: damače, lucerne ali nemSke in ru doče detelja; velikanske rumene, bele in rudače pese; repne soma; raziih trav in
vsili vrrit salat se dobivajo po nizkih cenah pri
Josipu Korđina v Ljuliliani,
Janez Jan
t.
najstarejša in naive(]a	î
Šivalnih strojev
v Ljubljani, DunajBkji ceetd èt 13,
Zastopnik za Dolenjsko: Friderik Skuàek,
trgovec v Ketliki. (210—43)
ÏYAK SCHXKDLÍIR
y 12
>*< DUNAJ, III. ErdborgsirsBee ète^.
razpošilja gratis in franko katalctge v slovenskem jeziku z Teč kakor 40O slikami o vseh -vrstah aparatov za stioje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, linaratvo, za obrtne in gospodarake Lumene.
Cene nižje kakor drugod. 0 Za reeino postrežbo se garantira. # Ugodni plaËllni pogoji.	Solidne lastopnike se iSče,
(127-4) IVAN SCHINDLER,
ces. kralj.
tc^- DUNAJ, III.
riv. la&tmk.
Erdbergstr. st. 12.
Na Dvoru poleg Žažembrega se bode prodajala
kainfffi
in sicer na njivah vse tri kognje nemške detelje, na razpolaganje je SO štantov domaťSih kozolcev, dobilo se bode tudi kozolce pri sosedih; dalje se bode oddajala najbolji« košnja po sterinah in obe košnje v velikih travnikih. Košnjo ene parcele se tudi lahko dobi za celo leto, ravno tako se bodo tudi dobili manjši deli posebej. Dnevi prodaje se poizvedo pri krčmarju (van Strumbl-nu na Dvoru. Opozarjam na ngodno lego in na ugodne najboljše košnje, Ivan Zurc v Črnomlju, lastnik navedene košnje.
„»tO TI
(( posebno dobro in pristno, bele in rudefie barve,
prodaja na debelo J po nizkih cenah Antonija Lakner v Kandiji st. 58, to je mej hišfimi g. Appe-ta in g. Junca.	(281-5)
Dekle
W C. k. prtv Portl.- In Rom.-cement tovarna
|S Alois PrascMer y Kamnika
té	na Kranjskem, osnovana 1854,
priporoča k stavbni sezoni svoj večkrat pre-miran, kakor stavbam v vodi in na zraku,
najboljši izdelek T Portland- in Roman-cementu ;
nadalje lepe trajajoče Mozaik plošče, brušene in polirane, plošče iz Portland cementa črne, rndeče, bele i. t. d. za polaganje tlaka pri eerkvah, korridorih, trotoarjih, hlevih i. t. d,
po najnižji ceni. (9«-6)
Iz proste roke proda se
hiša
y sredinji mesta v kateri se nahajn dobra gostilna 8 pohištvom, vinsko posodo in vinsko zalogo. — Več sa izve v Novem mestu hiň. št. 101.	(16a-2>
^ATOTiliillTlilr	plesi"'"', i«
ZitCpiJO-«-"*-»- med ročnimi ?\epljalniki priznano najboljši za male in sredno velike vinogradnike-„Hudaklinov meh" imenovan, dobiti je pri F. Seidelnu v Hovem mestu ali pri izumitelju Jcs. Hudaklinu v Št. jernoju, Dolenjsko. Komad 4 K 50 v, pii večjem naročilu popust.	(97 6)
v Gotni vssl gt. 48.
K hiši spadajo dve
Hiša na prodaj
sobi, kuhinja, klet, hlev, 2 svinjaka, vndnjnk, kozolec, 3 njive za 8 iiiemikov posetve in sadni vrt. Odna je tisoč goldinarjev; plačuje se lahko na obroke. Več
pove J. Cesar, oskrbnik v Kandiji.
{160-2>
86 išče kot učenka v trgovino mešanega blaga, katera je svoj Šolski čas dostala, /jeletl je, da bi znala slovensko in nekoliko nemško, in da ima veselje do trgovine ter drugih gospodinjskih opravil. Sprejme se koj po dogovoru. — Kje pove opravništvo „Dol. Novic."	(158-2)
Od^Toni nreduili : Fr, Sa). Wattl.
Isdftjate]^ in založniki Urban Horvat.
Tisk: J. Krajco nasi.