Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 22. januarja 1936
Štev. 17. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / leieion uredništva 2440, uprave 245t Izhaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 14. uri / Velja mesečno prajeman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutrac< v Ljubljani t PoStni čekovni račun sit, 11.400
99
JUTRA
99
Novi angleški kralj Edvard VIII.
Formelnosti ob proglasitvi princa Waleikega za novega angle ikega kralja Edvarda Vili. - Pogreb kralja Jurija V. - Soz a § n brzoiavke vseh vladarjev, prezidentov, vlad In parlamentov
LONDON, 22. januarja. Truplo pokojnega angleškega kralja Jurija V. so položili včeraj v krsto ter pripeljali v kapelico v Sandringhamu. Opoldne so prepeljali kraljeve zeinske ostanke v London in jih položili na mrtvaški oder v vestininsterski opatiji. Po izvršenem balzamiranju so truplo položili na mrtvaški oder v slavnostni dvorani, v kateri je kralj Jurij šele pred par meseci sprejemal čestitke ob svojem 25-letnem vladarskem jubileju. Po odredbi novega kralja se izvrši pogreb v torek prihodnjega tedna v kapelici sv. Jurija na gradu Windsorju.
LONDON, 22. januarja. Včeraj popoldne so se obavile forinelnosti glede proglasitve princa Waleškega za kralja Edvarda VIII. Ob 16. uri se je v saintjam-ski palači sestal kronski svet, ki šteje 100 članov, med katerimi so člani kraljevske rodbine, člani vlade, zastopniki obeh zbornic, londonski župan 'n predsednik najvišjega londonskega sodišča. Predsednik vlade Baldwin je uvodoma objavil smrt kralja Jurija V., nakar se jc o tem sestavil osmrtni dokument. Sledila je kratka formalna objava, da prehaja po smrti kralja Jurija V. presto! na Prestolonaslednika princa Waleškega, katerega je Ba!dwin obenem pozval, da izjavi ali sprejme kraljevsko čast britan-sitega imperija. Princ Waleški je to potrdil, nakar ga je predsednik pozval, naj Pred kronskim svetom priseže, da bo dvesto varoval ustavo in spoštoval zakone. Novi kralj je prisegel ter izjavil, da bo vladal strogo po določilih ustave. Predsednik ze pozval novega kralja, da si po doloeiMh ustave izbere izmed svo-l*h krstnih imen kraljevsko ime. Princ se je odloči! za svoje prvo ime ter po-sta! tako kralj Edvard VIII. Tudi o tem [e bi! sestavljen in podpisan akt, nakar !e izše! uradni list z objavo dokumentov °b 18. uri sta se sestali obe angleški Upornici k skupni seji, na kateri je bilo 0J>iavljeno najprej poročilo o smrti kralja Jurija V., nato pa proklatnacija pre-sto!onos!eflni!{a za novega kralja Ed-'arda VIII. Člani obeh zbornic so pri-se?!i zvestobo novemu kralju. Prihodnja seja oheh zbornic bo po pogrebu starega *ralja in bo na njej sprejeta poslanica 1°vega vladarja. Sicer pa smrt kralja ■torija V. ne bo imela nobenih notranjepolitičnih posledic. Vladi ne bo treba niti prtiielno demlsionirati, ampak bo nemočno vodila dalje svoje posle.
London, 22. januarja. Novi kralj Ed-va;-d VIII. je prvi neoženjeni kralj An-j^ie od časa Juri" III., ki je postal !tra!j v 22. letu starosti leta 1876. in se šele Ce* nekaj let poročil s hčerko nemškega p°!vode Mecklenburg-Strelitz, princeso '1'arlotto Sofijo. Novi kralj je star 11 Sedaj se je po 100 letih prvič zgodo, da v angleški kraljevski rodbini ni .°bene?;a člana, ki bi imel pravico do j®slnva princa VValeškega, ker je stara Sdlcija, da ima ta naslov samo nasledili ' 1 vladajočega kralja. Po mnenju zna-e8a profesorja angleškega ustavnega rava, bi se ta naslov lahko podelil se-jj! Vorškemu vojvodi, vendar se pa to bo zgodilo, dasi je Yorški vojvoda - estimptivnl prestolonaslednik. Kraljica lry bo po vsej verjetnosti ostala v
Buckinghamu vse dotlej, dokler se kralj ne bo oženil. Mogoče pa je tudi, da se kraljica mati preseli v Mariborough House, kjer je po smrti kralja Edvarda VII. živela kraljica Aleksandra. Ta hiša je bila v zadnjem času popolnoma reno-virana za rezidenco Waleškega princa. Smrt kralja Jurija V. ne spreminja dosedanjega reda pravic ženskih članov kraljeve hiše in ostane kraljica Mary še nadalje prva lady Velike Britanije.
LONDON, 22. januarja. Novi kralj Edvard VIII. bo izdal v četrtek svojo vladarsko proklamacijo na narod.
LONDON. 22. januarja. Kraljevska rodbina in vlada sprejemata neprestano sožalne izjave z vsega sveta. Svoje
sožalje so brzojavno izrekli večinoma že vsi vladarji in predsedniki držav. Društvo narodov je imelo včeraj posebno žalno sejo, na kateri se je poklonilo spominu kralja Jurija V. Žalne seje prirejajo tudi parlamenti raznih držav. Tudi jugoslovanski knez namestnik Pavle je poslal angleški kraljevski rodbini so-žaino brzojavko. Prav tako je izrekel brzojavno sožalje jugoslovanski ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič v imenu vlade, predsednika senata in narodne skupščine pa v imenu obeh zbornic. Zadnji dve sožalni brzojavki sta bili odposlani predsednikoma angleške gornje in spodnje zbornice.
Francoska vladna kriza odgodena
Zaradi smrti angleškega kralja bo LavaS odstopil šele po pogrebu
PARIZ, 22. januarja. Ministrski predsednik in zunanji minister La val se je vrnil iz Ženeve, kjer je zaradi smrti angleškega kralja nastal zastoj v delu in bo o posameznih aktualnih vprašanjih izvršeno nadaljnje delo v odsekih. Zaradi smrti angleškega kralja se ja tudi odstop radikalskih ministrov in nato Lavalove vlade moral cdgoditi, ker odpotuje predsednik republike Lebrun na pogreb kralja Jurija V. Kriza bo razpletena in rešena torej šele po povratku Lebruna iz Londona.
PARIZ, 22. januarja. V vrstah radikalne stranke se kaže vedno večja razcepljenost. Listi objavljajo imena šestih poslancev, ki so prijavili izstop iz stranke zaradi sklepov eksekutivnega odbora. Poslanci izjavljajo, da je eksekutivni od-
bor bil nepravilno sestavljen in je bila seja podobna bolj javnemu zborovanju. Prisotnih je bilo tudi več ljudi, ki niso člani odbora. V ostalem st? pa misli, da bo sestava nove vlade poverjena kakemu levičarskemu senatorju. »Echo de Pariš« napada novega predsednika radikalne stranke Daladierja in pravi, da je pretekli teden širil letak z imeni oseb, ki bodo takoj aretirane, čim dobi Ljudska fronta v roke oblast. List pravi, da bodo prihodnje volitve v Franciji odločile, ali ostane Francija še nadalje republika, kakor je bila ustanovljena leta 1872, ali pa se bo spremenila v republiko po nemškem vzoru. Tudi ta list pravi, da bo kriza vlade odložena do konca pogreba angleškega kralja.
italijanske ofenzive na jugu je konec
Na severnem bojišču so Abesinci baje obkolili sedaj
še Msum
LONDON, 22. januarja. Po poročilih z južnega abesinskega bojišča ni mogoče ugotoviti, kakšno je tam sedaj dejansko stanje. Abesinci odločno zanikajo, da bi bili doživeli poraz, vendar pa priznavajo, da pošiljajo na jugozahod nove čete. Gotovo pa je na drugi strani tudi, da so izdali Italijani zelo pretirana poročila o svojih uspehih, ki niso kakor se sedaj kaže, bili nobenega odločilnega pomena.
Iz Adis Abebe pa poročajo, da so na severnem bojišču Abesinci obkolili sedaj tudi Aksum in da je le vprašanje časa, kdaj se Italijani v obkoljeni Makaii in v Aksumu vdajo. Pritisk abesinskih voja-
kov je vedno hujši in obroč se vedno bolj zožuje. Med tem se pa Italijani pripravljajo na severnem bojišču na protiofenzivo, zlasti v Tembjenu, da bi na ta način zopet vzpostavili zvezo z Mukalo iii rešili tamkajšnjo posadko. Uvod v ofenzivo tvorijo letalski napadi, vendar pa se je Abesincem posrečilo neko bombno letalo sestreliti, dočim se je drugo zaradi defekta moralo na abesinski strani spustiti na tla in so ga Abesinci zaplenili.
LONDON, 22. januarja. Grazianijeva ofenziva na jugu je ustavljena. Graziani je dobil 60.000 mož ojačenj, Abesinci so pa mobilizirali nadaljnjih 300.000 mož.
ta iotmu demate ftoiiuke Hrvatsko vprašanje
Zanimiva izvajanja glavnega slovenskega glasila JRZ
Ljubljanski »Slovenec« jc napisal včeraj uvodnik »Mi in Hrvati«, v katerem pravi, da hrvatsko vprašanje obstoja, pa naj bo tega ali onega značaja, kar čutimo kot fatalno dejstvo skoraj že osemnajst let, od ustanovitve države do danes.
Potem razpravlja podrobn.? o sedanjem položaju in pravi nato, da si je današnji
režim postavil pošteno za nalogo pripraviti sporazum s Hrvati, katerih — pravi »Slovenec« - »žal brez naše krivde ni bilo mogoče pridobiti za zaželjeno dragoceno sodelovanje pri tem težkem in odgovornosti polnem delu. Zakaj to je bilo takim državnikom, kakor ;o Stojadinovič, Korošec in Spaho čisto jasno,
da v Jugoslaviji ne sme nikoli več biti režima, ki bi bil zgrajen na brezumnem in nemoralnem principu majoriziranja ene narodne edinice po ostalih dveh. Zato se je spričo obžalovanja vredne, edinole iz psiholoških posledic žalostne preteklosti razumljive abstinence hrvatske-ga vodje moral najti in se je našel izhod v sili, ki bi izgubil svoj smisel obstoja, ako ne bi dosegel svojega glavnega* namena. da namreč ustvari vsaj kolikor toliko ugodno in uspeli obetajoče razpoloženje, da končno dobimo v Jugoslaviji re'žim, ki je edino normalen in edino odgovarja njeni dejanski strukturi: režim, v katerem bodo z enako močjo in veljavo zastopani Srbi. Hrvati in Slovenci in ki bo mogel vsem enako po njihovi narodni osobitosti, gospodarskih potrebah in nravni posebnosti v skladu s koristjo državne celote deliti pravico, vsakemu dati v njegovih osobitih zadevah možnost samozakonitega urejanja svojih zadev brez škode za državno skupnost in vse njihove sile združiti za okrepljanje celote, ne da bi za to bila potrebna sila in majoriziranje.«
Ta »Slovenčeva« izvajanja so neglede na drugo zanimiva že zaradi tega, ker pravi v niih glavno slovensko glasilo IRZ, da bo sedanji režim ostal brez pomena, ako se mu ne bo posrečilo pritegniti Hrvatov in je le provizorij ter bo ostal vse dotlej provizorij. šele Če se mil pridružijo še Hrvati, bo postal režiirr. »ki bo edino moralen in bo edini odgovarjal dejanski strukturi (Jugoslavije): režim, v katerem bodo z enako močjo in veljavo zastopanj Srbi, Hrvati in Slovenci itd.« Sedanji torej to še ni, ampak je le priprava za njega. Nič pa ne pove »Slovenec«, kako naj bi se Hrvat1 pritegnili k delu v režimu, ki bo po mnenju pisca uvodnika edini »moralen in br> odgovarjal strukturi Jugoslavije«.
ZBOROVANJE V SPLITU.
SPLIT, 22. januarja. Somišljeniki pohorske akcije bodo imeii v nedeljo 2. in v ponedeljek 3. februafja tu sestanek, katerega se bodo udeležili delegati iz 14 srezov srednje in severne Dalmacije. Obenem se bo vršila javna manifestacija za ideje, ki jih zastopajo poborniki pohorske akcije.
AKCIJA IGNJATA STEFANOVIČA.
SKOPLJE, 22. januarja. Narodni posV nec in bivši minister Ignjat Stefanovič, eden izmed voditeljev pohorske akcije je imel v nedeljo v Strumiei sestane)-*, katerega so se udeležili vsi povabljeni zaupniki. Obrazložil je program in cilje pohorske akcije in bil Jeležen živahnega odobravanja s strani navzočih, ki sr. izrazili željo, naj bi se čimprei strni!! v enotno fronto vsi nacionalni elementi v državi.
Žalna seja skupščine
BEOGRAD, 22. januarja. Danes dopoldne se jc sestala narodna skupščina po praznikih k prvi seji, ki je bila posvečena smrti angleškega kralja Jurija Vj Prisostvovali so ji vsi poslanci in mnogi senatorji. Tudi v črnino odeta diplomatska loža je bila polna. Spredaj je sedel angleški poslanik Camplief. Sejo je otvo-ril predsednik Čirič, ki je spregovoril globoke besede ob smrti angleškega vJa-■ darja. Poslanci, ki so poslušali govor ; stoje, so zaklicali ob koncu trikratni »Slava!« Nato je bila seja zaključena. Prihodnja bo jutri.
VOLITVE V EGIPTU.
K AH IR A, 21. januarja. Vlada je sklenila, da bodo volitve v novi egiptski parlament dne 10. marca. Novi parlament pa se bo sestal v začetku aprila.
Stran 2
Mariborski »Večer n it« Jutra
■■■■■■■■■■■■■■ MBS03KSE;«?r5?23IS*l
/ Mariboru, dne 22. I. 1936.
§06fmmsfo aMjeftje
Akcila dolžnikov
Z informativnega sestanka interesentov za Društvo dolžnikov v Mariboru
za zadovoljivo rešitev tega perečega problema.
Končno se je govorilo še o zborovanju lesnih trgovcev in lesnih producentov, ki so istotako napravili sklepe in resolucijo o zaščiti vseh dolžnikov, brez ozira
na stan in položaj ter so pozdravili akcijo dolžnikov kot resnično potrebno. Nazadnje se je prečitalo še nekaj važnih točk iz društvenih pravil, r.a kar se je posegld v splošr.o debato.
Ob priliki informativnega sestanka kmetijskih referentov, o katerem smo že
v splošnem poročali, objavljamo naknadno govor delegata g. Fr. Krajnca. Govornik je dejal:
»Nastopam za one težnje dolžnikov, k: nas s.lijo k Obrambi lastnih interesov do organizacije vseh dolžnikov brez izjeme, kajti le v skupnosti je moč in ona sila, s katero se lahko operira in pride do za-željenih uspehov.
Od vseh strani naše Jugoslavije se slišijo obupni klici po samopomoči onih, ki jih tarejo gospodarske skrbi, ki jih gulijo dolgovi. Zato sem se odločil, kot sam močno prizadet, a se priključim trpečim ter dvignem glas v imenu dolžnikov. ki so na pobudo Beograda ter drugih mest in krajev zavzeli strogo, nepopustljivo, a pravično stališče za vsestran sko zboljšanje naših razmer. Vsi, ki imajo svoje prihranke v denarnih zavodih, kakor oni, ki so si denar izposlovali v gospodarske namene, so postali dolžniki, kar se za hranilnice sliši dokaj paradoksno, ampak v današnjem kaosu je pač vse mogoče. Zelo čudno se sliši vsekakor, če govorimo v tem pogledu o človeku, ki je obenem upnik in dolžnik, ker je to pač neke vrste nelogičen stvor. Pa vendar je tako; premnogi ljudje imajo lepe pri-1 hranke, ki so jim zamrznili v železnih tresorjih, in če rabijo denar, si ga morajo enostavno izposoditi za dosti višje obresti, kot jih dobijo za svoj prihranjeni denar.
Zaradi pomanjkanja denarja je močno: padla kupna moč ;težko se proda in težko se kupi! Zaradi neznosnih gospodarskih razmer, ki so nastale deloma vsled zavožene gospodarske politike in deloma zaradi obče svetovne križe, so postali ne le samo dolžniki, temveč, tudi hranilci, producenti in konsuinenti —pra
vi sužnji. Ozki jarem jih neusmiljeno tišči in neizprosno drgne vedno bolj in bolj. Povrh pa jih še davi in mori splošna sve tovna nezdrava atmosfera! Prišli smo torej ob vsako pravo svobodo in vzeta nam je zadnja iskrica veselja do dela in sploh življenja. Edino, kar nas še drži vsaj malo po koncu in pri življenju, je r.aša samozavest v skupni akciji, je naša zadnja želja in up. Društvo dolžnikov. Dolnžost vseh nas gospodarsko bolnih je, da se brez obotavljanja in brez premišljevanja podredimo zdravniku-operater-ju in mu zaupamo operacijo, ki bo sigurno uspela, ako se mu pravočasno podvr-žemo, a ta zdravnik je lahko samo Društvo dolžnik v takem obsegu in s takim programom, ki si ga zamišljajo resnično odkritosrčni, pravični in nepolitični ljudje.
Sedaj pa moramo preitj r.a iskanje vzrokov te naše bolezni, da ugotovimo najvažnejše, to je, diagnozo, da najdemo krivca, povzročitelja tega gorja! Najti se mora brezsrčni ignorant naših svetih življenjskih pravic, razkrinkati moramo o-nega sodnika, ki je izrekel nad nami nezaslišano smrtno obsodbo in onemogočiti moramo delo krvnika, ki hoče izvršiti svoj krvavi posel! Vse to skušamo in hočemo doseči tik pred napovedano uro našega kor.ca! Ta življenjska krivica, temna slutnja, nas je končno vzdramila iz našega apatničnega stanja, iz popolne omotice, da smo se upirajoč na svoje zadnje sile, postavili po koncu in si upali na plan z zahtevo po življenjskem obstoju In po popolni remeduri, življenjski reformi.
Razkrilo se nam je, da je glavni vzrok in povzročitelj vse gospodarske krize zmotna oduševljer.ost, duševna zabloda, ki je rodila iz nas samih to težko življe-hjc. Torej tu smo sedaj. Koga naj dolžimo, koga naj lovimo, koga naj ujamemo, koga naj razorožimo? Lastni jaz je, katerega moramo ukrotiti, razorožiti njegov sacro egoizem in ga navaditi na pra Vično sučustvovanje do svojega bližnjega! Na vsak način se pa mora začeti gojiti prava oduševljenost in ogrevati se morajo ohlajena srca, izstrebljati iz njih vsak plevel, za katerim se skriva laž in prekletstvo. Odpravljati je treba medse-
:l
bojno zapostavljanje iu gledati na splošno moralo, ki je v popolnem razsulu. Vsi smo držali v tem oziru roke križem in se leno naslanjali le na svoje strankarske in politične osebnosti ter pričakovali vse od njih. Oni pa so se izgovarjali na razne pretekle režime, na to in ono in izjavljali, da bodo vse storili za naše u-pravičene zahteve itd. Resnično se je kdaj pa kdaj krpalo, luknje mašilo, ampak/nastajale so sproti nove. Toda vsi taki in podobni polovičarski ukrepi šobili do danes enaki ničli. Kajti, vse krpe popuščajo, luknje se širijo, krpucalo je v razpadanju. Gorje nam, če se ne znajdemo prav kmalu na rešilni poti.
Ta strah je slamnato strašilo, bi mogoče zatrjevali eni. Ampak, tistim srečnim enim, ki še ne čutijo dovolj vsega tega gorja na lastni koži, naj velja v o-pomin, da je ta slamnati mož, vsekakor nevaren tudi za nje, ker se da podnetiti, naglo vzplamti in lahko užge vse naokrog. Veter bo širil ogenj do nebrzdanih zubljev, ki bodo grabili po naših in vaših skednjih in uničevali vse naše in vaše pridelke, to je, naše ustanove in požrli gladko vse do tal, ako ugotovljeno zlo ne odpravimo z duševno reformacijo, ki nam bo šele vzgojila dobrosrčnih, pravičnih in poštenih, toraj, moralnih mož. Še le ti bodo zmožni, idealni in zanesljivi ljudskj krmarji! Prepričani ste lahko, da takšni ljudje, da takšni ljudski zastopniki ne bodo nikoli in nikjer delali prav nobenih računov na konto naroda, prav nobenih računov brez srca! To pove toliko, da bo šele potem lahko narod računal na pravičnost, še-le potem bo lahko narod srečen in zadovoljen, kose uresničijo te sanje. Ker pa ta idealizem še ne bo tako naglo prodrl in bi mogoče do one dobe, ko bo resnično prodrl, že bilo preveč nedolžnih žrtev požrešnega mamona, je pred vsem drugim potrebno vsaj za skrajno silo. za prvi moment, najti zasilni izhod, ki bi bil po mnenju premnogih trezr.omislečih ljudi, ta, da se krepko strnejo v eno mogočno falango vsi oni, katerim je za ozdravljenje neizprosne krize iu ki hočejo rešiti sebe in druge pred neizogibno, popolno propast-jo! Ta klic torej ne velja samo dolžnikom. da bi mogoče tvorili ostro ost proti svojim upnikom, nikakor ne, ker bi ne bilo pošteno, in kar poštenjaki sploh ne zmorejo, temveč, ta klic velja tudi upnikom, producentom in konsumentom, torej prav vsem, da pomagajo na pravičen način rešiti vprašanje, kako najti izhod iz te krize, kako omogočiti odplačevanje dolgov, kako priti do izplačila zamrznjenih prihrankov, kako doseči regulacijo krivičnih cen produktov, kako regulirati obtok denarja itd. Za ta različna vprašanja se moramo torej začeti resno zanimati vsi brez izjeme stanov in položajev, ako hočemo priti krizi do živega.
To je bil nekak uvod, da se lažje razume, kaj se hoče s to podbudo za pripravljanje organizacije Društva dolžnikov v Mariboru, v njegovem srezu in drugod in kakšen je namen tega društva.
Na to je prešel govornik na akcijo dolžnikov in prečital okrožnico, ki je bila razposlana denarnim zavodom s strani tega društva. Najzanimivejše so zahteve, ki jih stavijo v zaščito prizadetih. N. pr. Vprašanje dolgov se mora za vse enako rešiti in zaš ita se mora razširiti na vse sloje prebivalstva. Potrebna Je obnova kreditnega gospodarstva in povečanje obtoka bankovcev, da se pritegne v promet tezavrirani denar. Znižati se mora obrestna mera, podaljšati amortizacijski rok, znižati previsoka stabilizacija dinarja, zvišati cena kmetijskim pridelkom itd., kajti ob urejenem denarnem obtoku, bo postala izvedljiva tudi zadovoljiva u-reditev problema dolgov. Ta problem dol gov ni samostojen pojav, temveč je nastopil po vsem svetu kot nujna posledica silnega padca cen blaga. Zato se mora u-spešno rešiti le skupno z ostalimi gospodarskimi problemi, s katerimi je tesr.o povezan. V drugih državah so že daleč naprej, zato moramo tudi mi najti osnovo
HuiUi&u
Koncert pianista dr. Romana Klasinca
Od klavirskega koncerta ge. Kozinove začetkom lanskega oktobra pa do četrtka 16. tm., ko je v dvorani Grajskega kina nastopil profesor tukajšnje Glasbene Matice pianist dr. Roman Klasinc, nismo imeli v Mariboru podobne glasbene prireditve. Spored je obsegal klavirska dela skladateljev Schumanna. Chopina, Re-gerja in Debussyja. Omenjeni mojstri so živeli v času od 1. 1810 do 1918. Doba njihovega ustvarjanja je raztegnjena na blizu sto let in so dali glasbeni pokreti skladbam svoje zanimive značilnosti. — Robert Aleksander Schumann (1810-1856) je bil zastopan s Sonato G-mol. op. 22 (Vivacissimo - Andantino - Allegro vi-vace e marcato - Presto). Schumanna smatramo po pravici za enega največjih tvorcev glasbene romantike. Njegove skladbe so redek primer prijetnega zlivanja in fino občutene združitve r.ajognje vitejše strasti, iskrenega občutja in nežne čutnosti z najskrbnejšo izpiljenostjo in slogovno uglajenostjo. V svojem najglobljem bistvu je Schumann lirik. Znač lnost njegove glasbene gradnje ;c silno bogastvo odtenkov, misli so mu lepo zbrane in učinkovite. Izvajana sonata nam je v svojih sestavinah to pokazala. Prvi, tretji in četrti del so živi in razgibani, Andantino pa vpliva kakor prisrčna lir-skorornantična pesem.
Frederyk Franciszek Chopin (1810-1849), po materi Justini Krzyžanowski. Poljak, učenec Čeha Alberta Živnega, Schumannov. Berliozov, Lisztov in Me-yerbeerov sodobnik, nam je pri tem koncertu zaživel v svoji Etudi Cis-rnol, op. 25, št. 7 in v Fantaziji F-mol,. op. 49. Chopin je bil začetnik novega sloga v klavirskem skladanju, ki ga je povzel tudi Liszt. Glasbena zamisel mu igra menjaje v svetlih in temnih barvah in je prepletena z drznimi, a zvonkimi modulacijami. Njegov ritmični čut je nenavadno fin, bogastvo glasbenih okraskov je naravnost neizčrpno. Narodno elementarnost! odeva v izvirno osebni (individualni) iz- j raz. Njegova posebnost je mešanica me-: lanholije in žarke, večkrat kar demonske strasti.
Maksa Regerja (1873-1916) nam je
naš pianist pokazal v njegovih varijaci-jah in fugi na Bachovo temo, op. Sla. Reger tvori vez med pozno klasiko oziroma pozno romantiko in med novo glasbeno strujo; pooseblja prelom, ki povedel od »programske« k čisti, »absolutni« glasbi. Znan je po svojih krasnih orgelskih skladbah. Nekako takrat, ko je napisal Varijacije, je bil najpristnejši in najznačilnejši. To mojstrsko obdelano tvorbo smo iskreno občudovali. — Koncert se je zaključil s tremi deli, ki jih je ustvaril Francoz Claude Achille D e-b u s s y (Estampes — La soiree dans Grenade-Jardins sous la pluie). Debussy (1862-1918) je pod vplivom impresijoni-zma in simbolizma francosko glasbo načrtno osvobajal vplivov nemške romantike oziroma pozne romantike in jo s teni razbremenjal glasbene patetike. V poznejših delih se nagiblje k protiromanti-čnemu, nepatetičnemu neoklasicizmn, ki si išče novih oblik. Debussyjeva klavirska dela kažejo njegovo posebnost nemara v najčistejši luči. Navedene tri skiadbe so dragoceni biseri.
Pianist dr. Roman Klasinc je pokazal mnogo temeljitega znanja, sijajnega, finega okusa in trdno voljo do resnega u-dejstvovanja. Njegovo umetniško podajanje nas je vse prevzelo in navdušilo. Globoko občuteno, do potankosti odtehtano igranje je potegnilo poslušalce za seboj in je vzbudilo toplo, neprisiljeno odobravanje, ki se zlasti po zadnji točki kar ni hotelo poleči in je moral naš umetnik dodati še eno Debussyjevo skladbo. V njegovo posebno odliko štejemo še dej'' stvo, da je ves koncert izvajal na pamet, kar priča o silni glasbeni nadarjenosti, vztrajnosti in zbranosti. Odkrito smo ponosni nanj. Želimo si še več takih in podobnih večerov v tej dvorani, ki je P take prireditve res prav primerna. Zel® veseli bi bili ciklusa slovanskih skladateljev, ki bi bil za r.aše občinstvo gotpv* potreben in poučen.
Obisk je bil razveseljiv in upamo, da bo tudi v bodoče tako ostalo. Zamudnikom povemo na uho, naj se poboljšajo in naj drugič pridejo pravočasno, ker tak« zahteva olika in obzirnost.	-ak.
Minske Ms&m
Desetletnica ptujske sadjarske podružnice. Ptujska sadjarska in vrtnarska podružnica je imela tv dni svoj 11. redni občni zbor ter je obhajala lOletnico svojega obstoja. Ustanovil jo je vpokojeni kmet. ref. g. Josip Zupanc, ki je tako-rekoč oče vinarstva in sadjarstva v ptujskem okraju, ker ima za te panoge največ zaslug. Občni zbor mu je v svrho priznanja podelil častno članstvo. Iz poročila na občnem zboru, ki ga je podal dolgoletni tajnik Ljudevit Sagadin, je posneti; Od 20 prvotnih članov se je po-tiranje ir. vkladanje sadja. Ptujska sadjarska podružnica se ni samo brigala za člani. Podružnično delovanje je bilo ves čas ugodno in plodonosno. Priredila je tri večje sadne razstave in neštevilno poučnih predavanj ter dva tečaja za sortiranje in vkladanje sadja. Ptujska sadjarska podružnica se ni samo brigala za svoj ožji okoliš, temveč za ves ptujski okraj, v katerem je na sedežu vsake-župnije skušala ustanoviti sadjarsko podružnico, tako da je danes teh podružnic že deset. Podružnica se skupno z vinarsko podružnico poteguje, da se ustanovi banovinska trsnica za ptujski okraj v Ptuju, in da se ptujskemu okraju dodeli še tu okrajni kmetijski referent, da bi bila dva, in bi se eden posvetil samo kmetijstvu in živinoreji, drugi pa izključno vinarstvu in sadjarstvu, zlasti sedaj pri obnovi vinogradov in precepljenju sadnega drevja. Podružnica ima tri lastne škropilnice, ki so članom brezplačno | na razpolago. Sedaj si hoče pridobiti dva sadjarska pomočnika iz vrst kmečkih si-
nov, ki bi dovršila lOmesečni tečaj na mariborski sadj. in vinar, šoli, in potem proti odškodnini oskrbovala sadno drevje pri sadjarjih, ki za to nimajo sami časa, niti prilike ali znanja. Tudi je podružnica s pomočjo okrajnega zastopa napravila osemdnevni obhod strokovnjakov P° vsem okraju ter tako določi’a sadne sor-te, ki bi se naj v okraju pospeševale gojile kot najbolj rentabilne.
»Cerkvena miš« v ptujskem gledališču. Na splošno željo je Dramatsko društvo v Ptuju ponovilo v petek 17. t. m. veseloigro v treh dejanjih »Cerkvena miš«< Kar se tiče igre, je sodba v splošnem še ugodnejša, kakor pri prvi -predstavi. Tudi tokrat jč pokazal g. Augusr Spat kot režiser in scenator svojo sposobnost za oder. Smehu ni bilo nc konca ne kraja* ko je nastopil v vlogi Schiinzla. Gdč-Mimica Mlakarjeva.^ učiteljica na Brega pri Ptuju, v ulogi Sisije Sak; pa je naravnost očarala občinstvo. Izvajala ie svojo ulogo s tako preciznostjo in odločnostjo, da zasluži vsestransko priznanje. Tudi gdč. Čehova' kot tajnica je takrat v drugem in tretjem dejanju pokazala tisto življenje, katerega smo pri prvem nastopu pogrešali. G. Stane Krek v ulogi barona Ulricha je tokrat mnog® boljše igral kakor pri prvi predstavi. ^ splošnem je bila igra tokrat res na višk® in moramo našim vrlim domačim igralcem le čestitati.
Darujte za spomenik Viteškega kralja AleK' sandra I. Zedin«telj* v Mariboru*
M
<* r j o o r n, dne 22. 1. 1936.
^ -v?**« w^aaosna
Mariborski »Ve Z er ni k« Jutra
fkati&Gtske ia duMske uoi/ue
Ljubavna žaloisra na Ponikvi
Vpričo izvoljenke se je vrgel pod vlak in obležal raz-mesarjen ter mrtev
Grozen prizor se je nudil navzočnim čakajočim potnikom v bližini železniške Postaje na Ponikvi. Stal je tamkaj mlajši •Hoški z dekletom in srepo zrl pred se. Bil je videti potrt. Ko se je približal mariborski potniški vlak, pa se je nenadoma odtrgal od dekleta, stekel proti tračnicam ter se pognal pod vlak. Kolesje stroja ga je cisto zmrcvarilo. S tračnic so privlekli kup zmečkanega telesa. Po tračnicah so biii drobci možganov, ki so razpljuskali iz prebite in pretolčer.e lobanje na vse strani. Mlaka krvi pa je bičala o tragičnem dogodku, ki se je
U?.. V
Bajtova mama je umrla
Danes zjutraj je umrla po daljšem trpljenju v tukajšnji splošni bolnišnici v 63. letu starosti ga. Terezija Bajtova, roj. Anžlovar. Blaga in plemenita pokojnica je bila vzorna slovenska žena in mati, katere zlato srce je do zadnjega trenutka utripalo za drage svojce. Bila je blago-srčna žena, kj je mnogim pomagala v stiski, zlasti v vojnem času, ko je bil njen mož oskrbnik na Pohorju. Do vseh je bila ljubezniva in postrežljiva ter bo njen spomin ostal svetal pri vseh, ki so jo poznali. Zapustila je globoko užaloščenega i moža in šestero otrok, ki so vsi pre-! skrbljeni. Med njimi je tudi naš stanov-j ski tovariš g. Drago Bajt. Bajtovo raa- S mico bodo položili k večnemu počitku v , Petek ob 15. na magdalenskem potcopa- j l;šču. Blag ji spomin! Žalujočim, pred-1 vsem svojemu stanovskemu *ovarišu Dragu Bajtu, ob bridkem udarcu izreka uredništvo najgloblje sočutje!
odigral v par sekundah na omenjenem mestu. Dekle, njegova izvoljenka, je obupno kriknila ter se v nezavesti zgrudila na tla. Kmalu so jo obudili k zavesti. Telesne 'ostanke komaj Metnega kmetijskega delavca Karla Gorjanca, ki je napravil svojemu življenju tako tragičen konec, pa so prepeljali v mrtvašnico in so jih kmalu zatem čisto na tihem pokopali. Gorjanc je bil rodom iz Češkoslovaške, pristojen pa v Ponikvo. 'Oči-vidno gre za ljubavno žaloigro, ki je zbudila pri ljudeh veliko vznemirjenji.
Občinske preureditve. V smislu uredbe notranjega ministra se spajate občini Gornje Radgone ter Gornja Radgona — oico-lica v občino Gornja Radgona s sedežem Gornja Radgona. Občini Sv. Jurij ob Ščavnici in Terbegovci se združite v občino Sv. Jurij v Ščavnici s sedežem pri_ Sv. Juriju ob Ščavnici.
Šahovska simultanka Iva Lešnika, ki se je vrš:la v soboto v Gambrinovi dvorani, je bila precej dobro obiskana, d asi ne tako, kakor se je pričakovalo.. Simultanke se je udeležilo 43 igralcev in ;e Ivo Lešnik v Surnem boju zmagal na 32 deskah, remiziral na 4, izguhil pa r.a 7 deskah. Ti rezultati kažejo lep uspeh nadarjenega mladega šaliista Iva Lešnika. Želeti bi bilo,, da se g. Ivo Lešnii? udeleži tudi turnirjev, kjer naj bi pokazai svoje vrline in nadarjenosti. Kakor smo doznali, bo priredil Ivo Lešnik v kratkem šahovsko turnejo po vseh večjih slovenskih krajih ter mu ženno nadaljnjih uspehov.
9UTNIK0VI VELIKONOČNI IZLETI.
Društvo Putnik priredi za letošnjo Veliko noč sledeče izlete s posebnim vlakom:
I. Izlet na Jadran. Odhod iz Zagreba > 9. aprila ob 23. uri, prihod v Split 10. aprila ob 9. uri. Od 9. do 13. aprila bivanje na Jadranu po posebnem sporedu, ki se bo še objavil. Povratek v Zagreb H aprila ob 7. zjutraj, v Maribor istega dne ob 11.13.
U. Izlet v Grčijo. Odhod iz Beograda 8« aprila ob 22. uri, prihod v Solun 9 aprila ob 16. uri. Nato se nadaljuje potovanje v Atene, kjer ostanejo izletniki v svrho ogleda tega znamenitega zgodovinskega mesta do 13. aprila. V Beograd *e vrr.e izletniški vlak 14. aprila ob 22. jzletniki bodo imeli na tem izletu priliko, obiskati in ogledati si staroslavna {fiesta Daphne, Korint, Mycene. Argos, NaupHa i. dr.
Cene teh izletov se bodo naknadno ^Poročile. Udeleženci bodo imeli za priključno vožnjo do Zagreba, oziroma do Beograda polovično vožnjo.
Ul. Predviden je tudi družabni izlet v Palestino z obiskom Egipta ter se ^do vozni red, cene in ostali potrebni Dodatki pravočasno sporočili.
Vse informacije, prijave, preskrba vi-1 ^umov, nabava vseh valut po najugod-j l,eiŠih dnevnih tečajih samo pri Putniku v Mariboru in Celju.
cer
8. februarja v Kazini
Na koncertu sodelujejo najboljši umetniki. Po koncertu prosta zabava. Jazz Drava.
Iz policijske službe. Pri tukajšnjem ?redstojništvu mestne policije je upoko-Jen Policijski stražnik Franc Marin.
Iz železniške službe. Premeščena je ^Sajničarka Marija Ungerjeva iz Pra-|erskega v Maribor. Prometnik Oktavian “sanj pride iz Celja v Maribor. Ven* eslav Svoljšak, doslej prometrrk na Zi-auem mostu, je postavljen za postaje-acelnika v Št. Ilj. Prometnik Stanko °k, doslej v Središču, je imenovan za °stajenačelnika v Mestinju. Na Prager-pride nadzornik brzojava Janez Iler-. Ic’ doslej v Ljubljani.
i* 86 za ^“b0151 vrsti- V Zgornjem , advanju 52 je umrla v starosti 74 let .^tnica Marija Krejčič. — V Klavni-'i,Je preminula v 44. letu vpokojena čitL . ,ca Rozalija Hermanova. Žalujo-m ^kreno sožalje!
V spomin blagopokojnega Al. Ambrožiča so darovali pokojnikovi prijatelji iz zbirke za venec v podporne svrhe primorskih rojakov potom društva »Jadran« 500 dinarjev.
Zbor zaupnikov JNS za prevaljski srez bo v r.edeljo 26. t. m. ob 3. uri popoldne v hotelu »Korotan« v Dravograda. Na dnevnem redu so med drugim porodila gg. senatorjev dr. A. Kramerja in dr. Ploja. Gg. vabljene zaupnike opozarjamo, da se je v poslana jim vabila vrinila pomota v datumu (28. namesto 26. jan.). — Vabila naj vabljeni zaupniki prihtso zaradi evidence s seboj! — Okrožni odbor JNS.
Zbor zaupnikov JNS v Mariboru. V
nedeljo 26. t. m. ob 10. uri dopoldne bo v mali dvorani Narodnega doma v Ma riboru zbor zaupnikov JNS za mesto Maribor ter za oba sreza Maribor levi in Maribor desni breg. Dnevni red obsega med drugim poročila o položaju, ki jih bosta podala gg. senatorja dr. Kramer in dr. -Ploj. Vabljene gg. zaupnike prosimo, da prineso zaradi evidence vabila s seboj! — Okrožni odbor JNS.
Krajevna organizacija za V. mestni okraj ima v soboto 25. t. m. ob 20. uri pri Verniku na Tržaški cesti 1 sv )j redni občni zbor. Poročata podpredsednik senata dr. M. Ploj ter narodni poslanec Avguštin Lukačič. Polnoštevilno!
Novice iz Ljudske univerze. »O postanku narodne galerije v Ljubljani in njenih zakladih« bo predava! v petek, dne 24. januarja drž. konzervalor g. dr. Stele iz Ljubljane na podlagi lepe zbirke skioptičnih slik. Majhen a ž;'av narod smo Slovenci, ki se borimo vztrajno za spopolnitev naše kulturne zgradbe. S podvojenimi močmi hočemo z ogromnimi materijelnimi žrtvami ustvariti vse one vrhovne kulturne institucije, za katere so tudi veliki narodi potrebovali mnoga desetletja. Priborili smo si univerzo, pred par leti smo ustanovili narodno galerijo,
tako delamo na uresničenju slovenske akademije. Z narodno galerijo je dobila naša umetnost dostojen hram, naši umetniki možnost razmaha svojih sposobnosti, a narod zrcalo svoje duše v umetninah svojih sinov. G. konzervator dr. Stele se je v dolgoletnem delu r.a tem polju pokazal pravega mojstra. On nam je poklonil prvo zgodovino umetnosti pri Slovencih, opisal dalje umetn. topografsko kamniški okraj, sedaj pa izdaja grandiozna monumenta artis slovenicae, pravcati popolni inventar vsega umetniškega ustvarjanja pri nas, tako na deželi kakor po trgih in mestih. V ponedeljek, dne 27. januarja predava g. prof. dr. Breznik iz Ljubljane o francoskem slikarstvu v 18. stoletju. Skioptične slike!
Ljudska univerza Studenci. V četrtek 23. t. m. ob 19. uri predava gosp. profesor šilih o temi »Kazen in nagrada v domači vzgoji«.
članstvu S. P. D.! Podružnica Slovenskega planinskega društva v Mariboru prosi vse članstvo, da čimpreje poravna članarino za tekoče leto v društveni pisarni v Mariboru, Aleksandrova c. i6. med uradnimi urami od 9. do 12.3*1 in od 18. do 19. ure.
Mladinsk; odsek S. P. D. Podružnica Slov. planinskega društva v Mariboru je ustanovila pod svojim okriljem poseben mladinski odsek, v katerega se včlanijo kot izredni člani dijaki ter trgjvsk! in obrtniški vajenci. Člani odseka plačajo samo Din 5.— letne članarine, imajo pa pravico do vseh ugodnosti, ki jih uživajo redni člani. Prijave v društveni pisarni v Mariboru, Aleksandrova c. 16, ;>-ed uradnimi urami.
V sredo, dne 22. januarja ob 20. uri bo v dvorani Ljudske univerze predaval g. dr. Brecelj o prvi pomoči pri planinskih nesrečah, pri reševanju v stenah, reševanju v zimi izpod plazov itd.
Društvo »Jadran« ima v četrtek 23 januarja važno pevsko vajo ter prosi pevce. da se je sigurno udeležijo.
Mctok.Iub Maribor priredi v soboto <5. t. m. v gostilni Pavešič v Kamnici veseli večer pod geslom »Ena noč v pristaniški beznici v Alžiru«. Naproša se po možnosti primerna oblika! Prijatelji motociklističnega športa iskreno vabljeni!
V mariborskih izložbah se je te dni pojavil ličen plakat, ki zbuja vsestransko pozornost. Je to vabilo za letošnji »Trgovski ples«, ki bo v soboto 8. februarja v vseh prostorih »Uniona«. Vsa mariborska javnost se pripravlja za obisk te svojevrstne elitne plesne prireditve, katere čisti dohodek je namenjen dobrodelnim namenom. Veselični odbor »Trgovskega plesa« bo te dni razposlal posebna va bila, ki naj slehernega opozori na plesno prireditev mariborskega trgovstva ter njih namen. Zato tudi vi rezervirajte 8. februar za obisk »Trgovskega plesa«
Predstava gospoda Svengalija radi drugih obveznosti preložena. Danes kabaretni Spored v Veliki kavarni.
Nočno lekarniško 'službo imata danes v sredo Vidmarjeva in Sirakova. jutri četrtek pa Savostova in Minafikova lekarna.
Obsojena. K včerajšnjemu poročilu pod naslovom »Dve žrtvi« dodajamo izid obeh sodnih razprav, ki sta v času včerajšnjega poročila še trajali. Senat, ki mu ie predsedoval s. o. s. Zemljič, je obsodil Feliksa Korena na 4 leta ir. 3 mesece robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, Ferdinand Vogrinc pa je bil obsojen na 4 leta robijs ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Hojnik.
Sam je naznanil svoj konec. Danes dopoldne je policijski nadzornik g. Gor>ič prejel pismo, ki mu ga je poslal po pošti neki Vončina. V pismu mu sporoči1, da je zanj kocka padla in da se ;'e sam obsodil na smrt. Prosi ga nadalje, naj policija zadeve ne preiskuje, ker ni njegove smrti kriv nihče. Kdo je skrivnostni in nesrečni Vončina, ki je sam naznanil svoj konec, poizveduje sedaj mariborska policija.
Vlomilec v Klemenčičevo stanovanje prijet. Mariborski policiji se je kaj kmalu posrečilo izslediti storilca, ki je vlomil preteklo soboto v Klemenčičevo stanovanje na Tržaški cesti ir. odnesel razno zlatnino v skupni vrednosti okrog 9000 dinarjev. Po sledovih, ki jih je našel dak-tiloskop. je policija aretirala nekega
Jtran
uBtitaaKKiriiJvrjta
GRAJSKI KINO Telefon 22-19
Danes, sredo, premiera najboljšega Hansi Niesc filma
„frloj dragi je lovec"
Nadalje sodelujejo Greta Tlieimer, Leo Sle-zak Suzi Lanner. G. Aleksander, Lizi Holz-scliuk. Film poln humorja in zabave. Po dolgem bo pel najnovejše šlagerje Rihard Tau-ber.
Kino Union. Danes zadnjič film »Viktorija« z Luiso Ullrichovo. četrtek »Nataša«. Film v nemškem jeziku.
REPERTOAR.
Sreda, 22. januarja: Zaprto.
Četrtek, 23. januarja ob 20. uri: »Bajadera«. Red C.
Petek, 24. januarja: Zaprto.
Sobota, 25. januarja ob 20. uri: »Zlati rudnik«. Red A.
Novosti v gledališču. Po svojih »Malo-meščanih« in »Celjskih grofih« Mariborčanom dobro znani pisatelj in režiser ljubljanske drame Bratko Kreft pripravlja z mariborskim ansamblom Lichten-bergovo nad vse učinkovito in zabavno veseloigro »Kariera kanclista Vinciga«.
V opereti pa bo naslednja novost Abrahamova popularna opereta »Ples v Savoyu«, ki jo režira Anton Harastovič.
Prva ponovitev bolgarske komedije, ki jo je občinstvo sprejelo ob premieri zelo simpatično, bo v soboto, 25. t. m. za red A.
161etnega fanta, ki je pri zaslišanju vlom deloma priznal, noče pa povedati, kje ima skrit zlati pler.. Ker je vlomilec še mladoleten, ga je morala policija izpustiti, upa pa, da bo kmalu izsledila tudi ukradeno zlatnino.
Dve ptički. V Vetrinjski ulici je sinoči stražnik aretiral Anico R. in Katico P., ki sta se mu zdeli sumljivi. Na policiji so spoznali v Anici nevarno tatico, ki ja bila že večkrat kaznovana, in izgona iz mesta, v Katici pa njeno zvesto spremljevalko. Obe sta romali najprej v bolnišnico, nato pa jif bo sprejela v svoja varstvo za krajši čas mariborska jetniš-nica.
»Krščeni lisjaki« so izropali kurnik posestniku Karlu Domadeniku v Dolgošah in mu odnesli okol: 20 kur. Vršijo se poizvedbe.
Vremenske zadeve. Dunajska vremenska napoved ne predvideva nobene bistvene vremenske spremembe. Nadpovprečna temperatura!
»Mali trg« je bil danes bolj slabo založen. Kmetje so pripeljali samo dva voza krompirja in čebule ter pet vozov jabolk. Cene so bile pretežno tiespremer.j ne. Na senenem trgu je bilo pet vozov sena po 50 do 55 za 100 kg, 1 voz slame po 35. ter 1 voz detelje po 65.
Za Pomožno akcijo so prispevali: Dr. Attems Ferdinand 1 vagon drv, Neimenovani 1 vagon drv, Andrašič Ivan 2850 kg premoga, Jugoslov. tov. za iz-delov. dr. Oetkerjevega peeil. praška 2000 kg premoga, Mejovšek Branko 1000 kg premoga. Berg Herman 20 oarov novih čevljev, Wogerer Herman 100 kg masti. Majer Franjo konfekcijsko blago, Lah Jakob konfekcijsko blago, Macurt Anton manufakturno blago, Preac Jakob špecerijsko blago, Jarc Viktor 50 kg sladne kave, Martinz & Strauss konfekcijsko blago, Paš Anton konfekcijsko blago, Novak Albin špecerijsko blago, .Lob* Karol špecerijsko blago, Uilaga Josip nksl. Szir.ic 20 kom. moških hlač, Kor-man Franc konfekcijsko blago.
Stran 4.
Mariborski »V e č e r n i fc« Jutra
dne 22. I. 1936.
EVGENIJ SABATOV:
ROMAN
»Torei jutri popoldne,« je deiala Aoo-lonija še enkrat ob slovesu v senci gostega grmičja.
»Jutri popoldan, moja lepa nevestica!«
»In misli na mene in na najino današnje zbližanje.«
»Mislil bom še v spanju, ako bom sploh mogel zaspati. Boš mislila tudi ti?«
»Vedno,«
Še zadnji objem, zadnji poljub in odtrgala sta se drug od drugega. Apolonija je odhitela lahkih korakov skozi park in vrt proti gradu, inženjer Gal pa je krenil po tihih stezah .na nasprotno stran, da preživi v spominu še enkrat vso srečo, ki mu jo je bil naklonil tako nepričakovano ta dan.
Vi
Moderna delovna uporaba najmodernejših tehničnih sredstev je dopomogla, da so bila nova vzrejevališča dograjena v neverjetno kratkem času. Sredi noči, kakor so prišli, so argentinski inženjer ji in delavci odpotovali. Z bogatini plačilom v argentinski valuti v žepu so sedli
v ogromno letalo, ki se je skoraj neslišno dvignilo v višine stratosfere ter izginilo. Zaman so se trudili, da bi ugotovili, nad katerimi in kakšnimi pokrajinami lete. Letalo ni imelo oken, a tudi kompasi in drugi merilni aparati inženjerjem niso nič pomagali. Neka njim neznana sila jih je napravila nerabne. Končno jim je pa bilo tudi vseeno, kje so bili in kaj so delal;: glavr.o se jim je zdelo le to, da so v kratkem času veliko zaslužili. Seveda se je okoli njihovega skrivnostnega potovanja in dela razvil čar pravljice, ki se je v sto variacijah pripovedovala najprej po njihovi domovini, potem po vsej Ameriki, končno pa vsem svetu. Objavljali so jo dnevnik; in drugi časniki med zanimivimi dogodki Iz vsega sveta. Nekateri so tej pravljici verjeli, drugi so menili, da .ie le plod kolektivne sugestije, tretji so jo pa prebrali z omalovažujočim smehljajem. Tako je bilo vse kmalu pozabljeno, kakor takrat, ko so listi poročali o skrivnostnem gradu v neznanem delu sveta.
Dr. Servacij Evarist, ki ni zaupal niko-
mur, niti svojim lastnim služabnikom ne, je obdal vzrejevališče z ograjo, preko katere nihče nepoklican ni mogel do njega. Pot iz gradu je vodila tja pod zemljo in je bila opremljena s tolikimi' skrivnostnimi mehanizmi in ovirami, da jih nihče, kdor jih ni pozr.al, ne bi mogel premagati. Pa tudi po tem podzemskem hodniku sta smela v vzrejevališče samo profesor Hilarij in njegov molčeči, mehanični asistent Ecehijel Kalist. Služinčad, ki mu je bila v vzrejevališču potrebna, ;o dr. Evarist našel in najel po raznih delih sveta, da se med seboj niti ni mogla dobro sporazumeti. S posamezniki je mogel govoriti prav za prav le on sam, ki je znal celo vrsto najrazličnejših jezikov. Ti ljudje, seveda sami moški najboljših let, so morali živeti docela ločeno od onih, ki so bili zaposleni v gradu. Stari in r.ovi služabniki se niso nikoli videli in se medsebojno tako sploh niso poznali. Razen profesorja Kabaja in asisten ta Kalista ni v gradu nihče vedel, kakšne so nove stavbe ivi čemu so namenjene. Dr. Evarist ni zaupal te skrivnosti niti svojemu sorodniku inž. Atanaziju Galu, dasi je ta dobro slutil, kaj se pripravlja, čeprav ne — v kakšne namene.
Vzrejevališča so stala mogočno sredi gozda. V njih je bilo v raznih ločenih stavbah in oddelkih prostora za več ti-
soč najrazličnejših živalskih nestvorov, kakor tudi za živali, ki naj bi služile me-sojedom za hrano. Za vzrejevališčem so pa novi uslužbenci uredili velika polja ter jih posadili in posejali z najrazličnejšimi krmilskimi rastlinami, katerim je profe-sor Hilarij Kabaj s svojimi sredstvi prav tako pospešil in podaljšal rast Posebne električne naprave so skrbele za ogrevanje teh polj, da je moglo na njih rasti io uspevati rastlinstvo tudi tedaj, ko je bila okoli in okoli ostra zima z debelim snegom. Na teh poljih so uspevale celo tro-pične rastline.
Rilo je v mesecu novembru, ko je vrhove gora v daljavi že pobelil novi snež in je na drobno snežilo tudi nad gozdovi.j Dr. Servacij Evarist in profesor Hilarij Kabaj sta se zadovoljno sprehajala med bujno rastočim rastlinstvom čudežnih na-; sadov, ki so jih oskrbovali delavci iz Sudana, Madagaskarja, Jave, Kitajske. J Nove Zelandije ter Kanarskih otokov.
»Vaše iznajdbe, dragi doktor,« je dejal profesor, »so tako velike in čudov;te. da jim moje niti do gležnjev ne segajo.«
»Nikakor, cenjeni profesor,« je ugo-1 varjal dr. Evarist. »Kaj bi bilo z vsem tem, ako vas ne bi bilo? Vse moje delo bi bilo brez smotra in zato brez pomena, saj je samo posoda za vašo vsebino.«
Dabe prihodniič ■nmntf
hae&dmke mme
Kako so se v Marenbergu tožarili. Pri
tukajšnjem sreskem sodišču je bilo v letu 1935 580 pravd,' 690 opominskih tožb,
200 poravnalnih tožb ter 250 kazenskih razprav. Iz te statistike je razvidno, da povsod primanjkuje denarja, kar pričajo opominske tožbe.
Egiptovska tema vlada na mostu preko Drave. Ljudje, ki prihajajo z večernim vlakom, se pritožujejo in zgražajo, da kljub dvema elektrarnama ni ene luči od Vuhreda pa do Dobrave. Poleg tega je most itak že v takem stanju, da mora človek pri belem dnevu paziti, kam sto-! pi, kaj šele v taki egiptovski temi. Me- i je razburil prebivalstvo vse francoske re-
nasprotnik nankingske vlade. Tako je severna Kitajska postala samostojna država. Mogočnemu žoltemu imperiju pa preti razpad.
ŽRTVE CIKLONA V AMERIKI.
V jugovzhodnih pokrajinah Severne Amerike so besneli te dni strahoviti viharji, v severnih pa veliki snežni meteži. Vihar in snežni metež sta zahtevala večje število človeških žrtev. V Newyorku in Pittsburgu je pritisnil hud mraz. Srečna Amerika, vzdihujejo naši zimski športniki.
KRVAV ZLOČIN V NICI.
Tt dni je bil pojasnjen krvav zločin, ki
rodajni faktorji naj pokrenejo potrebno.
V Vuhredu leži že osem dni mrlič v mrtvašnici in čaka na rešitev državnega tožilstva in obdukcijo, da ga bodo končno položili k večnemu počitku. Vso o-kolico razburja ta dogodek, ki se je zgodil v ribniškem jarku in o katerem je že »Jutro« poročalo.
(Pregnani vlomilci. V noči od četrtka na petek so neznani vlomilci vlomili v tukajšnje župtiišče. S sekiro so vlomili vrata v klet, ki vodijo z dvorišča in tako prišli r.a hodnik. Kuharica, ki je spala v svoji sobi, je slišala šum ter takoj vedela, da nekaj ni v redu. S krikom je opozorila ostale. Vlomilci so se prestrašili ju po isti poti, kakor so prišli v župnišče, zopet izginili v temno noč brez vsakega plena. Obveščeni so bili orožniki, ki so si ogledali vse okolnosti, vendar vldmilcev še niso mogli izslediti. Kakor kažejo vsi znaki, so morali biti na delu domačini, ker so na jako spreten in drzen način prišli v notranjost župnišča. Orožniki so pridno na delu in upajo, da bodo vlomilci kmalu v rokah pravice.
Hlev se je podrl. Pred dnevi je zadela posestnica Rudolfa Štaherja pri Sv. Treh Kraljih občutna nesreča. Udrl se je namreč strop v njegovem hlevu in mu ubil dve kravi, posestnika, ki je reven kljub temu, da ima okrog 80 oralov zemlje, je ta nesreča tako potrla, da je vse posestvo prodal g. Brudermanu iz Marenberga za 80.000 Din. sam pa si je izgovoril pre-užitek.
viere.
Nek; Robert Egender, nenavadno čeden mlad človek, je na zverinski način umoril svojo ljubico, bogato gospo Marijo Ano Arbel. Ženo. ki je imela veliko najrazličnejših dragocenosti, je po umoru razsekal in stlačil dele telesa v kovčeg Sedaj so dognali, da je bil zločinec popolnoma pod vplivom mlade kabaretne lepotice, po imenu Tereze Butagofgi, znane v Nici pod imenom »Rense la Bru-natte«. Tereza je prihajala v razne lokale, oblečena v dragocene kožuhe, ki so bili 'ast Arbelove. Tako oblečena se je lepotica kazala tudi na promenadi, v salonih Monte Carla in Cannesa, kjer je imela povsod mnogo prijateljev. Te dni so jo aretirali, bila pa je silno samozavestna. Zanikala ie, da bi bila z umorom v kakršnikoli zvezi in se je obnašala sploh silno drzno. Po več ur trajajočem zasliševanju pa je slednjič klonil njen odpor in ie ihte priznala: »Res je, Egender mi ie zaupal svoj namen. Skril je po umoru
tančno pregledali in ugotovili, da je pristna toda v trenutku ko je blagajnik hotel izplačati denar se je pri blagajni pojavil drug moški, ki s'e je prav tako predstavil kot blagajnik omenjene finan-
rejenimi ključi vlomil v blagajno fina/l-; čnega ministrstva, ukradel tam več prist nih izkazov jih izpolnil in žigosal s ponarejenimi žigi. Denar bi lahko dvignil pri vsakem poštntm uradu v svojem sa*.
čne družbe in tudi zahteval izplačilo | moljubju pa je šel naravnost v levji br-225.870 frankov, torej natančno isti zne-; log. To je postalo zanj usodno, kajti slu-sek kakor ga je zahteval njegov prednik, j čaj je nanesel, da se je prav tedaj poja-Predložil je jzkaz, ki je bil popolnoma 1 vil tudi pravi blagajnik in tako je bil p
sličen onemu prvega blagajnika.
Glavni blagajnik centralne blagajne je bil presenečen, spoznal pa je takoj, da gre za prebrisano sleparijo. Obvestil je policijo ter direkcijo finančne družbe in zvedel je, da je prvi »blagajnik« prebrisan slepar. V njem so spoznali mladega Korza Pietri Touissainta. ki je že pred dvema letoma na enak način sleparil. Mož je slučajno zvedel pri finančni družbi za
stolovec razkrinkan.
DVA ZANIMIVA KONGRESA.
Letos v juniju bo v Londonu 28. kon- 1 gres Rotarijcev. Na kongresu bo zastopanih nad 80 držav iz vsega sveta. V ; aprilu pa bo kongres v Monte Carlu, k’' ga je sklicala »Mednarodna zve-za človekoljubnosti, ki jo je poklical v življenje knez Monaca. Kongres bo v prostorih
vse podrobnosti. Nato je ponoči s pona- Mednarodne diplomatske akademije.
I Sobo Išče
Mali oglasi
Razno
APNENI PRAH
za gnojenje dobite v Kmetijski družbi, Maribor, Meljska c. 12.	232
Mastne in goste
POMIJE
dobite dnevno. Naslov v upravi lista.	314
ZASTONJ DAM
lepega psa, »Dogo«, dobremu gospodarju. Grajska starinarna, Trg svobode 1.	329
Posest
Tristanovanjska. novo zidana HIŠA
z malim vrtom naprodaj. Pobrežje, Gubčeva ul. 26.	330
Prodam
h žMjekja m sveta
NAJNOVEJŠA DRŽAVA SVETA.
Namestnik predsednika političnega sveta notranje Mongolije knez Teuar.g je poslal te dni drugim državam cirkularno brzojavko, v kateri jim sporoča, da je proglašena nova mongolska država »Meng Kuo«. Brzojavko je podpisal tudi vrhovni japonski poveljnik vseh mandžur-skih čet. General Sing Ji Sana je iriieno-van za poveljnika celokupne žandarme- vrednostne državne papirje izplačati riie in je o njem znano, da je bil največji 225.870 frankov obresti. Listino so na-
truplo v kovčeg. Našli ga boste v drevo-redu vrta za vilo njegove matere, kjer ga je zakopal pod nekim drevesom.«
Nadaljna preiskava je pokazala, da ie bil Egender popolnoma pod vplivom 24-letne kabaretne lepotice. Izrabljal je Ar-belovo in druge ženske, ki so se zaljubile vanj, da je mogel donašati darove demonski Terezi. Že dvakrat se je skušal Robert otresti vpliva svoje ljubice, vendar zaman. Pariški listi pišejo: — »Demonsko dekle si je Roberta Egenderja človeka slabotne volje, po načrtu popolnoma podredilo. Ta mala kabaretna pevka bo živela v kriminalni zgodovini kot »Niški vampir«.
PONESREČENA GOLJUFIJA.
Pariško finančno ministrstvo je bilo te dni pozorišče drzne sleparije, ki pa je bila v zadnjem hipu slučajno razkrinkana. Pri centralni blagajni ministrstva se je pojavil mladenič, ki se je predstavil kot blagajnik velike pariške finančne družbe ter predložil izkaz finančega ministrstva, na podlagi katerega mu morajo za razne
Prodam VLOŽNE KNJIŽICE
od Spodnještajerske ljudske posojilnice do Din 15.000.—. Mestne hranilnice mariborske do Din 20.000, Prve hrvatske ;štedionice do Din 25.000. Posojilnice v Slatini do Din 4000.—. Naslov v upravi »Veternika«.	261
* Malo rabljena grongo in malo ribice. Gostil-i SPALNICA IN KUHINJA
DANES prispele sveže morske
ribe.
na Vicel, Rotovški trg 8. 330
Dam 8 mesecev starega FANTKA za svojega. Naslov v upravi »Večernika«.	321
PREKLICUJEM ŽALJIVKE,
ki sem jih izrekel.v gostilni Mernik, Studenci, gostilničarki in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Vrbenjak A., Radvanjska 2(1.	322
Službo dobi
zelo poceni na prodaj. Mlinska uL_28.	324
IZVRSTEN RADIO-APARAT
znamke »Nora« poceni naprodaj. Naslov v upravi »Večer-
nika«.
GOSPOD
išče malo. lepo oprcmljend sobo z vso oskrbo aji tudi brez za takoj ali s 1. tebruar-jem. Ponudbe na upravo »Večernika« z navedbo cene pod šifro »Centrmu mesta«. 328
Stanovanie
Oddam lepo enodružinsko STANOVANJE na deželi blizu postaje Cirkni-ca. Vpraša se v gostilni Kat. Muršec, Cirknica pri Št. liju v Slov, gor.	317
Lepo, solnčno, štirisobno STANOVANJE oddam s 15. februarjem. Gregorčičeva ul. 12,	331
DVOSOBNO STANOVANJE
z cvent. uporabo vrta oddani takoj ali s 1. februarjem. — Tomšičeva 32.	318
SORO IN KUHINJO
oddam dvema osebama s 1-ali 15. februarjem. Naslov v
323 I upravi »Večernika«.
325
SPREJME SE MAJER
s 4—S delovnimi močmi, med njimi 3 moški, za Walcher-dvor na Fali. Ponudbe nasloviti na: Schmiderer. Maribor. Koroška cesta 28.	319
Sobo odda
ODDAM SOBO.
veliko in svetlo lepo opremljeno. boljšemu gospodu v Strassmaierjevl ul. 28-11, stanovanje 9.	4
Danes zjutraj nas je za vedno stila naša draga mamica in žena
Nepozabno pokojnico bomo pokopan v petek, dne 24. januarja ob 15. uri na magdalenskem pokopališču na Pobrezai. Marlbor-Ehrenhausen, 22. jan. 1936
335	Žalujoča	družina,
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVO.! REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Maribora.