It. 17.
Poštnina plačana v gotovini
» dne % marca 1923.
fzbaTfc vsako sredo in petek.
LdtO V.
1

Glasilo »Samostojne W kmetUske stranke sa SlovanUo".
Naročnina i
celoletno
stoletno
Din
Din 10«—

f= ::::;::::::::::: §«« Posamezna Itcvilka .................. uin t —
pomagaj si sam, ln svofe stališč® v državi uravnaj si samI
Inserati s 1 mm lascratnega stolpiča staae xa»
L
male oglase . . uradne razglase
. , , , Din 0-21 .... Din 0^0
reklame po dogovora
Uredništvo in upravništvo lista ie v Ljubljani, Kolodvorska tilica 7. v hiši »Ekonoma".
■ nji« m i m. 11 ■!■' i jiai ■■MiiiiLiii.iniLiiniiii_■u «■»—MMit1 r M r n—BI MTIT ~~	^ffSHi A.nMt'lll"i llinHIlMHTMrHinrriTi ii w 11 lllfrT^HTpr^TTrrnBBI
Odkritja župnika Škerbeca. — Kaj pravi župnik Škerbec o klerikalcih. — Kaj pravi župnik Štrajher o »Domoljubu'4. — Odiranje voznikov v Ložu. — Jan v zadregi. — Velikanska polomija Brodarja v Dupljah. — Klerikalci proti zborovalni svobodi. — Pucelj rešil klerikalce pred zaporom. — Veliki ameriški državnik Lincoln in naši klerikalci. — Kako so delali demokrati v Bučki za kmete. — Oklofutani kaplan Krušič. — S jajen potek naših shodov. — Laži prof. Sušniša.
Toda na drugi strani se moramo odkritij župnika škerbeca veseliti, ker so ona dokaz, da zmaga resnica in da njene zrnate ne ustavi nihče. In mi smo se borili za resnico in se
bomo tudi naprej, zato v boj proti vam, ki ste pogazill i slovenske i ljudske interese, pa se nazivljcte Slovenska ljudska stranka.
»Ljudski dnevnik« z dne 27. februarja prinaša nad vse zanimiva odkritja župnika Škerbeca o delovanju sedanjih voditeljev SLS. Ta odkritja so naravnost uničujoča za sedanjo SLS, ker kažejo z neizpodbitno jasnostjo, da je bila že od nekdaj SLS strankarska In osebna korist več, ko pa blagor naroda. Zato so bili in so največji škodljivci naroda in gorje njemu, če s temi prevaranti ne obračuna.
Pa pustimo, da govori župnik %srbec sam, ena najbolj verodostojnih prič iz nam nasprotnega tabora.
Župnik Škerbec pravi:
»Pok. Evg. Lampe je pisal dnevnik; vsak večer je ali kratko napisal ali natipkal, s kom in kaj je govoril in kaj delal tisti dan. Za moralno stran vsega »mladinskega« boja proti tedanjemu načelniku stranke je značilna sledeča notica v Lampetovem dnevniku: 11. oktobra 1916. Dr. Tavčar rekel, da je bil pri njem g. N. R (ime izpustim, da ne bom oseben. Šk.) in ga nagovarjal, naj napredna stranka ne pritrdi pogojem koncentracije slovenskih strank, da bo Šusteršič blaml-ran.«
Torej leta 1916, ko je najhujše divjala avstrijska soldateska, ko je bil skupen nastop vseh Slovencev najbolj potreben, niso klerikalni voditelji hoteli, da pride do slovenske koncentracije in sicer samo zato, da blamirajo dr. Šusteršiča!
KUub temu poraznemu dejstvu pa hoče veljati dr. Korošec še danes za očeta majniške deklaracije, Čeprav so bili ravno "klerikalci tisti, Id so že leta 1916 preprečili skupen nastop Slovencev.
Odkritje župnika Škerbeca pa moramo izpopolniti. Gospod župnik pravi, da se boji biti oseben In da zato ne imenuje onega čednega posredovalca. Mi takih obzlrov ne poznamo in smo nasprotno mnenja, da ie treba politične voditelje brezobzirno razkrinkati, če je njih delo v Škodo naroda.
Zato povemo tudi Ime tega posrednika. Od starega prijatelja dr. Tavčarja smo namreč izvedeli, da nI bil dotični posredovalec nihče drugI ko
profesor Evgen Jarc, k! Je ie danes eden od nplivnlh voditeljev SLS, saj ga je ta postavila za podpredsednika »Kmetijske družbe«.
Čeprav ima sicer profesor Jarc vedno na razpolago lepe besede za
politično moralo, se vendar ne čudimo, da je prevzel žalostno uiogo posrednika za razbitje skupnega slovenskega nastopa, zakaj doživeli smo že leta 1908, da je profesor Jarc molčal, pa čeprav je bil aktivni politik, ko je njegova SLS razbila skupen nastop Slovencev.
Leta 1908, ko so padle septem-berske žrtve, ko je ves narod zajel tako Čist ogenj slovenskega rodo-ljubja, da bi mogli zrušiti vse nemške gospodarske postojanke med nami, tedaj je bila zopet SLS, tista, ki je za ceno 50.000 kron Kranjske hranilnice obsodila bojkot proti Nemcem. Zgodovina se ponavlja. Ali leta 1908, alt leta 1914, ali leta 1916 vedno so bili eni in isti, ki so ubijali narodno zavest, vedno je bila to SLS in njeni voditelji.
In sedaj leta 1923 pa pridejo prav Isti ljudje In krlče, da so edini odrešenikl slovenstva!
Kdo je tako slep, da vam more verjeti? Kje je le eno dejstvo, ki govori za vas?
AH ste mar krvave!! za narod? Tisto pa tisto I Ko je ves narod krvavel, ste sedeli vi lepo doma in gonili druge v smrt!
Ali ste bili mar preganjani? Ko je zdihoval narod po ječah, ste vi bili tisti, ki ste ovajaii ljudi. Ali se ne bojite duha Kromarja?
Ali ste mar žrtvovali premoženje fn denar za narodno stvcr? To pa gotovo najzadnje. Ko je bilo vse sestradano, ste bili vi še siti in ko so reveži se potikali in se še potikajo po vagonih, ste zgradili palačo za palačo, v katerih je mesto le za bogatine!
AH ste mar narodn priboril! pravic In mu olajšali težko žlvlisn'e? Tedaj, ko je šlo za narodne pravice, ste mislili na sebe in zato so postali vaši voditelji ministri, narod pa je zgubil brate in zgubil pravice! Življenje pa ste lajšali vedno le sebi in blagostanje je bilo pri vas stalno ugnezdeno.
Kar nas je borcev za narodne pravice, smo od nekdaj znali, kdo da ste. Zato smo vedno se borili proti vam, zato smo v daljni Sibiriji z glavo zmajevali, ko smo brali iz plsmov naprednjakov slavospeve na dr. Korošca. Te slepote nismo razumeli.
Danes doživljamo svoj-i zadoščenje, ko vstajajo poštenjaki iz nasprotnega tabora, ki je bil nekdaj vaš in potrjujejo to, kar smo trdili ml Bridko je za nas to zadoščenje, ker je z njim zvezana nesreča naroda.
Naša skrlniica ie na ICraniskem
—
Na Štajerskem le naša sterFnlžca
fupstik Škerbec o klerikalcih.
V	svojih odkritjih pravi župnik škerbec, potem, ko opisuje, kako so se borili mladini, to je sedanji voditelji SLS proti Šušteršiču, sledeče:
»Gospod prošt Kalan se bo morda še spominjal: Bilo je leta 1912., ko je prišel k njemu še živeči dekan N. in mu rekel: Zvedel sem od popolnoma zanesljive osebe, ki Je bila poleg, da so na zborovanju nekaterih naših Inteligentov sklenili, najprej okupirati gospodarske organizacije, da se potom njih polaste politične moči.« Gospod prošt Kalan tega takrat ni hotel verjeti. Kasneje je omenjeni gospod o tej zadevi zopet poročal na zborovanju K. T. D., a ga je g. Kalan zavrnil: »Ti vse črno gledaš«. Gospodje duhovniki, ki ste bili poleg, se boste tega še spominjali.
V	začetku že je bila gonilna sila vsega boja: vsesti se k bogato obloženi mizi, ki sta jo napravila pok. Lampe in dr. Šušteršič in petem igrati »sijajne« vloge narodnih — ljudskih politikov in voditeljev. Kjer
pa izvira političen boj iz egoističnih ozirov, tam je najbolj — umazan.«
Stoji ko pribito. Samo poglejte sedanji volilni boj in zgražati se morate, na kak način ga vodijo klerikalci. Vse opsujejo, vse oblajajo, vse zlorabljajo, z noži in s šnopcem delajo, samo da bi njih stranka, ki je korito, uspela!
Tovariši! Boj z dobičkarji nI nikdar lahek, toda nujno potreben, zakaj vedno gre pri tem le za eno. Ali zmagamo dobičkarje in rešili smo sebe, ali pa zmagajo dobičkarji in mi smo njihov plin.
In to je glavni pomen marčnih volitev. Zavedajte se tega in delajte ter žrtvuje, ker ni zmage brez žrtve!
Agitirajte in razkrinkavajte sleparje, ker ni zmage brez dela.
To je vaša dolžnost do kmetske misli, pa tudi vaša dolžnost do potomcev! Gorje vam in narodu, če je niste izpolnili!
nislov prof. Suiftik^.
Verodostojna oseba nam je sporočila, da ste govorili dne 26. februarja na shodu SLS v Toplicah med drugim tudi sledeče:
1.	Da je bil letnik 1898 na Vašo intervencijo odpuščen.
2.	Da je bil po Vaši zaslugi ukinjen davek na vino, in
3.	Da je edino Vaša zasluga, da je obrtnik oproščen poslovnega davka.
Gospod profesor SuŠnik! Ce ste to trdili, in nimamo prav nobenega vzroka dvomiti, da ste to trdili, potem trdimo, da
ste nesramno lagali.
Poživljamo Vas, da se objasnite, oziroma da vložite proti nam tožbo!
Izjavljamo, da bomo nastopili pred sodiščem za svojo trditev dokaz resnice in da bomo naveli ime pisca tega poziva.
Uredništvo »Kmet. lista«.
Dostavek. Vsem tovarišem in tu-
di nasprotnikom pa bodi povedano
sledeče:
Vse tri stvari, ki si j'h lasti v svoji nesramnosti prof. SuŠnik, *o dosegli naši po-iancl in vsi klerikalni poslanci od Korošca pa do atka, oziroma do Ncmaniča, da ne razžalimo to brezpomembnost, so pri tem tako nedolžni, da ne morejo biti bolj.
Jasno ko beli dan je, da opozicijo-nalec ne more ničesar doseči. Vendar ni na svetu tako neumne vladne stranke, da bi nasprotnika krepila s tem, ker mu pomaga, da doseže uspehe.
Nasprotno! Ce zahteva kako stvar opozicijonalec, potem vlada nalašč ne ustreže, samo da udari opozicijonalca.
Taka je pripresta resnica, ki Jo uvidi vsak. ki je pa noče pripoznati prof. Sušnik. In zakaj Je neče pripoznati?
Tudi na to ve odgovor vsak!
Velik shod SKS ¥ Imomliu.
Nobena stvar ne jezi naše klerikalce tako, ko kadar priredimo na semanjl dan velik shod. Zlasti pa jezi naše klerikalce to sedaj, ker so sejmi dobro obiskani in ker je cena živine, vsled od nas doseženega prostega izvoza živine, primeroma dobra. Nikjer tako, ko ravno na semnju morejo vsi naši pristaši natančno dokazati, da je naša politika dobra, kajti edino naša politika je delala na tem, da dobe kmetski pridelki dobro ceno. Klerikalci gor, živini cena dol, samostojni gor, živini cene gor! To govore že danes liudfe po sejmih in zato tak bes klerikalcev nroti našim shodom na semanjih dneh.
Njih nekrščansko sovraštvo pa izvira tudi iz drugega vzroka.
Nikdar se ne zbere toliko ljudstva, ko na velikih letnih sejmih, ki so dostikrat pravi ljudski tabori. Naši klerikalci na, vse preobloženi z grehi, se boje, da bi prišla resnica na dan. Zato kri5e: ne berite drugih ko naših časopisov, zato se trudijo na vso moč, da bi preprečili naše shode, zlasti one na semniih.
Toda nai bodo prepričani naši klerikalci: Ubijanje resnice je hudičevo delo. In kakor ne bo nikoli zmagal hudič, tako gotovo tudi nikoli ne bodo zmagale klerikalne laži. Resni-
ca bo vseeno prodrla in to dokazujejo naši shodi zaporedoma.
In to čutijo klerikalci in zato so kar pobesneli, zato so se zaleteli k najbolj barabskim sredstvom. Ne morejo več vliti svojim pristašem idejnega ognja, zato vlivajo v nje ogenj alkohola. S šnopsom in nožem v Žubini, s šnopsom in gor-jačo v Črnomlju. To je najnovejši način klerikalnega boja.
Kje ste gospod Kalan, da udarite po brezvestnih zavajslcih ljudstva, kje ste gospod Kalan, da čuvate duševni preporod ljudstva.
Zapomnili ?i bomo Vaš molk in ne čudite se, če Vas poženemo z neiskrenim človekom, ko molčite na take izrodke politične borbe.
In ?hod v Črnomlju je razgalil vso podlost, vso propalost klerikalne strsnkc
Oni Skubic, ki Je po^al nesreč' neg'' rodbinskem cv,et'» Kro*n?rfr na n?ori?5e, oni isti Skubic je napojil klerikplne kričače, da so se obnašali ko sodrga iz pomorskega mesta, da so bili v sramoto vsemu kmetskemu ljudstvu.
Vedli so se tako nizkotno, obnašali tako nedostojno, da so hoteli nastopiti or^niki In posaditi najbolj
divje kričače v ječo. Toda tov. Fa-celj je nastopil za nje in povdaril, da so to le zapeljančkl, da se pa glavni krivci skrivajo za njimi.
in čeprav so klerikalci na najbolj oduren način kršili zboroval? no svobodo, je vendar tov. Pur celj odklonil vsako orožnliško pb-moč, ker resnici ni treba, da bi se opirala na bajonete.
Vedno lažnivi »Slovenec«, ki pO» staja vedno bolj izmeček podlosti, pa piše, da so tov. Puclja obvarovali pred množico le orožniki. Kako nesramna laž je to, se vidi najbolj iz tega, da je bila ogromna večina zboro« valcev trdno na naši strani in da je tov. Pucelj kljub vsemu kriku klerikalcev, kljub njihovim divjaštvom govoril In razgalil klerikalne slepar rije.
Shodu je predsedoval tov. Čimer® man, ki je takoj podelil besedo tqv. kandidatu Makarju. Za njim ie govoril tov. Pucelj.
Ker se ne upa pokazati Nema* nič na javnem shodu, ga je predstavil ljudstvu tov. Pucelj. Njegova odkritja so bila naravnost senzacija zlasti, ko je povedal, da se je četo Korošec v skupščini Neinaniču smejal, ker Jo tako neumno govoril.
Tov. Pucelj je nato popisal delo SKS za podeželsko ljudstvo. Zlasti pa je povdaril njeno delo za vinorodne kraje. Tako je edino SKS dosegla, da je bil popolnoma prepovedan uvoz laškega vinain edino SKS je bila, ki je skrbela, da so se odpravile glavne ovire za Izvoz našega vina na češko, kar so zakrivili klerikalci.	r
Govor tov. Puclja je naredil na vse mogočen utis in ni čuda, da so zato klerikalci razgrajali, kar so le megli. S tem pa niso dosegli drugo, ko da ie vse soglašalo s tov. Pucljem, ko ie dejal: »Nobena reč re dokazuje tako jssno propadanje SLS ko to, da se poslužuje takih ljudi!«
S krikom In tuljenjem, s šnopsom in rasbiianjem so hoteli klerikalci razbiti naš shod v Črnomliu. dosegli so na le eno, da ?n se zadnji poštenjaki obrni1! od niih.
In to nam zadostuje.
Naj imajo oni smeti, na! TmalO oni backe. mi ra hočemo poštene in znrčaine ljudi, ki mislijo samostojno s svojo glavo In ki časte resnico.
Le taki ljudje so kvas konečne zmsee in samo za končno zmago se borimo!
ir Metlik*.
V nedeljo po maši je bil v Metliki velik shod SKS in sicer pod milim nebom, kar podčrtujemo, "ker se razven SKS ne upa prirejati takih shodov prav nobena druga stranka. Shoda se je udeležilo nad 600 ljudi, ki so bili po ogromni večini naši pristaši. Poleg njih pa tudi par klerikalnih kri-čačev, ki so s krikom hoteli zadušiti glas pravice. Ti nesrečni zapeljancl so se obnašali tako nedostojno, da so se končno sami sramovali. Nekatere od niih pa je prijel tudi naš kandidat D ako M a k a r tako trdo, da so osramočeni umolknili.
Kot nrvi je govoril tov. dr. Drago Maruš'č.
Povdarjal je velikanski pomen sedanjih volitev, ki so za blagostanje vsega podeželskega prebivalstva naravnost odločilnega pomena. Zato je treba, da voli vsak po svoji zdrav« pameti in da ne nasede takoj praznim geslom. Apel na pamet je navzoče klerikalce tako razžalil, da so pričeli ne kričati, temveč naravnost tuliti in besneti, da se je vse zgražalo nad klerikalno podivjanostjo.
Dr. Marušič je prešel nato na kritiko naših političnih nasprotnikov, zlasti n?ših klerikalcev. Opozarjal je,
SSHP


vjttfci vsilila tiskovnega sklada ^Samostojne kmetijske stranke"*

da vara SLS že 30 let slovensko ljudstvo. Prav posebno pa je ta sleparija očitna sedaj, ko nastopa SLS pod krinko avtonomistične stranke, čeprav je bil ravno dr. Korošec tisti, ki te dne 1. decembra L 1918. to avtonomijo zaigral.
Svoj uspešen govor je zaključil tov. Marušič z besedami ameriškega predsednika, velikega Lincoina, ki je dejal:
You can fool some people ali the tirne, you can fool ali the people some tirne, but you never can fool ali the people ali the tirne.«
Kar pomeni po slovensko: »VI morete varati nekatere Hudi ves čas, vi morete varati vse ljudstvo nekaj časa, ampak vi nikdar ne morete varati vse ljudstvo ves čas.«
Po dr. Marušiču je govoril kandidat tov. Dako Makar, ki si je privo-
ščil nekaj najbolj glasnih klerikalnih
kričačev. Vsi ti kričači so imeli toliko masla na glavi, da so morali kar umolkniti. S sramoto pokriti so se potem splazili ti žalostni junaki s shoda, ljudstvo pa je spoznalo, da je slaba tista stranka, ki jo zagovarjajo ljudje s tako temno zgodovino. Nobeno čudo zato ni, če se boji klerikalna stranka resnice prav tako, ko njeni pristaši.
Oliha vkup štriha, pravi pregovor in metliški shod je to jasno dokazal. Pri nas so bili le trezni in pre-vdarni ljudje, ki hočejo zmago resnice in ki so nasprotni kričaštvu, pri klerikalcih pa propalice in nasprotniki resnice..
Sramota je padla na klerikalce na metliškem shodu in to nam zadostuje!
Volilna borba.
Najbolj lažnjiv list na svetu
Je »Domoljub«, je javno dejal župnik štrajhar. Res Je, toda ne popolnoma. Župnik Štrajhar je pozabil dostaviti, da je »Slov. Gospodar« »Domoljuba« vendarle že dostikrat prekosil. Impozantna shoda SKS. v Podgradu ln na Težki vodi.
V bližini gričevja, kjer so nekdaj zborovali Mihov ski grofje, so se zbrali naši kmetje in orbtniki na im-pozanten shod SKS. Na shodu sta poročala tov. Globelnik in Ogrič ter dosegla sijajen uspeh. Klerikalna sleparija je bila do kosti razgaljena.
Enako sijajen je bil shod na Težki vodi. Ljudstvo se je glasno zgražalo nad izprijenostjo klerikalnih voditeljev, ki barantajo z vero prav tako, ko z narodnostjo, ki se zatekajo prav k vsakemu sredstvu, samo da bi cvetela njih stranka, korito za voditelje.
Oba shoda sta jasen dokaz kmet-sko-obrtniške zavednosti, ki bo dne 18. marca pometla razne profesorje in doktorje.
Svež in krepak veter veje iz Gorjancev in 18. marca bo odpihal ljudske sleparje!
Dobro nspel shod SKS v Artlčah.
Trdna in krepka trdnjava SKS so Artiče. Od 16 občinskih odbornikov so namreč samo trije klerikalci. Artiče so klerikalce zato že dolgo bodle. Toda vsi njih napori so bili zaman, ker prezavedne so Artiče, da bi se mogli v njih utrditi klerikalni sleparji.
Ker so bili vsi napori klerikalcev zaman, zato so skušali, da si vsaj navidezno osvoje Artiče. Farbarija je od nekdaj njih glavno opravilo ln temu so ostali zvesti tudi sedaj.
V nedeljo je Imel v Artlčah shod tov. Mrmoija. Ljudstva se je nabrala velika množica. Klerikalni namestnik Cerjak je zbral kdovekod in pripeljal v Artiče tolpo, po njenem obnašanju jih pač ne moremo nazvati drugače, fantallnov, ki jih je do skrajnosti napil. Pijani fantalini so nato razgrajali, ko da bi bili v kaki menažeriji. Naši so nato potisnili Cerjaka na oder, da govori. Toda mevža mevžasta se sploh ni upala govoriti in mu tega tudi sami kleri-aklci niso pustili, ker je znan kot taka reva, da bi Jih blamiral do kosti. Da prikrijejo to svojo polomijo so klerikalci še bolj kričali, da je presedalo vsem.
Množica je nato odšla v gostilno Znidaršič, napolnila zadnje kotičke
in tov. Mrmoija je Imel nato velik in silno uspešen shod.
Taka je resnica o shodu v Arti-čah, katoliški »Slovenec«, ki se dvakrat zlažeš, če le enkrat usta odpreš.
Sijajen shod SKS v Sromljah
je imel v nedeljo tov. Mrmoija. Učitelj Senica je pripeljal na shod svoje izobraževalno društvo in hotel ž njim shod razbiti. Lepo izobrazbo širijo klerikalna izobraževalna društva. Pa namen Senice se je popolnoma ponesrečil. Naši so prijeli Se-nico trdo, da je moral biti takoj tiho in nato se je vršil shod tov. Mrmolje mirno, v čast kmetski misli.
Znamenit shod na Bizeljskem.
Na Bizeljskem so ob cesti hkrati zborovali naši, klerikalci, socijalisti in Novačanovci. Počasi pa so se vsi shodi strnili v en shod, ker so vsi prišli na shod Drofenika. Shod se je vršil mirno in je bil za nas pomembna in razveseljiva zmaga.
Oklofutani kaplan.
Eden najbolj razupitih kaplanov Slovenije je brezdvomno Krušič v Št. Petru. Njegovo obnašanje je naravnost pobalinsko. Ni čuda, da je dobil zato na Novačanovem shodu v Kozjem to, kar je iskal, namreč par krepkih zaušnic. Da bi mu teknile!
»Sodite po delih!« je naslov klerikalne volilne brošure. Laž slavi v tej brošuri orgije. Koliko je vredna ta brošura se vidi najbolj iz tega, da si jo ne upajo klerikalci niti javno prodajati, temveč, da jo dajo v roke le patentiranim backom in pa koruptnim plačancem! Samo to dejstvo pove več, ko vse laži v tej brošuri, najsramotnejši, ki je sploh izšla v slovenskem jeziku.
Dr. Brejc je imel v št. Vidu govor, v katerem je skušal prati klerikalce in sebe. Pri tem pa je tako zavijal in tako lagal, da je sedaj še bolj črn, kakor je bil.
Gospod Brejc, mesto da toliko govorite, dajte raje enega svojih gozdov za slovensko avtonomijo in potem Vam bomo vsi takoj verjeli. Saj veste še bolje ko mi, koliko da bo veljala slovenska avtonomija in zlasti, če bi bili vi njen predsednik.
O govoru dr. Brejca pa izprego-vorimo prihodnjič kaj več.
Dr. Korošec
prireja shode samo po Kranjskem, zakaj ne priredi nobenega shoda
doma? Odgovor, ker se ne upa, ker ga sosedje predobro poznajo in bi mu pošteno uro navili, če bi se med njimi pokazal. Korošec misli, da na Kranjskem še lahko v kalnem ribari, pa tudi tu ga nihče ne mara. Zato doma sedi in jezo kuha na vse, posebno pa na svojega bivšega šefa dr. Šušteršiča. Da, tako je, če dva preveč brihtna iz ene sklede kašo jesta. Vsak bi jo hotel sam zase.
Gospod dr. Kukovec ali res?
»Tabor« z dne 1. marca piše, da je poslal gospod dr. Kukovec Štefanu Kuharju Izjavo, da bi (ne da bo) odstopil, če doseže Kuhar zakonit
količnik. Enako izjavo da je poslal
gospod dr. Kukovec tudi kandidatu Rebeku.
Bojimo se, da dr. Kukovca po 18. marcu ne bomo mogli spomniti na obljubo, kajti popolnoma izključeno je, da bi dobili demokrati v Prekmurju za količnik potrebno število glasov. Še bolj izključeno je, da bi to dosegel g. Rebek. To ve tudi dr. Kukovec sam.
Zato prosimo gospoda Kukovca, da objavi obe svoji objavi, ker le tako se izogne zelo verjetnim poznejšim očitkom, da je potegnil i Kuharja i Rebeka.
Ali je vest »Tabora« torej točna?
Tovariši sosedi®!
Volitve v skupščino se bližajo in treba se je odločiti koga in kako bomo volili. Vedeti je treba, da smo kot kmetski stan najbolj zavarovani, če se držimo svoje stanovske kmetijske stranke, ki jo označujemo s samostojno. Prvič zato, ker smo člani kmetskega stanu in se je SKS izkazala kot za kmeta dobra ln koristna stranka. Koristna posebno zato, ker le po lastni kmetski stranki zamore-mo doseči in uveljaviti svoje potrebe in zahteve.
Če druge stranke niso z njo zadovoljne, ni čudno, ker vabijo vse kmeta v svoje vrste, da ga obvladajo in izžemajo. Da bi kmet prišel do veljave tega one ne trpijo! Zatorej taka gonja proti stanovsko kmetski stranki.
Večkrat se sliši enega ali drugega, ki pravi, da kmet nima nobene veljave, ali temu smo kmetje krivi, ker nismo edini in združeni.
Bi kmalu videli, ali bi imel kmet veljavo ali ne, če bi bili združeni kmetje, kmetski delavci in obrtniki in si svoje zastopnike sami izvolili. — Kako hitro bi oni zabavljači utihnili in lepo prilezli ter rekli: »Saj smo tudi mi z vami!« Sedaj pa, ker nismo bili složni in se delimo na vse strani, je bilo vzrok, da so kmeta le takrat upoštevali in se mu prilizovali, kadar so beračili za njegove glasove. Zato zakličimo tem političnim beračem. Nič več naših glasov za vas, ker sami hočemo gospodariti in so-odločevati tam, kjer se razpolaga z našimi žulji — z davki. VI nas le za nos vodite, obljubujete in nič ne storite, ker nočete. Krivice, ki se godijo, treba odpraviti, davke zenačiti in s pametnim delom našo valuto dvigniti. Uslužbencem hočemo njih delo plačati, da bodo lahko živeli. Kar sami ne bi zmogli storiti, bomo to združeni s hrvatskimi in drugimi kmeti (zemljoradniki).
V nas kmetih je poštenje in nepokvarjena sila, da bomo krenili po oni poti, po kateri edini zavlada zadovoljstvo, to je po tisti poti, ki se je malo kdo še drži, ki pa je označena v nauku Kristusa — v ilubeznl do bližnjega.
Tovariši! Kmetski stan je največji stan v državi in ni treba, da hodi okoli drugih strank in oseb ln da išče svoje pravice, zakaj to si lahko sam z enim mahom zagotovi. Združimo se in zmagali bomo, in kmetski stan bo kot pravičen, tudi spoštovan!
Pravijo kmet je preneumen in ni za vlado. Jaz pa rečem, da kmet ni neumen in prav gotovo bi tudi najbolj preprost kmetič ne ustrelil toliko kozlov, kakor so jih tisti učeni gospodje ob in po preobratu.
Tovariši — sosedje! Nad 30 let delam med narodom za ljudstvo in sicer tiho in brez hrupa, tudi to pot ni bilo moje hrepenenje po časti, ampak pošteni kmečki možje in ugledni člani drugih stanov so mi ponudili kandidaturo. Iz ljudskih rok torej sem jo sprejel. Kadar sem delal za narod ali ljudstvo, bilo je moje delovanje skrajno nesebično. Delal sem pošteno, nikdar nisem poznal sebe In nikdar prodajal značaja svojega. Tudi sedaj hočem delati za narod in ljudstvo, kakor mi moje srce veleva, ker poznam potrebe in želje kmetovalca, ker sam živim med vami. Svojega poštenja pa ne prodam ne za denar in ne za nobeno čast.
Ker moram delati in skrbeti zase in svoje, mi ni mogoče iti k vam od vasi do vasi, od hiše do hiše. Zato pa sem napisal te vrstice, katere preberite večkrat in prevdarite pred-no greste na volišče. Resnične so moje besede, ker laži ne maram. Volite po poštenem svojem prepričanju, ne glede na to, kaj so vam natrobill. Nobene zamere in nikogar se bati, ker nikogar ne briga in nikomur niste dolžni povedati, koga ste volili.
Pozvali ste me, ter mi ponudili kandidaturo za novomeški okraj, ker me poznate. Sedaj je na vas, da storite svojo dolžnost!
Ta druga skrinjica je naša kmetsko stanovska skrinjica. V to spustite krogljico — da kmetski stan ne bo teptan!
S kmetskim pozdravom!
Vaš odkritosrčni
Anton Kline, posestnik in župan na Gor. polju.
Kmetski stan je v naši državi najštevilnejši. Vsaj ga je približno 80 odstotkov. Zato bi moral kmetski stan, kot najštevilnejši tudi odločati v državi. Žalostna resnica pa je, da ie kmetovalec danes še premalo politično zrel in da nasede zato raznim meščanskim strankam, ki poznajo kmeta samo pred volitvami, kadar rabijo kmetske glasove.
Zlasti naši klerikalci se kar tope same ljubezni do kmeta in obljubljajo vse mogoče, samo če zmaga njih avtonomija. Paradiž pride tedaj na zemljo.
Poglejmo pa malo bližje te kmetske prijatelje in njih delo in sicer tedaj, ko so bili na vladi.
Ali ni bilo tedaj zabranjeno klanje telet in prepovedan izvoz živine?
Kaj pa so storili za kmeta potem
ko so bili v opoziciji!
Ničesar ne ve povedati o tem zgodovina in samo to vemo, da so zašli tako daleč, da so se zvezali s komunisti, ki so očitni sovražniki kmeta in svete cerkve.
Pa naj še kdo danes verjame, da je vera v nevarnosti!
In poglejmo, kako so se ozirali na kmeta pri postavljanju kandidatovi
Na prvih mestih so sami nekmetje in celo Gostlnčar, zastopnik zveze fabričnega delavstva je pred predsednikom Kmečke zveze Brodarjem. To pa menda zato, ker je Gostinčar proti izvozu živine.
No, lepa avtonomija bo to, ko bo v njej imel Gostinčar večji pomen, ko pa predsednik kmečke zveze. Prepovedali bodo izvoz živine, da bo boljše živela mestna gospoda, kmet pa bo uboga para, kakor je vedno bil.
Sploh se mi zdi, da ne bo avtonomija nič drugega ko novo finančno breme, za avtonomistične voditelje pa novo korito, za katero se tako pehajo.
Sicer pa, bodite preverjeni vri, kar je tov. Pucelj tudi opetovano povdaril: če bo avtonomija res potrebna slovenskemu kmetu, potem bo Samostojna kmetijska stranka vedno gledala, da jo uveljavi, saj ima može na svojem mestu, ki zato obljubljajo tudi le to, kar se da izvršiti.
Vedno na braniku kmetskih koristi so bili voditelji SKS in to bodo tudi v bodoče.
Gospodom od SLS pa je treba povedati z vso odločnostjo. Tisti Časi, ko ste kmetu samo komandirall, so minuli. Danes misli kmet s svojo glavo in zato je postal kmet polnoleten in svoboden. Zato ima danes kmet svoj lastni dom, svojo Samostojno kmetijsko stranko, ki je temelj kmetske misli, ki je edina prava zastopnica kmetskega ljudstva.
Zato tovariši! Na delo — na plan! Volitve so pred durmi! Širite naš list in zbirajte za tiskovni sklad!
Stara pravda nas kliče na deloj, Stara pravda nas zove v boj, ki bo dne 18, marca.
Ali niso danes slične razmere fco pred 350. leti za časa Matije Gubcat
Ali se ne napada naših voditeljev z isto besnostjo? Zakaj so vse klevete na tovariše Puclja, Drofenika, Mrmoljo In druge, ki so počeli kmetsko gibanje in ki so danes njegovi voditelji.
Voditelje hočejo ubiti, da bi tako
uničili kmetsko gibanje samo, da bf bila potem pokopana kmetska misel!
Samo temu namenu služi nasprotno časopisje, ki dan za dnevom napada naše voditelje in sicer z vsem demagoštvom, ki ga zmore le do kosti izprijen človek.
Strnimo svoje vrste, da bo <fat 18. marca dan obračuna za vse sleparje in zavajalce ljudstva!
Dne 18. marca vse krogljice * skrinjo SKS.
Polomila Brodarla.
V nedeljo je priredil v Dupljah klerikalni kandidat Brodar shod. Na shodu pa je bilo pristašev SKS toliko, da so oni maloštevilni eselesarti v morju samostojnih kar utonili.
Janez iz Hrastja je bil ves preplašen in ni mogel iztisniti dolgo no»
Pisma z Murskega polja.
(Nadaljevanje^ II.
Murska polja so od Gradca doli 4: Graško (dolgo okoli 25 km), Lipniško ;20 km), Cmureško (15 km) in Radgon-sko-Ljutomersko-Prekmursko, to je V e-I i k o Mursko polje (okoli 50 km), r led jimurja več ne moremo prištevati k Murskim poljem, ker ga je veČina že tudi v Podravju t. j. med Muro in Dravo (zato »Medji-Murje«).
Polja so razne Sirjave: Graško je povprek široko 8 do 10 km, Lipniško in Cmureško okoli 6, naše pri Ljutomeru (od Ljutomera do prekmurskega Dubrovnika) 20 km, pri Apačih in prav tako pri Radincih — Radind so nekako ravno v sredini podolg polja — okoli 10 km.
Se pred par sto leti so vsa ta polja bila popolnoma slovenska: Gradec sam Je bil v 16. in 17. stoletju pol slovenski, pol nemški. V vsej graški okolici pa so bili tedaj »lovenski župani. (To je priznal na nekem povojskinem predavanju neki graški profesor v Gradcu samem!) — Zdaj je Graško polje popolnoma nemško*, in Lipniško polje in
• Še leta 1886. Je, ko sem se Iz Gradca vozil, v Wfldonu z vlaka šla stara ženica, o kateri so sopotniki rekli, da je v tamošnji okolici zadnja žena, ki ie samo slovenski zna.
Cmureško sta že tudi skoro do zadnjega ponemčeni. Pa še celo v Radgonsko-Ljutomerski t. j. južnozapadni del našega polja, na pravo Mursko polje so se vgnezdili poprejšnja stoletja, ko so tedanje kuge tukaj več ljudstva pobrale — nemški kolonisti — v ApaČji dol, in z leteh in emureških nemških sosedov pri-pomočjo pa s pritiskom vlade je ponem-čilo se mesto Radgona in tudi Ljutomer je postal precej nemškutarski. Še v Prekmurji, ki je druga, to je sev.-vzhod-na polovica našega Vel. Murskega polja, se je — po Radgoni in Ljutomeru, kjer Prekmurec. trži — nemščina zanesla: v Prekmurji razumejo že skoro vsak trgovec, krčmar, mešetar, pa tudi že večji kmetje, nemški, tako, da tam govore ali vsaj razumejo po tri jezike: madžarskega, nemškega in panonsko-slovenskega. Toda Prekmurja v teh pismih ne bom mnogo omenjal, naj se mu posveti bolj vešče pero. Sploh se Prekmurje niti pri narodu samem k Murskemu polju ne prišteva, Prekmurci svoji deželici pravijo »Krajina« ali »Murska (Morska) Krajina«, pa tudi »Slovenska Krajina«. — Ali niti Slovenskih goric, dasi so po severnih svojih obronkih spričo vinogradov, Muropoljcem lastnih, ta-korekoč bistvo Murskega polja — tudi teh goric, pravim, ne bom mogel več kot le mimogrede omenjati. Slov. gorice posezajo namreč od Ormoža ali celo Središča preko Ljutomera, Male Nedelje, Kapele in Št. Lenartskega okraja —
tja noter do Arneža onkraj Kozjaka, torej okoli 75 km na dolgo, prav do štric srede Lipniškega polja (na širjavo pa merijo Slov. gorice od 10—30 km), kar vse bi zahtevalo preveliko obširnost.
Ozrl se bom tedaj samo na tisto Mursko polje, kar ga je zapopa-denega vpolitično oblast Ljutomersko — temu bomo rekli Malo Mursko p. ali skratka Mursko polje; v njem pa bom vpošteval v prvi vrsti Radgonski okraj. Radinec in okolice se bom pri tem najbolj držal, ker ta okolica mi je najbolj znana, pa utegne tudi drugih bolj zanimati, saj v Radincih vre na dan Radinška slatina in v »Slatino Radenško« prihaja zdravit se vsako leto več Slovencev!
Pol. okraj ljutomerski ima okrajno glavarstvo v Ljutomeru s p o -Iitično ekspozituro v Gor. Radgoni, pa 8 žandarmerijskih postaj. V mejah tega okr. oblastva stadvaokraj-naodboraindvesodišči (v Ljutomeru in v Gor. Radgoni), 68 občin (županstev: 29 ljutomerskih, 39 radgonskih); 9 župnij (far: 4 okraja ljutomerskega, 5 okraja radgonskega); 19 šol (9 v ljutomerskem okraju, 10 v radgonskem); 8 pošt (3 ljutomerske, 5 radgonskih) 6 finanških straž (5 v radgonskem, 1 v ljutomerskem okraju; finančnih straž je v radgonskem
okraju zato več, ker ta okraj v zgornjem koncu meji na Nemško Avstrijo).
Vseh prebivalcev je v teh 68 občinah 32.346.* Torej vidite, da so občine male (povprek pride na vsako komaj 475 ljudi).
Zdaj vas bo pa še zanimalo, koliko je v celem pol. okraju, torej v teh 68 občinah z e m 1 j e, in kako je in na kakšne vrste obdelave ali kulture je razdeljena. — Vsa površina celega Velikega Murskega polja na desnem in levem bregu Mure, torej s Prekmurjem in Apačjim dolom vred meri okoli 700 štirjaških kilometrov čiste ravnine. Površina Malega Murskega ozemlja na desnem bregu Mure s prištetim tistim svetom, kar ga je zraven ravnine pod pol. okraj Ljutomerski še goric — pa meri 367 štirjaških kilometrov. Koliko je od tega ozemlja Ljutomerskega okraja vinogradov, vrtov, polja, travnikov in gozda, o tem drugI pot. Za danes naj opozorim, da je tukaj na vsaki štirjaški kilometer 113 ljudi, torej da prideta na vsakega prebivalca 1.13 ha zemlje, t. j. približno 2 orala ali pluga, kakor tu pravijo. Ako štejemo, da ima rodbina 8 glav, pride tako na vsako
* Ljutomerski davčni okraj ima 14.934 prebivalcev, radgonski 17.412. V ljutomerskem jih je povprek na vsako občino 514, v radgonskem 446; radgonske občine so manjše od ljutomerskih.
rodbino po okoli 16 oralov, če pa vpo-števamo število mestnih prebivalcev, obrtnikov in delavcev — na vsako rodbino okoli 25 plugov.
Da bo ta splošni pregled krajevnA razmer popolnejši, treba, da dodam kaj splošnega o tukajšnjih seliščib in cestah. — Naj najprej omenim okrajne ceste. (Včlikih državnih ali deželnih cest tu ni):
Važnejše ceste so: cesta iz Ljuto* mera v Radgono in skozi A p a 5» ji dol — dolga okoli 40 km. Cesta Is Radgone na Sv. Trojico, (ok. 5 km) — in iz Radgone na Ptuj — (ok. 15 km); cesta iz Radinec h Kapeli in Sv. J ur j a (Videm) — (ok. 6 km); cesta iz Vržeja preko Vidma (Sv. Jurja) k Sv. Antonu «* (ok. 15 km); cesta iz S p. Mote pre. ko Cvena in Ljutomera n« Ptuj (zveza Belotinjcev in vzhodnega ali dolenjskega — Prekmurja — s Ptujem) — (ok. 10 km); cesta iz Križe v e c (Sv. Križa) preko Male Nedelje na Ptuj (zveza srednjega Prekmurja s Ptujem) in (iz Križevec) na Ormož — (ok. 15 km), te ok. 10; cesta iz Ljutomera in Prista-vev Središče — (ok. 10 km). Ceste merjene po dolžini, ki jo izpolnjujejo v okraju. Vsega je torej na našem Murskem polju okrajnih cest ok. 125 km.
(Dalje prik)

T
..MIJl.UM
gene Besede. Ko se Je pa le ojtmačil iD pričel jecljati so mu kmetje tako ugovarjali, da je ves zasopel, rdeč ko jrak, zamahnil z roko in vzkliknil:
»Samo kranjski okraj so mi dali iD še v iem okraju me ne marajo!« Vsa čast zavednim Dupeljčanom,
S so se izkazali kot zavedni možje, se ne dajo vleči za nos. Brodarjev shod se je izpremenil sijajno manifestacijo za SKS in med glasnimi živijo-klici na kandidata Klžmana so se razšli zborovalci.
Na Gorenjskem se dela dan, na gorenjskem žari.
Svoiim
Ker ste začeli trositi o meni in še $Nreh drugih mojih tovariših par
Erav kosmatih obrekovanj, vas va~ im, da pridete v kratkem v Radov-ico, kjer se bodo pred sodiščem delile obrekovalcem nagrade.
Gospoda Jana silno jezi, da ga lastni pristaši niso marali za kandidata. Moral je za namestnika in narediti prostor malemu Gostinčarju, ki bo v Beogradu zastopal kmetsko ljudstvo tako, da ga bo moral še enkrat obsoditi »Domoljub«.
Gospod Jan! Kako se vendar ujema a vašim kmečkim programom »nI znani Oostinčarjev upit na ministra za socijalno politiko?
Gospod Jan! Kako morete biti jifendar vi, kot bivši poverjenik za kmetijstvo namestnik ljubljanskemu komunistu. VI da ste postali ministrant? Kaj pravijo vendar k temu Bohinjci in Dolinci? — Na vsak način sigurno, da ste mož, toda kak-len?
AB ste morebiti tudi vi prišli do lega prepričanja, da je treba prepovedati izvoz živine in da se mora draginja zmanjšati pri kmetu, kar ferdl vaš dični gospod Gostlnčar?
Gospod Jan, pričakujem vašega pdgovora. Saj ste menda mož, ki se ne ogne možatemu odgovoru.
Hraše, dne 1. marca 1923.
_Ivan Ažman, 1. r.
Pokrajinske vesti.
(Poročilo o ljubljanskem shodu) bolno prinašali v zaokroženih odlomkih.
(»Ko ie bil minister za Slovenijo dr. jNIko Zupanič, pokrajinski namestnik za Slovenijo pa Ivan Hribar«), je izgubila Slovenija pri pogajanjih z Avstrijo vse #voje pravice. To spominsko ploščo bo« do slovesno v kratkem odkrili.
(O korupciji ie govori! prof. Sušnik) na shodu v Toplicah. Njegova stranka pa plačuje po Dolenjskem posamezne glasove po 2000 kron. Ampak to ni korupcija, ker potem ne bi prišel gospod profesor kvišku.
(Človek brez sramu ie prof. Sušnik.) To moramo pribiti. Pod plaščem poslanske imunitete je na shodu v Toplicah napadel predsednika Pasirca, čeprav Sušnik ve, da je Pire že vložil tožbo. Rečemo vam eno, gospod profesor. Le iažite, le slepomišite, bo vsaj ljudska sodba tem občutnejša. Ampak nikar ne mislite, da bo ljudstvo potem še vedno dobrosrčno in da bo oprostilo Vam, ki lažete, da mora biti sram poklicnega lažnika.
(Kakor smo izvedel! fe popolnoma eaneslilvega vira), bo imel gospod Prepeluh, izdajatelj »Avtonomista« v kratkem zanimivo predavanje o izgubljenem procesu proti sodrugu Bernotu, tiaslov predavanja se bo glasil: Kako Bosi mož junaško posledice posrečenega dokaza resnice!
(Iskreno se zahvaljujemo »Slovenca«), da Je tako hitro in točno poročal 9 naših uspelih shodih v Artičah, Metliki in Črnomlju. Da pa ne bodo prihod-niič njegovi bralci, če namreč imajo kaj soli v glavi, takoj spoznali njegovo lažnivost, mu sporočamo, da ni tov. Ma-rallS inženir, temveč doktor prava.
(Eno vprašanje stavimo vsem raz-aodnlm volilcem.) Velikanske vsote denarja lzmetavajo v volilne svrhe klerikalci, demokrati in radikali. Vsi vemo, oa Idealisti sploh nimajo denarja. Kdo i* torej tisti, ki daje denar? In v katero svrho ga daje? Ali se vam ne zdi, 4a bodo morali volilci enkrat še ves ta denar povrniti? Ali razumete sedaj, zakaj so sedaj delavni ljudje, ki drugače niti s prstom niso mignili? Ali razumete sedaj delavnost Lukana, Pfeiferja in sličnih? Prevdarite in odgovorite!
(Republiko bi hoteli ustvariti) naši republikanci pa Še volilne liste ne znajo prav vložiti. Ali more resen človek takim nevednežem zaupati svojo usodo?
(»Predno bo petelin dvakrat zapel, me boš ti trikrat zatajil!«) Ta izrek velja v polni meri za naše demokrate. Niso še volitve, pa že so trikrat zatajili svoje ime. Na Srbskem so izbrisali pridevek »jugoslovenski« In tam ne poznajo več JDS, temveč samo DS. V Mariboru ne nastopa več demokratska stranka pod svojim imenom, temveč se skriva 2a imenom »napredne kmeoko-obrtne stranke«. V Prekmurju
——-- .... . ..»»Ur
je kandidat te stranke Kuhar, ki pa je zopet svojo stranko zatajil in nastopa kot nosilec liste »Vjedinjene Prekmurske Stranke«. Presneto mora biti čed-ria stranka, ki kar trikrat zataji svoje ime. Blagor slepcem, ki bodo za to stranko!
(Iz Loža.) Cesta iz Loža do Rakeka je v takem stanju, da bo kmalu treba čolnov, mesto voz. Priporočamo to cesto, ki je ena najbolj prometnih v Sloveniji, posebni pozornosti cestnih odborov v Cirknici in Ložu. — Pri nas je kupčija z lesom glavni vir dohodkov kmečkemu ljudstvu. Eni imajo gozdove, drugi zopet z vožnjo preživljajo svoje družine. Z vožnjo se pečajo skoro vsi stanovalci loške, bloške in cirkniške občine. To je težak in grenak kruh. Trpijo ljudje in živali. Za to težko delo pa naši lesni trgovci naravnost sramotno plačujejo voznike. Voznik z dvema konjema in dvema delovnim silama zasluži od 3. ure zjutraj do 6. ure zvečer, če ni kake nesreče kvečjem 400 K. če računamo seno za konje 30 kg na dan, znese to po 9 K kg 270 K, 10 kg koruze ali ovsa znese zopet 150 K. Skupaj 420 K. Toliko stane samo prehrana konj. Kje je sedaj hrana in 'delo dveh delavcev, kje obraba voza in uprege. — Mi nočemo hujskati proti lesnim tvrdkam, ali proti današnjim razmeram bomo morali nekaj ukreniti. Vsi vozniki se bomo organizirali in skupno nastopi!! za zboljšanje našega stanja. Radi delamo, ali kože in krvi za druge ne damo. Ako bo naša organizacija izvedena, bomo lesnim tvrdkam predložili naše zahteve, katere upamo, bodo iste sprejele, ker bodo pravične in ne pretirane.
(Dobrepolje.) Zadnji dopis iz Dobre-polj je vzbudil med našimi tovariši veliko zanimanje in pozornost med klerikalci pa zbeganost in poparjenost — Poznam klerikalca, ki je šel pol ure daleč v drugo vas, samo da je čital »Kmetijski list.« Ko ga je prebral, je dejal: »Saj stoji v njem sama čista resnica.« Tudi nekaj naših tovarišev je, ki so stikali za »Kmetijskim listom«. Ali bi ne bilo pametneje, da bi se nanj naročili? Ali da bi vsaj dva si naročila en izvod. Posebno gostilničarji in drugi obrtniki bi morali biti naročeni na »Kmetijski list«. — Tu pri nas se agitira vsestransko. Posebno vsiljiv je Jurček iz Zden-ske vasi s svojimi kandidati Pravi: »Mi bomo zmagali in samo ml ker Je Bog z nami!« Dragi Jurček zapomni si: Tudi za pokojno Avstrijo ste vedno molili, tudi z njo je bil Bog, kakor ste bogokletno govorili, toda vseeno jo je vzel vrag. Ravno tako pa se bo zgodilo z Vašo stranko, za kar bomo poskrbeli mi. — Tudi vinski trgovec Kajfež je usiljiv in nagovarja ljudi da volijo radikale. Posebno na železnici ima koraižo. Najbolj ima v želodcu tov. Puclja, ker mu je zmešal njegove načrte z železnico. G. Kajfež se je hvalil, da je vtaknil že dva milijona v Musilovo progo in da bo dosegel kar hoče. Ja, gospod Kajfež, če ne bo dež! Končno pa da. je dejal Kajfež, da je Pucelj zaprt v Beogradu, ker da je nekaj za-kriviL Če je Kajfež v resnic! rekel to neumnost, potem naj bo prepričan, da bo zaprt on. Zato bomo poskrbeli mi. Prosimo zato vse, ki bi slišali, da je to Kajfež govoril da nam nemudoma javijo priče.
(Iz Trebelnega.) K dopisu o shodu SKS v ČeŠnjicah pri Trebelnem naj dodamo še sledeče pojasnilo: Da se je invalid, obč .tajnik in sluga ter paznik farovškega posestva Zavrl na shodu v Češnjicah izkazal s svojo veliko bistroumnostjo, ni čuda, vsaj jo zajema iz le najboljšega klerikalnega korita. On je namreč odposlanec svojih delodajalcev, ki ga poljubno porabljajo v svoje svrhe, celo na javnih shodih. Treba pa bi bilo tega bojevitega klerikalnega avtonomista vprašati: Kakšna mu je bila krščanska ljubezen za Časa njegovega ruskega ujetništva do slovanskih bratov, bivših avstrijskih Srbov? Se li Še Spominja, kako se je z njo ponašal? Kakšno je njegovo — nepristransko — občevanje kot občinski tajnik in kako je računal za ameriške potne liste itd. Res potrebno, da nastopa na shodih! Se H zaveda sedaj, ta vsestranski možakar, ko je postal s pomočjo klerikalne poštarice blaženega spomina ter mogočnosti trebelskih klerikalcev še poštar, kako malo bi bil s svojo šolsko in samo avstrokaprolsko izobrazbo sposoben za to službo, ako ne bi bil stalno pod okriljem farovške gospode, kateri vse v to služi, da šiloma vzdrži nadvlado v občini. Vesel je lahko svoje strankarske politike, katera pridobiva njegovi zmožnosti tako spretne pokrovitelje. Prav je, da se trebelski klerikalci javno oglašajo. Želi bodo vsaj zasluženo hvalo za vse polno lepili in častnih dejanj, za katere sproti poskr-be. Časi so pač talci, da kakor se poso-juje, tako se povračuje. Sicer pa se najbrže ne zavedajo, da jih bo prav radi njihove nasilne klerikalne nestrpnosti prej ali slej vzel vrag. —• Obroč že poka.
— (Dopfs Iz Šmlhel—Stoprske občine.) Našemu županu Alojziju Vovku, bivšemu ateistu, ki se je iz duhovščine in cerkvenih obredov norčeval ter imenoval vojne kurate nečistneže, se vendar ni posrečilo, da bi postal kandidat SLS. V tej zagati ga je celo zapustil njegov najboljši prijatelj Judež ter je celo predlagal za kandidata Jožeta Franka, poštarja iz Črmošnjic, povdar-jajoč, da je vendar veliko bolj sposoben in zanesljiv katoličan, nego njegov ožji prijatelj župan Vovk — sine ira et studio. Seveda, gospodu županu ni bilo to posebno pri volji ter je svojim so-vaščanom —■ Gotenčanom z ogorčenjem pripoznal, da klerikalna stranka ni poštena, ker ignorira svoje ljudi, ki so toliko žrtvovali zanjo! Celo pri katoliškem shodu, ki se je vršil v Novem mestu, je jahal na Želu sprevoda ter je s tem javno pokazal, da je postal iz Savla Pavel ter poslušen oproda šmihel-skega kaplana, proslulega politika Gornika. Obljubil je svojim vaščanom, da se bo v doglednem času, glej datum na peči v Bonovi gostilni kjer se nahaja sedaj gotenjska čitalnica, otresel te klerikalne hinavščine — seveda njegovi sosedje mu tega ne verjamejo, in če se bo otresel klerikalnega jarma, se bo le do prihodnjih občinskih volitev, ko bo zopet poslal svojega soseda Šetina v Šmihel z uljudno prošnjo, da je udan katoličan in privrženec SLS, kakor je to storil zadnjič, ko je kot najgrši grešnik in bogokletnik šel v Canoso. Ljubi Lojzek, le mamo ubogaj, pa ostani ti pri svojem obrtu, kjer dobro razumeš svojo obrt in nikar ne išči časti pri županstvu ali poslanstvu, ker prvič nimaš najmanjših sposobnosti, vdrugič boš pa tako daleč politiziral, da boš prišel ob nakovalo in meh. Lojzek, na svidenje!
(Bučka.) Vsem, ki me vprašujejo, kako je to, da agitira nek naš bivši pristaš tako strastno za demokrate, naznanjam, da ne dela tega iz prepričanja, temveč, her je prejel zato dobro plačilo. Mi mu njegov, sicer nelep zaslužek ne zamerimo, pač pa mu zamerimo, da izpodbija delo naših poslancev. Demokratov je bilo 86, naših pa le osem. Kljub temu pa so prinesli domov lepe uspehe, demokrati pa nobenih. Sedaj trosijo mladini ogromne svote za volitve, SKS pa mora prosjačiti za denar pri volilcih. Samo to naj vsakdo dobro prevdari in vedel bo, kam da naj vrže krogljico. Tudi mi smo včasih hodili z mladini, a smo bili bridko .razočarani. Bilo je to leta 1908. Ustanovili smo tedaj Posojilnico v Sp. Zadoleh pri Bučki. Ker nismo imeli zadosti domačih vlog, smo iskali posojila pri Zvezi slov. zadrug, ki jo je tedaj vodil dr. Žerjav. Zadolžili smo se v vsem za 46.000 K. Sedaj se nam je začelo ukazovati. Podpišite 150 deležev pri Zvezi potem: pristopite k Agro - Merkurju, potem: ustanovite še druge zadruge itd. Predpisovali so se nam veliki upravni prispevki, pošiljati smo morali vse preostanke v Ljubljano, ki so se pa vpisovali posojilnici šele 8 dni pozneje v dobro. Ker pa je bilo načelstvo previdno in ni hotelo slepo ubogati, so mu začeli odpovedovati posojilo in posojilnica je prišla zato v tako velike stiske, da je morala svoje dolžnike s tožbami preganjati. Pri Agromerkurju pa je izgubila nekaj sto predvojnih kron za prodano vino. Ko je bila posojilnica v največji stiski, je prosila vse uplivne demokrate za pomoč, pa od nikoder ni bilo pomoči. Taka je skrb demokratov za kmeta! Komur to ne odpre oči, temu pač ni za pomagati.
(Šmarje pri SevnicL) V tukajšnji vasi imamo trgovca Luko Senico, ki je strasten pristaš SLS. Nikomur ne da miru, vsakomur vsiljuje svoj ničvreden klerikalni evangelij in proti vsem nastopa. Zlasti pa so mu v želodcu samostojnežl ki so seveda po vele-brihtnem mnenju gospoda trgovčica krivi vse mizerije. Gospod Senica! Že Prešeren je dejal: »Le čevlje sodi naj kopitar!« In mi dostavljamo, merite platno, štejte gumbe, toda pustite politiko, ki je prav nič ne razumete, in vrhu tega Si zapomnite še eno. Kdor je takole neprostovoljno moral pokukati v špehkamro, ta naj dela pokoro, druge pa pusti pri miru. Danes je namreč vse odvisno od tega, da pridejo na krmilo poštenjaki, katerih vi ne morete priporočati
(Sv. Andraž v Slov. Goricah.) Resnici na ljubo priznamo »Slov. Gospodarju«, da so njegovi pristaši nabrali čez 1000 kron za Kmečko zvezo. Povdar-jati pa moramo, da so pobirali pri vseh in ne da bi jasno označili, zakaj da pobirajo. — Pribiti moramo pa tudi sledeče: Ko je šlo za to, da se kupi za šolo zastavo, so bili gotovo proti, češ, da je zastava nepotrebna. Dobro! Ali pa je potreben župniški hlev za 100.000 kron, ko marsikatera hiša niti žlebov nima! Na svečnico, ko je bila po večernicah veselica Bralnega društva, se je zopet lepo pokazala klerikalna naobrazba, Vaditelj Orla se je na vse pretege branil, da bi plačal vstopnina češ, da je on postavil Društveni doni. — Dobro
je zavrnil župnika njegov sosed, župnik
si je namreč od njega izposodil orodje, ko pa je tega precej pokvaril, pa pride župnik k sosedu in reče: »Bog vam poplačaj, da ste bili tako dobri in posodili orodje«. Nato reče sosed: »Prosim gospod župnik. Plačajte raje vi meni Vam bo že potem Bog poplačal!« — Dne 13. februarja se je poročil g. Franjo Kram-berger z g. Lujzo Čeh. Obilo sreče!
(Sv. Bolfenk pri Središču.) V nedeljo, dne 18. februarja so imeli pri nas novopečeni republikanci shod. na katerem je govoril tudi Hlebec, ki je bil že v vseh strankah. Hlebec pa je tudi slab govornik in je bil skoraj vsled naših vprašanj čisto zbegan. Povedal pa je vseeno eno zanimivost, da namreč v njegovi republiki nihče ne dobi pokojnine. (Stare ljudi bodo torej kar pobijali.) Če je že vodja republikancev tak modrijan, potem si lahko mislimo kakšni so šele ostali Pa Hlebec ni le modrijan, temveč tudi junak. Že naprej si je izprosil, da ne dela nihče medklicev. Ni pa mislil na to, da more pasti zaverovanemu republikancu pipa iz ust, kar se je v resnici zgodilo in kar je Hlebcu vzelo sapo. Nastopil .ie zato g. Kele-mina. Bivši mešetar pajcekov (praset) je dokazal, da se razume tudi na kozle. Streljal jih je namreč kar po vrsti. Tako je dejal, da v njegovi republiki ne bo nobene vojske. Če nas bo kdo napadel, ga bomo pa nabili. Kaj ne, g. Kelemina. Oni s kanonl mi pa z barigla-ml Al' jih bomo! Potem je hvalil inteligenco hrvaških radičevcev, ki slepo verjamejo tudi največjo neumnost. »Oh, kako lepo bi bilo, če bi tudi naši kmetje vse slepo verjeli!« je vzdihnil pri tem g. Kelemina. Ta vzdih ne bo uresničen nikoli. G. Kelemina ni kar taka On se razume namreč tudi na pomorska vprašanja in čisto natanko ve, kdo da je kriv, da smo izgubili avstrijsko bojno ladjevje. Pa kaj nam bo to ladjevje, ko pa v republiki ne bo vojske! Ali bi znaff to pojasniti, g. Kelemina. — Pa šalo na stran! — Ni drugega izhoda za nas vse, ko da smo Jugoslo-veni združeni v eni državi. V tej državi pa moramo vsi delati in šteditl in blagostanje bo skoraj tu. Samo v tem je rešitev, vaša republika pa je le prazna pena, ker je niste vi sami doumeli.
Politične vesti.
(Pašič pride v Ljubljano.) Tako poroča ljubljanski radikalni dnevnik. Ml vemo. da je gospod Pašič sam prepričan, da je radikalna stranka na Slovenskem »zafurana«. Zato ne verjamemo, da bo g. Pašič v resnici v Slovenijo prišel. Sicer pa: Pašičeva brada je lepa, toda ne čudotvorna.
(Izpraznitev Sošaka) še ni Izvršena in bojimo se, da je naša vlada zopet enkrat za en dolgi nos bogatejša.
(Važna posvetovanja) so se pričela v Nišu med našimi in bolgarskimi zastopniki. Kakor vse kaže, je storjen prvi in pomemben korak za zbližanje med Bolgari in nami. Na vsak način odtehtajo posvetovanja v Nišu vse neuspehe z Italijani
(justični umor.) V Trstu so bili nad vse kruto obsojeni kmetje iz Marezig v Istri, ki so se branili proti nasilju fašistov. Tovariši! Besede so odveč. Kdor je pristaš kmetske mislf, ta bo delal za naše brate, ta bo član Jugo-slovenske Matice.
(V Poruhrju) Francozi vedno bolj energično nastopajo. Nemški industrijalci so pripravljeni popustiti. Angleška delavska stranka hoče posredovati. Izgleda, da pride do sporazuma med angleškimi in francoskimi kapitalisti, ki bodo potem skupno izkoriščali Po-ruhrje.
(Narodnostne razmere v Češko - slovaški republiki.) Dne 15. februarja minulega leta se je vršilo v češkoslovaški republiki fjudsko štetje. Vsega vkup so našteli 13,611.349 prebivalcev. Po narodnosti je bilo: 8,706.957 Čehoslova-kov, 3,123-448 Nemcev, 447.096 Madžarov, 461.466 Rusov, 180.535 židov in 75.852 Poljakov.
(Krvnik Lang.) Iz Dunaja poročajo, da umira krvnik Lang, ki Je opravljal v ranjki Avstriji žalostni posel, da je pomagal vsem na smrt obsojenim na drugi svet. Med vojno je imel dosti opravila, ker je izvrševal krvoločne obsodbe avstrijskih vojnih sodišč. Po polomu je Avstrija odpravila smrtno kazen in krvnik Lang je šel »v pokoj« ter je pričel pisati svoje spomine. —
(Poljedelski tečaji v armadi.) Češkoslovaško vojno ministrstvo bo vpeljalo letos v armadi poljedelske tečaje, od katerih si obetajo velikih uspehov. Slično bi se moralo storiti tudi pri nas.
(Številni samomori ruskih otrok.) Boljševiški komisar za zdravje je podal te dni v zdravniškem društvu v Moskvi poročilo, po katerem so samomori sedem do desetletnih otrok v Rusiji silno narastll
(Od mrtvih vstaf.) V Ameriki usmrtijo na smrt obsojene zločince z električnim tokom. Pred jcedavnira časom
pa je v Little Rocku že usmrčen obsojenec zopet oživel baš ko so ga hoteli pokopati. V takem slučaju bi bili v Evropi sigurno na dolgo razpravljali, ali se sme zločinec še enkrat usmrtiti, ko je bil že prvič pravilno spravljen na drugi svet A praktični Amerikanci se niso nič obotavljali in so zločinca posadili v 'drugič na električni stol in ga usmrtili s tokom, ki je bil dvakrat sO-nejši kot prvič.
(Zakon v zaščito tlčev.) Na Češkoslovaškem je bil pred nedavnim časom izdan zakon v zaščito tičev, posebno pa v zaščito slavcev, ki vsebuje sledeče točke: Slavcev se ne sme loviti in ne usmrtiti Njihova gnezda se ne smejo uničiti, a če bi bilo to potrebno iz kakih posebnih vzrokov, je treba poslati vladi tozadevno prošnjo. Strogo prepovedano je vsako prekupčevanje s slavci ali z njihovimi jajčki. Izvoz v inozemstvo bo Ie izjemoma dovoljen in le v znanstvene svrhe. Prepovedano Jo tudi tmeti slave« v kletki. Izjemoma se tudi to dovoli a zopet le v znanstvene namene. Otri, kJ imajo slavca v kletki, ga morajo javiti vsako leto oblasti in poseben $trokov» njak bo moral svedočiti, da ni datičnffi vjel novega slavca. Za kršitev te na)-redbe so določene kazni in sicer Je naj« nižja kazen 100 Kč ali temu odgovarjajoče število dni zapora. Posebna kazen zadene onega, ki bi botej izvaža« slavce.	O
(Povodenj.) Kakor poročajo to Novega Sada, je podrla narasJa Donava vse nasipe pri ustja prekopa kralja Petra. Bližnji otok je popolnoma poplavljen in so rešili njega prebivalci le gofo življenje. Ako bo Donava še dalje naraščala, je nevarnost, da bo poplavljen (a. di del Novega Sada.
(Čegavi so dolarji?) V vsakem veČ-lem mestu se zgodi, da nalagajo ljudje manjše vsote denarja na banke ali v hranilnice, za katere se potem ne brfc ga jo več. Pogostoma gredo taki vlagatelji po svetu, zgubijo hranilno knjižico «li sploh pozabijo, da so nekoč naložfft kakšno majhno vsoto. Tako poročajo zdaj iz New-Yorka, da znaša skupim vsota vseh takih naložitev, za katere se nihče ne briga, samo v newyor5kffi bankah in hranilnicah že 35 milijonov dolarjev ali 3 in pol milijarde dinarjev*
(Sejem v Žužemberku), ki bi se imel
vršiti dne 17. marca, je preložen na cvetno soboto, dne 24. marca. — Trško predstojnlštvo.
(Polletni tečaj na drž, podkovskl šoli v Ljubliani) se prične I. aprila 1923. Za vstop je vložiti na ravnateljstvo drž. podkovske šole s kolkom za 13 dinarjev kolekovano prošnjo do dne IS. marca t L ter jej priložiti: t rojstni in krstni list 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko spričevala 4. učno spričevalo, 5. nravstveno spričevalo, in 6, ubožni list. Vsako prilogo je koikovati s kolkom za 1 dinar. Pouk v podkovski šok je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje, skrbeti pa morajo sami za hrano in učne knjige
(Vrednost denarja.) Zagreb, dne 1. marca. Ameriški dolar od 98 do 99 dinarjev, češka krona 2.95, francoski frank 6.15, laška lira od 4.75 do 4.78 dinarjev in angleški fimt do 477 dinarjev; avstrijska krona 0,14 par, madžarska krona 3 pare in nemška marka 0.4 pare.
(Znižanje izvozne carine na zaklano svinjsko mesa) Od 27. t m. dalje se je znižala izvozna carina na zaklano svinjsko meso od 1600 kron na 1400 kron za 100 kg.
(Živinski trg.) Minule dneve so cene na živinskem trgu zopet narastle, posebno pa naraščajo cene svinjam in svinjski masti. Pojavih so se na trgu tudi inozemski kupci. — Na trgu v Osijeku so prodajali mršave svinje po 97 K žive teže. Svinjska mast stane 150 K na debelo. Tekom zadnjega tedna je poskočila Cena goveji živini od 30 do 32 K na 45 do 47 K za 1 kg žive teže.
(Povišanje cen sladkorju.) h Beograda javljajo 27. t. m., da je sklenila zveza domačih sladkornih tovarn povišati cene sladkorju, in sicer bo cena za nakup na debelo: 86 kron za kristalni sladkor in 92 kron za sladkor v kockah.
(Izvoz tz Madžarske v Jugoslavija)
Od vsega madžarskega izvoza je Šlo v Jugoslavijo L 1921 šest odstotkov, a L 1922 36 odstotkov. Izvoz iz Madžarske v našo državo se je torej v enem letu pošestorfl
(Naši sodovi za Aroer&o.) Neka tvrdka v Južni Ameriki je naročila v Zagrebu sodove v znesku 60 milijonov kron. Te sodove bo izdelala »Tvornica bačava« v Zagrebu.
(Naš izvoz v novembra 1922.) V novembru minulega leta smo izvozili rt naše države 157.257 ton v skupni vrednosti 744,860.392 kron. V prvih 11 mesecih 1922. I je znašal skupni izvoz 2,063J 65 ton v vrednosti 11.405,649.872 kron. Največ je izvozila Jugoslavila suhih Češpeli, in sicer v vrednosti 175 mi-
'"'»m«
L
&až5Tr[afte veflnd fn povso3 Ideje, ki jih zastopa ^Samostojna Emetljfska sTranlčaT
iijonov 851.444 kron, dalje smo izvozili: gradbenega lesa za 128,694.552 kron, mesa in mesnih izdelkov za 48,153.264 kron, jajc za 35,549.548 kron, cemcnta za 28,542.628 kron, žive govedine za 25,708.100 kron, lesnih izdelkov za 20 milijonov 249.044 kron, sira za 15 milijonov 720.720 kron, lesa za kurjavo v vrednosti 13,860.876 kron. V manjših množinah tmo izvozili predivo, drobnico, rudo itd.
(Češka trgovina v prvem polletju 1922.) Za nas Jugoslovane so češke trgovinske razmere zelo zanimive in poučljive, posebno pa še radi tega, ker je tudi Češkoslovaška republika kot nasledstvena država podedovala nesrečno avstrijsko krono. V kratkem Času Jo je dvignila tako visoko, da ima trikratno vreanost našega denarja. To je diosegla Češkoslovaška z izvozom industrijskih izdelkov in sladkorja. V prvih šestih mesecih minulega leta so izvozili razne stvari v vrednosti 10 in pol milijard č. kron, uvozili so pa le za 7 in pol milijard, torej za 3000 milijonov več. Zanimivo )2, da je bila Avstrija največji uvoznik, uvozila je za 2.35 milijard, a izvozila je v Češkoslovaško le 604 milijonov. Njen uvoz presega vse druge države. — Uvoz v naše kraje prekaša izvoz za 258 milijonov. (Naša kraljevina je izvozila iz Češkoslovaške za 427, a uvozila za 170 milijenov č. kron.) Pasivna je edino napram Severni Ameriki in Nomčiji. Napram Ameriki s 700, napram Nemčiji s 400 mil.Joni. Iz Amerike is dobila Češkoslovaška bombaž, žito in mast v skupni vrednosti 1.3 miljarde č. kron, a izvozila je v Ameriko le za 600 milijonov. Iz Nemčije je uvozila za 2.1 milijard, a izvozMa za 1.7 miljard. — Najmočnejši izvozni predmeti so pridelki češke steklarske industrije, tega je Slo v inozemstvo za 1.5 milijard č. kron. Lesa in premoga so izvozili za 1A milijard, potem sleci sladkor, tekstilna roba, papir, porcelan, sadje itd. — Pasivna je Češkoslovrška samo glede prehrane in hmelja, ki ga potrebujejo v ogromnih množinah češke pivovarne. Za prehrano je bilo treba uvoziti v prvem polletju za 2 milijarde č. kron. Pasiva glede prehrane znašajo: Žito 402 milijona, mast 326, krma 141, živalski produkti 102 in kolonijalno blago 140.
Družba „ILIRIJA"
Ljubljana, Kralja Petra trg št. S
telefon št. 220.
Nakup gozdov. — Prodaja vsakovrstnega lesa.
9
Bolezni letošnjih vin.
Kakor poroča zagrebški »JugosTa-venski vinogradar i vočar«, se pojavljajo pri letošnjih vinih razne bolezni. Ponekod postajajo bela vina sluzava. Barva je bolj rumenkasta, vino je motno in se vleče kakor olje. Polagoma dobivajo tudi slab okus, ki spominja na zelje. Vino je treba takoj zdraviti, sicer popolnoma propade. Večinoma bo zadoščalo, ako vino pretočimo z metlico, tako da se raztrgajo sluzaste niti, ki plavajo po vinu. Vsekakor se mora vršiti pretakanje ob pristopu zdravega zraka in tako, da one sluzaste niti raztrgamo. Sod, v katerega pretakaš, mora biti popreje žveplan. Če je za pretakanje že prepozno, moraš vino čistiti s špansko prstjo z dodatkom anilina.
Drugo bolezen belih in črnih vin spoznaš, če pustiš kupico vina 24 ur v topli sobi, vino postane kalno. Tako vino je treba pretočiti v dobro žveplan sod, a če le mogoče tako, da nima zrak pristopa. Če vino k tej bolezni le nagiba, a ga še ni treba pretočiti, je dobro dodati mu na vsak hektoliter 10 gr kalijevega metabisulfita. Če pa postane vino pri prej navedenem poizkusu kalno in gosto kot čokoladna kava, tedaj je treba za vsak hektoliter J5 gr.
Lesni krompir kot gnojilo za travnike.
Zemlja, katero redno obdelujemo, zgubi polagoma vedno več onih snovi, ki so potrebne, da uspeva, kar smo sejali. Predvsem so to dušične, fosforove in kalijeve snovi. Te snovi nadomeščamo na umeten način, zemljo gnojimo. Predvsem uporabljamo za gnrjenie domača gnojila, če pa nimamo teh dovolj, jih dopolnimo ali nadomestimo z umetnimi gnojili.
Jako dobro domače gnoji'o za travnike je lesni pepel, to je pepel onega lesa, ki ga rabimo za kurjavo. Lesni pepel vsebuje vse one snovi, ki jih rabi travnik, namreč apno, kali in fosforove kisline. Najboljši je pepel od lesa iglastega drevja. V 1000 kg pepela od lesa listnatega drevja se nahajajo približno 3V2 kg fosforove kisline, 10 kg kalija in 30 kg apna: v 1000 kg pepela lesa iglastega drevja pa imamo 21/2 kg fosforove kisline, 6 kg kalija in 35 kg apna.
Katero zemljo in katere rastline lahko gnojimo z lesnim pepelom? Najbolje je, če gnojiš z lesnim pepelom peščeno zemljo, kjer ti rastejo razne vrste deteljice. Gnojiš pa lahko ž njim tudi vsako drugo zemljo in vse rastline. Gnojiti je treba izdatno, in sicer moraš po-
rabiti na I hektar 700 kg (==3500 1) lesnega pepela. Gnojiš spomladi predno začne trava poganjati in zeleneti, najboljše ob vlažnem vremenu.
Ali ie žaganje dober pioi
Neki kmet ie imel veliko žaganja in je ž njim gnojil, a pričakovanega uspeha ni bilo. Na dotičnem prostoru ni skoraj nič zrastlo. Zakaj ne?
Predno gnojiš z žaganjem, ga moraš razkrojiti. Sveže žaganje ni nikdar dober gnoj, nasprotno zaostaja rast in gnojilna moč se pozna šele po preteku daljšega časa, ko se žaganje v zemlji razkroji.
Žaganje se da uporabiti za steljo v hlevu, katerega je treba potem še na gnojišču dobro predelati. Mnogokrat se dela iz žaganja mešanec (kompost). Žaganje je treba pomešati s takimi tva-rinami, ki pospešujejo razkrojitev. Take mešane kupe je treba pridno zalivati z gnojnico in jih vsaka 2—3 mesece pre-nietati. V dveh letih je tak gnoj uporabljiv.
Lahko pa žaganje tudi na drug način pripraviš, da ti služi za gnoj. Najprej mora ležati žaganje na zraku, da zgubi ostre kisline, potem ga zmešaj z neuga-šenim apnom in polij ga z gnojnico. Ko si žaganje tako priredil, naj se na kupu segreje in žaganje je prikladno za gnojenje.
* - " ■ ff ■
(Težak blc.) Kmetijska šola na Grmu redi bika plemenjaka montafonske pasme, ki tehta blizu 900 kg in je star 4 leta. Zaradi lahke in dobre plemenitve se ga bode držalo kar megoče dolgo za pleme. Vsi, ki zavod obiščejo, občudujejo to v plemenskem oziru res krasno žival.
(Krm'!ni poizkus!.) Lansko Jesen Je strokovni učitelj Malasek na Grmu priporočal našim kmetovalcem napravo kisle krme (ensilaže). Sola na Grmu je ensilirala 375 q zelene koruze, ki je ob letošnjem pomanjkanju krme zelo dobro pripomogla do tega, da živina prav čvrsto in rejeno izgleda. Obiskovalci zavoda se za to krmo močno zanimajo in vsakdo pravi, da bo tudi tako postopal. Kako močno redilno zmožnost ima, nam pokaže sledeči poizkus: Krava 500 kg težka se je krmila s senom in sicer 12 kg na dan in 2 kg pše-ničnih otrobov in je dajala po 14 dni 13—14 1 mleka. — Na to se je polagoma seno odvzelo in začela polagoma dajati rezanica s kislo krmo in 2 kg otrobov, med tem časom je mlečnost za 2—3 1 padla, ampak po enem tednu, ko se je
prišlo k glavnemu poizkusu, t. j., da se je seno popolnoma odvzelo in pokladala rezanica v množini 10 kg obstoječi iz ene tretjine sena in dveh tretjin pSenič-ne slame, 20 kg ensilaže in 2 kg otrobov na dan, se je mlečnost zopet dvignila in spravila na prvotno množino mleka 13—14 1 na dan in to je trajalo čez 14 dni. Mleko pri prvem poiskusu je imelo 3.8% tolšče, pri ensilaži pa 3.7%, torej neznatno manj. Na vsak način ensilaža pospešuje tvorbo mleka in prebavo, kar se na živini takoj opazi.
Sa naše ^ospo«
Kako opravimo rjaste madeže?
Rjaste madeže odpraviš lahko s ci-tronovim sokom, kateremu prideneš za noževo konico soli. S to tekočino drgneš blago, ki ima rjaste madeže in ga potem spereš v gorki vodi. Če je blago le prav tanko, in bi mu drgnenje škodovalo, vzemi gobico. Posebno pa je treba paziti, če je blago barvano. Poizkusi najprej, na malem koščku blaga, ali kislina dotično barvo prime ali ne. Če se barva v tej kislini spremeni, ne moreš ž njo odstraniti madeža, temveč postane vedno večji.
D?Jte kokošim apna ln čiste vodel
Včasih znašajo kokoši prav ma'o jajc, ali pa jajca z mehko lupino. Če daste kokošim malo apnenega peska, vam bodo kmalu znašala jajca s trdo lupino. A tudi na vodo je treba paziti. Blatna in mlakužna voda ni nič prida, skrbite, da imajo kokoši vedno čisto in svežo vodo. »Snaga je Bogu draga«, pravi naš pregovor, za našo gospodinjo pa velja še to, da je snaga prvi pogoj za pravo gospodinjstvo.
Kako posušimo premočeno obuvalo?
Če postaviš premočeno obuvalo na vroč štedilnik, se bo sicer posušilo, a izgubilo bo prvotno obliko, ne glede na to, da se ti usnje lahko prežge. Premočeno obuvalo napolniš najbolje z ovsom. Oves ima lastnost, da potegne vlažnost nase in ker se pri tem tudi razširi, obdrži obuvalo svojo prvotno obliko.
Krompir kot milo.
Svilene rute in tkanine, ki so barvane s slabimi barvili, izgubijo v perilu pogostoma barvo. Temu se lahko izognemo. če rabimo namesto mila krompir. Krompir skuhaš na pol mehko, da ti v roki n e razpade in drgneš potem ž njim po dotični tkanini kakor z milom.
Turški Pavliha.
Neko noč se je skrega! Nasradlt*= hodža s svojo ženo, a ona ga jc s tako silo sunila z nogo, da se je zakotalil pa stopnicah navzdol.
Sosedje so čuli ta ropot in so pw» šali drugo jutro Nasradina- hodžo, kal je bilo. On jim odgovori, da se je prepiral z. ženo
Na to mu rečejo:
»Je že vse prav, ali kaj pomenja oat ropot?«
On jim odgovori:
»Ko sva se tako kregala, se je moja žena razjezila in je z nogo sunila mol kožuh, da se je zakotalil po stopnicah.« Zopet odvrnejo sosedje: »Če se kožuh kotali po stopnicah^ ne more biti vendar takega ropota.« :> Nasradin-hodža jim odgovori: »Tak kaj hočete? Jaz sam sem bil * kožuhu.«	'
Nekdo je dal Nasradlnu-hodži srajca in mu rekel:
»Prodaj jo na trgu!« A srajca je bila ukradena In Nasra-din-hodža je to vedel. Vzame srajco, |0 odnese na trg in tam mu jo nekdo na zvit način ukrade. Nasradin-hodža se okrcne in se vrne domov Ko dojde, ga vpraša gospodar:
»Za koliko si jo prodal?« Nasradin-hodža mu odvrne: »Ker je bila slaba kupčija, sem )•
dal za kupno ceno.«
• ■■
Nasradin-hodža si ni mogel zapora* niti, koliko dni v mesecu je že minulo. Pa pride sveti mesec ramazan, ki s# razlikuje od drugih, ker se mohamedao-ci v tem mesecu postijo. Da bi radi posta vedel, koliko dni v mesecu je že minulo, vzame Nasradin-hodža neki loneo in vrže vsak dan en kamenček vanj.
Nekega dne vidi to njegova hčerki in vrže par pesti kamnov v lonec. Kqf prašajo nekateri Nasradina-hodŽa, ko^ iiko dni v mesecu je minulo in kdaj jf postni dan, jim odvrne:
»Počakajte, takoj vam povem!« Nato prešteje kamne v loncu in vid!, da jih je stopetinšestdeset. NasradlUf hodža reče sam pri sebi: »To je preveč, to ne gre.« Nekoliko časa računa, pa reče: »Petindevetdeset.« A oni mu odvrnejo: »Ej, hodža, petindevetdeset, tU Jt to mogoče?«
On jim odgovori:
»Bil sem pravičen te sem fe popustil, a če se vzame račun mojega loncv tedaj jih je stopetinšestdeset.«
Vinoptti pozor!
Na proda} imam lepo na suho cepljene trte najbolj rodovitnih vrst. kakor tudi verio množino recepliene bele Smarnice in več tiseč vkoreninienih (klučev) divjak Rip -Portalis in GOthe
št 0. Cena po dogovoru. Kdor želi res lepo in dobro blago naj se obrne zanesljivo pismeno ali ustmeno na
Fr. Slednjak,
S/. Lovrenc v SI. gor. p. 3urslncl.
Za pismen odgovor priložite znam' e.
lam^ki	S^rekcu ell jell^cu
..............cd 10 cm debeline
na tanker?) Rcnca in cd 3 m delžine naprej l^upi	mncžinc franka
uegco kranjski postaj: ŠentlanSki
« n I L ©
Je najboljši domači Szde!ek. Dob! se v vsaki trgovini.
f i
ca
sat..
TRGOVINA
sena. slame, drv, m krompirja, sadja In vseh drugih deželnih pridelkov
Andrei Gsat, Maribor,
Aleksandrova c St 57: telefon St OS.
t se
vsaka množina lepih
firasfauifi, kiMli, smreMi, Mevili in arefiouih Hodov
z navedbo množine fn cene frnnlto va^on.Ponudbe pr sitno: Ljubljana, Jcranova ulica 13.
HF" Trt©
š
raznih nafboli priporočljivih vrst, c^ pljene na podlagi Rip Portalis, vko-rerinie e „Smarnfce" in Smarnični vlačenke imnm naprodaj po ze'o ugodni ceni- Pri pismenih vpra*aniih ie priložiti znamko za odgovor.
aiojzij GraSar, pas. fn frtnar Zagoni
poŠta JarSlnd prt Ptoja.
kmetovalci, preskrb ite se pravočata©
z dobrimi sadikami, da ne bodefct ostali spomladi brez niih
TIMA VLADISAVUEVIČ, MARSEIL-LE, 29, ruo Ferrari (Francuska) ima na svojem stovarištu u BEOGRADU, najbolje seme KRMILNE PESE (Mamut Eckendorfer in Obemdorfer), koje life-ruje po 14 Din ("56 fcruna) I kilogram. Naročila a-hesirati: TIMA VLADI-SAVLJEVlC BEOGRAD, postni predal 287.
Prvovrstna
cepljene trte
?seh vrst, na podlagi Rip. Portalis, Goethe štev. 9 in Rip.-Salonis, iz-ranredne, zim dolgim korenjem, garantirano dobro zaraščene, za nadomestitev izomrlih trt v vinogradu najpripravnfejše, ima več tisoč v zalogi. Društvena trtnica invalidske organizacije v Cvetkovcih, pri Vel. nedelji, Slovenija. Cena po dogovoru.
mmmmmmt*
P. n. občinstvu ter znancem, prijateljem in gostom z dežele vljudno naznanjava, da sva odprla
f Bi piEi Ljijsft Mi Mil mi. It psi
Specijalist za notran,e in pljučne bolezni •
. U. D?. Iv. Drobrslc
se le naselil v Ljubljani v Cegnar-ievi ulici *t. 4 (nasproti deželne bolnice). Ordinira od 0 do U ure in od 2 do 4 i>re
UUUMUIIMUM.,, ^mumimtmiimimuuiu':
Vrtnarski vajenec
se sprejme takoj pod zelo dobrimi pogoji s celo oskrbo 1.1, d. pri vrtnarskem mojstra
Fran Sušnik, Kranj,
.................fnflj
oprcmlfeso
a vse® k o sa £ o P t® iste
Sklicujoč se na najino dolgoletno prakso, upava cenj. goste s solidno in ^ skrbno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti ter se priporočava za naklonjenost	Jan In Kati Flalsu
Restavracija se odpre nekaj dni pozneje ©jss, *n se to s'av- občinstvu naznanilo po časopisih.
SetSnS breovetnl in poštni paniki is
Amsterdama in Cherboursa
¥ Ivino Ameriko,
8ie d« 3aae!fO, Santos. MonMvMeo tu v Buenos Alres. Vsa potrebna pojasnila dal«:
Kraljevski Holandski Lloyd. ; Glavni zastopnik ca 3usosiavile: s 9
jemmEMAiLD.. mm. s-totaiUi
Brzojavni nas!ov: Realloyd Zagreb. Telefon 24-65.

mm
HarSbor St©¥@ mest® Rakek
SlovenjsracSsc Slovenska Bistrica
S@i@nfbtim@wa yišca Slov. 1
CP8E3 SLO^EMSICA iSfCOHPTIM BAUm KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000.-*
Imšitfe fse bančne posle fiaftoc« nefe in naikulatitneie.
Brzojavi: Trgovska	Telefoni: 139, 146, 465
nmmaammmmmmmcHmmmammaBam
Urednik; Jakob Kušat*,
Natisnila »Zvczsa tiskarna« t U^