^ daa
¿tU to p
IIMP1

PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Ursdalikl ta apravnllkl	prostori t1
MAT B. Lawndsls An	
Off to« of Publicattoa;	
8S6Î South LawndaU	An
ToUphun«. Rockwall	4W04
"S^tLTZjg^	Iii, petek, 9. novembri (November 9), 1934.
A*»t>tM"» f<r "f*"* at >p*cU1 of postag» prortšsd for ta wction 1108. A«t of (ki. 8. 101T. »uthortsod oo Jono 14. 1811
SuUcrtpUuo 16.00
Yearly
STEV.—NUMBER 220
Komentarji
Volit v« bhor je buTprtfakov»ti!
£ lankar-plankar Bri*
pisal — in drugi so na
1J pritrdili - da je vsa-
KJ ustrelili strica Mi-
¿¡T pred božičem, ko priha-
iiflje Roosevelta in njegov Tlgl" Primera je sunek *bra, kajti odrasli ljudje ve-\ je "stric Miklavž — La toda ameriški volilci so ¡¡¡i kakor otroci, ki verjame-¿1 Santa Claus je. Volilci so odobrili "new deal" ton o zavrnili burbonce, ki že ¿dni kriče, da Roosevelt poni Rusijo in zločinsko razr u vi denar. Izid volitev je [l da volilci niso — izvzem-tu pa tam — posluhnili bur-jeev.
Volilci večinoma še vedno za--jo Rooseveltu in njegovemu
0	dealu" in zadnji torek so idili še večjo kontrolo nad Kresom, kakršno je imel v jjtajem in kakršno je še kdaj iei kateri predsednik Združe-^driav pred njim. Volilci so
1	enostavno rekli: Nadaljuj »j« reforme!
Joosevelt ima torej sijajno fliko, da v prihodnjih dveh fe izvrši reformo, nad kate-li bi strmel ves svet Noben Idar še ni imel takega man-0!
Ali se posluži prilike? Nobeli upanja ni. To sta pokazali iri dve leti njegove predsedni-Islužbe. Pokazali sta jasno, i Roosevelt hoče, da bodo pri-mi kapitalisti imeli dovolj ■fita. da bodo delavci imeli Are plače, da bodo farmarji ali dobre cene in da bodo vsi
r iskreni partnerji 1 je ves "new deal". Privatni kapitalisti so pa tu-I povedali, da tega ne marajo luvedni delavci neprestano ikazujejo, da je to nemogoče, ivednih delavcev je pa še malo Ameriki in večina verjame Ueveltu.
loosevelt se je pred dvema Aoma ponižal s tem, da je pred bankirje in jih pro-l naj odvežejo mošnjo kredi-L Ameriške banke v tem mo-■tu baje razpolagajo z dva-Ifeimi milijardami dolarjev «dita, a ves ta kredit je za indije še vedno zamrznjen. Glasila bankirjev — vsak ka-Prtični list je to glasilo — »odgovorila Rooseveltu, da pri-toega kredita ne bo in zaupni bankirjev ne bo toliko ča-i dokler vlada ne vrže "new ■i" in vsega tega "monkey Wesaa" v koš.
T» odgovor se spodobi Roose-Ce predsednik republike, ¡■j* bi lahko sama — vlada Lrh i« nihče drugi — kontro-™ ves kredit dežele in sama Majala s tem kreditom, ta-fc" bi morali ošabni bankirji JJjk njej in pustiti ošabnost ¡•¡k ta prcdaednik še vedno J^fuje pri bankirjih za pomoč Prwi zaupnosti, tedaj
*	zasluži drugega ko oša-
To J> pač dokaz, da v prihod-Mdveh letih ne bo dosti bolje, bo mevžarila nadalje ka
*	J' doslej. Ampak ljudje, //z*.........	upajo, da
JH«, vedno upajo in ča-
J1 - odtod rekordna Roose-
zmaga pri volitvah zad-
■)< torek.
r ^Kinji teden bomo komen-Sinclairjevo volilno bitko ^"'"nuji, katera zasluži ko-more socialistični
^ J. ki M j,, iapoaodji demo.
^ ' dobiti v enem letu "•sar ni prej do-mi-
SINCLAIR NAPO VENAL KAMPA
NJO OBPOKLKA
Priznava, da je osebno slab kan-didat in drugi na njegovem mestu bi bil zmagal. Dobil je čez 800,000 glasov in imel bo pristaše v zbornici
Los Angeles, Cal., 8. nov. — Upton Sinclair, poraženi demo-kraUko^sociallstični kandidat za governerja Californije, je dejal včeraj, da njegova kampanja ni končana in boj za "odpravo bede v Californiji" se bo nadalje-val.
Popolen volilni rezultat še ni znan. V četrtek zjutraj so bile objavljene sledeče številke: Sinclair 798,979, Merriam 1,083,-106. Manjkajo še glasovi iz o-krog 800 presinktov in vse kaže. da je Sinclair dobil čez 800,000 glasov.
Epično-demokratska stranka je zmagala v mnogih distriktih Los Angelesu in v prihodnjo državno zbornico pride več Sin-clairjevih "epikovcev", ki bodo nedvomno agresivni; epik-de-mokrat Culbert Olson, kandidat za državnega senatorja, je tudi zvoljen.
Sinclair je rekel, da ljudstvo Californije ima mogočno orožje v rokah v obliki odpoklica in on se ne bo nič čudil, če bo kampanja za odpoklic governerja Mer-riama v teku čez šest mesecev.
Ako bi bil na mojem mestu drugi kandidat, ki bi imel močno osebno privlačnost, bi bila zmaga naša/' je dejal Sinclair. "Priznam, da je pisatelj velikega števila knjig slab politik in slab kandidat, ampak jaz kljub tWmf"T« omrettam. Bdftta flr bo nadaljevala, dokler program Epic ne osvoji Californije."
Sinclair je poslal svojemu nasprotniku, republikancu Merri-amu brzojavko sledeče vsebine: *jCestitamo vam na kratki zmagi, obenem vas pa obveščamo, da so naše priprave za prihodnjo bitko že v teku."
Sinclair je namignil, da je razočaran nad Rooseveltom, od katerega je dobil "dirty deal" Ce bi bil Roosevelt pred volitva mi izrekel v javnosti one besede, katere je izrekel pred njim privatnem razgovoru na svojem domu v Hyde Parku — pa bi bil on gotovo izvoljen. Kaj mu je Roosevelt takrat rekel in zakaj je potem molčal, je za en krat še uganka.
Na drugi strani je governer Merriam izjavil, da je njegova zmaga "zmaga amerikanizma." Ljudstvo Californije ne mara socializma . . .
Merriam je v teku kampanje nastopal kot "progresivec" in zaveznik "new deala". Obljubi je mnogo radikalnih reform — Sinclair mu očita, da jih je u kradel iz njegovega Epika — in med temi je starostna pokoj nina, ki navidezno lepše don kakor ona v Sinclairjevem Kpi ku.
Roosevelt pozdra-i vil proslavo revolucije v Rusiji
Poslal je čestitko Kalininu ob 17-letniči boljševiške zmage
Washington, D. C., 8. nov. Predsednik Roosevelt je včeraj poslal brzojavno čestitko Uniji sovjetskih socialističnih republik ob 17-letnici njenega rojstva.
Čestitka, ki je bila naslovljena Mihaelu Kalininu, predsedniku vseunijskega centralnega eksekutivnega odbora, se glasi: "Prosim, sprejmite ob obletnici ustanovitve sovjetske vlade zagotovilo mojih najboljših že-lja za blagostanje Unije sovjetskih socialističnih republik."
Orjaško zadružno likanje ? sovjetski Rusiji
Ima 73 milijonov članov in 718,-000 trgovin in drugih podjetij
, 1 •>•> u-Hasr.v
0 '« tih — čez poj
ni to nobena šala.
ameriške
Olikan ../i^i ^ 'čarovnike*' K a * ,n- — Dr. Robert A. /nameniti ameriški u-

zadnj
44Diktator Roo«evelt zmagal, pravijo naciji
Berlin, 8. nov. — Nacijski tisk v Nemčiji oznsčuje volilno zmago "new deala" v Združenih državah kot zmago RooseveTta ki je dobil "mandat diktature vsem. le v imenu ne." Oficielno glssilo nacijske stranke "I>er Angriff" piše: "Ameriške vol tve potrjujejo naš princip vodi-teljstvs. Danes je doba voditeljev." _______
Dva španska revolucionarja ustreljena
Madrid, 8. nov. — Joae Na-redo in Joa Guerra Pardo, voditelja rebelnih rudarjev v pro-! vinci Asturias, sta bila včeraj
! ustreljena v Gijonu^_________
odlikovanje in ob tej priliki je dejsl, da je Ameriks polns ' co-prniških mazačev" in prszno-
London. — (FP) — Sovjetska delegacija je na kongresu Mednarodne zadružne zveze, vršeče m se v Londonu, poročala
0	velikanskem napredku zadrui-ništva v Rusiji. V zadnjih treh etih se je zadružni promet podvojil, članstvo je pa ob začetku tega leta štelo 73 milijonov oseb ali malo manj ko polovico prebivalstva.
Zadružno gibanje je bilo ie pred revolucijo prilično dobro razvito in je skozi vso porevolu-cijsko dobo igralo važno vlopo. Ni pa caristična Rusija poinals zadružnih pekarij. Danes jih ima 1400, ki so opremljene z najmodernejšo maAinerljo in tehtnično se lahko kosajo % najbolj izpolnjenimi pekarij a mi na[jMQ0 samskih svetu. •
Zadružnih trgovin in drugih podjetij je bilo v sovjetski Rusiji 178,000 ob pričetku 1934. Od teh je bilo do konca 1932 24,000 restavracij, tovarniških kuhinj in jedilnic v primeri z 10,800 leta 1930. Zadrušne šolske kuhinje skrbe za 2,800,000
1	tolarjev. Zadruge same imajo 229 srednjih in višjih šol, v katere pohaja 42,000 študentov.
Poleg zadrug je distribucij ski sistem v sovjetski Rusiji skoraj izključno vladni monopol. Vsaka, posebno ve¿ja tovarna ima . svojo trgovino za svoje delavce. V teh trgovinah so cene najnižje, v zadrugah ne koliko višje in v takozvanih "odprtih" vladnih trgovinah so pa visoke. S to politiko viada namenoma stimulira zadružništvo Privatna trgovina Se tudi n: popolnoma prenehala, vendar ne igra posebno velike vloge v Rusiji. V tej panogi zavzemajr javni trgi ali nekakšni sejmi največjo proporcijo; cene so tukaj najvišje, naravnost t fanta stične v primeri s cenami v tovarniških trgovinah in zadrugah.
Nekateri marksistični kritiki sovjetske ekonomije so mnenja da so boljševiki preveč hitro zatrli mali biznls in • tem porinili deželo v večjo in nepotrebno gospodarsko dislokacijo. Z izpopolnjevanjem vladnega dis tribucijskega sistema in predvsem pa zadrug Ruaija zadnj«-čaae preboli* v a tudi Ul komunistično napako. Zdaj ima vsekakor najbolj orjaško za družno gibanje na svetu.
*SRRTNI POHOt'
V	TOLEDO SE | NADALJUJE
V	dramatičnem pohodu so po sto urah omagali trije bret-domcl; ostali vztrajajo kljub mrzlemu vremenu
| Toledo, O. — (FP) — "Smrtni pohod" brezdomcev okrog o-krajnega sodnega poslopja se nadaljuje kljub mrzli burji, ki je zapihala od jezera Erie. V tem dramatičnem protestu proti razmeram, v katere so pahnjeni samaki in osamljeni brezposelci, so po sto urah korakanja omagali trije demonstranti.
Ta pohod brezpravnih se je izcinil iz dvamesečnega boja, v katerem so brezposelni enkrat navalili na okrajni urad in ga okupirali. S tem so prisilili o-krajne komisarje, da so jih spremljali v Columbu* do državnih avtoritet. Drugič je pa 100 brezposelnih zasedlo tri restavracije in ko so se dobro najedli, so lastnikom povedali, naj pošljejo račun okrajnim oblastem.
Pohod nudi tragično sliko siromaštva in revičine. Korakajo večinoma starčki in starejši delavci. Povprečna starost po-hodnikov je nad 50 let. Na čelu povorke korakata dva pohabljena delavca, od katerih hodi eden z berglami, drugi pa meče pohabljeno nogo od sebe in nosi napis. Na apel okrajnih in mestnih oblasti, naj prenehajo s procesijo, odgovarjajo, da se bo to zgodilo, kadar pristanejo na njih zahteve. In te zahteve so: vzpostavitev brespotlecev na relifno listo, $8 relifa na mesec v gotovini, |6 za obleko in zdravniško oskrbo in $3.50 na teden za hrano. Te zahteve je indorsirala tudi centralna delavska unija. Sedanji budžet znaša $8.14 na mesec za samca. Zahtevajo tudi odpravo "flop-housov" ali prenočevalnic.
Pet socialistov izvoljenih v državi Connecticut
Jh«HM fcpartMit obte-iti sabotais
Administracij« NKA pravi, da départ ment uvlatujc prose k ud Je proti krillcem ukona Kvapodarake obnove
mmmmmmmmmmmm	y
Washington, D. C. — Administracija NRA je te dni naslovila formalen apel predsedniku Rooseveltu, naj nastopi proti justič-nemu departmentu zaradi zanemarjen j a dolžnosti. V apelu jo rečeno, da department vodi sabotažo proti zakonu gospodarske obnove, ker noče prosekuti-rati kršilcev, ali pa ravna v takih slučajih tako nerodno, da so kršilci oproščeni.
Predsednik je bil pozvan, naj podvsame potrebne korake, da bodo kršilci industrijskih pra-vilikov prejeli zasluieno kazen, obenem pa mu je bilo predloženo detajllrano poročilo o situaciji, Pričakuje se, da bo predsednik v kratkem pod vzel akcijo v tem oziru.
Laurence Martin, direktor NRA, je dejal, da odvzetje ina-ka plavega orla podjetjem, ki kršijo pravilnika, ne pomeni ničesar, če se odlaša s prosekucl-jo. V takih primerih je hitra legalna akcija neobhodno potrebna.
Zavlačeval na taktika justiČ-nega departmenta se je te dni spet pokazala v slučaju Houde Co., firme, ki isdeluje avtomobilske pritikline in ima svojo tovarno v Buffalu, N„ Y Ko ja t« «lučaj prišel pred justični depirtment, ga je Justični tkj-nlk porinil na stran, češ, da ni zadostne evidence, na kateri podlagi bi se moglo odrediti sodno postopanje proti kompaniji. Prav ta družba je pred dvema
Trije senatorji In dva državna slanca tavoljena v Connectlcu-tu. Lillth Wilson in Darlington Hoope« pa v Keadlngu. \ Norman Thomas dobil okrog 130,000 g'»*>v
New Haven, Conn., 8. nov. — Domača zbornica države Connecticut je prvič dobila pet so-ciulistov, tri v senatu in dva v nižji zbornici. Petorica je bila izvoljena v industrijskem mestu Bridgeportu, kjer so socialisti ponovno nadvladali obe atari stranki.
Reading. Pa. r- Socialistični državni poslanec Hoopes in poslanika Wilson sta bila ponovno, izvoljena.
New York. — Norman Thomas, socialistični kandidat ta zveznega senatorja, je prejel okrog 130,000 glasov. Charles F. Solomon, socialisti, ki Je kandidiral sa governerja, je dobil okrog 80,000 glasov v newyor-škom mostu.
Milwaukee. Wis. — Trije socialisti is milwauškega okraja so bili isvoljenl v državno zbornico. Drugi socialistični kandi-datje za državno zbornico so propadli.
(Socialisti ¿ni kandidat Mihael Soštarič Je dobil nekaj čez 2000 glaaov, Frank Puncer v W.
Alllsu pa nekaj manj.)
----— »— - - -. *■
Družinski spor zamajal kanadsko vlado
Resignlral je trgovlnakl minister, ker ga je premier hotel prlalllU na kapitulacijo prod tsfcorlMevakt. Alalia pomična znamenja za konaervatlvee
Francoska vlada padla
Velika politična kriza
Pariz, 8. nov. — Gaston Dou-mergue, ki je devet mesecev vodil vlado "političnega premir ja" v Franciji, je danes podal ostavko. K temu ga je prisilil Herriot, vodja socialnih radikal-cev, ki je zavrgel njegovo u-stavno reformo in potegni) šest ministrov iz kabineta. Predsednik Lebrun je povabil Eitenna Flandina, naj aestavi novo vlado. Po vsej Frsnclji Je za vladala silna napetost.
HitlerJevci v JugoNluviji apelirajo na Hitlerja za pomoč
Varaždin, Jugoslsvijs, H. nov. — Okrog 2000 avatrljakih nacl-Jev, ki ao po Izjalovi jen ju zadnjega hitlerjevskega puča v Avstriji pribežali v Jugoslavijo in bili internirani v Varaždlnu na Hrvaškem, ao včeraj apelirali na Nemčijo, naj jih čim prej transportira tja. Begunci, med katerimi Je mnogo žena in (h trok, pravijo v avojem apelu, da Jih čaka veliko trpljenje čez zimo, če ne dobe pomoči.
Ottawa, Kanada. — Razkrin-kanje piratskih blznlšklh metod
In veliko Izkoriščanje delavcev, rravia aruzoa J* preo uvc„,B	do|mrtmentnlh trgo-
mesecema Jivnol^vlla da bo P	J kom|-1J| |)od
še nadalje kršila točko 7 A za-, vo<utvoHm tPirovlnilw)ft ministra
kona obnove	| Stevensa, Je prineslo Ben-
Zadnje tevilke kažHo da je ^ vlttdP {Jf družinski pred justlčnim departmentom ^ ^ ^ prjhi>dnJ|h vo|!.
tvah sigurno pomenil njen poraz.
Ce bi premijer Bennett ne
skušal svojega trgovlnakega ml-rann.k. m« prav,jo, « u. « ,	jj||mj ^ b| „ yU
določbe zakona obnove prav lah-1 ^ ^^rim velebtmllklm piratom radi avojega poročila, v
nad 20,000 pritožb glede kršenja zakona obnove, ki Čakajo rešitve. Pritožile se v večini nanašajo na kršenje točke 7A. U-radniki NRA pravijo, da bi se
ko izvajalo, ako bi justični department kooperiral z njimi in odredil hitre pr one k udje proti kršilcem. Težke denurne in zaporne kazni bi kmalu prepričale grešnike, da Je kršenje zakona draga stvar.
katerem je ožigosal njih blznl-ško prakao in delavako politiko, bi zadeva najbrž ne pomenila veliko. Vsled Bennettove Intervencije v prilog velebiznisu j« pa naatala velika afera, o kaU-ri se že dalj časa jieča kanadsko časopisje In tudi druga Javnost.
Ker Je ps Hlmmona, ki Je človek llberalnejšlh nazorov In pripadnik "poštenega" In "pravičnega" 'kapitalizma, smatral, da bi se a takim opravičenjem
ass-"Ai asa?
Kobo stoji sovi kongres
Opo/irlja Mkrčena na tretjino
Washington, D. C. — Na temelju do zdaj znanega volilnega
Senat: 69 demokratov, 2ft republikancev, 1 progrealvec In 1 farmer laborit.
Nižja zbornica : 317 demokratov, 102 republikanca, 7 pro-greaivcev in 3 farmer-laborltl.
FaAlallčna grožnja na vzhodu
slgnlral iz kabineta in od pred-mdništva komlalje v* Industrlj-sko preiskavo, ostal Je pa šs njen član.
Po reslgnaclji Je tudi povs-dal, da ao ga nekateri kabinetni člani večkrat kritizirali radi njegovega prizadevanjs za "o-čiščenje" industrijskega žlvlje-
Pat« rson, N. J. — "Nskegs ^ Kanada On smatra, da so
/a
« dni prejel ns verje ter emocionslizem domini univerii neko nirsts ameriško življenje.
Mastni blagajnik noče Izplačati računa za plinske bombe
San Franciaco. — V zadnji stavki prlstaniščnih dHavcev Je tukajšnja policija porabila plinskih bomb za $14,000, katerega, denarja pa mestni kontrolor Leonard 8, l*avy sedaj noč« izplačati. Pravi, da ae pri naročanju tega materiala ni nikdo posvetoval z njegovim uradom kakor določa meatni čarter,
Kamnimeki izvojevaH Udarniške volitve
Waahington. — Federalni de-lavski ^idbor je pri petih kamnoseških družbah v Knozvillu.
Delavci v nebotičnikih dobili uni>i
New York. — 7600 delavcev, ki vzdržujejo nebotičnike v predelu oblačilne Industrije, »o s kratko stavko IzvojevaH priznanje Building Service Employes unije in zvišanje plač. O nadalj-njem zvišanju In dolgosti delov-niks bo odločils srbitraža
Terp delavcem ao dale moral no oporo krojaške unije, ki so lastnikom poslopij aporočile, da
njih člsnstvo ne bo delalo v slu- ------
¿aiu »tav ke in naatavljenja sk#- Tenn., odredil tajne tovarniške bov Zdaj ae bo unija k<meen- volitve za Izvolitev delaš «klh za trnala na finančni diatnkt. .upnikov.
bližnjega dne l>oš videl par tliMič tru|wl tehle ljudi ležati tleh," Je nekemu reporterju o-menil neki policaj, kazajoč na svilolsirvilake atavkarja. "V tem mestu imamo dobro organizacijo. Imenujejo s*- fašiati in štejejo okrog i »et tiso*. Ti ljudje bodo te opravili delo," J« ra porter j a zagotovil policaj.
lim
v I ¿m
l.indsey vmairal Angele»«!
Los Angeles, Cal. — Ben II Lindsey, bivši sodnik sa mladino v Denver ju in znsni avtor knjig«, v kateri priporoča tova-riškl zakon moža in ¿«n«, Je bil v torek t veliko v«čino Izvoljen za vrhovnega sodnika v Ijm Angelesu.
kapitalisti zakrivili krizo predvsem radi svojih zleh in neetičnih poslovnih prsks ter vsled prevelikega Izkoriščanja delavcev, Ne amatra pa, da bi bilo kaj fundamentalno narobe v profitnem sistemu. Kapitalista bi rad reformiral v toliko, da bi a« oprijeli principa "poštenega" profita in '>išteriih" plač.
V deželi, ki tudi prehaja v roke veleblznisa In gleda sentimentalno za izginulimi l«plml dnevi, ko je bil mali trgov«c in podjetnik glavna bizniška aila, bo Mimmori« nedvomno postal nekakšen M<>j/>ea tega srednjega razreda. To je ž« sedaj razvidno. Na svoji atranl ima tudi mlajše pripadnike konservativne strank«*	. ^
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
• I.Atll'O IN
naboune
•nu
LASTNINA rouroBNS
slovsssss jednots
»•UliM
H*nr(tl
br IS* HmMT
N^M«.. M MruUn«	^
In	MO« n. WU». IIM n 9*
Z. I1W « kU, - CW-J. U «Jj
|7 60 mm cm\u wui. m'i u|k»i uu, a i»
VWO« ft-Wl.	„ ... .
SaUeriiKUH. r.U.! for th. UbH-I SUI«
(•ic-vi Chk««) •'«! C.n»<U IMS P«r ^ CkkMo and Cicf» I' M P"
•vui.tr!«* I« 0«
Ctm U«L»M/» po id«vgn.-l»MS ••
"a^UI« r.U. »" .»r.«.«*.-•rrlyU »111 o«* *>• r^urntä.
Nwl»> «
kar Im. »tik •
PROSVETA mM* »• Law »4*1« A»*., ChteM* MM*.
MKMBKK Of TMS KKDEEATBO f
SI.
Datum v «kln>aju, rui pri««- (Oet. lt»M) pol« »•»•«■ I mrli» li» «.tov« P«»-■t»nl 4» vam i* • «*•» ¿»turno« |K»Ukl»
■aru« rili» fonuvlU >o pravoiMBO. d» M »am llat na u»U»l.	_..
Domač drobiž
Smrtna nesreča
Forest City, Pa. — Anton Kos, star 49 let in doma iz Po-všenka pri Litiji, je zadnje dni med pobiranjem odpadlega premoga po železniškem tiru padel z železniškega mosta 30 čevljev globoko in obležal mrtev. Zapušča ženo, štiri nedorasle otroke, brata in sestro, enega brata v Springfieldu, III. in dva v starem kraju. Bil je član SNPJ in 8SPZ.
Novi grobovi Cleveland. — Umrla je Mary Kaušek, roj. Zakrajšek, stara 43 let in rojena v Clevelandu. Zapušča moža, sina, dve hčeri, dva brata jn dve sestri.
Pittsburgh, Pa. — Tu je umrl Lovro Nagode, star 71 let in doma z Vrhnike nad Ljubljano. Zapušča šest odraslih otrok.
Strop se je podrl -
Cleveland. — V prodajalnicl sladkarij, katero vodi Mary Kušljan v Slovenskem narodnem domu, se je zadnje dni podrl strop, kar je povzročilo precej škode v trgovini. Strop je menda odpovedal zaradi hudega pritiska s strani telovadcev, ki so imeli vaje v dvorani nad prodaj al nico.
Denvaraka policija drži IB relifaih etavkarjev
Obtoženi ho izgredov in pod 9500 varščine vsak; trije so obtoženi tudi napada na policaja
Glasovi Jzjtaselbin
Zanimive beležke iz raznih krajev
FK0IXIXZ
Denver, Colo. — (FP) — Ob priliki zadnjega policijskega napada na brezposelne, ki so za stavkali pri relifnem delu in skušali potegniti na stavko tudi ostalih 6000 relifnih delavcev, so oblasti pridržale v zaporu 15 stavkarjev.
Obtoženi so izgredov in sodnik je za vsakega določil $500 varščine. Trije izmed njih so ob toženi tudi napada na nekega policaja in so pod tisoč dolarjev varščine.
Med slednjimi je tudi Henry Hrown, oče osmih otrok, ki Je hit od policijske krogle zadet v kolk. Pred redukcijo relifa, kar povzročilo retolto med brezposelnimi, je Hrown delni 10 dni na mesec in zaslužil po tri dolarje na dan. Kelifno delo mu j«' b||o znižano na devet dni in pol, kar bi pomenilo zaslužek manj ko $:io na mesec za preživljanje družine desetih članov.
Njegova žena Je rekla, da je bil policijski napad "nepotre-In-ii in neprovoclran." Ona je pripravljena vsak čas zavzeti njegovo mesto na piketni strani. kaktu- rekla poročevalcu.
Mož z dvema družinama
Milwaukee, Wis.—Mala resnična zgodbica morda ne bo škodovala, posebno sedaj, ko j« končal politični dirindaj. Zato jo hočem tu povedati.
Bilo Je pred mnogimi leti na Dolenjskem. Janez Je imel precej veliko posestvo, par konj in število goveje živine. Žena mu je rodila osem otrok, pet sinov in tri Were. Imel je tudi deklo. Z ¿eno sta si bila v vednem prepiru, pobožna pa sta bila oba in sta vsak svojo pot hodila v cerkev.
Leta so tekla, ta dva zakonca pa sta živela v večnem prepihu. Večkrat je Janez od jeze upre-gel konje in Šel v trg popivst. To je rodilo še ostrejše prepire. Obdelovala sta se z besedami in pestmi. Posestvo je lezlo v nič. Sovraštvo med njima je postajalo čim dalje hujše. Niti jesti ni maral, če je vedel, da je ona skuhala. Odtujila sta se vsem zakonskim intimnostim, Janez pa se je prijazno vedel napram mladi dekli Ivanki; kar ji je bilo precej všeč. Njuno razmerje pa ni ostalo brez posledic; Ivanka mu je nekega dne nazna-nila, da postane mati. Kaj storiti?,
Janez ni dolgo premišljeval. IMkev zakona ni bila mogoča po frstoliških pravilih, pa se je odlomil, da proda nekaj živihe in z Ivanko na tihem popiha v Ameriko. Najprej je deklo navidezno odslovil, medtem pa sta se oba pripravila za odhod Čez lužo.,i žena ni ničesar vedela o tem, morda pa je kaj slutila, kar pa je ni veliko brigalo, kajti njeno življenje z Janezom je bilo skrajno neznosno. Janez in Ivanka sta v Ljubljani kupila vozni listek do Clevelanda, kamor sta po dveh tednih potovanja tudi prispela.
V Clevelandu sta naša znanca živela kot zakonca. Ivanka mu je rodila dva otroka in nihče se ni spodtikala ob njiju, četudi je bil Janez precej starejši od Ivanke. Potem sta se Janez in Ivanka z i otrokoma preselila na Chi-sholm, Minn., kjer sta se nastanila v gornjih prostorih moje hiše. To je bilo leta 1913. Janez je delal v železnem rudniku, kar pa mu ni ugajalo, ker je bilo pretežko. Bil je star že 50 let. Nekoč sem ga vprašala, kako tO, da ima tako mlado ženo. Takrat mi je povedal vso tu navedeno storijo, kakor sem jo opisal.
Janez je še vedno rad zahajal v cerkev. Pa se je zgodilo, da je leta 1914 delo zgubil, ker so nastali slabi Časi in so družbe odslovile mnogo delavcev. Nekega dne se je Janez napotil k župniku in ga poprosil, če bi on posritioval pri družbi, da bi mu dalp&elo. Župnik je nSpisal pismo typerintendentu In Janez je dobil delo, pod pogojem, je rekel župnik, če bo dal za cerkev od Vlake plače pet dolarjev. To je obljubil. Janez pa ni dolgo delafe ker je bil Že prileten, delo pa težko, tako da ga je moral pustiti.
Kmalu potem se je Janez svojo drugo družino izselil Chisholma. Kam, mi ni bilo znano, ker ga nisem več videl. Ce je Janez Še vedno med živimi, je starček pri 70 letih. Ce še živi, je skoro gotovo, da je član velike armade brezposelnih.
Joaeph lile.
ni produkcijski stroški znatno znižali in je lahko konkurirala z njenimi konkurenti, ki so plače ▼ali nižjo mezdo. Delni uspeh je bil tudi v tem, ker so ljudje, ki so vedeli, da ona boljše pošto pa s svojimi delavci kakor hjen konkurenti z njihovimi, rajše naročili premog od njene družbe kakor od drugih.
Pred par leti, ko so jo sku-iale ostale premogokopne družbe v Coloradu izriniti s trga s tem, da so znižale cene daleč pod produkcijskimi stroški, so njeni rudarji prostovoljno vrnili polovico svojega zaslužka za do bo treh mesecev, tako da je bila kos krizi in ostale družbe so bile prisiljene upostavlti prejšnje cene.
Leta 1927 je Rocheva kupila več ko polovico družbinih delnic in s tem postala glavna lastnica omenjene družbe. To ji je dalo priliko, da je začela v praksi Izvajati svoje socialne teorije. Pred 25 leti, ko je graduirala na kolegiju, se je podala v New York, kjer je pričela Študirati socialno vprašanje v tamkajšnjih slumskih distriktih. Dve leti je posvetila temu problemu. Ko se je vrnila v Denver, je vzbudila veliko začudenja in prahu, ko je postala prva Ženska policistka v Denver ju. Leto pozneje je bila v politični vihri odstavljena, imenovana pa je bila za depuiijskega šerifa. Leta 1915, po groznem masakru rudarjev v Ludlowu, je Rocheva šla v New York, kjer je nastopila pred zveznim odborom za industrijske odnošaje in pledi rala za boljše postopanje z delavci. Med vojno je delala v re lifnl postaji v Belgiji, potem pa jo je ^predsednik Wilson Imenoval za direktorico pomožnega dela med tujerodcl.
Leta 1928, po krvavem boju med rudarji in kompanijskimi pobojniki, se je odločila, da os redi konec krvoprelitju s tem, da je po smrti svojega očeta po stala glavna lastnica premoga-kopne družbe in takoj poklicala organizatorja Ameriške delavske federacije, da organi^r* njene rudarje,
Gornjo vest je podpisani povzel iz pitsburškega Pressa z dne 4. nov. t. 1.
Math. Langus, naročnik Prosvete
Policijski načelnik obtožen umora
Mi na, Ark. — Tukajšnji policijski načelnik W. C. llungate je,bil k 1 j nI» prizadevanju županu in iMigiitcjših trgovcev v nje-govem interesu obtožen umora dnine vrste. Ustrelil je \Valter-jh ParkiVja, (lana CCC armade in *ina rudarja Parkerja v Jop-linu. Mo.
llungate opravičuje hvoJ u-mor, češ. da »e mu je mladi Par-K< i zdel pijan in da nm j,- <>b aretaciji skušal pobegniti, Kar-marje in delavce je ta umor toliko razkačll. da je bil |N»licij-»ki na« cinik končno prijel in obtožen in |*> "por« »t l' spoznan kri\cirn! Maksimalna kasen m to obtoži** je sedem kt ¿ajjora.
1
In vendar se giblje . . . . Milwaukee, Wis.—V današnji
izdaji je Prosveta priobčila, samo kot dnevno vest, zanimivo, velevažno, kot običajno, o veliki zmagi delavske, to je socialistične stranke v Angliji. O velikanskem pomenu te zmage bo urednik pač napisal še več, zato naj bo na tem mestu omenjeno samo to: Kako malosrčni so bili nekateri razredno zavedni delavci vsled poraza socialdemo-kracije v Nemčiji in Avstriji, s kako malosrčnostjo so gledali od tistih dni naprej v bodočnost! Le malo je bilo med njimi takih, ki so se zavedali, da so pomenili ti dogodki samo razmeroma male izrodke v celotnem orjaškem delavskem gibanju, ki pretresa-
va svet in oblikuje nov družabni
red. '
• • •
2e pred dvema letoma je bila ,ia tem mestu, v teh kolonah, prerokovana ta zmaga angleškega delavstva. MacDonald je bil takrat predhodnik ameriškega Upton Syiclairja. Kakor je rodilo nemiko delavsko gibsnje poleg Liebknechta in Rose Luxemburg tudi enega Scheidema-na in Noske j a, kakor je poznata ruska revolucija poleg Plehano-vrs, Lenina in Kurbpatkifta, tako *t* se pojavila MacDonald in Sinclair, medtem ko gre preobrat svojo pot—k zmagi. 1 » » •
Tukajšnji dnevnik Milwaukee Journal je v predzadnji nedeljski izdaji priobčil dolg, zanimiv članek o gospodarskih razmerSh v Skandinavskih deželah, predvsem pa na Švedskem. Člankar, ki pozna razmere v teh deželah iz lastne izkušnje, je opisoval, kako so te dežele, poleg Finske, gospodarsko zdrave, kakšne ogroirine uspehe se je doseglo potom zadružnega gibanja, kako se je potom, na zdravi podlagi utemeljenih ukrepov in postav, brezposelnost skoro popolnoma odpravila ter dvignilo gospodarsko stanje dežele.
Opisane so bile vse številne socialne zakonodaje za starostno ža varovanje, za zavarovanje proti brezposelnosti, kakor tudi za nesreče in bolezni. Vse ¡je bilo opisano, samo na dejstvo, da se je vse to doseglo pod pritiskom in na iniciativo socUl-demokracije, katera ima odločujočo moč na Danskem, deloma pa tudi na Švedskem, Norveškem in Finskem. Razume se, da buržoazni list ne bo dal ta-kega priznanja socialistom ter jim delal s tem reklamo.
"V nedeljo večer pa se je v tukajšnjem Pabst gledališču vršilo zanimivo predavanje o gogspo-darskem položaju na Danskem. .Predavateljica Ruth Bryan Dwell, zastopnica ameriške Vlade na Danskem, je v svojem nadvse zanimivem predavanju opisovala silen gospodarski napredek te male države in kako je z občudovanja vredno spretnosti o odpravila danska vlada najhujša socialna zla, pod katerimi trpe vse druge dežele sveta, razen Skandinavskih, Rusije, Švice In Cehoslovaške.
Pa tudi Danska, je rekla govornica, se mora boriti z gospodarskimi potežkočami, posebno zadhjlh par let, odkar ne vladajo med1 Dansko in Anglijo več tako tosTte gospodarske vezi, in to vsled gospodarskih potežkoč v Angliji sami.
• * •
Pred nekaj dnevi je Arthur Brisbane napisal nekaj brltke resnice za ameriške "best minds," kakor rad imenuje skupino vladajočih -denarnih kraljev.
Rusija, je pisal Brisbane, je poslSla v Združene države par-nik z 18,000 tonami zlate rude. Ta ruda bo pretopljena, oziroma izčiščena v ameriških zlatotopil-nicah, čisto zlato naloženo v ameriških bankah, nakar bo ameriška vlada razpisala kredi te za rusko vlado v dotičnem znesku.
—....... m' ' ' « ■
Nadalje pile: *Rusija proiz-vsjs sedaj zS 160 milijonov zlata na leto; s tem je sedaj na drugem mestu kot proizvajalki zlata. Je torej prekosila Ameriko in bo prekosils tudi Afriko v doglednem času."
"Rusks vlada rasvija zrako-plovstve z njeno Običajno entf-žijo. Ruski generalni konzul v Londonti, *i Je pred hekaj tedni obiskal New York, je tojsvil, da je ruski srakoplov baš tiste dhi končal polet 7,500 milj, ne da bi kje pristal, toda *ža nas ItUse,' Je rekel Tolokonski, 'pomeni to malenkost/ ter dodal: 'Nas bolj zanima dejstvo, da posedujemo zračno letalo, ki Je naJveHJe na svetu. To letalo iqia devet strto-jev ter nosi celo tiskamo, z devetimi uredniki in vsem potrebnim tiskarskim Osobjem. to fe-talo obiskuje vse kraje orjaške dežele tet jih bakrbuje s propagandists literaturo in raznitn izobraževalnim štivom'."
Nadalje pile Brisbane: "Rusija proižvaj* letno sa 150 milijonov dolafjev zlata, ves ruski zunanji dolg pa znaša komaj 200 milijonov dolarjev. Amerika pa medtem proizvaja samo za 50 milijonov dolarjev zlata na leto, medtem ko maša njen dolg več ko 20 milijanl dolarjev/'
in tako naprej. Rusija gradi stotisoče modernih stanovanjskih hUj; tisoče tovarn in ne pozna brezposelnosti, pač pa pomanjkanje izvežbanih delavcev. V Ameriki podirajo tovarne kolikor se same ne rušijo, gradbena induitrija pa počivs že pet let, dasi živi milijone družin podrtijah, ki niso dobre niti za živino, v mnogih slučajih.
Taks stvari torej Čita človek celo v ultr#reakcionamih buržo-aznih Časopisih, kar pomeni, da imamo amari*ki Slovenci prave duševne vrtukane med uredniki, ker nam ssrvirajo 'štiefelpucar-ske' slavospeve o ljubeznjivem kralju, kataH je izprečal iz pottf in krvi 4tlrad<Oočih kmetov in delavcev '/f%mo" deset milijonov dolarjev jih naložil v pari ških bankah.
Toda, kdo bi se bavil s temi hlapci, s temi duševnimi pritlikavci? Kaj štejejo take ničle v orjaškem gibanju, ki pretresava svet. Razredno zavedno delavstvo gleda lahko s polnim zaupanjem v bodočnost, ker baš seda so besede velikega Gallilea še bolj pomenljive kot so bile kda, prej v zgodovini—"In vendar Se giblje ,,Fr. Novak.
Seja dramskega društva
La Salle, i|l. — Naznanjam vsem bivšim članom in članicam dramskega društva Soča, da se bo vršila seja v sredo, dne 14 | novembra, ob 7. zvečer v Slovenskem narodnem domu, katere se vsi udeležite.
Fred Malgai.
JttTEK, 9. NOVehJ
Načelnik univerze tet žira radikalne dihi
Bela vrana med kapitalisti lljtrmarville. Pa.—Pred kratkim se Je mudila na konferenci VtiHsar kolegija Miss Josephine Roche, lastnica Rocky Mountain Fuel premogokopne dru*l>e v Coloradu, "kl je leta 192* prostovoljno unionizirala svoje rove ter zvišala mezdo 650 rudar jem, kljub temu pa naredila več dobička tekom depresije kot njeni konkurenti."
Pred plttsburškim golf n im klubom je dejala, da "se vedno splača dati delavcem ftivljenako mezdo," Dalje Je dejala, da edina rešitev industrijskih delavcev ! je v delavskih unijah, ne konipa-nilskih. Inteligentni delodajalci so f*|H)7.nali, da njihova prospe-riteta zavisi od pravičnega ra\ nanje z delavci, je nadaljevala Josephine. Svojim delavcem je plačala $H dnevne mezde, medtem ko ho druge družbe pla« ale svojim le polovico te vsote, ampak njeni delavci so producirali ' toliko v
RAZNE VESTI
Ena asms zbornica pride v Nebraski
Lincoln, Neb. ^ Amendment državne ustave, ki določa, da se sistem dveh državnih zbornic odpravi in nadomesti z eno samo zborrtico, je bil zadnji torek sprejet v referendumu z večino 80,000 glasov. Samcata zbaTni ca bo imeia največ 50 poslancev Amendment je delo zaahega na prednega senatorja (ftorris*.
Sodnik prepovedal vsakršno piketiranje
Detroit — Okrožni sodnik Allan Campbell je Članom krojaške unije (Journeymen Tay lors) prepovedal vsakršno piketiranje, mirno ali drugačno, ker je po njegovem mnenju vsako piketiranje nepostavno. Stavka se je pričels pred štirimi tedni. Unija bo vzela priziv proti In-junkdji. _
Machado. bivši predsednik Kube, zastrupljen
New York. — General Gerar-do Machado, bivši predsednik Kube, se bori s smrtjo v Santo iDomingu, kakor se glasi poročilo. Njegov kuhar ga je zastrupil-
Iz državne univene bi rad gnezdo,
v < alif< »spravil v kolikor fe nj ■Prodiranje petih
Angele». — (ppj
Los
tukajšnjem oddelku d£L *»verze, ki ima glavni k?m
Berkeleyju,jeproštE C 1
•uspendiral pet študentov da pomagajo Narodni M tovski ligi razdirati L«
Med študenti in tudi m* nanjimi liberalnimi krogi liforniji je ta akcija dvigni liko prahu, pa tudi med si centneži, na katerih je drža torično bogata. Studenl protestni shodi ki je bil I je razbila policija, časopis je pa skušalo prikazati u valskega.
Moore je zaeno s susp< podal izjavo, v kateri pra je univerza postala "gnez< dikalizma", suspendirani dentje pa da so komuni simpatiki.
O kakem "radikalnem du" ni govora na tej unl Monopol nad njo imajo pi girani interesi in stopro« ži. Med študenti se je a leta res pojavilo liberalno neke meje tudi radikalno nje, ker kriza pač vpliva ti Študente in Jih sili k rarn nju. Med njimi in tudi profesorji se dobe taki, izgubili vero v sedanji it listični sistem. Ampak ti manjšini. .
Suspendirani študentje i na čelu gibanja, da od unl tetnlh Oblasti izvojujejo pi do neodvisnega študentov foruma, na katerem bi razpravljali o raznih soc problemih brez nagobčnik cenzure. Prošt Moore pa 1 vidno smatra za — "ra< zem" in "komunizem".
Njemu so se pridružili fašistični elementi — Am< legija,' Hčerke ameriSke lucije, Better Business l cija in druge reakcionarna pine. 'Te 'skupine so tud dobile za atletiko ponorele akcionarne študente, da i ganizirali odbor vigilanto Očisti kampus radikalizma dentovski vigilanti so tako čeli s strašenjem: inso H so nočne klanovske d stracije in se zakleli, da p jo z univerze vsakega — karja.
Za suspenzijo se meni nima tudi predsednik un R. G. Sproul v Berkeley, preiskuje zadevo. Domn« da bo suspenzija umal proti itirim, toda za agr študentko miss Strack j« upanja, da bi bila zopet spi
NEPOTREBNE IZGU1
Za vžigalične škatlice i galice porabijo letno 6 kubičnih metrov lesa. Ve* gre svetovnemu gospodi po porabi škatlic in vžil izgubo.
Isto tako bi lahko i i 1 svinčnikov, ki jih vržemo izdelali kakšnih 300 mil novih svinčnikov, Telefoi če človeštvo izgubi žara pačnlh zvez ih zasedenost na leto najmanj 15
mil
ur.
Ves svet presevs dane* lični lov za vrelci m.w
olj, ki je posledica nekate
inišnih najdb. V Fr.nc.j jo na odkritje vrelcev* ku, kjer jih Predvidevaj« ške formacije, v NemčUJ kaj manjvrednih vrelce* krili in upajo ns donos« republiki Chile že pr^ vrtajo, ker so tu g«** sotnosti nafte
„i.	To	isksnje	vrekeO
meljeno v vedno vrfj po mineralnem olju. k J šajo države kriti U l»<tn log.	„
Kot kurioziteto i P« tehnike naj ^^ j
igrajo" v Ne»***1 ■e®'1
S gramofonih
Predsednik Knunevelt moleduje bankirje na njihovem «borova-njs % W«Mhinittonu. naj vendar za boljo voljo enkrat odpro tok
premoga, da so se nje- kredita.. •
Mornariški delavci (zvojevall višjo mesdo
New York. — Med mornariškimi delavci, ki so uposleni na ____—
vlačilnih ladjah, in delodajalci	)J« ali •erodo»«'1 je bil te dni sprejet dogoror, klj'flo je edini dart« ^
določa zvišanje mezde za 10 od-	ki gs zs m* ^^
odstotkov.	is svoje« f
au ^ »jtZČTp
Mudi.*! i* r***!«.
ekqbxaia
trnkom 17. juntf* *.M? v drU*l Uttaotg
888T-8I So. Utxlil, A to. Ckkofo, HI	Tol. Rorkwoh IH4
GLAVNI ODBOR S. N. P. J.
UPRAVNI ODSKKI iJS^NT . WJJKA* pro4oadnlk.... 8867 8. Lawndala Avo.. Uhwafo, 111
¡K/L^JH?!*, .fA U>nik.........8667 Uwadato Avo., Chicago, 111
^WRENCi:GRADliiHKK,Uj.bol.odd.2M7 8. Law,,dala Avo. Ch.ogfo, IU
JOHN VOGRICU, Uacajnlk......JW67 S. Lawndalo A*a., Ohlcajo, 111
FILIP UODINA, upravlulj «1**1«... W6t S. U*ndalo Ava., (%ica«o, III
JOHN MOLEK. urednik «Uu i la......m 7 8. Lawndal* A v.., Chlca«o, Ill
ODBORNIK 11
FRANK SOMRAK, prvi podpredoodnlk.......MM K. 74th St., CloveUnd, tt
JOHN B. LOK All JR., druyi podpr*d»©dnlk.. 1108 E. 170th St. ClovoUnd. O. GOSPODARSKI ODSKK:
MATH PETROV1CH, pmUodnlk;..........608 K. 140th St., Cleveland, a
ANTHONY CVETKOVlClI..............01« Seneca Avo., Brooklyn, N. Y
JOHN OUP................j.. 140 S. Project Avo., Clarendon Ulllo, IU
POROTNI ODSKK:
JOHN GORftEK, prodoodnik..............«14 W. Hoy St., Springfield, III
ANTON ŠULAR...................................Bos 87, Arm». Kan*
JOHN TRČELJ..................................Bos 867, Strabano, Pa.
FRANK PODBOJ.................................„Boa 81, Porkhlll, Pa.
FRANK BARB ICH..................18010 Park«rova Ava., ClovoUnd, a
NADZORNIODSKKt
FRANK BAITZ, protkodnlk.....i............8*130 W. 80th St.. Ohlca«o. Ill
FRED M A LOA I..............................£8 Central Pirk, Poru, III
JACOB AMBROZICU......................418 Piorco St., Evolotl Minn,
pokob l-kitmjiiil»« g «lavnimi tamiai. hl ¿«lata « gl. imli. m trli uhatoi VIA PUMA, kl M MHilh M PMW gt. gnlailaika, a«j m dmiki m gr*4aa0alllv* VU DIN AKNI gallljat*« hi »lv«rt. M m Uiti« ft. vniMfi iMm im Mm«* nj m ^jtutji a* it' uimiiit*.
Ym i»»*» uhajal« m halnilh« ga*ar«. mf m »*!Uj*J» m hak lajalltv«. Vm aim T ■»••! a klagaJallhl»! »«a«. aol m M»llla|a M MagaJalUva. VSB pritokm g Ma gaala.aa)« f¡«t mn'm «Oten mJ m g«*U)aj« ft—k «»Ira
Vtl PBISIVI m «L pwMal «Oni m mJ gal II Hl« a* Jaka UmIIi, »radaaOalka imnI mu IIMIII.
Vtl OOPIM la Orttd aglal. mumhIU. agUal. aaralalaa la aglah tm, kar |a » tv«4 • flaalUai MaaU. aaj aa gallUa aa ~P«O0V«TO.M hit 0. Uwn4aU At«., (hira... lu NOT« i e»timiiiimi «Ith Um ll»r*a« umaa ahaaU ha aMraaawl m falla»« i CaaimaataoflMa far Um H|r*M gry+IOaal ahaaM ha illwnU I« kla.
Now York. U New Yorka jo bilo odpremljeno z ameriškim letalom v Pernambuco in odtod s zrakoplovom "tirof Zeppelin" v Friedrichshufen. It Fried-richshafena je odletelo s zračno pošto v Cherbourg, kjer ga je prevzel oceanski brzoparuik, S tem rekordom je dobil pisemski ovoj veliko filatelistično vrednost. Kupil ga je takoj bogat Amerika nec.
p Ignacij Valent i nčič in zla-■ Jooip Le ban pred pri-
Jraim sodiščem v Trstu K21. okt. 1934. (Agis)—• ko leto je vzbudila velik.0 njo vest, da je bil 'prodan bien kip Brezmadežne iz utolnice. Vsi listi so pri-tedaj obširna poročila o tej i Ker se italijanske obla-■egle vmes, je stvar prišla loditfe. Obravnava se je i», t. m. v Trstu in je bila preresetana na tukajš-prizivnem sodišču, pred so se morali zagovarja-to* Itf. Valentinčič, stari-fctob Zeni iz Benetk in zlato) Leban iz Gorice. Mons. rtinčii- je bil obdolžen, da »kot administrator goriške K* in oskrbnik mestnih cer-* dragocenosti nedovoljeno domenjeni kip. Ta kip je i» v romanskem slogu v 14. to, in ima precejšnjo zgo-in umetniško vrednost, i® j« na 180.000 lir. Stari-N m zlatar Leban sta ob-J-«ta kupila kip in ga mi v Zurich in da sta natopijo istega, ki naj bi se M na mesto originala. Na-W mon«. Valentinčič ob-J«' prilastil tudi «e-fiiniikih oblačil." Sodišče [ obsodilo mons. Valen-F1 "1 zlatarja Lebanâ vsa-M» 10 mesecev in 6 dni za-
»w2.(K,„ lir denanie kaznif
j«- bilo odpuščeno za-'"¡aestije. Starinar Zeni obsojen na 1 leto, 1 me-P1' m zapora, 5.580 lirde-in na plačilo 1.800 ^ pristojbine na izvoz.
Italija hoče prekositi Angleže ter gradi v Napolju največji ladijski dok «veta z dolžino !M1 metrov, Širino 02 jnelrov In glo-bočino 1M.6 metrov.
NUtiA TON« ujaliiia aalaUal« ur«ana. Ja UvraUia laMfna luiilka, uUtljla ai>alH In pomaga grahavl. P.MNaga la*a«Ja ilahtvaula Arav la lahatoa. črava >l-l«ij»jn »nirrnaJla, g malo. Ilgllva na arca Ima NUUA TON« a lam. da 4aja val anatgUa »a .Ulotania Ob taaii Mlra«l|ania ilalilllt Im,I«*nI Ut Uvral-na omika. o)al«-v«lw Vainilla NIIUA TONK Ig lian««, Pra|irlla|la aa n njega nutl nm.II In Jafaa)u. DovwU ta m<a*aa .lui »«Iravljaiija, M an ili'lar. Ila|»li »ag»lo*li«n ali |»a 4«nar naraj. Na pnataj « «•• It lakarnah.
Proti »«i>r»nirl v».mil» IIUA SOI. Maalnl inlvajal»« II.' In lOr,	(A«lv.)
PREMIER SPECIALI
V*'lil( i»t ¡mut mi ru (un za vat utrni thtihr
• Ne prezrite te |>onudhet Je nekaj več kot pa navadna priložnostna razprodaja. 1'remier Npeelal čistilm: je nov, posebno urejen, močah in popolnoma jarnčen čisti-Iih*. Ima pHrrravo za urejevanje čistifne ščetke, Motor na krogljičnih tečajih (u je zračno ohlajevan. 1'oleg U'ga ima še na dueat drugih Izrednosti kar |H<meni, da je FwnW Hpeelal	kar jih
je bilo še na pnslaj, VpraAajte o tem še danes.
ZA JlKKZCLAftNO 1'OHKrŠNJo NA I H i M1 > /'.#*/(///* It AN dol lih 1200, /,.»«/ Mf>
SAMO
COMMONWEALTH EDISON
Electric <|¡S£) Shops
D»umou h —17 W Adami It —»t M So IV«rl*4»rn St
I ritfthtMt HA SJnlph i têo t t<0Í f o
f t. I) K It A L C O I* I' ONI O I V i N
A J mUh! I'M ra.* Aar-rnètH ¡4** AtmsiàM. a ml, è*i+»it m»*Uf
aa frmt Pln/rA < « été /a •—»!	émé
girr fh, « um*»L«* OfO.r ptw U ik+'w+Jf*'
. - *4J a« á /rrrag
v ( In elandu, O.
EftOBSJETX
A Štefan ni odgovoril. Pravkar je zagledal v daljavi med ogrodjem v Voreuxju neko žensko in planil proti njej, ker ne mu je zdelo, da je Katarina.
Ze od polnoči je Katarina gazila blato po cestah. Ko se je Chaval vrnil in jo našel v postelji, jo je z zaušnico spravil na noge. Kričal je, naj h? takoj pobere skozi vrata, če noče zle tet i skozi okno; joka je, napol oblečena, osu-vana, ker jo je brcal v noge, je morala oditi, pahnil jo je ven in ji dal še poslednjo zaušnico. Ta sirova ločitev jo je omamila, sedla je na obcestni kamen in se zagledala v hišo, še zmerom je čukala, da jo pokliče nazaj; saj to ne more biti, saj čaka nanjo, rekel ji bo, naj se vrne, ko jo bo videl tako prezebajočo, zapuščeno, brez človeka, ki bi jo vzel k sebi.
Dve uri je tako nepremično presedela, umirajoča od' mraza, kakor pes, ki so ga pognali na cesto. Potem je vstala. Odšla je iz Mout-souja, pa se je spet vrnila, ne da bi se upala poklicati s pločnika ali pa potrkati na vrata. Naposled je odšla po veliki ravni cesti, da bi se vrnila v kolonijo k staršem. Toda ko je prišla do doma, jo je bilo tako sram, da je stekla čez vrtove, k*r «e je bala, da bi je kdo ne spoznal, četudi je povsod za zaprtimi oknicami vse trdno spalo. Odtlej je kolovratila okrog, se zdrznila ob vsakem Šumu, drhtela je od strahu, da je ne bi prijeli in jo odvedli kot vlačugo v tisto javno hišo v Marchiennesu, ki jo je kakor mora strašila že nekaj mesecev. Dvakrat se je znašla v Voreuxju, a se je prestrašila grobih glasov straže in je zbežala vsa zasopla, oziraje se nazaj, da bi videla, ali je ne zasleduje. Dasi je bila steza v Requillart zmerom polna pijancev, je šla kljub temu tja, ker je malce slutila, da bo srečala tistega, ki ga je bila pred nekaj urami odbila.
Chaval je moral iti to jutro v jamo, in ta misel je pripeljala Katarino spet.sem, Četudi je dobro vedela, da nima smisla, govoriti ž njim: med njima je bilo zdaj vse končano. V Jean-Bartu niso več delali, Chaval pa se je zaklel, da jo bo zadavil, če pojde v Voreux na delo, ker se je bal, da bi mu bila tam v sramoto. Kaj naj torej stori? Ali naj gre drugam, pogine od lakote, ali pa naj se vdaja vsem, ki pojdejo mimo nje? Vlekla se je, se opotekala po kolesnicah, njene noge so bile, kakor da so polomljene, in vsa je bila blatna. Snežnica se je zdaj valila po cestah, kakor reka blata, ona pa. ki je venomer hodila, se je potapljala vanjo, ne da bi se upala ozreti po kamnu, kamor bi sedla.
Zdanilo se je. Katarina je spoznala odzad Chavala, ki je oprezno stopal po nasipu, takoj nato pa zagledala Lidijo in Beberta, ki sta molela nosove iz njunega skrivališča pod skladovnico lesa. Tam sta bila prebila noč na preži, ne da bi se upala iti domov, ker jima je bil ukazal Jeanlin, naj čakata. Medtem ko je ta prespal v Requillartu pijanost svojega umora, sta se oba otroka objemala, da jima je bilo toplo. Veter je pihal med kostanjevimi in hrastovimi kladami, ta dva pa sta se zvila v klopčič kakor da sta v kaki zapuščeni drvarski koči. Lidija se ni upala potožiti na glas, če jo je Jeanlin kot svojo ženico pretepal, kakor tudi Bebert ni imel poguma, tla bi omenil klofute, ki mu jih je bil poglavar naložil, da so mu lica ote-kala. Toda zdaj ju je že preveč izkoriščal, silil j u je, da sta xe izpostavljala zanj nevarnosti pri najdrznejših tatvinah, potem pa ni hotel ž njima ničesar deliti; srce se jima je jelo upirati in slednjič «ta se vendar poljubila kljub njegovi prepovedi, čeprav bi ju utegnilo pretepati tisto nevidno bitje, kakor jima je grozil. Klofute ni bilo, zato sta se dalje nežno poljub-
ljala, ne da bi mislila na kaj drugega, vdajajoč se ljubimkanju z davno zadrževano željo, z vsem, kar je bilo v njima ranjenega in nežnega. Vso noč sta se vsa srečna v tej skriti luknji tako grela in se nista spominjala, da bi jima bilo kedaj lepše, celo o sveti Barbari ne, ko sta jedla bobe in pila vino.
Nenadoma je zatrobil rog in Katarina se je vsa stresla. Vzpela se je irt videla, kako se voreuxjska četa zbira in oborožuje. Pritekel je Štefan, Bebert in Lidija sta skokoma planila iz njunega skrivališča. In ko se je bolj in bolj danilo, je prihajala iz kolonije tropa moških in žensk, ki so jezno krilili z rokami po zraku.
V
Vse vhode v Voreux so bili zaprli; vseh šestdeset vojakov s puškami pri nogi je zastavilo edina vrata, ki so ostala odprta in vodila po ozkih stopnicah k sprejemališču, od tam pa v pazniško sobo in v lopo. Stotnik jih je postavil v dve vrsti k opečnemu zidu, da jih ne bi mogli napasti odzad.
8prva se je ustavilo krdelo rudarjev, ki so prišli iz kolonije, bolj daleč. Bilo jih je največ kakih trideset. Divje in zmedeno so govorili vse križem.
Maheujka, ki je prišla prva, si je čez zmr-šene lase v hitrici zavezala ruto. V naročju je imela Estello, mrzlično je ponavljala:
—	Nihče naj ne gre noter in nihče ven! Za-jemimo vse, ki so spodaj!
Maheu je pritrjeval, vprav* ko je prišel oče Mouque iz Requillarta. Niso ga hoteli spustiti mimo. Toda on se je branil, rekoč, da' konji kljub temu jedo oves in da se požvižgajo na revolucijo. Sicer pa je en konj poginil in čakajo nj$ga, da ga bodo spravili iz jame. Štefan je napravil prostor staremu konjarju, ki so ga vojaki pustili k šahtu. A četrt ure kasneje, ko je tropa «tavkarjev bolj in bolj naraščala in postajala zmerom nevarnejša, so se v prižemi ju odprla široka vrata in se pojavili ljudje, ki so peljali na vozu mrtvo žival, žalosten sveženj, še zmerom povezan v mrežo in vrvi, ki so ga pustili sredi luž iz snežnic. Gledalce je tako zadelo, da niso branili ljudem iti nazaj in spet zapreti vrat za sabo. Vsi so spoznali konja, čigar glava je bila nagnjeha in privezana ob boku. Sušljanje je šlo od list do ust:
—	Miško je to, kajne, da je to Miško?
Zares, bil je Miško. Odkar je odšel v jamo,
se ni mogel prilagoditi. Zmerom je bil mrk, brez volje za delo, kakor da ga muči hrepenenje po svetlobi. Zaman ga je Veteran, rtidnT-ški starešina, prijateljski otiral s svojimi boki in ga lizal po vratu, da bi mu dal nekaj fciste svoje vdanosti, ki jo je dobil v desetih letih življenja pod zemljo. To ljubkovanje je še povečalo njegovo potrtost, dlaka mu je trepetala od ljubeznivih dotikov tovariševih, ki se je' postaral v tej temi; in vsakikrat, ko sta se srečala in se ovohala, se je zdelo, da oba tožita, stari zato, ker se ničesar več ne spominja, mladi pa zato, ker ne more pozabiti. V hlevu sta si bila soseda pri jaslih, povešala sta glavi, stikala nozdrvi in venomer sanjala o belem dnevu, gledala sta privide zelenih trav, belih cest. zlate jasnlne v neskončnosti. A ko je Miško, ve« oblit z znojem, ležal na stelji v poslednjih zdihljajih, ga je Veteran obupno ovo-haval in na kratko vlekel sapo k sebi, kakor da ihti. Čutil je, kako se Miško ohlaja, jama mu je, jemala poslednje veselje, tega tovariša, padlega od zgoraj, polnega svežih vonjav, ki ga je .spominjal mladosti, preživele pod milim nebom. Pretrgal je povodec, rezgetal od strahu, ko je opazil, da se Miško več ne gane.
. (Dalje prihodnjič.)
Otrok in opica
Neka londonska družba poroča o dveh primerih, da so mladega Aimpanza oziroma Aim-pantko vzrejali in vzgajali s človeškim otrokom.
V ol>eh primerih j«« šlo 74\ šim-panz ženskega spola. Guo, ki «e je rodila v ujetništvu, so materi odvzeli v starosti 7 mesecev in pol, vzgajali pa «o jo devet mesecev z, eksperimentatorje-vlm .sinčkom Donaldom, ki je bil dva meseca in pol starejši.
ne, «panja, čutenja, iger, telesnih spoHobnosti, vedenja, izražanja čustev, učljivosti, spomina, razboritosti in jezika. Uspehi «o bili kaj nepričakovani in po«ebno v prvem ča«u j«- opica cesto kazala, tla je bolj razvita <>d otroka. To «e da pojasniti « tem, tla šimpanz hitreje rase od človeka. Žival pa težje «hodi in še težje stoji ravno, (iua pa je v tem pogledu pokazala mnogo potrpežljivosti in se je dala pripraviti do vsega. Njena ročica težje zagrabi majhne pred-
Meahu! ao ujeli v februarju mett-' kÄr J* um,JAvo »aradi koi\-1930. v Kamerunu, ko je tehtala «trukcije te ročice; vid in «luh komaj štiri kilograme in pol ^ po naravi do«ti ostrej-la-to dni pozneje j«- prišla v A- **•	J« manJ občutljiva
meriko, v okolico New Yorka. ¡bolečine, voh in oku* sta ji
V	juliju 1988. je štela 4 leta in pol ter tehtala 20 kg Od dru-Kega leta dalje a** ni več mnogo spremenila, toda njena vzgoja Je «talno napredovala.
Spitmlni rnsvof
Pobavimo ae najpr\o z Guo.
Kk*|»erimentntorjn. gospod in1 gospa Kelloggova, st« hotela zvedeti, kakšne razlike se kažejo v razvoju človeka in opice, če ravnaš z obema, ki sta prilično enake starosti, popolnoma enako. Kellogg Je profesor psihologije na vseučilišču v Indiani.
V	rednih presledkih Je svojega fantka in opičko pm&kušal na enak način glede zdravja, hra
*lal>ša. Gua «e je amejala prav tako «pontano kakor Donald, bila pa je bolj ščegetljiva Igraje se je privadila obleke, kopeli, postelje. Kar je za nas*« pojmovanje opice zelo Čudno: kanala je manj posnemajtWvga du-ha nego deček.
Svojim vzgojiteljem je bila brezmejno vdana, poljubljala jih je in objemala, svoja čuvat va je izražala manj zadrftljivo nego I nje mali tovariš. Strah jo je1 prei pograbil in zavzemal kaj I 1 rad pati 10ne oblike.
< Prve vila Cu
lin : borit out korake atoje da ae j<
tako.
je napra-» s rokami
oprijela nog svojega zaščitnika. Pozneje se je sama vadila v hoji in je pri tem dvignjene roke u-porabljala kakor balansimi <lrog. Končno se je naučila pravilne hoje z rokami ob telesu. Oba otročka, človeški in živalski, «ta bila ganljivo naklonjena drug drugemu.
Naj sledi nekoliko zapiskov o Kelloggovih uspehih.
1. Na povelje: "Pokaži mi nos!", prime dečko nos med palec in kazalec, Gua pa samo svoj kazalec položi na nosek.
^Dečko in živalca irr.vn gla vo zakrito s kapuco. Na poziv od zadaj se dečko obrne v polkrogu, živalca istotako, a odhiti obenem v premi črti proti osebi, ki Jo je poklicala.
8. Oba reagirata na isti način, če ju poščegetaš: «mejeta se na glas.
4. Dečko In opica sedita pred krožnikom juhe in držita žlico v roki. Dečko ima tendenco, da bi žlico v ustih obrnil navzdol, : «»pica jo drži vodoravno in ne strese niti kapljice is nje.
V Slike otipavata Donald in ,(»ua na isti način s namero, da bi prijela na«likane predmete.
6 Va človeškem obrazu zanima dečka pred vsem nos, ki ga *ku«a prijeti; opica ae zanima bolj za usta.
Gua ni v ničemer zaostajala
za Donaldom, kadar je šlo za odpiranje ali zapiranje vrat Ce-stokrat je kazala svojo razbori-tost in razsodnost. Tako je nekega dne sedela na mizici nedaleč od g. Kellogga. Ko je pokazala živo željo, da bi se mu približala, ji je ukazal: "Ostani, kjer si !" Za trenutek je oklevala, nato je skočila z mizice, jo Iztisnila v bližino svojega gospoda in sedla z nedolžnim izrazom spet nanjo kakor p*ej. Drugič bi hotela vzeti neko steklenico s tal, pa je zavoljo svojih opičjih rok ni mogla. Tedaj je poiskala Kellogga, ga prijela za roko, mu jo položila na dno steklenico in ga čisto jasno pozvala, naj jo dvigne zanjo.
Gua je imela svoj posebni jezik, ki ga ni bilo prav nič težko razumeti in razčleniti. Donald je bil v tem oziru v prednosti, a vendar je počasneje in slabše umeval, kar si mu rekel.
Ko je Gua dosegla 16. mesec, so jo ločili od Donalda in oddali poskusni postaji Yaleskega vse učilišča v Connecticutu.
Izredne sposobnosti
Spregovorimo sedaj o Meshie. Ta opica se je pri svojem gospodarju, g. Raven u, navzela skoraj človečkih lastnosti. Rada zahaja v kopalnico, kjer se drgne s pomivačo, ki jo namili z milom; v hipu razveže tudi najbolj zavozlane vozle; na triciklu se vozi kakor drugi otroci, nje ni tovariši, in sicer vedno na čelu tovariši je; pri mizi sedi in je kakor človek; rada se koplje ob bregu"ribnika in se igra otroki pri medsebojnem škropljenju — v globoko vodo pa ne gre rada in ne plava; iz kozarca pije s slamico, če ji pijača u-gaja, pa se ne obotavlja slamico vtakniti v vrč s to pijačo; pozimi se sanka z drugimi otroki in pri tem se natančno drži reda, po katerem se vrstijo sankajoči se otroci; malega dojenčka ge. Ravenove ima silno rada in ga rada ziblje v svojem naročju, njeno vedenje je v vsakem ozira vzorno.
Tako vidimo iz teh dveh primerov, da je mogoče opico a človeško vzgojo v mladih letih pri vesti do razvoja, ki je presenetljivo poroben človeškemu. Eksperimentiranje v tem smislu i šimpanzkami, ki smo ju tu ome nili, še ni zaključeno, že doseda nji rezultati pa so definitivno rešili staro sporno vprašanje, da-li ima žival, vsaj najvišja med živalmi, razum, ki je podoben človeškemu, in da-li je sposobna človeškemu podobnega razvoja.
*
V šoli.
Učitelj: "Kaj se zgodilo leta 1483?"
Učenec: "Leta 1483. se je rodil Luther."	t
Učitelj: "Dobro! bilo leta 1487?"
Učenec: "Leta 1487? je imel Luther 4 leta."
rPTEK, 9. N0Vr
je važnega
A kaj je
To leto
Prin stirokrijske klobase
po 30c funt. Pošljem 5 funtov ali več v vse kraje v U. S. A., poštnina plačana. Pošljite denar z naročilom.
JOSEPH LESKOVAR. 420 High St., Racine, Wis.
Trinerjevo grenko vino njeno edino zdravilo
"Berwyn, III., okt. 21.—V teku enega tedna bom 87 let stara, ampak se fino počutim in zato gre hvala Tri-nerjevemu grenkemu vinu, katero je •bilo moje edino zdravilo ves čas zadnjih 16 let."
TRINERJEVO 6RENK0 VINO
je prijazna želodčna tonika in lahki odvajalec, Odpravi slab tek do jedi, caprtnico, pline, glavobol, «gubo spanca in dru«e enake nerednosti povzročene vsled želodčne nerednosti, hitro in varno. V vseh lekarnah. Jos. Triner Corp., 1333 S. Ashland
Ave., Chicago, III.
—(Adv.)
MLEKO vzdržu družino ZDR
Dobre kuharice rabljajo dosti sv pasteriziranega ml pri svoji kuhi. To j ga, da živila bolje t jo—več okusa.
Dobre matere | na to, da vsaka oa družini pije tudi kq mleka pri vsakem a kajti to pomaga vj vati njih zdravje.
J ŠTEDITE DENJ Kupite sveže mlel svojega rednega m| ja, ki vam garantij Je fine kakovosti.] stavil vam ga bo! dan k vašim vrat udoben, ekonomičel čin kupovanja. MILK FOUNDATION A non-profit orisan endowed to give out fic facta on,general 205 W. Wacker Drive, C
All ste naročeni nik "Prosveto"? Po svoj list!
Milk Foods Add
Variety to Meak
Milk lraed in Cooking Gives Foods
Added Richneae and Flavor
HETHER one's interest lies in
clothes, books, furniture, sports, food, or in sny of hundreds of other things, the senrch todsy is for something "new snd different," and if something; new can't be found, then something different is sought. And because there are a few basic foods that must be included in every diet, it is the business of the housewife when plsnning menus to serve these fo^ds—fruits, vegetables, and milk-In new and different guises.
Milk to drink can be dressed up by the addition of a few tablespoon« of fruit juice, honey, or chocolate. A moat nutritive drink is an egg nog, made by adding a beaten egg. a few drops of vanilla, a teaspoon of sugar, and a bit of nutmeg or cinnamon to two-thirds of a glass of milk.
For luncheon on a raw Autumn day or a clear, cold wintry one there Is nothing quite so delicious snd nutritious ss steaming hot cresm soups. Milk slightly thickened with flour snd seasoned with salt, pepper, and a bit of butter may be added to almost sny vegetable puree to make a cream soup. Served with crackers and butter, head lettuce or combination salad, and a gla«* of milk one has an ideal luncheon.
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča
Tiska vabil« za veselice in shode, vizitnice, ] knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hr slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku I
VODSTVO TISKARNE APELIKA NA CLJ S.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarn« Cene smerne, unijsko delo prve vrst«
Pilite po informacije na naslov:
S.N.P.J. PRINTEI
2657-69 SQ. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL.
Tam se dobe os željo tudi rss ustmenk po:
■■nil
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklepu 10. redne konvencije se Ishko naroči na list Pr«*" iteje eden. dva, tri, «tiri ali pet članov is ene družine k pni nar* Prosvets stane sa vae enako, as člane sli nečlane $6 00 ts eno ie nino. Ker ps člsni že plačajo pri aaesmentu $1.20 m tednik, j* iteje k naročnini. Torej sedsj ni vsroks, reči. ds Je lisi pr««r.| 8. N. P. J. List Proeveta Je važa laatnina in gotovo Je r vsski «J"u ki bi rad Čital list vsak dan. Cena liatu Prosveta Je:
Za Združ. države in Kanado $000 Za Cicero ia Chicsfo j«
1	tednik ia................ 4.00	1 tednik in...........
2	tednika in............... S.60
S tednike in...............2.40
4	tednike in............... 120
5	tednikov in............. nič
Za Evropo Je......
2	tednika in...........
3	tednike In...
4	tednike in........"
5	tednikov in.........
......$too
Izpolnite spotfmji kupon, priložite potrebno	drB'r)' '
Order v pismu in si naročite Prosveto. list. ki Je vals lss<nW».
ali
PoJaanilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs M ^ če se preseli proč od družine in bo sshtevsl »srn n moral tisti Clsn Is dotične druiine, ki Je teko skupno nsn ■ Prosveto, to takoj namaniti upravniitvu lista, m obenem o ^ vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedsj mors uPr datum u to vsoto naročniku. _______
PROSVETA, SNPJ, 2SS7 So. Lawadsle Ave, Chieags. m
naročnino sa Mst ProsvHo vsoto f......
Cl drstfvs *»
Priloženo pežiljs
1)	Ime.............................
Naslov ...........................
Ustavite tedaik in ga pripišite k družine:
2)	................................
2) ................................
4) ................................
i) ................................
Meato Nov
l0|i »arečalsl od
ft drs*t*>
.Cl. dm*" * Cl dre«*« M
/la
Cl dre*'« *
........................;............
' -	tur •arscaik.
......................