lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVESTd
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost trgovino in storitve
> Izdelava prcuektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 4. novembra 2011
letnik LXIV • št. 85 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Slovenske
Po mestni občini
Ptuj • Ptujske investicije čakajo boljše čase?
O Stran 2
Aktualno Ptuj • Kljub zapletom občani ne bodo prikrajšani
O Stran 3
Po naših občinah
Pobrežje • Ko je
„občinska" cesta zasebna last ...
O Stran 32
Štajerski
Trnovska vas • Trinajsti občinski praznik
Majhne občine lahko veliko dosežejo
Minuli konec tedna je bilo v Trnovski vasi še posebej pestro in zanimivo. 13. občinskega praznika ni zaznamovalo le prijetno druženje, temveč tudi otvoritev nove, izjemno lepo urejene večnamenske dvorane, vredne 700 tisoč evrov.
RADIOPTUJ
89,8»98,2»ICH3
www.radio-ptuj.si
Šport
Športno plezanje
• Mini se v svetovnem pokalu nasmiha končna zmaga v težavnosti
O Stran 15
Dogodki, izpeljani v počastitev 13. občinskega praznika, so se začeli že oktobra. Izvedli so množico športnih prireditev, označili Bolfenško turistično pot, tekli po vaseh, pripravili razstave, dogajanje pa zaokrožili s sobotno osrednjo prireditvijo, ki je bila v znamenju odprtja nove večnamenske dvorane. Gre za dolgo pričakovan in pre-potreben objekt, v katerem se bo odvijalo kulturno in družabno življenje občine, ki šteje 1300 prebivalcev. Nova pridobitev pa je veliko prispevala tudi k sami podobi centra naselja, saj je poslej videti še modernejše, z njim pa se lahko Trnovska vas povsem upravičeno postavi ob bok najbolj urejenim majhnim občinam v državi. Skupna vrednost investicije je 700 tisoč evrov, a za občane je neprecenljiva.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Hura, prosti čas
Krompir, žoga, pohod in še kaj
Da mladi del svojih počitnic namenijo športnim dejavnostim, se v Zavodu za šport Ptuj trudijo že vrsto let. V sklopu programa Hura, prosti čas izvajajo letos dva počitniška programa, jesenskega in zimskega. V tednu, ki je za nami, so krompirjeve počitnice dodobra popestrili dnevno skoraj stotim otrokom.
Od srede do danes je Zavod za šport Ptuj s pomočjo Mestne občine Ptuj in Zavodom za šport RS Planica izvedel množico aktivnosti. Te so bile namenjene otrokom iz vrtcev in osnovnih šol, ki so svoj čas želeli preživeti kvalitetno in so računalnik za nekaj ur nadomestili z zanimivimi športnimi igrami. Prav vse aktivnosti, ki so jih ponudili, so bile brezplačne. Letos so bile nekoliko krajše kot sicer. Odvijale so se le tri dni, saj sta dva počitniška dneva sovpadla s praznikoma. A udeleženci so se športnih dogodivščin lahko naužili. Te so se odvijale na več prizoriščih v štirih skupinah, dnevno pa se je v povprečju aktivnosti udeležilo nekaj manj kot sto otrok.
V sredo in četrtek je bilo dogajanje rezervirano za otroke iz vrtcev - te so na prizoriščih spremljale vzgojiteljice - in osnovnošolce prvih dveh triad,
današnji dan pa je namenjen starejšim osnovnošolcem.
Na športnih objektih so se z udeleženci družili športni pedagogi in štirje študentje fakultete za šport, ki so skrbeli za varno in kvalitetno vodeno vadbo. Vse tri dni so se programi odvijali v dopoldanskih urah, otroci pa so lahko izbirali med igrami z žogo (nogomet, košarka, rokomet, hokej ...), otroškimi plesi in Hura pohodom. Tega se je udeležilo okrog 15 šolarjev, ki so se sprehodili do gasilskega doma ter se seznanili z dejavnostjo gasilcev. „Želimo privabiti čimveč otrok. Naš namen je, da jim namesto sedenja za računalnikom ponudimo kvalitetno druženje," pojasnjuje koordinator programa Boštjan Zemljarič, ki zaključuje, da se omenjeni program vrača že februarja, ko so na vrsti zimske počitnice. Do takrat pa: Hura!
Dženana Kmetec
Otroci so z veseljem izrabili priložnosti za počitniške dejavnosti.
Foto: DZ
Ptuj • Na novo o razvojnih prioritetah
Investicije čakajo na boljše čase?
V času krize so gospodarske investicije dobesedno usahnile, še največ se v tem obdobju dogaja na področju infrastrukture. Od teh investicij se pričakuje okrevanje gradbeništva - tistega, ki je še ostalo, niso pa redke takšne, ki jih bodo izvedli tujci, ker so bili na natečajih za oddajo del najugodnejši ponudniki.
Tudi obnovo dominikanskega samostana v kongre-sno-kulturno dvorano so dobili tujci. Ograja okrog samostana, ki so jo postavili v prejšnjem tednu, napoveduje, da je izbrani izvajalec začel fizična dela. Za gradnjo ob Dravi, na območju Dravske ulice, pa si MO Ptuj prizadeva pridobiti tuji kapital, zato v zadnjem času ptujski župan pogosto potuje v tujino.
Bo minoritsko dvorišče dobilo streho?
Z vsemi, ki še trenutno uporabljajo dominikanski
Uvodnik
samostan, je dogovorjen režim uporabe. Predvsem je pomembno, da bodo tudi v času gradnje turisti lahko dobili želene informacije o ptujski arheologiji, čeprav v času gradnje ne bo mogoče videti vsega, kar je bilo mogoče videti doslej. Kot pravi župan Štefan Čelan, bi lahko čas gradnje izkoristili v promocijske namene, če bomo turistom znali povedati, da je v tem trenutku razstavljenega sicer manj arheološkega gradiva, da pa ga bo mogoče videti veliko več, ko bo zgrajen novi muzej. Za arheologijo je v tem trenutku na voljo kar nekaj možnih lokacij: prostori starih zaporov, palacij gradu, izpraznje-
Perspektivni - a s praznimi žepi
Ta teden je udarila novica: Slovenija ima deseto najperspektivnejše gospodarstvo na svetu. Po neki raziskavi, ki so jo naredili na dveh univerzah, imamo gospodarstvo z več potenciala kot Francozi, Američani in Južni Korejci, Na lestvico je uvrščenih kar 128 držav, Slovenija pa je v samem vrhu. Vsaj tako pravijo učenjaki.
Da smo pridni, delovni in marljivi, smo sicer že vedeli, a jasno je tudi, da nimamo pravih ljudi, ki bi vse to znali iztržiti. Raziskava sicer kaže, da imamo možnost biti „uspešni", trenutna situacija pa piše drugo zgodbo. Podatki na papirju so eno, realnost nekaj povsem drugega. Čeprav se bo zdaj dneve premlevalo o tem, da smo z omenjeno uvrstitvijo dosegli prepoznaven mednarodni ugled, to tistim, ki so na robu revščine, ne pomeni prav veliko. In takih je, kot kaže, v Sloveniji vedno več. Še tisti, ki tvorijo srednji sloj, niso prepričani, ali so ustrezno „popredalčkani". Marsikdo dela, a se še vseeno počuti kot revež.
Plače niso več primerna plačila za opravljeno delo, so neke vrste nadomestila, ki pomagajo preživeti mesec. Država pa le jemlje in jemlje. Če smo bili doslej reveži, bomo očitno poslej še večji. Noben politik ne obljublja konkretnih sprememb. Je kdo obljubil višje plače? Ne, vsi govorijo o dodatnih znižanjih. Je kdo obljubil višje socialne pomoči? Da, s tem, da jih bodo pomoči potrebni veliko težje dobili in da jih bo nekoč treba vrniti. Socialna pomoč bo nekakšen brezobrestni kredit, ki ga ne upaš vzeti, saj lahko s tem svojim dedičem nakoplješ težave. Nova socialna zakonodaja zagotovo ne obeta nič dobrega. Mladoletniki ne bodo več prejemali štipendij, polnoletni dijaki in študentje pa ne otroškega dodatka. Starostniki bodo sicer varstveni dodatek lahko dobili tudi v prihodnje, a bodo z njim obremenili svoje otroke, vnuke in ostale, ki bodo po njihovi smrti kaj dedovali. Država namreč zahteva svoje. Res je, da so doslej nedosledno podeljevali javne transferje, takšni drastični rezi pa tudi ne bodo prinesli nič spodbudnega. Reveži bodo še večji reveži, bogataši pa si bodo še naprej polnili žepe. Ampak naši eliti je pomembno le eno: da svet ve, da bi lahko bili uspešni, da smo na desetem mestu najperspektivnejših držav na svetu. Druga zgodba pa je, da te perspektive ne znamo izkoristiti.
Dženana Kmetec
__
Foto: Črtomir Goznik
V Dravski ulici naj bi se občutno povečalo številno turističnih postelj.
ni prostori zgodovinskega arhiva, ki se seli na novo lokacijo, in še nekateri drugi, da bo do gradnje novih prostorov ptujska arheološka dediščina delno vendarle dostopna javnosti. Po besedah župana se dominikanski samostan prenavlja zato, da bi na Ptuj pripeljali tiste goste, ki imajo afiniteto do starih mestnih jeder in kulturne dediščine. Dopoldne naj bi ga polnili s kongresno dejavnostjo, popoldne pa z vrhunsko kulturo.
Ob projektu EPK 2012, v okviru katerega je kongre-sno-kulturna dvorana edini ptujski investicijski projekt, obstaja upanje, da bo v letu izrazite kulture uresničena tudi obljuba o pokritju dvorišča minoritskega samostana, da vsaj prireditveni del projekta EPK ne bo ogrožen zaradi samega vremena.
Tudi Pošta zapušča center mesta
Obenem na Ptuju potekajo aktivnosti za projekt evropskega prvenstva v košarki 2013. Z veliko muke in s številnimi dvomi je bil po-spremljen sprejem odloka o sofinanciranju EPK 2013, za katerega si MO Ptuj prizadeva pridobiti 2,5 milijona evrov za postavitev športne dvorane. Sklep o dodelitvi sredstev je že sprejela, ni pa še podpisana pogodba. Šte-
fan Čelan je o trenutnem poteku aktivnosti na tem projektu povedal: »Na podlagi poziva ministrstva za šolstvo in šport pripravljamo vso potrebno dokumentacijo za gradnjo športne dvorane v okviru večnamenskega objekta. Trenutno pripravljamo enoten javni razpis, s katerim želimo priti do enotne natečajne rešitve, dokumentacije in izvajalca. Izbrani izvajalec ali konzorcij izvajalcev bo dolžan izvesti natečajno rešitev in pridobiti vso potrebno dokumentacijo. Pri tem velja poudariti, da mora natečajna rešitev zajeti celoten kompleks, gradnja pa bo potekala po fazah. Prva faza pomeni pripravo in izgradnjo javne infrastrukture, druga faza gradnjo športnega kompleksa, tretja pa gradnjo tržnega in zasebnega dela.
Občina ne bo sprejemala odgovornosti za tržni del površin, je pa po informacijah, ki jih imam, zanj izražen velik interes. Mestna občina tudi ne bo sprejemala odgovornosti za polnjenje kompleksa z dejavnostmi, ki bi predstavljale dodatno siromašenje vsebine mestnega jedra. Znani so selitveni načrti Pošte, ki pa bo s 100 m2 kot servis občanom ostala v mestnem jedru.
Do konca aprila 2012 bi morali za športno dvorano pridobiti gradbeno dovoljenje, gradnja bi morala steči
maja 2012, uporabno dovoljenje pa naj bi bilo pridobljeno do maja 2013. Upam, da bodo vse potekalo po terminskem planu in da s spremembo vlade ne bo prišlo do kakšnih velikih sprememb pri prioritetah. Verjamem pa, da je projekt EPK 2013 tako dogovorjen, da ga ne more zrušiti nobena vlada. V tem projektu gre za evropska sredstva, koriščenje evropskih sredstev pa je opredeljeno kot prednostna operativna naloga.
O viziji razvoja mesta za naslednjih 30 let
»V novembru bomo na seji mestnega sveta v posebni točki dnevnega reda prevetrili dolgoročni razvojni program, s katerim smo postavili dolgoročno razvojno vizijo, ki naj bi veljala vsaj 30 let, prioritetno listo projektov smo občanom predstavili dvakrat. Pričakovati je, da bomo na tej seji vendarle dokončno dogovorili prioritete in jih ustrezno umestili v proračun 2012,« je povedal župan Štefan Čelan.
Več načrtov MO Ptuj je vezanih na turizem oziroma reko Dravo. Že nekaj časa mesto skupaj s stroko išče novo podobo območja v Dravski ulici v povezavi z Dravo. Že nekaj časa je tudi znano, da je MO Ptuj po odločbi gradbenega inšpektor-
ja dolžna sanirati garderobe nekdanjega mestnega kopališča. Postavka je vključena v predlog proračuna 2012. V neposredni bližini tega območja je stavba nekdanjega Koteksa, ki je prav tako v klavrnem stanju, čeprav stroka zagotavlja, da se jo da sanirati. Območje je bilo doslej že večkrat predstavljeno kot območje za potrebe turizma oziroma za izgradnjo novih nastanitvenih zmogljivosti. O tem, kako je s konkretizacijo teh zamisli, župan poudarja, da je treba pripeljati svež investicijski kapital z evro-azijskega območja (Rusija, Indija, Kitajska); državni in občinski viri so presahnili, že sedaj se zatika pri koriščenju evropskega denarja, še težje pa bo v obdobju 2014-2020, ker si Slovenija ne bo znala izpogajati tako ugodne finančne injekcije, kot je bila dosedanja, ko smo imeli na voljo 4,5 milijarde evrov, a kot kaže, ne bomo porabili niti polovice. Ptuj nujno potrebuje investicije v turistično infrastrukturo, število turističnih postelj je potrebno povečati s sedanjih okrog 1200 na najmanj 3000.
Spremeniti bo treba tudi neugodno lastniško strukturo, ki jo je prinesla denacionalizacija, saj MO Ptuj ni lastnica skoraj nobenega objekta v mestnem jedru v celoti. Treba se bo dogovoriti za zamenjavo površin, da se bodo stavbni kompleksi zaokroževali, in v staro mestno jedro pripeljati solidne verige družinskih hotelov, prav tako pa nadaljevati gradnjo novih hotelov v Termah. Prav izgradnja hotelskega kompleksa ob Dravi s pomočjo tujih investitorjev, ki se zavedajo, da je bogata zgodovinska dediščina tudi za njih priložnost, je tisti generator, ki bo spodbudil nova zasebna vlaganja v starem mestnem jedru. Na tem prostoru je v turističnem pogledu pravi biser hiša usnjarja Jerneja, ki se želi širiti še na sosednjo stavbo, ki prav kliče po obnovi, prav tako pa po obnovi kliče edina stavba z arkadami v starem mestnem jedru. Tudi tej se napoveduje nova, zelo konkretna usoda.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Javno podjetje zavrača očitke Čistega mesta
Kljub zapletom občani ne bodo prikrajšani!
Na trditve prvega moža Čistega mesta, da so se znašli v težavah, potem ko je MO Ptuj ustanovila svoje javno podjetje, se župan MO ni odzval; direktor Javnih služb Alen Hodnik pa očitke zavrača, razkriva nove podrobnosti o sporu in zatrjuje, da občani sprememb ne bomo čutili.
Ob pogovoru z direktorjem Čistega mesta Janezom Letnikom smo želeli objaviti tudi stališče MO Ptuj do te problematike, a župan Štefan Čelan na naše vprašanje ni utegnil odgovoriti. Ker pa je javnost treba seznaniti tudi z nasprotnimi mnenji, smo k pogovoru povabili Alena Hodnika, direktorja Javnih služb Ptuj.
Kako komentirate trditev Janeza Letnika, da je Čisto mesto zašlo v težave šele po ustanovitvi Javnih služb?
„Nenehno kazanje s prstom na novoustanovljeno občinsko podjetje zaradi težav, v katerih so se znašla nekatera podjetja, ki so bila vajena drugačnega režima, je postalo že utrujajoče. V teh podjetjih bi se morali vprašati, čemu je MO Ptuj sploh ustanovila podjetje, o čemer je bila lokalna politika enotna. Cilji, ki so bili zastavljeni z ustanovitvijo Javnih služb Ptuj, so zelo jasni, osnovni načeli pa sta transparentnost poslovanja in stroškovna učinkovitost. Ocenjujem, da se težave pri dosedanjih izvajalcih pojavljajo predvsem zato, ker je pri zagotavljanju teh storitev končno odstranjen interes zasebnih podjetij po doseganju dobička. Gre za izvajanje gospodarskih javnih služb, pri katerih se potrošniki ne morejo odločati, ali jih bodo koristili ali ne. Zato je treba interese podjetij, ki so se odločila za izvajanje teh dejavnosti, oziroma interese njihovih lastnikov nekoliko prilagoditi.
Težave, ki jih navaja direktor Čistega mesta, bi se z dogovorom dale rešiti, težko pa je doseči dogovor, če mu takoj po sklenitvi sledi neka nova zahteva. Pojasniti velja prepolovitev števila zaposlenih v Čistem mestu, saj so ob prevzemu upravljanja
CERO Gajke na naše podjetje prešli vsi zaposleni, katerih delo se je nanašalo na center, štirje zaposleni, ki so ostali pri podjetju, pa so se tako odločili sami; nekaterim od njih naj bi bili ponujeni celo boljši pogoji, kot so jih imeli prej."
Premišljeno
manipuliranje
lastnikov
Torej menite, da so razlogi za težave Čistega mesta v podjetju samem?
„Situacijo, ki je zelo zapletena, je treba gledati širše. Mislim predvsem na povezanost Čistega mesta in njegovega lastnika, podjetja Saubermacher Slovenija, katerega interes se močno kaže skozi vsa ravnanja Čistega mesta. To smo lahko hitro razbrali, saj so na večino sestankov prihajali predstavniki lastnikov, in ocenjujem, da so odločitve prvenstveno sprejemali oni. Težave so se pričele pojavljati po prevzemu upravljanja CERO Gajke. Dobili smo informacije, da predstavniki lastnikov Čistega mesta pri poslovnih partnerjih poskušajo doseči prenehanje poslovnega sodelovanja z nami, celo na segmentih, ki z njihovim poslovanjem sploh niso bili povezani. Namen je bil lahko le finančno izčrpavanje našega podjetja, saj ob pogledu nazaj ugotovimo, da so bila vsa ravnanja usklajena in časovno premišljena. Tako je Čisto mesto v začetku julija brez predhodnega opozorila prenehalo dobavljati posode za biološke odpadke in to v času, ko je v pričela veljati uredba o ločenem zbiranju bioloških odpadkov. Tega so se zavedali tudi občani, a so morali na posode čakati tudi več kot mesec dni, saj jih prej nismo utegnili dobi-
Foto: M. Ozmec
Alen Hodnik: „Težave pri dosedanjih izvajalcih javnih služb se pojavljajo zaradi interesa zasebnih podjetij po dobičku!"
ti. Občani najverjetneje ne vedo, da so se ločeno zbrane frakcije kar nekaj časa vozile v Saubermacherjev center v Lenartu, o preusmeritvi tega toka pa sploh nismo bili obveščeni. Posledica je bil izpad prihodkov našega podjetja in ukinitev ene izmene sortirni-ce. Da se je le nekaj dni pred tem ukrepom povsem druga ekipa družbe Saubermacher poskušala dogovoriti, da bi za njih na CERO Gajke sortirali odpadke iz Lenarta, je verjetno le naključje. Morda so naključje tudi odpadki, ki so izvirali iz Občine Šentilj in so bili iz povsem druge občine pripeljani v CERO Gajke. Vsi ti dogodki so povzročali razkorak med našima podjetjema, zaupanje je kopnelo, dogovor pa je postajal vedno manj verjeten."
Dvakrat plačane posode za smeti?
A pred kratkim naj bi bil dogovor menda skoraj dosežen?
„Da, pred kratkim so bila opravljena konkretnejša usklajevanja stališč, dogovorjen je bil že termin morebitnega podpisa dogovora. Poleg usklajevanja dogovora smo Čistemu mestu posredovali tudi povpraševanje po odkupu obstoječih posod,
vendar konkretne ponudbe do roka, določenega za podpis dogovora, nismo prejeli. Domnevam, da Čisto mesto ponudbe ni želelo predložiti pred podpisom dogovora, saj nas je pozneje prejeta ponudba, milo rečeno, presenetila. Posode, ki so jih občani skozi plačilo storitev zbiranja in odvoza odpadkov Čistemu mestu enkrat že plačali, naj bi odkupili za nekaj več kot 300.000 evrov. Tako bi Čisto mesto, katerega dobavitelj posod je njegov lastnik, za posode pravzaprav dobilo plačilo dvakrat. Pri tem verjetno ni potrebno izpostaviti mnenja, ki ga ima glede takšnih primerov Računsko sodišče. Ko smo zadevo želeli urediti celovito, takšen dogovor ni bil več mogoč."
Kalkulacija cen naj bi bila iz leta 2009, delo Čistega mesta naj bi se v zadnjem času bistveno povečalo, razpis pa je bil z vaše strani naknadno razveljavljen. Kako komentirate te navedbe?
„V začetku leta smo res izvedli javni razpis, kot nam predpisuje zakonodaja, vendar nanj nismo prejeli ponudbe, ki bi bila sprejemljiva. Takšna ponudba je nepopolna in jo je po zakonu treba izločiti iz postopka. Če bi sprejeli ponudbo Čistega mesta, bi, ne glede na to, da je bila ugodnejša od naslednjega ponudnika, ravnali nezakonito. Tu ni šlo za razveljavitev postopka, pač pa za neuspešen razpis. Razlika je bistvena: prvi primer kaže na samovoljno ravnanje javnega naročnika, drugi pa je posledica zahtev zakona. To smo predstavnikom Čistega mesta in njihovim lastnikom na skupnih sestankih večkrat pojasnili, izpostavili smo tudi dejstvo, da je prelivanje sredstev med posameznimi dejavnostmi javnega podjetja nezakonito.
Osnovna predpostavka rešitve, ki jo je predlagalo Čisto mesto, je bila, da bi za segment izvajanja gospodarskih javnih služb namenili
investicijska sredstva za nadgradnjo centra oziroma za njegovo investicijsko vzdrževanje. Zahteva je pravno enaka, kot če bi na primer sredstva, namenjena izvajanju zimske službe, namenili za spodbujanje turizma. Tako pač ne gre. Ne glede na interese posameznikov, tako naših kakor podjetja Čisto mesto, je treba ravnati skladno z zakonodajo. Ta je povsem neurejena, zato je po mojem prepričanju za večino naših težav kriva država. Cene storitev so že več kot leto dni zamrznjene, novega vira ni, vmes pa vlada sprejema uredbe, ki upravljavcem centrov nalagajo vrsto novih obveznosti in pravilnike, ki niso usklajeni z zakonom. A situaciji se je treba pač prilagoditi. Mi imamo tu nekoliko lažje delo, saj je delovanje našega podjetja podvrženo striktni javnopravni zakonodaji. Nakupi na podlagi javnih naročil so na eni strani administrativno zahtevni in terjajo ogromno časa, dajejo pa dobre rezultate. Cene so resnično tržne, prihranki so znatni. Podobno je s plačno politiko podjetja. Čisto mesto bi se moralo, če se želi ukvarjati z javno službo, pač spustiti na enak nivo. Višek hipokrizije bi bil, če bi od svojih zaposlenih pričakoval delo za plačo po kolektivni pogodbi in sistemu javnih uslužbencev, hkrati pa bi sprejel dogovor, ki bi Čistemu mestu omogočal drugačen pristop."
Če so cene zamrznjene, ali torej obstaja vir, ki bi lahko pokrival izgubo Čistega mesta Ptuj?
„Ne. Ne glede na to pa so se zahteve Čistega mesta po dodatnih plačilih za storitve, ki naj bi bile del dejavnosti zbiranja odpadkov in za katere ni nobenega drugega vira, nadaljevale kljub večkrat izpostavljenemu dejstvu, da več prihodkov enostavno ni. Poseganje po investicijskih sredstvih je nezakonito, kot bi bila nezakonita kakršna koli delitev prihodkov med dejavnostmi zbiranja, prevoza, obdelave in odlaganja odpadkov, ki bi bila drugačna od tiste, ki je trenutno veljavna in ki so jo potrdili občinski sveti ter resorno ministrstvo. Z dosedanjimi predlogi Čisto mesto tako v osnovi želi zaobiti trenutno veljavne predpise o oblikovanju cen ravnanja z odpadki in prikrito spremeniti trenutno veljavne cene za odvoz odpadkov. Ker je pri obračunavanju storitev pravnim osebam zadeva nekoliko prožnejša, smo v duhu dobrega sodelovanja pri teh
subjektih sprejeli delitev prihodkov, ki jo je dotlej uporabljalo Čisto mesto in ki odstopa od delitve prihodkov med dejavnostmi pri fizičnih osebah. Predlog smo sprejeli, kljub temu da ga matematično ni znal pojasniti noben predstavnik Čistega mesta, čeprav podlage za izračun ne izhajajo iz nobenega obstoječega razpoložljivega dokumenta in čeprav je razmerje delitve prihodkov med zbiranjem in prevozom odpadkov ter obdelavo in odlaganjem nesorazmerno spremenjeno. Menim, da smo v našem podjetju storili več korakov k zbližanju stališč, žal pa teh stališč do danes kljub temu nismo uspeli zbližati toliko, da bi lahko sprejeli nek fiksen dogovor. Tako smo se znašli, kot je dejal tudi Janez Letnik, v pat položaju.
Kot sem že dejal, smo prisiljeni upoštevati delitev prihodkov, ki izhaja iz veljavne cene, vsak izmed nas pa bo moral opraviti vse tiste organizacijske in druge ukrepe, ki bodo omogočali nemoteno poslovanje s sredstvi, ki so na razpolago. Mi smo svoj del že opravili, saj smo pri zaposlovanju in rasti podjetja zmerni, kakšni so ukrepi in kje ima Čisto mesto Ptuj še kapacitete, pa sam ne vem."
Kako torej naprej?
„Od Čistega mesta oziroma njihove pooblaščene odvetniške družbe smo prejeli obvestilo, da v primeru, če do konca oktobra ne sprejmemo aneksa k obstoječi pogodbi, od te odstopajo. Odločitev Čistega mesta spoštujem kot njihovo legitimno pravico, glede na to da bi bila sklenitev aneksa nezakonita, pa bo pogodba s 15. decembrom prenehala. Druge možnosti žal ni."
Kaj bo to pomenilo za ravnanje z odpadki, kako bomo to čutili občani?
„Kar se tiče uvedbe novega sistema ravnanja z odpadki, sistema 'od vrat do vrat', se nanj pripravljamo tudi v Javnih službah Ptuj. Strinjamo se z mnenjem Čistega mesta, da je edina pravilna pot sprememba obstoječega sistema. V kratkem bomo opravili testni odvoz odpadkov z manjšega območja po novem sistemu, analizirali odzive vključenih in se na podlagi tega odločili kako naprej. V grobem je sistem zastavljen, dokončne odločitve pa bodo sprejete po zaključku testa in prejetih odzivih občanov. Občani kljub vsem zapletom ne bodo prikrajšani za že opisani nadstandard."
M. Ozmec
Lenart • Ob občinskem prazniku
Kulturni dom prihodnje leto
Minuli konec tedna so v Lenartu pričeli s proslavljanjem občinskega praznika. V času, ko praznuje farni zavetnik sv. Lenart, se tako po besedah župana mag. Janeza Krambergerja spomnijo vsega, kar je bilo storjenega, običajno predvsem pozitivnega. Kljub krizi, ki jo je čutiti tudi pri njih, si prizadevajo delati v dobro občanov in javnega interesa na področjih komunalne infrastrukture, družbenih dejavnosti in na vseh drugih ravneh življenja skupnosti.
V oceni mesecev, ki so pretekli od lanskega pa do letošnjega občinskega praznika, se je prvi mož občine dotaknil predvsem dveh pomembnih naložb, s katerima so se v tem obdobju ukvarjali: rekonstrukcije kulturnega doma v Lenartu in izgradnje vodovodnega sistema iz Maribora proti Gornji Radgoni, katere pomemben delež je tudi v Lenartu, izdelava primarnega voda pa v Krajevni skupnosti Voličina.
„Obe investiciji spremljajo težave; podjetja, ki so dobila delo na osnovi razpisa, so šla v stečaj, razpise smo zato morali letos ponavljati. Tako smo najbolj primeren čas za gradnjo porabili za pripravo dokumentacije in izbor
novih izvajalcev. Sedaj dela Foto: Mag. Janez Kramberger, župan Lenarta, ki v teh dneh praznuje.
Videm • Začenja se zložba kmetijskih zemljišč na Pobrežju
Spoštovane občanke in občani!
Ob prazniku Občine Lenart vam iskreno čestitam in vas vabim na osrednjo prireditev, ki bo v petek, 4. novembra 2011, ob 1 8. uri v Domu kulture Voličina.
mag. Janez Kramberger, , župan Občine Lenart
potekajo, se je pa vse skupaj zavleklo za najmanj pol leta. Kulturni dom bi naj zdaj bil končan aprila prihodnje leto, prav tako bi naj v naslednjem letu zaključili vodovod," je pojasnil Kramberger.
Letos so tudi opravili veliko manjših infrastrukturnih opravkov, povezanih s cestami, mostovi, raznimi popravili in podobnim, ter uspešno izpeljali projekt kulturnih prireditev v mestu.
Kljub krizi veselo
„Skratka, celo leto je bilo pestro, je pa ves čas prihajala na površje gospodarska kriza," je pripomnil župan. Zato so letos poskušali nekoliko omejiti tudi prireditve ob občinskem prazniku, vseeno pa praznujejo, kot so vajeni. Začeli so 28. oktobra s kon-
certom Kulturnega društva Slovenskogoriški glasovi pod vodstvom Lojzeta Peserla, dan kasneje so se podali na pohod po občini, na ogled je bila lutkovna predstava, srečali so se upokojenci ... Nocoj ob 18. uri bo v Kulturnem domu Voliči-na osrednja proslava s podelitvijo priznanj občine. Dogajalo se bo tudi prihodnje dni, ko bodo na svoj račun prišli še športni navdušenci, ljubitelji gibanic (njihova degustacija in razstava bo jutri v Izobraževalnem centru Slovenskih goric) ter oboževalci dobre kapljice - kot vsako leto bo namreč tudi jutri ob 11. uri na lenarškem Trgu osvoboditve tradicionalno martinovanje. V nedeljo bodo praznovanja zaključili s slovesno mašo in žegnanjem, ki bosta ob 11.30 v cerkvi sv. Lenarta. Polona Ambrožič Bombek
355.000 evrov za komasacijo na Pobrezju
Potem ko je bila že pred več leti izvedena komasacija zemljišč v Šturmovcih, zaključena pa je tudi komasacija v Lancovi vasi, bodo v občini Videm že konec tega leta začeli s komasacijo kmetijskih površin v naselju Pobrežje.
Občina Videm je namreč že prejela pozitiven sklep kmetijskega ministrstva za sofinanciranje celotne komasacije v višini dobrih 356.000 evrov, od tega bo nekaj več kot 295.000 evrov financiralo omenjeno ministrstvo, razliko, ki predstavlja višino DDV (slabih 60.000 evrov), pa občina. Zložba zemljišč, ki se bo po besedah župana Friderika Bračiča začela že v tem letu, bo predvidoma trajala do leta 2013, saj je tudi občinsko in državno sofinanciranje razdeljeno v to in dve naslednji leti v približno enakih zneskih za vsako leto.
Pred pridobitvijo sklepa o sofinanciranju je občina seveda morala zagotoviti strinjanje najmanj 80 odstotkov lastni-
kov zemljišč, ki so vključena v komasacijo pod uradnim imenom Videm I.
V zložbo bo zajetih dobrih 186,4 hektarja kmetijskih zemljišč, ki so v lasti 208 različnih lastnikov, izvajala pa se bo na celotnem območju Po-brežja do bodoče avtoceste. O poteku komasacije je vodstvo občine krajane iz Pobrežja natančneje seznanilo na zboru krajanov sredi oktobra in kot še pravi župan, pričakuje, da bo postopek tekel brez večjih težav: „Seveda pa ne bom trdil, da ne bo niti enega problema, vendar jih bomo, tako kot doslej, reševali na terenu, sporazumno s tistimi občani, ki se bodo morda čutili prizadete ali jim kaj ne bo prav."
Sicer pa župan še pravi: „Za
Letos se bo začel postopek zložbe kmetijskih zemljišč v naselju Pobrežje; v zložbo je zajetih 186,4 hektarja zemljišč, ki so v rokah 208 različnih lastnikov, skupno pa bo projekt zahteval 355.000 evrov.
začetek postopka zložbe je zdaj že vse pripravljeno, sedmega novembra bomo izbirali še najugodnejšega izvajalca. Kdo bo izbran, seveda ne morem vedeti, je pa res, da se je v postopku komasacije v Lancovi vasi zelo dobro izkazal tedaj izbrani Geodetski zavod iz Celja," je povedal Bračič.
Hkrati s postopkom zložbe zemljišča potekajo tudi meritve za traso bodoče avtoceste in vzporedne ceste, ki bo predvidoma tekla po sedanji glavni vpadnici iz Ptuja do Tržca: „Ker tako avtocesta kot vzporedna cesta tečeta na območju oziroma ob robu komasacijskega območja je dobro, da se te meritve opravijo zdaj. Glede na to da sta trasi ene in druge ceste načeloma znani, bodo te meritve potrebne zato, da se odmeri zemljišča, ki bodo potrebna za obe cesti. Za vzporedno cesto ni pričakovati nobenih težav, ker se bo predvidoma ob tej trasi, kjer teče danes, ponekod odmerilo kakšen meter ali dva več potrebnih zemljišč, ker je pač cesta danes ponekod preozka oziroma bo potrebno predvideti še kolesarsko pot in pločnik. Načeloma pa je znana tudi trasa avtoceste, na kateri geodeti pravkar odmerjajo zemljišča in količijo traso, tako da bo vse rešeno in znano še pred samo izvedbo komasacije v naravi in ne bo nobenih
nadaljnjih težav ali nejasnosti, ki bi lahko zaustavile ali zapletle postopek terenske zložbe kmetijskih zemljišč."
Zložba kmetijskih zemljišč v Pobrežju pa ni zadnja v občini Videm. V načrtu je še ena večja zložba v Selih, kjer je že ustanovljen komasacijski odbor, a zaenkrat še ni 80 odstotnega soglasja lastnikov zemljišč: „Dokler ne dosežemo
te stopnje soglasja, ki je po zakonu potrebna za začetek postopka, komasacije seveda ne bomo izvajali. Ta se izvaja samo tam, kjer lastniki kmetijskih zemljišč sami spoznajo, da je takšna rešitev zanje najboljša. Če tega ne ugotovijo in ne dorečejo, potem zložbe pač ni. Sicer bi dva takšna komasacijska projekta v občini težko izvajali hkrati, zato bomo zdaj
pač počakali do leta 2013, da se zaključi zložba v Pobrežju, nato pa bomo videli, ali se bo postopek v letih 2013 in 2014 začel tudi v Selih," je še napovedal Bračič.
Z načrtovano zložbo kmetijskih zemljišč v Selih bo v občini Videm komasacija na vseh primernih območjih zaključena.
SM
Ptuj • Vzajemna se predstavi
Dopolnilna zavarovanja
V soboto, 29. oktobra, je bila v nakupovalnem središču Qlandia na Ptuju odprta stojnica zavarovalnice Vzajemna, ki je vabila z maskoto, kolesom sreče, igrami in animacijo.
Tudi s tem so želeli povedati, da je Vzajemna zavarovalnica, ki tudi daje, ne samo jemlje. Kot je povedala organizatorka dogodka Katja Grabrovec, so jo pripravili z namenom, da bi javnost podrobneje seznanili z vsemi dopolnilnimi zdravstvenimi zavarovanji Vzajemne, ob tem pa so se ljudje lahko prepričali tudi o konkurenčnosti njihove ponudbe. Predstavili so paket Ni statusa, ni panike v prenovljeni obliki. Namenjen je vsem, ki so zaključili študij in vstopajo v delovno obdobje. Promocijske akcije Vzajemne, na katerih predstavljajo dopol-
nilna zdravstvena zavarovanja, potekajo po celi Sloveniji. Gra-brovčeva je še povedala, da so
se osredotočili na nakupovalna središča in sejme.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: SM
Ormož • Na muzejski sceni
Oblikovanje prostora je eden od jezikov naroda
Na muzejski sceni, ki je potekala v beli dvorani grajske pristave, sta nastopili arhitektki Maruša Zorec in Maša Živec, ki sta si zamislili sedanjo podobo grajske pristave. Veliko zanimivega sta imeli povedati, pa tudi zanimanje Ormožanov je bilo veliko. Pogovor sta usmerjala Aleš Arih in Martin Šteiner.
Maruša Zorec, ena najbolj nagrajevanih mladih arhitektk, saj je prejela Plečnikovo nagrado, nagrado Piranesi, Plečnikovo medaljo, predlagana pa je tudi za Prešernovo nagrado, je spregovorila o sodelovanju med arhitektom in vsemi drugimi vpetimi v projekt neke prenove objekta, ki ni ravno enostaven, saj vključuje veliko ljudi. Vsak poskuša uveljaviti svojo zamisel in če ne sodelujejo, ne najdejo kompromisov, ki ohranjajo osnovni koncept, je težko delati. Pogosto pri projektih naletijo na grobo poseganje v to, kar arhitekt nariše. V primeru ormoške grajske
pristave je sodelovanje potekalo odlično, arhitektka pa je pohvalila tudi svojo ekipo, s katero sodeluje. Zelo je navdušena tudi nad mestom Ormož, ki zlasti ob vstopu z zahodne strani očara s krasno krajinsko ureditvijo, saj obiskovalca ne pozdravi nakupovalni center, ampak se pripelje na sam glavni mestni trg, ki je lepo zaključen z grajsko pristavo. Ormož je ohranil svoj značaj in po mnenju Maruše Zorec gre velika zahvala mestnemu arhitektu Dušanu Moškonu, ki je skrbel za to. „Seveda pa je imel tudi podporo širše skupnosti, ki mu je bila pripravljena zau-
Foto: Viki Ivanuša
Aleš Arih in Martin Šteiner sta na tokratni Muzejski sceni gostila arhitektki Marušo Zorec in Mašo Živec, ki sta prenovili grajsko pristavo.
pati, kar kaže na zavest ljudi," je povedala Maruša Zorec, ki v Ormožu vidi potencial za kakšno študentsko delavnico s svojimi študenti.
Pravi, da ima Dravsko polje žalostno podobo, avtentična arhitektura izginja in tega okolja zgleda niso sposobna ustaviti. Ljudje namreč nimajo odnosa do arhitekture. „Prostor je premalo ozaveščen pri ljudeh in tega se premalo zavedamo. Meta Hočevar je nekoč zapisala, da je prostor za nek narod enako pomemben kot jezik. Tudi arhitekti se tega morda premalo zavedajo," je povedala Maruša Zorec, ki meni, da
so študenti pri zagovarjanju svojih idej premalo borbeni in da je težko učiti ljudi, ki so že zgrajene osebnosti. Kajti nariše se lahko vse, pot do uresničitve zamisli pa je trnova. Prepričana je, da bi tudi fakulteta morala biti študentom pri uresničitvi njihovih idej bolj v podporo.
Muzejske scene se je udeležil tudi župan Alojz Sok, ki se je arhitektki zahvalil za plodno sodelovanje in jo povabil k nadaljnjemu sodelovanju. Po pogovoru so se obiskovalci sprehodili skozi prostore in jih spoznali še z arhitekturnega vidika.
Viki Ivanuša
Ormož • Gasilska vaja v novi glasbeni šoli
Spoznali so se z novim objektom
V četrtek so gasilci v Ormožu izvedli gasilsko vajo na lokaciji nove glasbene šole z evakuacijo učencev in zaposlenih. Vaja je bila namenjena temu, da se učenci in učitelji spoznajo z evakuacijskimi potmi in si zapomnijo zborno mesto. Hkrati pa je bila vaja pomembna tudi za gasilce, saj so imeli priložnost spoznati objekt, možnosti dostopa, dostope do vode.
Vsi sodelujoči so bili mnenja, da je bila vaja vsesplošno zelo koristna in uspešna. Čeprav so v glasbeni šoli letos že imeli en alarm, ko so otroci po pomoti pritisnili napačne gumbe in sprožili alarm. Ravnatelj Slavko Petek je priložnost izkoristil, da so izvedli evakuacijo, ki je bila še posebej zanimiva za vse, saj ni bila napovedana.
Osrednjo oktobrsko gasilsko vajo ob mesecu požarne varnosti pripravi vsako leto drugo društvo. Letos je pobuda za izvedbo vaje v novem objektu prišla iz glasbene šole, saj je to področje, kjer še ni požarnega operativnega načrta in bodo morali na tem še delati. Četrtkovo intervencijo je vodil Andrej Primožič, ki je po-
Foto: Viki Ivanuša
V vaji so sodelovali PGD Ormož, Hardek, Loperšice in Ključarovci.
vedal: „PGD Ormož je v akciji delovalo kot osrednja enota, sodelovala pa so tudi ostala tri društva v operativnem obmo-
čju - PGD Hardek, Ključarov-ci in Loperšice. Predpostavka je bila, da je prišlo do požara v glasbeni šoli, v njej so ostali
ponesrečenci, zato smo morali izvesti notranji napad z dihalnimi aparati. Dva gasilca sta preiskala pritličje in 1. nadstropje, uspešno našla ponesrečenca, ki so ju oskrbeli predstavniki Zdravstvenega doma Ormož." Na vprašanje, kako ocenjuje pripravljenost gasilcev, pa je povedal, da je pripravljenost odvisna od časa in volje: „Ne-kateri ljudje naše vaje malo neresno jemljejo, ko nas gledajo kako vadimo. Ampak vaja je potrebna, v teh veščinah se moramo uriti, ker se v realni situaciji pojavi še živčnost, poveča se adrenalinski naboj in hitro lahko pride do napak. Gasilci so dobro pripravljeni, a vedno se da z dovolj vaje narediti še kaj bolje."
Foto: Viki Ivanuša
Vaja je bila za vse dobrodošla, saj morajo tako gasilci kot tudi učenci in učitelji spoznati novo šolo tudi v takšnih izrednih razmerah.
Gasilci ocenjujejo, da je v Ormožu najbolj kritična Skoli-brova ulica, ker je prehod zelo ozek, avtomobili pa so pogosto parkirani tako, da z večjim avtomobilom le stežka prideš skozi. Zato gasilci apelirajo na stanovalce, naj imajo pri parkiranju v mislih tudi požarno varnost. Podobna situacija je tudi v Poštni. Ormoški gasilci pa pravijo, da je problem tudi pred samim gasilskim domom,
kjer parkirajo različna vozila kljub znaku, ki to prepoveduje. V takem primeru morajo, preden lahko izvozijo, najti lastnika, saj vozila ne morejo in ne smejo odstraniti ali poškodovati. Opozarjajo tudi na problem s hidrantnim omrežjem, ki bi lahko bilo bolje vzdrževano, predvsem nastavki, ki morajo biti v primeru odvzema vode brezhibni.
Viki Ivanuša
Rucmanci • Gasilska vaja zveze Sv. Tomaž
Za boljšo pripravljenost
V nedeljo je v Rucmancih 57 potekala gasilska vaja prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Sv. Tomaž. V vaji so sodelovala vsa štiri društva - Trnovci, Savci, Pršetinci in Koračice.
V vaji je svojo pripravljenost preizkusilo okrog 90 operativcev, izvozili pa so tudi vseh šest gasilskih vozil. Vajo je vodil Milan Rajh, poveljnik domačega društva PGD Trnovci, prisostvovali pa so tudi predstavniki policije in zdravstvenega doma. Vaja je potekala pod predpostavko, da je zagorelo gospodarsko poslopje. Posebnost vaje pa je bila ta, da so gasilska društva izvažala z 10 minutnim zamikom in da je vsako društvo delalo na drugem objektu. Vsi pa so pri tem morali opraviti notranji napad z iznosom in oskrbo poškodovanca, prikazali pa so tudi
Foto: Ivan Trunk
Vsako izmed štirih gasilskih društev je imelo svoj objekt, na katerem je izpeljalo vajo.
zunanji napad po lestvi. Delo gasilcev je ves čas po mikrofonu komentiral in pojasnjeval Mirko Lovrec, saj so gasilci želeli gledalcem čim bolj nazorno pojasniti svoje delo, to pa je bilo mogoče le, če niso delali vsi istočasno. V lepem sončnem popoldnevu se je na vaji zbralo okoli 100 gledalcev, sicer pa je dobra udeležba na vajah GZ Sv. Tomaž že tradicionalna. Morda tudi zato, ker so gasilci vsa gospodinjstva v občini o vaji obvestili.
Vajo si je ogledal tudi župan Mirko Cvetko, ki se je gasilcem zahvalil za njihovo delo, ter številni svetniki. Tudi gasilci sami
so bili s potekom vaje zadovoljni, kakor tudi s svojo opremljenostjo, saj občina zadovoljivo skrbi za požarno varnost občanov. Odločili so se, da bodo v bodoče še več pozornosti namenili vaji notranjih napadov, saj je teh v realnosti manj in jih je treba toliko bolj zvaditi, da bi se v dani situaciji dobro znašli. Na vprašanje, kaj jih pri
njihovem delu žuli, pa so to-maževski gasilci povedali, da imajo pri svojem delu na nekaterih območjih problem z dostopom do bolj odročnih hiš, opozorili pa so tudi na to, da so nekdanje vaške mlake opuščene in na območjih, kjer ni urejenega vodovodnega omrežja, primanjkuje požarne vode.
Viki Ivanuša
Foto: Ivan Trunk
V vaji je sodelovalo okrog 90 operativcev s 6 vozili.
Trnovska vas • Ob občinskem prazniku odprli dvorano
Praznik dišal po novem
13. občinski praznik občine Trnovska vas je nedvomno zaznamovala otvoritev nove, izjemno lepo urejene večnamenske dvorane. Kako pomembna pridobitev je za občane, dokazuje dejstvo, da si je kar niso mogli nagledati. Še dobro uro po končani slovesnosti je bil prav vsak prostor nabito poln.
Z leve: Alojz Benko, Roman Maguša (predsednik strelskega društva), Franc Arnuga (predsednik bolfenškega društva) in podžupan občine Trnovska vas Drago Pukšič.
Prejemnice pohval za odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole v družbi župana in podžupana.
V letošnjem letu so v občini	in prehajajo na enakomernej-
Trnovska vas izvedli lepo števi-	ši razvoj podeželja. Center
lo investicij, s katerimi zaklju-	naselja se je razvil v moderno
čujejo obnovo samega centra	in lepo središče, ki ga zaokro-
V prostorih nove dvorane sta razstavljali fotografije in slike Tatjana Maguša in Jasmina Skurjeni.
žujejo z otvoritvijo nove večnamenske dvorane. Gre za izjemno pomembno investicijo, vredno 700 tisoč evrov, ki so
Markovci • Porušili dvorano in zadružni dom
Se letos gradnja poslovno -stanovanjske zgradbe
Center Markovcev ima te dni povsem spremenjeno podobo, saj so porušili nekdanji zadružni dom s kulturno dvorano in trgovino; še letos pa naj bi pričeli gradnjo novega poslovno-stanovanjskega objekta in v celoti uredili nov trg.
Nekdanji zadružni dom z veliko kulturno dvorano sta bila zgrajena kmalu po drugi svetovni vojni, nekoliko kasneje pa so zgradili še prostore za trgovino Mercator, nad katero je bila prva sejna dvorana občine Markovci, nazadnje pa je tam domovalo kulturno društvo Moški pevski zbor Markovci. V pritličnih prostorih nekdanjega zadružnega doma je imela dolga leta svojo prodajalno Kmetijska zadruga Ptuj, del pritličnih prostorov je imela v najemu Deželna banka Slovenije, del je bil namenjen tudi bifeju, medtem ko sta bili v prvem nadstropju še do nedavnega dve stanovanji.
Župan občine Markovci Milan Gabrovec je pojasnil, da je nosilec celotne investicije, torej tudi rušenja starih objektov, podjetje MCK iz Nove vasi pri Markovcih, ki je zemljišče z objekti kupilo od Kmetijske zadruge Ptuj. Ker se je novi lastnik odločil, da bo na tem mestu zgradil sodoben poslovno-stanovanj-ski objekt, so Občina Markovci, podjetje MCK in Kmetijska
Foto: M. Ozmec
Pod gradbenimi stroji so najprej padli zidovi kulturne dvorane.
zadruga Ptuj letos spomladi o tem podpisali posebno pismo o nameri. Z rušenjem omenjenih starih objektov v centru Markov-cev so po županovih besedah pričeli izvajati strategijo razvoja občine Markovci, ki zajema povsem novo in nekoliko drugačno celostno ureditev centra občine. Poleg novega poslovno-stanovanjskega objekta na tem prostoru v kratkem načrtujejo
Foto. M. Ozmec
Povsem drugačen pogled na center Markovcev
tudi vrtec, nato pa še doma za starejše, gradnjo kompleksa novih individualnih hiš in morda še kak večstanovanjski objekt. Kot krono vsega pa naj bi v celoti uredili še nov osrednji trg Markovcev, tik ob sedanjem travnatem igrišču pa še športno-rekreacijski center.
Kot je pojasnil Franc Jan-žekovič, lastnik in direktor podjetja MCK iz Nove vasi pri Markovcih, so z obsežno rušenje starih objektov pričeli že v ponedeljek, 24. oktobra. Rušenje in odvoz ruševin so opravljali ves teden, tako da je bilo po prazničnem vikendu v sredo, 2. novembra, zemljišče že skoraj povsem očiščeno in pripravljeno na novogradnjo. Novi objekt bo imel tlorisno površino okoli 1200 kvadratnih metrov. V kletnih prostorih naj bi uredili podzemne garažne prostore, v pritličju poslovne prostore, ki bodo naprodaj, v prvem nadstropju in mansardi pa 16 stanovanj, ki bodo prav tako namenjena trgu.
M. Ozmec
jo v uporabo predali v soboto ob 13. občinskem prazniku. O tem, kako so uspeli z malo denarja narediti veliko in komu vse gredo zasluge, je na osrednji slovesnosti spregovoril župan občine Trnovska vas Alojz Benko. Izrazil je zaupanje v zastavljene cilje in dejal, da se s sodelovanjem župana, občinske uprave in občinskega sveta da marsikaj doseči.
Nekaj odličnega pa so na prireditvi dosegli tudi palčki iz osnovne šole Destrnik - Trnovska vas. Ti so namreč dodobra nasmejali občinstvo, ki
je uživalo v njihovih pripovedih. Uživali pa so tudi v vseh izvedenih glasbenih točkah. Tako kot je premierno svoja vrata odprla nova lepotica, so prvič pred publiko stopili tudi člani Vokalnega kvinteta Društva upokojencev Trnovska vas.
Ob letošnjem 13. občinskem prazniku je vodstvo občine Trnovska vas odločilo, da podeli dve priznanji. Prejeli sta ju Bolfenško društvo ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas in Strelsko društvo Trnovska vas, ki praznuje 30-letni-co delovanja.
Poslanstvo bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike je predstavitev stare tehnike in nekdanjih kmečkih opravil širši javnosti. Prisotni so na raznih srečanjih starodobnih vozil, svoje traktorje pa so predstavili tudi na Dobrotah slovenskih kmetij. Soorganizi-rali so letošnji kmečki praznik Od brazde do kruha. Veliko
vlogo imajo tudi pri vzdrževanju Simoničeve domačije, na kateri so nedavno sanirali streho.
Strelsko društvo obstaja od leta 1981. Od začetkov do danes se je veliko stvari spremenilo; od strelišča na prostem so prešli na montažno v pokriti dvorani, nabavili so strelske jopiče in rokavice, izobrazili pa so tudi nekaj kadra. V društvu gojijo predvsem streljanje s serijsko zračno puško. Nekateri njihovi člani redno tekmujejo v trapu (streljanju na glinaste golobe), nekajkrat na leto pa se udeležijo tudi kakšne tekme z malokalibrsko puško. Posebej ponosni so na svojo pionirsko ligo, ki dosega odlične rezultate na državni ravni.
Ob omenjenih priznanjih so si za svoj trud posebne pohvale prislužile še učenke, ki so v vseh razredih osnovne šole dosegle odličen uspeh.
Dženana Kmetec
Ptuj • Tretja obletnica Tuninga
Dejavnost še širijo
V petek, 28. oktobra, so v Tuning centru na Osojnikovi cesti na Ptuju proslavili tretjo obletnico delovanja z dnevom odprtih vrat, na katerem so gostom predstavili svojo razširjeno dejavnost.
Kot je pojasnila komercialna direktorica Irena Krajnc, je bilo zasebno podjetje Tuning, d. o. o., ustanovljeno spomladi leta 1999, osnovna dejavnost zasebnega podjetja pa je bila tedaj veleprodaja oziroma diskont brezalkoholnih in alkoholnih pijač. Še isto leto so na Ormoški cesti na Ptuju od občine najeli prostore in v njih odprli vulkanizerstvo, leto kasneje pa so osnovno dejavnost razširili še v Zamušane, kjer so odprli servisno-vulkanizersko delavnico B. H. S. in Guma bar. Zaradi gradnje novega trgovskega centra Qlandija so se odločili za gradnjo novih prostorov na Osojnikovi cesti ob gasilskem domu na Ptuju, kjer so svojo dejavnost razširili na gostinsko dejavnost, saj so v novih prostorih poleg servi-sno-vulkanizerske delavnice Vulco uredili tudi restavracijo Bar Amfora grill, v kletnih prostorih pa še prodajalno notranjih vrat in PVC oken. Tako je danes v zasebnem podjetju Tuning zaposlenih že okoli 30 oseb.
Ob tretji obletnici so v Tuning centru na Ptuju v petek,
28. oktobra, pripravili dan odprtih vrat, na katerem so svojim strankam in drugim gostom predstavili svojo dejavnost ter programe svojih poslovnih partnerjev in jih s pomočjo hostes ves dan brezplačno gostili z jedačo in pijačo. Lastnica Irena Krajnc je ob obletnici poudarila, da ostajajo ambiciozni, saj je njihova želja, da bi gostinsko dejavnost in servis vulkanizerstva še razši-
rili. Svojo dejavnost so podprli z lastno spletno stranjo in spletno trgovino, v teh dneh pa so v avtomobilskem in vulkanizer-skem servisu Vulco že pričeli akcijo priprave vozila na zimo in prodajo zimskih pnevmatik, aluminijastih platišč ter jeklenih platišč za zimo, v restavraciji Bar Amfora grill pa pripravljajo v soboto, 12. novembra, veselo martinovanje.
OM
Foto: M. Ozmec
Ob tretji obletnici je Irena Krajnc, komercialna direktorica Tuning centra, s pomočjo hostes in drugih sodelavcev predstavljala dejavnost centra ter programe poslovnih partnerjev.
Foto: DK
Foto: DK
Foto: CG
Podravje • Nega mladega vina
Eni odlična vina, drugi velike težave
Prve letošnje delavnice, na katerih so se srečali strokovnjaki in vinogradniki ter skupaj merili nepovreti sladkor, kisline in žveplo v nastajajočem mladem vinu, so pokazale, da na eni strani obstajajo odlična vina brez napak, na drugi strani pa se nekateri pridelovalci srečujejo s precejšnjimi težavami.
„Po prvih ugotovitvah lahko rečemo, na kar smo sicer opozarjali že prej, da je letošnji letnik kar zahteven glede negovanja v kleteh, saj se pojavljajo številne napake. Vinogradniki, ki so trgali v optimalnem času in optimalnih temperaturah, pa imajo res odlična vina. Letos je torej možno opaziti dva izrazita pola: eni imajo velike težave, drugi praktično nobenih," je po opravljenih delavnicah v Majšperku, Dr-stelji in v Stopercah najprej povedal Andrej Rebernišek s ptujske svetovalne službe.
„Med najpogostejšimi napakami je letos zaslediti bekser, se pravi, da ima vino takšen tipični vonj po gnilih jajcih, kar v prejšnjih letih ni bilo tako pogosto. Precej je tudi vonja in okusa po zažgani gumi. V teh primerih
svetujemo, naj vinar ukrepa takoj, bodisi z zračnim pretokom bodisi z dodatkom enološkega sredstva. Druga opažena pogosta napaka letos je zastoj fermentacije, še zlasti pri tistih vinih, kjer je bilo grozdje trgano nekoliko kasneje oz. prepozno glede na optimalni čas in je bilo že prezrelo ali pa v primerih, ko ni bilo dodanih kvasovk. Večinoma se je v teh primerih zgodilo, da so avtohtone kvasovke prevrele le do največ 10-odstotne stopnje alkohola, v takšnih letnikih kot je letos, pa so alkoholi bistveno višji. Če prihaja do zastoja pri fermentaciji, priporočamo vinogradnikom, da dodajo hrano za kvasov-ke in kvasovke, ki so sposobne fermentirati pri težjih pogojih."
Letos bodo po besedah
Reberniška vina bistveno bolj suha, z bistveno nižjimi kislinami od povprečja letnikov nazaj, Ph pa je višji: „Ravno zaradi teh razlogov se pojavlja še tretja napaka in sicer pri tistih, ki niso pravočasno opravili pretoka, lahko zasledimo delovanje mlečno-kislinskih bakterij. Prihaja torej do razpada kislin v vinu, posledica sta vonj in okus po kislem zelju, vino pa ima nečisti, mlečni ton."
Rebernišek se tudi ne strinja z mnenjem znanega vinogradnika Čurina, da naj bi bila letošnja trgatev prehitra: „Nikakor. Tisti, ki so obrali grozdje v optimalnem času, torej so v grozdju zadržali še dovolj kisline in sladkorja, imajo res odlična, sveža vina, ki so trenutno trend na trgu in se tudi naj-
Ormož • Komisija pokušala odlična vina
Organizatorji so letos pričakovali manjši odziv vinogradnikov in manjše število vzorcev od lanskega leta, saj je bila lani narava do te sorte neprijazna. Septembra in oktobra je bilo veliko dežja in zaradi neugodnih razmer nekateri vinarji te sorte niso ustekleničili. »Ta primanjkljaj smo nadomestili s skupno tekmo mladega vina in šipona. Uspelo nam je zbrati 32 vzorcev šipona, forminta in pošipela, kot isto sorto imenujejo v sosednjih deželah. Zbrali smo tudi 20 vzorcev mladega vina. Za razliko od predhodnih let bo mednarodna komisija ocenila tudi mlada vina. Ta ocena bo pridobila na teži, saj bo imela pečat mednarodne komisije,« je povedal direktor Javne razvojne agencije Zlatko Zadravec. Ocenjeni vzorci so prispeli iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Tretjina jih je tujih, ostali pa so domači, v enakih proporcih je bila udeležba tudi lani. Komisija je imela sedem članov, dva sta bila iz Hrvaške, eden iz Madžarske, ostali pa iz Slovenije. Predsedovala ji je ponovno dr. Tatjana Ko-
šmerl z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Organizatorji so se s sodelavci iz Madžarske in Hrvaške že dogovorili, da bodo ocenjevanje še bolj interna-cionalizirali, s tem da bi se v prihodnosti selilo iz države v državo in bi na tak način pridobilo na atraktivnosti in veljavi. V aprilu načrtujejo študijsko potovanje v Tokaj, kjer je zasajenih kar 6500 hektarjev trte te sorte. Vzpostavili bi radi selekcijski mehanizem, ki bi v bodoče služil za predstavitev te sorte
Medtem ko imajo nekateri vinogradniki letos odlična vina, se drugi srečujejo s precej težavami - od pojava bekserja preko mlečnokislinskih bakterij do zastoja fermentacije.
Ocenjevanje siponov in mladih vin
V nedeljo je v Ormožu potekalo 2. ocenjevanje Siponov, ki so se ga udeležili vinogradniki iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Mednarodna je bila tudi komisija, ki je ocenila vina, tudi mlada.
bolje prodajajo. Tisti vinarji, ki pa so letos trgali prepozno, pa se srečujejo z velikimi težavami. To so doslej pokazale vse delavnice. Sicer zelo spoštujem gospoda Čurina kot vinskega strokovnjaka, vendar se je potrebno
zavedati, da je v Sloveniji potrošnja sladkih oziroma pre-dikatnih vin zanemarljiva, skoraj nična. Kot strokovna služba pa smo hkrati opozarjali, da je letošnji letnik zelo primeren za predikatna vina, pač kdor se za njih od-
loči in ima takšno vizijo vinarstva. Za te primere pa je jasno, da mora biti grozdje še zdaj na trti. Zaenkrat kaže odlično, lahko pričakujemo dober jagodni izbor," je zaključil Rebernišek.
SM
na mednarodnih sejmih.
Pričakovanja so velika in organizatorji verjamejo, da bodo o zmagovalcih ponovno odločale desetinke. Svečana podelitev priznanj nagrajencem bo 11. 11. ob 17. uri v prenovljeni grajski kleti Unterhund. Nagrajena vina bodo predstavili medijem, gostincem in zainteresirani javnosti. Prav tako pa bo organizirana pokušnja vseh nagrajenih vin v okviru Martinovanja 2011 v Ormožu.
Viki Ivanuša
G. Radgona • Dogodki ob sv. Martinu
V	soboto vinski praznik
V	obmejni Gornji Radgoni so se odločili, da bodo osrednjo zabavo ob letošnjem največjem vinskem prazniku, sv. Martinu, opravili teden dni prej kot običajno, s tem pa se prireditelji nadejajo številnega obiska občanov z obeh strani Mure -slovenske in avstrijske Radgone.
Foto: Viki Ivanuša
Priznanja najboljšim vinom bodo podelili na martinovo ob 17. uri v Unterhundu.
Organizatorji »Martinovega« so občina Gornja Radgona, radgonski javni zavod za kulturo, turizem in promocijo, družba Radgonske gorice ter Društvo vinarjev in vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric, ki bodo bogat kulturno-zabavni program pričeli to soboto dopoldne na Kerenčičevi ulici, ob nekdanjem mejnem prehodu. V ospredju bodo seveda vinarji in vinogradniki z območja Radgonsko-Kapelskih goric, ki združuje 160 članov iz občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, številni med njimi pa se bodo predstavili na desetih stojnicah prireditvenega prostora. Poleg vina in mošta bodo v soboto v Gornji Radgoni ponudili pestro izbiro jedi, na ogled in prodajo bodo izdelki domače in umetnostne obrti, obiskovalcem pa se bodo pridružile tudi vinske kraljice.
Posebej zabavna sobotna martinova dogodka bosta hudomušen prikaz krsta mošta ter gostovanje Festivala Velenje s predstavo, kjer v glavni vlogi nastopa Pika Nogavička.
Družba Radgonske gorice
bo vsaki dve uri pripravila vodene oglede kleti, na katerih se bodo obiskovalci seznanili s postopkom pridelave penin kot glavnega proizvoda družbe in pokušali najrazličnejše vrste tega znamenitega napitka.
NŠ
Sobotni martinov dan v Gornji Radgoni so predstavili (z leve): predsednik Društva vinarjev in vinogradnikov Radgonsko-Kapel-skih goric Milan Kolarič, direktorica Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Norma Bale, radgonski župan Anton Kampuš in Andreja Novak iz kleti Radgonske gorice.
Foto: SM
Foto: NS
Ptuj • Obiskali smo Športno društvo Spuhlja
Številne aktivnosti za več družabnosti
V sestavku Nič nam ni bilo podarjenega, ki je bil objavljen v 80. številki Štajerskega tednika, je mestni svetnik Marjan Kolarič s svojo izjavo, da v Spu-hlji sploh nimajo aktivnega športnega društva, povzročil pravo ogorčenje med Spuhljani. V imenu Športno-turistično-rekreacijskega društva Spuhlja, ki je bilo ustanovljeno 29. julija 2003, sta se oglasila mestni svetnik s tega območja Vasja Strelec, tudi podpredsednik ŠD, in predsednik Gregor Šmi-goc, ki je tudi predsednik odbora za gradnjo športnega parka Spuhlja.
V	ŠD Spuhlja izvajajo športne, rekreativne in družabne aktivnosti, saj želijo s svojim delovanjem spodbuditi družabno življenje v kraju in na splošno prispevati k večji kvaliteti življenja. Od okrog 900 Spuhljanov jih je vanj včlanilo kar 130.
V	letu ustanovitve so organizirali kostanjev piknik, se predstavili krajanom in jih povabili k sodelovanju. V zimskem času so organizirali igranje namiznega tenis v takrat še stari dvorani gasilskega doma, že v letu 2004 pa program razširili na druge aktivnosti: igranju namiznega tenisa pozimi so dodali kre-sovanje na lokaciji bodočega športnega parka Spuhlja, ki je bilo še posebej slovesno, ker je Slovenija 1. maja 2004 tudi uradno postala članica EU. Dan državnosti so takrat počastili s kolesarskim dnevom, sestavili so tudi ekipo malega nogometa, ki je društvo zastopalo na vaških nogometnih turnirjih. Stalnica njihovega delovanja je postala udeležba na praznični rancariji MO Ptuj, prav tako
vaški piknik, da bi spodbudili družabno življenje v kraju. Društvo je leta 2004 za nekaj časa prevzelo tudi skrb za spomenik padlim borcem v Spuhlji. V dvorani v Bukovcih so organizirali igranje malega nogometa.
Prvomajske aktivnosti iz prejšnjih let so v letu 2005 nadgradili s postavljanjem prvomajskega drevesa, tradicionalen dogodek je postal turnir v namiznem tenisu. Nadaljevali pa so tudi že utečene aktivnosti.
Program za leto 2006 so obogatili s smučanjem. Organizirali so prvi turnir v odbojki na mivki, igranje odbojke pa mivki pa je okužilo člane društva, da so na igrišču bodočega športnega parka preživeli vedno več časa.
V	letu 2008 je Spuhlja dobila svojo večnamensko dvorano in so od oktobra dalje svoje športne aktivnosti izvajali že v njej.
V	letu 2009 so se ob tradicionalnih aktivnostih prvič udeležili tudi rancarije v Za-bovcih.
Foto: Črtomir Goznik
Vasja Strelec in Gregor Smigoc: »Ni res, da v Spuhlji nimamo športnega društva, ustanovljeno je bilo leta 2003.«
Foto: Črtomir Goznik
Gradnja prve faze Športnega parka Spuhlja je tik pred zaključkom.
Gradi se zaradi soglasja za Gajke
Mestni svetnik Vasja Strelec posebej poudarja, da se v Spuhlji vse, kar se gradi, gradi zaradi CERO Gajke, skladno s pogodbo, zato so med drugim dobili dvorano, zato v Spuhlji raste športni park, katerega prva faza se te dni zaključuje. Vsa infrastruktura se gradi iz sredstev proračunskega sklada CERO Gajke. To ni denar MO Ptuj, ampak, enostavno povedano, denar zaradi spodnjepodra-
vskih ustvarjenih smeti, za katere plačujejo vsi občani. Gre za namenska sredstva, ki so sicer res prikazana znotraj integralnega proračuna MO Ptuj. Ko je bila 23. oktobra 2002 podpisana pogodba za Gajke, je bilo rečeno, da se bo vse, kar je v njej zapisano, realiziralo v petih letih; zaključuje se leto 2011, pogodba pa še vedno ni realizirana. »Žal mi je,« poudarja Strelec, »da med upravičenci iz naslova gradnje Gajk ni Podvincev. Od tistega, kar je zapisano v pogodbi, pa ne odstopamo, ne glede na krizo.«
»Športno-turistično-rekre-acijsko društvo Spuhlja se lahko pohvali s številnimi aktivnostmi. Res je, da nimamo nogometa, ne more pa biti nogometna ekipa pogoj, da bi v nekem okolju lahko imeli športno društvo, večnamensko dvorano in športni park, čeprav osebno nimam nič proti nogometu. V Spu-hlji se lahko pohvalimo tudi z vrhunskimi in mednarodno prepoznanimi športniki: atletinjo Nino Kolarič, uspešnim tajskim boksarjem Tadejem Toplakom. Imamo pa tudi veliko otrok, ki igrajo nogomet
pri NK Aluminij in pri Dravi. Vabim mestne svetnike, naj pridejo v soboto popoldan v večnamensko dvorano Spu-hlja, da bodo videli, koliko otrok se v terminu, ki je rezerviran zanje, pride rekre-irat v to dvorano. Po zaslugi naših tradicionalnih prireditev je športno, rekreativno in družabno življenje v Spuhlji dobilo novo kvaliteto. V aktivnosti smo pritegnili vse generacije. Denar za delovanje si zagotavljamo samo, s članarino in s prodajo koledarjev,« je o dejavnostih ŠD Spuhlja povedal Gregor Šmigoc.
MG
Hajdina • Sprejem za uspešne hajdoške in gereške gasilce
Rezultati, ki jih uvrščajo med najboljše v državi
V prostorih občine je hajdinski župan Stanislav Glažar v sodelovanju z Ivanom Glažarjem, poveljnikom hajdinskega občinskega gasilskega poveljstva, 28. oktobra pripravil sprejem za uspešne hajdoške in gereške gasilce, ki so se izkazali z rezultati v okviru tekmovanja za Pokal Gasilske zveze Slovenije.
Sprejema so se udeležili članice ekipe A PGD Hajdoše, člani ekipe B PGD Hajdoše in veterani PGD Gerečja vas, podžupan občine Hajdina Andrej Tkalec, podpredsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec, poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar ter podpoveljnika občinskega gasilskega poveljstva Franc Nahberger in Iztok Ogrizek. Sprejem je sovpadal z mesecem požarne varnosti, ob vseh aktivnostih, ki so potekale v gasilskih društvih in občinskem poveljstvu, pa so javnosti predstavili uspehe, ki jih hajdinski gasilci dosegajo na tekmovalnem področju.
Gasilska služba je lahko zgled vsem ostalim po urejenosti. Tudi na petkovi gasilski vaji v OŠ Hajdina so ponovno pokazali, da imajo znanje, razpolagajo s tehniko in da jim ljudje zaupajo, saj je kljub delovnemu dnevu, sodelovalo veliko gasilcev. Gasilska služba ima v občini Hajdina bogato tradicijo, v letu 2012 pa bo PGD Hajdina praznovalo že 100 let uspešnega delovanja.
V vseh teh letih so hajdinska gasilska društva dosegala veliko izjemnih tekmovalnih rezultatov. „S svojimi dosežki ne promovirajo samo posameznih društev, temveč tudi občino kot celoto," je med drugim povedal hajdinski župan Stanislav Glažar. Letošnjega občinskega sprejema so se udeležile najboljše tri gasilske desetine občine Hajdina, ki so med najuspešnejšimi tudi v državi: članice ekipe A PGD Haj-doše, ki so zasedle prvo mesto v ligi, člani ekipe B PGD Haj-doše, ki so bili prav tako prvi v ligi, in veterani PGD Gerečja vas, ki so zasedli tretje mesto v ligi. Hajdinski župan jim je čestital za izjemne tekmovalne rezultate, zahvalil pa se je tudi občinskemu gasilskemu poveljstvu, ki združuje vsa občinska gasilska društva in skrbi za homogeno delovanje navzven. Ivan Glažar, poveljnik Občinskega gasilskega poveljstva Občine Hajdina, se je zahvalil vsem tekmovalcem, predsednikom in poveljnikom društev, da spodbujajo
ekipe, tekmujejo, se udeležujejo tekmovanj da zagotavljajo sredstva za udeležbo na tekmovanjih. Kot mentorja in tekmovalca pa Ivana Glažarja izredno veseli, da se je lokalna skupnost odločila za ta sprejem, gasilci - tekmovalci takšne in podobne dogodke
malo pogrešajo, saj se v društvih tekmovalcem posebej ne zahvaljujejo za njihove tekmovalne dosežke, tekmovanje je namreč del njihove redne organizirane dejavnosti. Čestitkam hajdoškim in gere-škim gasilcem se je pridružil tudi podpredsednik OGZ Ptuj
Franci Vogrinec. Povedal je, da so ponosni na njihove uspehe, saj so tekmovanja del gasilskega izobraževanja, in da naj v tej smeri nadaljujejo. Zvonko Glažar, poveljnik OGZ Ptuj, je govoril v imenu vseh tistih, ki na širšem ptujskem območju skrbijo za operativno gasilsko
dejavnost. Samo želimo si lahko, da bi tudi v drugih okoljih imeli takšen posluh za gasilstvo, kot ga imajo v občini Hajdina. Tekmovalno področje je pomemben del izobraževanja, veja gasilstva, ki ima tudi velik marketinški pomen, kajti preko tega pridobivajo v gasilske vrste mlade zainteresirane ljudi. Ima pa tudi velik operativni pomen. V nobenem primeru pa v nekem društvu gasilska služba in moto gasilstva ne moreta biti prvenstveno usmerjena v tekmovalni del, ampak osnovna naloga ostaja skrb za operativo. Res pa je, da imajo društva z dobro tekmovalno ekipo tudi dobro operativo, s katero se lahko pohvali tudi občina Hajdina. Skladno z uredbo in načeli CZ se več ali manj vse naloge, ki jih je imela nekoč CZ, prenašajo oziroma so se že prenesle na gasilsko organizacijo. Gasilske organizacije ne gasijo več samo požarov, ampak skrbijo za reševanje v vseh oblikah nesreč.
Ptujsko • Nova Slovenija o gospodarstvu
Nova delovna mesta - rešitev za preživetje
V sredo, 26. oktobra, se je na Ptujskem mudila predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak s sodelavci; med njimi je bil tudi Milan Matoz, predsednik gospodarskega kluba pri Novi Sloveniji. Obiskali so nekatera podjetja in ustanove, da bi podrobneje spoznali probleme gospodarstva in poiskali skupne rešitve za izhod iz krize, za zdravo gospodarstvo, ki pomeni tudi zdravo družbeno nadstavbo.
Gospodarski klub ima okrog sto članov, sestavljajo ga gospodarstveniki, menedžerji in drugi, ki so zainteresirani, da se v Sloveniji izboljšajo gospodarske razmere. Delovna mesta so največje narodno gospodarstvo in največji nacionalni interes, poudarjajo v Novi Sloveniji.
V hotelu Mitra je potekal tudi pogovor o turizmu, ki je ena najbolj neizkoriščenih priložnosti Slovenije, je povedal podjetnik Peter Vesenjak, ki je prepričan, da bi morali bolj kot doslej izkoristiti tranzitne potnike. Slovenija razpolaga s številnimi danostmi, manjkajo pa ji ponudniki oziroma večja pestrost v ponudbi, to je največji problem slovenskega turizma, tudi zato ker »se nikomur nič ne splača«. Edinstveno priložnost v razvoju turizma ima tudi Ptuj.
Velik spodbujevalec razvoja turizma so bila v zadnjih letih evropska sredstva, teh je bilo v zadnjih sedmih letih okrog 240 milijonov evrov, od tega polovico za zdraviliške turistične objekte. Naložb pa bi bilo še več, če ne bi bilo neprijaznega podjetniškega okolja in prevelikih obremenitev.
Milan Matoz je povedal, da izhod iz krize vidijo v spremembi mišljenja, v spremembi pristopa države do gospodarstva, v varčevanju, v usmerjanju akumulacije v produktivne investicije, ne pa v porabo, kot se to dogaja zadnja leta, ko se Slovenija zadolžuje za okrog dve milijardi evrov letno, da ohranjamo socialni mir, ne odpiramo pa novih delovnih mest, ki so edina dolgoročna rešitev za preživetje gospodarstva in družbe. „Nacionalni interes mora
Foto: Črtomir Goznik
Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak je s sodelavci obiskala nekatera podjetja na Ptujskem.
biti, da Slovenci čim bolje živimo, da imamo delo, delovna mesta, da vlada plačilna disciplina, da smo zadovoljni. Država mora pripraviti takšno zakonodajo oziroma
Ptuj • Dobrodelna prodajna razstava fotografij
Z vsakim evrom bliže cilju
Osmega marca letos se je začela največja dobrodelna akcija v zgodovini Soropti-mist kluba Ptuj - zbiranje denarja za nakup sodobnega digitalnega mamografa, za katerega želijo v enem letu zbrati 250 tisoč evrov. Del potrebnega denarja želijo zbrati tudi z najnovejšo akcijo, dobrodelno prodajno razstavo fotografij Špele Bokal, uradne fotografinje Beach mastra na Ptuju.
predpise, da bomo zanimivi za tuje vlagatelje, da bodo vložili svoj denar v Sloveniji in da se bodo pri nas počutili varne. Ker v Sloveniji ne velja plačilna disciplina, ker se ne držimo zakonodaje, vlagatelji ne čutijo varnosti za svoj kapital in donos, zato se raje ozirajo za tistimi državami, ki vse to imajo oziroma to spoštujejo.
Naložbe lahko povečamo tudi s prodajo tistih državnih podjetij, ki nimajo dovolj velikega donosa. Ugota-
vljamo, da je država slab gospodar, da se tem podjetjem velikokrat pokrivajo izgube, namesto da bi država od tega imela koristi. Namesto da bi banke dajale kredite za oživljanje gospodarstva, jih moramo dokapitalizirati. Državna podjetja je potrebno prodati tistim, ki imajo denar in ki jih bodo tudi ustrezno upravljali. Sredstva od prodaje pa je potrebno vložiti v gradnjo infrastrukture, v nova delovna mesta, skratka v projekte, ki bodo
imeli dodano vrednost.
Delavci z najnižjimi osebnimi dohodki bodo težko še dodatno zategnili pas. Prepričana sem, da imamo v državi še skrite rezerve, kjer pa vendarle lahko zategnemo pas, oziroma kjer se lahko obnašamo bolj racionalno. Javna uprava je zagotovo takšen primer, saj je doslej nismo znali racionalizirati, nismo znali narediti reda pri administrativnih predpisih, ker bi potem potrebovali tudi manj administracije. Le pogum je treba zbrati.
Na zelo nepregleden način se veliko denarja obrača pri velikih investicijah, kjer bi se prav tako dalo privarčevati veliko denarja. Pri investicijah, ki se delajo z državnim denarjem, bi morali vzpostaviti večji nadzor, zdaj tega ni, zato tudi veliko denarja odteče nenadzorovano. V Sloveniji pa bi morali vzpostaviti tudi potrebne mehanizme, da se vso nezakonito premoženje vrne tja, kjer je bilo odvzeto, le pripravljenost mora biti," je v pogovoru s predstavniki gospodarstva in turizma na Ptujskem med drugim povedala Ljudmila Novak.
MG
Ptuj • Dnevi mladih krvodajalcev
Že od vsega začetka, to pa je deset let, je delovanje Soropti-mist kluba Ptuj v celoti posvečeno humanitarni dejavnosti na različnih področjih, s katero skušajo omiliti življenjske in socialne težave številnih ljudi. Zaradi objektivnih razlogov, kot so nabava nujne medicinske opreme, dražja zdravila in večje število bolnikov, se v zdravstveni blagajni ne nabere dovolj denarja za nakup vseh potrebnih aparatov, tako tudi za nakup novega mamografa za ptujsko bolnišnico ne. Nakup sodobnega rentgenskega aparata za pregled dojk je nujen, če želi ptujska bolnišnica še naprej ohraniti to dejavnost, saj je zdajšnji ma-mograf že dotrajan.
Kot je 26. oktobra na odprtju dobrodelne prodajne razstave fotografij Špele Bokal z motivi odbojke na pesku v prostorih ginekoloških ambulant ptujske porodnišnice, ki so nastale v letih 2009, 2010 in 2011, povedala dosedanja predsednica Soroptimist kluba Ptuj Tanja Tučič, ki počasi predaja posle novi predsednici, Bredi Pečan, a ostaja vodja projekta zbiranja sredstev za nakup novega mamografa, poteka akcija zbiranja sredstev
dokaj uspešno. Pridružujejo se posamezniki, nova podjetja, občine, ustanove. Vsi skupaj, klub in bolnišnica, ter vsi, ki imajo posluh za družbeno odgovornost, si želijo, da bi jim skupaj uspelo. S sloganom akcije Združimo moči, saj gre za naša življenja in življenja naših ljudi, se želijo dotakniti vseh. Če bi v akciji sodelovali vsi občani MO Ptuj, bi vsak moral prispevati po 10 evrov, če bi se vključili vsi z območja nekdanje Občine Ptuj, bi bili dovolj trije evri na vsakega.
Direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh si želi, da bi vseh
trinajst fotografij našlo kupca; za eno je potrebno odšteti 100 evrov. Če bodo prodali vse, pomeni to novih 1300 evrov za nakup tega nujnega aparata, korak bliže cilju, ki se bo iztekel 8. marca 2012. Še naprej pa velja poziv vsem, da se v akcijo vključijo; pozvali so tudi podjetja, da namesto nakupa novoletnih daril raje darujejo v dobre namene, za zdravje ljudi. Sredstva za nakup ma-mografa se zbirajo na transak-cijskem računu NKBM: S156 042020001807435, IBAN s 156 04202000807435.
MG
Pomlajevanje
krvodajalskih vrst
V enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, ki ima sedež v ptujski bolnišnici, so v sodelovanju z Gimnazijo Ptuj, ponovno organizirali odvzem krvi pri dijakih 4. letnika, starih 18 let.
Foto: Črtomir Goznik
Na nakup za dobre namene čaka 13 športnih fotografij Spele Bokal, uradne fotografinje Beach mastra na Ptuju. 26. oktobra so jo odprli v prostorih ginekološko porodnih ambulant v ptujski porodnišnici.
Kot je povedala prof. Alenka Valentin je zadovoljstvo obojestransko, tako na njihovi kot na strani transfuzijske enote, saj je bil tudi letošnje leto nadpovprečen odziv. Prvo skupno akcijo so izvedli že pred šestimi leti, od takrat dalje vsako leto v okviru obveznih izbirnih vsebin, mlade zaključnih letnikov seznanjajo s krvodajalstvom in pomenom darovanja krvi. To je zelo pomembno, da se mladi že zelo zgodaj spoznajo s to humanitarno dejavnostjo, pravi Marija Šeruga Doliška, dr. med., spec. transfuzijske medicine. Zelo so hvaležni, da se mladi vključujejo v te akcije, podobno kot so se nekoč mladi, ki so služili obvezni vojaški rok. Zahvaljujemo se jim za to plemenito dejanje, s katerim izkazujejo tudi veliko srčnost oziroma čut za sočloveka. V
Sloveniji je poraba krvi vedno večja, krvodajalcev je sicer veliko, velikokrat pa se zgodi, da je krvi premalo, zato moramo krvodajalce klicati, da povečamo zaloge krvi, je povedala transfuziologinja. Razveseljivo
je, da je med mladimi vse več takih, ki po prvem odvzemu krvi postanejo redni krvodajalci. Krvodajalec je lahko vsak zdrav človek v starosti od 18 do 65 let.
MG
J5
Foto: Črtomir Goznik
Krvodajalske akcije, ki je bila 26. oktobra, se je udeležilo 35 dijakov Gimnazije Ptuj.
Haloze • 15-dnevno martinovanje se začenja
Najdaljše, najbolj zabavno, najbolj pisano ...
Martinovanje v Halozah je že po tradiciji eden največjih praznikov tega območja, ki ga zadnja leta proslavljajo po dva tedna in še kakšen dan zraven. Tudi letos ne bo drugače, saj se bodo pod okriljem skupnega martinovanja vseh haloških občin odprle številne kleti, vinotoči, zidanice ter pušlšanki, zvrstila pa se bo še cela paleta ostalih dogodkov.
Prvi poklon vinskemu princu Martinu se bo zgodil že naslednji petek, 4. novembra, ko se bo letošnji sladki mošt ob polnih košaricah hrustljavo zapečenih kostanjev ponujal ob 16. uri v Vareji na Poslančecevi domačiji in ob 17. uri v Štur-movcih na Petrovi domačiji v občini Videm. Naslednji dan se bodo lahko častilci Martina zbrali v Skorišnja-ku ob krstu mošta pri Bla-ževi kapeli, obiskovalci pa si bodo lahko kozarce napolnili še na pušlšanku na kmetiji Konrada Vaupotiča v Sedlašku in v kleti Franca Vindiša v Strmcu. Letos si bo prvič možno ogledati tudi krst mošta na »okički način« na kmetiji Pintarje-vih v Cirkulanah, kjer bodo ob tej priložnosti pospravili tudi haloški klopotec. V nedeljo se bo krst mošta na bolj ali manj šaljiv način nadaljeval v Zg. Leskovcu, z vinogradniško malico pa bodo postregli na kmetiji
AS Arnečič.
Začetek novega tedna bo v rokah podlehniškega turističnega društva, ki bo v ponedeljek pripravilo ogled etnološke zbirke na Gorci, v torek proti večeru bodo na isti lokaciji prikazali še ličkanje koruze in treblje-nje buč, v sredo pa bodo snemali klopotec. Za ljubitelje vinske kapljice, ki jih tovrstna opravila ne zanimajo preveč, pa bodo v sredo odprta vrata na kmetiji Pungračič, kjer bo tudi de-gustacija ustekleničenih in mladih vin, v vaškem domu Pobrežje pa bo zvečer potekalo zbiranje mladega mošta in imenovanje novega kletarja.
Za četrtkova dogajanja bodo poskrbeli Žetalčani; tamkajšnje turistično društvo bo namreč popoldne pripravljeno obiskovalce popeljati skozi zbirko na Vukovi domačiji, seveda ob nepogrešljivem spremstvu mošta, svojo vrhunsko ka-
Haloško martinovanje, v katerega so že nekaj let povezane vse tamkajšnje občine, se bo letos začelo 4. in končalo šele 19. novembra; ob številnih odprtih kleteh in pokušnjah mladih vin, se bodo obiskovalci lahko zabavali še ob prav tako številnih šaljivih krstih mošta.
pljico in domače prigrizke pa bo dal na pokušnjo tudi žetalski vinogradnik Plajnšek. Za konec dneva se
bodo obiskovalci ob povrat-ku lahko oglasili še v baru Maučič v Zaklu, kjer jih bo čakal obložen pušlšank.
Obrež • Srečanje ljudskih pevcev in godcev
Balzam za dušo
V Obrežu je sedanja zasedba Pevcev ljudskih pesmi KD Obrež minulo nedeljo, v domačem kulturnem domu, že petič zapored pripravila srečanje ljudskih pevcev in godcev.
Vzdušje pri njih je očitno zelo prijetno, saj so se njihovemu vabilu odzvali številni nastopajoči - Pevsko društvo Zrelo klasje Ormož, Veseljaki tretjega življenjskega obdobja Maribor Tezno, Ljudski pevci s Koga, Pevci ljudskih pesmi s Hajdine, Ljudske pevke KD Jezero
Ptuj, Pevke ljudskih pesmi KD Osluševci, Pevke Križa-rice KUD Cestica, Vaški pevci KD Pod lipo Lenart, med njimi tudi dve zasedbi godcev Duo Večno zeleni asparagus in Porini pa počini, ki zaigrajo in zapojejo.
Danica Željav, vodja Pevcev ljudskih pesmi KD
Obrež, je povedala, da kulturno društvo v Obrežu deluje od leta 1974, ko je bilo registrirano pod tem imenom, sicer pa se je kulturna dejavnost v Obrežu začela aktivno razvijati po 2. svetovni vojni. Nekatere pevke se še spomnijo teh časov, ko so nastopale v spe-
Foto: Viki Ivanuša
Pevci ljudskih pesmi KD Obrež
voigrah, ki so bile takrat aktualne. Ves čas je v Obrežu seveda aktivna tudi folklora. Skupina pevcev je bila pred leti številčnejša, sedaj pa jih poje sedem: Milica, Lizika in Danica pojejo sopran, Lojzka, Darinka in Tinica so altistke, Jaka pa je basist. Nastopijo približno 20-krat na leto, kar jim ravno še ustreza. Pojejo stare ljudske pesmi, za katere strokovnjaki pravijo, da naj bodo stare vsaj 100 let. Te so danes še žive v glavah starejših ljudi. „Danes je polno različnih medijev, v starih časih pa je bilo petje ena redkih dejavnosti in zato je marsikaj ostalo ohranjenega in se lahko obudi. Predvsem starejše pevke se veliko spomnijo, in če se najde še melodija, pesem hitro steče," je povedala Danica Žerjav, ki je prepričana, da je to pravo druženje za ljudi, ki jih ne veseli le sedeti pred televizorjem in ki radi prisluhnejo takšni glasbi. Prevoženi kilometri pri tem niso pomembni, saj so srečanja balzam za dušo.
Viki Ivanuša
Na osrednji martinov dan, v petek, 11. novembra, pa bo dogodkov toliko, da jih bo težko obiskati. Začelo se bo s pospravljanjem klopot-cev na cesti klopotcev Mali Okič-Slatina, čemur se bo s svojo ponudbo priključila še turistična kmetija Kozar-čan v neposredni bližini, popoldne bo v središču Vidma slovesna otvoritev Vidove kleti, pri Cestniko-vih v Sedlašku bo šaljiv krst mošta, prav tako ga bodo krstili še na kmetiji Pun-gračič, v Cirkulanah bodo
gospodinje pokazale, kako in katere jedi se pripravljajo ob martinovem, za konec dneva, ob 21. uri, pa bo še martinovanje z balonarji na Ptujski Gori.
Sobota ne bo nič manj natrpana z dogodki: otvorili jo bodo pohodniki z Martinovim pohodom po občini Cirkulane, potem bo sledil šaljivi krst mošta z izbiro naj kletarja te občine v vaški dvorani, blagoslov mošta s kulturnim programom bo tudi pri Zveličarjevi kapeli v Veliki Varnici, na Ptujski Gori bo večerna razsvetljava s toplozračnimi baloni in pokušnja vina majšperških vinogradnikov, ki se bo zaključila v gostišču Dolinca z večerjo ob glasbi, medtem ko bodo v podlehniški vaški dvorani izpeljali svoj krst mošta ob martinovi večerji.
V nedeljo se bodo od letošnjega, verjetno takrat že hudo izmučenega Martina, s spravilom klopotca poslovili še na hribu Sv. Ane, s ponudbo domačega vina in sadja pa še na priložnostni tržnici na trgu pod baziliko na Ptujski Gori.
Čisto zadnje slovo letošnjega maratonskega halo-škega martinovanja pa se bo s krstom mošta med kulturnim programom zgodilo 19. novembra na kmetiji Pajnki-herjevih v Doleni.
Simona Meznarič
MARTINOVANJE HALOZE 2011
4.-19.novembra 2011
[ Pospravljanje klopotcev ] [ Dnevi odprtih vrat kleti )
Vabljeni v Haloze v času Martinovanja na 36 različnih dogodkov
Nedelja, 06.11.2011
Osrednje prireditve
od 11. ure
Krst mošta na krajevni šaljiv način, jedi in pijača. I Zgornji Leskovec, pred prostori Turističnega društva. |
Četrtek, 10.11.2011
13.-17. ure
Ogled etnološke zbirke Vukove domačije s ponudbo mošta. I
" e
Dobrina 11. Turistično društvo Žetale.
Petek, 11.11.2011
od 15. ure
Otvoritev obnovljene Vidove kleti (turistično Informacijski center),
stojnice in šotor ob občini Videm in Vidovi kleti.
od 17. ure
Krst mošta na šaljivi način. Turistična kmetija Pungračič, Turistično društvo Zavrč in Društvo gospodinj občine Zavrč.
Sobota, 12.11.2011
Šaljivi krst mošta, Martinova večerja in živa glasba. I od 17. ure Krajevna dvorana Podlehnik. Turistično društvo Podlehnik. |
Nedelja, 13.11.2011
Predstavitev ponudbe vinogradnikov in od 11. ure	sadjarjev iz občine Majšperk, kulturni program.
Trg pod baziliko na Ptujski Gori. TD Ptujska Gora.
Informacije in rezervacije:
T: 02 795 32 00
TIC Haloze Poslovni center Halo info@halo.si
Pokrovitelji promocije Martinovanja Haloze 2011:
ZAVRČ VIDEM PODLEHNIK ŽETALE MAJŠPERK
Foto: SM
Ptuj • Ob mesecu požarne varnosti
Vaja v zelezniskih delavnicah
V okviru aktivnosti ob mesecu požarne varnosti so v sredo, 26. oktobra, v prostorih železniških delavnic na Ptuju izvedli večjo gasilsko vajo, v kateri je sodelovalo 99 gasilcev iz vseh devetih društev poveljstva MO Ptuj.
Kot je pojasnil Marjan Majcen, varnostni inženir v proizvodnji SŽ Ptuj, je bila predpostavka vaje, da je prišlo na širšem območju Podravja do potresa, ki je prizadejal tudi železniške delavnice v Ptuju: »Zaradi domnevnega potresa je prišlo do delnega poruše-nja objektov, posledično pa naj bi v lakirnici za barvanje vagonov prišlo do večjega požara, ki se je nato razširil v sosednji prostor, v električno delavnico. Ker so bili zaradi popravil vagoni dvignjeni na hidravličnih dvigalkah, je med požarom prišlo do zdrsa več vagonov, pri čemer je pod seboj pokopalo več delavcev. Kot smo videli po končani vaji, so gasilci in reševalci vse pravočasno rešili, jih oskrbeli in nudili prvo pomoč ter najhuje poškodovane prepeljali v bolnišnico. Ker pa je prišlo do požara tudi v drugem in tretjem nadstropju uprave, smo s pomočjo gasilnih in dihalnih aparatov evakuirali tudi ose-
Foto: Robert Krajnc
V vaji ob železniških delavnicah je sodelovalo 99 gasilcev s 14 vozili iz vseh devetih prostovoljnih gasilskih društev v okviru poveljstva MO Ptuj.
bje iz uprave. Gasilci so jih pospremili na varno in jim nudili prvo pomoč.«
Celoten potek vaje in odziv gasilcev je vodja gasilskih enot in poveljnik gasilskega
Foto: Robert Krajnc
Delavce, ki so bili zaradi zdrsa vagonov »poškodovani«, so gasilci »rešili« in jim nudili prvo pomoč.
poveljstva MO Ptuj Branko Lah ugodno ocenil: „V vaji je sodelovalo vseh devet društev z našega poveljstva - 99 gasilcev s 14 gasilskimi vozili in 15 dihalnimi aparati in vso drugo gasilsko opremo. Vsa so se odzvala v zelo kratkem času, najhitreje PGD Ptuj, v pičlih treh minutah. Ocenjujem, da je vaja uspela zelo dobro in vsem se za sodelovanje zahvaljujem, še posebej pa poveljniku PGD Železničar Danilu Forštneriču, ki se je pri pripravi in izvedbi vaje posebej angažiral."
Gasilsko vajo je ugodno ocenil tudi poveljnik vaje Danilo Forštnerič, vodja operative v PGD Železničar, kjer letos praznujejo 60-letnico humanega delovanja: „Vsekakor je bila vaja za vse zelo koristna, saj
Ormož • Pomoč društvu za zaščito živali
Hiška za Rena
V petek je Janja Spindler, vršilka dolžnosti direktorice Centra za starejše občane Ormož, Aniti Kosec, predstavnici Društva za zaščito živali Ormož, predala pasjo uto, ki so jo izdelali zaposleni in stanovalci doma.
V centru so za potrebe društva po vsakršni pomoči za živali v stiski izvedeli iz članka v našem časopisu. Želeli so pomagati in tako je sodelovanje steklo.
Hišica je nastala v okviru delovne terapije, izdelali pa so jo zaposleni in stanovalci skupaj. Janja Špindler je povedala, da v domu sobivajo z živalmi, saj le-te delajo bivanje v domu toplejše in bolj domače, obenem pa imajo številne, tudi terapevtske vplive na stanovalce: „S stanovalci, obolelimi za demenco, biva maček Miki, ki je v kratkem času postal ljubljenček stanovalcev in zaposlenih. V tem tednu pa se nam je pridružila še muca Pikica, ki živi v sobi s tremi stanovalkami.
Projekta izdelave pasje hišice smo se lotili zato, ker smo vedeli, da naši stanovalci lahko pomagajo pri izdelavi ter da jih bo to navdušilo, saj se bodo počutili koristne in potrebne. Zavest, da smo naredili nekaj dobrega, nas navdaja z občutkom veselja in notranjim zadovoljstvom. Obenem pa nas ta projekt povezuje z lokalnim okoljem."
Anita Kosec je povedala, da bo hišico dobil pes Reno v Ključarovcih. Ta je sicer že dobil hišico od podjetja Eco-pomurje, a žal premajhno za tako velikega psa.
Sicer pa delo v društvu poteka s polno paro. Facebook skupina Pes moj prijatelj jim je podarila nekaj hišk, odzvalo pa se je tudi več posame-
znikov, ki so podarili rabljene ute, ki jih ne potrebujejo več. V soboto so člani društva pripravili že drugo stojnico, na kateri so zbirali hrano, opremo, koče in prostovoljne pri-
se je pokazalo, da smo gasilci vedno pripravljeni tudi na najtežje in nepredvidene situacije. Med potekom vaje smo ugotovili tudi nekaj pomanjkljivosti, ki jih bomo lahko sedaj odpravili. Zaradi povečane porabe vode naše hidrantno omrežje ni vzdržalo, saj so popokale vodovodne cevi. Ker se nam je to pred časom že zgodilo, je nujno potrebno, da napako odpravimo. Prepričan sem, da bo tokrat res tako, saj je vajo spremljal tudi župan mestne občine Štefan Čelan, ki je to za gasilce zelo neprijetno situacijo tudi sam opazil in nam ob tem zagotovil, da bodo poskrbeli za čimprejšnjo sanacijo vodovodnega omrežja na tem območju."
M. Ozmec
spevke. Gospodarska situacija je takšna, da je vedno težje preživeti, kaj šele skrbeti za živali, in društvo bi rado pomagalo ljudem, ki pomoč potrebujejo, da skupaj premagajo ta težki čas, je povedala Anita Kosec.
Center je za nabavo materiala za pasjo uto porabil 300 evrov, v bodoče pa bodo morda izdelali še kakšno, saj je društvo ponudilo, da bodo poskušali pritegniti še kakšnega sponzorja za material.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Kuža Reno bo imel res pravo rezidenco, ki so mu jo izdelali in podarili stanovalci in zaposleni Centra starejših občanov Ormož.
Od tod in tam
Ormož • V Tušu Mesarija Sirc
Foto: Viki ivanuša
V Tušu v Ormožu so se odločili, da bo v prihodnje za njihovo mesnico skrbela Mesarija Sire, ki je pred prazniki odprla svoje prodajno mesto. Lastnik Janko Sirc je povedal, da Tuš prodaja njihove izdelke, odkar imajo svojo predelavo, in da s podjetjem dobro sodelujejo. Oddelek mesnice, za katerega je doslej skrbel Tuš sam, so se odločili dati mesarju, ki ima svojo proizvodnjo izdelkov, in izbira je padla na Mesnico Sirc. Pri Sircu upajo na povečanje prodaje, saj imajo precej strank iz tega okolja, sedaj pa so jim s svojimi izdelki in storitvami prišli še bližje. Prevzeli so dva delavca iz nekdanje Tuševe mesnice, poleg tega pa ima podjetje še šest zaposlenih. Začetki mesnice segajo v leto 1981, ko je Janko Sirc st. začel mesarijo. Leta 1994je po končani šoli vodstvo prevzel sin Janko, širil maloprodajo ter dodal predelavo in proizvodnjo izdelkov. Prva mesnica podjetja je v Podgorcih, kjer opravljajo razsek in predelavo. Leta 2006so odprli poslovalnico na Ptuju, sedaj pa so izkoristili priložnost tudi v Ormožu. Njihova proizvodnja temelji na domačem mesu in na izdelkih, narejenih po domačih recepturah.
Viki Ivanuša
Kidričevo • Taium predstavljal poklice
Foto: arhiv Taium
Skupina Taium je v torek, 25. oktobra, na povabilo Šolskega centra ter Srednje elektro in računalniške šole Ptuj kot posebni partner sodelovala na tržnici za promocijo poklicev ter delovnih mest. Tržnico so za svoje učence in njihove starše organizirali na OŠ Olga Meglič Ptuj. Tudi v Talumu se zavedajo, da interes za tehnične poklice upada. Poklici, kot so orodjar, oblikovalec kovin in metalurg, so pogosto še vedno prepoznani kot manj zanimivi in manj zaželeni za nove generacije učencev in dijakov. Da ne bi postalo takšnih poklicev še več, so v Talumu povabilo z veseljem sprejeli. S tem smo se vključili v akcijo promoviranja tehničnih poklicev. Ciljna publika so bili učenci zadnjih razredov osnovne šole, ki se bodo morali kmalu odločiti za nadaljnje šolanje, ter za njihove starše, ki jim bodo pri izbiri svetovali. Talumova stojnica je bila zelo obiskana, saj so zraven »čokolade prihodnosti«, ki je »prerokovala«, kaj postati po poklicu, udeležence vabili tudi na organizirano predstavitev poklicev, ki jo bodo posebej za osnovnošolce in njihove starše v Talumu pripravili 3. decembra.
Vesna Masten in Brigita Acimovic
Ljubljana • Odprtje Salona kuhinj Panles
—J
Podjetje Panles iz Tekačevega pri Rogaški Slatini je odprlo že svoj osmi salon kuhinj v Sloveniji - tokrat v Ljubljani, v nakupovalnem središču BTC. V njem predstavljajo celotno ponudbo svojih kuhinj - kuhinj z lastno blagovno znamko Panles. Salone Panles lahko sedaj kupci obiščejo v Celju, Rogaški Slatini, Mariboru, Murski Soboti, Kranju, Novem mestu, Ptuju in sedaj še Ljubljani. VBTC-ju so ob otvoritvi testno, kot prototip, predstavili tudi dve kuhinji iz nove linije Smart. Panles ima sicer v ponudbi široko izbiro najrazličnejših modelov kuhinj, prilagojenih različnim okusom in željam. Izdelujejo jih za velike prostore, kjer se kuhinja velikokrat nadaljuje v jedilnico ali dnevni prostor, pa tudi za manjše prostore, kjer šteje vsak milimeter. Zavedajo se, da bo kupec v prostoru, ki ga opremi s kuhinjo Panles, kar nekaj let dejansko živel. (UR)
Foto: Pan es
Ormož • Literarni večer s predstavitvijo knjige Pedagoški triptih J Tednikova knjigarnica
Pedagogika je lepa laž
Knjižnica Franca Ksavra Meška je v grajski dvorani pripravila literarni večer s predstavitvijo knjige Pedagoški triptih avtorja Dušana Merca. Z avtorjem seje pogovarjala Marijanca Korotaj.
Dušan Mere se je najprej predstavil kar sam. Povedal je, da je že 27 let ravnatelj OŠ Prule v Ljubljani, pred tem pa je bil šest let v kadetnici v Tacnu. Pri 44 letih je izdal prvi roman in doslej se jih je nabralo 12 in tri zbirke kratke proze. V prihodnjem letu je napovedal izid literarnih esejev. Zaključil je študij literarne teorije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani in še vedno notranje pripada svoji osnovni stroki, saj raje bere literarno teorijo in ne literature same. Označil se je za liberalca, ki so mu ozkotirna razmišljanja tuja, in zavednega Slovenca.
Meja med resničnostjo in fikcijo je v romanu Pedagoški triptih, o katerem je tekla beseda, težko določljiva, ker so vzporednice med obema svetovoma zelo močne. Glavni junak je namreč ravnatelj šolice v Ljubljani, tako kot avtor, in opisuje svet okoli sebe. Ukvarja se z različnimi življenji, razmišlja o učiteljicah, oblasti, učencih. Glavni junak je permanentno razcepljen na moralno-etični in funkcionalni del predvsem zato, da lahko pove, česar sicer ne sme. Drugi del osebe govori iz njegovega trebuha.
Roman je zasnovan na aktualni temi - pedagogiki in vzgojno-izobraževalnem procesu, ki mu nihče ne more uiti. Merc je potrdil, da je pisanje pri njem neke vrste nadomestek, kompenzacija. „Ljudje smo prisiljeni bivati kot nekdo nekje in pisanje je eden od načinov, kako se sprijazniti s svojim življenjem in nekaj iz tega narediti. Kot avtor nosiš v sebi eksistenco drugih ljudi,
Foto: Viki Ivanuša
Dušan Merc se je dodobra razgovoril, pogovor pa je usmerjala Ma-rijanca Korotaj.
vsak od nas je premalo, da bi bilo v njem dovolj materiala za knjigo. Podnaslov knjige je Pedagoški eseji za goveda, spokorjena pedagogika in izpovedi spokorjenega pedagoga."
Kljub precejšnjemu norčevanju in kritiki celotne šolske srenje pa je Merc prepričan, da je naš izobraževalni sistem zelo dober. Povedal je, da se kot ravnatelj v didaktično-metodološke zadeve in stroko svojih učiteljev ne vtika, se pa vtika v moralno-etične odnose na šoli.
Pogovor je nanesel tudi na tekmovanje za Cankarjevo priznanje in sporni knjigi, ki naj bi ju učenci morali za to prebrati. Merc je mnenja, da so besedila s pedagoškega stališča zares problematična, ne pa tudi s stališča odraslih bralcev. „Narobe je, da takšno knjigo otrok dobi iz rok pedagoga. Učitelj je tisti,
ki mora reči: tega ne bom dal učencem. Šola stoji in pade z učiteljem," je prepričan Merc, ki je odkrito spregovoril o svojem življenju kot ravnatelj. V nenehnem stiku z učenci in njihovimi zgodbami trdi, da je otroštvo najnesrečnejši in najtežji del življenje, odrasli pa nosimo v sebi grenkobo otroštva. Povedal je, da je v družinah veliko težav, da vladajo čudni pristopi, ogromno pa je zlorab lastnih otrok. Otroci tako nosijo v šolo kup problemov in jih potem na nek način izživijo v šoli. Šola pa je Mercu zaradi svojih omejitev podobna cerkvi in zaporu istočasno. Medtem ko je govoril o današnjih otrocih, se je spomnil svojih problemov, saj zaradi disleksije težko bere. Zato težave učencev zelo dobro pozna.
Razgovoril se je tudi o junakih slovenskih romanov, ki so specifični in imajo la-
stnosti, ki jih pri zahodnih junakih ne zasledimo - izgubijo voljo za uveljavitev svoje ideje. To je značilno tudi za junake Merčevih romanov. Na vprašanje, kako piše, pa je povedal: Junak se rodi, dodaš mu oporne stvari, sredi romana pa več ne pišeš romana ti, ampak roman piše tebe. Na nezavednem se stvari poklopijo in nimaš več dovolj dobrega nadzora nad tem, kaj bo junak naredil. Na začetku dogajanja še lahko kakšno osebo ubiješ, na sredini romana pa liki že obračunajo sami s sabo. Fik-cija zame ni zatočišče, v njej je težje živeti, zato je edini izhod realnost, realno življenje."
Svoj provokativni stavek „Pedagogika je laž," je tokrat spremenil v: „Pedagogika je lepa laž." Menda pedagogika mora biti laž, ker če bi jo vzeli kot realnost, bi postali diktatorji s svojo intencijo po oblikovanju človeka, s katero ne smemo nikoli iti do konca. Prav tako se mu zdi, da pedagogika nima jasno definiranega svojega prostora, da gre za predmet, ki je neulovljiv in je mehek trebuh številnih drugih ved.
Zanimivo razmišlja tudi o hospitiranjih, ki naj bi jih kot ravnatelj opravljal. Pravi, da hospitacije temeljijo na nesporazumu - učiteljica misli, da jo je prišel ravnatelj nadzirat, učenci mislijo, da je prišel gledat njih, on pa je tam zato, ker mora letno opraviti toliko in toliko hospitacij. Odnos med učiteljem in razredom dojema kot zelo intimen odnos in ga ravnatelj le moti. Zato hospi-tacij večinoma ne opravlja.
Viki Ivanuša
Križevci • Raziskovalna dejavnost študentov
Pogled študentov na Križevce
V Križevcih pri Ljutomeru je na povabilo občine gostovalo 27 študentov arhitekture, ki so pod vodstvom profesorja Tomaža Krušca preučevali urbanistične možnosti na različnih lokacijah te prleške lokalne skupnosti.
Študentska delavnica v Križevcih
Na posebej pripravljeni delavnici so se študentje lotili urejanja prostora za sedanjo občinsko zgradbo, iskali zamisli ureditvenega prostora za kampiranje ob Gajševskem jezeru, umeščali stanovanjske hiše na območju pri opekarni ter ob nedavno odprtem vaškem jedru v Križevcih spreminjali videz tamkajšnjega hipodroma ter se soočili z izzivom ureditve avtobusne postaje ob osrednjem krožišču.
»Gre za obliko dela, ki je v Sloveniji postala stalnica. Občina s tovrstno raziskovalno dejavnostjo pridobi širok spekter možnosti, študentje pa se že v
času študija soočijo s povsem realnimi težavami, ki nastajajo v prostoru,« je o pomenu delavnic povedal Krušec, docent na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Študentje so pripravili za vsako lokacijo več rešitev, vsaka pa vzpodbudi investitorja k razmisleku, kako se urejanja lotiti, predvsem pa jo uresničiti.
Spomladi prihodnje leto bodo izpopolnjene makete na ogled na posebni razstavi v Križevcih, objavljena bo tudi tiskana publikacija, kjer bodo urbanistične rešitve v občini Križevci podrobno predstavljene.
NŠ
Sam in modrikasti sneg
Mraz je prišel nenadoma, tako kot pride vse, kar je slabega. V eni sami noči je odprl srebrne duri in pridno trosil smrtonosna zrna. Občutljivo uho je ujelo šumenje, kot bi kdo sipal žito v mlinsko prizmo. To je pomenilo, da je temperatura padla pod štirideset stopinj Celzija. Sneg je postal modrikast in je zabrisal mejo med nebom in zemljo. Sonce je zdaj, oropano blišča in okradeno sija, tlelo v proletarski bedi. Oster hlad je pil njegov živorodni topli napitek, zato so nas morali pred smrtjo varovati ogenj, ljubezen in tristo gramov kruha z dodatkom celuloze in plev, kolikor nam gaje na dan pripadalo. Kadar pa smrt stoji na pragu, ko že spleta gnezdece v tebi, tedaj se okrepi želja po življenju in takrat si sposoben gore premikati z enega kraja na drugega, pa tudi vstati od mrtvih.
Pravkar ste, dragi bralci Knjigarnice, prebrali začetek poglavja Zibka, osme vezane spominske črtice od osemnajstih (Mornarska majica, Pridiga na gori, Ne-fretete, Klovn, Laboda, Rdeči šampanjec, Jurodiv, Misija, Srečanje, Saša, Krsta, Sobolja kapa, Špricanje šole, Evropski grob, Molitev, Ljubezen, Ponavljanje Joba), ki si sledijo v noviteti z naslovom Modrikasti sneg, avtorja Piotra Bednanskega (1938), založbe Piano iz Ljubljane. Literarni prostor je zakotni kraj v Sibir-ji, kazensko Stalinovo naselje, ki ga je težko doumeti in razumeti. Osrednji literarni lik, pripovedovalec zgodbe, je enajstletni deček poljskega rodu, nenavadno odrasel in pesniško občutljiv, izredno vdan svoji materi in iskanju božjega v temini najbolj krutega Stalinovega režima. Kratka naslovljena poglavja vodijo bralca skozi mozaik težko doumljivih razmerij, prigod in odnosov, ki sooblikujejo dečkovo odraščanje. Grozljiv, a preživljiv svet, ki mu je priča bralec v knjigi Modrikasti sneg, je slovenski založnik neverjetno zaobjel z naslovnico pričujoče knjige: fotografija mojstra Stojana Kerblerja z naslovom Sam (1966) upoveduje prav isto dimenzijo pobiča, ki je otrok in starec hkrati. Kako nenavadno je to ujemanje, sočasje Sibirije in Haloz, čeprav so zgodbe povsem drugačne, ne sočasne, a vendar si predstavljam, da je Petja iz Modrikastega snega prav tako gledal izpod sobolje kape. Predstavljam si, da je Sam v svojem izrazu oči in ustnic na las podoben Petju. In šal in ovratnik prevelikega, zelo prevelikega plašča. In senca klobuka čez čelo ...
Pomišljam o nepredstavljivem, ki ga je sposobna ujeti, zaznati, povedati, poiskati le umetnost.
Le umetnik lahko sporoča s sliko, besedo, zvokom, gibom ali drugim izrazilom resnično pomemben svet - svet srca, duha in območja vseh notranjih obzorij, ki posebej v najtežjih življenjskih okoljih, situacijah pomenijo preživetje, nadkrilijo smrt.
Torej je bil Vadim, če je izbral samomor, še človek. Pa vendar nisem šel na njegov pogreb. Nisem se mogel premagati; nekaj mi je vztrajno prigovarjalo, naj ostanem doma. Tudi nihče drug iz našega razreda ni šel. Naslednji dan seje mraz okrepil. Temperatura je padla pod petinštirideset stopinj, in jaz sem s škodoželjnim zadoščenjem pomislil, da bo morda zdaj Vadim Kirilovič le okusil gulag; delil bo usodo mojega očeta in tistih, kijih je poslal tja. A to so bile samo moje otroške sanjarije. Grob se nikoli ne spremni v gulag, umrlega ne bo nihče prisilil iskati zlato. Grob je osvoboditev od tega sveta. Celo za krvnike (str. 95 v knjigi Modrikasti sneg).
Modrikasti sneg je prevedla Tatjana Jamnik. Knjiga je izšla s podporo inštituta za knjigo - prevajalskega programa iz Poljske in javne agencije za knjigo iz Slovenije. Knjigo Modrikasti sneg, prevedeno v številne tuje jezike in ekranizirano v TV film leta 1997, nagrajeno z eminentno nagrado poljskega sklada za kulturo, priporočam učencem od sedmega razreda dalje, srednješolcem in odraslim bralcem. _Liljana Klemenčič
Foto: NS
Dornava • Javno branje v baročnem dvorcu
Na stezicah dornavskih baročnih vrtov
Petra Kač in Aleksandra Saša Gruden, mladi sodobni umetnici, sta v nedeljo pozno zvečer na dvorišču dornavskega dvorca uprizorili javno branje dveh različnih tekstov. Gre za vseslovenski projekt skupine šestih mladih avantgardnih umetnikov, ki je luč sveta ugledal letos.
Petra Kač je o zanimivem nastopu povedala: „Nocoj sva s prijateljico Aleksandro Saško izvedli drugo verzija projekta javnega branja, sicer pa v tem projektu sodelujejo še Simon Macuh, Zoran Srdič Janežič in Andreja Džakušič. Ideja o takšnem javnem glasnem branju različnih besedil se je porodila Aleksandri, umetniki pa to branje izvajamo na različnih lokacijah po državi po predhodnem dogovoru.
Za tokratni nastop sem si izbrala zbrala sprehajalno pot od začetnega portala skozi dvorec Dornava in potem čez vrtove naprej do rečice Pesnice, ker že vrsto let prihajam sem, ta lokacija mi je zelo lepa in zanimiva.
To pot sem prehodila že večkrat, uporabila sem jo tudi v več predavanjih in nastopih, ker je čudovito oboje - pot in dvorec. Okolje in arhitektura gradiča sta me zelo pritegnila, pravzaprav kar potegnila vase, zato se že vrsto let vračam sem kot sprehajalka, hkrati pa tudi raziskujem portale tega dvorca. Dvorec je na žalost zaprt in zapuščen, zato notranjosti ne poznam, nimam dostopa. Glede zunanjosti pa lahko rečem, da je fascinantna stavba."
Kačeva je večer branja posvetila pisatelju Marku Košniku: „Ta tekst je nastal leta 1993 in 1994, lansko leto smo v okvirju projekta Or -premene umetnosti tudi natisnili v knjigi z istim naslo-
Mladi avantgardni umetnici Petra Kač in Aleksandra Saša Gruden sta v nedeljo zvečer v dornavskem dvorcu izvedli nastop javnega branja različnih tekstov.
vom. Iz te knjige bom brala eno izmed besedil." Petra Kač o sebi sicer pra-
Ormož • Filmsko popoldne na gimnaziji
Za sanje se je treba boriti
Pred počitnicami so v jedilnici Gimnazije Ormož pripravili predstavitev dejavnosti foto-video krožka, ki ga vodi Renata Pučko. Videli smo premiero filma Jaz pa sem in reklame Poln energije. Šolsko jedilnico so spremenili v priložnostno kinodvorano z vsemi potrebnimi priboljški.
Pred projekcijo je bila okrogla miza na kateri je Mateja Murad poklepetala z ustvarjalci obeh izdelkov. Izvedeli smo, da se je za snemanje športnega motivacijskega filma odločila že znana ekipa mladih ustvarjalcev, ki se je poleti predstavila s prvencem CSI Ormož. Film je dobil prvo nagrado strokovne žirije na poletnem OFAK festivalu. Tudi pri drugem filmu je sodelovala bolj ali manj enaka ekipa, idejna vodja pa sta bila Timotej Fafulic in Denis Žuran, ki sta tudi igrala in oblikovala scenarij. V različnih vlogah so sodelovali: Žan Rotar, Nino Kuhar, Rok Klemenčič, Grega Durmanič, Anel Gjuran, Aleš Živič in Matic Satler. Gimnazija je za snemanje dala na voljo svoje prostore, v filmu pa so zaigrali tudi trije profesorji: Vesna Pintarič, Anton Lah in
Radovan Milovanovic ter kot statisti številni dijaki.
Film govori o mladem športniku, ki ga okolica ne sprejema, mu sporoča, da ne bo uspel, on pa jim skozi ves film dokazuje nasprotno in na koncu uspe. Gre za film z močnim sporočilom, ki mladim tudi nazorno pokaže, da želja ni dovolj, da je za svoje sanje potrebno vložiti veliko dela in ko se dovolj potrudiš, ti morda tudi uspe. Še posebej razveseljivo je, da so dijaki naredili vse od ideje, scenarija, igre, snemanja in montaže sami, ob pomoči sodelavcev. Film je mogoče videti na Youtubu.
Dijakinja Sara Munda pa je reklamo Poln energije naredila skupaj s prijateljicami iz Trnovca, kjer je doma, za sodelovanje v natečaju Podjetniki mi smo face. Cilj je bil
razvijanje podjetniške ideje v obliki reklame. Ideja naj bi se prodajala in bila zanimiva za širše množice. „V naši reklami smo predstavile inovativni energijski napitek, ki nam da energijo, da opravimo reči, ki jih v normalnem tempu ne bi zmogli. Tako nam ostane še vedno dovolj časa za majhne, prijetne stvari v življenju, ki so pogosto bolj pomembne od tistih, ki jih moramo postoriti. Že lani sem snemala reklamo, a ni bila uspešna, letos pa se je naša reklama uvrstila med 25 najboljših in je bila predvajana na RTV Slovenija," je povedala Sara Munda, ki jo je do filma pripeljalo ukvarjanje s fotografijo.
Delovnim dijakom je šola poleg čestitk namenila tudi priložnostna darila.
Viki Ivanuša
vi, da je umetnica in pisateljica: „Jaz sem piska in pišem o sodobni umetnosti, največ o vizualni, pa tudi o perfor-mativni. Ob tem sem tudi kuratorica, kar pomeni,da prirejam številne umetniške projekte in razstave, sočasno ob teh raznolikih dejavnostih pa sem še umetnica, ki se ukvarja z besedo v različnih možnih načinih manifestacije."
Aleksandra Saška Gruden, ki je lastnica ideje o javnem branju, pa je povedala, da je
lokacija dvorca Dornava bila izbrana in določena po prijateljičinem nasvetu: „Dornave nisem poznala, sem pa slišala zanjo. Po pogovoru s Petro je me lokacija pritegnila in sem se odločila, da skupaj z njo berem tukaj svoj del tega nastopa. Dvorec izraža krasno arhitekturno zasnovo, zelo mi je všeč, vedno pa se mi ob takih mogočnih stavbah poraja vprašanje, zakaj to sameva, kaj se dogaja, zakaj ne uspemo teh prostorov vzdrževati in vrniti vanje življenje, da bi služili nekemu namenu in bi tako dodatno bogatili naš kulturni prostor."
Grudnova si je za nedeljsko večerno glasno branje ob sprehodu izbrala besedilo Mladena Dolarja o glasu: „Zdi sem mi, da je v tem prostoru brani tekst zaživel v neki novi vsebini in se tudi zelo dobro ujema z besedilom moje sobralke."
Kot je še povedala Grudnova, je projekt javnega branja začel nastajati v začetku tega leta: „V začetku je bil projekt zasnovan kot neka javna izjava umetnika, ki bi bila prodorna, kritična in bi
nagovarjala poslušalce k razmišljanju, k prebuditvi nekih vsebin, idej, ki bi lahko pripomogle k temu, da se nekaj premakne v poslušalcu, da se zgodi nek miselni premik v ljudeh. V začetku sva se o izvedbi pogovarjala z Zoranom Srdičem Janežičem in kmalu prišla do ugotovitve, da ne bi brala sama, da bi pritegnila še druge umetnike, tako da bi se javno branje dogajalo na več lokacijah. Ideja je rasla in se razvila v obliko, ki jo zdaj soustvarja pet oz. šest umetnikov, v prihodnje pa želimo pritegniti še druge in branja nadaljevati. Lokacijo nastopa lahko vsak izbira sam, je povsem individualna odločitev vsakega umetnika, skupaj se le dogovorimo, kje bo kdo in kakšen tekst bo kdo bral, in nato beremo sočasno eno uro, pač vsak na svoji izbrani lokaciji."
Javno branje obeh mladih umetnic, ki sta se med prebiranjem sprehajali po stezicah skozi in okoli dvorca pa je izpadlo bolj ko individualno, saj poslušalstva razen dveh ali treh deklet ni bilo nikjer.
SM
Ljutomer • Zbirali bodo sredstva za dvigalo
Za gibalno ovirane dijake
Ko je bil objekt gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru pred 15 leti obnovljen in dograjen, gradnja dvigala ni bila načrtovana, to pa se današnjem času kaže kot nujno potrebno.
Foto: Viki ivanuša
Pred projekcijo filma in reklame so ustvarjalci poklepetali na okrogli mizi, ki jo je vodila Mateja Murad.
Gimnazijo obiskuje več kot 700 dijakov, z letošnjim šolskim letom tudi Teja Lampe iz Gornje Radgone in Martina Smodiš iz Melincev, ki sta gibalno ovirani. Stopnišče v šolski zgradbi premagujeta s pomočjo sošolcev, ki ju po stopnicah prenašajo. Kot vse kaže, pa bo tudi ta ovira kmalu premagana, saj je na pobudo območnega združenja Rdečega križa Ljutomer bila sprožena akcija, s katero želijo zbrati dovolj sredstev za izgradnjo dvigala - naložbena vrednost je ocenjena na okoli 50 tisoč evrov. V akciji bodo združili moči ljutomerska gimnazija in vsa pomurska območna združenja Rdečega križa.
Bivši dijak ljutomerske gimnazije Uroš Rošker, danes direktor arhitekturnega biroja v Mariboru, je že opravil oceno stroškov s prikazom predvidene gradnje dvigala, ki bi bilo urejeno na zunanji strani zgradbe. Rošker je tudi prvi donator humanitarne akcije, saj bo projektno dokumentacijo pripravil brezplačno.
V sklopu akcije bodo zbirali plastične zamaške, pri čemer
bodo pomagali otroci iz pomurskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol. »Vsa območna združenja Rdečih križev v Po-murju imamo v šolah krožke mladih članov in mentorje Rdečega križa, ki smo jim že napovedali pričetek akcije. Zamaške smo v preteklosti že zbirali tudi v drugih akcijah, odziv pa je bil vedno več kot zadovoljiv,« je povedala sekretarka ljutomerske organizacije rdečega križa Maša Germšek.
Toda zgolj z zamaški bo težko zbrali dovolj sredstev za izvedbo projekta, saj bi jih za
pokritje investicije potrebovali kar 166 ton - njihova odkupna cena je namreč 300 evrov za tono. V namen humanitarne akcije je že odprta posebna številka računa pri SKB 0317 3100 0354322 - pripis: dvigalo Gimnazija Ljutomer, na katerem se bodo zbirala sredstva, polovico denarja pa bo za gradnjo zagotovila gimnazija. Akcija bo trajala do konca tega šolskega leta, predvidena gradnja pa se bo pričela in tudi zaključila v času prihodnjih poletnih šolskih počitnic.
NŠ
Udeleženci pobude za izgradnjo dvigala
Foto: SM
Foto: NS
Ptuj • Problematika ribnikov v Podvincih
Je rešitev gradnja kanalizacije?
V naselju Podvinci imajo velike infrastrukturne in naravovarstvene probleme: še vedno čakajo na začetek rekonstrukcije ceste skozi naselje, prav tako na začetek gradnje fekalne kanalizacije v dolžini okrog 1700 metrov, katere financerka je MO Ptuj in ki naj bi jo zgradili pred izgradnjo ceste; njena vrednost je okrog 320 tisoč evrov.
Ko je letošnje poletje že vse kazalo, da se bo gradnja fekalne kanalizacije pričela, izbrani ponudnik ni podpisal pogodbe. Trenutno teče drugi razpis; podaljšali so ga do 9. novembra. Ce bo izbrani izvajalec podpisal pogodbe, bi dela lahko začeli še letos in jih dokončali spomladi 2012.
Po gradnji kanalizacije bodo nastopili boljši časi tudi za veliki ribnik v Podvincih, ki ga danes uničujejo fekalije, je prepričan Janko Širec z MO Ptuj. Ribnik je izsušen in zanemarjen, zaradi slabega stanja v njem se oglašajo tudi naravo-varstveniki in Zeleni Ptuja.
V Podvincih sta dva ribnika, stara najmanj 200 let, saj sta bila vrisana že v staroavstrij-skem jožefinskem katastru, pri čemer pa manjši ribnik, ki leži na višjem nivoju in iz katerega se steka voda v nižje ležeči veliki ribnik, za zdaj še ostaja čist, čisti so tudi stranski rokavi velikega ribnika. V času Marije Terezije naj bi ribnika služila za oskrbo vojske z ribami. Bogastvo redkih živalskih in rastlinskih vrst je razlog, da sta z okolico zavarovana kot naravni rezervat v okviru občinskega odloka, vključena pa sta tudi v evropsko pomembno območje Nature 2000. V letih 2005 in 2006 sta bila sestavni del programa Phare - Čezmejno sodelovanje Slovenija /Avstrija v okviru projekta Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek, katerega cilj je bil vzpodbuditi trajnostno rabo območja, obenem pa povečati ozaveščenost javnosti o pomenu ohranjanja narave. Pet let po izvedbi projekta je stanje območja ribnikov z okolico katastrofalno, vključno z bližnjim gozdom, kjer je na vsakem koraku najti najrazličnejše odpadke, ki so le dokaz več, koliko ljudem je v resnici pomeni ta naravni rezervat oziroma vključenost v Naturo 2000, kar želijo v MO Ptuj vključiti v turistično ponudbo.
Ribiči so ogorčeni nad onesnaževanjem
V Ribiški družini Ptuj, ki upravlja z vodami na območju spodnjepodravskega ribiškega okoliša, vključno z obema podvinškima ribnikoma in ribnikom v Velovleku, so nad odnosom ljudi ogorčeni. Zvonko Petek, predsednik RD Ptuj, in Stanko Žitnik, član upravnega odbora RD Ptuj, sta povedala, da za katastrofalno stanje življa v ribnikih, ki odmira, ne nosijo krivde, kajti to ni posledica njihovega gospodarjenja, saj se trudijo po najboljših močeh. Krivdo je iskati v onesnaževanju vode s fekalijami iz Podvincev, ki ogrožajo živali in rastlinstvo. Odgovornost je pri prebivalcih tega območja, zoper katere bi morala ukrepati republiška inšpekcija za okolje. Za zdaj se ribiči za prijavo onesnaževanja, ki je očitno in se glede na povečano poseljenost iz leta v leto povečuje, niso odločili. Od velikega ribnika v Podvincih, ki ga bodo v kratkem očistili,
čez zimo napolnili z vodami in spomladi vanj ponovno vložili ribe, nimajo skoraj nikakršnih koristi zaradi onesnažene vode, saj so vložki večji od koristi, pravita Zvonko Petek in Stanko Žitnik. Ribnike bi morali vsako leto očistiti, izsušiti, preorati, odstraniti rastje in razkužiti z apnom, da bi jih tako obnovili in se voda ne bi zasmradila, tako da bi imel živelj zdravo okolje. Ker pa jim primanjkuje denarja, jih lahko očistijo le vsake tri do štiri leta. Spomnita pa tudi na obdobje županovanja Miroslava Lucija, ko je bil za te namene rezerviran denar, po tri milijone tolarjev na leto v petih letih. Zataknilo pa se je pri pridobivanju soglasij od lastnikov zemljišč: 62 od 68 jih je soglasja podpisalo, šest pa ne, s tem pa so preprečili večletno zaporedno sanacijo, za katero so bila sredstva že zagotovljena.
Vodo iz velikega podvinške-ga ribnika so načrtovali izpustiti tudi to jesen, že avgusta pa je nekdo razmetal lesene plohe zapornic, tako da je skoraj vsa odtekla. Stanje na
terenu si je letos kar trikrat ogledal tudi predstavnik oddelka za varstvo rib pri Veterinarskem zavodu Slovenije ter odredil temeljito presušitev in temeljito sanacijo ribnika, za kar pa v RD Ptuj nimajo denarja. Edino, kar lahko naredijo, je, da ribnik očistijo rogoze in drugega močvirskega rastlinja ter pustijo, da ga bodo čez zimo ponovno zapolnile meteorne vode.
»Z ribniki kolobarimo tako kot kmetje z njivo. Veliki pod-vinški ribnik moramo pre-sušiti, da se obdelajo tla. Čez zimo se bo napolnil, spomladi pa bomo vanj ponovno vložili ribe, vprašanje pa je, ali bodo zaradi onesnažene vode sploh lahko uspevale. Gre za veliko onesnaževanje - pa ne ribičev, temveč domačinov. Voda je umazana, dobesedno gre za gnojnico, natančno se vidi, kaj vse plava na površini. Domačini onesnažujejo tudi obalo ribnika, saj je polna pločevink piva, embalaže cigaret, napoli-tank in tudi velikih odpadkov -salonitk, celo televizor je med njimi.
Podvinci so v fazi obnavljanja ribnika, saj tudi kmet ne more imeti 20 let krompirja na isti njivi. Trudimo se, da pridelamo nekaj rib in nekaj zaslužimo, da nam jih ni potrebno kupiti, ampak jih imamo za vložek v naše ribnike. Veliko rib nam tudi pokrade-jo. Ostali smo brez denarja. Za vzdrževanje Nature ne dobimo nič. Na eni strani nas veže Natura 2000, na drugi strani pa naš pridelek. Vsako leto doslej smo več vložili kot dobili. Ribnik je neproduktiven, saj je ena sama gnojnica, dobesedno ekološka bomba,« je še povedal Zvonko Petek, predsednik RD Ptuj, kjer si prav tako želijo, da bi do izgradnje fekalne kanalizacije na območju Podvincev prišlo čimprej.
MG
Od tod in tam
Kukava • Obnovljena kapela
Foto: DS
V soboto, 15 oktobra, sta farni župnik Anton Fras in Ciril Čuš blagoslovila obnovljeno kapelo na Kukavi. V
svojem nagovoru je župnik povedal, da je na mestu današnje obnovljene kapele leta 1700stala cerkev, posvečenaJa-nezu Nepomuku. Kasneje so jo porušili in na njeno mesto postavili kapelo, posvečeno Mariji, materi Božji. Ker jo je zob časa močno načel, so jo sedaj s skupnimi močmi obnovili. Vsako gospodinjstvo je prispevalo po svojih zmožnosti, tako so skupaj zbrali 4.492 evrov. Pri obnovi so priskočili na pomoč sponzorji obrtniki z gradbenim materialom in storitvami. Po sobotnem blagoslovu je sledilo družabno srečanje ob dobrem golažu in odlični kapljici.
D. Š.
Ptuj • Rekordno velika krmna pesa
Foto: M. Ozmec
Da je letošnja jesen posebej radodarna, priča tudi tale posnetek ogromne krmne pese, ki nam jo je prinesla na ogled Ivanka Lovrenko iz Prešernove ulice
na Ptuju. Ko smo ji vzeli mere, je tehtnica pokazala, da tehta celih 10,20 kg, od cime do konca korena pa je dolga 102 cm. Ivanka nam je zaupala še to, da je pesa velikanka zrasla na očetovi njivi v Zabovcih, kjer je še veliko nadpovprečno velikih krmnih pes. Torej bo za prehrano svinj letos dobro poskrbljeno.
OM
Pavlovski Vrh • Krompir v človeški podobi
Foto: NS
Čeprav je letošnje spravilo krompirja že domala pozabljeno, pa spomin nanj ostaja pri družini Kolarič s Pavlovskega Vrha. Pri izkopu na svoji njivi je Milena kar nekajkrat morala uporabiti zamah motike, da se je dokopala do skoraj kilogram težkega krompirja, kar sicer ni nič nenavadnega, toda njegova oblika je nekaj posebnega. Ponazarja človeško podobo z oblikovanimi telesnimi sestavinami. Zagotovo gre za krompirjev unikat, ki ga Milena Kolarič (na posnetku) še vedno ohranja pri svežini.
NŠ
Rokomet
Ptujčanke z zmago tik pod vrh
Stran 16
Rokomet
Na Hardeku pravična delitev točk
Stran 16

■•m f.. j.


t
Tajski boks
V Centru zanimivi meddržavni dvoboji
Stran 17
Košarka
Solidna predstava po petih treningih
Stran 17
Nogomet
Popoln izkupiček naših tretjeligašev
Stran 18
Fotozapis
V Primusu Trdobojec v Biloxiju
Stran 19
íPoíúiiajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Na Kidričevem tri izključitve in dva gola
Aluminij - Roltek Dob 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Spahič (23.), 2:0 Kmetec (89.)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Baj-lec, Sambolec, Spahič, Lonzarič (od 84. Pečovnik), Ploj (od 70. Kmetec), Kurež (od 56. Majer), Bingo, Režonja, Kokol. Trener: Bojan Flis.
ROLTEK DOB: Vezirovič, Boko-vič (od 86. Škof), Kukavica, Mirtič, Mešanovič, Simič (od 19. Jerman), Kunstelj, Mitrakovič, Vuk, Stanko (od 81. Avbelj), Klopčič. Trener: Jernej Javornik.
RUMENI KARTONI: Kokol (19 ), Topolovec (35.), Bingo (37.), Mitrakovič (46.), Kunstelj (47.), Mirtič (49.), Mešanovič (80.), Majer (81.).
RDEČI KARTONI: Vezirovič (19), Mitrakovič (47. - 2. RK), Majer (86. - 2. RK).
Vodilno moštvo 2. SNL iz Kidričevega je po porazu v Črnomlju gostilo izkušeno ekipo Roltek Doba, kar je bil derbi kroga. Pri Aluminiju zaradi kazni rumenih kartonov ni nastopil Aljaž Medved. Domači trener Bojan Flis je sestavil ekipo, ki bi znala odgovoriti na trdo in na trenutke tudi grobo igro gostov. Po začetnem tipanju moči so v 5. minuti prvi zapre-tili nogometaši Aluminija, ko je Režonja lepo podal do Kokola, strel slednjega pa je gostujoči vratar ubranil. V 19. minuti so
gostje ostali brez vratarja Ve-ziroviča, ki je pomemben člen ekipe Roltek Doba. Na dolgo podajo je stekel Spahič, vratar gostov je z roko posredoval izven kazenskega prostora in sodnik mu je pokazal rdeči karton. Igralec več v polju je bila velika prednost za domače, ki so jo izkoristili že nekaj minut kasneje. Spahič je izkoristil lepo podajo Režonje in s strelom po tleh premagal gostujočega vratarja Jermana. Kidričani so v prvem delu zamudili še nekaj priložnosti za povišanje vodstva, predvsem Kokol je v 40. minuti dobro streljal, vratar gostov pa je bil znova uspešnejši.
V začetku drugega dela igre so gostje ostali še brez izkušenega Mitrakoviča. Najprej je ob koncu 1. polčasa zaradi ugovarjanja prejel rumeni karton, v 48. minuti pa zaradi prekrška nad hitrim Kurežem še drugega. Po izključitvi se je ostrost gostov v dvobojih stopnjevala in v 52. minuti bi lahko sodnik Tkalčič pokazal še kakšen karton Mirtiču, ki je ostro štartal na Binga. Kljub dvema igralcema manj so gostje v 77. minuti organizirali napad in po padcu njihovega napadalca Vuka v domačem kazenskem prostoru zahtevali najstrožjo kazen, vendar je
2. SNL: Aluminij na plus devet
Nogometaši Aluminija so do nove zmage prišli težje, kot so pričakovali: pomnijo in pišejo pa se tri točke ... Garmin Šenčur je izgubil v Radomljah, Dob v Kidričevem, do pričakovane zmage pa so prišli nogometaši iz Krškega in se tako prebili na drugo mesto. Jesenski naslov je praktično že v rokah Kidričanov, saj so do konca jesenskega dela le še trije krogi.
REZULTATI 11. KROGA: Aluminij - Roltek Dob 2:0 (1:0), Kalcer Radomlje - Garmin Šenčur 3:0 (1:0), Bravo 1 Interblock - Šmartno 1928 2:1 (1:0), Krško - Dravinja Kostroj 3:0 (1:0), Šampion Celje - Bela krajina 2:2 (0:1).
1. SNL: remi na derbiju
1. ALUMINIJ 11	9	1	1	28:5	28
2. KRŠKO 11	5	4	3	11:5	19
3. GAR. ŠENČUR 11	5	2	4	18:15	17
4. ROLTEK DOB 11	4	5	2	11:12	17
5. B. INTERBLOCK 11	4	4	3	14:12	16
6. ŠAMPION CELJE 11	4	3	4	22:15	15
7. BELA KRAJINA 11	3	6	2	16:14	15
8. ŠMARTNO 1928 11	2	4	5	1G:23	12
9. K. RADOMLJE 11	2	2	7	9:18	8
10. DRAVINJA K. 11	G	3	8	2:22	3
REZULTATI 16. KROGA:
Maribor - Olimpija 2:2 (1:2); strelci: Ibraimi 45., Cvijanovič 69., Škerjanc 28., Valenčič 45., R. K.: Mezga (21./Maribor);
Domžale - Mura 05 2:1 (1:0); strelca: Pekič 39., 42., Lotrič 47. R. K.: Kramar (54./Mura 05);
Rudar Velenje - Luka Koper 0:1 (0:0); strelec: Brečevič 81.;
Nafta - HIT Gorica 2:3 (0:1); strelci: Zeljo 83., 89.; Vicente 8., Plut 58., Galešič 82.;
Triglav - CM Celje 0:1 (0:1); strelec: Bezjak 16. R. K.: Ovčina (90./ Triglav).
15	9 4 2 34:18 31
16	8 3 5 26:17 27 16 7 6 3 27:21 27 16 7 3 6 23:22 24
5.	RUDAR VELENJE 15 6 5 4 23:19 23
6.	CM CELJE
7.	MURA 05
8.	LUKA KOPER 16 4 6 6 18:23 18 16 3 5 8 18:24 14 16 3 2 11 6:26 11
DK
1.	MARIBOR
2.	HIT GORICA
3.	OLIMPIJA
4.	DOMŽALE
9.	NAFTA
10.	TRIGLAV
16 6 3 7 23:21 21 16 5 5 6 15:22 2G
sodnik samo odmahnil z roko. Po vstopu izkušenega Kmet-ca je napad Aluminija deloval bolj nevarno. V 83. minuti je iz leve strani kapetan Topolo-vec podal do Kmetca, ki je si-
cer dobro reagiral, vendar do spremembe rezultata ni prišlo. V 88. minuti pa je Kmetec le zadel v polno in tako potrdil zmago svoje ekipe.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Semir Spahič (Aluminij, št. 14, rdeči dres) je dosegel uvodni zadetek na tekmi z Roltekom Dobom.
Andraž Bajlec, nogometaš Aluminija: „Po porazu v Črnomlju smo želeli zmago v derbiju, ki smo jo tudi dočakali. Sedaj smo imeli že drugič dva igralca več v polju, kljub temu pa smo se s tekmecem precej „mučili". Igra ni bila najbolj všečna, najbolj važne pa so tri točke."
Jernej Javornik, trener Roltek Doba: „Sojenja ponavadi ne komentiram, vendar bi dejal, da je sodnik pokvaril tekmo ekip, ki igrata dober nogomet in sta obe usmerjeni v napadalno igro."
Športno plezanje • Svetovni pokal
Mini se nasmiha skupna zmaga!
V mestu Valence v Franciji (na tretjini poti med Lyonom in Marseillom) je potekala osma tekma svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Po dvojni slovenski zmagi na sedmi tekmi v Jordaniji je bilo za pričakovati naslednjo vrhunsko uvrstitev dvojice Markovič - Vidmar, izteklo pa se je nekoliko drugače od pričakovanj.
Vodilna trojica v skupnem seštevku Mina Markovič, Jain Kim in Maja Vidmar je
sicer odlično odplezala polfi-nalno smer - vse so se dotaknile vrha -, zato je bilo pričakovati razburljivo finalno tekmo za končno zmagoslavje. Izjemno zahtevna finalna postavitev pa je vse načrte postavila na glavo ... Pred nastopom zadnje trojice sta bili v vodstvu Avstrijki Johanna Ernst in Katharina Pösch ter Rusinja Jana Čere-šnjeva. Najprej je Vidmarjeva nastop končala v spodnji polovici stene, na istem oprimku pa
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič je v francoskem Valencu prvič letos ostala brez uvrstitve na stopničke, kljub temu pa še povečala vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala.
Svetovni pokal, Valence (Francija), rezultati:					
		finaie	poifinaie	kvaiifikacije	
1. Johanna Ernst	AVS	33-	31	41	vrh
2. Katharina Posch	AVS	31-	33	43+	33+
3. Jana Ceresnjeva	RUS	17-	31-	39	vrh
4. Angela Eiter	AVS	16	4G+	36	vrh
5. Mina Markovic	SLO	14-	vrh	vrh	33-
6. Maja Vidmar	SLO	14-	vrh	vrh	32-
7. Magdalena Röck	AVS	14-	46-	vrh	vrh
8. Jain Kim	KOR	13	vrh	vrh	vrh
je nekaj minut kasneje zdrsnilo tudi Markovičevi. Ostal je le še zadnji nastop Korejke Kimove, ki je šla po sledeh svojih predhodnic in plezanje končala na 13. oprimku ...
Mina je v tej sezoni na osmem nastopu prvič ostala brez uvrstitve na stopničke, saj je doslej zabeležila štiri zmage, dve drugi in eno tretje mesto. Kljub temu da se Slovenkama finalni nastop ni posrečil, sta s 5. in 6. mestom povečali prednost v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti. Markovičeva (641) ima pred
Vrstni red	
v svetovnem pokalu	
(8/10 tekem):	
1. Mina Markovič SLO	641
2. Jain Kim KOR	5GG
3. Maja Vidmar SLO	453
4. Katharina Posch AVS	357
5. Angela Eiter AVS	326
6. Christine Schranz AVS	3G7
7. Jana Čerešnjeva RUS	296
8. Charlotte Durif FRA	294
Mina Markovič: „Bolj kot finale me navdušuje polfinale, v katerem sem vsekakor dokazala, kam sodim. Peto mesto res ni slaba uvrstitev, vendar vem, da sem sposobna veliko več. V Kranju in Barceloni bom imela priložnost, da to tudi dokažem."
prvo zasledovalko Kimovo (500 točk) že 141 točk prednosti, Vidmarjeva (453) na 3. mestu pa ima pred četrto, Kathari-no Posch, 96 točk naskoka.
Obe najboljši slovenski športni plezalki čakata do konca sezone le še dve tekmi v težavnosti: 19. in 20. novembra v dvorani na Zlatem polju v Kranju in teden dni pozneje v Barceloni.
JM, sta
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Delitev točk na Hardeku, Ptujčanke z zmago pod vrh
1. A SRL (ž)
REZULTATI 6. KROGA: Piran -Mercator Tenzor Ptuj 35:36 (17:18), Zagorje Gen I - Krim Mercator 17:34 (7:15), Krka - Olimpija 40:24 (22:13), Veplas Velenje - Burja Škofije 38:21 (22:14), Naklo Tržič - Mli-notest Ajdovščina 28:38 (13:19), Celjske mesnine - Antrum Sežana 40:29 (14:13).
1.	KRIM MERCATOR 5
2.	ZAGORJE GEN-I 6
3.	MER. TENZOR PTUJ 6
4.	CELJSKE MESNINE
5.	KRKA
6.	M. AJDOVŠČINA
7.	PIRAN
8.	VEPLAS VELENJE
9.	ANTRUM SEŽANA
10.	OLIMPIJA
11.	BURJA ŠKOFIJE
12.	NAKLO TRŽIČ
Foto: Črtomir Goznik
Stela Mateša (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres) je v Piranu dosegla 13 zadetkov.
1.	A SRL (m): Jeruzalem - Šmartno 28:28 (14:14)
JERUZALEM: Jelen (12 obramb -1 x 7m), Belec (3 obrambe - 1 x 7m), Žuran; Korpar, Krabonja, Žmavc, Rajšp, Bogadi 3, Merdanovic 3 (1), Radujkovic 5, Čudič 5 (3), Špiljak 5, Sok 7 (1), Hebar, Kljajic, Šišmanovič. Trener: Saša Prapotnik.
ŠMARTNO: Muratovic (8 obramb), Cenkar (4 obrambe - 4 x 7m); Si-mončič 3, Podkrajšek, Gradišek 4, Dobravc 5 (1), Repar 2, Bahovec, Mirnik 2, Šmejc 8 (2), Poglajen, Jova-novič, Vodišek 2, Berglez, Markovič
2,	Žurga. Trener: Jaka Keše. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem
9/5; Šmartno 5/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 14; Šmartno 24 minut. RDEČI KARTONI: Špiljak (43.), Krstič (52.); Dobravc (60.).
IGRALEC TEKME: Aleš Šmejc (Šmartno).
Pred nekaj več kot 200 gledalci sta si ekipi Jeruzalema in Šmartnega razdelili plen. Ob koncu zelo borbene tekme sta bili obe ekipi blizu druge točke, tako da je remi najpra-
Moškanjci Gorišni-ca - Nova Gorica 42:22 (17:10)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: E. Bra-tuša, Petek (4(3), Zorli 2, Bedrač 1, Arnuš 1, Valenko 4, Balas 8, Lozin-šek 4, Gerčar, Lukašek 2, Dimec, Pravdič 3, Firbas 4, Preac 4, Vincek 5, B. Bratuša. Trener: Sebastjan Oblak.
V večnamenski dvorani v Gorišnici je bilo več kot 100
vičnejši. Čeprav so Vinarji imeli zadnji napad za zmago, so Šmarčani tisti, ki lahko bolj žalujejo za drugo točko. Med samo tekmo si nobena izmed ekip do 52. minute ni uspela priboriti večje prednosti od dveh zadetkov. Dobrih 7 minut pred koncem je gostom le uspelo uiti na + 3, 26:23. V obdobju od 47. do 49. minute so gostitelji zapravili tri sedem-metrovke zapored (Bojan Čudič, Tadej Sok, Nejc Žmavc), v 58. minuti pa je odlični Primož Cenkar še drugič na tekmi zaustavil kazenski strel Čudiču. Met Ormožanov na zadnjih treh tekmah iz kazenskih strelov je 13/27! V dramatični končnici je Ormožanom za zmagoviti napad ob igralcu več v polju ostalo 6 sekund. Domača klop je poskušala tudi z vratarjem v polju, vendar Davidu Bogadiju z levega krila ni uspelo zadeti za zmago.
Do konca jesensko-zimske-ga dela prvenstva ekipo Jeruzalema čaka še 8 tekem (7 prvenstvenih in pokalna). V soboto, 12. novembra, sledi gostovanje pri Cimosu, državnem prvaku in udeležencu Lige prvakov, nato pa v 11. krogu na Hardek prihaja Gorenje z novim trenerjem Matjažem Tomincem.
UK
Tadej Sok (Jeruzalem):
„Boljše točka kot nič. Igra nam ni stekla, predvsem v obrambi smo imeli težave. Sedemme-trovke nam nikakor ne gredo, upam, da to čim prej popravimo."
Jaka Keše (trener Šmartnega): „Realna delitev točk. Obe ekipi sta bili zelo borbeni in sta odigrali pravo prvenstveno tekmo. Zadovoljni smo s točko, ki je pomembna za naš obstanek."
gledalcev zadovoljnih s prikazano igro domačih igralcev, ki so se izkazali predvsem v drugem polčasu. Gostitelji so v prvih 12. minutah prepoceni zapravljali priložnosti, zato je bil rezultat izenačen. Gorišni-čani so takrat povedli za dva zadetka, razliko pa so s hitro in učinkovito igro do 21. minute povečali na sedem golov.
Na začetku drugega dela je tri zaporedne zadetke dosegel Vincek, s čimer se je še povečala razigranost soigralcev.
1. A SRL (ž): Piran - Mercator Tenzor Ptuj: 35:36 (17:18)
ŽRK MERCATOR PTUJ: M. Križanec, S. Križanec, Mateša 13, Korotaj 5, Prapotnik, Strmšek 5, Močnik, Erhatič, Bolcar 4, Tumpej, Potočnjak 3, Kovačič, Majcen 6. Trener: Nikola Bistrovič.
Pogled na lestvico v 1. ligi je po odigranem 6. krogu nadvse razveseljiv: vodi „večni državni prvak" Krim, sledi Zagorje, na odličnem 3. mestu pa je ptujska ekipa, ki je do sedaj zabeležila le en poraz. Takega začetka sezone niso pričakovali niti največji optimisti, ekipa Merca-tor Tenzorja pa deluje odločno, kljub temu da vedno več priložnosti dobivajo igralke iz ptujskega rokometnega bazena.
Varovanke Nikole Bistrovi-ča so v 6. krogu gostovale na Obali, in sicer na zelo težkem
Ti so z dobro igro v obrambi onemogočali Goričane. S 16 obrambami se je izkazal tudi vratar Ervin Bratuša. V nasprotnih napadih so dosegali številne »lahke« zadetke, zato je bil v 45. minuti rezultat že 30:14. Sodnika Begič in Backovič iz Ljubljane ob izjemno športni igri nista imela težkega dela.
V naslednji domači tekmi bodo Gorišničani na martinovo soboto gostili sosede s Ptuja.
anc
gostovanju pri ekipi Pirana. Prvi polčas je minil v izenačeni igri, vseskozi pa so vodile gostje, vendar njihova prednost ni bila nikoli višja od zadetka ali dveh. Za gole je v prvi vrsti skrbela odlična Mateševa, ki je skupno dosegla kar 13 zadetkov (4 iz sedemmetrovk). Tudi drugi polčas je prinesel izenačeno tekmo, v kateri nobena ekipa ni prednjačila. Ptujčanke so še naprej minimalno vodile, domačinke pa so veliko napo-
Rokometna šola Jeruzalem iz Ormoža je tradicionalno, že tretje leto zapored, sodelovala na turnirju v Monoštru na Madžarskem. Letos so na turnirju sodelovale ekipe iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Ormožani so sodelovali s tremi ekipami: letniki 1998 (1. mesto), 1999 (4. mesto) in 2000 (5. mesto).
S prikazanim so v taboru Rokometne šole Jeruzalem zadovoljni, turnir pa je trenerjem služil za odpravo napak pred nadaljevanjem državnega prvenstva. Z novo turnirsko zmago so razveselili letniki 1998, ki so skozi ves turnir predvsem v obrambi prikazovali odlične igre in si glede na prikazano igro prislužili številne simpatije ljubiteljev rokometa. Letniki 1999 so na turnirju izgubili dve tekmi, obe z odlično
ra in energije vlagale v lov za rezultatom. To jim je po nekaj zaporednih napakah rokome-tašic Mercator Tenzorja uspelo v 47. minuti, ko so prvič na tekmi povedle (30:29). Gostje v rdečih dresih so nato strnile svoje vrste, zaigrale agresivne-je v obrambi, v napadu pa sta se razigrali dolžnici iz prvega polčasa Strmškova in Majcno-va. Ob asistenci soigralk je bilo to dovolj za zmago na sila zahtevnem gostovanju v Piranu, za
ekipo Elesa iz Veszprema, ki je mlade Ormožane že povabila k sodelovanju, saj gre za dve izjemni ekipi v slovenskem in madžarskem prostoru. Letniki 2000 so imeli smolo pri žrebu in so se že v predtekmovanju pomerili z dvema najboljšima madžarskima ekipama Vesz-premom in Pick Szegedom. Po porazih je Jeruzalemčkom preostal boj za mesta od 5. do 8., v katerem pa so fantje nanizali
katerega sta največ zadetkov dosegli Tutnjiceva (9) in Bari-čeva (8).
Ptujčanke tako nadaljujejo s suverenimi predstavami v tej sezoni. Vedno več priložnosti dobivajo mlade igralke, poleg tega pa je izjemno tudi vzdušje v garderobi, kar tudi vpliva na izjemne rezultate. Konec tedna na Ptuj prihaja zelo močna ekipa Krke iz Novega mesta, ki ima odlično zasedbo. Pred Ptujčankami je nov izziv, ki so mu lahko kos le z izjemno zbranostjo vseh šestdeset minut. Glede na to, da so v prvenstvo krenile odlično, bi si rokometa-šice Mercator Tenzorja tokrat zaslužile večjo podporo s tribun; ob glasnem spodbujanju je namreč pot do uspeha precej lažja.
tp
same zmage in na koncu po zmagi nad Škofjo Loko osvojili 5. mesto.
Naslednji večji projekt rokometne šole Jeruzalem Ormož bosta turnirja v Srbiji v Beogradu (letniki 1996) ter na Slovaškem v Prešovu (1997, 1998, 1999, 2000), ki bosta potekala konec meseca decembra in v začetku meseca januarja prihodnje leto.
UK
V torek, 25. oktobra, je v športni dvorani v Markovcih potekalo medobčinsko prvenstvo OŠ v rokometu za učenke letnika 1997 in mlajše. Največ znanja so pokazale učenke osnovnih šol iz Ptuja, saj je slavila OŠ Olge Meglič pred OŠ Ljudski vrt
-	obe sta se uvrstili na področno tekmovanje.
Rezultati: Markovci - Olge Meglič 6:14, Ljudski vrt - Gorišnica 11:8, Gorišnica - Olge Meglič 3:15, Markovci - Ljudski vrt 4:6, Ljudski vrt
-	Olge Meglič 4:17, Gorišnica - Markovci 7:15.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Olge Meglič Ptuj
2.	OŠ Ljudski vrt
3.	OŠ Markovci
4.	OŠ Gorišnica
tp
2. SRL (m)		
REZULTATI 6. KROGA: Moškanj-ci Gorišnica - Nova Gorica 42:22, Rudar Trbovlje - Radeče MIK Celje 20:32, Slovenj Gradec 2011 - Po-murje 39:21, Mokerc Ig - Col 39:30, Črnomelj - Sežana 27:20.		
1. SL. GRADEC 2011 6 6 0	0	12
2. RADEČE MIK CELJE 5 5 0	0	10
3. MOKERC IG 6 5 0	1	10
4. ČRNOMELJ 6 4 0	2	8
5. DRAVA PTUJ 5 3 1	1	7
6. MOŠKANJCI - GOR. 5 3 0	2	B
7. BREŽICE 5 2 0	3	4
8. MITOL SEŽANA 5 6 2	0	4
9. NOVA GORICA 5 2 0	3	4
10. ARCONT RADGONA 5 1 0	4	2
11. RUDAR TRBOVLJE 6 1 0	5	2
12. POMURJE 5 0 1	4	1
13. COL 5 0 0	5	0
Foto: Črtomir Goznik
Primož Firbas (Gorišnica, zeleni dres)
Šolski šport • Rokomet
OS Olge Meglič pred OS Ljudski vrt
Učenke OŠ Olge Meglič so slavile na medobčinskem tekmovanju.
Barve Jeruzalema so v Monoštru branili: Kevin Caf (naj vratar pri 1998), Gašper Horvat, David Lukner, Nino Ulaga, Dominik Ozmec, Miha Kavčič, Timon Grabovac, Tilen Kosi, Filip Luci, Tomi Sok, Rene Plavec, Boštjan Žižek Cvetko, Rene Rizman, Jurček Korpič Lesjak, Žan Kociper, Luka Voljč, Kristjan Petek, Anže Šoštarič, Renato Kozel, Martin Hebar, Matej Niedorfer, Niko Jovanovič, Nejc Zidarič, Aleks Škor-janec, Žak Ciglar, Žan Firšt Šeruga, Gašper Hebar, Anže Notersberg, Aljoša Munda, Teo Šulek, Blaž Zadravec, Žan Ivanuša, Niko Sovič, Tobi Torič, Gašper Cvetko in trenerji Uroš Krstič, Mladen Grabovac, Iztok Luskovič, Nejc Havlas in Aljaž Kovačič.
1. NLB LEASING LIGA			
REZULTATI 9. KROGA: Jeruzalem Ormož - Šmartno 28:28 (14:14), Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper 35:25 (16:12), Ribnica Riko hiše -Loka 30:23 (15:11), Istrabenz plini Izola - Krka 25:24 (14:14), Trimo Trebnje - Maribor Branik 33:26 (16:8).			
1. CELJE PIVO. LAŠKO9 8	0 1	1B	
2. GORENJE 9	7 1	1	15
3. CIMOS KOPER 9	B 1	2	13
4. TRIMO TREBNJE 9	B 0	3	12
5. MARIBOR BRANIK 9	4 1	4	9
6. JERUZALEM ORMOŽ 9	3 2	4	8
7. ISTRABENZ PLINI IZOL9	4 0	5	8
8. RIBNICA RIKO HIŠE 9	3 1	5	7
9. LOKA 9	3 0	B	B
10. ŠMARTNO 9	2 2	5	B
11. KRKA 9	1 2	B	4
12. KRŠKO -1 9	2 0	7	3
Rokomet • 2. SRL (m)
Z obrambo do zmage proti Gorici
Rokomet • Mlajše selekcije
Jeruzalemčki solidni v Monoštru
Košarka • 4. SKL (m)
Solidna predstava po petih treningih
1.	CELJSKI VITEZ
2.	POSAVJE PODBOČJE
3.	RUŠE
4.	KOROŠKA PREVALJE
5.	ŠRK KOŠI ŠENTJUR
2 2 0 4 2 2 0 4 2 113 2 113 110 2
6. PRIMAFOTO SLOV. GRADEC 2 0 2 2
7.	POSAVJE SEVNICA
8.	PTUJ
2 0 2 2 1 0 1 1
Ptuj - Koroška Prevalje 80:86
(17:16, 16:20, 24:21, 23:29)
KK PTUJ: Hameršak 10, Dobrin 23, Ajhmajer 26, Gojznik 3, Kram-berger, Jakomini, Pleskonič 3, Vodu-šek 2, Horvat 7, Koprive 6. Trener: Matjaž Damiš.
Ptujskim košarkarjem je v uvodnem krogu tekmovanja v 4. ligi proti Koroški Prevalje do pozitivnega rezultata zmanjkalo le malo zbranosti ob koncu tekme. Takrat so zapravili
nekaj prostih metov in „zicer". Korošci so v rezultatsko izenačeni tekmi imeli na koncu malo več sreče in tudi naklonjenosti sodnikov. Glede na dejstvo, da so Ptujčani v zadnjih 14 dneh opravili le pet skupnih treningov, so nastopili solidno. Manjkala je predvsem večja agresivnost v obrambi, saj so gostje preveč košev dosegli zlahka. Kljub trudu in pomanjkanju višine - najbolj je šepal prav skok - se je poznalo malo število treningov; v napadu je bila opazna neuigranost. Člani KK Ptuj bodo morali v prihodnosti izboljšati tudi druge elemente igre; novo priložnost za dokazovanje bodo imeli že to soboto, ko se bodo v športni dvorani Gimnazije Ptuj ob 20. uri pomerili z ekipo Celjski vitezi.
DB
Foto: Črtomir Goznik
Korošci so bili za Ptujčane previsoka ovira.
Tajski boks • Na Ptuju liga tajskega boksa
V Centru zanimivi meddržavni dvoboji
Muay Thai Gym Ptuj je v Športni dvorani Center izvedel mednarodno prvenstvo šestih držav lige tajskega boksa. V rin-gu smo videli borce iz Srbije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške, Nemčije in Slovenije. Ljubitelji borilnih športov so se lahko od blizu seznanili s tajskim boksom, v katerem so dovoljeni skoraj vsi udarci in gre za trdi borilni šport. Na Ptuju smo videli amaterske dvoboje le po nazivu in opremi, saj je večina borb potekala na zelo visokem nivoju. Na najvišjem je nedvomno bila predzadnja izmed štirinajstih borb med Mirkom Vorkapičem in Sa-mom Petjejem, v kateri smo videli izredno tehniko obeh in močne udarce, tako z nogami kot z rokami ter zasluženo zmago Petjeja. Na papirju je bil sicer še bolj odmeven obračun med svetovnim profesionalnim prvakom WMC do 86 kg Nemcem Westom Pristom in nadarjenim svetovnim amaterskim prvakom Slovakom Danijelom Hromekom. Slednji je na presenečenje mnogih gladko premagal bolj izkušenega tekmeca.
Ptujski klub so tokrat zastopali štirje tekmovalci, izmed katerih sta mlada Goran Novak in Aljaž Šegula izgubila in sta si predvsem nabirala izkušnje. V kategoriji do 75 kilogramov je Blaž Vinkovič dobil zelo
Foto: Črtomir Goznik
V Športni dvorani Center ni manjkalo atraktivnih potez: Elio Artič (Muay Thai Gym Ptuj).
izenačen dvoboj s Hrvatom Filipom Gagulo. Zadnji dvoboj večera je v odsotnosti najboljšega ptujskega tajskega boksarja Tadeja Toplaka (ta ni mogel nastopiti zaradi poškodbe nosu, ki jo je dobil na SP, op. a..) pripadel Eliu Artiču, ki se je pomeril z bolj izkušenim Srbom Igorjem Nistorjem. Artič je bil po odličnih pripravah tudi v ringu veliko boljši
Glavni organizator tekmovanja Matjaž Tomažin pa je o prireditvi povedal: „S tekmovanjem sem zadovoljen, saj smo ga uspešno pospravili pod streho. Odzvali so se skoraj vsi povabljeni tekmovalci. Zadovoljen sem tudi z našimi tekmovalci, saj sta mlada borca izgubila, medtem ko sta bolj izkušena, Vinkovič in Artič, zmagala. Vsak izmed njiju je vodilni v svoji kategoriji točkovanja mednarodne lige sedmih držav. V primeru naslednjih zmag imata tudi dobre možnosti, da osvojita naslov prvaka."
jimi navijači dobro boril in
sem vesel te zmage."
Med prireditvijo je bila tudi predstavitev realnega aikida, prav tako pa so se v ringu predstavili tudi slovenski reprezen-tanti in ostali udeleženci letošnjega svetovnega prvenstva v tajskem boksu, ki je bilo v Uz-bekistanu.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Vinkovič (Muay Thai Gym Ptuj)
Košarka • Matjaž Damiš, trener KK Ptuj
Damiš bo sestavljal ptujske košarkaške kocke
V zadnjih letih na Ptuju poskušajo sestaviti košarkaško vrsto, ki bi stala na čim bolj trdnih temeljih. Z mladimi so dobro delali v KK Maska caffe Ptuj, medtem ko so v starejših vrstah delali premalo sistematično. Plod tega je tudi lanski neuspeli članski eksperiment z imenom KK Terme Ptuj. Letošnja ptujska košarkaška hiša (beri: članska ekipa) bi naj stala na bolj trdih in zdravih temeljih, ekipo pa je kot trener prevzel izkušen košarkaški maček Matjaž Damiš, ki nam je opisal cilje in želje za prihodnost, povezane s ptujsko košarko.
Kakšne so ambicije KK Ptuj za to sezono?
M. Damiš: „Moram priznati, da sem nov v KK Ptuj pa tudi klub se šele postavlja na noge. Če nam bodo stali ob strani pravi ljubitelji košarke in tisti, ki nam lahko tudi finančno pomagajo, potem se lahko ko-
šarka na Ptuju razvija, vendar opozarjam, da moramo biti realni in ne smemo imeti že v tej sezoni previsoko rezultatsko postavljenih ciljev."
Ptuj je bil z vidika članske košarke rahlo zaspan. Se bo v prihodnosti prebudil?
M. Damiš: „Resnično upam, da se bo prebudil. V tej sezoni rezultati sploh niso najbolj pomembni, čeprav moram poudariti, da noben trener ne izgublja rad. Nekako računamo, da če se bodo prihodnje leto sestavile vse kocke, potem lahko
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Damiš, trener KK Ptuj
s to ekipo in morda še s kakšno okrepitvijo pridemo ligo višje."
Kakšna je sestava letošnje ekipe KK Ptuj?
M. Damiš: „Če pogledamo po letih, je ekipa relativno mlada: naš najstarejši igralec je star 26 let, najmlajši pa 19. Imamo mlado ekipo, ki je hitra in predvsem pripravljena delati. Na centrskih mestih nam manjka visokih igralcev. Ko se nam bosta v decembru pridružila še dva bolj izkušenejša igralca, bomo precej močnejši. Vse skupaj pa nas v nadaljevanju čaka zelo trdo delo."
Kakšno je zanimanje za košarko na Ptuju?
M. Damiš: „Kot vidimo na zunanjih igriščih je zanimanje za košarko že pri otrocih zelo veliko. V prihodnosti jih moramo čim več spraviti v klub in jih skozi strokovno vadbo naučiti osnov košarke."
David Breznik
in odločnejši tekmec in je v svojem šestem dvoboju s soglasno odločitvijo sodnikov zasluženo zmagal. Po dvoboju je dejal: „Pred dvobojem sem bil zelo živčen, sprostil sem se šele ob koncu prve runde, ko sem začel dodobra upoštevati navodila svojega trenerja Matjaža Tomažina. Mislim, da sem se pred svo-
Rezultati - mladinci:
do 63,5 kg: Robert Sagi (MADŽ) - Ivan Zidar (HRV) 3:0
do 71 kg: Jure Smole (No fear) - Anto Siric (HRV) TKO 2R (Smole)
do 81 kg: Goran Novak (Ptuj) - Leo Režek (Črnomelj) 0:3
Člani:
do 63,5 kg: David Zver (Scorpion gym) - Aljaž Šegula (Ptuj) 3:0 do 71 kg: Silvije Kebet (HRV) - Peterlin (Nak Muay) 1:2 do 71 kg: Marco Schwirten (NEM) - Nikola Gilanic (HRV) 1:2 do 81 kg: Josip Kumburic (HRV) - Aleš Godec (Nak muay) 2:1 do 91 kg: Josip Budimir (HRV) - Alfonz Šnuderl (Nak Muay) 0:3 +95 kg: Matija Mučnjak (HRV) - Zoran Zajačic (SRB) 3:0 do 91 kg: Andi Djurdjevic (SRB) - Vasko Pavol (SLOVAŠKA) 0:3 do 75 kg: Blaž Vinkovic (Ptuj) - Filip Gagula (HRV) 2:1 do 86 kg: Priest West (NEM) - Danijel Hromek (SLOVAŠKA) 0:3 do 75 kg: Mirko Vorkapic (Scorpion) - Samo Petje (Črnomelj) 0:3 do 86 kg: Elio Artic (Ptuj) - Igor Nistor (SRB) 3:0
Tenis • 1. zimska liga Derbi kroga ekipi TC Goja
REZULTATI 1. KROGA: TRGOVINE JAGER - TC GOJA 0:3 (Majcenovič - Gregorec 8:9, Jagarinec - Glodež 7:9, Pisar/Jagarinec - Gregorec/Glodež 8:9), TK ŠUMARI - STRAF SKORBA 2:1 (Kosi - Iljevec 3:9, Horvat - Štrafela 9:6, Horvat/Sternad - Štrafela/Iljavec 9:4). Prosta je bila ekipa HIŠA KAGER.
V 1. rekreacijski ligi tenis zima 2011/12 letos nastopa pet moštev. Prvaka lige 2010, ekipo Trgovine Jager, je visoko premagala ekipa TC Goja, vendar so v vseh treh igrah o zmagovalcu odločale malenkosti, tako da bi bil rezultat lahko enak tudi za nasprotno ekipo. Novinci v ligi, moštvo Straf iz Skorbe, je tesno izgubilo s TK Šumari.
1.	TC GOJA	3	27
2.	TK ŠUMARI	2	21
3.	STRAF SKORBA	1	19
4.	TRGOVINE JAGER	0	23
5.	HIŠA KAGER	0	0
2. liga
PARI 2. KROGA: SOBOTA, 5. 11., ob 8.30: TK Skorba Gad - Veterani, Duras Projekt - TK Skorba; ob 11.45: PSS Ptuj - TK Štraf.
JM
Nogomet • 3. SNL, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Popoln izkupiček naših tretjeligašev
3. SNL - vzhod:
Bistričani na visokem 3. mestu
Nogometaši iz Slovenske Bistrice še naprej presenečajo: v 11. krogu so doma premagali ekipo Tromej-nika G-Kalamarja in se povzpeli tik pod vrh lestvice, kjer zaostajajo le za Zavrčem in Dravogradom. Prava poslastica se nam obeta v 12. krogu, ko se bosta v Zavrču pomerila domača ekipa in ekipa iz Slovenske Bistrice. Ekipa Dravograda je po tem, ko je imela igralca več na igrišču, minimalno ugnala Kovinarja iz Štor in tako ostaja edina ekipa, ki vsaj približno drži korak z Zavrčem. Veliko gledalcev se je zbralo na lokalnem obračunu med Odranci in Veržejem, videli pa so minimalno zmago domače ekipe z 1 : 0. Malečnik in Čarda sta remizi-rala, Zreče pa so minimalno premagale Palomo, ki je spet v nevarnih vodah.
REZULTATI 11. KROGA: Grad -Zavrč 1:4 (0:3), Rakičan - Stojnci 0:2 (0:1), Malečnik - Čarda 1:1 (1:1), AHA EMMI Bistrica - Tromej-nik G-Kalamar 2:0 (1:0), Koroška Dravograd - Kovinar Štore 2:1 (0:0), Zreče - Paloma 1:0 (0:0), Od-ranci - Tehnostroj Veržej 1:0 (1:0).
1.ZAVRČ	11 10		1	0	S8:11	S1
2. K. DRAVOGRAD 11		6	5	0	19:11	2S
S. A. E. BISTRICA	11	6	0	5	19:21	18
4. MALEČNIK	11	4	5	2	19:15	
5.ČARDA	11	5	2	4	20:20	
6. KOVINAR ŠTORE 11		5	1	5	19:19	16
7. ZREČE	11	5	1	5	11:14	16
8. TEHNO. VERZEJ 11		4	S	4	15:14	15
9. TROMEJNIK	11	5	0	6	16:21	15
10. STOJNCI	11	4	1	6	1721	1S
11. ODRANCI	11	4	0	T	1T:2S	12
12. PALOMA	11	S	1	T	15:1S	10
1S. RAKIČAN	11	2	S	6	16:28	9
14. GRAD	11	2	1	8	15:25	T
GRAD - ZAVRC 1:4 (0:3)
STRELCI: 0:1 Veselič (33.), 0:2 Fi-lipovič (35.), 0:3 Šnajder (37.), 1:3 Krpič (65.), 1:4 Letonja (92.)
ZAVRČ: Golob, Murko (od 46. Pečnik), Rumež, Filipovič, Veselič, Kuserbanj, Darmopil, Šnajder (od 46. Matjašič), Letonja, Marinič, Murat (od 69. Vinkovič). Trener: Miran Emeršič.
V taboru Zavrča so se po težki pokalni tekmi proti Mariboru (3:3) zaradi utrujenosti kar nekoliko bali srečanja z Gradom. Prekmurci so zadnji na lestvici in iščejo točke priključka, poleg tega pa ima igrišče na Gradu precej slabo igralno površino. Kljub vsemu so Zavrčani še enkrat več dokazali, da posedujejo drugoligaško kakovost in so gostovanje na Goričkem opravili v slogu pravih profesionalcev.
Pobuda je že takoj na pričetku srečanja pripadla gostom in le vprašanje časa je bilo, kdaj bodo zadeli. Po številnih zapravljenih pri-
ložnostih so v razmahu štirih minut - med 33. in 37. - zadeli kar trikrat: strelci so bili Veselič, Filipovič (prvenec za Zavrč) in Šnajder. V drugem polčasu bi pričakovali, da bodo domačini storili vse, da bi izid vsaj znižali, toda ponovno so bili Zavrčani tisti, ki so narekovali ritem igre. Bolj po naključju kot po kakšni izdelani akciji so igralci Grada zadeli v 65. minuti preko Krpiča, prav ob koncu srečanja pa je po lepi in hitri akciji skoraj polovice gostujoče ekipe zadel Letonja in postavil končni izid srečanja, ki je Zavrč še bolj utrdil na 1. mestu prvenstvene tabele.
RAKIČAN - STOJNCI 0:2
(0:1)
STRELCA: 0:1 Korez (35.), 0:2 Ljubec (56.)
STOJNCI: Vitez, Milošič, Fridauer (od 63. Magdič), Draškovič, Janže-kovič, Kokot, Golob, Ratek, Korez (od 56. Arsič), P. Pernek (od 68. S. Meznarič), Ljubec. Trener: Boris Klinger.
S prepričljivejšimi predstavami v zadnjem času nadaljujejo tudi Stojnčani. Po zmagi v Odrancih ter remiju doma proti Malečniku je bil tokrat na vrsti Rakičan.
Srečanje v nedeljskem dopoldanskem terminu (Rakičan svoje domače tekme igra ob nedeljah ob 10.30) je bilo dinamično, odprto iz obeh strani, toda dvomov o zmagovalcu vendarle ni bilo. Gostje so krenili odločno in si priigrali nekaj obetavnih situacij, v 35. minuti pa zadeli preko Koreza. Dobro so Stojnčani začeli tudi drugi polčas in po lepi akciji je Ljubec zadel za 0:2. Domačini so se nato nekoliko predramili, skušali doseči vsaj častni zadetek, toda na drugi strani bi
Nogomet • 1. SŽNL
Vodilno moštvo premočno
V osmem krogu 1. slovenske ženske nogometne lige se ni zgodilo nobeno presenečenje, saj so favoritinje prišle do načrtovanih zmag. Nogo-metašice Dornave so tokrat gostile vodilno moštvo iz Slovenj Gradca. Prvi del igre je bil dokaj izenačen, zato pa so gostje odlično odigrale v prvih dvajsetih minutah drugega dela, ko so dosegle tri zadetke.
REZULTATI 8. KROGA: Dornava
-	Slovenj Gradec 0:4 (0:1), Maribor
-	Krka 1:2 (0:1), Rudar Škale - Te-leing Pomurje 1:3 (1:0), Velesovo Kamen Jerič - Jevnica 0:3 (0:1)
6. MARIBOR 8 T. VELESOVO K. J. 8 8. DORNAVA 8
14:28 12:61 6:4S
1.	SLOV. GRADEC
2.	KRKA
3.	T. POMURJE
4.	RUDAR ŠKALE
5.	JEVNICA
6 1 5 S 5 1 4 2 4 2
S6:9 24:5 Si 18 29:10 S0:14
DORNAVA - SLOVENJ GRADEC 0:4 (0:1)
STRELKE 0:1 Varbara Kralj (21.), 0:2 Natalija Golob (51.), 0:3 Natalija Golob (61.), 0:4 Sanja Malinič (64.)
DORNAVA: Alenka Murko, Lucija Hameršak (od 66. Nuša Ploj), Maja Skaza, Martina Potrč, Nuša Pernat, Patricija Golob, Saša Ljubec, Daša Veličkovič, Katja Nežmah (od 87. Lea Korošec), Nina Podhostnik (od 46. Nina Kovačič), Jana Mohorko (od 87. Lea Korošec). Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
lahko tudi gostje svojo prednost še oplemenitili in dosegli izdatnejšo zmago. Ostalo je pri izidu 0:2 in novih treh točkah za varovance Borisa Klingerja, ki naposled vendarle lahko nekoliko mirneje spijo. V naslednjem krogu bo v Stojncih gostoval zadnjeuvrščeni Grad.
tp
AHA EMMI BISTRICA -TROMEJNIK G-KALAMAR 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Razboršek (24.), 2:0 Lukič (79.)
AHA EMMI BISTRICA: A. Stegne, Avguštin (od 80. Danilovič), Hren, Korošec, Hočevar, Mlinar (od 75. Lukič), Ramot, Razboršek, A. Stegne, Ploj, Obrovnik (od 61. Levart). Trener: Igor Vorih.
Nogometaši Bistrice so dosegli šesto prvenstveno zmago, ki jih je pripeljala na visoko 3. mesto. Tega pred začetkom letošnjega prvenstva zagotovo niso računali. Pot do zmage ni bila lahka, saj so se nogometaši Tromejnika predstavili kot solidna ekipa. Nogometaši iz Slovenske Bistrice so izkoristili dve napaki v gostujoči obrambi in se na koncu veselili novih treh točk.
Štajerska liga
Derbi tega kroga je bil odigran v Šmarjah pri Jelšah, kjer so domačini visoko porazili do takrat vodilno moštvo iz Pesnice in prevzeli vodstvo na prvenstveni razpredelnici. Tretji Ptujčani so „samo" remizirali v Šentjurju, kar so izkoristili Podvin-čani in se po točkah izenačili s Ptujčani. Ormožani so ponovno izgubili, tokrat v Limbušu. V zadnjih dveh jesenskih krogih bo še vsekakor zanimivo, saj so prva štiri moštva v razmiku le treh točk, že konec tedna pa se bodo pomerila med sabo.
REZULTATI 11. KROGA: Podvinci Betonarna Kuhar - Peca 3:1 (0:0), MU Šentjur - NŠ Drava Ptuj 2:2 (1:0), Marles hiše - Carrera Optyl Ormož 3:1 (1:0), Krško B - Tezno Maribor 0:1 (0:0), Boč Poljčane -Pohorje 2:4 (2:1), Šmarje pri Jelšah - Tehnotim Pesnica 4:0 (1:0), Šoštanj - Koroške Gradnje 2:2 (0:0).
Nogomet • Vstopnice za prijateljsko tekmo Slovenija - ZDA
Slovenska nogometna reprezentanca bo 15. novembra v Ljubljani s pričetkom ob 18.15 uri odigrala prijateljsko srečanje z reprezentanco Združenih držav Amerike. To bo uvod v priprave na kvalifikacijski ciklus za SP 2014 v Braziliji.
Iz NZS sporočajo, da so za člane otroških nogometnih šol pripravili posebno ponudbo; znova je namreč uveden družinski sektor. Cena vstopnice za otroka do 14. leta starosti je 10 € , vstopnica za odrasle pa 20 €.
JM
Wagner), Antolič, Zdovc (od 55. Krajnc), Pukšič, Čeh, Nežmah, Dru-zovič. Trener: Tomislav Grbavac.
Nogometaši NŠ Drave so od 39. minute igrali iz igralcem manj (izključen je bil Darjan Čeh), kljub temu pa iztržili remi.
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 11. KROGA: Apače
-	Makole 1:1, Lovrenc - Hajdina 0:3, Središče - Podvinci Agrocen-ter Ptuj 3:0, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Skorba 3:5, Rogoznica
-	1 A Avto Gerečja vas 3:0, Videm
-	Oplotnica 2:1, Bukovci - Gorišni-ca 3:3.
10 10 10 10 10 10 10 10
0 0
0 0
T
6 5
S 4
0 S
10 10 10 10 10
49:T S6:4 S1:18 28:25 24:1T 16:15 1S:1T 14:21 1S:2S 10:S0 8:29 10:46
0	4
1	4 S
2	5 2 5 1 6 0 8 2 T 2 8
GRAJENA 3:2
Foto: Črtomir Goznik
Stojnčani počasi dobivajo željeno podobo: tokrat so v gosteh ugnali Rakičan (na fotografiji strelec prvega zadetka Matjaž Korez).
1. ŠMARJE PRI J. 11	8	S	0	S4:9	2T
2. TEH. PESNICA 11	8	2	1	S2:1S	26
3. NŠ DRAVA PTUJ 11	T	S	1	S2:10	24
4. PODVINCI B. K. 11	8	0	S	29:1S	24
5. POHORJE 11	6	0	5	2S:21	18
6. MARLES HIŠE -1 11	6	1	4	16:1T	18
7. ŠOŠTANJ 11	S	4	4	20:1T	1S
8. KOROŠKE G. 11	S	4	4	15:16	1S
9. MU ŠENTJUR 11	4	1	6	22:29	1S
10. PECA 11	4	1	6	1S:2S	1S
11. TEZNO MB 11	S	1	T	15:24	10
12. KRŠKO B 11	S	1	T	718	10
13. CARRERA O. 11	2	1	8	8:S1	T
14. BOČ POLJČANE 11	0	2	9	T:S1	2
PODVINCI BETONARNA KUHAR - PECA 3:1 (0:0)
STRELCI: 0:1 Jezeršek (50.), 1:1 Požegar (67.), 2:1 Kokol (81.), 3:1 D. Brumen (88.)
PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, K. Brumen (od 60. Šebe-la), Topolovec (od 46. Kokol), Marinič (od 88. Toplak), Lah, Belšak, Požegar, D. Petrovič, R. Petrovič, Toplak (od 85. D. Brumen), Vindiš (od 62. Juršek). Trener: Miran Ljubec.
Nogometaši iz Podvinc nadaljujejo z zmagovito serijo in držijo stik z vrhom. Proti Peci v prvem polčasu žoge nikakor niso mogli spraviti za hrbet gostujočega vratarja. Na začetku drugega dela so jih Črnjani presenetili in celo povedli. To je bil majhen šok za domače nogometaše, ki pa so ga hitro preboleli. Igra je stekla in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo zadeli. V 67. minuti so izenačili, nato pa nadaljevali s pritiskom. To se jim je obrestovalo v zadnjih desetih minutah, ko so premoč kronali z dvema goloma.
MARLES HIŠE - CARRERA OPTYL ORMOŽ 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kušnik (33.), 2:0 Ruis (65.), 3:0 Lenič (78.), 3:1 Šti-berc (90.)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-
javž, Jurčec, Babšek, Kardum, Go-vedič, Lah (od 89. Tušek), Podpla-tnik (od 78. Podgorelec), Štiberc, Strmšek, Mlinarič (od 82. Kirbiš), Srša (od 46. Cimerman). Trener: Drago Posavec.
MU ŠENTJUR - NŠ DRAVA PTUJ 2:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Džaferovic (36.), 1:1 Antolič (46.), 2:1 Belak (58.), 2:2 Nežmah (74.)
NŠ DRAVA PTUJ: Simonič, Kočar (od 66. Gril), Topolnik (od 74. Ro-škar), Kancler, Zagoršek (od 55.
1. HAJDINA	11	9	1	1	S1:16	28
2. SREDIŠČE	11	8	2	1	28:T	26
3. VIDEM	11	8	1	2	S2:22	25
4. OPLOTNICA	11	6	S	2	2T:15	21
5. GEREČJA VAS	11	6	1	4	26:16	19
6. PODVINCI A. P.	11	S	S	5	2S:2S	12
7. GORIŠNICA	11	S	S	5	18:25	12
8. ROGOZNICA	11	2	5	4	1S:1T	11
9. BUKOVCI	10	S	2	5	16:22	11
10. APAČE	10	2	4	4	19:21	10
11. LOVRENC	11	2	4	5	719	10
12. SKORBA	11	S	1	T	18:SS	10
1S. DORNAVA V. K. 11		2	2	T	1T:2T	8
14. MAKOLE	11	2	2	T	16:29	8
DORNAVA VRTNARSTVO KOVAČEC - SKORBA 3:5 (1:3)
STRELCI: 0:1 Krajnc (5.), 1:1 Zagoršek (32.), 1:2 Krajnc (36.), 1:3 Brodnjak (40.), 2:3 Zagoršek (55.), 3:3 Rožman (69.), 3:5 Brodnjak (75.), 3:5 Brodnjak (90.)
SREDIŠČE - PODVINCI AGRO-CENTER PTUJ 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Zemljič (5.), 2:0 Krajnčec (72.), 3:0 Novak (75. iz 11-m)
APAČE - MAKOLE 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Stojnšek (32.), 1:1 Verlak (86.) LOVRENC - HAJDINA 0:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Flajsinger (12.), 0:2 Pacher (19.), 0:3 Mlinarič (69.)
ROGOZNICA - 1 A AVTO GEREČJA VAS 3:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Stanet (12.), 2:0 Zorko (44.), 3:0 Leben (88.) VIDEM - OPLOTNICA 2:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Hren (11.), 1:1 Pal (36.), 2:1 Zemljak (50.) BUKOVCI - GORIŠNICA 3:4 (1:2) STRELCI: 0:1 Zavec (14.), 0:2 Še-gula (22.), 1:2 Kosec (44.), 1:3 Ko-lar (55.), 2:3 Zorko (62.), 2:4 Zavec (74. iz 11-m), 3:4 Zorko (86.)
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 10. KROGA: Zgornja Polskava - Leskovec 1:1, Spodnja Polskava - Podlehnik 2:2, Prager-sko - Markovci 0:2, Cirkulane -Majšperk 0:3, Tržec - Hajdoše 3:1, Slovenja vas - Grajena 3:2.
1.	TRZEC
2.	MAJŠPERK
3.	CIRKULANE
4.	HAJDOŠE
5.	MARKOVCI
6.	PODLEHNIK
7.	SLOVENJA VAS
8.	SP. POLSKAVA
9.	PRAGERSKO
10.	GRAJENA
11.	LESKOVEC
12.	ZG. POLSKAVA 10
SLOVENJA VAS
(1:1)
STRELCI: 0:1 Krajnc (13.), 1:1 Lenart (29. iz 11-m). 2:1 Lenart (60. iz 11-m), 2:2 Petek (64.), 3:2 Ornig (77.)
PRAGERSKO - MARKOVCI 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Horvat (25.), 0:2 Petrovič (79. iz 11-m) TRŽEC - HAJDOŠE 3:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Vogrinec (3.), 1:1 Pečnik (50. iz 11-m), 2:1 Šeliga (74.), 3:1 J. Emeršič (84.)
SPODNJA POLSKAVA - PODLEHNIK 2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Malinger (18.), 0:2 Feguš (48.), 1:2 Dolenc (75.), 2:2 Dolenc (80.)
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 35
REZULTATI 9. KROGA: Borovci -Hajdina 0:0, Cirkulane - Polskava 1:6, Grajena - Pohorje Oplotnica 3:1, Boč - Videm 2:5, Dornava -Skorba 2:3.
1.	VIDEM 9
2.	HAJDINA 9
3.	POHORJE - OPL.9
4.	BOROVCI
5.	SKORBA
6.	POLSKAVA
7.	GRAJENA
8.	DORNAVA
9.	CIRKULANE
10.	BOČ
8 0	1
5 2	2
5 1	S
4 S	2
4 2	S
4	1	4
5	2	4 2 1	6 1 S	5 1 1	T
S9:11 26:8 1m
22:19 19:15 25:18 9:2S 1S:2T 10:S1 11:28
VETERANI 40
REZULTATI 9. KROGA: Gorišnica - Ormož 0:2, Leskovec - Tržec 1:1, Lovrenc - Podvinci 2:2, Zgornja Polskava - Podlehnik 1:2, Prager-sko 75 - Markovci 2:2.
1.	ORMOZ 9
2.	PRAGERSKO T5 9 S. ZG. POLSKAVA 9
4.	LESKOVEC
5.	MARKOVCI
6.	PODVINCI T. LOVRENC
8.	GORIŠNICA
9.	PODLEHNIK
10.	TRZEC
0
2 4 2 2 2 2 1 4
22:10 26:18 18:1S 1S:12 15:18 16:2S 12:15 8:12 8:12 15:21
Danilo Klajnšek
Nogometaši Slovenje vasi (na fotografiji) so proti Grajeni dosegli tretjo prvenstveno zmago.
2
S
4
4
4
S
5
5
4
Foto: JM
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA LIGA
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Nafta - Domžale; SOBOTA ob 18.00: HIT Gorica - Rudar Velenje, Luka Koper - Triglav; NEDELJA ob 15.00: CM Celje - Maribor; NEDELJA ob 17.00: Olimpija - Mura 05.
2.	SLOVENSKA LIGA
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Dravinja Kostroj - Kalcer Radomlje, Roltek Dob - Šampion Celje; NEDELJA ob 14.00: Garmin Šenčur - Aluminij, Šmartno 1928 - Krško, Bela krajina - Bravo 1 Interblock.
3.	SLOVENSKA LIGA - VZHOD
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Zavrč - AHA EMMI Bistrica, Tehnostroj - Paloma, Čarda - Rakičan, Kovinar Štore - Zreče; NEDELJA ob 14.00: Stojnci - Grad, Tromejnik G-Kalamar - Koroška Dravograd, Odranci - Malečnik.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Tehnotim Pesnica - Podvinci Betonarna Kuhar, Pohorje - MU Šentjur, Tezno Maribor - Boč Poljča-ne, Marles hiše - Krško B, Peca - Šoštanj; NEDELJA ob 14.00: Drava Ptuj - Šmarje pri Jelšah, Carrera Optyl Ormož - Koroške Gradnje.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 12. KROGA: SOBOTA ob 14.00: Oplotnica - 1 A Avto Gerečja vas, Makole - Dornava Vrtnarstvo Kovačec (na Pragerskem), Hajdina
-	Središče; NEDELJA ob 10.30: Videm - Lovrenc, Skorba - Bukovci; NEDELJA ob 14.00: Gorišnica - Rogoznica, Podvinci Agrocenter Ptuj
-	Apače.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Majšperk - Tržec, Markovci -Cirkulane, Leskovec - Spodnja Polskava, Grajena - Zgornja Polskava; SOBOTA ob 17.00: Podlehnik - Pragersko; NEDELJA ob 10.30: Hajdo-še - Slovenja vas.
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
13. KROG: Aluminij - Bravo Publikum (nedelja ob 14.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA,
13.	KROG: Aluminij - Bravo Publikum (nedelja ob 12.00)
LIGA U-14 VZHOD
14.	KROG: Nafta - Aluminij (nedelja ob 11.00)
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
9. KROG: Teleing Pomurje - Dornava (nedelja ob 14.00)
Rokomet
1. A ŽENSKA LIGA
7. KROG: Mercator Tenzor Ptuj - Krka (sobota ob 19.00)
1.	B MOŠKA ROKOMETNA LIGA
6.	KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Alples Železniki (sobota ob 19.00)
2.	MOŠKA LIGA
7.	KROG: Nova Gorica - Drava Ptuj (petek ob 20.00), Brežice - Mo-škanjci Gorišnica (sobota ob 19.00).
Kegljanje • 1. B SKL (ž)
7. ROG: Gorica - Drava Deta Center (sobota ob 16.00)
3.	MOŠKA LIGA - VZHOD
7. KROG: Nafta - Drava Deta Center (sobota ob 13.00)
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
5. KROG: Muta - Ptuj
3. SNTL(m)
2. KROG: Šternmatik Cirkovce - Kajuh Slovan (sobota ob 10.00)
Danilo Klajnšek
Futsal • 2. SFL
REZULTATI 3. KROGA: Tomaž Pice-rija Ozmec - Vuko Ljubljana 1:4 (1:1), FSK Stripy - ŠND Veplas Velenje 4:4 (1:3), KMN Sevnica - Fragmat Extrem 3:5 (1:2), Kebelj Mibus prevozi - KMN Velike Lašče 6:4 (2:1), ŠD Brezje -KMN Slovenske Gorice 1:5 (1:0).
1.	SLOV. GORICE
2.	FRAGMAT EXT.
3.	VUKO LJUBLJ.
4.	VELIKE LAŠČE
5.	KMN SEVNICA
6.	V. VELENJE
7.	ŠD BREZJE
8.	KEBELJ M. P.
2 1 2 1 2 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0
12:5 11:7 8:1 10:9 8:7 10:11 9:10 6:7
Kikboks • Svetovno prvenstvo v Skopju
Dobra izkušnja za Kujavca
Prejšnji teden je v Skopju potekalo svetovno prvenstvo v kickboksu (WAKO) v disciplinah K - 1, low kick, kick light in light contact. Skupaj je nastopilo 823 tekmovalcev in tekmovalk iz 61 držav. Slovenija je v vseh disciplinah imela 23 predstavnikov, med njimi je bil tudi Bojan Kujavec, ki je član Kung fu kluba Ptuj, v kickboksu pa nastopa za KBV Ptuj. Nastopil je v disciplini K - 1.
Kujavec si je prislužil pre-miero na elitnem tekmovanju z izjemnim nastopom na turnirju v Brežicah. V kategoriji do 67 kilogramov je v K - 1 (dovoljeni so udarci s polno močjo z nogami, rokami in koleni, op. a.) bilo prijavljenih kar 20 borcev. Ptujčan je bil v 1/16 finala prost, nato pa se je v 1/8
Nogomet
1. SML
REZULTATI 12. KROGA: Mura 05
-	Aluminij 1:0 (1:0), Maribor - Krka 2:2, NOGA Triglav - CM Celje 0:0, Olimpija - IB Interblock 0:1, HIT Gorica - Rudar Velenje 5:1, Šampion Celje - Krško 3:1, FC Koper - Domžale 0:3, Bravo Publikum - NŠ R. Koren Dravograd 0:0.
MURA 05 - ALUMINIJ 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Rajner (5.) ALUMINIJ: Cvetič, Kajtna, Kristl, Horvat, Jus (Cesar), Dvoršak - Špehar, Damše (Goljat), Strel (Sagadin), Legče-vič, Petek, Kirič. Trener: Primož Gorše.
1. SKL
REZULTATI 12. KROGA: Mura 05
-	Aluminij 0:4, Maribor - Krka 4:0, NOGA Triglav - CM Celje 2:0, Olimpija - IB Interblock 1:0, HIT Gorica
-	Rudar Velenje 2:2, Šampion Celje
-	Krško 2:0, FC Koper - Domžale 7:1, Bravo Publikum - NŠ R. Koren Dravograd 2:0.
MURA 05 - ALUMINIJ 0:4 (0:1) STRELCA: 0:1 Krajnc (37.), 0:2 Krajnc (57.), 0:3 Podbrežnik (65.), 0:4 Krajnc (79.)
ALUMINIJ: Tetičkovič, Planinšek, Novačan, Klobučar, Kelc, Cafuta, Mesarič (Brence), Špehonja, Podbre-žnik (Dobaj), Krajnc, Novak. Trener: Bojan Špehonja.
Liga U-14
9.	FSK STRIPY 3 0 1 2 6:11 1
10.	TOMAŽ P. O. 3 0 1 2 6:11 1
11.	BENEDIKT 2 0 0 2 1:8 0
Ljubljančani premočni za Peteline: Tomaž Picerija Ozmec -Vuko 1:4 (1:1)
STRELCI: 0:1 Petrovič (16.), 1:1 Plohl (16.), 1:2 Petrovič (22.), 1:3 Vu-jovič (27.), 1:4 Rastoka (38.). TOMAŽ: Vrbanič, Krajnc; Mi. Mag-
REZULTATI 13. KROGA: Aluminij
-	Maribor 0:0, Pobrežje - Nissan Ferk Jarenina 3:0, Rudar Velenje
-	Mura 0:5 3:2, Žalec - Tehnostroj Veržej 1:3, NŠ R. Koren Dravograd -Nafta 0:2, Tezno Maribor - Šampion Celje 2:0, CM Celje - Brežice 7:0, Dravinja - Železničar 1:2.
ALUMINIJ - MARIBOR 0:0 ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec, Muharemi, Majerič, Zorec, Elšnik, Brodnjak, Kukovec (Panikvar), Brec, Petrovič, Gale. Trener: Borut Kolar.
Veliko boljši, predvsem v drugem polčasu, so bili Kidričani, ki so zadeli tudi okvir vrat.
DK
dič, Miklašič, Gajser, Bohinec, R. Majcen, Golob, Mar, Kosi, Plohl, S. Majcen. Trener: Marjan Magdič.
Petelini od Svetega Tomaža so na Hardeku pred 100 gledalci gostili prvega favorita prvenstva v močni 2. SFL. Gostje so upravičili vlogo favorita in gostitelje ugnali z izidom 4:1. V prvem delu so se varovanci trenerja Marjana Magdiča odlično kosali z Ljubljančani, v nadaljevanju pa so do izraza prišle izkušnje gostov. Ti imajo v svojih vrstah nekaj futsaler-jev, ki so znani tudi izven meja naše države. V 4. krogu Tomaž v petek, 4. novembra, ob 20.00 uri v derbiju za-čelja gostuje pri Benediktu.
KU
Bojan Kujavec (modra čelada) v kikboksu nastopa za KBV Ptuj.
finala pomeril s Črnogorcem Milanom Jovanovicem (lani je bil tretji na evropskem prven-
Fotozapis
stvu, letos pa je bil zmagovalec večjih mednarodnih turnirjev, za njim je že kar nekaj profe-
Trdobojec v Biloxiju
V soboto je v dvorani Gemina v hotelu Primus potekal večer z naslovom Trdobojec v Biloxiju (organiziral ga je Matija Brodnjak). Namenjen je bil druženju navijačev in simpatizerjev Dejana Zavca, ki se je na ameriškem jugu v začetku septembra meril z Andrem Bertom. Na odru so svoje mesto našli tisti, ki so bili v Bi-loxiju, v parterju pa člani Deja-novega fan kluba in drugi obiskovalci. Med enimi in drugimi je bila moderatorka večera
Tatjana Mohorko, ob njej pa Dejan Zavec in Ivan Pučko.
Uvodoma je bil po nagovoru Primusa premierno predstavljen kratek film o dogajanju okrog dvoboja Zavec - Ber-to, ki ga je v ZDA posnel Vid Izlakar, nato pa so udeleženci večera predstavili nekatere podrobnosti iz Biloxija, predvsem pa svoje poglede na našega super boksarskega šampiona. Med govorci so bili Jože Mo-horič (vodja fan kluba), Esad Babačič (avtor Trdobojca,
sionalnih borb, op. a.). V prvi rundi je le malo manjkalo, da bi Kujavec nokautiral izkuše-nejšega tekmeca, ki je našemu borcu v nadaljevanju podal neprijeten udarec v ledvice. Po tem udarcu glavni sodnik v rin-gu našemu tekmovalcu ni dovolil nadaljevati borbe, čeprav si je Kujavec to želel. Kljub porazu je član ptujskega kluba dokazal dobro pripravljenost in predvsem izreden talent, saj se s trdimi borilnimi veščinami ukvarja šele leto dni. Bojan Kujavec si je v Makedoniji prav gotovo nabral veliko tekmovalnih izkušenj. Po drugi strani si je Slovenija na SP nabrala tudi precej medalj: v disciplini kick light so naši predstavniki osvojili srebro in kar tri zlate medalje. Prejeli so jih Isabela Kovačič, Redjo Ljutič in Jan Softič. V light contactu so naši osvojili dve bronasti medalji, naslov svetovnega prvaka pa si je priboril Mitja Potočnik.
David Breznik
Dejanove biografije), Stane Milutinovič (Dejanov nekdanji trener), Jure Doler (agencija SVRSA), posamezni člani kluba, legionarji, Ivo Klarič (prisoten v Biloxiju) ... Veliko dodatnih podrobnosti je bilo razkritih še v neformalnem druženju, med katerim so udeleženci uživali v sladkih palačinkah in kmečkih dobrotah iz Ivovega nahrbtnika ... Obenem so že potekala bolj ali manj glasna ugibanja o tem, kdaj in kje bo naslednji Dejanov dvoboj. »Več bo razkrito v naslednjih tednih,« jih je miril glavni akter.
JM
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž)
Preveč nihanj v igri
ZOK AC Prstec Ptuj - Dravograd 3:0 (12, 21, 16)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Kosi, Le-skovar, Vidovič, Islamovič, Vindiš, M. Miličevič, T. Miličevič, Intihar, Maho-rič, Kokol, Stanet. Trenerka: Jasna Zajšek.
Ptujske odbojkarice na tekmi tretjega kroga niso imele težjega dela. Korošice imajo še mlajšo ekipo od njihove, prav tako pa so imele manj številčen in predvsem nižji igralski kader. S serijami dobrih servisov so si Ptujčanke v uvodnem delu takoj priborile visoko prednost. Več igre smo videli v drugem nizu, v katerem so
bile domačinke manj koncentrirane. To se je izkazovalo pri slabši igri v polju, slabšem sprejemu in napadalnih akcijah. Prav tako so se Korošice sprostile, bistveno bolj so se borile, v odločilnih trenutkih pa so domačinke pokazale, da so veliko močnejša ekipa. Skozi celotno tekmo je pri domačinkah največ točk dosegla kape-tanka Sara Vidovič. Trenerka Jasna Zajšek je tokrat lahko več eksperimetirala s postavo in tako je prvič zaigrala tudi Stanetova. Zadnji set je bil zgolj formalnost, saj so članice AC Prstec Ptuja bistveno dvignile raven svoje igre in so z lahkoto zaključevale dobro izdelane in nastavljene akcije podajalke
Maruše Miličevič. Prav tako so domačinke dobile nekaj točk z blokom.
Ta konec tedna tekem ne bo, tako da bodo Ptujčanke naslednjo tekmo odigrale prihodnjo soboto na gostovanju pri ekipi Maribora.
David Breznik
3. DOL vzhod (ž)
REZULTATI 3. KROGA: Avto Pr-stec Ptuj - Dravograd 3:0, Črna -Mežica 0:3, ZM Ljutomer - Maribor 3:0, Formis II. - Turbina 0:3, Vuzeni-ca - Prevalje II. 3:1. 1. TURBINA
2.	MEŽICA
3.	AC PRSTEC PTUJ
4.	VUZENICA
5.	ZM LJUTOMER
6.	ČRNA
7.	PREVALJE II.
8.	MARIBOR
9.	FORMIS II.
10.	DRAVOGRAD
3	0	8
3	0	8
2	1 7
2	1	7
2	1 6
1	2	4
1	2	2
1	2	2
0	3	1
0	3	0
3
3
3
3
3
3
3
Karate
Priznanje za Andreja Cafuto in Slovenijo
Od 7. do 19. 10. 2011 je v Melaki v Maleziji potekalo 7. kadetsko in mladinsko svetovno prvenstvo v karateju in 2. tekma svetovnega pokala do 21 let. Na njem je kot sodnik sodeloval tudi Ptujčan Andrej Cafuta, ki je prvi teden sodeloval na šolanju, drugi teden pa opravljal vlogo sodnika na svetovnem prvenstvu. „Izpita za sodnika za kate in športne borbe sem opravil z odliko in s
tem postal sodnik za kumite A in sodnik za kate B. Po ocenah kolegov sodnikov iz Evrope je to izjemen uspeh za Slovenijo, vsekakor pa sem nanj ponosen tudi sam. Od 16. do 19. 10. sem sodil na svetovnem prvenstvu. Z veseljem lahko povem, da sem bil delegiran za sojenje pomembnejših borb, ki so štele za medaljo," je po vrnitvi iz Malezije povedal Andrej Cafuta.
JM
Andreju Cafuti je diplomo podelil predsednik svetovne sodniške komisije (World Karate Federation) Con Kassis iz Avstralije.
Pragerčani v deželi piva in čokolade
Prvaki lige PARKL do dveh novih lovorik
Potovanje pragerskih košarkarjev na turnir v Gent je postreglo s številnimi zanimivostmi in športnim uspehom, zmagali tudi na 1. veteranskem turnirju na Rogli
Belgija slovi po proizvodnji piva in čokolade. In tukaj Gent nič ne zaostaja, saj v mestu varijo preko 130 vrst piva. Malokdo pa ve, da tako imenovani francoski krompirček oz. »pommes frites« ali po angleško »french fries«, v resnici izhaja iz Belgije. Ameriški vojaki, ki so se na območju Belgije borili v prvi svetovni vojni, so se srečali s posebno obliko pečenega krompirja, ki danes po vsem svetu slovi kot pomfri. V Belgiji živijo Flamci in Valonci. Flamci v severnem delu Belgije govorijo nizozemsko, Valonci na jugu pa francosko. In ker so bili ameriški vojaki v južnem delu, so govorili francosko. Američani so mislili, da gre za francosko pogruntavščino, in tako je, krivično do Belgijcev, krompirček dobil pridevnik francoski.
Na pot, v slabih 1300 km oddaljeni Gent, smo odšli s kombijem. Nočno pot skozi Avstrijo in Nemčijo so nam popestrili nemški policaji. Malo po polnoči nas je v bližini Nurn-berga na avtocesti začelo ustavljati policijsko vozilo. Pravzaprav je bil to civilni avto, ki mu je na zadnjem steklu svetil napis: »Polizei stop«. Zapeljali smo za njimi in ustavili. Nič posebnega nismo pričakovali, rutinski pregled pač, saj je naš šofer zagotavljal, da omejitve ni prekoračil. A pravi šok je šele sledil. Iz avtomobila sta skočila dva in z močnimi svetilkami svetila proti našemu kom-biju. Šele ko sta se približala, smo opazili, kako sta oblečena. Oba sta imela na sebi športne
V prostorih hotela Bioterme Mala Nedelja je Ministrstvo za šolstvo in šport pripravilo posvet, namenjen strokovnim sodelavcem, ki delujejo na območju vzhodne Slovenije. Zbranim - bilo jih je okoli sto - so aktualne dogodke na področju športa in rekreacije predstavili Drago Repenšek iz direkto-rata za šport, ki je razpravljal o uresničevanju nacionalnega programa športa na lokalnem nivoju, inšpektorica Katarina Andlovic je predstavila analizo opravljenih inšpekcijskih nadzorov v lokalnih skupnostih v minulem štiriletnem obdobju, Jure Jeraj iz Zavoda za šport Planica je spregovoril o informacijski podpori športa na lokalnem nivoju, Ignac Polajnar iz direktorata za šport pa se je dotaknil letnih programov v občinah. Njegova sodelavka Helga Brigita Kočevar je govorila o javnih delih v športu za leto 2012 ter možnostih brezplačnega usposabljanja na tem področju, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez Branko Žnida-rič pa je predstavil delo odbora za šport na lokalni ravni.
Žnidarič, sicer tudi direktor ljutomerskega javnega zavoda
za šport, izobraževanje odraslih in mladino (ŠIM) Ljutomer ter sekretar Športne zveze (ŠZ) Ljutomer, je udeležencem posveta podrobno razkril primer dobre prakse, povezane s strategijo razvoja športa v lokalnih sredinah. Ljutomerska ŠZ je namreč leta 2000 sprejela strategijo športa za desetletno obdobje, ki so jo potrdili tudi ljutomerski občinski svetniki. Po besedah Žnidariča je večji del zapisanega v strategiji bilo tudi uspešno uresničenega. Navedel je pomemben podatek, da se je število članic ŠZ Ljutomer v tem obdobju povečalo
kratke hlače zelo pisanih barv. Eden je bil oblečen v črno-belo športno majico (kot jo nosijo nogometaši Partizana ali Ju-ventusa), drugi pa je imel na sebi pleteno jopico in »hawaii« majico s številnimi rožicami, kot da je ravnokar prišel s peščene plaže nekje na morju. Oba sta kričala: »Dokumenten raus, schnell«, in nam svetila v oči. »Nogometaš« in njegov »navijač« sta nam sicer pokazala izkaznice, ampak v vsej paniki bi lahko bile tudi izkaznice od lokalne knjižnice. Takrat smo seveda podvomili, da gre za prava predstavnika oblasti, in da bomo priča navadnemu ropu. V rekordnem času smo bili postrojeni pred našim vozilom. Toda, ko sta začela pregledovati naše dokumente, sta bila iz sekunde v sekundo bolj prijazna. Naša pojasnila, da smo slovenski košarkarji, ki potujemo v Belgijo na tekmo,
Prlekija • O strategiji športa v občini Ljutomer
Pomembno delovanje društev
iz 36 na 50, kar hkrati pomeni tudi več udeležencev v različnih športnih panogah. „Če ni aktivnosti športnih društev, športa v Sloveniji nimamo. Pogosto nekateri tega dejstva ne sprejemajo in nanj pozabljajo, kar ni prav. Športnim društvom je vredno dati vso veljavo in priznanje," je svojo naklonjenost do ljubiteljskih akterjev izrazil Branko Žnidarič. S povečanjem števila društev in zagonom nekaterih novih športnih panog je v ljutomerski občini aktualnih 27 odstotkov aktivnih občanov, zaznati pa je tudi rast športne kulture prebivalstva,
Udeleženci posveta v Biotermah
ki se v zadnjem obdobju množično udeležujejo kolesarjenja, hoje, teka in plavanja. V strategijo športa za minulo desetletje je bila posebna pozornost namenjena rekreaciji žensk, otrok, mladine in starostnikov. Pod okrilje ŠZ Ljutomer je bilo sprejeto Društvo upokojencev Ljutomer, ženskam so prilagojene športno-rekreativne igre, ŠZ Ljutomer pa skozi vso leto skrbi za dogodke, na katerih svojo športno aktivnost pokaže tudi mladina že od vrtca naprej. Žnidarič je poudaril, da so ob spoznanju, da brez primernih objektov ni ne rekreacije ne kakovostnega in vrhunskega športa in glede na majhnost občine v slovenskem merilu, nekoliko več pozornosti usmerili v individualne športne panoge. Zato so v minulem obdobju obnovili mestno letno kopališče, zgradili so novo športno dvorano in uredili namakalni sistem na nogometnem igrišču. Žnida-rič je pri predstavitvi primera dobre prakse pozval športne sodelavce iz vzhodne Slovenije naj pristopijo tudi k pridobivanjem certifikatov kakovosti za javne zavode na področju športa, kar je Ljutomerčanom pred leti že uspelo.
NŠ
so ju hitro omehčala. Na koncu sta nas prav prijateljsko pozdravila in nam zaželela uspešno igro. Seveda je šok tudi pri nas popustil in še dolgo v noč smo v smehu razpravljali o polnočnih budilcih.
Namestitev v hotelu nam ni vzela veliko časa. No, če se dijaškemu internatu lahko reče hotel. Sploh so si presenečenja, v zvezi z namestitvijo, sledila ena za drugo. Najprej so nam povedali, da ključev za sobo nimajo, oziroma lahko dobimo en ključ, ki zaklepa vsa vrata v nadstropju. Torej smo vrednejše stvari odnesli na otvoritveno slovesnost. preostalo pa pustili osebju v »hotelu«. Namestili smo se v prvem nadstropju, in to vsak v svojo enoposteljno sobo. Ko smo se zvečer vrnili v hotel, nas je čakalo novo presenečenje. Prijazna uslužbenka nas je obvestila, da nam je prestavila stvari iz prvega v tretje nadstropje. Da imamo vsi enake sobe in svoje stvari tam, kjer smo jih pustili, le dve nadstropji višje. Nemalo smo bili presenečeni, ko smo stopili v sobe, in zares našli vse na svojem mestu. Identično, kot smo zapustili. Res neverjetno.
Gent leži v Flandriji, okoli 60 km SZ ob Bruslja, in ima 233.000 prebivalcev. Čeprav leži dobrih 30 kilometrov od morja, gre za pristaniško mesto. Njegovo staro mestno jedro, s tremi gotskimi katedralami ter okoli 900 ohranjenimi srednjeveškimi stavbami, priča o srednjeveškem razcvetu, ki je temeljil na ovčereji in tekstilnih manufakturah. V visokem srednjem veku ga je v Evropi po številu prebivalcev prekašal le Pariz. Po številu prebivalcev, ravninski in obrečni legi, ohranjenem zgodovinskem jedru, pa tudi po velikem številu šolajoče in študirajoče se mladine, je zelo primerljiv z Ljubljano. Sicer nima nobenega griča, zato pa ima, namesto gradu, na griču pravo "filmsko" srednjeveško trdnjavo, imenovano Hudičev grad. Vendar hudiča v mestu ni videti, je pa videti hudičevo veliko kolesarjev in še več koles.
Na turnirju Basketball Flanders Trophy je nastopilo 81 ekip iz 25. držav. Tekme so sodili sodniki iz šestnajstih različnih držav. Turnir se je odvijal v enajstih različnih dvoranah. Pri organizaciji pa je sodelovalo preko 200 prostovoljcev. Pragerčani smo svoje tekme igrali v mestu Deinze, ki je
od Genta oddaljen okrog 20 kilometrov. Deinze ima skoraj 30.000 prebivalcev, kar je več kot Ptuj. Vendar pa v mestu ne srečamo nobenih visokih zgradb ali blokov. Večina prebivalcev namreč živi v stanovanjskih hišah. Čeprav gre za prijetno mestece, pa imajo precejšnje probleme z varnostjo. Domačini so nam povedali, da jim velike težave povzročajo priseljenci iz Maroka, ki v večernih in nočnih urah ogrožajo morebitne sprehajalce po sicer mirnem mestu. Dvorana v Deinzu je bila za pragerske košarkarje srečen kraj, saj smo zmagali na vseh štirih tekmah in prepričljivo osvojili prvo mesto, pred ekipama iz Nemčije in lanskoletnimi zmagovalci, domačini iz Belgije. Belgijci so ta turnir osvojili že dvakrat, dvakrat pa so bili zmagovalci tudi gostitelji letošnjega evropskega prvenstva v košarki iz Litve. Že po prvem dnevu turnirja in dveh visokih zmagah nam je bilo jasno, da nam nasprotniki ne bodo dorasli. Tako smo prišli do sklepa, da bi se naslednje leto prijavili kar v absolutno kategorijo. Če nam bo seveda uspelo zbrati sredstva za pot, ki niso majhna in so bila za nas največja ovira. Zato gre zahvala vsem sponzorjem, ki so nas podprli tako finančno kakor tudi tistim, ki so prispevali pomoč v drugačni obliki.
Ob spoznavanju novih košarkarskih prijateljev in pod vtisi čudovitega mesta Gent, so trije prijetni dnevi prehitro minili. Čakala nas je dolga nočna pot proti Sloveniji, ki pa je tokrat minila brez kakšnih posebnosti.
Le nekaj dni po prihodu iz Belgije smo sodelovali še na prvem mednarodnem košarkarskem turnirju na Rogli. Že v prvi tekmi smo preskočili najtežjega nasprotnika, stare znance iz lige PARKL, ki so tokrat nastopili še okrepljeni z dvema igralcema. V nadaljevanju smo se pomerili s srbsko ekipo iz Kragujevca, ki se je sicer izkazala kot zelo trd nasprotnik, a jim presenečenje ni uspelo. Zaradi odpovedi bosanske ekipe iz Cazina, je že tretja tekma proti veteranom iz Vitanja odločala o prvem mestu na turnirju. Čeprav smo nekoliko utrujeni Pragerčani v tretji četrtini nekoliko popustili, smo na koncu vendarle zmogli dovolj moči za zanesljivo zmago na Rogli.
Aleksander Jeršič
Foto: NS
Podlehnik m Ob robu letošnjega martinovanja
Haloško martinovanje v kleteh ohranja prvobitnost
V letošnje haloško martinovanje, ki se začenja danes in se bo z zadnjim dogodkom zaključilo 19. novembra, je vključenih preko 50 kmetij iz vseh petih občin.
Ena od novosti tokratnih martinovih tednov so balonarski dnevi na Ptujski gori. Kot je na novinarski konferenci med drugim povedal Jernej Golc s podjetja Halo, ki je koordinator programa, bodo balonarji iz Velenja izvajali polete z baloni, obiskovalci si bodo lahko ogledali skoke padalcev z balonov, posebej čarobno pa zna biti balonarsko nočno osvetljevanje Ptujske gore, ki se bo zgodilo v soboto, 12. Novembra, po 17.uri.
„Program martinovanja z možnostjo nočitev se predstavlja in prodaja preko turističnih paketov skozi sistem Eventima v Ljubljani in na drugih prodajnih mestih. Sicer pa je za samo promocijo martinovanja na voljo zelo malo sredstev, ki jih donirajo vključene občine; letos je tako tega denarja za okoli 1500 evrov in je bil porabljen tudi za tisk programske zloženke, ki je bila dostavljena številnim gospodinjstvom. Za pravo reklamo, ki bi bila po-
Jernej Golc, Marko Maučič, Tanja Leskovar, Zdenka Golub in Marjan Selinšek so na novinarski konferenci podrobno predstavili celoten program letošnjega martinovanja v šestih haloških občinah.
Možnost privatne nastanitve zunaj študentskega kampusa
skrbi za družabno življenje študentov. Da niso samo obremenjeni s študijem, pač pa se tudi zabavajo. Tako obstajajo raznorazna športna društva, društvo, v katerem si skupine kuhajo in pripravljajo večerje, zbori, borilne veščine, filmarsko društvo, društvo Indijcev ... Glavni smisel teh je, da spoznaš po-
trebna in bi vključevala tudi osrednje nacionalne medije, bi potrebovali najmanj 15.000 evrov."
Bistvo haloškega martinovanja po Golčevih besedah ostaja v pristnem okolju haloških gričev in tamkajšnjih starih kleteh, ki novembra na široko odpirajo vrata vsem obiskovalcem:"Nikakor ne moremo haloškega martinovanja stlačiti v dva dni rajanja in stojnične ponudbe vin pod velikim šotorom: „Haloško martinovanje ohranja svojo posebnost prav v tej avtohtonosti okolja in običajev, nikakor ne temelji in nikoli ne bo temeljilo na nekem masovno obiskanem dogodku. Namenjeno je manjšim družbam, ki uživajo v naravnih lepotah krajine in dobrih vinih, postreženih tam, kjer so pridelana in v kleteh, kjer so donegovana. Pušlšanki in odprta vrata kleti so tako hkrati priložnost za druženje ljudi, vzgajanje kulture pitja, pokušino domačih dobrot in vin domačih vinarjev, ki se na takšen način
promovirajo ter lahko na teh srečanjih spoznajo nove poslovne partnerje in spletejo tudi nove poslovne vezi."
V prihodnjem letu se bosta v martinov program Haloz zelo verjetno vključili še občini na skrajnem zahodu haloškega gričevja, Makole in Poljča-ne: „Čeprav občini spadata v drugo Upravno enoto, sta del Haloz in je zato povsem smiselno, da so tudi njihovi vinogradniki in vinarji del ponudbe in skupnega martinovanja," je še napovedal Golc.
Projekt skupnega haloškega marti-novanja je zaživel pred dvema letoma, po izvedenih anketah med gosti in sodelujočimi v programski ponudbi, se obisk počasi in zmerno povečuje, čeprav navala večtisočglave množice ne pričakujejo niti v prihodnosti, prav vsi gostje pa so po obisku iz Haloz odšli zelo zadovoljni ali navdušeni nad doživetim.
SM
Matic Hriberšek • Študij v Veliki Britaniji (3. del)
Spoznal sem študentski kampus
Let ni bil nič posebnega. Osebno so mi pri letih zmerom najbolj vznemirljivi vzleti in pristanki; vse vmes je samo dolgčas. Tako sem pristal na letališču v Nottinghamu. Na voziček sem naložil vso svojo prtljago in zunaj poiskal taksi.
V sobo sem prišel šele okoli enih zjutraj. Na hitro sem razpakiral, si pripravil posteljo, se stuširal po napornem dnevu in tako naprej. Precej izmučen sem nato zaspal, saj so me ob devetih že čakale nekatere aktivnosti. Namreč ves prvi teden je posvečen brucem, tako da se v tem tednu opravi potrebna registracija z univerzo, z zdravstvenim zavarovanjem, ob prigrizku in pijači pa se predstavi program in nekateri profesorji. Poleg tega je prvi teden poln razno raznih dogodkov, saj so vsak večer organizirane različne zabave ter drugi dogodki. Ves teden poteka tudi neke vrste tržnica, kjer se na stojnicah predstavljajo vsa študentska društva pod okriljem študentske organizacije te univerze. Teh je naravnost ogromno, mislim da preko tristo, vendar je ogromno tudi študentov. Univerza v Nottinghamu jih namreč šteje več kot petdeset tisoč!
Kakorkoli, v tem tednu sem se včlanil v nekaj teh društev, kar moram priznati, se mi je zdelo precej prikupno. Skoraj nemogoče je namreč, da ne bi obstajalo vsaj eno društvo, v katerega bi se lahko včlanil. In tudi če je temu res tako, lahko z nekaj prijatelji ustanoviš svoje, in univerza te podpre. Glavni namen teh društev je, da se nekako po-
Foto: Matic Hriersek
Študentska nastanitev, ki jo ponuja univerza
Foto: Matic Hriberšek
Foto: Matic Hriberšek
Jezero na kampusu
dobno misleče ljudi, in da se počutiš čim bolje. To je nekakšen bežen oris družabnega življenja na univerzi, več pa še kdaj drugič.
Druga pomembna zadeva, ki me je navdušila, je kampus. Za tiste, ki ne veste, je to prostor, kjer je univerza. Naša univerza tako ni raztresena po vsem mestu, pač pa je mesto Nottingham kakšnih deset kilometrov vstran, univerza pa se razteza nad njim. Na tem prostoru so tako skoncentrirane vse zgradbe univerze, vse predavalnice, knjižnice, avditoriji, raziskovalni centri, bari, restavracije, trgovine, majhno gledališče in študentski domovi. V bistvu je kot nekakšno mesto v malem.
Kar me je pri tem najbolj navdušilo, je dostopnost, saj se med predavanji ne rabim poditi vse naokoli po mestu, ter predvsem zelenost kampusa. Vsepovsod okrog je namreč trava in vse polno dreves. Imamo celo svoje jezero. Pred vsako zgradbo je travnik, vsepovsod so zelene površine, najbolje pri tem pa je, da nikogar ne moti, če hodiš po travi. Vsi se sprehajajo po teh travnikih, vsi sedijo na travi, ob sončnih dneh se tudi sončijo in tako pač je. Nihče »ne teži". Po travnikih se sprehaja tudi veliko veveric, kosov, golobov in
gosk, a tudi te nikogar ne motijo. Vsi jih pustijo pri miru, živali pa pustijo pri miru njih. Podoben primer sem videl tudi v nekem parku, v katerega sem se odpravil čez vikend, saj so tam ljudje preprosto sedeli vse naokoli, vmes, le nekaj metrov vstran od njih, pa so se pasli jeleni in ovce. Spet, vsi so lepo živeli v simbiozi.
Pa nazaj na kampus ... Kar mi je všeč, je moderna arhitektura, ki se zliva s
staro, dejstvo, da je kampus zelo čist in urejen in da na njem najdeš praktično vse, kar potrebuješ. Veliko tudi uporabljamo študentsko izkaznico, s katero lahko vstopamo v knjižnico, ki je vključno z računalniško sobo odprta 24 ur na dan, v nekatere zgradbe in s katero lahko tudi plačuješ določene stvari v kampusu ...
Tako nekako izgleda kampus, več o življenju pa naslednji teden!
Novičke iz Term Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS f
Primusove vinske zgodbe v Grand Hotelu Primus
Petek, 4.11.2011, ob 20. uri v Klubu Gemina XIII
Od Triglava do Vardarja	Grand Hotel Primus £
Vinska klet Mastnak (Slovenija), Kutjevo (Hrvaška), Plantaže (Črna gora) in Skovin (Makedonija)
Vstopnina 18 €; za upokojence, dijake in člane skupine facebook Terme Ptuj: 15 €
Koncert svetovno znanega glasbenika Uroša Perica z Bluenote kvartetom	^
Po svetu je Uroš Perič poznan kot slovenski Ray Charles	Grand Hotel Primus £
Petek, 11.11.2011, ob 20. uri v Klubu Gemina XIII	**** £
Cena vstopnice znaša 15 €. Pohitite z nakupom vstopnici
Martinovanje z ansamblom Kompromis v Grand Hotelu Primus	g
Sobota, 12.11.2011, ob 19. uri v Klubu Gemina XIII	GrandH^Primus S
Cena »Martinove večerje« in zabave znaša 25 €.	**** £
Martinove jedi v Restavraciji Žila	. '>
Vsak dan od 5. do 13.11.2011.	/Kfclfe
GRAND HOTEL PRIMUS
Za vas organiziramo nepozabne dogodke (zaključke leta, obletnice, poroke). Pokličite nas za več dodatnih informacij. TERMALNI PARK
Ponudba meseca novembra (7.11.-30.11.)
Celodnevna karta za rekreacijo: 11,5 € /po osebi
Vstop od 9. do 11. ure (razen nedelje in prazniki)	Termalni Park
Družinska karta:
2 odrasla +1 otrok = 33 €, 2 odrasla + 2 otroka = 39 C, 2 odrasla + 3 otroci = 47 €.
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si,rezervacije@ferme-ptuj.si
Grand Hotel Primus jn
Foto: SM
Kuharski nasveti
Jagnjetina
Jagnjetina je pri nas še vedno manj pogosto meso, kljub temu da je meso tako nežno, da lahko skoraj vse kose pečemo, tudi pri popolnoma razviti živali. Jagnje je manjše od teleta in tudi od večine vrst svinjine, razen odojka. Jagnjeta pečemo velikokrat cele ali razkosane na večje kose. Največ jagnječjega mesa je na tržišču od dojenih jagnjet, zaklanih v starosti treh do šestih mesecev.
Okus mesa je odvisen od krme, zato je meso jagnjet iz gorskih pašnikov še posebej okusno. Izrazitejši okus imajo tudi starejše živali. Večina pečene jagnjetine ne pogrevamo, saj s tem zgubi tipičen okus ali celo dobi grenak okus. Grenki okus ima jagnjetina tudi, če ne popolnoma odstranimo zunanje kože. Po barvi je meso jagnjetine podobno teletini, vendar je nekoliko bolj vlažno in kosi so tanjši.
Jagnjetino lahko razdelimo na osem uporabnih delov, od katerih ima vsak posebne lastnosti pri kuhanju in ostali toplotni obdelavi. Med zelo uporabne in kvalitetne dele jagnjetine spada ledvični kos, ki ga velikokrat razrežemo na zarebrnice in vsebuje v zadnji četrtini tudi file. Ledvični kos lahko pečemo s kostmi ali brez. V Nemčiji včasih razrežejo hrbet na dvojne za-rebrnice, in tako pripravijo tradicionalno praznično pečenk, ki zajema še obe stegni.
Visoko cenjene jedi so tudi jagnječji oreški, ki jih zrežemo iz ledvičnega kosa ali hrbta brez kosti. Iz enega dobimo 6 do 8 oreškov. Oreške povežemo z vrvico, da ostanejo okrogle obli-
ke, jih po potrebi mariniramo v olju, tako kot goveji file in ro-stbief in nato spečemo v ponvi, na žaru, ter ponudimo z različnimi svetlimi in temnimi omakami. Jagnječja prsi pogosto nadevamo tako kot teletino. V tem primeru prav tako odstranimo kosti. Okusen kos jagnjetine je tudi pleče. Meso je marmori-rano in aromatično. Pleče brez kosti lahko nadevamo, zavijemo v rulado in spečemo. Vratnik uporabljamo za pripravo okusnih enolončnic, ragujev in juh.
Posebej priljubljen kos jagnjetine je stegno, ki ga pogosto pečemo kar s kostjo vred.
Od začimb se jagnjetina ujema z rožmarinom, timijanom, majaronom, poprom, vinom, čebulo, česnom, porom, korenjem, peteršiljem in krešo. Pri pripravi meso daje veliko svojega polnega okusa in skoraj nikoli ni pusto. V svetu so znane jedi iz jagnjetine: jagnječje stegno, ki ga pripravljajo z luščenim belim fižolom, tako da najprej meso rahlo opečejo in ga nato skupaj s čebulo, fižolom dušijo do mehkega. V Angliji pripravljajo jagnjetino pogosto z meto, tako stegno zraven soli, rožmarina, natrejo še z meto in ga nato spe-čejo ali metino omako pripravijo in ponudijo zraven.
Pleče lahko dušimo z veliko količino zelenjave, ki jo ob koncu zgostimo s kislo ali sladko smetano in moko. Pleče brez kosti lahko oblikujemo v večji zrezek, in ga nadevamo s poljubno kuhano zelenjavo, zavijemo v rulado, povežemo s kuhinjsko vrvico in pečemo na zelenjavni podlagi ali na narezani čebuli in tako dobimo omako. Zraven
Tačke in repki
Umivanje zobkov
Lastnica psičke Line, pasme jorkširski terier, sprašuje, kako naj navadi svojo psič-ko na vsakodnevno umivanje zob, saj je prebrala, da je ta pasma izredno nagnjena k boleznim zob in parodonto-zi. Psička je stara 4 leta in so ji pred letom že čistili zobni kamen. Sedaj ima ponovno močan zadah in zobe obložene z rjavim kamnom. Lastnico zanima, ali bi z ustrezno vsakodnevno ustno higieno in rednim ščetkanjem zob psički lahko pripomogli k temu, da ji ne bi bilo treba ponovno v narkozi čistiti zob, saj se tega lastnica močno boji.
Zaradi nabiranja zobnega kamna pri kužkih pride do vnetja dlesni, pojava žepkov v dlesnih,
Jagnječja pečenka
tako pripravljenih jedi je jagnje-tina primerna tudi za cvrtje. Meso poljubno paniramo in ga na hitro ocvremo.
Nadevano pleče ali stegno pripravimo tako, da olupimo eno čebulo in jo drobno narežemo ter prepražimo na olju, da rahlo porumeni, nato dodamo na kocke narezano papriko in olupljeni paradižnik, rahlo solimo, popramo in dodamo malo bazilike. Posebej zmešamo 20 dekagramov mletega mesa, dodamo 10 dag narezane slanine ali prekajene svinjine, 1 žličko parmezana, eno jajce, narezani peteršilj in dobro premešamo. Začinimo s soljo in poprom. Nadev premažemo po plečetu, ki ga oblikujemo v večji zrezek, zavijemo, povežemo s kuhinjsko nitko in na vroči maščobi z vseh strani opečemo. Meso damo v pekač, prelijemo s čebulo, papriko in paradižnikom, in v pečici pečemo pri 180°C, 45 minut do eno uro.
V tem času si lahko pripravite tudi obaro z gobami. Približno 3 do 4 gobe operemo, narežemo in jih na maslu rahlo spražimo. Posebej na maščobi spražimo eno čebulo, dodamo pol kilograma jagnječjega mesa, ki smo ga narezali na kocke, in pražimo tako dolgo, da meso spusti sok in sok izpari. Nato meso pomo-kamo, moko svetlo prepražimo in zalijemo s poljubno mesno juho ali vodo. Dodamo maja-
ron, peteršiljevo korenino, korenje, ki ga narežemo na kocke, in solimo, popramo ter dodamo še rožmarin. Ko je meso mehko dodamo posebej pražene gobe in izboljšamo okus s peterši-ljem.
Ragu iz jagnjetine pripravimo tako, da jagnjetino lahko narežemo na nekoliko večje kose, tako da posamezni kosi tehtajo 3 do 4 dekagrame, meso začinimo s soljo in jih rahlo poka-pljamo s temno sojino omako. Nato meso na vroči maščobi spečemo. Ko je meso do polovice pečeno, rahlo pomokamo in zalijemo z juho ali vodo. Duši-mo do mehkega. Preden ponudimo, omako izboljšamo s sojino omako, zraven pa ponudimo hladno omako iz kisle smetane in drobnjaka.
POLNJENA JAGNJETINA (pleče ali stegno)
Potrebujemo: 1 pleče, vejico rožmarina, vejico timijana, 6 dag slanine, 1 čebulo, peteršilj, ščep semen koromača ali mleti koromač, belo olje, 20-30 dag mletega mešanega mesa, 2 drobni jajci, 2-3 žlice drobtin, sol, poper, govejo juho.
Slanino narežemo na kocke in jo na hitro popražimo na olju, dodamo sesekljano čebulo, ko porumeni odstavimo. Ohlajeno dodamo mletemu mesu, dodamo še koromač, sesekljani peteršilj, jajce, drobtine, solimo in popramo. Nadev oblikujemo v debelejši svaljek, in ga položimo na pleče, ki smo ga oblikovali v veliki zrezek in začinili s soljo in poprom. Zavijemo v rulado, povežemo s kuhinjsko nitko. Na čisto rahlo vlažno krpo potresemo rožmarin, timijan in koromač. Meso povaljamo v mešanici pripravljenih začimb in ga damo peči ali ga skuhamo v 2 litrih goveje juhe.
Vlado Pignar
propada dlesni in posledično do razgaljenja zobnih korenin, kar vodi v parodontalno bolezen in izgubo zob. Nabiranje zobnega kamna lahko zelo omilimo oziroma upočasnimo z redno higieno ustne votline, uporabo zobne kreme in rednim ščetkanjem zob pri svojem kužku. Vse to pa je izvedljivo le, če smo bili vztrajni in začeli negovati zobe že pri malem kužku. Kasneje je skoraj nemogoče začeti umivanje zob, saj večina kužkov ne pusti, da jim brskamo po ustni votlini.
Sami smo lahko uspešni le pri odpravljanju zobnih oblog, ki se zelo hitro spremenijo v zobni kamen, tega pa lahko odstrani le veterinar, ki ima opremljeno zobno ambulanto. Zobni kamen se nikakor ne sme čistiti
Foto: E. Senear
mehanično z ročnim strgalom, saj tako pride do poškodb zobne sklenine. Zobje se čistijo z ultrazvočnim čistilcem, enakim kot pri ljudeh, le da je tu kuža v blagi narkozi, saj bi drugače veterinar lahko ostal brez prstov oziroma bi kužek doživel zelo slabo izkušnjo. Zelo pomembno je, da se po posegu zobki tudi spolirajo, saj le tako upočasnimo nastajanje novih oblog in kasneje kamna. Gnili in propadli zobje pa se izpulijo.
Stomatološki poseg ureditve ustne votline pri psu je izredno pomemben za samo zdravje in počutje psa. Jasno je, da močan zadah po gnilobi in temno rdeče in nabrekle dlesni pomenijo močno stimulacijo in oslabitev za imunski sistem živali, ki mora aktivirati obrambo proti vsiljivim bakterijam v ustni votlini. Starejši in manj odporni kužki, bolni kužki in tisti s slabotnim imunskim sistemom so zaradi neurejene in zanemarjene ustne votline večkrat bolni, zbolevajo za infekcijami zgornjih dihal, pljuč, srca, pogosto imajo ote-čene submandibularne bezgavke, pogosta so vročinska stanja, driske in še bi lahko našteval. Kužku v ambulanti pregledamo ustno votlino, razložimo lastni-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
ku stanje v ustni votlini in predlagamo zdravljenje. Pogosto je treba pred posegom čiščenja in ureditve zobovja opraviti rentgensko slikanje zobovja in predpisati antibiotik, da umirimo vnetje. Zaradi uporabe splošne anestezije pri posegu predhodno pogosto pregledamo kri živali in EKG srca.
Jorkširski terier je pasma, ki je res zelo dovzetna za parodontal-ne težave in nabiranje zobnega kamna. Pri marsikaterem kuž-ku je treba odstranjevati zobni kamen vsaj enkrat letno in istočasno izpuliti gnile in odmrle zobke. S pravočasno ureditvijo ustne votline bomo svojemu ljubljenčku izboljšali kvaliteto življenja, prihranili marsikatero bolečinsko in bolezensko stanje in mu omogočili močan imunski sistem, ki ga bo varoval pozno v starost. S svojo iskrivostjo in veseljem nam bo kazal hvaležnost in ne bodo nas motile neprijetne vonjave iz kužkovih ust. Skrbi glede narkoze in samega posega, ki jih navaja lastnica psičke, pa so povsem odveč, svetujem ji obisk v ambulanti, kjer ji bomo vse razložili in se pomenili. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Obnove vinogradov v letu 2011/2012
Tudi v tem letu je možno pridobiti finančna sredstva za obnovo vinogradov oziroma povečanje površin z vinogradi.
Vinogradniki, ki nameravate v sadilni sezoni 2011/12 obnoviti vinograd, morate najprej pridobiti dovoljenje za obnovo, ki ga izda upravna enota. Če je predvidena obnova večja od 0,2 ha, upravna enota izda dovoljenje za obnovo vinograda le, če je predvidena obnova v skladu z mnenjem Kmetijske svetovalne službe. V praksi to pomeni, da mora vinogradnik najprej na upravno enoto, kjer vriše GERK vinograda v obnovi. Če je površina GERK večja od 0,2 ha, se mora zglasiti tudi na Kmetijski svetovalni službi, kjer pridobi mnenje za obnovo omenjenega vinograda.
Podporo za prestrukturiranje vinogradov lahko uveljavljajo pridelovalci, ki:
-	obnavljajo najmanj 0,1 ha strnjene površine,
-	obdelujejo skupaj s površino, ki je predmet obnove, najmanj 0,85 ha vinogradov oziroma 0,6 ha vinogradov na območju vinorodnih okolišev Kras, Dolenjska, Bela krajina in Prekmurje ter vinorodnega podokoliša Haloze,
-	imajo za to obnovo izdano dovoljenje upravne enote.
Če krčite star vinograd in ga ponovno obnavljate, mora biti star najmanj 10 let.
Vlogo morajo oddati na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja do 15. decembra 2011.
Vlogo za podporo se vloži na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, med 1. oktobrom in 15. decembrom v vinskem letu, v katerem se obnova začne izvajati.
Za pridobitev podpore je potrebno med 1. aprilom in 15. junijem v vinskem letu vložitve vloge za podporo na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, poslati izjavo o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje.
Če ob oddaji izjave o uveljavljanju podpore prestrukturiranje še ni zaključeno, je treba izjavi priložiti tudi dokazilo o pologu varščine v višini predvidene podpore, ki se pridelovalcu vrne po zaključenem prestrukturiranju (obnovo je treba zaključiti najpozneje v dveh letih po prejemu podpore).
Pomembno je, da se v vlogi za podporo navede površina, na kateri bo dejansko izvedena obnova. Če je dejansko obnovljena površina za več kot 50% manjša od navedene v vlogi, pridelovalec ni upravičen do podpore.
Po prejemu izjave o uveljavljanju podpore ARSKTRP opravi ogled prestrukturirane površine, kar je osnova za izplačilo podpore. O času ogleda ARSKTRP obvesti pridelovalca (pisno ali po telefonu).
Pri ogledu mora biti prisotna oseba, ki je oddala vlogo za podporo, oziroma oseba, ki jo pridelovalec za to pisno pooblasti.
Pridelovalci, ki prejmejo podporo za prestrukturiranje, so dolžni v naslednjih treh letih po prejemu podpore vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.
Tudi tisti, ki so letos spomladi obnovili vinograd, pa v lanskem letu niso oddali vloge za podporo za prestrukturiranje, lahko podporo uveljavljajo »za nazaj«. Vlogo lahko oddajo prav tako do 15. 12. 2011, seveda če izpolnjujejo prej navedene zahteve.
Vinogradniki lahko uveljavljajo tudi podporo za zamenjavo sort s precepljanjem. Osnovni pogoji so enaki kot pri obnovi vinograda, v poštev pridejo vinogradi, stari od 5 do 15 let, kar pomeni, da so bili posajeni od pomladi 1997 do pomladi 2007. Uporabljeni cepiči morajo biti ustrezno »opremljeni« - kupljeni cepiči morajo imeti etiketo in potni list; lastni cepiči pa zapisnik o pregledu strokovnjakov Kmetijskega inštituta Slovenije (certificirani cepiči) oziroma Fitosanitarne uprave Republike Slovenije (standardni cepiči).
Rok za zasaditev vinograda oziroma izvedeno preceplja-nje je 15. junij 2012.
Edvard Jug, ing. kmet., KGZS Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba Slovenska Bistrica
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Krvodajalci
22. september: Stanko Lenart, Nova vas 72; Janez Škerjanec, Tibolci 19; Janez Golob, Kicar 140 c; Simona Majerič, Selska 6; Majda Jurgec, Cirkulane 81; Zdenka Druzovič, Krčevina pri Vurbergu; Milan Železnik, Ko-čice 67; Andrej Plohl, Draženci 21; Danijel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Nejc Kozel, Kicar 11; Silva Kokot, Cirkulane 8 a; Damir Lenart, Podvinci 126 c; Marjana Rodošek, Sedlašek 112; Nejc Lebar, Praprotnikova ul. 5; Branko Leben, Kukava 74 a; Milan Prapotnik, CDM 17; Andrej Vogrinec, Markovci 33 a; Miran Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Ivan Grahel, Krčevina pri Vurbergu; Stanko Tobijas, Mo-škanjci 70; Nada Mlinarič Gregor, Flegeričeva 2; Ivan Šegula, Juršinci 48; Renato Petrovič, Hrastovec 61; Branko Majerič, Selska c. 6; Franc Kump, Sen-čak 11; Branko Lenart, Maistrova 24; Stanislav Zagoršek, Bukovci 72; Niko Mesarič, Stari Grad 39; Silvo Koren, C. talcev 33, Rače.
4. oktober: Irena Kace, Stra-mec 20 a; Franc Stojnšek, Nadole 12; Anton Butolen, Žetale 42; Elizabeta Petrovič, Moškanj-ci 53 a; Frančiška Hajšek, Koči-ce 5; Andrej Štajnberger, Žetale 60; Izidor Štajnberger, Žetale 94; Ivan Petek, Žabja k 54; Marko Florjanič, Strelci 9; Mitja Pernek, Kozminci 9 a; Milan Mi-količ, Čermožiše 63; Franc Ljubša, Potrčeva cesta 50 a, Ptuj; Simona Vogrinec, Čermožiše 44; Srečko Rampre, Čermožiše 39; Dejan Bele, Dobrina 4; Vida Pre-volšek, Čermožiše 61; Mihaela Strelec, Belšakova 61, Ptuj; Mitja Safošnik, Zgornje Jablane 6; Irena Vodušek, Čermožiše 45; Magdalena Fišer, Čermožiše 77 a; Marija Skok, Žetale 49; Branko Pernat, Lovrenc na Dr. polju; Ivan Skok, Žetale 49; Boštjan Bedenik, Čermožiše 78; Rok Vodušek, Čermožiše 45; Marjan Horvat, Krčevina pri Ptuju 72; Jožef Vogrinc, Žetale 24 b; Viktor Jus, Žetale 74; Anja Petek, Gori-šnica 154; Stanko Pulko, Žetale 52; Brigita Stojnšek, Nadole 12; Jerica Ros, Kočice 36, Žetale; Branka Hajšek, Kočice 5; Anton Hajšek, Kočice 5; Damir Šol-man, Čermožiše 45 d; Boštjan Horvat, Žetale 23 a. 6. oktober: Mitja Novak, Vel. Brebrovnik 44; Silvestra Mari-nič, Sodinci 59; Zvonko Marinič, Sodinci 59 a; Marija Štebih, Rucmanci 9 a; Jožef Škvorc, Breg 1; Franc Vindiš, Soviče 18; Katja Mihelak, Črmlja 4; Alenka Bezjak, Gajevci 26; Srečko Roškar, Biš 53; Danica Maglica, Prepolje 87; Andrej Vrabl, Placar 57; Drago Dobnik, Kungota 40; Irena Mertuk, Kopališka 14, Maribor; Bogdan Potočnik, Spodnje Jablane 5; Marija Lesjak, Miklavž na Dravskem polju; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Janez Korent, Črmlja 20; Marija Jakolič, Rabelčja vas 38; Irena Rola, Črmlja 12 a; Matjaž Ribič, Zagrebška cesta 75 a, Ptuj; Wi-oleta Junger, Gradišča 28 b; Tamara Trinkaus, Bišečki Vrh 41; Zdenka Cebe, Ptujska 65; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16; Tatjana Trinkaus, Bišečki Vrh 41; Lidija Potočnik, Spodnje Jablane 5; Dušan Pšajd, Bišečki Vrh 16; Franc Janžekovič, Slomi 7 a; Peter Fras, Pivkova ul. 9 a, Ptuj; Marjetka Lašič, Kvedrova ul. 4, Ptuj; Irena Korent, Črmlja 20; Matjaž Princl, Podlože 39 a; Vladimir Zagoršek, Dornava 145: Daniel Vidovič, Loka 34; Branka Munda, Bodkovci 2 a; Branko Eržen, Vičava 120; Liljana Širov-nik, Lancova vas 31 a.
Prejeli smo
Ankete. Ankete?
Duševno zdravje
Komu verjeti pri javno-mnenjskih anketah? Nikomur! Vse so prirejene za potrebe naročnikov! Zavajajo nas!
Kako je mogoče, da je po mnenju anketirancev neka stranka vodeča, hkrati pa nima niti enega predstavnika na prvih mestih priljubljenosti, njen opevani vodja, skoraj mesija, pa je šele na 17. mestu priljubljenosti??? Tu je nekaj nelogičnega!
Kako se vodi anketa? Opisal bom svoj dogodek.
Oglasil se je ženski glas in povedal ime in podjetje, ki vodi anketo. Na vprašanje, ali bom odgovarjal, sem potrdil in vprašal, o čem
bo anketa. Povedala je, da o lokalnih politikih - kandidatih za decembrske
volitve. Opozoril sem jo, da ne morem dati izjave, saj še nobena kandidatna lista ni objavljena. Tako sva končala anketo.
Kako so odgovarjali drugi, ki so nasedli voditeljici ankete, si lahko mislim!
Nastop je zavajajoč, saj me je najverjetneje mislila napeljati na izjavo o "znanih" bodočih staro-novih voditeljih, rešiteljih ... !
Sicer pa stari pregovor pravi: Volk lahko zamenja kožuh, ne pa narave! Nihče ne menja ustaljenega stališča čez noč!
Sicer pa, kdo garantira,
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Aktualno v Podravju. Rubrika o najbolj aktualnih temah. Od ponedeljka do petka ob 13.45.
kako bodo morebitni moji odgovori zabeleženi, če ni po volji naročnika ankete? Jih bodo priredili? Verjetno, sicer ne bi bil izid ankete, kot je naveden na začetku tega pisanja.
Naročnika ankete je treba zadovoljiti. Ker zaenkrat volimo še vedno in povrhu indirektno stranko, mora stranka - naročnik dobiti pozitiven rezultat in tako prepričati neuke in tiste, ki jih politika ne zanima, naj volijo tistega/tisto stranko, ki jo podpira največ anketirancev!
Anketam raziskav javnega mišljenja ne smemo verjeti, ampak je nujno, da se vsak odloči po svoji pameti in ne "po nasvetih" plačanih napeljevalcev.
Vsekakor pa je nujno voliti. Glas pa dati temu, ki je že nekaj naredil in ne samo jezikom! Stare politike, ki imajo več kot dva mandata, pa pošljite v pokoj! Imeli bodo večjo pokojnino za sedenje kot večina drugih za delo! Zato vsi na volitve - za spremembe!
Vladimir Kužnik
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (32.)
Igra življenja
»Večina ljudi misli, daje življenje bitka. Toda življenje ni bitka, ampak igra. Vendar je to igra, ki je ne moremo uspešno igrati brez poznavanja določenih pravil,« je napisala ameriška umetnica Florence Scovel Shinn, ki je na začetku 20. stoletja delovala kot uspešna avtorica metafizičnih del s področja samorazvoja. Smisel življenja je, da človek jasno vidi dobro in da izbriše vse slike zla v sebi. Zelo uspešen mož je to dosegel tako, da je iz svoje zavesti izkoreninil strah.
FLORENCE S. SHINN
Rodila se je leta 1871 v New Jerseyju. V Philadelphiji je obiskovala Pensilvanijsko akademijo lepih umetnosti, kjer je spoznala svojega bodočega moža Everetta Shinna (1876-1953). Po poroki sta se preselila v New York, kjer je Everett odprl gledališče in napisal tri drame, v katerih Florence igra glavno vlogo. Nato je pričela ilustrirati knjige za otroke. Leta 1912 se je po 40. letih zakona ločila od Everetta.
Svojo najbolj znano knjigo Igra življenja in kako jo igrati (prevedena v slovenščino) je izdala v samozaložbi leta 1925. Naslednje delo z naslovom Tvoj svet je tvoja palica je izšlo leta 1928. Knjiga Skrivna vrata do uspeha (prevedena v slovenščino) je bila natisnjena nekaj mesecev pred njeno smrtjo leta 1940. Po
njeni smrti pa so leta 1945 izdali še delo Moč izgovorjene besede.
Njene knjige so relativno kratke, vendar poglobljene in izvirne. V njih na neponovljiv način prepleta citate iz Biblije s praktičnimi primeri iz življenja. Florence je pripadala gibanju Nova misel, ki je izviralo iz zgodnjega 19. stoletja. Promovirali so naslednje ideje, ki še danes tvorijo temelj new ageja ali nove dobe: 1. »Neskončna inteligenca« ali »Bog« je izvor vsega in je vsepriso-tna, 2. duhovnost je prava resničnost, 3. človek je božanski po svoji naravi, 4. božansko »uglašena« misel je pozitivna moč za stvaritev dobrega, 5. vse bolezni so mentalne narave in 6. pravilno mišljenje ima zdravilni učinek. KAKO IGRATI VELIKO IGRO
Jezus Kristus je učil veliko igro dajanja in prejemanja. Dejal je da to, kar bomo posejali, bomo tudi poželi. Človeku se povrne vse, kar reče, misli, ali naredi. Če daje sovraštvo, bo prejel sovraštvo, če daje ljubezen, bo prejel ljubezen, če laže, bodo lagali tudi njemu, če goljufa druge, bo sam ogoljufan. To je zakon privlačnosti, ki pravi, da enako privlači enako. Kar dajemo, to bomo tudi prejeli. To pomeni, da vse kar si človek zamisli, se prej ali slej uresniči. Pri tem je izrednega pomena sposobnost predstave ali vizualizacije. Človek, ki
svojo vizualizacijo izuri tako, da si zmeraj zamišlja samo dobro, prinese v svoje življenje vse pravične želje svojega srca: zdravje, bogastvo, ljubezen, prijatelje, popolno uresničenje sebe in najvišjih idealov. To dosežemo z razumevanjem svojega duha. Potrebno je izuriti lastno domišljijo. Grki so rekli: »Spoznaj se!«
Florence Shinn loči tri predele duha:podzavest, zavest in nadzavest. V podzavesti vidi preprosto moč brez usmeritve, kakor para ali elektrika, ki naredi, kar ji je ukazano, nima pa induktivne moči. Karkoli človek globoko občuti, ali si jasno zamisli, si vtisne v podzavest in se uresniči do najmanjše podrobnosti. Zavest imenuje umrljivi ali telesni duh. Zavest vidi življenje takšno, kot se nam kaže. Vidi smrt, uničenje, revščino, bolezni in omejitve vseh vrst. Nadzavest je božji duh v človeku in je sfera najvišjih idej. Tukaj se nahaja popolni vzorec, božanski načrt za vsakogar.
Jezus Kristus je rekel: »Iščite najprej Božje kraljestvo in vse vam bo navrženo.« Prav tako je povedal, da se Kraljestvo nahaja v človeku, kar pomeni, da gre za stanje duha. Kraljestvo je sfera pravih idej ali božanski vzorec.
Jezus je učil, da imajo človekove besede glavno vlogo v igri življenja. »Vaše besede vas bodo opravičile in vaše besede vas bodo pogubile.« Človek, ki se zaveda moči besede, posta-
Tuji jezik že v vrtcu?
Zadnje čase se precej govori o tem, da naj bi se naši otroci učili tujega jezika čimbolj zgodaj. Valerija je mlada mamica in jo zanima, kdaj je za otroka najprimerneje, da se začne učiti tujega jezika. Je to res najbolje že v vrtcu?
Res je, znanstvene raziskave s tega področja so pokazale, da je najboljša doba za začetek neprekinjenega učenja tujega jezika med 4. in 8. letom, najintenzivnejši napredek pa lahko pričakujemo v 8., 9. in 10. letu starosti.
In zakaj 4. leto starosti? Zato ker je potreba po govorjenju najbolj izražena pri 4-letnih otrocih, ta pa je najmočnejši generator učenja jezikov. 4-letni otroci namreč ne dojemajo jezika kot učenje, temveč kot sredstvo, s katerim se lahko izživljajo in razvijajo svoje govorne sposobnosti, in tako lahko njihovo navdušenje nad izražanjem in novimi besedami, izrabimo za začetek učenja novega jezika.
Naši najmlajši učenje dojemajo kot pot k spoznavanju življenja in svoje okolice, učenja kot takega se ne zavedajo, zanje je le sredstvo, da dosežejo to kar želijo in potešijo svojo radovednost. Otrok se ne zaveda, da se uči tujega jezika, in to tudi ni njegov cilj. Zato otroku v najzgodnejši stopnji poučevanja jezika, ponudimo učenje kot način za doseganje uspehov pri igri, spoznavanje življenja in poimenovanje drugih stvari v tujem jeziku.
Pa še nekaj je pomembno. Mali otroci se tujega jezika naučijo intuitivno, ne, da bi se spraševali o pomenu besed. Pet in 6-letni otroci se ne ustavljajo ob besedah, ki jih ne razumejo, temveč iz znanih besed, skušajo razumeti pomen in se tako naučijo tudi razmišljati v tujem jeziku in tako izredno hitro osvajajo nov jezik.
Pa še to, nič ne moti razvoja materinega jezika, tudi učenje dveh tujih jezikov ne.
Zato priporočam Valeriji, da naj vključi svojega otroka v vrtec, v katerem mu je od tretjega leta starosti omogočeno učenje vsaj enega, če ne dveh tujih jezikov, in tako se bo razvil ne le v zdravo osebnost, temveč bo tudi lahko v polnosti razvil svoje potenciale v našem globalnem svetu.
Mag. Bojan Šinko
ne v pogovorih zelo previden. Če opazuje reakcije na svoje besede, ve, da se ne vračajo brez uspeha. Mnogi ljudje so zaradi nepravilnih besed v svoje življenje prinesli pogubo.
Človek doseže materializaci-jo stvari in dogodkov v življenju z željo, vero, ali izgovorjeno besedo. Jezus je dal jasno vedeti, da mora človek sam narediti prvi korak. »Prosite in boste prejeli, iščite in boste našli; trkajte in odprlo se vam bo.« Vesolje, brezmejna inteligenca, Bog, je vedno pripravljen izpolniti človekove najmanjše ali največje zahteve. Vendar pa človek lahko dobi samo tisto, kar verjame, da bo dobil, kar si predstavlja (vizualizira), da bo imel. Sinovom Izraela je bilo rečeno, da bo njihova vsa zemlja, ki jo vidijo okrog sebe. To drži za vsakogar. Dobimo lahko samo tisto, kar obsega naše mentalno videnje.
Jezus Kristus je rekel: »Ne upirajte se zlu«, ker je vedel, da zla ni. Torej ni ničesar, čemur bi se lahko upirali. Zlo se je rodilo iz človekove nečimrne domišljije, ali vere v dve moči, dobro in slabo. Zgodba o Adamu in Evi pravi, da sta jedla z drevesa iluzij in videla namesto ene same moči (Boga), dve moči. Zlo je zato napačen, nepravi, po človeku ustvarjeni zakon, ki ga je postavila psiha ali speča duša. Speča duša je človekova zavest, ki jo je uročila ljudska vera v greh, bolezen, smrt. Vse to so zemeljske ali minljive misli. Te iluzije se odražajo tudi v človeških dejanjih in na telesu. Bolnik je razmišljal o bolezni in jo s tem pritegnil, revež si je zamišljal revščino, bogataš pa blagostanje. Negativne misli se
ne morejo dotakniti človeka, ki je usmerjen na pozitivno mišljenje in se k sočloveku obrača z dobrohotnostjo. »Blagoslavljajte sovražnika in odvzeli mu boste orožje!« Njegove puščice se bodo spremenile v blagoslov.
Največji oviri pri izpolnitvi prošnje ali želje sta dvom in strah. »O, vi, maloverni!« je vzkliknil Kristus. S trdno vero je Peter celo hodil po vodi. Ko pa je podvomil, je skoraj utonil. Zato je treba neomajno verjeti. Negativne misli so nasprotnikova vojska, ki jo je treba pognati v beg. Zaradi tega je najtemneje pred zoro, najbolj brezupno, tik preden pride uspeh.
Vsak človek se mora uvesti v ljubezen. »Nova zapoved, ki vam jo dam, je: Ljubite drug drugega!« Ljubezen je vesoljni pojav, ki človeku odpre svet čudežnega, svet nove dimenzije. Resnična ljubezen je nesebična in ne pozna strahu. Izliva se na predmet svoje naklonjenosti, ne da bi pričakovala povračilo. Njena sreča je dajanje. Ljubezen je uresničenje Boga, zato je najmočnejša privlačna sila v vesolju.
Božanski načrt zahteva, da mora vsak posameznik, brez izjeme, doseči popolno uresničenje samega sebe in obvladati veliko igro. Naučiti se mora obvladovati lastne misli, jih oplemenitit z ljubeznijo in tako postati oblikovalec lastnega življenja. S tem postane božanski soustvarjalec velike simfonije vesolja, ki se širi v neskončnost in ji pravimo Življenje.
Nadaljevanje prihodnjič
Glasbeni kotiček
Parni valjak z novim albumom
Parni valjak se je po izjemni, skoraj 35-letni karieri vrnil v stare tirnice na veselje mnogih, ki jim je ta glasbeni kolektiv zaznamoval mladost.
Njihove skladbe dobro poznajo tudi mlajše generacije, saj je 16 studijskih albumov, šest koncertnih albumov, dva albuma singlov in
pet kompilacij zasedbi prineslo poseben status v glasbeni zgodovini na območju nekdanje Jugoslavije.
Legendarna zasedba je
Slo glasbene novice
Kot kaže, je Koreja skupini Katrinas usojena, saj je v tej deželi že izšla njihova zgoščenka Na prepihu sanj. Tokrat pa sta bili Sanja in Katarina s petčlansko accapella zasedbo BIT povabljeni na koncertno turnejo. Dekleti pravita, da je bilo to izjemno doživetje. Nastopali so v največjih koncertnih dvoranah v Seulu, Daeguju in GyongJuju, organizacija je bila vrhunska, občinstvo pa nad pričakovanji. Publika je bila popolnoma navdušena nad njihovim repertoarjem, ki zajema slovenske popevke, tuje pop uspešnice, latino glasbo in džezovske standarde v vokalni izvedbi. Še posebej je »zažgala« priredba korejske pop uspešnice, ki jo je Sanja odpela v korejščini, občinstvo pa je bilo popolnoma navdušeno.
-k-k-k
Pevka Dasha, ki se je predstavila kot solistka s skladbo V prelepi Ljubljani, je te dni v snemalnem studiu, kjer pripravlja novi singel. Pretekli petek pa je uspešno nastopila kot spremljevalna vokalistka na velikem koncertu zasedbe Plavi orkestar v velenjski Rdeči dvorani.
•k-k-k
Omar Naber se ponovno potepa v Londonu. »Mesta se nikakor ne morem nagledati ali naveličati. Vsak dan je kaj novega, zato obisk britanske prestolnice lepo priporočam vsakemu, ki je željan nepredvidljivih avantur,« pravi pevec in dodaja, da je tudi sam odkril nekaj lokalov oziroma klubov, kjer vsak teden potekajo open mic festivali, in kolikor mu čas dopušča, se jih z veseljem udeležuje.
MZ
11 r
DJ" 10 ^A
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. Predlogi za november
1.	SgMpias - Novo srce
2.	Neisha'&Tokac - Najin ples 3. Klinči & Partyzani - Lepa pesem
4. Eli - Kam greš 5. Murat & Jose - Zdaj vem 6. Flirrt & Tinkara Kovač - Klovn
7.	Anja Baš - S tabo
8.	Kingston - A la la li
9.	Alenka Godec - Ti si moja roža
10.	Julija Kramar - Barka iz perja
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
lani s tremi velikimi razprodanimi koncerti v Sloveniji dokazala, da je tudi pri nas po vseh letih še vedno izjemno priljubljena. In že takrat so člani skupine obljubili nov studijski album.
Aki, Hus in ekipa so izpolnili obljubo in pripravili material, ki ga bodo predstavili na velikem koncertu 17. decembra letos v ljubljanskih Stožicah. Tako kot lanskoletni koncertni spektakli bo tudi tokratna glasbena poslastica organizirana pod okriljem agencije Reflektor-Music.
Novo glasbeno ustvarjanje benda, ki tako kot nekoč tudi danes navdušuje staro in mlado, sta napovedala že singla Nakon svih godina in Aleluja - ja još vjerujem u nas. Prihajajoči album so Parni valjak naslovili Stvarno nestvarno. V Sloveniji bodo na čelu s prepoznav-
Foto: multimedia
Legendarni Parni valjak
nim frontmenom Akijem in avtorjem večine njihovih uspešnic Husom oboževalce razveselili z edinim koncertom v Stožicah in pripravili nepozaben spek-
takel. Odlične produkcije je občinstvu pri tej zasedbi že dobro vajeno, tokrat pa bo v akustično prenovljeni sto-žiški dvorani koncert zagotovo spet nekaj posebnega.
Repertoar bo obsegal kar tri ure nepozabnih starih hitov ter eksluzivno predstavitev novih skladb.
MZ
Filmski kotiček
Trije mušketirji
Vsebina:
Mladega podeželskega po-biča D'Artagnana njegov oče, nekdanji mušketir, nauči vrhunskega mečevanja, zato se fant poda v svetli Pariz, da bi tudi sam postal mušketir. Preveč zaverovan v svoje sposobnosti mečevanja ošabno vrti jezik kot namazan, zato si takoj nakoplje sovražnike: najprej stotnika garde kardinala Richelieuja, nato pa še tri neznance po imenu Athos, Aramis in Portos. Ko slednje tri izzove na dvoboj na istem mestu ob približno istem času, jih vse štiri napade kardinalova garda. Fantje potegnejo meče, jih na vsesplošno veselje meščanov namlatijo, nakar popihajo popivat. Klapa je rojena, toda njihove težave se šele dobro začenjajo, saj se med Francijo in Anglijo plete vojna, vohuni obeh se potijo od dela, obe strani pa
kopičita novo vrsto orožja, leteče ladje ...
Trije mušketirji so tipičen matinejski film, kakršne so nekoč vrteli ob sobotah in nedeljah popoldan v lokalnem socialističnem kinu z razpadajočimi lesenimi sedeži. Režiser Paul W. S. Anderson ostaja zvest svojemu načelu, da mojstrsko poskrbi za odlično kamero, vrhunsko tehnično izpiljenost, prelepe akcijske prizore, izjemno koreografijo in tekoče gledanje, saj slabi dve uri mineta v hipu. Še vedno pa neguje vse svoje slabe plati, zlasti tiste sce-naristične. Njegov pristop k izvirnemu materialu je tako rekoč slaboumen, če ne že celo žaljiv. Kar je bilo
v prejšnjih njegovih filmih, ki so povečini temeljile na računalniških igrah, še sprejemljivo, tokrat pa je Dumasov roman vzel le kot navdih, nato pa ga razmesa-ril in iz njega naredil to, kar sicer počne najbolje: računalniško igro. Elementov steampunka ni dodal le kot morebitno zanimivost, ampak je to kar osnova filma.
A ker vsebinsko praznino pri njem že pričakujemo, mu tega niti ne gre toliko zameriti. Večji problem je v igralcih, zlasti v Chri-stopherju Waltzu, ki je v Tarantinovih Neslavnih barabah odlično odigral ne-gativca, tole pa je že njegov drugi film, kjer se zdi, da fant med igranjem kar spi. Karizma njegova slavne vloge je do danes že izbledela, zato kislo ugotavljamo, da v Treh mušketirjih negativca bolje odigra celo Orlando
Bloom, kar bi za Waltza moral biti znak za preplah. Poleg šibkega scenarija, v katerem so najboljši deli tisti, ki so prepisani iz prejšnjih različic filmov, trpi tudi zgodba, saj nima zadovoljivega konca. Pravzaprav se v filmu ne zgodi nič, razen nekaj zanimive topovske akcije z zračnimi ladjami visoko med oblaki. Film je več kot očitno zastavljen kot prvi del franšize, ki upa, da bo postala nekaj podobnega kot Pirati s Karibov, zato morda ne preseneča, da je funkcija filma le v predstavitvi glavnih akterjev in gradnje zapleta, medtem ko razplet umanjka. Kakorkoli že, če bo franšiza finančno dovolj uspela, da bo dobila drugi del, bo potrebno zanj napisati veliko boljši scenarij kot tokrat.
Matej Frece
The Three Musketeers Igrajo: Milla Jovovich, Orlando Bloom, Christoph Waltz, Ray Stevenson, Logan Lerman, Juno Temple, Luke Evans, Mads Mikkelsen, Til Schweiger Scenarij: Alex Litvak in Andrew Davies po romanu Alexandra Dumasa Režija: Paul W. S. Anderson Žanr: akcijska pustolovščina Dolžina: 110 minut Leto: 2011 Država: ZDA
IZDELEK PREDPREDE-NJA
RADIOTELEFON
BIVŠI NOGOMETAŠ SPREČO
ODRASEL SAMEC GOVEDA
KORUZNI STORŽ
NAŠ HOKEJIST (ŽIGA)
MAJSKI HROŠČEK
LIČINKA KONJSKEGA ZOLJA
VID BELEC
REŠITEV (STAR.)
BARIJ
SKRBNOST, VNEMA
ONDREJ NEPALA
RELIST (GORAN)
ALENKA KEJŽAR
LIČILO ZA NOHTE
IZUMRLI PRARAK
5. MESEC V LETU
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (RICHARD)
NEKDANJI
ZASTOPNIK DRUŠTVA
SEVEROVZHOD
ARHITEKT (LASZLO)
SILVA RAZLAG
MERILNIK ZRAČNOSTI TAL
DEŽELA
(STAR.)
MODEL FORDA
KLIN Z UŠESOM
RAFKO IRGOLIČ
KAVTICNIK
NOG. SODNIK (MARKUS)
PREBIVALKA NEPALA
AM. KOLESAR (GREG)
VARJENI ŠIV
JAPONSKA IGRALKA
IGRALKA STARK
CHAPLINOVA ŽENA
VODJA MENIHOV
RUDI TROJNER
UGANKARSKI SLOVARČEK: BRATT = švedski pisatelj In dramatik (Bengt, 1937-), CRENNA = ameriški filmski Igralec (Richard, 1927-2003), KUNST = slovenska filozofinja In dramaturginja (Bojana, 1969-), MANEN = španski violinist In skladatelj (Juan, 1883-1972), MERK = nemški mednarodni nogometni sodnik FIFA (Markus, 1962-), OBERČ = slovenski voznik relija (Goran, 1984-), SKVARČA = slovenski hokejist (Žiga, 1985), TAKACS = madžarski arhitekt (Laszlo, 1880-1916).
■jedo 'vprns '>|eojqe>j 'euoo 'euuajo
'egjeA^s 'up ¡upi 'ei|A8iu '~|| 'oi» '>fia|/\| '»v 'eg 'ie| 'jba '|azap 'eiuajo '>uq 'iy 'i^op 'no 'u|P3 'e^edaN 'AS 'uojojpej 'd®jsojae 'elaidpajd 'sjapueu 'uejg 'uaue|/\| 'eAapo 'isun>| :ouAejopoA '3XNVZia>1 BI A31IS3M
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 5. november:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (po novitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
NEDELJA, 6. november:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do
24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
PONEDELJEK, 7. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podrav-ja. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
TOREK, 8. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali z Emilom Senčarjem. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice). SREDA, 9. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). ČETRTEK, 10. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja in Melodija meseca. 17.30 POROČILA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 11. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj o martinovanjih. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val).
Horoskop
OVEN
Sreča v ljubezni bo plod pravilnih odločitev. Skrbno boste preučili situacijo In si ustvarili svoje mnenje. Tkali boste nevidno nit diplomacije, ki vam bo koristila na delovnem mestu. Odprle se vam bodo nove poti, vendarle hitite počasi. Narava bo naravni eliksir mladosti.
Sn BIK
Fizična energija bo dobro skrita tujim očem. Vztrajnost lastnih načel va m bo v pomoč. Seveda se boste morali zadev lotili s pravega zornega kota. Pretirano vztrajanje se ne bo izplačalo! V vaše življenje bodo prihajali zelo zanimivi in nekoliko nenavadni ljudje. Ljubezen bo oaza sredi puščave.
DVOJČKA
Prijetno bo. Svežina vas bo čakala pri pogovorih in izmenjavi mnenj. Pomembno bo, da boste svojo energijo znali usmeriti in tako narediti prerez, kaj je za vas pomembno in kaj ne. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale. Ne pozabite si vzeti časa zase in za tisto, kar vas veseli.
RAK
Simbolika tedna bodo intuitivni prebliski. Odgovorno boste stopili naprej po svoji poti. V veliki meri vas bo spremljala drznost. V ljubezni bo potrebno pogledati na zadeve s svetle plati. Tiste reči, ki jih ne boste mogli povedati glasno, si pač zapišite. Pričakovati je literarne izzive.
LEV
ij Narava bo vaša zaupnica in vir navdiha. Spremljala vas bo tudi sreča. Romantično bo na področju ljubezni in ujeli se boste v val strasti. Odkriti bo treba, kaj bi lahko še spremenili. Nekaj več ustvarjalnosti in aktivnosti se bo pričakovalo v povezavi s službo.
DEVICA
Jesenska narava bo za vas čas preobrazbe. Mnogo zadev boste želeli spremeniti in jih postaviti na svoje mesto. Zelo dinamično se boste počutili doma in v krogu družine. Primerno vlogo bo imel tudi pogovor. Pričakovati je, da se bodo v osnovi zadeve odvijale v vašo korist.
TEHTNICA
Po zvezdnih namigih bo pred vami čas povečane ustvarjalnosti. Čustvena skladnost bo prinesla neko ravnovesje in umirjenost. Popaziti boste morali v komunikaciji in vedite, da beseda ni konj. Kocke usode bodo prinesle ugoden preobrat na delovnem mestu. Iz majhnega raste veliko.
ŠKORPIJON
Magnetična energija vam bo koristila. Napredovali boste postopoma, korak za korakom. Obdajali vas bodo različni ljudje in postopoma boste našli svojo izgubljeno moč. V ljubezni bo nekoliko več prilagajanja in nihanj. Pogovori bodo prinesli čarobne spremembe. Služba: zabavno bo.
STRELEC
Brezpogojna ljubezen vam bo v pomoč. Jasno bo, da boste v tem tednu Imeli v rokah škarje In platno. Tako boste zadeve izoblikovali po svoje in pri tem imeli tudi paleto navdiha. S svojo odločnostjo lahko korak za korakom napredujete v službi. Sprostili vas bosta joga in meditacija.
KOZOROG
Pred vami bo zabaven teden. Sprejeti boste morali več pomembnih odločitev. Na delovnem mestu se bodo zadeve sprva spreminjale in kasneje rešile v vašo korist. Obdajali vas bodo zelo zanimivi ljudje. Ljubezenska sreča bo namenjena samo naj-pogumnejšim.
VODNAR
Pozitivno razmišljanje vam bo podarilo krila. Prijatelji bodo tisti, ki vam bodo stali ob strani. V pomoč vam bodo tudi najrazličnejši nasveti. Niti usode se bodo razpletle v pozitivnem smislu na področju ljubezni. Odkriti boste morali določeno novo pot, ne se je bati.
RIBI
Po zvezdnih namigih se obeta zelo delaven in natančen teden. Sprejeti boste morali več pomembnih odločitev in ločiti zrno od plev. Razrešiti bo treba tudi tiste reči, s katerim ste odlašali. Prožnost vas bo spremljala v ljubezni. Prisluhniti boste morali glasu svojega srca.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Oddaja za ljubitelje malih živali. V torek, 8. novembra ob 18. uri.
KENNETH
Ptuj • Teden otrok na OŠ dr. Ljudevita Pivka
V znamenju presenečenj in iskric v očeh
Začetek oktobra smo tudi na OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj ovili v učencem prijazno preobleko, povezano s Tednom otrok (od 3. do 7. oktobra). V ta namen smo za naše učence pripravili niz prijetnih presenečenj. Ta so se iz dneva v dan potencirala in doživela vrh z zadnjim dnem, ko nas je obiskal skrivnostni gost.
Ves teden smo v učni proces vpletali in z različnih plati spoznavali junake današnjega časa. Vsak posamičen dan pa smo še dodatno oplemenitili z izbranimi dogodki in dejavnostmi. Med njimi smo se odločili za take, ki so se učencem vtisnili v trajen spomin ter na različne načine bogatili njihove čute. Predvsem pa smo učencem želeli podariti košček iskrene sreče, občutek junaštva, dotik topline, občutenje hvaležnosti in kar čim več iskric v očeh.
Teden otrok je sedaj mimo, ostal pa je prijeten spomin na lepe dni, za katere smo vsi hvaležni.
1.	dan: cirkusanta brata Malek (Nada Pernek): Prvi dan sta nas s svojim mladostno razigranim cirkusom obiskala brata Malek, ki sta poskrbela, da so uživali tako učenci kot tudi učitelji. Na začetku nas je vse skupaj razmi-gala in zagrela velika račka, ki je z učenci zaplesala vsem dobro znani ples Račke. Prisrčna cirkusanta sta predstavila različne veščine nerodnega cirkuškega zajčka, spretno sta žonglirala z žogicami in keglji ter pokazala, da znata krotiti tudi ogenj. Na koncu sta vse svoje cirkuške rekvizite postavila na ogled in v preizkus učencem, ki so se z veseljem pomerili v žongli-ranju, vožnji avtomobilčkov, napihovanju balonov. Med tem sta brata Malek izdelovala različne oblike iz balonov in vse učence obdarila z umetninami.
2.	dan: nabiranje kostanjev (Jasna Veber Zazula): Drugi dan smo učenci in učitelji preživeli v objemu jesenskega gozda, ki nam je velikodušno ponudil velik izbor gozdnih plodov, svežega zraka in prelepih pogledov na
Foto: arhiv OS dr. Pivka
Tačke pomagačke so otroke navdušile. Pridite še večkrat!
slikovito listje. Vsak od učencev je vztrajno polnil svojo vrečo in ko smo oznanili zaključek nabiranja, je sledilo tehtanje, kdo je bil najbolj uspešen - seveda smo bili zmagovalci vsi. V zahvalo za gozdne plodove bomo enega izmed sončnih dni v tem tednu obarvali v barve zahvale in priredili prijetno jesensko druženje učencev, staršev in učiteljev, na katerem bomo nekatere plodove uporabili pri oblikovanju jesenskih dekorativnih izdelkov, slad debelih kostanjev, ki smo jih nabrali največ, pa bomo tudi okusili.
3. dan: obisk psov terapevtov (Tanja Kaučevič): Tretji dan so nas obiskali psi terapevti - tako imenovane Tačke-pomagačke. To so posebej izšolani psi, ki v spremstvu svojih vodnikov obiskujejo šole, bolnišnice, domove za ostarele in različne druge ustanove. Njihov namen je razbiti rutino, ki vlada v ustanovah, ter s pozitivnim vplivom, ki jo imajo živali, delovati motivacijsko, izobraževalno in terapevtsko na ljudi, s katerimi pes sodeluje. Obiskali so nas trije kosmatinci s svojimi vodnicami. Predstavili so svoje delo ter opisali, kakšni psi so primerni za to
delo. Seznanili so nas s tem, kako se moramo do psov obnašati. Nato smo se razdelili v tri skupine in s psički izvajali različne aktivnosti - božanje, česanje, pripenjanje povodca, otroci so ob vodnici peljali psa na kratek sprehod. Te aktivnosti pozitivno vplivajo na odnos do živali, pomagajo premagati strah, razvijajo koordinacijo, motoriko in razne druge veščine. Najpomembneje pa je, da so učenci v igri s psom uživali, se smejali in se sprostili. Močno si želimo, da bi nas psi terapevti še kdaj obiskali, ker pa so nam povedali, da so tudi oni v naši družbi uživali, verjamemo, da se bo to tudi zgodilo.
4. dan: pekli smo kostanje (Darinka Rojko): Četrti dan smo preživeli družabno. Izkoristili smo lep sončen in topel dan ter priredili kostanjev piknik na šolskem dvorišču. Kostanje smo učenci in učitelji nabrali sami. Kostanjev piknik se je začel z nagovorom pomočnice ravnateljice Borislave Munde in z nastopom šolskega pevskega zbora. Z učenci so prišli na piknik tudi njihovi starši in rejniki, saj je bil namen piknika druženje učencev, staršev in učiteljev. Medtem ko so se kostanji pekli, smo imeli de-
Foto: arhiv OS dr. Pivka
Presenečenje je uspelo: Dejan Zavec med učenci OS Ljudevita Pivka.
lavnice, kjer smo izdelovali razne izdelke iz naravnih materialov. Uporabili smo buče, ličje, koruzo, lesene paličice, kostanje, krompir in drug material, katerega lahko jeseni najdemo v naravi. Iz tega so nastali izvirni dekorativni izdelki. Nastala so tudi tri ogromna sonca, ki bodo v jesenskem letnem času z nasmehom krasila šolsko dvorišče. Naše druženje pa se s pečenimi kostanji še ni končalo. Sledile so še družabne igre, v katerih smo sodelovali vsi. Ni bilo pomembno, kdo bo zmagal, glavno je bilo, da je bilo dosti smeha in dobre volje. Prijetno druženje v objemu jeseni smo z razigranim plesnim rajanjem zaključili pozno popoldne. S skupnimi močmi smo pospravili ter odšli domov rahlo utrujeni, a zadovoljni, sproščeni in s polnimi želodci pečenih kostanjev.
5. dan: presenečenje je uspelo! (Marija Arnuš): Za zadnji dan dejavnosti smo prihranili veliko presenečenje, ki je ves teden viselo v
zraku. Ker so se dogodki ob Tednu otroka bogato vrstili skozi teden, ni bilo časa poizvedovati, kdo ali kaj bo presenečenje. Zbor vseh učencev je bil zjutraj v telovadnici, kjer so razmišljali o junakih iz knjig, filmskih junakih, junakih iz resničnega življenja. Učenci so predstavili barvite plakate, ki so jih skozi teden izdelali pri pouku. Dovolj, dovolj opisovanja! Na kaj že čakamo? Ja, na presenečenje vendar! In je prišlo! Ko so učenci zborno povedali, da je njihov junak Dejan Zavec, je ta dobrosrčni junak stal med vrati in jih z nasmehom objel. Za trenutek so obnemeli, kot da ni res, kar vidijo. Sledilo je spontano ploskanje in glasno odobravanje. V pogovoru je Dejan povedal o začetkih svoje športne poti, ki ni bila vedno gladka. Bili so vzponi in padci. Tako kot povsod, a z vztrajnostjo in trdim delom so prišli uspehi. Učencem je svetoval, da je dobro vztrajati pri vseh aktivnostih in ne obupati pred ovirami. Ni pomembno kaj delaš, pomemb-
no je, da to delaš dobro, seveda v pozitivnem smislu. Na vprašanje, ali se počuti junaka, je naš junak odgovoril, da ne. Mu pa veliko pomeni, če lahko koga osreči in mu polepša trenutke. Sam si želi, da bi po končani športni karieri vzgajal in treniral mlade boksarje. A o zaključku svoje športne poti še ne razmišlja. Naslednje dvoboje pričakuje že konec tega koledarskega leta. Čas je hitro mineval in ob koncu je sledilo fotografiranje z Dejanom po razredih in nato še podpisovanje v publikacijo, na roko, na nogo in še kam. Tu so učenci premagali tremo in se sproščeno pogovarjali s svojim junakom. Odhod iz telovadnice v razrede ni pomenilo, da je pogovor o Dejanu zaključen. Ta dan je bila tematika še velikokrat omenjena in s težavo so sledili delu. Pa saj jim ne zamerimo. Takšna presenečenja se ne dogajajo vsak dan, še težje se pozabijo. Hvala, Dejan, za čas, ki si nam ga namenil! Zbrala: Jasna Veber Zazula
Foto: arhiv OS dr. Pivka
Foto: arhiv OS dr. Pivka
Kako teknejo kostanji, ki smo jih sami nabrali.
Brata Malek sta prava čarovnika.
Ptuj • Iz knjižnice Šolskega centra
Knjižnice opoinomocajo ucence za življenje
Knjižničarke Šolskega centra Ptuj smo v času mednarodnega meseca šolskih knjižnic (oktober 2011) pristopile k projektu Šolske knjižnice opoinomocajo učence za življenje. Ta projekt v Sloveniji vodi Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi Bibliotekarskih društev Slovenije.
Izraz opolnomočenje poudarja, da se v šolskih knjižnicah dogaja večdimenzionalni socialni proces, ki pomaga mladim sprejemati prave odločitve (pridobiti nadzor nad svojim življenjem).
Najprej smo pripravile izbor 30 naslovov - proze in poezije - slovenskih avtorjev. Na seznam izbranih del smo uvrstile tako klasična kot tudi sodobna literarna dela. Pripravile smo tudi razstavo teh del v šolski knjižnici, da bi se dijaki lažje spomnili že prebranih besedil.
Odločile smo se, da anketne lističe - sezname slovenskih literarnih del - razdelimo med 3. in 4. letnike. Za pomoč smo zaprosile prof. Silvijo Javor-nik, vodjo aktiva slovenistk, in vse tiste slovenistke, ki poučujejo slovenščino v teh razredih. »Anketiranje« je potekalo
od 10. do 14. oktobra po razredih, nekaj anketnih lističev pa smo razdelile še naključnim obiskovalcem v čitalnici. Dijaki so se z veseljem odzvali izboru petih naslovov. Po preštetih naslovih smo dobile naslove petih literarnih del, ki bi jih naši dijaki priporočili v branje vrstnikom drugod po svetu. To so naslednje knjige:
1.	F. Milčinski: BUTALCI (139 glasov)
2.	T. Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA (116)
3.	T. Partljič: HOTEL SEM PRIJETI SONCE (110)
4.	F. Levstik: MARTIN KRPAN (106)
5.	J. Jurčič: DESETI BRAT (100)
Posamezne razrede smo seznanile z izborom njihovega razreda, hkrati pa jim poslale še seznam izbora vseh sodelujočih razredov. Priporočilni seznam petih izbranih del
smo poslali na IASL (Mednarodno združenje šolskih knjižničarjev), poročilo o poteku projekta pa predsednici Sekcije za šolske knjižnice.
V okviru tega projekta pa smo imeli tudi literarno srečanje s slovenskim pisateljem, po rodu Ptujčanom, Ivanom Cimermanom, ki je potekalo na prav poseben način, in sicer 24. oktobra v stalnem prireditvenem prostoru. Zbrani dijaki so ocenjevali njegove nove »morske« uganke. Ocene so bile: odlično, dobro, slabo, pretežko, zanimivo, lahko ... Avtor je vsem prisotnim (tudi profesoricam) spregovoril, kako nastajajo uganke (kar sploh ni enostavno početje!), in nanizal kar nekaj dogodivščin (anekdot) pri nastajanju fotografij za prejšnje zbirke ugank. Njegove uganke so namreč opremljene tudi z avtorskimi fotografijami, kar knjigi
Foto: arhiv SC Ptuj
Dijake je v Šolskem centru obiskal pisatelj Ivan Cimerman.
daje še posebno vrednost. Seveda smo prireditev pričeli z minuto molka za preminulega pesnika Toneta Pavčka, s katerim je naš gost prijateljeval. Po končanem srečanju so si vsi prisotni lahko ogledali
Ormož • Gimnazija v skrbi za okolje
«
Projekt »Hočem pomagati okolju
Člani projekta Hočem pomagati okolju smo v drugi polovici septembra 2011 obiskali vodovodno zajetje v Mihovcih pri Veliki Nedelji. Ko smo prispeli tja, nas je direktorica Komunalnega podjetja Ormož Pavla Majcen prijazno sprejela in nas popeljala na ogled po celotnem vodovarstvenem območju.
Vodovodno zajetje Mihov-ci je nastalo leta 1963. Imelo je tri vodnjake, ki še danes obratujejo. Obratovalo je brez čiščenja, medtem ko vodovodna naprava deluje šele od leta 1993. Leta 2000 so naredili umetno bogatenje vode s kisikom in ozonom. Vodo v odvodni kanal in podtalnico črpajo iz Drave in iz jezera, ker je podtalnice premalo. Ta voda potuje na Hajndl, za nekatere vasi pa v vičanski vodovodni stolp. Cevovod je dolg 400 km. Pokriva celotno ormoško območje in del ljutomerskega.
Kako se voda čisti?
Iz kanala črpajo vodo v
prezračevalno jezero globine 4 m, čistijo pa jo s pomočjo zemeljskih plasti (zemeljski sloji, gramoz, pesek). S prezračevanjem bogatijo vodo s kisikom. Vodo črpajo za pet vodnjakov iz jezera in za devet iz podtalnice (globina 8-10 m). Podtalnica ima veliko železa, zato ji dodajo vodo, obogateno s kisikom, da se železo izloči. Voda potuje v zračni rezervoar, kjer se še vedno naravno zrači. V tem rezervoarju imajo šest akvarijev z ribicami šarenkami, ki so zelo občutljive in služijo za dokaz čiste vode. V rezervoarju z ozonom se voda še dodatno čisti. Nato
potuje v čistino napravo, kjer se med peskom in ogljem naravno očisti oziroma filtrira. V zbirnih rezervoarjih vodi dodajo klor, ki je razkužilo, saj uniči mikroorganizme. Črpalke nato črpajo vodo v rezervoar na Hajndlu, od tu pa v posamezne stolpe.
Zavod za zdravstvo Ptuj opravlja letno približno 300 analiz vode. Enkrat letno se rezultati čistosti vode objavijo v časopisu. Dnevno se porabi 3000-4000 kubičnih metrov vode.
Dijaki tega projekta smo izvedeli, od kod dobivamo vodo v pipe in kako poteka proces
pridobivanja pitne vode na ormoško-ljutomerskem območju. Zahvaljujemo se naši mentorici Darki Frangež in direktorici Komunalnega podjetja Ormož Pavli Majcen, da nam je vse skupaj predstavila na zelo zanimiv način. Špela Pleh in Katja Feguš
v prostorih šolske knjižnice priložnostni razstavi ob smrti »pojočega« pesnika in ob stoti obletnici rojstva Kristine Brenkove, mladinske pisateljice.
To srečanje smo izkoristile še za »odprtje« letošnje Bralne skrinje - bralne značke za dijake, ki poteka že šesto leto. Zakaj smo sploh začele »projekt« Bralna skrinja?
Branje nam odpira vrata v svet znanja in svet domišljije. Z branjem potujemo po svetu, spoznavamo ljudi in navade, čisto drugačne našim, postajamo strpni, odprti za druge kulture, drugačen pogled na svet . Pri teh potovanjih je knjiga nepogrešljiva, zato smo knjižničarji zavezani k navajanju branja dobrih in kakovostnih knjig.
Učenci na prehodu iz osnovne v srednjo šolo ponavadi prenehajo brati in vedno manj berejo za lastno zado-
voljstvo z izgovorom, da nimajo časa brati, da berejo dovolj že za šolo (domače branje) . Tako se izrodi zanimanje za knjigo in navdušenih bralcev je vse manj. Če učenec preneha brati, mu upadejo bralne sposobnosti, ima slab besednjak, razumevanje in celo manjšo sposobnost pisanja.
Z bralno dejavnostjo v šolski knjižnici želimo vzpodbuditi predvsem branje v prostem času, torej naklonjenost branju doma, pri katerem razumemo branje kot spoznanje in razumevanje bistva življenja in sveta, spoznavanje izkušenj drugih ljudi, podpiranje medkulturnega dialoga v različnih kulturah, vrednotah in načinih življenja. Vzgoja z branjem omogoča učencem razmislek o različnih konceptih življenja, razvija odgovoren odnos do knjige, literature in ohranjanja jezika v svoji domači kulturi. Z branjem želimo podpreti vse aktivnosti pouka v šoli in razvijati bralno kritično pismenost, saj dijaki z besedilom bogatijo svojo osebnost.
Dijaki morajo s predloženega seznama do aprila 2012 prebrati štiri dela ali tri s seznama in eno po lastnem izboru. Takrat vrnejo izpolnjene mapice.
Vsem, ki osvojijo bralno skrinjo, se to prizna za proste izbirne vsebine. Aprila - ob slovenskem in mednarodnem dnevu knjige - pa v goste povabimo enega izmed slovenskih literatov, ki dijakom slovesno izroči priznanja in priložnostne nagrade.
Biserka Kolmačič
Gimnazijci so spoznavali, od kod priteka ormoška voda.
Foto: arhiv Gimnazije Ormož
Spomin na Dragico Škrjanec
Šolski zvonec glasno kliče: »Cicibani, kje pa ste? Čez zelene vinske griče že jesen v deželo gre!«
(K. Kovič) Razkošje jeseni je čas, ko šolski zvonec oznani, da je brezskrbnosti do nadaljnjega konec. Nekateri so žalostni in malodušni, morda celo razočarani, ker jim ni uspelo uresničiti počitniških načrtov in želja.
Prav takšni so bili vsak september prvošolčki in njihovi starši, ki so na pragu jeseni vstopali v novo obdobje življenja. Naša Dragica je mnogim generacijam vse od leta 1960 pa do leta 1988 pomagala vstopiti v hram učenosti z veliko mero prijaznosti, strpnosti, vzpodbude in razumevanja. Pri svojem učiteljskem poslanstvu jim je privzgajala radost do znanja, ljubezen do narave, spoštovanje do sočloveka,
predvsem pa jih je popeljala skozi umetnost usvajanja prvih črk v svet knjig.
Z vso materinsko toplino, ki jo je izžarevala, je podarjala otrokom svoj čas, pozornost, znanje, ljubezen, del sebe. Pomagala jim je stkati mnoge trdne medsebojne vezi, ki niso popustile niti v občutljivih mladostniških letih. Koliko mehkobe je bilo v njenem srcu!
Spoznavala je različne življenjske zgodbe ter se ob tem dotikala modrosti in izročil vseh, ki smo jo obdajali. Z nami je iskala skupne poti, z nami je delila radosti in boleče trenutke.
Kot zvesta prijateljica brane besede je znala ljubezen do knjige in branja prenašati na svoje učence in jim s tem približala slovensko besedo, ki jo je cenila.
Draga Dragica!
Zaprla si oči - svet se je pogreznil v temo.
Zaprla si srce - življenje se je prevesilo v smrt.
Zaprla si oči. Zaprla si srce.
Z vsem spoštovanjem in toplino ohranjamo spomin na cenjeno, dobrosrčno »to-varišico« Dragico Škrjanec, upokojeno učiteljico Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo.
Sodelavci
Ptuj • Spominska plošča grofu Rudolfu Lippitu J Ptuj • Ob dnevu spomina na mrtve
Slovesen nedeljski dogodek, ki so ga mnogi prezrli
V turniškem parku je bila v nedeljo, 30. oktobra, krajša slovesnost ob odkritju spominske plošče zadnjemu lastniku turniškega gradu, grofu Rudolfu Lippitu.
Družina Lippit je bila lastnica gospoščine Turnišče od 1884 do 1945. Rudolf Lippit je bil velik človek, človekoljub, dobrotnik, ki so mu bili delavci kot lastni člani družine, tako nesebično je skrbel zanje, zavetje pa so pri njem našli tudi partizani.
Njegovo življenje se je kruto končalo samo zaradi materialnega pohlepa tistega časa - zaradi ljudi, ki so v gradu videli bogastvo. V času okupacije je bil odpeljan v taborišče Strnišče, nato pa v mariborske zapore, kjer je bil izvensodno usmrčen. Podobno usodo so doživeli tudi nekateri drugi grofje. Za njegovo kruto smrt se do danes ni nihče opravičil, kot tudi ni bilo nikogar, da bi mu postavil spominsko obeležje, če ne bi bilo zasebne pobude Marjana Ribiča, ki ga v njegovih prizadevanjih za drugačno usodo turniškega gradu podpirajo vsi tisti, ki jim ni vseeno, kako je končal njegov zadnji lastnik in kako propada ta nekdanji grajski kompleks. Z odkritjem spo-
minskih plošč na mestu, kje je nekoč stal kipec Marije, so se grofu Rudolfu Lippitu zahvalili za vsa njegova dobra dela in da bi ohranili njegov spomin.
Na nedeljsko slovesnost so prišli le redki: nikogar ni bilo iz MO Ptuj, ki po mnenju mnogih nosi največjo krivdo, da se tu še nič ne dogaja, prišlo pa je nekaj Turniščanov, peščica Ptuj-čanov, podžupan občine Videm
Rojen je bil 15■ septembra 1946 na Pobrežju, v župniji sv. Vid, Videm pri Ptuju. Po končam osnovni šoli, ki jo je obiskoval v domačem kraju, je šel v malo minorit-sko semenišče v Zagreb. Po drugem letniku gimnazije je opravil noviciat na Cresu in tam 2. 8. 1964 naredil prve zaobljube. Študiju teologije se je posvetil na teološki fakulteti v Ljubljani, V tem času je dozorel njegov redov-niški poklic in tako je 4. oktobra 1971 v Sostrempri Ljubljani naredil večne zaobljube. Želja po duhovniškem poklicu se mu je uresničila 2. julija 1972, ko je bil v cerkvi sv. Jurija na Ptuju posvečen v duhovnika.
V času študija je leta 1969 skupaj še z nekateri bogo-slovci v Sostrem ustanovil glasbeno skupino Minores, ki je navduševala mlade in starejše v domovini kakor tudi v tujini.
Kot kaplan se je z vso predanostjo in gorečnostjo ter iznajdljivostjo posvečal pastoralnemu delu v župniji Sostro do leta 1975, ko je v njem dozorela odločitev za misijonski poklic. Sledila je priprava na delo v misijo-nih, ki jo je opravil v Veliki Britaniji.
Leta 1976je prvič stopil na afriška tla in hitro ugotovil, da je tam vse drugače kot doma: drugače so delali, drugače so se smejali, drugače so se pogovarjali. V prvem hipu bi vse spremenil, vse poslovenil. A kmalu je odkril, da to ne bi bila prava pot. Začel
seje učiti. V tem procesu učenja, sprejemanja značaja je postal del njih. Še vedno je bil Slovenec, ampak spoznaval in živel je v drugi kulturi. Zambijci so ostali Afričani, ampak živeli so s Slovencem, ki je imel drugačne navade. Nihče ni nikomur ničesar vsiljeval, spoznavali so se, bogatili, delali, se veselili. P. Miha je deloval tudi na mi-sijonu sv. Jožefa. Ustvaril je verski, kulturni, izobraževalni in zdravstveni center. Semenišče je bilo prvo, kar je p. Miha z ostalimi brati uresničil, nadaljeval je z osnovno šolo, kasneje še s poklicno šiviljsko in mizarsko šolo. V letu 1991 je izpeljal zanimiv projekt, ki je v Sloveniji pognal razvejane korenine: botrstvo na daljavo. Čez tisoč zambijskih otrok je že dobilo slovenske botre in s tem možnost za izobrazbo. V zadnjih sedemnajstih letih, odkar je ustanovil radijsko postajo in se posvetil delu v tiskarni v Ndoli, v kateri tiskajo knjige in časopise, je s
kritično in jasno besedo opozarjal na krivice, kijih vrši oblast, in na revščino ljudi. Predstavljal je glas preprostega, domačega, lačnega, neukega, bolnega človeka, V njihovem imenu se je boril proti tistim, ki lažejo in kradejo.
S prepoznavno zeleno kapo na glavi in praviloma v tradicionalni afriški obleki pa je p. Miha ostajal v prvi vrsti duhovnik, prerok med ljudmi. Imenovali so ga črnec v beli koži. To potrjujejo tudi najrazličnejša priznanja, ki jih je prejel.
P. Miha je rad prihajal domov v Slovenijo. Rad pa seje tudi vračal med svoje Zam-bijce.
Bil je duhovnik, minorit, a kot misijonar je postal tudi gradbenik, novinar, tiskar, mizar, ključavničar, mehanik ... Ob vsem delu je bil tudi glasbenik. V roke je rad vzel kitaro. V Sloveniji se ga bomo spomnili tudi po glasbenih skupinah, ki jih je pripeljal v našo državo: Ba Cengelo, Ba Stella, The Haba-kkuk Brothers.
Kljub občasnim težavam z zdravjem se ni znal zaustaviti pri delu. In tako je tudi končal svojo zemeljsko pot 29. oktobra 2011, ko mu tudi v bolnišnici v Ndoli niso mogli več pomagati po dveh srčnih infarktih. 2. novembra je bil pokopan v zambijsko zemljo, ki jo je tako vzljubil, da želi tam dočakati dan vstajenja.
Pater Milan Kos,
provincialni minister
Foto: Črtomir Goznik
Z odkritja spominske plošče zadnjemu lastniku turniškega gradu, grofu Rudolfu Lippitu
Marjan Selinšek, od županov pa le ormoški župan Alojz Sok, ki pričakuje, da se bo tudi zaradi nedeljskega dogodka civilne pobude končno nekdo od odgovornih zdramil, da se bo lahko pričela svetlejša prihodnost celotnega območja turniškega parka.
Blagoslov spominskega obeležja je opravil pater Cristian Balint iz župnije sv. Vida.
MG
Za solidarnost in pravičnost
Osrednja komemoracija ob dnevu spomina na mrtve v MO Ptuj je bila 28. oktobra na starem mestnem pokopališču. Govoril je poslanec državnega zbora Dejan Levanič, v kulturnem programu pa so nastopili recitatorka Urška Vučak, pihalni orkester Ptuj in moški pevski zbor KD Rogoznica.
Vsakoletni obiski grobov umrlih so namenjeni počastitvi spomina, izkazovanju spoštovanju do mrtvih, s tem pa tudi prizadevanjem, da zgodbe preteklih generacij ne utonejo v tišini grobov. Namenjeni so tudi počastitvi spomina na vse, ki so se borili v času vojn. Njihove žrtve ne smejo iti v pozabo. Prvi november je dan, ko se moramo spominjati vseh žrtev. Partizanski boj je bil domoljuben boj, brez poguma takratnih borcev danes verjetno ne bi živeli v takšni Sloveniji. Obsoditi pa je potrebno vojne in povojne zločine, žrtvam postaviti spomenike, se jim ustrezno pokloniti, spoštovati zgodovino in se iz nje tudi nekaj naučiti, je še posebej poudaril Levanič.
Življenje je dar; življenje vsakogar izmed nas je potrebno ceniti, ker lahko vsak v skupno dobro prinese svoj pomembni prispevek - eni več, drugi manj, a zato niso nič manj pomembni. V času krize je potrebno sprejemati najboljše odločitve, v sistem pa vrniti vrednote solidarnosti in pravičnosti. Vprašanje prihodnosti je vprašanje, ki si ga moramo zastaviti vsi in se tudi vprašati, ali poštenje in iskrenost v naši družbi še kaj veljata. Demokracijo je potrebno graditi, se je učiti, jo negovati. Država smo ljudje, od nas je odvisno, kakšna bo prihodnost in kako bomo živeli. prizadevati si je potrebno za razvoj, spremembe in napredek družbe, je še izpostavil Levanič.
Vence so k spominskim obeležjem starega mestnega pokopališča - grobu padlih v I. sve-
Foto: Črtomir Goznik
Na osrednji komemoraciji ob dnevu spomina v MO Ptuj na starem mestnem pokopališču so položili vence h grobu padlih v I. svetovni vojni, spomeniku Jožeta Lacka, spomeniku padlim narodnim herojem, borcem Slovenskogoriške čete, španskim borcem in talcem, spomeniku petih padlih vojakov nekdanje jugoslovanske vojske, centralnemu križu in k spomeniku 20 ustreljenih talcev.
tovni vojni, spomeniku Jožeta Lacka, spomeniku padlim narodnim herojem, borcem Slo-venskogoriške čete, španskim borcem in talcem, spomeniku petih padlih vojakov nekdanje jugoslovanske vojske, centralnemu križu in k spomeniku 20 ustreljenih talcev - položili ptujski župan Štefan Čelan, Peter Pribožič, mestni svetnik, Milan Čuček, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, Stanko Žitnik, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenije, Franci Predikaka, tajnik Društva generala Maistra Ptuj, in Marko Potočnik, predsednik Kluba brigadirjev Ptuj.
Verski obred ob dnevu spomina na mrtve je opravil pater Andrej Feguš iz nadžupnije sv. Jurija Ptuj. »Zbrala nas je ljubezen do sorodnikov, prijateljev, dobrotnikov in znancev, ki so
že šli od nas. Verujemo, da se s smrtjo njihovo življenje ni končalo, ampak spremenilo,« je med drugim povedal. »Dan spomina je povezan z vsemi tistimi, ki so imeli sanje, s tistimi, na katere smo lahko ponosni, s tistimi, ki so naše korenine, s tistimi, ki se jim moramo zahvaliti, da danes lahko s ponosom rečemo, da smo Slovenci. Človek je dar; da bi se le vsi tega bolj zavedati. Ko se zahvaljujemo tistim, ki ležijo na tem pokopališču in po vsej slovenski zemlji ter povsod po svetu, se v bistvu zahvalimo tudi tistim, ki ta spomin ohranjajo pri življenju. Brez tega bi duhovno sestradali in propadli. Nujno potrebno je, da se zavedamo, od kod prihajamo in kam gremo. Nujno je, da vemo, kdo smo,« je med drugim povedal pater Andrej Feguš.
MG
V sredo, 26. oktobra, smo se na pokopališču v Dornavi mnogo prezgodaj poslovili od Silvestra Kmeta iz Paci-nja 40. Njegovo življenje je ugasnilo v nesreči pri podiranju drevja.
41-letni Silvester je bil vzoren oče štirih sinov. Živel in razdajal se je za družino in očetovsko vlogo jemal zelo odgovorno. Bil je dober sin in brat, vedno pa je tudi priskočil na pomoč svojcem in prijateljem.
Vsak od nas na svetprinese nekatere talente, toda mnogi nimamo dovolj vztrajnosti, poguma in energije, da bi jih razvijali. Verjetno je le malo ljudi v širši okolici vedelo, da je bil Silvester diplomirani inženir strojništva, zelo uspešen v svojem poklicu, neprecenljiv inovator, hkrati pa je imel tudi popoldansko obrt.
Vsi so ga poznali kot zborovodjo in organista cerkvenega pevskega zbora sv.
Doroteje v Dornavi. Svojo veliko ljubezen do glasbe je dokazal tudi se tem, da je osvojil znanje na kraljici inštrumentov - orglah. Prav zaradi njegove mladostne zagnanosti, vztrajnosti, volje in izjemne potrpežljivosti so v župnijski cerkvi v Dor-navi leta 2006 dobili nove orgle. Tako so prav z njegovo pomočjo v dornavski župniji dobili večje možnosti za razvoj cerkvene glasbe
in orgelske glasbe nasploh. Glasba je bila pomemben del njegove mlade družine, saj je tudi žena glasbenica. Bil je zelo mirne narave in to je prenašal tudi v svoje okolje med ljudi, ki jih dnevno srečeval. Silvester je imel zelo rad naravo in še posebej je užival, če jo je kot jadralni pilot opazoval iz zraka.
Življenje je narejeno iz milijona trenutkov in obarvano z neštetimi občutki. Zapomnimo pa si le tiste, ki objamejo našo dušo tako zelo, da se poistoveti z njimi in živi le za njih. Prav gotovo bomo vsi, ki smo se tako ali drugače družili s Silvestrom, ohranili in zadržali v sebi te trenutke za vse življenje. Silvester je v naši skupnosti pustil močan pečat, še posebej v župniji sv. Doroteje v Dornavi. Njegovo petje in igranje na orgle bomo zelo pogrešali.
Za župnijo sv. Doroteje:
Marija Slodnjak
Ptuj • Viktorinovi večeri s patrom Brankom Cestnikom
„S hojo po truplih se ne pride daleč!"
Hajdinčan p. Branko Cestnik je zelo priljubljen duhovnik, ki trenutno služi v dveh župnijah, na Fran-kolovem in v Črešnjicah. Na Ptuj se zmeraj rad vrača, tokrat pa je nastopil na Viktorinovih večerih, na katerih je predaval pod naslovom Izstopi iz apatičnosti.
Pater Branko Cestnik je mladost preživljal na Hajdini pri Ptuju. Po osnovni šoli je bil sprejet v vojaško gimnazijo v Ljubljani, a je ni dokončal. Gimnazijo pedagoške smeri je nadaljeval na Ptuju, kjer se je kulturno in politično angažiral. Za duhovni poklic se je odločil po koncu služenja vojaškega roka v Zaječarju na bolgarski meji. Vstopil je v izrazito misijonarski red klaretincev, ki ga je leta 1987 poslal na študij v Rim, po dveh letih pa v noviciat v Madrid. V Rimu je študiral na treh različnih univerzah: dve leti filozofijo na lateranski univerzi, tri leta teologijo na Gregoriani ter štiri leta pedagogiko in mladinsko pastoralo na Salesiani. Skozi devetletni študij se je najraje poglabljal v vprašanja umetnosti, medijev in vere. Njegova magistrska naloga je nosila naslov Iskanje Boga v gledališču Eugena Ionesca. V duhovnika je bil posvečen leta 1995 v Mariboru.
Velja za odličnega duhovnika in človeka, mnogi pa ne vedo, da je tudi velik humanita-rec. Še kot otrok se spominjam vseh dobrih del, ki jih je pater Branko naredil za otroke, ki smo v letih od 1992 do 1995 živeli v begunskem centru na Ptuju. Njegova dobra volja, ka-rizma in dobrosrčnost so ga pripeljale do uspeha na vseh področjih.
Kot bogoslovec je pisal tudi za naš časopis, v letih 19931996 je namreč v rubriki Pisma iz Rima objavil okrog 60 repor-tažno-pripovednih zapisov. Danes objavlja predvsem članke s pastoralno-pedagoško vsebino, največ v Družini na straneh Mladega vala.
Pastoralno je deloval najprej kot duhovni pomočnik na kla-retinski župniji v predmestju Milana, Italijo pa je v času vojne pomagal obiskati tudi begunskim otrokom iz Bosne in
Pater Branko Cestnik je v svojih študentskih letih pisal tudi za Štajerski tednik zanimiva Pisma iz Rima.
Hercegovine, kar je bilo takrat izjemno težko že zaradi neurejenih dokumentov in zapletene birokracije.
Štiri leta je bil študentski duhovnik v Mariboru, v tem času pa je sodeloval pri šestih ljudskih misijonih. Trenutno je župnik na dveh župnijah na štajerskem podeželju, in sicer na Frankolovem in v Črešnjicah. Predava tudi na vsakoletnem teološkem tečaju oziroma na t. i. Nikodemovih večerih na teološki fakulteti v Ljubljani.
Kako izstopiti iz apatičnosti in zakaj nas je zajela?
Na Ptuju pater Branko ni
Prejeli smo
Vandalizem čistilne naprave
Bivši člani in funkcionarji Občinskega odbora Zaresa Ormož, odločno obsojamo v Štajerskem Tedniku predstavljeno obliko vandalizma in odnosov do izgradnje biološke čistilne naprave v Sodincih. Upamo, da bodo ustrezne institucije države Slovenije znale v realnem času in dosledno raziskati predstavljeno početje, odkriti krivce in jih ustrezno sankcionirati. Verodostojnemu in profesionalnemu poročanju o samem dogodku, kakor tudi povzetku izjav, za katere tudi ne dvomimo, da so povzete dosledno,dajemo vso priznanje. Odločno pa zavračamo insinuacijo, zapisano ob koncu predzadnjega odstavka prispevka, saj novinarka ne glede na dejstva zaključi z insinuacijo oziroma sklepanjem, da je župan imel
v mislih zdaj že bivše člane, simapatizerje in zaupnike omenjene stranke. Takšno sklepanje pa zavračamo kot neutemeljeno in neprofesionalno. Distanciramo se odpo-java v Sodincih in zavračamo kakršnokoli povezavo z njim. Svoja stališča, tudi v zvezi s problematiko neustrezne lokacije čistilne naprave oziroma nepravilnostmi pri pripravi in izvajanju omenjene investicije, znamo vedno prikazati odkrito in argumentirano. Zato tovrstna sklepanja razumemo kot diskrediticajo naše vloge pri upravljanju javnih zadev in poskus preusmerjanja pozornosti od dejanskih nepravilnosti, ki spremljajo omenjeno investicijo. Nestrpno pričakujemo tako rezultate preiskave, kot utemeljitev avtorice članka in župana.
Stanko Podgorelec, bivši predsednik Občinskega odbora Zares
predaval že lep čas. Na Vikto-rinovih večerih se je nazadnje predstavil pred desetimi leti, zato je bilo predavanje, ki ga je imel minuli teden, še toliko bolj zanimivo. Z naslovom Izstopi iz apatičnosti se je poigraval skoraj dve uri. Nabito poln refektorij v minoritskem samostanu je njegove besede nemo poslušal. Vzdušje je bilo takšno, da je kazalo na izjemno strinjanje z njegovimi besedami, pri čemer je bilo čutiti tudi globoko poglabljanje v našo notranjost. Tako realistično in preprosto je pater Branko predstavil svoje mnenje o tem, zakaj se naša družba nahaja v tako nehvaležnem položaju, da ga je bilo prav prijetno in poučno poslušati.
„Mladi niso padli z Marsa, mi smo jih naredili takšne, kot so. Če so apatični, smo jih mi spodbudili k temu," je bila ena izmed prvih povedi patra Branka Cestnika takoj ob ugotovitvi, da se je tudi predavanja udeležilo zelo malo mladih. Njegovo razmišljanje pa ni zajemalo le apatije mladih, temveč vseh generacij. Po njegovem mnenju so namreč mladi „odrasli brez maske", ki svoje apatije ne skrivajo, kot to počno starejši. „Mladi iz apatije brcajo koše po mestu, odrasli moški pa pretepajo ženo doma," je svojo tezo podkrepil predavatelj. Kriza, ki je povezana z apatijo in zaspanostjo ljudi, se je po mnenju Cestnika razvila iz štirih razlogov. Prvi je ta, da smo dosegli visoko raven blagostanja, to pa naj bi te naredilo lahkomiselnega in nadutega. Drugi razlog je povečan individualizem, ki sam po sebi ni slab, ampak je postal prekomeren. „Tvoja želja je absolutna želja," v tem naj bi
bila srž problema. Kot pravi, so se dobri nameni pokvarili. Če je bila namera otroka poučiti o njegovih pravicah, se je iz tega razvila razvajenost, ki je triumf permisivne vzgoje. Ob tem dodaja, da se je zanemarila solidarnost, razvila tekmovalnost in da se je otrokom vcepilo prepričanje, da se samo s tipkovnico in miško pride v svet. „Znanje je postavljeno kot antipod delu," pojasnjuje Cestnik in dodaja, da katoliška mladina pri tem ni nič kaj boljša.
Tretji razlog, zakaj je ljudstvo prevzela apatija, je po mnenju patra Branka bolj političen. Kot pravi, so se stranke dvignile nad ljudi in postale misterij, ki misli namesto nas. „Sami sebe smo ocenili kot nekompe-tentne za politiko," še dodaja.
Zadnji razlog, ki nas je potisnil v težko situacijo apatičnosti, pa je vprašanje kulturnega boja. „Na Viktorinovih večerih sem predaval pred desetimi leti in to predavanje bi lahko ponovil, saj se ni prav veliko spremenilo," pojasnjuje predavatelj. Pravi, da nam je kulturni boj vsiljen, z razlogom, da se preusmeri pozornost in da se v ozadju lahko odvijajo plenjenja. „A hode po truplih se ne pride daleč," pravi Cestnik, ki meni, da je krivda na nas in ne na manipulatorjih.
Precej kritično se je pri tej temi lotil tudi plenilskega kapitalizma cerkve. Odprl je temo mariborske nadškofije, podjetja T2 in pornografskih vsebin, ki jih to predvaja. „Slovensko družbo in cerkev čaka še veliko dela," je med drugim dejal pater, ki pa je svoje predavanje vendarle zaključil s pozitivnim pridihom.
Dženana Kmetec
Po pravnomočnem sklepu Okrožnega sodišča na Ptuju, pod. opr. št. st. 1072/2010 z dne, 12. 10. 2011, na podlagi 327., 330., 331., 332., in 333. člena ZFPPIPP (Ur. l. RS 52/2010) MTD d. o. o., proizvodno, storitveno in trgovsko podjetje v stečaju
objavlja tretjo prodajo nepremičnega
premoženja, zgoraj imenovanega stečajnega dolžnika z javno dražbo:
1.	Prodaja nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, in sicer:
• nezazidano stavbno zemljišče na ureditvenem območju obrtne cone Kidričevo v izmeri 27.779,00 m2, na parcelnih številkah 1011/1 in 1020/1, ki sta vpisani v z. k. vložku 815, k. o. Lovrenc na Dravskem polju, za izhodiščno ceno 668.000,00 EUR. Nepremično premoženje se ponudi v prodajo po ceni, ki je za 60 % nižja, kot jo je določil sodno zapriseženi cenilec.
2.	Znesek varščine je 5 % izklicne cene, kar znaša 33.400,00 EUR z možnostjo izročitve nepreklicne bančne garancije v skladu z določili 4. točke 333. člena ZFPPIPP
3.	Izklicna cena se bo na javni dražbi povečevala za 5 % izklicne cene oziroma za 16.700,00 EUR.
4.	Plačilo varščine se opravi na TRR 0451-5000-1713-431, odprt pri NKB d. d., Maribor, najpozneje dan pred javno dražbo.
5.	Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe dati pisno izjavo, da ni ovir za sklenitev pogodbe iz prvega odstavka 337. člena ZFPPIPP Prodajna pogodba se sklepa pod odložnim in razveznim pogojem iz 341. člena ZFPPIPP
6.	Sklenitev kupoprodajne pogodbe bo v petnajstih dneh po dnevu javne dražbe. Plačilo kupnine se bo izvršilo v roku tridesetih dni po podpisu pogodbe.
7.	Na javni dražbi lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi.
8.	Pri prodaji premoženja ima Občina Kiričevo zakonito pravico uveljavljati predkupno pravico.
9.	Vso premoženje se proda po načelu videno.-.kupljeno. Prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa plača kupec. Prodajalec ne odgovarja za stvarne napake premoženja, ki je predmet prodaje.
10.	Čas in kraj javne dražbe:
a)	čas javne dražbe: 12. 12. 2011 ob 9. uri;
b)	kraj javne dražbe: Trg Leona Štuklja 5/II, Maribor.
11.	Vse informacije o prodaji nepremičnega premoženja je možno dobiti po predhodnem dogovoru z upraviteljem stečajnega postopka vsak delovni dan na telefonski številki 02 251 69 58 ali 040 848 077.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
znamka letnik		cena€	opr.	barva
AUDI A6 2.0 IDI KARAVAN	2007	16.880,00	ALU PLAT.	KOV. ČRN
BMW 530 D AUT LIMUZINA	2003	10.580,00	XSEN0N	KOV. ČRNA
FIAT CR0MA 1.9 MJT DYNAMIC	2008	9.800,00	AVT. KLIMA	KOV. RJAVA
FORD C-MAX TUEND SOCIETE 1,8 TDCI	2008	8.980,00	AVT. KLIMA	BELA
FORD FOCUS 1.8 TDCI KARAVAN GHIA	2003	3.280,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
FORD FUSION 1.6 TDCI	2008	6.980,00	KLIMA	BELA
HYUNDAI i 30	2008	7.700,00	USNJE	KOV. MODRA
MAZDA 31.6 D	2005	6.250,00	AVT. KLIMA	SREBRN
PEUGEOT 407 SW 1.6 HDI PREMIUM	2009	10.880,00	USNJE	BELA
RENAULT CU01.5 DCI ELAN	2008	5.680,00	KLIMA	BELA
RENAULT ESPACE 1,9 DCI	2006	9.580,00	AVT. KLIMA	SREBRN
RENAULT KANG001,216V	2007	5.770,00	KLIMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI LIM. DYNAMIC LUX	2006	6.300.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI ELAN	2008	5.980.00	KLIMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI LATITUDE	2008	8.580.00	PANORAMA	KOV. S. MODER
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN C0NF0RTTJNE	2009	13.990.00	ALU. PLAT	KOV. SREBNN
VW PASSAT 2.0 TDI BLUEM0TI0N KAR. C0MF.	2009	14.990.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
PTUJSKA TELEVIZIJA
Petek 4.11. 10:00 Ptujska kronika - pin, 10:45 Spoznavamo občina - pd(I. 12:00 Ptujski kronika - pan. 12IE Gospel - koncert - pori. 16:05 2. nogometna liga 16:00 Ptujska kronika - pon. 17:00 Povabilo na kaiu - pon. 17:10 Moto scena-4. oddaja pon. 16:00 Ptujska kronika-pon.
peaa
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
22:20 Poslanski utrip - pon. Nedelja 6.11.
ItOO Cista umetnost-pon. 12:00 Ptujska kronika - pon. 12:20 Povabilo na kaio - pon. 13:00 Pregled tedna - pon. 13=20 Zemlja ii mi — pen. 16:00 Ptujska kronika - pon. 17:00 Poslanski utrip - pon. 18:00 Ptujska kronika-pon.
18:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPU pon. ie:20 2. nogometna liga
20:00 Ptujska kronika — por 20:20 Poslanski utrip-pon. 21:20 Spoznavamo občine - pon. 21:35 Moto scena-3. oddaja pen. 22:00 Ptujska kronika-pon. Sobota 5.11.
10:40 Spoznavamo občine-pon. 11:30 Zemlja in mi-pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon. 13:00 Pregled tedna 16:00 Ptujska kronika-pon. 17:00 2. nogometna liga 17:10 Moto scena-4. oddaja pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Čista umetnost-pon. 16:50 Pregled tedna - par. 19:45 Spoznavamo občine - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Zemlja in mi -pon.
18:50 Prejled tedna-pin. 19:45 Spoznavamo obfine-pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. Ponedtljek7.il. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:45 Prsgled tedna - pon. 12:00 Ptujska kronika - pon. 12:55 Čista umetnost - pon. 14:15 Pomurski tednik 16:00 Ptujska kronika - pon. 17:00 Povabilo ne kavo - pon. 17:10 Prejled tedna - pon. 18:00 Ptujska kronika - pen. 18:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK pon. 19:20 2. nogometna liga 20:00 Ptujska kronika-pon. 21:10 Spoznavamo občine- pon. 21:25 Moto stana - 4. oddaja pen.
20:60 Kultura na dlani - oddaja t projektu EPK pon. 21:45 Predstavitvsna oddaja e kartingu - pon. 32=00 Ptujska kronika - pen._ 22:00 Ptujska kronika - pen._
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.rodio-tEdnilui
tU RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
NEDELJA 6. 11.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Lenart - 13. srečanje zborov 2.del 11:20 Oddaja ŠKL 12:10 Polka in Majolka 13:10 Ujemi sanje 14:00 Video strani 17:00 Ptujska kronika 17:15 ŠKL
18:00 Koncert KDVoličina 19:10 Glasbeni utrinki 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
SOBOTA 5.11.
8:00 9:10 10:00 11:45 12:00 17:00 18:00 20:00 21:30 22:30 23:30 23:50
Oddaja iz Občine Markovci
Oddaja ŠKL
Koncert KD Voličina
Ptujska kronika
Seja sveta Lenart - ponovitev
Video strani
Glasbena oddaja
Oddaja iz Občine Markovci
Ujemi sanje
Utrip iz Ormoža
Ptujska kronika
Video strani
8:00 Oddaja ŠKL
9:00 Gerečja vas - Praznujmo s pesmijo 10:30 Glasbeni utrinki 11:00 Oddaja iz Občine Videm 12:15 Od kleti do kleti s prijatelji - 2. del 13:00 Oddaja iz Občine Domava 13:45 Ujemi sanje 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Praznik občine Trnovska vas 18:30 Koncert KDVoličina 20:00 Glasbena oddaja 21:25 Video strani
PONEDELJEK 7. 11.
8:00 Ljudski pevci Pobrežje - 2.del
9:20 Utrip iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:40 ŠKL 11:35 Ujemi sanje 12:35 Video strani 17:00 Iz domače skrinje 18:00 Oddaja iz Občine Videm 20:00 Oddaja iz Občine Markovci 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
PEUGEOT 2071.4ITRENDY	2007	6.700,OOC	SERV. KNJIGA	KOV. PEŠČENA
PEUGEOT 2061.11XR PRESENCE	2002	2.750,00«	KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 3061.41	1999	1.350,OOC	SERVO VOLAN	K0V.B0RD0
FORD FUSION 1.616VTREND	2006	5.990,00£	SERV. KNJIGA	ČRNA
JEEP GRAND CHEROKEE 2.7 TD AVT. 4WD	2002	7.900,OOC	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
MERCEDES-BENZ SLK 230 ROADSTER KOMP.	19%	6.300,OOC	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN PICASS01.616V ELEGANCE	2006	5.990,OOC	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT QUICKSHIFTTWING01.216V DYNA.	2007	5.950,OOC	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE 2.2 DCIEXPR. AVT.	2005	6.900,OOC	SERV. KNJIGA	BELA
CHEVROLET LACETTI 1.416V STAR	2006	4.250,OOC	PRVI LAST.	KOV. PEŠČENA
RENAULT GRAND ESPACE 2.0DCI INITIALE PARIS	2008	14.900,OOC	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
HONDA JAZZ1.216V LS	2005	4.900,OOC	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
DAEWOO KALOS 1.4 COM. PLUS	2003	2.890,OOC	PRVI LAST.	K0V.B0RD0
RENAULT KANGO01.5 DCI EXPRESS	2003	3.590,OOC	KLIMA	RUMENA
PEUGEOT 6072.2 HDI IVOIRE PACK	2004	7.900,OOC	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061.4IXS	2002	3.400,OOC	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
RENAULT LIMUZINA LAGUNA 1.816V PRIVILEGE	2001	3.250,OOC	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 8072.016VSR	2003	4.990,OOC	AVT. KLIMA	BELE
PEUGEOT 3071.616V XT	2001	3.550,OOC	PRVI LAST.	KOV. SIVA
PEUGEOT 2061.4IBREAK	2002	3.480,OOC	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT DYNAMIQUE MEGANE1.616V GRAND.	2004	5.400,00 C	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT 2.0TDI COMF. LIM.	2006	10.600,OOC	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
FIAT SEDICI 1.616V 4X4	2011	16.350,00c	PRVI LAST.	BELA
RENAULT INITIALE PROA. VEL SATIS 3.0 DCI	2004	4.900,OOC	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
Prireditvenik
Petek, 4. november
10:00 Ptuj, CID: počitniške aktivnosti
10:00 Ptuj, na gradu: muzejske delavnice za otroke
16:00 Vareja, Poslančeceva domačija: Martinovanje Haloze 2011
17:00 Šturmovci, Petrova domačija: Martinovanje Haloze 2011
18:00 Hajdoše, gasilski dom: predstavitev pridelovanja koruze, družabno
srečanje v organizaciji Društva žensk Hajdoše 18:00 Voličina, kulturni dom: proslava ob prazniku občine Lenart 19:00 Ptuj, stari zapori: festival Vino ni voda - vinogradništvo MiroVino in nastop Tadeja Vesenjaka
Sobota, 5. november
09:00
10:00
11:00 14:00 15:00 15:00 16:00
17:00
18:00
18:00 19:00
21:00
Ptuj, restavracija Gastro: srečanje diabetikov ob mednarodnem
dnevu; nastopajo Štajerske frajtonarice Hajdoše
Ptuj, Mestno gledališče - lutkovni abonma: Miška Metka Smetka,
Lutkovno gledališče Maribor
Lenart, Trg osvoboditve: martinovanje
Skorišnjak, Blaževa kapela: martinovanje
Sedlašek, kmetija Vaupotič: martinovanje
Veliki Okič, kmetija Pintarjevi: pospravljanje klopotca
Ptuj, dom krajanov Budina-Brstje: srečanje ljudskih pevcev ob 7.
obletnici ustanovitve ljudskih pevk Jezero
Grajena, dom krajanov: martinovanje, razstava jedi, imenovanje
društvenega kletarja
Podlehnik, športna dvorana, koncert: tamburaški orkester KUD
Majšperk (dirigent Drago Klein), vokalna skupina Cantilena, sekstet
KD Podlehnik; organizator: KD Podlehnik
Ptuj, stari zapori: Vino ni voda; nastop Marka Medika
Ptuj, cerkev sv. Jurija: slavnostna maša ob 40-letnici zbora sv.
Viktorina. Mašo bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.
Zbor sv. Viktorina bo ob spremljavi priložnostnega orkestra izvedel
orkestralno mašo Hugolina Sattnerja Missa Seraphica.
Ptuj, Dom kulture: predstavitev glasbe skupine The Cure
Nedelja, 6. november
11:00 Leskovec: krst moštva na šaljiv način
15:00 Ptuj, Mestno gledališče: Akademija MGP - Petja Janžekovič: Božanska komedija
19:00 Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla: 2. glasbeni večer 2011/2012 -
Zahvalni koncert; nastopajo kantavtor p. Janez Ferlež, sopranistka Petra Turk Rupreht, projektni zbor in simfonični orkester; dirigent: Peter Gojkošek
Ponedeljek, 7. november
17:00 Gorva, etnološki muzej: ogled eksponatov, predstavitev knjige Torek, 8. november
17:00 Gorca, etnološki muzej: kožuhanje, trebljenje buč, kostanji in mošt; organizira TD Podlehnik
KINO Ptuj in CID
Petek, sobota in nedelja: 15.30 Medvedek Pu; 17.00 Bonobo Beni; 19.00 En dan; 21.00 Art program: Ropar
5W0KM s®® HM
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
RADIOPTUJ
fut, Afiletu www.radio-ptuj.si
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
JAVNE SLUŽBE PTTJ
OBVESTILO
OBVEŠČAMO PREBIVALCE CETRTNE SKUPNOSTI PANORAMA, DA BOMO V MESECU NOVEMBRU PRIČELI IZVAJA TI POSKUSNO ZBIRANJE IN ODVAŽA NJE ODPADKOV po shemi »OD VRA T DO VRA T* NA OBMOČJU ULIC:
(1) Črtkova ulica, (2) Čufarjeva ulica, (3) Gajzerjeva ulica, (4) Pivkova ulica, (5) Reševa ulica in (6) Zavčeva ulica.
139 gospodinjstev bo prejelo na dom do 4. novembra 2011 natančna navodila, termine odvozov in 6 vreč za zbiranje odpadkov, po novi shemi, v katere boste zbirali sortirane odpadke. Biološki odpadki se bodo zbirali in odvažali kot do sedaj, vsi drugi pa po novi shemi.
V Kmetijski zadrugi Ptuj z.o.o. vam za ozimnico po ugodnih cenah nudimo KROMPIR, ČEBULO in JABOLKA, ki so jih pridelali DOMAČI PRIDELOVALCI:
JABOLKA 0,50 EUR/kg
KROMPIR 0,18 EUR/kg (pakirano po 10 kg)
ČEBULA 0,25 EUR/kg (pakirano po 10 kg)
Ozimnico lahko kupite v:
-	CENTRALNEM SKLADIŠČU KZ PTUJ ROGOZNISKA 27, PTUJ ali
-	POSLOVALNICAH KZ PTUJ z.o.o.
ZaO.Oa
Z nakupom domače ozimnice podpirate LOKALNO KMETIJSKO PRIDELAVO
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasad -klasičnih ali demit, s stiroporjem ali stekleno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, tel. 051 415 490.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, tel. 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, tel. 041 457 037.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
PLINSKE jeklenke - vsaka 6. za 1 €, vsaka 10. za 0,10 €. Esih Samo, s. p., tel. 070 850 411. Generalno čistimo: hiše, stanovanja.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p., tel. 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj, tel. 031 873 769.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo, tel. 041 403 713.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razžagam. Tel. 041 375 282.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idaret, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Koči-ce 38, Žetale, tel. 769 26 91.
PRODAM DRVA iz sušilnice in bukove brikete, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM rezan les za ostrešje, deske, late, opaž, brune, vse z dostavo. Tel. 041 555 062._
V NAJEM vzamem njive v okolici Ptuja. Tel. 031-580-950.
KUPIM bikce simentalce, stare od 10 do 14 dni. Tel. 041 875 779.
PRODAM odojke. Tel. 031 221 750.
KUPIM teličko simentalko, staro do tri tedne. Tel. 051 273 093._
PRODAM 7 mesecev staro teličko si-mentalko za nadaljnjo rejo. Tel. 768 62 31.
KUPIMO kravo ali telico za zakol, prodamo pa telico simentalko v devetem mesecu brejosti, možna menjava za nebrejo kravo ali telico z doplačilom. Tel. 041 240 003.
PRODAM dve odstavljeni svinji. Tel. 051 340 496.
KUPIM TRAKTOR: Ursos, Zetor ali Ferguson. Tel. 041 680 684.
PRODAM prašiče, težke od 25 do100 kg, mesni tip, linija 44 in 54 z možnostjo dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj.
PRODAM odojke. Šmigoc, tel. 766 37 61.
PRODAM svinjo domače reje, težko 200 kg. Tel. 031/597 919.
PRODAMO večjo količno prašičev, težkih od 60 do 80 kg. Tel. 041 866 972._
PRODAM več prašičev različnih velikosti od 100 do 250 kg. Tel. 031 422 067.
PRODAM tri bikce. Tel. 769 17 31.
DREVESNICA Slavka Matjašič, Za-gorci 63 c vam ponuja sadne sadike nešplje, kutine, slive, marelice, breskve, češnje, višnje, hruške in jablane, stare in nove sorte (sadike so dvoletne), na relaciji Ptuj-Juršinci-Gornja Radgona. Tel. 758 42 21 ali 031 858 499._
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
NEPREMIČNINE
V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA NA PTUJU, oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Tel. 041 212 136.
ODDAM v najem opremljen gostinski lokal v okolici Ptuja. Tel. 781 53 01 ali 031 895 529._
ODDAM garažo na Osojnikovi cesti 3, tel. 031 660 828.
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
IŠČEM delo, lahko čiščenje ali oskrbovanje starejše osebe. Tel. 040 671 061.
ZAPOSLIMO samostojnega ra-čunovodjo (M/Ž) v računovodskem servisu na Ptuju. Več na www.racunovodstvo.tusek.si.
Prodamo delno zazidljivo zemljišče v Mestnem vrhu v skupni izmeri 8.300 m2 (zazidljivega 1.400 m2) In s čudovitim
razgledom na Pe-	K/MKV
snlško dolino. Cena: ^^
79.000 €. Kontakt: 051/455010
iwpfeml£n»rw
www.re-max.si/Poetovio
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, tel. 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: dan spomina na mrtve; ptujski župan sprejel predstavnike ruske znanstvene institucije; provincialni ministri na delovnem srečanju na Ptuju; četrta obletnica odprtja muzeja Pangea, Primusove osme vinske zgodbe; srečanje koronarnih bolnikov v Ormožu; pomemben uspeh članov društva Sonček; fotografska razstava Globalni svet v galeriji Magistrat; tenisačica Nina Potočnik na sprejemu pri ptujskem županu; potovanje lepih umetnosti s Tatjano Kralj; odmevni uspehi ptujskih tolkalistov; revija Monitor predstavlja novosti iz sveta elektronike; z glasbo v veselo jesen.
Dve leti, ena cena
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 358 960._
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
V mesecu varčevanja prihranite z nami tudi vi!*
Ponudba za OBSTOJEČE POSLOVNE KUPCE
Vsem poslovnim kupcem, ki nam boste podpisane pogodbe oziroma anekse vrnili najkasneje do 10.11.2011 (velja datum poštnega žiga), bomo v letu 2012 in 2013 električno energijo dobavljali po ponudbeni ceni.
Ponudba ZA NOVE POSLOVNE KUPCE
V primeru, da še niste naš kupec, nam posredujte podatke o podjetju: naziv, sedež, davčno in telefonsko številko, številke merilnih mest ter predvideno letno porabo (VT, MT ali ET) in z veseljem bomo pripravili ponudbo tudi za vas!
Več na www.elektro-maribor.si, 080 21 15, info@elektro-maribor.si ali na prodajnih mestih.
* Ponudba velja za vse obstoječe kupce z letno porabo do 500.000 kWh, ki imate pri Elektro Maribor d.d. podpisane pogodbe za nedoločen čas oziroma jim pogodba poteče konec leta 2011 in za vse nove poslovne kupce.
ELEKTRO P1ARIBGR
Energija zame:
„Jaz sem pot, resnica in življenje! Nihče ne pride k Očetu drugače kot po
Jezus
ZAHVALA
ob izgubi in brata
moza, očeta, sina
Silvestra Kmeta
IZ PACINJA 40, ŽUPNIJA DORNAVA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki z nami delite to bolečino ter zanj in za nas molite: vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, ki ste prinesli cvetje, sveče, darovali za svete maše ali bili kakor koli z nami povezani v srcu. Posebna zahvala g. kanoniku Janezu Lesniki za opravljen cerkveni obred, domačemu župniku p. Emilu, vsem duhovnikom, domačim pevcem, organistu p. Lojzetu, članom ŽPS in OOZ Ptuj.
Vsem govornikom iskrena hvala za izrečeno globoko občuteno sožalje.
Žalujoči: žena Lidija z otroki, mama in oče
Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Toda ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate je spomin, a ob spominu trpek jok.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža, sina, brata, svaka in strica
Jožeta Mergeduša
IZ ZG. GRUŠKOVJA 12 A
Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za darovane svete maše in za vse lepe misli v naših najtežjih trenutkih.
Posebna zahvala g. Petru za lepe besede ob slovesu, Mateju za odigrano melodijo, pevcem Feguš, ge. Ančki in ge. Anici Kozel, kolektivu PMP Gruškovje za pomoč v težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Štefka in njegovi najdražji
Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. Na poti v raj - na srečni poti si sedaj. Solze rosijo nam oči, ker tebe več med nami ni. V naših srcih večno boš ŽIVEL!
ZAHVALA
ob nenadni boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta ...
Janeza Meznariča
29. 9. 1946-24. 10. 2011 IZ MOŠKANJCEV 114,
upokojenega steklarskega mojstra.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem ter vsem drugim za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem, VSEM govornikom, nosilcem zastave in prapora ter pogrebni službi MIR. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: Vsi njegovi najdražji

Pobrežje • Občani ostali brez dostopa do domov
Ko je „občinska" cesta zasebna last ...
S cestami po občinah je večni križ: kadar se občani ne jezijo zaradi slabega pluženja, so nezadovoljni zaradi makadama ali pa zaradi že popolnoma luknjastega in komaj prevoznega asfalta. K vsemu temu pa se marsikje primeri še takšna „nezgoda", kot se je v zaselku Boršt v občini Videm...
Skozi gosto pozidan in naseljen rob naselja, ki meji s Šturmovci, je namreč že več desetletij tekla ozka cesta, ki je pomenila dostop številnim občanom do njihovih hiš. O lastništvu ceste se leta in leta ni spraševal nihče, saj je bila narejena nekoč davno po meri vseh in z dogovorom takratnih prebivalcev. Po nastanku občine je bila cesta celo ovrednotena kot javno dobro in kategorizirana kot javna pot, potem pa je občina financirala še asfaltiranje.
Življenje je teklo naprej, potem pa je pred nekaj leti eno izmed ob sporni cesti ležečih domačij prešlo v roke novih lastnikov, družine Petrovič - Ivančič. Slednji so očitno ugotovili, da cesta brez vseh urejenih dokumentov o lastništvu in celo brez služnostne pogodbe teče preko njihove parcele in da je pravzaprav njihova zasebna last. To ne bi bila največja težava, če bi se cesta ob njihovi domačiji končala, toda asfaltiran trak ozke poti
teče še naprej in omogoča dostop do doma še šestim gospodinjstvom. Tudi to verjetno ne bi bila nobena tragedija, če bi se novi lastniki nepremičnine in sosedje, ki so odvisni od te ceste, znali nekako dogovoriti glede uporabe ali pa bi jo občina odkupila. Očitno pa se je nekje zataknilo in novi lastnik nepremičnine se je odločil lastništvo dela ceste sodno dokazati, kar mu je ob pomoči odvetniške pisarne Čeferin letos tudi uspelo. Tako je s polno pravico prepovedal uporabo ceste in ob njej namestil opozorilno tablo, da gre za zasebno lastnino in da je prehod prepovedan. S tem pa je brez dostopa do svojih hiš ostalo kar nekaj družin.
Kot vedo povedati tamkajšnji občani, je bilo težav v preteklem času že več. Med drugim je novi lastnik onemogočal prevoze preko njegove ceste tudi s fizičnimi preprekami, brez dvoma pa so v ozadju neprijetne, a nikakor ne edine tovrstne zgodbe
Del ceste v zaselku Boršt, za katero so vsi občani z vodstvom občine vred menili, da je javna pot in javno dobro, je v resnici (in po odločbi sodišča) v lasti zasebnega imetnika in ta je zdaj prepovedal vožnjo po njej. Brez dostopa do doma je ostalo pet gospodinjstev ...
v podeželskih občinah. Tudi medsosedski spori, ki jih sicer nihče ne želi posebej obelodaniti, saj v končni fazi sedanje težave niti ne rešujejo. Trenutno imajo prizadeti občani, ki ne morejo po asfaltirani cesti priti do doma, urejeno obvozno gramozirano cesto v dolžini okoli pol kilometra, vendar je ta rešitev le začasna, saj tudi ta „pontonska" cesta vodi pre-
Pobrežje • Občina vlaga v dediščino podeželja
Kočarjeva domačija za pobreška društva
Občina Videm je nedavno kupila še eno domačijo; tokrat gre za t. i. Kočarjevo domačijo na Pobrežju 122. To ni prva tovrstna investicija občine v ohranjanje arhitekturne dediščine podeželja, saj je občina pred tem že kupila tudi Djočanovo, Poslančecevo in Petrovo domačijo.
„Denar za nakup izjemno dobro ohranjene in lepe domačije smo zagotovili z rebalansom proračuna. Gre za 42.000 evrov, kot je bilo že poprej dogovorjeno z lastnikom nepremičnine," je informacijo o nakupu še ene domačije potrdil župan Friderik Bračič in pojasnil:
„Hiša z okolico je dobro vzdrževana, ohranila je nekdanjo podobo in stil gradnje, lastnik pa je živel v tujini in je bil tukaj nekajkrat letno, sicer pa ni na domačiji živel nihče.
Trenutno je postopek odkupa že stekel, pogodba je na davčni upravi, ko bomo uradno vpisani kot zemljiškoknjižni lastniki, pa bo domačija predana v upravljanje pobreškim društvom: kulturnemu, etnografskemu ipd., ki so trenutno precej na tesnem s prostori. Z domačijo bodo dobili možnost ureditve etnografskih in drugih zbirk, med drugim tudi znane zbirke narodnih noš, prav tako pa tudi prostore za razna srečanja in druženja.
ko zasebnih zemljišč, seveda v dogovoru z lastniki in občino.
Župan Friderik Bračič je dobro seznanjen s celotno zgodbo od začetka do konca: „Praviloma takšne težave rešujemo z dogovorom med ljudmi in nato z odkupom zemljišča, na katerem je pač že urejena cesta, žal pa v tem primeru do sporazuma ni prišlo. Na osnovi odločbe vrhovnega sodišča, ki je lastništvo ceste prisodilo novim lastnikom nepremičnine, bomo zdaj ta del ceste, ki je sporen, pač morali izvzeti
iz javnega dobrega, nato pa bomo videli, ali se bomo z lastnikom lahko dogovorili za odkup. Gre za okoli 36 kvadratnih metrov ceste oziroma zemljišča, in če se bomo dogovorili za sprejemljivo ceno, bo to še najboljša rešitev za vse. Jaz sem vedno optimist in upam, da bomo zadevo rešili v dobrobit vseh občanov. Če ne bo tako, sta na razpolago še dve možnosti; prva je odkup zemljišča, na katerem je trenutno urejen gramoziran dostop za prizadete občane, a tudi v tem primeru moramo seveda zemljišča za cesto odkupiti, če se bodo lastniki strinjali. Tretja možnost pa je ureditev ceste v skladu s pripravljajo-čim občinskim prostorskim načrtom, v katerem bomo cesto umestili skozi predvideno novo naselje na tem območju, vendar z drugega konca, kar pomeni, da bodo sedaj prizadeti občani imeli pač daljšo po do doma. V vsakem primeru bo ta težava rešena tako ali drugače, potrebno pa bo počakati, da vidimo, katera rešitev bo prišla v poštev," je povedal župan Bračič.
SM
Lepo ohranjena Kočarjeva domačija sredi Pobrežja bo namenjena delovanju več pobreških društev; v njej bodo lahko primerno uredili tudi zbirko narodnih noš.
V občini smo že ugotovili, da s takšnimi potezami, kot so odkupi starih tradicionalnih domačij rešujemo dve zadevi hkrati: prvič dobijo društva svoje lastne prostore za različne dejavnosti, hkrati pa tako ohranjamo arhitektonsko in kulturno snovno dediščino ter pokrajinski videz."
Župan je še povedal, da je postopek odkupa potekal v skladu z zakonodajo, zato ni ničesar spornega: „Z dosedanjim lastnikom smo se pogovarjali že pred nakupom in izrazil je željo, da nepremično proda, vendar pod pogojem, da se ohrani za nadaljnje rodove in ne zato, da se podre. Kupoprodajni posel smo sklenili preko mariborske nepremičninske agencije, ki je bila uradni prodajalec, seveda pa, kot rečeno, s predhodnim dogovorom z lastnikom. O nameri sem seznanil tudi občinski svet, v katerem ni nihče nasprotoval ideji o odkupu in nato predaji domačije društvom. Kot rečeno, smo potreben denar nato zagotovili z rebalansom proračuna."
SM
družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta...
Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji.
www.pomaranca.si www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Črna kronika
Ujeli roparje iz ptujske Qlandie
Zaradi suma velike tatvine so kriminalisti Policijske uprave Maribor 25. oktobra privedli k preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča na Ptuju tri moške (dva državljana Srbije in državljana Avstrije) in ta je zoper vse odredila pripor. Moške so kriminalisti prijeli 24. oktobra pri vlomu v trgovski center v Celju. Kriminalisti so ugotovili, da so imeli vlomilci v petnajstih vrečah spravljenih za približno 60.000 evrov različnih parfumov. Ugotovili so tudi, da so moški v noči z 22. na 23. oktober poskušali vlomiti v trgovski center v Ljubljani, vendar so zaradi kontrole varnostne službe vlom prekinili, Eden izmed prijetih je sodeloval v skupini, ki je 12. maja vlomila v trgovski center na Ptuju in odtujila za 150.000 evrov nakita.
Kriminalisti domnevajo, da so prijeti vlomilci člani dobro organizirane hudodelske združbe, ki vlome izvršuje po naročilu in ima centre na območju Avstrije, Švedske in drugih državah Evropske unije. V zadnjih dvanajstih mesecih so policisti v Sloveniji obravnavali okoli 30 vlomov v zlatarne, od tega pet na območju Policijske uprave Maribor. Premoženjska škoda v posameznih primerih vloma se giblje med sto in dvesto tisoč evri. Za to kaznivo dejanje je predvidena kazen zapora od enega do osmih let.
Na spomenik narisal kljukasti križ
V noči z 31. oktobra na 1. november je neznan storilec na spomeniku v Lenartu narisal svastiko. Policisti zbirajo obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Napihal je ...
1. novembra ob 9.50 so policisti Policijske postaje Ptuj v Zagorcih ustavili 38-le-tnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,07 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Zagorela hiša
1. novembra okoli 23.10 je iz do sedaj neznanega razloga prišlo do požara v stanovanjski hiši v Mihalovcih. Poškodovanih ni bilo. Premoženjska škoda znaša okoli 20.000 evrov.
I ÑA
CESTO!
080 19 20 www.ZavarovalnicaMaribor.si
Q zavarovalnica.maribor
zavarovalnica maribor
Napoved vremena za Slovenijo
Akoje na lenartovo (6.) lepo ali grdo,
Danes bo na vzhodu sončno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Predvsem na zahodu bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od
2 do 11, najvišje dnevne pa od 11 do 15, jutri na vzhodu do 17 stopinj C. V soboto in nedeljo bo vzhodni Sloveniji sončno in precej toplo. Drugod bo pretežno oblačno, predvsem na zahodu bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo popoldne se bodo padavine nekoliko okrepile in pojavljale tudi bolj proti vzhodu.
Foto: SM
Foto: SM