GLASNIK.
S8mL-j^_	#	.	■
Ljubljana, 23. oktobra 1959
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA | LJUBLJANA
LETO VI., ŠTEV. 83
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA ZAGORJE OB SAVI
452.
e,. Na podlagi 1. in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Ur. list št. IV126/56), 1. odstavka 16. člena in 10. točke 50. člena zakona L občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS Št. 19-88/52) in 3. točke člena statuta občine Zagorje ob Savi je občinski ljudski odbor Za-5®rJe ob Savi na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev 06 20. marca 1959 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Zagorje ob Savi za leto 1959
1. člen
obs r0ra^Un občine Zagorje ob Savi za leto 1959 s posebnimi prilogami
F Občinski proračun	
z dohodki v znesku	163,121.000
z izdatki v znesku	163,121.000
U- Predračune finančno samostojnih zavodov	
z dohodki v znesku	42,778.000
z izdatki v znesku	43,578.000
in s presežkom izdatkov v znesku	800.000
Ul. Predračune proračunskih skladov	
z dohodki	4,578.000
omejitve	989.000
z izdatki	3,589.000
p _	2. člen
rimanjkljaji po predračunih finančno samostojnih zavodov v znesku uy-000 din se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna.
3.	člen
j Finančno samostojni zavodi, ki Hv.ejo v letu 1959 z uspešno or-8o Zacij° dela večje dohodke, kot bt v predračunu planirani, ali pa .?k°de za kakovost storitve t)e»jo planirane izdatke, raz-jfti 1? na ta način doseženi prese-Vi^°0h°dkov nad izdatki s pritrdit-sveta za družbeni plan in fi-ce tako, da vplačajo:
5o»/ v sklad za nagrade največ ta '' °d presežka z omejitvijo, da nesck ne sme presegati l/t» zne-ia ).^*“nih letnih osebnih izdatkov leto 1959:
donAv. sklad za nadomestitev in plitev ostali del presežka, ki j	dohodkov nad izdatki,
dosežejo finančno samostojni su,is| stv<Mii zavodi, se porazdeli v VfSI‘u Ustreznih predpisov za te Svodov.
4.	člen
Predračune občinskih organov in zavodov, ki bodo v letu 1959 na novo ustanovljeni, potrjuje na predlog sveta za družbeni plan in finance občinski ljudski odbor.
5.	člen
Nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se morejo izvršiti le po prejšnji pritrditvi sveta za drubeni plan in finance.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959.
St. 01/1-1094/2-59.
Zagorje ob Savi, 20. marca 1959.
Predsednik
Rado Taufer 1. r.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELHI
a) Občinski proračun
'1( .	Dohodki
2. (j^j	—	Dohodki iz gospodarstva in od prebivalstva	138,432.000
V dni	"	Dohodki državnih organov in zavodov	894.000
5.	j®	-	Ostali dohodki	14,765.000
6,	dci	*“	Presežek dohodkov po proračunu	Iz leta 1958	1,417.000
—	Sredstva proračunslke rezerve iz	leta 1958	7,613.000
Skupaj	163,l2t.000
1.	j	Izdatki
2.	dni	Prosveta in ljudska kultura	43,250.000
3.	dni	~~	Socialno varstvo	14,113.000
3, dni	Zdravstvena zaščita	8.699.000
5' dpi	Državna uprava	34,191.000
dp!	Komunalna dejavnost	16,809.000
8. dni	~~	Negospodarske investicije	19,408.000
1	~	Dotacije	5,600.000
finančno samostojnim zavodom	800.000
dpi družbenim organizacijam	4,800.000
*• dni	Obveznosti in garancije	11,255.000
~~	6-odstotna rezerva	9,797.000
Skupaj	163,121.000
b) Finančno samostojni zavodi
Dohodki	
1. Lastni dohodki	42,778.000
2. Dotacije	800.000
Skupaj	43,578.000
Izdatki	
1. Osebni izdatki	24,763.000
2. Materialni izdatki	18,815.000
Skupaj	43,578.000
c) Proračunski skladi Dohodki	
1. Lastni razpoložljivi dohodki	3,589.000
2. Dotacije	—
Skupaj	3,589.000
Izdatki	
1. Osebni izdatki	
2. Materialni izdatki	3,589.000
Skupaj	3,589.000
I
453.
Na podlagi prvega odstavka 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57) in 3. točke 26. člena statuta občine Zagorje ob Savi v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1959 (Uradni list FLRJ št. 50/58), družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1959 (Uradni list LRS št. 44/58) in družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1959 (Glasnik št. 20/59) je občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. marca 1959 sprejel
DRUŽBENI PLAN
OBČINE ZAGORJE OB SAVI ZA LETO 1959
PRVI DEL
SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1959
1.	pogjavje
OSNOVNE NALOGE IN SMERNICE
Razvoj gospodarstva občine Zagorje ob Savi je v skladu z osnovnimi smernicami, ki jih daje zvezni, republiški in okrajni družbeni plan.
Osnovni smotri gospodarske politike občino Zagorje ob Savi za leto 1959 so naslednji:
1.	nadaljnje povečanje proizvodnje na vseh področjih gospodarstva in s tem povečanje bruto dohodka za 7,8e/i, narodnega dohodka pa za 5»/.;
2.	gospodarske organizacije naj investirajo kar največ v stanovanjsko in komunalno graditev;
3.	še nadalje si morajo gospodarske organizacijo prizadevati za racionalnejšo izrabo kapacitet, za boljšo izrabo surovin in boljšo organizacijo dela v vseh gospodarskih panogah;
4.	za smotrnejše investiranje v letu 1959 bodo gospodarske organizacije odvajale del razpoložljivih sredstev v sklad skupne uporabe za kratkoročne investicije tistih podjetij, ki bodo lahko ta sredstva naj-rentabilneje investirala;
5.	investicijska sredstva, s katerimi bo razpolagal občinski ljudski odbor, bo nudil predvsem tistim gospodarskim panogam, ki neposredno vplivajo na dvig življenjskega standarda; pri vseh investicijah pa bo težišče na takih vlaganjih, ki bodo omogočila čim hitrejše aktivizira-nje vloženih sredstev;
6.	proračunska potrošnja bo predvsem usmerjena na povečanje investicij komunalne dejavnosti; sredstva bodo predvidoma večja za 4%;
7.	kljub temu, da se je trgovska dejavnost pri dveh kmetijskih zadrugah izločila in se prenesla na trgovska podjetja, bo treba v letošnjem letu uvesti reorganizacijo še pri ostalih kmetijskih zadrugah;
8.	dvigu kmetijske proizvodnje bo treba še nadalje posvečati vso pažnjo, predvsem v razvijanju kooperacije zadrug z zasebnimi proizvajalci; kooperacija v kmetijski proizvodnji mora biti osnovna oblika pri pospeševanju kmetijske proizvodnje in socialistične preobrazbe vasi;
9.	kmetijske zadruge bodo morale še posvečati pažnjo povečanju odkupa kmetijskih pridelkov, zlasti tistih, ki so potrebni za notranji trg ter preskrbo prebivalstva z njimi, kakor tudi ustalitvi cen na tt' žišču;
10.	posvečati še nadalje vso pažnjo izboljšanju poslovanja v obrti ter v trgovski in gostinski mreži; nerentabilna podjetja sorodnih gospodarskih panog se bodo v danih pogojih združila; to bo vplivalo na znižanje režijskih stroškov;
11.	pri povečanju proizvodnje si Je treba prizadevati, da se poleg ostale proizvodnje poveča tudi pro-

izvodnja za široko porabo gradbenega materiala;
v gradbeništvu je treba iskati novih gradbenih metarialov, kateri bi se lahko izvažali v druge kraje, namesto da sc jih sedaj uvaža;
12.	celotno družbeno aktivnost v skladu z nalogami, postavljenimi s tem planom, morajo usmerjati in povezovati vsi organi družbenega samoupravljanja na območju občine Zagorje ob Savi.
Družbeni bruto proizvod Narodni dohodek
Povečani obseg družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v letu 1959 bosta dosežena z boljšo Izrabo obstoječih kapacitet, s stimulativnim nagrajevanjem, z boljšo Organizacijo delo, z delnimi rekonstrukcijami v industriji in obrtništvu ter večkratnim nedeljskim obratovanjem rudnika.
lil. poglavje INVESTICIJE
I. Izhajajoč iz smernic in ukre-kov, ki jih nakazuje družbeni plan ObLO, bo vlaganje in uporaba razpoložljivih investicijskih sredstev v skladu z osnovnimi nalogami in cilji, ki jih predvideva gospodarski razvoj občine.
Letos bodo gospodarske organizacije razpolagale z lastnimi sredstvi in amortizacijskimi skladi ter bodo imele na razpolago več sredstev kot v preteklem letu. Podjetja sc bodo udeleževala natečajev za kredite iz splošnega investicijskega in republiškega sklada. Skupnih investicij zn leto 1959 še ni mogoče dokončno predvideti, ker še ni znano, katera podjetja bodo uspela na teh natečajih.
Sredstva, s katerimi razpolagajo občinski ljudski odbor in gospodarske organizacije zn investicije v osnovna sredstvo, bodo v letu 1959 za 12°/o višja od razpoložljivih sredstev v letu 1958 ter bodo po posameznih virih znašalo;
a)	Sredstva občinskega ljudskega odbora:
V 000 din
—	družbeni investicijski
sklad	15.888
—	stanovanjski sklad	134.609
—	cestni sklad	2.969
—	sredstva p. d. za preprečevanje alkoholizma	620
—	proračunsko sredstva za
gospodarske investicije	19.408
skupaj občinsko sredstva	173.486
b)	Sredstvo zavodov	8.720
c)	Sredstva gospodarskih organizacij: sredstvo sklada za
osnovna siedstva	113.391
sredstva sklada skupne uporabe	15.000
Skupni sredstvo gospodarskih organizacij	128.391
Prosti de! amortizacije gospodar, organizacij	5351682
Skupaj bruto sredstva	866.279
2.	Razpoložljiva sredstva, namenjeno za gospodarske dejavnosti, je-trebo vlagati predvsem:
—	v industriji za rekonstrukcijo in vzdrževalno ter pripravljalno dela pri rudniku in industriji gradbenega materiala, v tovorni konfekcije in pletenin »Sava« pa za nabavo šivalnih in pletilnih strojev;
—	v kmetijstvu za povečanje kmetijske proizvodnje s tem, da se nabavijo kmetijski stroji in uredijo strnjeni nasadi;
II. poglavje
DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK
Upoštevajoč uspehe, dosežene v letu 1958 in glede na pričakovano povečanje proizvodnje in povečanje delavnosti predvsem v industrijskih in obrtnih gospodarskih panogah, se predvideva naslednje povečanje bruto družbenega proizvoda in narodnega dohodka:
1918	i999	Indeks
1919 1998
4,379.527	4,719.256	107.8
1,965.736	2,064.442	105.0
—	v gozdarstvo za nego in varstvo gozdov, za gozdno-gojitvena dela, za pogozdovanje, nadaljevanje gradenj in vzdrževanje gozdnih cest;
—	v trgovini za povečanje kapacitet trgovske mreže, za izdelavo načrta skladišča za kmetijske pridelke in izpopolnitev tehnične opreme;
—	v gostinstvu za ureditev obratov družbene prehrane, za ureditev prostorov in dopolnitev inventarja ter ureditev komunikacij v turističnih krajih;
—	v obrti za dograditev pekarne, za povečanje kapacitet obstoječih obratov družbenega sektorja, zft dopolnitev opreme (strojev i. p.), za rekonstrukcijo obratnih prostorov, predvsem storitvenega značaja.
Sredstva, predvidena za negospodarske investicije, se bodo uporabila izključno za potrebe družbenega standarda, t. j. za gradnjo šol, za gradnjo stanovanj in za razne komunalne dejavnosti.
Iz proiačunskih sredstev ObLO se bodo tudi v letošnjem letu finansirale negospodarske investicije v višini 19,408.000 din, 430.000 din pa bo uporabljenih za prispevek Vodni skupnosti Zagorje ob Savi.
Razpoložljiva sredstva občinske-a investicijskega sklada za gospo-arske investicije v osnovna sredstva bodo znašala 15,880.000 din.
Za potrebe posamezne gospodarske dejavnosti sc daje v letošnjem letu prednost investicijam družbenega standarda, zlasti za izboljšanje preskrbe prebivalstva. Zato se bodo sredstva, ki se predvidevajo za izpolnitev osnovnega programa gospodarskih investicij, uporabila:
za kmetijstvo	llVo
za trgovino	27“/i
za obrt	19*/i
za gostinstvo	7*/o
za promet	25 Vi
za industrijo	11 Vi
V'skladu s potrebami je pri uporabi investicijskih sredstev upoštevati še tele smernice:
—	gospodarske organizacije naj skrbijo, da kodo razpoložljiva sredstva lastnih skladov uporabljale smotrno za rekonstrukcije in zn obnovo obratnih naprav po investicijskih programih, ki morajo biti zasnovani z dolgoročno perspektivo; če je mogoče, naj podjetja nabavljajo potrebno opremo predvsem na domačem tržišču;
—	industrijska podjetja, katerim so že ali pa še bodo v letu 1959 dovoljeni krediti zn rekonstrukcije, naj sredstva uporabijo po potrjenih programih in v odrejenem roku z najbolj ekonomično izvedbo;
—	s pravilno notranjo razporeditvijo čistega dohodka naj gospodarske organizacije zagotovijo postopno večanje skladov obratnih sredstev; to velja predvsem za tiste gospodarske organizacije ki povečujejo obseg rednega poslovanja in pri banki lahko koristijo posebne
srednjeročne kredite; pri tem je važno, da gospodarske organizacije skrbijo za ekonomsko uporabo skladov obratnih sredstev ter za njihovo čim hitrejše obračanje, kar bo vplivalo tudi na zmanjšanje potrebe po kreditih za ta sredstva;
— za vodenje gospodarske politike na podlagi teli smernic naj se v največji meri angažirajo organi
delavske samouprave, ki so odgovorni za razvoj svojih podjetij;
— delavski sveti in upravni odbori podjetij naj s svoje strani ustvarijo najtesnejšo povezavo z organi občinskega ljudskega odbora in nudijo v okviru možnosti in v skladu s predpisi iz svojih skladov materialno pomoč pri reševanju komunalnih problemov občine.
DRUGI DEL
RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH IV. poglavje INDUSTRIJA
V letu 1959 se predvideva povečanje industrijske proizvodnji za 6'/fc število delovne sile pa bo narustlo od 2783 na 2836, to je za 1(9"/o.
Po posameznih panogah je primerjava gibanja proizvodnje naslednja:
Stroka
Rudnik rjavega premoga Zagorje Industrija gradbenega materiala Zagorje . Tovarna konfekcije »Sava« Zogorje
Skupaj
Rudnik rjavega premoga Zagorje bo v letu 1959 nadaljeval odpiralna in prapravlialna dela na IV. obzorju jame Loke in VI. obzorju jame Kotrcdež.
Izvajala se bodo tudi dela- za preskrbo zasipnega materiala za obrat Kotredež.
Zaradi
predvsem pa litete premoga, bo rudnik v tem letu pričel z rekonstrukcijo obstoječe separacije, ki se bo povečala s tem za 40%.
,	1997	1998	1999
	v 000 dinarjev	
2,155.105	2,117.715	2,224.961
179.257	188.297	189.487
212.557 2,546.919	298.645 2,604.657	355.830 2,770.278
Indeksa
1996
1997
98
105
141
102
|95«
10>
101
11»
106
povečanja proizvodnje, >a zaradi izboljšanja kva-
Svet za industrijo in obrt vn°rt1 rešiti vprašanje organizacije sed®! neurejene izdelave betonskih grad' benili izdelkov, t. j. raznih cevi' betonskih zidakov, elementov 2(1 stropne konstrukcije in dodntn0 proizvodnjo podnih azbestno - cementnih ploščic.
Vrednost predvidenih investicij v letu 1959 bo znašala 63,518.000 di-
na riev.
Tovarna konfekcije in pleteni11 >Sava» bo v letu 1959 dvignila vrednost proizvodnje za l9°/o.
To povečanje bo doseženo z na* hnvo visokoknpncitetnih šivalnih i? pletilnih strojev v vrednosti 12 m1-lijonov dinarjev.
Skupno predvidene investicije industriji bodo znašale 968.207.00u dinarjev.
Organi samoupravljanja v g°” spodarskih organizacijah morajo v letu 1959 šc nadalje vpeljevati dobne metode v izobraževanju de| lovnih kolektivov in izpopolnjena^ organizacijo dela tako, da bodo o°' segli:	_	, i0
—	skrajšanje časa za učenje uj piiučcvanje novih članov kolektiv®’
—	zmanjšanje izvržka in okv® v proizvodnji;
—	izboljšanje kvalitete izdelkofl
—	izboljšanje metode dela;
—	zmanjšanje nadurnega deli*1 j
—	zmanjšanje števila nesreč Pr delu;
—	zmanjšanje izostankov od oc
in fluktuneijo ter	flj
—	izboljšanje odnosov med čl®
kolektiva.	.
Občinski ljudski odbor bo v 1959 spremljal po svojih uprav® organih izvršitev nalog gospo”® < škili organizacij in po potrebi 1 vajal konkretne ukrepe v okvl f predpisov in nalog, predvideni11 tem planom.
Vrednost predvidenih investicij rudnika Zagorje v letu 1939 bo znašala 892,889.000 dinarjev, od tega:
za gospodarske
investicije	721,889.000	din
in za negospodarske investicije	171,000.000	din
Investicijska sredstva bo črpalo podjetje iz amortizacije in iz splošnega investicijskega sklada.
Industrija grndbengea materiala Zagorje ob Savi bo še nadalje izvajala pripravljalna dela v kamnolomu, ki bodo predvidoma v letu 1959 tudi dovršena. Tako bo odpadlo ozko grlo zn pridobivanje kamna (apnenca), ker bo tega ob normalnem obratovanju vseh šest peči na razpolago najmanj za 20 let.
Gradnja hidrirne naprave se bo pričela izvajati že v letošnjem letu. Z dograditvijo te naprave se bo pričelo proizvajati hidrirnno apno za potrebe gradbeništva ter za izdelavo zidakov iz lurgi pepela, ki jih bosta izdelovali TE Trbovlje in Šoštanja v kooperaciji z Industrijo gradbenega materiala Zagorje ob Savi.
Zaradi velikega povpraševanja po gradbenem materialu na trgu bo moralo podjetje povečati izbiro in kvaliteto gradbenih izdelkov.
V. poglavje "	t
KMETIJSTVO
Vrednost kmetijske proizvodnje za leto 1959 bo ob ugodnih vrei®c skih razmerah višja za 1 •/«.	„je
Po posameznih strokah kmetijske panoge se pričakuje tole povec®. proizvodnje:
1	-	—	Indrki
I9'9 1998 101 27 71 107 101
	1998	1999
	T	000 din
Poljedelstvo in travništvo	138.198	159.000
Sadjarstvo	9.209	4.500
Vinogradništvo	702	600
živinoreja	123.170	130.000
Skupaj	291.279	294.100
Na povečanje bo vplivala predvidena organizacija proizvodnje v sodelovanju kmetovalcev s kmetijskimi zadrugami, kar se bo odražalo Predvsem v živinoreji in poljedelstvu; v sadjarstvu pa sc pričakuje toanjši pridelek glede na izredno sadno letino v letu 1958.
Glede na predvideno povečanje proizvodnje sc za leto 1959 pričakuje Naslednja vrednost odkupa kmetijskih proizvodov:
m?
110
V milijonih din	1959	1958	1959	Indeks 1959
1958		1957	1957	1958
139	146	126	133	105
	1. Poljedelstvo			
uijerielska proizvodnja se bo v letu 1959 povečala za t%, pri tem $t) Se struktura površin ne bo bistveno spremenila, razen navidezne emeinbe pri pašnikih in senožetih, ki se zmanjšajo v korist gozda. Bos.?°. površine, ki po svoji konfiguraciji terena, kamnitosti, odroč-„l 1 !n podobno ne spadajo v kmetijske površine, ker jih kot toke a‘ možno intenzivirati.
nn=i'n?tnc spremembe bodo pri strukturi njivskih posevkov, kar kaže slednja tabela (prikazana v ha):
Žita
Industrijske rastline Vrtnine
js-ruiske rastline Ostalo
Skupaj
1958	1959	1961		Indeks
realizacija	plan	plan	1959 1953	1961 1959
1055	1060	925	100	87
3	4	15	133	375
424	415	410	98	99
476	534	590	112	110
2	1	—	—	50
1960	2014	1940	103	96
Vt.Pri žitih se bodo zmanjšale po-in» ae’ Posejune s pšenico, v primer-pQ 1 z leumi 1961 za 13%, medtem tiieSC ”do povečale površine z ječ-r«;",0!!1 bi ovsom predvsem v živino-feJskih okoliših.
Prihi^ vrtn*narn>. k> bodo ostale na “luno enaki površini, bo zavze-a‘ prvo mesto krompir (78,5%).
. pridelovanje semenskega krom-'rja se bo v letu 1959 v okviru kooperacije s KZ organiziralo no 6 ha . otnpirišč. V strukturi sort se
Za 1	311 umuii auu »v ui
8 Števila sprememba v toliko, dt bodo površine jedilnih sort krom !,rJa povečale od 21,6% skupni! ,ro'npirišč v letu 1958 na 22,6»/o i ‘«lu 1959.
.se obdržijo visoki pridelki morali zasebni pro-kro a . . (kmetje) vršiti zamenjavo tay,nPlzju vsako četrto leto. Prisl^ n‘ kraji za proizvodnjo semen-Sen, krompirja so: Cemšenik, Je-Nui>V°’ Scnllambcrt in Podkurn.
•Primernejša sorta, ki odgovarja
lokalnim podnebnim razmeram in se priporoča za gojitev je Vckara-gis in Cvetnik (927/3), ki uspeva predvsem v lažji zemlji in višjih legali.
Med krmnimi rastlinami sc morajo zelo povečati površine pod koruzo in črno deteljo, ki nuj bi zavzemale leta 1959 približno 314 ha. Zaradi neugodnih klimatskih razmer se v višjih predelih ne priporoča uvajanje saditve hibridne koruze. Kmetijske zadruge morajo v bodoče posvečati več pozornosti pridelovanju semena detelj za samooskrbo in selekcioniranega in kontroliranega semena ostalih kmetijskih rastlin (pese, korenja in podobno).
_V bodoče je treba posvečati več pažnje tudi pravilnemu ravnanju s hlevskim gnojem. V letu 1959 bo potrebno v te namene investirati približno 1,300.000 dinarjev za gradnjo gnojnih jam in gnojišč.
Poraba umetnih gnojil je bila v preteklih letih odnosno bo v letu 1959 naslednja:
1957	V tonah 1958	1919	1958	Indeksi 1959	1959
200	222	230	1957 106	1957 110	1958 104
dc| “k,° odpade po letih na 1 ha ob-rw,a'Qe površine (3.430 ha) na ob-Ju občine Zagorje ob Savi:
1957 1958 1959 kilogramih:	61	65	67
»Ati !!?ct!iske zadruge morajo zati-bo|: Us*linske bolezni in škodljivce v nr-f^nisiruno in temeljiteje kot no(rCL"eklem letu. Krompirišča bo 8<u j ®o proti koloradskemu hro-d° tr-, krompirjevi plesni dvakrat
v. Ci$x Skr°pljenja. it en> ter razkuževanje semen ••riti nraj0 kmetijske zadruge raz* 1 Dni* Tso proizvodnjo in pričeti N nfl„<iya,1jem plevela s herbccidi 1 °ScJanih površinah z žiti.
2. Sadjarstvo
hg n , Itorje ob Savi se za leto •do, reclvideva ureditev novih na-Ovj nna Površini 2 ha v Senožetih. % nna,8.Qr*i bodo urejeni po sodob-2 e lnu 'n v kooperaciji zadru-Privatnimi proizvajalci.
Vso skrb pa je treba posvetiti tudi asanaciji starih nasadov, posebno še gnojenju sadnega drevja, ker bo le na la način možno doseči predvideno redno letno proizvodnjo. Akcije škropljenja morajo organizirati in izvajati kmetijske zadruge. Večkratno škropljenje mladih nasadov mora biti zagotovljeno s pogodbo, ki jo zadruga sklene s kooperanti.
3.	Živinoreja
V letu 1959 se število živine ne bo bistveno spremenilo. Računa se s 5-odstotnim znižanjem števila konj, s 17-odstotnim znižanjem Števila ovac, medtem ko bo število govedi ostalo približno isto. Dvignilo pa se bo za 2% pri kravah, za 4% pri prašičih in za 8% pri perutnini.
Čeprav sc ne predvideva posebnega dviga številčnega stanja živine, se računa do 1961 na močan porast proizvodnje v živinoreji. Da pa se bo povečanje proizvodnje v živinoreji doseglo, morajo zasebni proizvajalci skrbeti za povečanje Krmske hnze ter preprečevati izgubo hranilnih snovi z nepravilnim spravilom. Poskrbeti morajo za sušenje sena in detelje na sušilih. Kolikor ne bo možno kriti potreb po
krmi z doma pridobljeno krmo, naj sc nabavliaio močna krmila za visoko produktivne živali izven območja občine. To naj bi se vršilo v kooperaciji s kmetijskimi zadrugami. Predvideva se, da se bo pri povečanju krmne baze in ob skoraj enakem številu živine dvignila proizvodnja živinoreje v letu 1959 za 20%, in sicer za 18% v proizvodnji, za 2% pa v prirastku.
Za povečanje proizvodnosti živali bo vpeljano križanje domačih pasem z intenzivno mlečnim oziroma mesnim tipom govedi. To se bo izvajalo predvsem v območjih umetnega osemenjevanja. Na ta način se bo do leta 1961 dosegla povprečno mlečnost 1800 litrov mleku na leto na kravo.
Vsi kraji, ki imajo boljšo zvezo z industrijsko-rudarskim središčem, so določeni kot mlečnovzrejni rajoni. Sem spadajo katastrske občine Zagorje, Potoška vas, Kotredcž, Jesenovo, Cemšenik, Brezje, Ržiše, Hrastnik, pri Trojanah, Kolovrat, Zabava, Kandrše, Semuik in Loke. Tako specializacijo narekuje dejstvo, da je industrijski predel občine močno potrošno središče. V hri-bovitejšem in odročnejšem delu občine, to je v katastrskih občinah Konjšca, Podkurn, Sentlembert in Roviše, kjer je otežkočen vsakodnevni odvoz mleka, pa se organizirajo mesni vzrej ni rajoni.
Glavni namen specializiranja proizvodnje v govedoreji je prehod od sedanje pretežno naturalne proizvodnje k blagovni proizvodnji ob sodelovanju kmetijskih zadrug.
Prašičereja ima v občini v glavnem surnooskrbovalni značaj. Zasebni proizvajalci — kmetje, naj v nižinskih krajih, kier je več žit, v bodoče gojijo belo oplemenjeno pasmo.
Kmetijske zadruge naj v letošnjem letu vplivajo na vse čebelarje, da se članstvo razširi in prične pečati predvsem s premičnim satjem. Število panjev naj se v letošnjem letu poveča za 14%.
4.	Veterinarstvo
Veterinarska služba bo z zdravljenjem živine in zatiranjem kužnih ter zajedalskih bolezni skrbela za zdravstveno varstvo domačih živali. V ta namen bo izvršila vrsto preventivnih ukrepov.
Izvršeno bo razpoznavno cepljenje 2500 glav govedi proti tuberkulozi. Izvršen bo pri 650 živalih odvzem krvi zaradi ugotavljanja smrkavosti pri kopitarjih. Vsi pozitivni primeri bodo izločeni.
Proti kokošji kugi bo izvršeno cepljenje v vseh okuženih območjih. Zaščitno bo cepljenih 3000 prašičev proti svinjski rdečici, po potrebi pa tudi proti svinjski kugi.
Organi inšpekcije morajo v letu 1959 povečati kontrolo pri predelavi mesnih izdelkov v klavnicah tako, da bo ta odgovarjala vsem higienskim predpisom in kvaliteti.
5.	Zadružništvo
V letu 1959 se bodo kmetijske zadruge preusmerile od dosedanje vsestranske delavnosti le k pospeševanju kmetijske proizvodnje. V ta namen sta Kmetijska zadruga Zagorje in Iz.lake že opustili trgovine, kmetijska zadruga Cemšenik in Mlinše pa mora to takoj urediti.
Za izobraževanje članov kmetijskih zadrug naj zadruge organizirajo kmetijsko-gospodinjske tečaje in tečaje za predelavo sadja.
6.	Sredstva za investicije v kmetijstvu
Za izvajanje ukrepov, ki bodo vplivali na povečanje kmetijske proizvodnje, bodo na razpolago sredstva za investicije v obratna in osnovna sredstva iz občinskega investicijskega sklada v višini 3 milijone dinarjev. Kmetijske zadruge pa bodo predvidoma razpolagale 3
6,380.000	dinarjev lastnih sredstev.
Sredstvu iz občinskega investicijskega sklada, namenjena za kmetijstvo, se bodo dodelila po predlogu sveta za kmetijstvo in gozdarstvo.
Za pospeševanje kmetijstva v letu 1959 bodo kmetijske zadruge iz lastnih in bančnih sredstev nabavile oziroma izvršile:
Kmetijska zadruga Mlinše traktor v vrednosti 2,600.000 dinarjev, kar bo krila iz bančnih sredstev in adaptacijo zadružnega doma v znesku 1,600.000 dinarjev iz lastnih sredstev;
Kmetijska zadruga Izlake preureditev mlekarne, za kar bo porabila 1,500.000 dinarjev lastnih sredstev.
7.	Davčna politika
Dohodnina v kmetijstvu se bo v letu 1959 odmerila na podlagi novo-iziačunnnega katastrskega dohodka in novih dohodninskih stopenj, ki so v povprečju za približno 50% niž.je od lanskoletnih.
Občinska doklada bo v letu 1959 določena tako, da bodo stopnjo občinske dokladi) predpisane s posebnim občinskim odlokom po naseljih oziroma zaselkih v posameznih katastrskih občinah.	(.
VI. poglavje GOZDARSTVO
Od skupne površine občine Zagorje ob Savi, ki znaša 15.958 ha, odpade na gozdove 10.614 hektarov ali 66%.
Zaloga v začetku leta 1959 in letni nrirastek je po vrstah lastništva sledeči:
Sektor lastništva	Zaloge m'	Zaloge m*	Letni prilastek v m * na ha
	•kupa)	po ha	
SLP - GG	232.700	121	3,13
SLP — izven GG	7.200	42	0,83
Zasebni	1,067.200	132	3.13
Skupaj	1,307.100	129	3.U
V gozdovih SL.P in zasebnih gozdovih		se za leto	1959 predvideva
bruto posek lesa v količini	18.580 m\ od tega jamskega in celuloznega		
lesa iglavcev 2700 m8, /a lokalno potrošnjo		pa 5500 m*.	
Po posameznih sektorjih lastništva bo neto masa posekanega lesa v letu 1939, v primerjavi z letom 1958 in 1957, v m* tale:
Sektor lastništva	1957	Leto 1958	1959	Indck« 1957	1957 - 1958	100 1959
SI.P - GG	3.733	3.740	757	100	too	20
SLP — izven GG	—		,		100		
Zasebni	14.520	15.143	14.885	100	104	103
Skupaj	18.253	18.883	15.642	100	103	86
Pogozdovanja se bodo izvajala le v primerih za pridobivanje novih površin, ki so absolutna gozdna tla, zaradi obnove preveč izsekanih m ncpomlajenih gozdnih površin ter v nekaterih primerih zaradi utrjevanja terena.
V
Gozdna gojitvena dela se bodo izvedla v letu 1959 takole:
Realizacija Vrednost
1958
v 000 din
Pogozditev
goličav
Izpopolnitev
gozdov
Čiščenje gozdov in žetev travnatega in lesnatega plevela Število potrebnih sadik
Skupaj
Plan 1959	količinsko'vrednoti
v uvv um ,1,59/!1959/1958
3,5 ha
5,5 ha
53 ha
42.000 kom.
123	3 ha	105	86	95
193	10 ha	350	182	181
726	72 ha	711 /	136	98
294	78.000 kom.	546	186	186
1336		1712	—	128
Za uspešno izvršitev te naloge bosta morala svet za industrijo in obrt občinskega ljudskega odbora in obrtni pododbor skrbeti za pravilno razmestitev novih obrtnih obratov, povečanje obsega uslug, ter za redno analizo stanja obrtne mreže in potreb po izboljšanju obrtništva v družbenem in socialističnem sektorju.
Ker je šušmarstvo v občini Zagorje zavzelo izreden razmah, bo občinski ljudski odbor preko pristojnih organov podvzel vse ukrepe za preprečitev tega pojava.
tako omogočil podjetjem, da bodo razpolagala z zadostnimi sredstvi, pri čemer bo obseg družbenih dajatev omogočil izpodbudo za polno izkoriščanje zmogljivosti, večjo produktivnost dela ter večji dohodek.
Tudi v zasebnem sektorju se bo skušalo čimveč obrtnih obratov pav-šalirati. Pavšalni davek se bo Prej** pisal vsem zasebnim obrtnikom, ki vrše usluge.
V sodelovanju s stanovanjskimi
skupnostmi in z zainteresiranimi f^o-
(
Kompleksna gojitev gozdov mora — za gozdove SLP, s katerimi ne imeti svojo osnovo v precizno izde- gospodari GG, se bo porabilo za lanih elaboratih, upoštevajoč pri vzdrževalna dela 84.000 dinarjev, tem predvsem finančne možnosti. Za izvedbo postavljenih nalog bo Ker je uspeh pri gontvi gozdov od- zato treba izvesti tele ukrepe: visen od kvalitete dela, ki zahteva
določene izkušnje od izvajalca, se Q) ,1}a vseh gozdnih površinah mora posvečati vsa pozoinost tudi okrepiti gozdnovarnostno službo, ki izobrazbi gozdarskega kadra.	bo pravočasno registrirala gradacijo
S pravilno izvajanimi sečnjami posameznih gozdnih škodljivcev; se mora pospešiti obnova gozdov, b) iovskc družine morajo skrbeti ker je stremeti za tem, da se obno- za primeren stalež divjadi zaradi va in pomlajevanje vršita v večji očuvanja pomladka;
-meri naravnim potom.	c) okrepiti kontrolno službo nad
Pravočasna žetev plevela na po-	Y “ •»“
mlajenih površinah, kakor tudi či- Sv„Tn n	Jn Z
ščenje mladih kultur se mora izva-	J	^ stoJcčem
ffiress?	i $ “""•£«35: up,s
došel dodatni etat. kot negovalni	EhEa.	u
uk,ep pa bodo kvalitetno dvignila ™?h™lčmh do bioloških m ke-
Sfc. nahaja e.. „ . * 'jS' “j*'-"* drevesnica v sekto,ju Sl.P (Znojilel "I6”«" raka posvečati vso partijo; s površino t800 kvadratnih metrov, e) v okolici tovarniških in indu-drevesnica v Polšniku pa se je po sirijskih objektov zaradi ohranitve novi razmejitvi občine priključila zelenega pasu saditi drevesne vrste, občini Litija. Zmogljivost drevesni- ki so odpornejše, kot n. pr. jesen, ce v Znojila h je odvisna od kako- gozdno sadno drevje in podobno; vosti semena, od klimatskih pogojev f) zmanjšati uporabo lesa za kur-ter pedoloških prilik v drevesnici, javo na račun večje uporabe pre-
V letu 1959 sc predvideva, da bo moga;	■
ta drevesnica dala 25.000 sadik. Po g) » pomočjo Gozdarske poslovne planu pa se bo zasadila z 78.000 sa- zveze utrditi javno gozdarsko služ-dikomi.	bo, tako da bo v stanju izvajati vse
Nabiranju semena gozdnega drev- operativne gozdarske naloge v za-ia se mora posvetiti večja pozornost, sebnih m zadružnih gozdovih v tesni V letošnjem letu bo posejanih 10 kg povezavi s kmetijskimi zadrugami
semena različnih drevesnih vrst.
Za gozdnovnrstvcnn dela se predvidevajo v letu 1959 sledeča finančna sredstva:
v gozdovih SLP, pod upravo GG,
50.000	dinarjev;
v gozdovih SLP, izven uprave GG, 5000 dinarjev;
in jim nuditi vsestransko pomoč.
Vil. poglavje
OBRT
S povečanjem obrtnih obratov v družbenem in zasebnem sektorju ter s povečanjem števila zaposlenih za 3*/e se predvideva, da se bo v
v zasebnih gozdovih 150.000 di- [eju 1959 povečal družbeni bruto narjev; skupaj 205.000 dinarjev. proizvod nasproti letu 1958 za ll°/i.
V letu 1959 so predvidena nreje-	...
valna dela še v zasebnih gozdovih	Analiza sedanjega stanja obrtnih
na površini 3336 ha. V sektorjn SLP delavnic, predvsem uslužnostnih, in — GG je predvidenih za ureditev vedno večje povpraševanje po obrt-300 ha v k. o. Loke-Kisovec.	nih storitvah kaže, da je potrebno
Stroški urejanja bodo znašali: v mrežo obrtnih delavnic in število J * ■	------—	—	— —ti v
zasebnem sektorju 5,786.400 dinar- zaposlenih dvigniti predvsem , v sektorju SLP - GG pa 199.000 družbenem sektorju.
dinarjev.
Osnovna problema za nadaljnji
Jo skupne dolžine 141 km cest je razvoj obrti sta vprašanji investicij po oceni zn gospodarstvo produk- in obrtniškega kadra. Vse razpolož-
i
tivnih 126 km. Na 100 ha gozda zna- ljive investicije se bodo morale ša produktivna, dolžina cest 1,2 km usmerjati predvsem za uslužnostno nasproti normali 3 km. Ker večje po- obrt.
vršine gozdov še nimajo cest ter se Po planu se bo v letu 1959 v les izvaža po slabih, stihijsko, zgra- družbenem sektorjn povečalo šte-jenih, neurejenih poteh, se bo v vilo zaposlenih, vključno novo ustavili 1959. pristopilo k urejanju cest, novljena obrtna podjetja, za 35, v in sicer:	zasebnem sektorju pa za 5, skupaj
—	nadaljevala se bo graditev za 40 zaposlenih, ali za 8.5*/». Po-gozdne ceste Zagorje—Senožeti—Za- večanje števila zaposlenih ne bo savska gora—Ravne v dolžini 1 km moglo v zadostni meri kriti potreb in v vrednosti 2,760.000 dinarjev; po obrtnih storitvah in proizvodih
—	zn redno vzdrževanje cest v brez ustrezno hitrejše mehanizacije
zasebnih gozdovih je predvideno in bistvene izboljšave organizacije 2,400.000 dinarjev;	dela.
spodarskimi organizacijami se pospešila ustanovitev servisne delavnice za pomoč zaposlenim ženam v gospodinjstvu in za vzdrževanje stanovanjskih zgradb.
Takšna servisna delavnica se bo razvila iz že obstoječega komunalnega podjetja.
Š tipiziranimi načrti, predvsem za stanovanjske zgradbe (okna, vrata in slično), ie treba omogočiti postopen prehod iz obrtniške k serijski industrijski proizvodnji teh izdelkov. Elaborat za združitev oziroma ustanovitev tovrstnega lesnega kombinata bo v letošnjem letu dokončan.
V	letu 1959 se bodo odprle oziroma na novo ustanovile naslednje obrtne delavnice-
o) mehanična delavnica za splošna ključavničarska in mehanična popravila motornih vozil, koles in podobno;
b)	krpalnica, pralnica in likalnica;
c)	delavnico zn popravilo elektro-instalacij in drugih električnih aparatov.
Predvideno je tudi formiranje proizvodnje posameznih sestavnih delov zn elektroindustrijo. Pri strokah, ki zaradi značaja dela ne motijo okolice, je treba predvidevati lokale predvsem v novih stanovanjskih zgradbah. Glede na velike potrebe po graditvi novih lokalov je potrebno zagotoviti, da bo gradnjo takih lokalov dosežena s čim manjšimi finančnimi izdatki. Zaradi tega naj se povsod tam, kjer je to mogoče, gradi paviljonske lokale ali pa v sklopu novih stanovanjskih zgradb.
Glede na naštete nove obrtne dejavnosti se bo moralo uposobiti tri lokale.	-
V	obstoječih delavnicah družbenega sektorja je treba zamenjati zastarele naprave s sodobnimi. Pri nabavah opreme bo potrebno v bodoče skrbeti, da se bo tudi obrt dvigala vzporedno s tehničnim razvojem v drugih gospodarskih panogah.
Obrt bo potrebno oskrbeti s surovinami in materialom. Deloma bo to doseženo v letu 1959 z ustanovitvijo trgovine z železnino, ki bo morala zagotoviti zlasti specifične materiale iz domače proizvodnje in iz uvoza.
V	krajih, kjer obrt nt razvita ali je sploh ni pa je nujno potrebno in ekonomsko upravičeno, da se obrt razširi oziroma ustanovi.
V	letu 1959 naj se plače zaposlenih v obrti odmerjajo po doseženi -Storilnosti Zato je treba v proizvodnji obrti delo normh-nti v storitveni obrti pa je treba vpeljati realen način nagrajevanja. Samo s takimi ukrepi se lahko pričakujejo uspešnejša delavnost, cenejše storitve in kvalitetnejše delo v obrti.
Občinski ljudski odjior ho tudi v letu 1959 v okviru zakonitih možnosti oblina podjetja pavšaliral ter
Da bi se ustvarili pogoji za uspešen razvoj obrti, se predvidevajo t letu 1959 v družbenem sektorju sledeča razpoložljiva investicijske sredstva:
v 000 d«
a)	amortizacija za nadomestitev
b)	denarna sredstva sklada osnovnih sredstev
c)	denarna sredstva sklada skupne porabe
č) nerazporejena sredstva podjetij
Skupaj razpoložljiva sredstva obrtnih podjetij
6.92?
47.598
553
2.761
57.834
Potrošnja sredstev za investicij? in v osnovne fonde obrtnih podjetij po planu za leto 1959 je sledečo:
v 000 dl”
a)	za obratna sredstva	12.76|j
b)	za odplačilo anuitet	1-2"
c)	za vzdrževanje in nadomestitev osnovnih sredstev
č) ostalo
Skupaj poraba
42.362
1.931
57.83-1
Podjetje za keramiko in elcktr0* porcelan bo v letu 1959 izvedlo rekonstrukcijo obratnih prostorov, f.® gradnjo bo porabilo 31,448.000 d|n' o za domačo opremo 5,500.000 di®-Ta rekonstrukcija je nujno potrebna zaradi ureditve sedanjih ne-
sedanjih
ustreznih prostorov v pogledu pr^ česa proizvodnje kakor tudi iz b*' giensko-tchničnih razlogov. S tei® do dana tudi možnost zn povečan0 proizvodnjo.
Vsa sredstva, ki jih imajo obrij1*
podjetja, in sredstva ObLO je treh®
načrtno in po smernicah družben6' ga plana in sveta za industrijo 1 obrt najsmotrneje uporabljati.
V letu 1959 bo treba posvetiti ^ pažnje vključevanju kadra v ob1, ništvo. Ze osnovnošolski mladini J, treba prikazati osnovne značilno® posameznih strok v obrti.
Skrb zn vzgojo strokovnih k® drov naj prevzame predvsem dru beni sektor.
Pri določanju družbenih obr®^ nosti, posebno pri pavšalni odo1® j sc bo jemalo za osnovo zmo^ljiVprj posameznih obrtnih delavnic. obdavčitvi zasebnega sektorja b° , dajatve slonele na odstotku iz*0^ ščenjn zmogljivosti obrtnega obr®
Vlil. poglavje PROMET
leto 1959 se pričakuje P®^g, >'
Čanje prometu za 3,2 6/o. Od celo,n^
na tovorni promet na osebni promet
ga dohodku javnega cestnega meta odpode:
37«/.
63 •/• let®
Avtobusno podjetje bo v 1959 razpolagalo s 6 avtobusi < sedežev in 120 stojišč) ter s * a, mioni z nosilnostjo 20 ton. j r.|0 merinvi z letom 1958 se bo »te ^ avtobusov povečalo za 2 ovton število sedežev pa zn 62e/o.
•vini seuezev pa zn oz*/*-V primerjavi z letom 1958 bo1■ #
seg storitev potniškega in prometa sledeč:
Število prevoženih potnikov Prevoženih km Potniških km Ton km
Prevoženi km — tov. Prevoženo blago v tonah
1958	1959	Indcki 1959/1958
248.095	350.000	141
146.619	250.000	171
2,808.227	3,000.000	107
574.785	590.000	103
122.593	130.000	106
14.030	15.000	107
v Računa se, da se bo v letu 1959 ‘‘evilo zaposlenih pri podjetju Avtoprevoz« povečalo za 5, to je -a 22,7 o/j nasproti letu 1958.
^ Povečani cestni promet bo odvi-■;=n od nabave novih prevoznih
sredstev.
> Podjetje >Avtoprevoz< Zagorje 1° v letu 1959 nabavilo dva avto-J1®8 znamke >FAP< v vrednosti ‘>000.000 din. Razpoložljivih sred-■nCv bo podjetje imelo 9,462.000 din. -a sredstva bodo uporabljena takole:
din
“a obratna sredstva	800.000
a anuitete OLO, Obl.O
. ‘n TAM Maribor	4.039.000
"a osnovna sredstva	3.873.000
a ostalo	750.000
Ker mreža avtobusnih prog še 'C('no ne ustreza vsem potrebam sobnega, turističnega in tovornega pometa, mora svet za blagovni pro-:	‘n turizem analizirati in s pod-
i.Joni določiti potrebno razširitev 1 otvoritev novih prog. ji ^9 povečanje obsega prometnih n Oritev je treba izvesti naslednje °8e:
Ja »Avtoprevoz« Zagorje ie treba
i.P0rabiti predvsem kot delež na 'jditih, ki jih je treba najeti za-zamenjave izrabljenih vozil i
. pravilno vzdrževati vozni park, !?.*° da bodo zastoji zaradi popravil
“»nimolni;
aoT Ptevozc organizirati tako, da ;,,oo vozila v vseh smereh polno »Oriščenn;
v" kolikor se cene gorivu ne pomenijo, noj se cene osebnemu i ®‘netu znižajo tako, da bo promet v*obusi konkurenčen;
urediti in izpopolniti remontni delavnice, delo na organizirati ^a bodo stroški proizvodnje dunainj.
'»risi ?rSQnizirati v koordinaciji s Oen°-P°tovaln0 organizacijo kul-!i0vCn> udoben in hiter prevoz potni-v turistične kraje.
IX. poglavje p TRGOVINA siv^^čnnje kupne moči prebival-^ani v.v *ctu 1959 omogočilo nara-v |rIe blagovnega prometa. Promet tujini družbenega sektorja bo ^Padl 24,858000 t'in’ ot* te8° bo
ŠJgiS!® na trgovino na drobno L din, na kmetijske zadru-Pjiku/bb,308.000 din, in se poveča za
2«/,.
,>ebi° K »e zadostilo krajevni po-,fg0v'i8e bo v letošnjem letu odprla ■Ptttp,; S * železnino in gradbenim V,alom.
n° »tanje trgovinskega <>0dnv ®c ustreza povečani prolog {J in blagovnemu prometu
< '
*Plohnfi '» n««
bgoviJ i »nmo. da je specializacija 4 K® omrežja nujna, tudi 4 trgovine po svojem nizkem
opreme narekujejo q»*dltTle takojšnje notranje pre-
»t£?»ko In proizvodno podjetje St , vnar< Celje ima mlinski .''ojni Zagorju z zelo zastarelim :je Dri Parkom, ki povzroča mot-l'U, y * Polnem izkoriščanju suro-\|(„i°..J° potrebno izvesti rc-?lje l ^C|jo mlinskega obrata. Pod-0 v letu 1959 verjetno po-
rabilo za popravilo jezu 2,000.000 dinarjev. Ta znesek bo porabilo iz lastnih sredstev.
Posebno pereče vprašanje v Zagorju je preskrba s kruhom. To vprašanje bo rešeno z izgradnjo nove pekarne, ki bo začela obratovati v prvi polovici letošnjega leta. Zmogljivost pekarne bo 4000 kg kruha dnevno. Za dograditev te pekarne se bo porabilo približno 16,000.000 dinarjev. S tem bo rešen problem preskrbe s kruhom, vzporedno pa bodo urejene tudi prodajalne kruha.
Da bi se stanje v trgovski mreži izboljšalo, se bo pristopilo . k reorganizaciji, tako da se bodo trgovska podjetja s 1. aprilom 1959 združila v eno močno podjetje. Po združitvi podjetij se bo pristopilo k specializaciji trgovin in znižanju režijskih stroškov. Tako bo novoustanovljeno podjetje razpolagalo z večjimi obratnimi in osnovnimi sredstvi. S tem bo lahko najemalo večja investicijska posojila za ureditev odnosno izboljšanje trgovskih lokalov.
V	letu 1959 se je pristopilo k ustanovitvi novega trgovskega podjetja »Povrtnina« Zagorje. To podjetje bo razpolagalo s 5 poslovalnicami. Glede na davčne olajšave bo imelo vso možnost nuditi potrošnikom svoje artikle v zadostni izbiri, kvaliteti ter dostopnejši ceni kot do sedaj.
Z ureditvijo lokala pri Dolancu sc bo odprla delikatesna trgovina.
Da bi se kmetijskim zadrugam in individualnim proizvajalcem omogočila prodaja blaga v večjih količinah, bodisi velikim potrošnikom in trgovini na drobno, se bo v letu 1959 pristopilo k izdelavi potrebnega elaborata za gradnjo skladišča za večje količine kmetijskih pridelkov. Dograditev skladišča se predvideva do leta 1961.
Pomanjkljivosti, ki so v preteklem letu ovirale boljšo preskrbo industrijskega središča, kar ie negativno vplivalo na življenjsko raven prebivalstva, zahtevajo, da svet za blagovni promet pri občinskem ljudskem odboru posveti trgovini v letu 1959 posebno skrb in pozornost.
Zato je treba, da se razpoložljiva sredstva uporabijo v prvi vrsti za širjenje trgovske mreže, sodobnejšo opremo trgovin, za ureditev sodobnih tržnih prostorov oziroma prodajaln e kmetijskimi pridelki in za nabavo prevoznih sredstev.
Pristojni sveti se morajo v letu 1959 lotiti tudi reorganizacije sistema v trgovini z mesom in mesnimi izdelki.
V	letu 1959 se predvideva povečanje zaposlenih v trgovini družbenega in zadružnega sektorja za 0.9 •/«, t. j. na 118 oseb. Poudariti je, da dosegajo nekatera trgovska podjetja sorazmerno višji promet na enega zaposlenega, medtem ko so ustvarjeni plačilni skladi v glavnem enaki. Take nepravilnosti bo moralo novoustanovljeno trgovsko podjetje v bodoče odpraviti. Glede na to bodo moralo nekatera podjetja znižati število zaposlenih ali na obstoječe planirano stanje zvišati bruto produkt na podlagi večje storilnosti.
Da bi se zagotovila stabilizacija tržišča In odstranile motnje v blagovnem prometu, je treba razvijati
nove oblike trgovanja, ki so v tem,
—	da bodo kmetijske zadruge zajele tržne presežke v celoti in jih po čimkrajši poti posredovale potrošnikom; za strokovno pomoč naj sc pri tem obračajo na Poslovno zvezo, ki je za to odgovorna;
—	da bodo trgovska podjetja vpeljala sistem nagrajevanja po delovnem učinku, in sicer:
po učinku poslovnih enot pri trgovskih podjetjih, ki imajo v svojem sestavu prodajalne;
individualno po prometu v podjetjih s popolnejšo delitvijo dela;
po količini prodanega blaga oziroma v odstotkih od prometa v trgovini s sadjem in zelenjavo;
• — da pri vseh bodočih nabavah sodelujejo potrošniški sveti, katerih vloga doslej ni prišla do izraza; svet za blagovni promet naj stori vse, da se bodo potrošniški sveti v letu 1959 organizacijsko in vsebinsko utrdili;
—	da kmetijski zadrugi Mlinše in Cemšenik takoj reorganizirata svoje poslovanje z izločitvijo vseh nekmetijskih panog;
—	da se posveti vsa pozornost izpopolnjevanju strokovnosti kvalificiranih delavcev in vsestranski vzgoji delavcev-vajencev, za kar morajo skrbeti podjetja sama; večja izbira blaga po kakovosti in sor-timentu, kakor povečana prodaja tehničnih predmetov zahtevata večje strokovno znanje trgovskih delavcev.
X. poglavje
GOSTINSTVO IN TURIZEM
V letu 1959 se računa, da sc bo družbeni bruto proizvod v gostinstvu povečal za 1 °/o. V indeksih prikazan bo takle:
		1958	1959	1959
		1957	1957	1958
♦		108	109	101
To povečanje temelji predvsem na povečani kupni moči prebivalstva, večji potrošnji brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter boljši organizaciji gostinskega omrežja.
Po strukturi gostinskih storitev v letu 1959 bo odpadlo na alkoholne pijače 46°/«, na brezalkoholne pijače 32•/«, jedila 11 e/o, nočnine 2°/e in druge storitve 9 °/o.
Obseg gostinske mreže ni zadovoljiv. Povečati bo treba zmogljivosti nočnin in urediti obrate družbene prehrane.
Da bi se stanje v gostinstvu izboljšalo, je pristopiti k reorganizaciji gostinske mreže, tako da se bodo s 1. februarjem 1959 vsa tri gostinska podjetja združila v eno močno podjetje. Tako bo novoustanovljeno podjetje lahko razpolagalo z večjimi obratnimi in osnovnimi sredstvi in lahko najemalo večja investicijska posojila zn postopno sodobno ureditev gostinskih lokalov, nesodobne in ekonomsko neupravičene pa odpravilo.
Pomanjkanje nočninskih zmogljivosti se do v letu 1959 reševalo tako, da se bo izvedla adaptacija hotela »Kum«, za kar je že pripravljen potrebni program. Z adaptacijo bo podjetje imelo na razpolago 13 sob s približno 18 posteljami.
Povečati je treba tudi zmogljivosti pri oddajanju zasebnih sob, kar naj organizira Turistično droi-štvo predvsem na izletniških točkah Medija-Izlake, Cemšenik in Zasavska gora.
Naravne lepote in priznano termalno kopališče na Izlakah omogočajo uspešen razvoj domačega in inozemskega turizma. Za povečanje dotoka turistov pa je treba ustvariti materialno podlago. Te potrebe morajo upoštevati tudi vse gospodar-
ske panoge, ki posredno sodelujejo v turizmu.
V	letu 1959 se predvideva v go* stinstvu družbenega sektorja 7-od-. stotno znižanje zaposlenih, t. j. na 38 oseb.
V	gostinstvu se je storilnost na enega zaposlenega znižala. Glede na to bodo morala gostinska podjetja znižati število zaposlenih ali pa na obstoječene planirano stanje zvišati bruto produkt na podlagi večjo sto«, iilnosti.
Razpoložljiva sredstva gostinskih organizacij v letu 1959 bodo sle« deča: amortizacija za nadomestitev,
1.633.000	din; sklad za samostojno razpolaganje 3,229.000 din, skupaj tedaj 4,862.000 dinarjev.
Ta sredstva se bodo predvidoma' uporabila:
za obratna sredstva	1,080.009
za nadomestitev in vzdrževanje osnov, sredstev 2,882.000 za odplačilo anuitet hotela »Kum«	900.000
Sredstva lastnih skladov gos ti n* skih podjetij in del investicijskih skladov se morajo porabiti za nabavo raznih strojev (hladilnikov, strojev za lupljenje krompirja, za kuhanje kave in za drugo kuhinj* sko opremo). To bo vplivalo na kvaliteto gostinskih storitev, pove. čalo promet, odražalo pa se bo tudi na znižanju cen ter boljši postrežbi gostov.
Da se zagotovijo podjetjem po* trebna sredstva, predvideva plan iste skupne pavšalne obveznosti kot v letu 1958. Pri zasebnih gostiščih bo moral svet za blagovni - promet in turizem predlagati izpopolnitev, obratov, v katerih je to možn<j ustvariti, v nasprotnem primeru pA je treba te obrate ukiniti. S pav« šnlno pogodbo se morajo zasebn^ gostišču obvezati, da bodo predvidi« na sredstva v letu 1959 uporabila za ureditev poslovnih prostorov m opreme.
Iz občinskega investicijskega sklada se predvideva za investicija v osnovna in obratna sredstvi
1.600.000	din. Ta sredstva se bodo uporabila po predlogu sveta za bla* govni promet.
Iz sredstev za pobijanje alko* holizmn, ki so bila zbrana v letu 1958, se bo v letošnjem letu odprla mlečna restavracija.
Za pospeševanje gostinstva in tu* rizma v letu 1959 je potrebno ure* diti sledeče:
—	ker predstavlja termalno ko* pnlišče na Izlakah za občino Zagorje izredno važen turistični objekt, jA treba urediti status gostinskega' obrata »Sindikalni dom rudarjev Izlake«; obrat mora biti urejen alt kot obrat zaprtega ali pa kot obrat odprtega tipa;
—	urediti je pravni položaj go* stinskih obratov športnih organiza* cij; te obrate je treba ali ukiniti ali pa jih naj prevzame gostinsko podjetje:
—	da gostinska podjetja vpelje* jo predvsem v sezoni v okviru ti a* n ih možnosti ter upoštevajoč potre* be prometa tak delovni čas, ki bo v, največji meri zagotovil redno pošlo* vanje ob najbolj racionalni in eko* nomični zaposlenosti;
—	da gostinske gospodarske or* ganizacije sistematično delajo tucU pri opravljanju drugih nalog, in to zlasti v pogledu:
—	vzgoje kadrov,
—	izpopolnjevanja sistema de* lavskga samoupravljanja,
—	nastopanja proti neupraviče« n emu navijanju cen pri hrani id pijači,
—	vpeljave pravilnega nagraje* vanju po učinku,
—	pritegnitve čim večjega števila sob zasebnikov v turistične namene in
—	posvečanja večje pažnje v družbeni .prehrani in kulturni postrežbi.
XI. poglavje
GRADBENIŠTVO
Obseg gradbenih storitev se bo v letu 1959 povečal za. 20°/o.
Pri tem se poudarja, da zmogljivost gradbenega podjetja v Zagorju ne zadostuje za zvišanje obsega gradbenih storitev zaradi neustreznega števila zaposlenih, kakor tudi zaradi pomanjkanja kvalificiranega kadra v tej stroki. V letu 1959 se bo povprečno število zaposlenih povečalo v primerjavi z letom 1958 za 16 ®/o in bo znašalo 180 oseb.
V letu 1959 se predvideva še intenzivnejša zidava stanovanj. Obsegala bo preko 50%> vseh gradbenih del. Samo iz stanovanjskega sklada bo na razpolago 154,608.000 dinarjev, 45 milijonov dinarjev pa se bo najelo iz republiškega stanovanjskega sklada, tako da bo skupno na razpolago 179,000.000 dinarjev.
Občinski ljudski odbor bo skrbel, da bodo ta sredstva smotrno uporabljena Računa se, da bo s temi sredstvi Rudnik rjavega premoga Zagorje v prvi polovici letošnjega leta dogradil 2 stanovanjska tbloka, in sicer:	I stanovanjski blok na
Polju in l stanovanjski blok v Borovniku, vsak po 36 stanovanj, v vrednosti 160 milijonov dinarjev.
Občinski ljudski odbor bo s soinvestitorji Industrijo gradbenega materialu in Industrijsko rudarsko šolo dogradil I stanovanjski blok s "t stanovanji; la stanovanja bodo vseljiva do mesecu oktobra 1959. Na novo sc bo začelo graditi 3 stanovanjske bloke po 36 stanovanj ob Cesti zmage z ustreznimi lokali za uslužnostno obrt.
Veliko število prosilcev za stanovanja narekuje, da se dogradi povprečno letno najmanj 100 do 150 stanovanj.
Glede na povečano stanovanjsko gradnjo bo morala Industrija grud-benga materiala Zagorje povečati izdelovanje betonskih kock in ostalih gradbenih izdelkov.
Industrijska rudarska šola bo v letu 1959 dogradila šolsko poslopje in v naslednjem letu internat s potrebnimi pritiklinami v vrednosti približno 200 milijonov dinarjev. Gradnja teh dveh objektov je utemeljena glede na izredno kritično stanje v katerem se šola trenutno nahaja ter s postopnim porastom števila učencev.
V	letu 1959 se bo zaradi naglega naraščanja števila šoloobveznih otrok pričelo s sledečimi novogradnjami-
novogradnjo osnovne šole (osemletke) v Zagorju s 14 razredi. Lokacija za gradnjo šole je že odobrena ter izdelan idejni načrt z investicijskim programom. Zgradba se bo predvidoma dogradila do septembra leta 1961.
Stroški za gradnjo in opremo šole bodo znašali prbiližno 130.860.000 dinarjev.
V	Tirni sp osnovnošolski pouk vrši v Gasilskem domu. Zgradba nima sanitarnih prostorov, niti ostalih. prostorov, ki so šoli nujno potrebni Glede na to se bo v letu 1939'1960 dogradilo novo šolsko poslopje z eno učilnico in stanovanjem za učitelja. Za gradnjo te šole je občinski ljudski odbor vložil v letu 1958 t,000.000 dinarjev za izdelavo načrtov, nabavo materiala in izdelavo strešnikov Vaščani kažejo za gradnjo šole velik interes, saj 'bo rešila vprašanje prostorov za dobo
50 let. Prispevali bodo približno 125 kub. metrov hlodovine, kar zadostuje za celotno potrebo po rezanem lesu pri gradnji šole. Celokupni stroški gradnje bodo znašali 16,200.000 dinarjev.
Šolski prostori v Konjšci ne odgovarjajo za šolski pouk. Občinski ljudski odbor je že dal v izdelavo glavni projekt, ki bo predvidoma gotov v I. tromesečju leta 1959, na-
kar sc bo takoj pričelo s pripravami o. Gradila se bo enorazred-
za gradnjo.
niča s stanovanjem za učitelja.
Gradnja bo precej dražja glede na otežkočen dovoz gradbenega materiala. Tudi pri tej gradnji bodo potreben les prispevali vaščani
gotovili potrebni izdelki, je izboljšati predvsem organizacijo knjigovodske službe in zajemanje dejanskih stroškov po stroškovnih mestih zaradi kontrole planskih normativov;
—	da podjetje upošteva potrebe po znižanju režijskih stroškov ter v premijskem pravilniku zagotovi stimulativen način nagrajevanja prihrankov;
—	da se gradbeni objekti gradijo le tam, kjer so že urejene komunalne naprave in se bo le v izjemnih primerili gradnja dovolila na področjih, ki niso komunalno urejena;
—	da se objekti, ki se namera-
vajo graditi na določenem zazidaj" nem okolišu, oddajajo na licitacijah le enemu podjetju, ker se s tem delovna sila in mehanizacija bolj sistematično izkoriščata; pri taki gradnji se zmanjšajo tudi stroški za pripravljalna dela;	,
—	da se poostri nadzor nad izvedbo del, kjer bi se usmerjala čimvečja uporaba gradbenih polizdelkov in racionalnejši način graditve;
—	da gradbeno podjetje tesno sodeluje z industrijskimi in obrtnimi podjetji za čiinvečjo tipizacijo izdelkov, predvsem zidarskih, kut bo omogočilo serijsko izdelavo.
sami. Predračun za gradnjo te Šole znaša 16.830.000 dinarjev.
V	Cemšeniku se je že v letu 1958 pričelo z gradnjo nove štirirazredne šole. Za gradnjo je občinski ljudski odbor prispeval v letu 1958 4 milijone dinarjev. Prebivalci okoliških naselij pu so prispevali v lesu v vrednosti 2,250.000 dinarjev. Gradbena dela' izvaja gradbeni odbor v lastni režiji kar bo močno pocenilo stroške gradnje, ki bo končana predvidoma do leta 1961. Proračun za gradnjo znaša 25,685.300 dinarjev.
V	osnovni šoli Izlake se bo izvedla adaptacija sanitarnih naprav. Z ureditvijo vodovodnega omrežja v naselju Izlake se bo napeljalo vodovod v šolsko zgradbo že v prvi polovici letošnjega leta.
Iz higiensko-sanitarnih ozirov se bo adaptiralo sanitarne prostore s tem, da sc bodo suha stranišča preuredila na odplako, v učilnice pa instaliralo umivalnike. V zvezi s tern sc bo zgradila kanalizacija v dolžini 60 m. Stroški za adaptacijo sanitarnih naprav in gradnjo kanalizacije bodo znašali 2,830.000 din.
Na podlagi že sprejete odločbe ■ 01.0 Ljubljana o ustanovitvi 3-letne gospodinjske šole v Zagorju je predvidena gradnja šole. V letu 1959 se bo priprnvilo vse podrobne načrte in izvršila ostala pripravljalna dela, tako da bi se z gradnjo pričelo že prihodnje leto. Stroški za gradnjo te šole bodo predvidoma znašali 80,600.000 dinarjev.
V	okviru športnega centra Zagorje ob Savi se bo pristopilo k gradnji olimpijskega bazena. Gradnja bazena se bo pričela v letu 1059 in predvidoma končala do leta 1961.
Jz navedenih razlogov se računa, da ‘se bo gradbena delavnost v letu 1959 nasproti letu 1958 močno povečala, kar bo spričo pomanjkanja delovne sile dosegljivo samo s povečanjem storilnosti. V ta namen bo potrebno:
— da gradbeno podjetje vpelje, predvsem v sezoni, v okviru danih možnosti tak delovni čas, ki bo v največji meri zagotovil izrabo kapacitet;
XIII. poglavje
KOMUNALA
Družbeni bruto proizvod komunalnih podjetij sc bo nasproti letu povečal za 7 8/o. število zaposlenih pa za 10 °/o. Da bi se pospešila komunalna izgraditev, ki mora vsekakor doseči takšno višino, do bo stanju' kriti vsaj delno nakazane potrebe, bodo posamezni sveti Pr' občinskem ljudskem odboru morali te naloge po navedenih panogah letu 1959 dosledneje usmerjati in izvajati	,
»Elektro« Trbovlje bo v letu 1959 izvajalo z lastnimi sredstvi slede*8 dela:
1.	Daljnovod RTF Zagorje—Borovnik	9,000.000
2.	Trafo	postajo	Potoška	vas	4,500.000
3.	Trafo	postajo	Toplice	4,500.000
4.	10 kvv	postajo	Potoška	vas	3.500.000
5.	10 kvv	postajo	v Toplicah	3.000.000
Skupaj z lastnimi sredstvi 24.500.000
Kolikor bo podjetje dobilo posojilo, pa bo še gradilo;
1.	RTP Zagorje 35/10 kvv	19,000.000
2.	10 kvv daljnovod Trbovlje—Zagorje	15,000.000
Skupaj iz sredstev posojila 34,000.000
Občinski ljudski odbor bo v letošnjem letu pričel s sistematičnim urejanjem parkov. Od sedanje urejene površine 4800 m* se bo perspektivno uredilo 11.000 m8, od tega v letu 1959 2750 m* in uredilo otroško igrišče v izmeri 1000 in8.
* Z izgradnjo stanovanjskega naselja v Kisovcu se bo tudi v Borovniku pristopilo k urejanju zelenih površin v izmeri 500 m8 in k ureditvi otroškega igrišča.
Pospešena dela se predvidevajo pri preureditvi obstoječe kanalizacijske mreže. Z dograditvijo novih stanovanjskih blokov ter razširitvijo dosedanjih naselij, bo v letošnjem letu potrebno zgraditi ca. 20>0 metrov nove kanalizacijske mreže, zamenjati stare cevi, zgraditi pesko-lovce in čistilne jaške, za kar bo potrebno ca. 3,000.000 dinarjev.
Regulacija potoka Medija je nujna vsled urbanistične ureditve mesta in gradnje raznih objektov po urbanističnem načrtu. V' ta potok so in bodo speljane vse. odtočne kanalizacije. Dela na regulaciji potoka se bodo izvajala etapno. V letu 1959 se predvideva regulacija struge v
od
dolžini 540 m, to je v odseku kamnoloma IGM do soto.čja potok (Cotredežce z Medijo.
Stroški za prvo etapo bodo znašali 28,650.000 dinarjev in se 1>0(I krili delno iz vplačanega vodne?8 sklada novoustanovljeno >Vod»c skupnosti« Zagorje ob Savi.
Na cesti II. reda od Grčarja $ Boriška se bodo dokončno uredi in tlakovali pločniki.	.
Da se odpravijo ozka grla, j vplivajo na zadostno preskrbo vo8 više ležečih stanovanjskih hiS, ? bo zamenjalo cevi manjšega p K”1 v dolžini 2.5 km (30-50 mm) v gl8’’ nem cevovodu s cevmi večjega P1? filn. Ugotovljeno je, da obstoj1* zajetja Scmnik in Rove spr' naglega naraščanja prebivalstva p zadoščata, zato so više ležeči Pr deli pogosto brez pitne vode.
V letu 1959/60 se bo pristopil?
. •„!.
novemu zajetju vode v Strahovi)^
se
in Podvinah. Po potrebi pa — ... zajel še potok Ribnik ob sanioi" n, viru in zgradil v Kisovcu (Zla* polju) 200 m8 rezervoar, ki sc bo l vezal z glavnim omrežjem.
rabil"
— da svoja razpoložljiva inve-
dsi
sticijska sredstva v prvi vrsti uporabi za nabavo take mehanizacije, ki ji bo omogočila prihranke pri uporabi delovne sile;
—	da bo podjetje doseglo povečano izrabo kapacitet tudi z izboljšanjem organizacije dela. bo moralo zlasti skrbeti za strokovno usposabljanje kadra pri praktičnem delu s tem. aa v ta namen uporablja — svojim potrebam in razmeram prilagojeno — metode in sisteme, ki so se že uveljavili v industriji:
—	da podjetje kompleksno prouči sistem tarifne politike ter v svojem pravilniku zn leto 1959 zagotovi v največji meri uveljavljeno stimulativnost tarifnega sistema tako za posameznika, kot za skupine posameznih delovnih mest (stavhišč in oblatov), da bi se v ta namen za-
V letu 1959 se bo za delno ureditev vodovodnega omrežja porč od predvidenih 30,145.000 dinarjev do leta 1962:
—	za stroške rekonstrukcije 300 m omicžja
—	zn podaljšanje vodovodne mreže do novih objektov t,600-0jji
—	zo predložitev obstoječih cevovodov	936.0t>v
—	za zgraditev novih zajetij s priključki na vodovodno
omrežje	1.190.00»
—	za gradnjo rezervoarja s kapaciteto 200 m8 vode	1,062 00°
Skupaj 7,488.000 jj
Stanovanjska uprava in hišni sveti morajo polagati več pozor11 zunanji podobi naselij.
TRETJI DEL
EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ZAGORJE OB SAVI
XIV. poglavje
AMORTIZACIJA
f. Vse gospodarske organizacije plačujejo v lelu 1959 amortizacijo
Ne glede na določilo prejšnj^j. odstavka plačuje podjetje k*11? *ci\° glav« Zagorje oh Savi atnorh*0 od zgradbe zmanjšano za 70 /*•
XV. poglavje
OBRESTI OD OSNOVNIH IN OBRA SREDSTEV
tni*1
t. Vsa gostinska
po stopnjah, ki so določene z zvez- . stiščo, obrtna podjetj
nimi predpisi.
podjetja
ja in del

cluv
nict
“1 '"'“l V8/'	j Viju •	'JVCi
ki opravljajo pretežno stori'
Be plačujejo družbenih obveznosti J pavšalnem znesku, plačujejo v letu 1950 obresti od sklada osnovah sredstev po stopnji 6 •/«.
2.	Komunalna podjetja na območju občine Zagorie ob Savi plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po stopnji 26/o.
3.	Obresti od sklada osnovnih sredstev pod točko 1 in 2 gredo v ubčinski investicijski sklad.
*• Splošne kmetijske zndiuge Plačujejo obresti od sklada osnovah sredstev po stopnji 6°/o.
Te obresti sc stekajo v sklad1 osnovnih sredstev splošne kmetij-zadruge, ki jih plačuje.
3. Obresti od sklada obratnih Sodstev plačujejo vse gospodarske °r,6anizacije s področja obrti, go-8jinslva; trgovine in komunale po ?'0pnji 6«/o, ki se stekajo v občinski
•Ovesticijski sklad.
XVI. poglavje
Dopolnilni proračunski prispevek
IZ OSEBNEGA DOHODKA , Plačevanje dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega do-
hodka za leto 1959 je določeno s posebnim občinskim odlokom.
XVII. poglavje
OBČINSKI PROMETNI DAVEK
Plačevanje občinskega prometnega davka je določeno s posebnim občinskim odlokom.
XVIII. poglavje -OBČINSKA DOKLADA Občinska doklada za območje občine Zagorje ob Savi bo predpisana s posebnim odlokom ObLO.
XIX. poglavje
prispevki iz dohodka
Splošne kmetijske zadruge vlagajo del dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka, v celoti v občinski investicijski sklad.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO po odloča o uporabi teh sredstev.
Prispevki iz dohodka komunalnih podjetij pripadajo 40°'» občinskemu proračunu in 60 Vo skladu.
XX. poglavje
OBČINSKI SKLADI
L Občinski družbeni investicijski sklad:
Sredstva občinskega družbenega investicijskega sklada, ki so po Podpisih zveznega. lepubliškega in okrajnega družbenega plana razložljiva v letu 1959, bodo znašala 21,174.000 dinarjev. Stekala se bodo
T sledeča sredstvo:	... ,.
v 000 din
—	25«/« udeležba na prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij za politične teritorialne enote
—	15•/* občinske doklade od kmetijstva
—	45 % taks na priprave za proizvodnjo (ž.ganjnrski kotli, mlatilnice, rečni, potočni in drugi mlini) in na hibridno trto
~~ občinska taksa na pse
—	20"/« zemljarine od kmetijstva in KZ
~~ prispevek od dohodka za občinski investicijski sklad
—	obresti od sklada osnovnih sredstev gostinstva, obrti in komunale
*~ obresti od sklada obratnih sredstev komunale obresti od kreditov na osnovna in obratna sredstva
Skupaj priliv v letu 1959 Saldo 1. januarja 1959
4.356
3.775
1.620
50
1
10.596
485
32
183
21.098
21.174
Skupaj priliv 1959, sproščena blokacija in neizkoriščena v sredstva iz leta 1958 /e« dohodek 1959 je 100«/. blokiran 'Jstane razpoložljivih sredstev v letu 1059
42.272
21.008
21.174
^cdstva se bodo uporabila v tele namene: za investicije v obratna sredstva Za investicije v osnovna sredstva Od tega:
—	posojila industriji
—	posojila kmetijstvu
—	posojila prometu
—	posojila trgovinam
—	posojila gostinstvu
—	posojila obrti
5.294
15.880
1.715
1.800
4.000 4.280 1.0S5
3.000
e’ Občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš: bo,l0rC(ls‘va občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš Btedstv Ctu 1959 znaŠQ'a 134,608.000 dinarjev. Stekala se bodo sledeča
Prispevek gospodarskih organizacij Prispevek rudnika je{ stanovanjskega prispevka od kmet. organizacij
Slnnnmn icVnirn nricn^vlrn nrl nrnrnčllliskill UStll
in
oumovanjsKCga prispcvK« uu muci. uigum*-uvij
stanovanjskega prispevka od proračunskih ustanov --organizacij uu* stanovanjskega ubresti od posojila °,bresti od posojil v
ga prispevka od pokojnin o uporabi
.-•'-.-•ii oa posojil v odplačilo in po dospelih obvezah uobodki od prodaje zgradb
jtonodki od prodaje zgradb , "el zakupnine od poslovnih prostorov dr»gi dohodki
!=V.
udeležba LRS
Skupaj
^ Prenos iz leta 1958-Clzkoiiščena sredstva in sproščena blokacija
leta 1958-
Ostane priliv v letu 1959
Skupaj sredstva v letu 1959 (priliv in prenos iz leta 1958)
v 000 din 17.037. 58.198 180
3.800 19.000 400 460 50 860 130 100.135 - 6.003 94.132
68.716
162.648
Od tega —
Blokirano:	*
1. 30°/o od priliva v letu 1959	28.240
Razpoložljivo:
1.	70e/o od priliva v letu 1959	65.892
2.	Prenos sredstev iz leta 1958	68.716
•	Skupaj razpoložljivo v letu 1959 134.608
Sredstva se bodo uporabila v celoti za gradnjo stanovanjskih blokov.
3.	Občinski cestni sklad:
Sredstva občinskega cestnega sklada bodo v letu 1959 znašala 2,969 dinarjev. Stekala se bodo sledeča sredstva:
v 000 din
a)	30e/o taks od vprežnih cestnih vozil po predpisih o taksah 708
b)	Prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov vozil	730
c)	Dohodek od prodane trave, sadja in drevja z zemljišč,
ki spadajo k cestam IV. reda	10
č) Občinska taksa na motorna vozila	200
Skupaj priliv v letu 1959 1.648 Saldo 1. januarja 1959	1.770
Sproščeno sredstva iz leta 1958	540
Skupaj priliv 1959, sproščena omejitev in neizkoriščena sredstva iz leta 1958	3.953
Od tega:
Blokirano:
1. 60*/« omejitev od priliva v letu 1959	— 989
Ostane za leto 1959 razpoložljivo 2.969
Sredstva občinskega cestnega sklada se smejo porabiti za novogradnjo in rekonstrukcije cest IV. reda.
XXI. poglavje
PRORAČUN ObLO ZAGORJE OB SAVI 1. V letu 1959 bo občinski ljudski odbor razpolagal s sredstvi za finansiranje proračunskih izdatkov v skupnem znesku 163,121.000 din. Ta sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov:
v 000 din
—	proračunski prispevek iz osebnih dohodkov delavcev
zaposlenih v gospodarstvu	46.608
—	proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev
zaposlenih izven gospodarstva	5.141
—	proračunski prispevek iz sklada skupne porabe	930
—	prispevek iz dohodka komunalnih gospodarskih organizacij	759
—	zemljarinu po odbitku za sklade	1.253
—	davek na dohodnine od kmetijstva	4.144
—	davek na dohodek od samostojnih poklicev in premoženja	3.792
—	občinske doklade na dohodek od kmetijstva	20.539
—	občinske doklade na dohodek od samostojnih poklicev
in premoženja	.	815
—	prometni davek od zasebnikov, od nepremičnin in premoženju	2.473
—	prometni davek od vina in žganja	150
—	občinski prometni davek od zasebne.obrti	10.406
—	občinski prometni davek od prodaje na drobno	8.748
—	občinski prometni davek od alkohola	9.544
—	občinske takse	504
—	dopolnilni proračunski prispevek iz oseb. dohodka	14.626
—	dohodki uradov in ustanov	894
—• ostali proračunski dohodki	14.765
—	izredni proračunski prispevek	8.000
—	6% obvezna rezerva iz leta 1958	6.039
—	20°/o omejitev iz leta 1958	1.574
—	proračunski presežek	1.417
Skupaj 163.121
Sredstva za finansiranje proračunskih izdatkov se bodo uporabilo;
v letu 1959 za naslednje namene:
—	zn negospodarske investicije	19.408
—	prosveta in kultura	43.250
—	socialno skrbstvo	14.113
—	zdravstvena zaščita	8.699
—	državna uprava	34.191
—	komunalna dejavnost	7.808
—	dotacije	14.600
—	obveze in garancije	11.255
—	proračunske rezerve	9.797,
Skupaj izdatki 163.121
XXII. poglavje KONČNE DOLOČBE
Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem yestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od L januarja 1959.
Štev.: 01/1-1091/1-59.
Zagorje, dne 20. marca 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora« Rado Taufer 1. i.
glasnik
OBČINA TRBOVLJE
454.
Na podlagi 1. člena uredbe o po-»ebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to grad-fiio (Ur. list FLRJ št. 15-240/58) v tvezi z resolucijo Ljudske skupščino LR Slovenije o usmerjanju stanovanjske gradnje (Uradni list LRS st. 22.58) ter 2. točke 26. člena statuta občine Trbovlje je občinski ljudski odbor 'Trbovlje na seji občinskega zbora in na seji zbora pro-izvjalcev dne 18. julija 1959 sprejel
ODLOK '
O uporabi družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš na območju občine Trbovlje
1.	člen
Za družbena sredstva po tem odloku sc štejejo vsa sredstvu, ki jih za gradnjo stanovanjskih hiš v celoti ali deloma uporabljajo politično-teritorialnc enote, zagodi, gospodarske organizacije, stanovanjske skupnosti, stanovanjske zadruge in druge družbene organizacije.
Zn družbena sredstva se štejejo tudi lastna sredstva delavcev in uslužbencev ter drugih oseb, ki se na njihove plače odvaja stanovanjski prispevek, če organi in organizacije iz t. odstavka vlagajo del Svojih sredstev za izgradnjo stanovanj za te osebe.
2.	člen
Družbena sredstva se smejo uporabljati za gradbena in obrtniška dela za stanovanjske hiše (brez stroškov za komunalne objekte in naprave iz 3. in 4. člena tega odloka), in sicer:
—	za dvoležiščno stanovanjc —
1.230.000	dinarjev;
—	za troležiščno stanovanje —
1.690.000	dinarjev;
—	za štiriležiščno stanovanjc —
2.110.000	dinarjev;
—	za petležiščno stanovanje —
2.340.000	dinarjev;
—	za šestležiščno stanovanje —
2.560.000	dinarjev.
Občinski ljudski odbor, in sicer oba zbora enakopravno, lahko dovoli, če urbanistični pogoji, lokacija in namemba hiše oziroma stanovanje zahtevajo posebne noprave, opremo, obdelavo in podobno, da so uporabljajo družbena sredstva največ do 10 °/o nad ceno za posamezno stanovanje iz prejšnjega odstavka.
3.	člen
Družbena sredstva se uporabljajo pri gradnji stanovanj in naselij tudi za gradnjo objektov s potrebnimi prostori za pranje, sušenje in likanj<> perila, za hišno delavnico, za otroško varstvo, za servise ter za družbeno delovanje hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti,
4.	člen
Družbena sredstva sc uporabljajo pri gradnji stanovanj in naselij tudi za zgraditev stanovanjskih potov in cest. ureditev nasadov, zelenic, otroških igrišč, za stroške morebitnega rušenja obstoječih hiš in za gradnjo vseh priključkov.
Za stanovanjska pota in ceste po prejšnjem odstavku se štejejo tista pota in ceste, ki pretežno služijo potrebam prebivolcev naselja.
Za priključke se štejejo:
—	vodovodni priključki od konzumnega ccve~«ida do priključka na $odomer;
—	kanalizacijski priključki od glavnega cestnega kanala do hiše;
—	nizkonapetostni električni priključki od razdelilnih omaric;
—	telefonski priključki od priključnih omaric na hiši do telefonskega aparata.
5.	člen
Stroški za komunalne objekte iu naprave iz 3. in 4. člena tega odloka smejo biti zajeti samo v potrebnem obsegu, ki ga narekujejo nove stanovanjske gradnje in morajo biti posebej prikazani v investicijskem programu ter ne smeio presegati 15 °/o predračunske vrednosti hiš.
Ce gre za rekonstrukcijo urbanističnega kompleksa, se lahko povečajo stroški največ do 20Vo predračunske vrednosti hiš, to pa le, kolikor se poprej občina sporazume z investitorji.
6.	člen
Investitorji stanovanjskih hiš so dolžni zgraditi komunalne objekte in naprave iz 3. in 4, člena tega odloka v obsegu, kot je to določeno v splošnem občinskem programu stanovanjske izgradnje.
Cc investitor ne izvrši som komunalnih objektov in naprav iz prejšnjega odstavka, pa bi jih po splošnem občinskem programu stanovanjske izgradnje oziroma po potrjenem investicijskem programu moral izvršiti, mora plačati stroške za ta dela na poseben račun pii banki, ki vodi sredstva občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš (v nadaljnjem besedilu »skladt). Ta sredstva sme banka izplačati samo investitorju, ki je komunalne objekte in naprave iz tega člena dejansko zgradil.
Banko mora kontrolirati namensko uporabo teh sredstev,
Z odločbo o zazidalnih podatkih (lokacija) določi pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora, katere komunalne objekte in naprave iu do katerih zneskov je dolžan plačati investitor. V isti odločbi sc določi obveznost investitorja za finansiranje komunalnih objektov in naprav tudi v primeru, če so te naprave ne morejo takoj graditi ali pa sc bodo gradile predvidoma kdaj kasneje.
7.	člen
Družbenih sredstev za gradnjo stanovanj ni mogoče uporabljati za radnjo garaž za avtomobile. Za ta-e gradnje morajo biti stroški prikazani v investicijskem programu ločeno.
Ce nameravajo investitorji graditi garažo v naseljih iz drugih družbenih skladov, morajo biti stroški prikazani ločeno v investicijskem programu.
8.	člen
Ce je v zvezi z novimi gradnjami stanovanjskih hiš potrebno povečati obstoječe komunalne naprave ali zgraditi nove (ceste, kanalizacijsko, vodovodno, električno, plinsko in telefonsko omrežje v naselju in njihove naprave), se za to namene lahko dajejo posojila iz sklada politično teritorialnim enotam in komunalnim organizacijam.
Za komunalne naprave in gradnje iz prejšnjega odstavka se smejo dajati posojila iz sredstev sklada samo v višini in obsegu, ki ga narekuje nova stanovanjska graditev in kakor je predvideno v potrjenem investicijskem programu, toda največ do 20°/o celokupnih sredstev sklada.
9.	člen
Gospodarske in druge organizacije lahko sodelujejo s svojimi sredstvi pri gradnji hiš, ki jih zidajo stanovanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge tako, da vložijo svoja sredstva v občinski sklad v korist svojih delavcev in uslužben-cev.
V takih primerih daje občinski sklad prednost pri dodeljevanju posojila iz sredstev svojega sklada stanovanjskim zadrugam in stanovanjskim skupnostim ob najugodnejših pogojih.
Gospodarske in druge organizacije lahko določijo za svoja sredstva, ki jih vložijo po 1. odstavku tega Člena, tudi ugodnejše kreditne pogoje, kakor jih določajo pravila sklada za svoja kreditna sredstva, vendar pa anuitete obeh kreditov ne smejo bitLmanjše, kot znaša veljavna najemnina za taka stanovanja.
10.	člen
Gospodarskim in drugim organizacijam, politično teritorialnim enotam, zavodom, družbenim organizacijam, društvom, stanovanjskim zadrugam, hišnim svetom ter drugim zasebno pravnim in fizičnim osebam kot vlagateljem namenskih vlog za gradnjo stanovanj in nabavo stanovanjske opreme je dolžan občinski sklad ob določeni naložbi zagotoviti in dati svoja kreditna sredstva skladno s kreditnimi pogoji, kot so določeni v pravilih sklada.
Kot namenske naložbe sc štejejo tiste naložbe, ki so jih organizacije iz prejšnjega odstavka naložile v sklad po posebni pogodbi z upravnim odborom sklada. V tej pogodbi morajo biti zlasti določeni pogoji naložb, kot so: višina, roki in obrestna mera za posojilo ter čas pridobitve pravice vlagatelja do najetja kredita iz sklada.
Sklad mora pri določanju svojih kreditnih pogojev pospeševati namensko varčevanje in zbiranje sredstev za stanovanjsko izgradnjo ter določati take pogoje, ki bodo stimulativno vplivali na zbiranje sredstev.
tl. člen
Upravni odbor sklada lahko vlagateljem iz prejšnjega člena zago-
tovi namesto pravice do Črpanj8 kreditnih sredstev sklada posebno razpolagalno pravico do novo zgr8' jenih stanovanj, ki se gradijo >* namenskih naložb.
V posebni pogodbi, ki jo v tem primeru skleneta upravni odbor sklada in vlagatelj, morajo biti natančneje določene pravice in obveznosti obeh strank in drugi premoženjsko pravni odnosi,
12.	člen
Za naložbe je smatrati tudi skup* ne namenske naložbe organizacij 10. člena tega odloka ter članov njihovih kolektivov (delavcev in uslužbencev).
Poleg pogodbe z upravnim °d' borom sklada, sklenejo posebno Pp' godbo med seboj organizacije 1 elani njihovih kolektivov, ki skupno nalagajo v sklad, kjer nioraJ biti zlasti določeni njihovi medsebojni premoženjsko pravni odnos
13.	člen
Za organizacijo in izvrševanj® službe namenskega nalaganja sredstev in varčevanja v smislu prcJ*‘ njih členov tega odloka se poslu' žuje sklad mreže denarnih zavodo -s katerimi sklepa sklad tozadevn pogodbe. Denarni zavodi pa skl ' pajo s posameznimi vlagatelji P? edine pogodbe o namenskih naloz bali njihovih sredstev.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi d8® po objavi v »Glasniku«, urnducn1 vestniku okraja Ljubljana.
St. 01/1-4287/59.
Dai.im: 18. julija 1959.
Predsednik ObLO:
Martin Gosak 1. r-
Vsebina
52	Odlok o proračuna za loto 1919 ob?‘D
Zagorje ob Savi	^
53	Družbeni plan za leto 1919 občine gorje ob Savi
54	Odlok o uporabi družbenih s redil®'?,ie gradnjo stanovanjskih hiš občine frl’ ^ Zaključni računi gospodarskih orguul
Zaključni račun delavsko-uslužbensko restavracije »SATURNUS".
Ljubljana	„
»DUR« Saturnus Je bil ustanovljen z odločbo MTP LRS ter registriran 26.
1019 Reall/nctja dosežena z vplačili abonentov, Je znaSala v 1. 1058 3.958 .-saJ0 DŽ?acy! podjetja za kritje Izgube Je znaSala 3.079 191 dim Skupni stroSkl zn^ 7 037 971 din ali 91,01 din na cn obrok, od česar odpade na abonente 80 din. R po4 ljavo ln vodo plača podjetje. Osnovna sredstva se vodijo v knjigah podjetj J	sredstvi skupne uporabe. Sklada obratnih sredstev »DUR« nima.	^
AKTIVA	BILANCA na dan Sl decembra 1959	PA^
Zap
St
Naziv postavke
Znesek v 000 din	ZsatP	Naziv postavke
	A. Viri osnovnih sredstev
	1. Sklad osnovnih sredstev
*	1. Drugi viri osnovnih
	sredstev
	B Viri sredstev skupne porabe S. Sklad skupne porabe L Drugi viri sredstev
■	skupne porabe
	O. Viri obratnih sredstev
	8. Sklad obratnih sredstev 8. Drugi viri obratnih
«82	sredstev
	D. Rezervni sklad
	In drugi skladi
	1. Rezervni sklad In drugi
	skladi e. Viri nerazporejenih
	sredstev
■1	E V tri sredstev
	v obračunu ln druga pasiva 9. Kratkoročni krediti
	za obratna sredstva
	10. Dobavitelji ln druge
	obveznosti
	11. Droga pasiva
«52	S k u p a 11
Zn,r> v aiV e
A.	Osnovna sredstva t. Osnovna sredstva
l. Denarna sredstva osnovnih sredstev
B.	sredstva skupne
porabe
8. Sredstva skupne porabe l. Denarna sredstva skupne porabe
C.	Obratna sredstva
t. Skupna obratna sredstve
D Izločena sredstva I. Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov
|. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev
E. sredstva v obračunu In druga aktiva S. Kupci ln druge terlatve 8 Druga aktiva
S k u p a J i
is
sf
I«
K
H
*»
f«
I#
Računovodja:
Edi Ferenčak
Predsednik UOi
Turk Janez
D rektor:
Zdravko RakuSC®