c.»
Počlnlna pBačat^es v gotovini.
Štev. 3L	V Ljubljani, dne 10. novembra 1924.	VI. leto.
Ul
. *•
Lioejaka k*jižwlon Realn* širina-
tu
1

\k
-
F»
Glasilo Osrednje Zveze javnih narnežčencev in upokojencev :: ?.a Slovenijo v Ljubljani. ::
Ce a posamezne žiev. % Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ ‘iO’— četrtletna naročnina. . . . „ 10'— Za inozemstvo je dodati poštnino. ......Oglasi po ceniku.
Uredništvo: Šteui Alojzija, Vič pri Ljubljani, Pod Rožnik štev. 296. Rokopisov ne vrača, a ko se c priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le pod-: Uane in zadostno rankirane Pokopise e adresirati le na urednico.
UpravniStvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici ie v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Mizerija brez konca.
Z imenovanj cm nove volilne vlade je ostro prekinjeno vse delo preteklih mesecev, delo, od katerega so pričakovali državni uslužbenci vsaj prilično izboljšanje svojega materijelnega položaja. Z imenovanjem vo-livne vlade nastopi razpust narodne skupščine, katero je čakalo ravno za zimsko dobo toliko potrebnega, neodložljivega dela. Revizija zakona o civilnih državnih uslužbencih je z nastopom nove vlade pokopana, izglaša-nje zakona za invalide je nemogoče, zakon proti korupciji bo ostal le načrt — tako so vitalni interesi urejenega državnega življenja .globoko in strašno prizadeti.
Najt namen ni in ne sme biti, da bi v svojem strokovnem glasilu razmotrivali politične učinke, ki bodo nastopili z volivno vlado, a naša dolžnost je, da pokažemo na škodo, ki nas zadene z razpustom skupščine. Vsak izmed nas je po svojem svobodnem prepričanju pristaš te ali one politične skupščine, ali kljub temu mora obdržati toliko hladnokrvne objektivnosti, da presodi posledice delovanja poedinih strank. Volivna vlada, ki mora razpustiti skupščino, je za državne uslužbence hud udarec, kajti s tem je pokopana revizija zakona in uredbe o razvrstitvi.
»Revizija uradniškega zakona in uredbe 0 razvrstitvi«, tako piše »Činovnički Glasnik« z t'ne i novembra 1924, »je ena izmed realni i m imperativnih državnih nujnosti ter se nroit? o0,-^ sme in se tudi ne more lahko
terikoli 'Vrosuhc’ Pa nai pripadajo katerikoli stranki, ne smejo dopustiti da ho
V^an 2 njihovim i,„J)m TZ2' celeŽa
Dopust na Tlrolskeir
(Nadaljevanje.)
Tu nekaj primer, ki so tako drasl da bi podatkom ne verjel, če bi se ne bil pričal na lastne oči in na lastna ušesa, strijski uradnik - hofrat ima mesečno l)'ri, naš trpin 3000 Din; avstrijski av tam 4500 Din, naš 2000 Din; magistralni : ‘’’kv ^majske mestne občine (III. duna o nnn nki’ p°Prej VI. državno-činovni ra: 9,000 000 aR — 11.000 Din, pri nas 3300
Äin !,ta Učl'eliica 4000 Dln’ prl
„ Praviš k temu uboga ljubljanske sakokratnega režima teptana in zaniče uradniška para? Raj ne, s takimi prej
, se, vzc daI° živeti! Zlasti v uradni st vo je prišlo, kakor st ob seb, umevno i„ v redu, pri 2 n j h izvršenih regulacijah ■ Jraču n. Popa, ker sovAvst
idavnouvideli, dane.gre, hc
uradniškega razreda, ako bi se kdo izmed njih pojavil v vlogi inicijatorja za sistiranje začetega posla na reviziji. Prav tako bo tudi velik greh celega našega pokolenja, ako se bo rešitev invalidskega vprašanja tudi še dalje zavlačevala. In prav tako velik greh bi bila ukinitev začetega posla, ki nas direktno interesira in bi tu ukiniteo predstavljala očitno nepojmovanje interesov države in družbe.«
Tako piše organ Saveza naših organizacij v svoji številki z dne 1. novembra 1924. Šest dni po tem datumu se je zgodilo ono, kar »pomenja očitno nepojmovanje interesov države«. Po tolikih bojih, po tolikem naporu državnih uslužbencev za stabilizacijo, za pravično urediteo njihovih razmer smo danes na slabšem kakor smo bili pred šestimi leti. Pred šestimi leti smo imeli trdno vero v krmilarje naše države, smo imeli upanje, da se bo v kratkem času prišlo do urejenih razmer, a danes vsega tega nimamo več. Danes smo razočarani in obupani, ker smo si v teku šestih let nabrali toliko žaloktnih izkušenj o tem, da se predpostavljajo življenskim interesom države partizanski interesi. Te konsta-ticije ne more vreči nihče, ki še misli s svojo glavo, ki ni popolnoma zaslepljen od demagoških gesel pol. strank. V katerokoli državo pogledamo, vidimo, da je bila prva skrb voditeljev, da so postavili najpreč z vzajemnim delom čvrste materij eine temelje svoji domovini, in da so šele potem pričeli medsebojno borbo za politično moč in oblast. Pri nas je ravno nasprotno. Pri nas je pričela politična borba najprej in ta politična borba za moč in oblast nam je prinesla sedanjo voliv-
no vlado in predčasen razpust skupščine. Razpust skupščine pa pomenia za državno življenje veliko zlo, ker to dejstvo onemogočil je, da bi se pričelo z zgradbo materijelnih temeljev naše domovine. Stotisoče ljudi gleda v tem faktu nadaljevanje dosedanjega nesi-gurnega, bednega življenja, armada državnih nastavljencev in invalidov ve danes, da se je zavlekla rešitev njihovih upravičenih i zahtev v nedogled.
Naši invalidi in državni uslužbenci.
Pod gorenjim naslovom prinaša »Činov-I nički Glasnik« v svoji številki z dne 1. no-; vembra vsega upoštevanja vreden Članek, ki : se glasi:
»Zapletene politične razmere — tako iz-I gleda — bodo v največji meri pritisnile na ! invalide in na državne uslužbence. Kajti kljub j dani besedi z najvišjega mesta, da se bo rešil invalidski zakon brezpogojno in v najkraj-I šem roku, in da se bodo izvršile potrebne iz-i premembe v zakonu o civilnih državnih uslužbencih, govore vsi znaki za to, da se bo odložila rešitev teh dveh vprašanj v nedogled ter se bo na ta način dopustilo, da i dalje brez moči gledajo ti državni idealisti, kako oni in njihove družine polagoma, a sigurno umirajo v težkem boju za svoj obstanek.
Udruženje vojnih invalidov, uvidevši, da ne more pričakovati od nobene strani več kake pomoči, izjavlja poleg ostalega v svojem zadnjem komunikeju tudi to, da smatra za neprijatelja ne le invalidov, temveč tudi za
rirati nižjega, neodgovornega nekvalificiranega dela bolje, nego višjega, odgovornega in vodilnega ter skratka odpravili že davno oni zloglasni alimentacij s k i princip, ki pri nas še vedno bujno cvete, dasi se to v državni službi radi vpliva gotovih določil novega uradniškega zakona ne pozna več v tako občutni meri.
A pomislite, ti ljudje še s takimi plačami niso zadovoljni ter zahtevajo povišek. Zabavljajo na vse pretveze ter groze vladi, pri čemer se odlikuje zlasti »radništvo poštnega in brzojavnega resorja, ki neprestano žuga s štrajkom! Jaz bi vedel-prav dober lek za te ljudi, katere, kakor pravi nemški pregovor »oves bode«. Naj bi se poslalo par naših uradnikov na Dunaj, ti bi kmalu skrpucali kak »zakon za zaščito države«, in konec bi bilo slavnih neslavnih groženj s štrajkom ali pa naj bi se take nehvaležneže
prestavilo k nam — z našimi plačami!
Lehko si je torej predstavljati, da sem se v ti, tako izborno honorirani družbi počutil kot pravcati paria ali po-v e r e 11 o, vzlic temu, da sem zamenjaval dinarje po kurzu 1 : 870. Kajti vsak avstrijski uradnik VIII. činovnega razreda me je prekašal na dohodkih, čijih nizkost sem sploh prikrival, ker me je bilo sram priznati svojega borega »položaja«. Saj pre-sezajo celo dohodki lastne hčere-učiteljice (!) z 19 službenimi leti (za 1 osebo) moje prejemke V. činovnega razreda z 39 službenimi leti za 2 (!) osebi mesečno za nič manj nego za — 800 Din! Tableau! Mislim, da lahko vsak komentar tu odpade.
Hotel, ki je bil med vojno prirejen kot feldspital za bližno italijansko fronto, ima majhen muriatični vrelec, kateri služi i za pitje i se uporablja za kopeli (ä 15.000 aK =? 20 Din). Vrelec je pa precej neznan širšim
Stran 2.
»NAS GLAS«
Stev. 31
neprijatelja držaive in naroda vsakega, ki onemogočava, da pride zakon o invalidih pred skupščino in ki dopušča da ostajajo vojni invalidi, rodbine in sirote umrlih vojakov tudi še v sedmem letu po končani vojni nezaščiteni in brez zakona. Ker se zavedajo invalidi tega, da niso pri srcu onim, od katerih je odvisen sprejem zakona, so sklenili, da bodo sami napravili konec svojega žalostnega stanja, ker se takšno življenje, kakršnega žive oni že polnih šest let, prav nič ne razli kuje od vsakodnevnega umiranja.
Ta obupni korak naših invalidov bi moral izzvati v vrstah državnih uslužbencev čim tesnejšo zvezo vseh naših organizacij brez razlike po vsi naši državi in jih pripeljati do tega, da naše organizacije složno pomagajo pri akciji invalidov. Samo na ta način bodo prišli državni uslužbenci do izpolnitve svojih upravičenih zahtev, a ne s prošnjami in čakanjem, da se izpolnijo že stokrat dane obljube, ki se doslej še niso izpolnile nikdar, in niti ni izgleda, da bi se kdaj izpolnile.
Ne varajmo sami sebe in ne čakajmo niti trenotka več. Zedinimo se tudi mi in pojdimo tudi mi po potu sklepa Udruženja vojnih invalidov, ker je edina naša rešitev v mogočnem protestu in odločni akciji proti vsem elementom, ki preprečujejo, da bi se rešilo vprašanje invalidov in vprašanje državnih uslužbencev. Po tolikokratnih svečanih obljubah, da se bo izplačal v najkrajšem roku razlika v prejemkih, ki so garantirani z zakonom, nismo do danes na sramoto državne administracije in na žalost siromašnih državnih uslužbencev (oni »izven kategorij« so prejeli že davno to razliko) dobili še ničesar. Izplačilo razlik se odlaga in se vodi kakor državni leteči dolg brez interesa. Vsled tega nam ne ostane drugo, kakor da najdemo pota in načine, da prisilimo merodajne faktorje, da izvrše svojo dolžnost, kakor jim zakon in državni interesi kategorično nalagajo, ker dosedanje moledovanje in preklinjanje nam prinaša le vedno večja ponižanja in vse težja razočaranja.
Upokojenci zopet deloma prevarani.
In zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi, dasi po tolikih slavnih obljubah tega nihče ni pričakoval. Prišel je željno pričakovani 2. november, a del naših upokojencev, — oni namreč, ki imajo postranske dohodke in ki bi morali po določilih členov 16. in 17. nove uredbe prejemati sedaj tudi draginjske doklade — ostali so na cedilu. Prejeli so golo pokojnino, ne pa pripadajočih doklad.
krogom. Hrana, sicer preračunana na »Massenabfütterung«, je bila prvovrstna in napravljena kot »menu«, t. j. za vse enako, a ne na način kake »table d’ hote«. Lahko si pa Jedel tudi ä la carte, kar je prišlo dražje.
Pustertalska dolina se mi zdi močvirnata, sodeč po rastlinah, ki rastejo le v močvirnatih krajih. Temu se ni čuditi, ker je Drava tako regulirana, da ne teče, kakor bi bilo pričakovati, v podolju, ampak višje ob pobočju gorovja, pač zavarovana z nasipi.
Kmetije leže povsod v teh dolinah visoko na gorskih pobočjih. Situirane so tako, da jih solnce obseva cel dan, a okolu hiše so polja in travniki. Hiše so v zgornjih delih lesene in napravljene vse po enem kopitu.
V selu Arnsbach imajo lepo vrejeno vojaško pokopališče v smrekovem gozdu, z lepimi križi in spomeniki, dobro vzdrževano in ograjeno v slogu, kakor se priklada pokrajini. Na farni cerkvi v sosednem trgu Sillian (1101 m) je pa velika tabla z napisom imen vseh padlih vojakov, razvrščenih po fari pri-
Kolikor toliko razumljivo, če tudi ne opravičljivo, bi bilo to pri onih vpokojencih, ki niso izročili predpisane prijave, zanašajoč se na vesti po naših listih, da bodo nove tiskovine prizadetim razposlane. Novih tiskovin za prijave pa sploh ni, dasi člen 24. uredbe odreja, da mora »minister za finance predpisati posebne prijave«. (Ubogi finančni j minister! Namesto, da bi se gospod posvečal I takim važnim finančnim vprašanjem, n. pr. j kako dvigniti kurs dinarja i. p., mora si be-I liti glavo s — formu larjem za prijavo ! glede novih doklad za upokojence, kar bi pri nas znal napraviti vsak boljši sluga, kaj še j navaden, najnižji uradnik!) Čudno je pa, da tudi oni, ki so izpolnili prijave na starih for- I mularjih, niso prejeli doklad. Reklo se je, da I prijava ne zadostuje, da morajo napraviti | tudi še posebne, - to pot nekolekova- j n e vloge. Dobro, naj torej prizadeti na- ! pravijo poleg prijav tudi še posebne vloge! I Vendar pa moramo vprašati, zakaj se to ni i pravočasno razglasilo po listih? Kako naj pa upokojenci vedo, da morajo delati vloge, če j zakon o tem nič ne govori? Sicer za je za- j vlačevanje vedno in vedno zopet ona rdeča j nit, ki se vleče skozi vsako, tudi najmanjše | uradniško vprašanje. Upajmo, da bodo ven- ! dar vsi upokojenci prišli kmalu do svojih pravic, če bo še kaj denarja za nje ostalo. |
„Hotel Slon , Ljubljana
Moderno preurejeno kopališče, restavracija in kavarna Centralna kurjava!
Zadružni vestnik.
Stanje nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v 3. četrtletju I. 1924.
1.	Število zadrug. V teku 3. četrtletja ni pristopila Savezu nabavljalnih zadrug nobena nova zadruga; izstopila je pa eno vsled likvidacije (Glina, Hrvatsko). Število deležev se je povišalo za tri. Število zadrug je 139, število deležev 509. Zadruge so po pokrajinah razdeljene sledeče: Srbija 29, Južna Srbija 16, Črna gora 3, Bosna in Hercegovina 17, Dalmacija 8, Voj-
I vođina 10, Hrvaška in Slavonija 37, Slovenija 19. Izmed teh zadrug je 28 takih, ki, ali prav slabo delujejo, ali bodo morale v najkrajšem času likvidirati.
2.	število zadružnikov. Na novo je pristopilo zadrugam 849 članov, izstopilo jih je 656, tako da se je povišalo število zadružnikov za 193. Število zadružnih deležev se je povišalo za 254. Skupno število zadružnikov je znašalo koncem 3. četrtletja 43.695, število zadružnih deležev pa
padajočih občinah. Tako spoštuje in časti Tirolska spomin svojih za domovino padlih sinov. In pri nas?
Tirolci so vsi zelo prijazni in trezni, — nobenega pijanega človeka še nisem videl in če sc je vendar kedaj ob nedeljah prikazala kaka čudna, gugajoča se postava, je bil to italijanski delavec z žage. Tirolske noše ne bom opisoval, ker je itak znana, čudno sc mi je zdelo, da so enkrat po hudem dežju kosci kosili z de belimi rokavicami! Seveda bi jim bili sicer prsti v mrazu otrpnili.
Kaj smo delali celi dan? Okolu hodili, »toaleto menjali«, jedli in pili ter na solncu ležali, če ga je kaj bilo, seveda oblečeni!, kajti solnčne kopeli so bile po občini prepo-vedane.'Vzrok mi ni znan; najbrže zaradi pohujšanja s kopalnimi kostumi, ker Tirolci so zelo moralni. Isto tako je bila prepovedana kopclj v Dravi, kar pa ni imelo zmisla, kajti pri tem slabem vremenu, katerega smo imeli skoraj ves čas, se itak nihče ne bi bil mogel kopati.
45.710. Po pokrajinah se razdeli število zadružnikov sledeče:	Srbija 10.335 (+ 435),
Južna Srbija 2637 (+ 52), Črna gora 1355, Bosna in Hercegovina 5447 (— 193), Dalmacija 2032 (+ 94), Vojvodina 4019 (— 162), Hrvaška in Slavonija 12.316 (— 301), Slovenija 5554 (+ 268). Višina deleža znaša pri teh zadrugah: 1 zadruga (Kostanjevica) ima deleže po Din 125.—, I po Din 150.— (Sarajevo), 9 po Din 200.— (Banja Luka, Ca-čak, Bihač, Smedervo, Vlasotinci, Užice, Kotor, Bos. Petrovac in Sremska Mitroviča), 1 po Din 250.— (Ogulin), 3 po Din 300.— (Tuzla, Jajce in Šiška), 1 po Din 500.— (Pirot), ostalih 123 zadrug ima deleže po 100 D. Din 100.—.
3.	Kreditna sposobnost za-
drug. V teku treh mesecev tretjega četrtletja se je povišala kreditna sposobnost zadrug za Din 656.719.48 in sicer:	rezervni
fondi za Din 217.929.48, deleži zadružnikov za Din 240.500.— in jamstvo zadružnikov poleg deležev za Din 198.300. Kreditna sposobnost znaša koncem četrtletja Din 27,074.042.68 in sicer:	rezervni fondi Din
2,448.842.68, deleži Din 5,470.000, jamstev Din 16,955.300 in nepremična imovina Di» 2,200.000. -.
4.	Odobreni krediti. V teku tretjega četrtletja je zaprosilo za pivišanje kreditov 20 zadrug s 12.330 zadružniki in kreditno sposobnostjo od Din 7,215.383.—. Te zadruge so prosile kredita Din 3,939.000.--. Kredit je dobilo 10 zadrug, ki imajo 2271 zadružnikov in Din 1,296.854. - kreditne sposobnosti. Te zadruge so dobile Din 418.000 kredita, 10 zadrugam se je znižal kredit za Din 700.000. in to vsled tega, ker je znašal kredit za vsakega člana preko Din 1000.— in vsled tega, ker nekatere izmed teh zadrug niso vršile svojih dolžnosti na-pram Savezu. Krediti, odobreni zadrugam, so znašali koncem septembra Din 18,960.000.
5.	Dolgovi zadrug. V početku tretjega četrtletja so bile dolžne zadruge Savezu Din 18,735.749.—. V toku četrtletja so se zadolžile za Din 5,079.549.10, a vrnile so Din 4,290.890.46, tako da je znašal dolg na koncu četrtletja Din 19,514.401.64. Zadruge dolgujejo torej za Din 788.652.64 več kakor pred tremi meseci.
6.	Jamstvo zadrug za Sa ve zove obveznosti. V smislu čl. 10, točke 2 savezovih pravil znaša jamstvo deležev zadrug Din 509.000.—.
7.	Zadruge v osnovanju. Osnovanje novih zadrug je soraj popolnoma zastalo. Od 83 krajev, v katerih se je pokrenilo osnovanje, se ne javlja niti en kraj. Isto tako je s 14 kraji, kjer so se zadruge že osnovale
Napravili smo tudi nekaj tur na razno gorske velikane v veličastni okolici.
Tako smo se povspeli na Thurmthaler, (2.405 m), z lepimi jezerci pod vrhom; nadalje skozi vas Kahkstein (1.637 m) na Kalk-steinjöchl (2.350 m) radi planink, ki drugod ne rastejo, ker ni apnenca, marveč samo prvotno kamenje — in na znameniti Helm, sedaj »Monte Elmo« (2.430 m), na čigar vrhu je lepa koča n.-a. planinskega društva, ki jo pa okupirana po italijanskih financarjih. Itar lija si je znala namreč mejo tako spretno zasigurati, da gre mejna črta tik Čez vrh ob zunanji strani hiše, tako da je cela hiša pripadla Italiji, pot poleg hiše, tik ob robu, p* Avstriji. Kakor pri nas, kjer skušajo isto napraviti.
Zanimivo je, da pripada moštvo italijansko straže na tem vrhu skoraj izključno južnim provincam, kar sem tudi pri nas, — na Črni prsti, na Vršiču, — opazil. Komandant je bil neki sottotenente iz Neapolja, čigar dl-
»N A Š GLAS«
Stran 3.
Štev. 31.
m protokolirale. Izmed teh krajev se je javila samo ena zadruga (Gornji grad — Slovenija).
8.) R e v i z i j a z a d r u g. V teku tretjega četrtletja je bilo pregledanih 13 zadrug, od katerih delujejo: 3 izredno dobro, 2 dobro, 5 slabo, a 3 prav slabo ali sploh nič.
V toku tekočega leta je treba pregledati še ■ti zadrug, ki doslej sploh še niso imele no-bcBe revizije in 13 takih (na podlagi čl. 74 uredbe • zakona), ki jih je treba pregledati v drugič. Od zadrug, ki jih je treba pregledati. odpadejo na Srbijo 3, Južno Srbijo 14 (to -M), Crno goro 2, Dalmacijo 8, Vojvodino 2, Hrvaško in Slavonijo 22 (13 + 9), Slovenijo 4.
bi gorenjega poročila je razvidno, da je biio število zadrug v 3. četrtletju padalo. Stanje zadrug ni zadovoljivo. Med zadrugami so nekatere, ki ne vodijo razen blagajniške knjige nobene druge, a imamo celo take zadruge, pri katerih ni mogoče utrditi blagajniškega stanja iz blagajniške knjige. Blagovne knjige še do danes ne vodijo vse zadruge, a malo je število onih, ki vodijo te knjige povsem pravilno. Revizor mora taki sestavljati množino dobljene robe po fakturah, a množino oddane robe po blokih ali drngih podatkih, kjer nimajo blokov, da dobi točno količino robe, ki mora biti v skla-«tiščcu Večina zadrug ni v stanju, da bi pla- : čevata svoje osobje in tako se zgodi seve- : da, da ostanejo zadruge brez delovnih Moči. : Osobje se često menja, ali vsled svojevolj- j nega odhoda, ali vsled odpusta, tako da na- ! staji» zastoj in nered v poslovanju. Vsled te- ; ga imajo revizorji mučno in težko delo, da ; polagoma privedejo poslovanje zadrug v i pravi tir.
VESTNIK.
AH bo kaj In kdaj? Kakor znano, velja činov- ! Miški zakon od 1. oktobra lanskega leta dalje. Ni I še v vsem izvršen, prav posebno pa ne glede pre- j jemkov, ki gredo uradništvu po tem zakonu. Rav- ! no o tem pa naj zapišem še par besed: Bele od 1. maja tL dobiva uradništvo prejemke po novem zakonu in po naredbi o draginjskih dokladah. Izplačilo razlike za čas od 1. oktobra lanskega leta do 1. maja tekočega leta pa visi še vedno v zraku. Vsi protesti in utemeljene predstavke uradniških organizacij, vse deputacije in mile prošnje so bile zaman. Pač so nas pitali z raznimi obljubami in zatrjevanji o skorajšnjem izplačilu, toda vse to se ie Izkazalo kot laž In rafinirana prevara. Končno
se je izkazalo oz. vsaj trdilo, da ni kredita. To je bil tableau in uradniki smo zopet gledali v »Ift« m Izginolimi upi. Ali je pa tudi res, da ni kredita j ,Ne 1poznam natanko proračunskih dvanajstin od 1. okt. 1923 do 31. marca 1924 - redni pro-
račun (ne budžet) imamo šdle od 1. aprila tl. — vendar ipa se spominjam, da so bile vstavljene v zadevne dvanajstine potrebne postavke. Toda znano je, da se je ta denar porabil privatno v druge namene: za partijske, vojaške In čujte in strmite, baje tudi za — okrepitev naše valute na deviznem trgu. Torej luradniška para naj pomaga s svojimi plačami, da se vzdrži valuta na zaželjeni višini! Ali ni to — ako je res — višek cinizma napram uradniškemu -stanu?! Ako rabi finančni minister milijone za obvladanje valutnih tečajev, naj ima za to posebno postavko v proračunih, uradniški denar naj pa da uradništvu. Tudi pravijo, da tega denarja ni mogoče dobiti tako hitro nazaj, da bi se mogel oddati pravemu namenu. Iz tega sledi, da bomo uradniki gotovo še dolgo gledali v »lit« praznih rok, medleč od bede in potrebe. — Pa bi utegnil kdo reči: Uradi tako skrbno gledajo na to, da so najraznovrstnejše takse in pristojbine — in te niso majhne — v redu vplačane tako, da znaša njih dohodek veliko več kakor je bil preračunan; morda nam pa država izplača razliko na prejemkih iz teh prebitkov. Ne varajmo se! Finančni minister bo gotovo ugovarjal, da ta denar ni namenjen za to. Zato opozarjam o pravem času: Ako hočemo uradniki, da dobimo izplačano razliko v doglednem času, skrbimo, da pride izrecno tozadevna zadostna postavka v proračun za leto U‘25-26. Savez uradniških organizacij naj tedaj| nemudoma dobi vpogled v projekt gorenjega proračuna in poskrbi za to postavko naknadno, ako se še ne nahaja v tem proračunu. Kolika vsota je za to potrebna, to so pa v finančnem ministrstvu menda vendar že izračunali. Seveda bo treba tudi še paziti, da nam tudi teh soldov kdo ne ukrade. Na ta način bi utegnili prejeti, kar nam gre že eno leto, poleti leta 1925. Ugled države v notranjosti in v Inozemstvu zahteva, da se uradništvo preko tega roka absolutno In nikakor več ne vara In trapi In da se mu izplača, kar mu gre po zakonu. — Podkuranskl.
Osnovna in položajna plača. Dokler nismo imeli pred seboj novega činovniškega zakona, smo mislili, to bo pa pametno, da se bo plača delila na osnovno in položajno. Seveda, ker smo pričakovali, da bo položaj uradnika pametno orisan in da se bo -po tem določevala položajna plača. -Položaj uslužbencev pa je zlasti začrtan po tem, ali je uslužbenec samostojen ali pa podrejen v kakem uradu torej ali je starejšina ali pa dodeljen. Menite li, da je zakonodajalec to upošteval! Kajše! Tako-le jo je zakrtačil v členu 32 činovniškega zakona: »Položajna uradniška plača se odreja po skupinah vsake kategorije. Vsi uradniki iste skupine v eni kategoriji imajo isto položajno plačo in torej isti službeni položaj brez ozira na to, kako se ti položaji (zvanja) nazivljejo v poedinih strokah.« Iz tega sledi, da Imata dva uradnika, ki sta Imela prej n. pr. Isti čin, enako osnovno In položajno plačo, če tudi je eden vodja urada, ki nosi vso skrb, drugi pa njemu podrejen. To je vendar krivično. Ako naj to ostane še nadalje, potem pač ni bilo potreba deliti plačo na osnovno in položajno, ampak bi mogla biti enotna. Upamo, da se bo
to upoštevalo pri reviziji zakona in da je stavljen zadevni predlog na merodajnem mestu. Prizadeti.
Predlog slovenskih upokojencev. Društvo upokojencev za Slovenijo je predložilo -preko ministra prosvete drja. Korošca ministrskemu svetu predlog, glasom katerega naj se izvrši ukaz o upokojitvi državnega uslužbenca šele takrat, kadar so gotove vse formalnosti za določitev pokojnine. Ta izredno umestni predlog bi pač moral ministrski svet vsestransko proučiti in ga potem usvojiti, zlasti če se pomisli na to, da trajajo formalnosti za določitev in izplačitev penzije dostikrat po celo leto.
Društvo državnih pisarniških uradnikov opozarja vse svoje člane na svoj izredni občni zbor, ki bo v nedeljo 16. novembra ob 9. dopoldne v salonu gostilne »Leon«, Ljubljana, Kolodvorska ulica. Dnevni red tega zbora je: Volitev predsednika in volitev odbornikov z namestniki za izpraznjena mesta.
Vsem bivšim oficirjem, praporščakom, voj. uradnikom, ki so bili za časa svetovne vojne v ujetništvu, se naznanja, naj vlože pri komandi Ljublj. voj. okrožja prošnjo za izplačevanje njihove plače za časa ujetništva po pripadajočem čine. Prošnjo jc treba sestaviti v 5 izvodih. V prošnji je navesti: kdaj, kje in v katerem činu je bil ujet, za kateri mesec je zadnjikrat prejel pristojbine, preden je bil ujet, in pri kateri komandi. Koliko je prejel na račun plače oziroma na račun osebnega vzdrževanja od države, kjer je bil v ujetništvu. Koliko je prejela njegova rodbina za časa njegovega ujetništva na račun vzdržavanja od avstr.-ogr-ske države in koliko on osebno. Koliko je prejel od poslaništva zase in za rodbino in od katerega. Kateri mesec in pri kateri blagajni je prejel plačo po povratku iz ujetništva. Opomba: Za vse navedbe je doprinesti tudi dokaze. Zadevo je smatrati za nujno, ker se tozadevni račun zaključi dne 20. decembra 1924.
Povsod boljše kakor pri nas. Po vesteh Iz
Grške so tamkaj regulirali prejemke državnih uslužbencev na osnovi, da so sedanje prejemke v odnosu proti predvojnim prejemkom povečali 11 krat, odnosno 12 krat. S tem koeficijentom je izraženo podraženje življenja sedaj nasproti predvojnemu življenju na Grškem. Na ta način so se plače grških državnih uradnikov -popolnoma valorizirale, ker je izgubila grška drahma napram svoji predvojni zlati vrednosti od prilike toliko, za kolikor so se sedaj povišale plače. Tako so izvršili na Grškem najbolj pravilno in najbolj zdravo rešitev tega problema, ki se je bil pojavil po vojni po vseh državah Evrope kot najvažnejši finansij-ski problem. Pri nas -pa še dalje kolebamo v nera-cijonelnem sistemu draginjskih doklad, v katerem je še vedno težišče materijelnega zavarovanja državnih uslužbencev. Primeri Grške in Avstrije, ki je še preje izvedla ta način regulacije dohodkov svojih uslužbencev, bi lahko odprli oči našim državnikom, ki naj bi se lotili izvršitve predlogov naših organizacij, ki so že pred 2 leti predložile precizno in strokovnjaško formuliran predlog o valorizaciji plač vseh državnih uslužbencev.
katerim bjeCbilDndriČivesStalCga moštva’ 1 lo možno razumeti. Pravil Ye‘'med druj du je potreboval 6 mesecev, da se je si mak) aklimatiziral v teh gorskih krajih, kor pri nas, Italija tudi na Tirolskem vporablja na takih mestih podnebja vaj« domačinov, — tudi če bi jih imela na raz iago. Najbrže se ji ne zde zadostno zai ilhrL
Par dni smo poslušali streljanje na bližji1 italijanski »mirovni« fronti. Italijanska ^tiljerjja je imela namreč svoje strelne va-ic. Streljali so ostro iz »Valle di Šesto«, po-Drci Sextental, čez vrhove v Pustertalsko dolino na vrhote ter celo nekaj kmetij okoli San Candido (poprej Innichen) zaradi varnosti evakuirali.
Drugi prebivalci hotela, ki niso imeli toliko interesa na posetu točk nad 2.000 m, so delali v enomer (peš, po železnici, z dra-ximl kočijami) izlete v bližnjo Italijo, kar ne 6o nikogar presenetilo, če izve, da dobivalo avstrijski uradniki in učitelji italijanski pot-
ni vizum brezplačno! Tako skrbi Italija za svoj tujski promet! A pri nas? Tu je značilna ta-lc epizoda. Hči je poslala svoj potni list iz Bad Weitlaubrum na. SSH-konzulat na Dunaj s prošnjo za vizum za potovanje v Ljubljano. Pridejala je bankovec za 10.000 avstr, kron, ker ni imela drobiža 9.000 aK. Toliko stane namreč SHS taksa. Mislila je, da ji bodo že preveč pridejani znesek vrnili. A glej Ka spaka! »Pašoš« je prišel pač z obratno pošto, — a brez teh preveč vplačanih 1-000 aK! Brez komentarja!
Tudi jaz sem bil parkrat v Italiji. Meja je označena z veliko prečnico in, dasi nisem imel vizuma, me je »maresciallo« (financar-narednik) rade volje pustil čez mejo in nazaj.
Samo ob sebi je umevno, da nihče »novih« Italijanov ne govori italijansko; vendar pa ljudstvo ni nezadovoljno, ker je življenje v Italiji veliko bolj po ceni, kakor v Avktri-ji ali pa kakor je v Ljubljani.
Poitalijančena tirolska imena, kakor n. pr. »Dobbiacco« za svetovoznani Tobach,
»San Candido« za Innichen itd., zdela so se mi ravno tako smešna kakor se mi zde naša »Postumia« ali pa naš »Longatico«.
Naskočiti smo nameravati tudi Gross-glockner (3.798 m) ter se podali čez lepo, najvzhodnejše tirolsko mesto Lienz (676 m) na Koroško, v zadnjo vas (pred Glockner-jem), v svetovnoznani Heiligenblut (1.279 m). Ni pa prišlo do tega, da bi se bili povspeli na vrh, ker nas je ves čas spremljalo najslabše vremo — vedno dež in megla. Prišli smo le čez Glockerhaus (2.140 m) in Franz Josefshöhe (2.418 m) v Oberwalderhütte (2.964 m) ter se vrnili, občudujoč krasne razpoke znanega ledenika »Pasterze« —- ta-korekoč v pristni »ljubljanski« megli.
Edini vrh, ki ga je bilo šele na povratku videti ob času, ko se je slučajno megla malo odkrila, je bil Johannisberg (3.467 m), zares pač naravnost krasna špica, ki je izgledala kakor bela cukrova štula. A to je trajalo le par sekund; Glöckner se pa sploh ves čas ni hotel pokazati in ne vem, kako izgleda.
(Kanec prih.)
— Udruženje državnih upokojencev je imelo 12. oktobra svojo skupščino v Beogradu. Predsednik udruženja se je predvsem zahvalil Glavnemu Savezu državnih 'uslužbencev za pomoč pri izvršitvi zahtev upokojencev. Predsednik je na tej skupščini naznanil, da so se pridružili tudi črnogorski upokojenci udruženju državnili upokojencev.
Umetniške razglednice naših jugoslovanskih »Velemož«. Umetniško založništvo »AŽBE« v Mariboru je izdalo drugo serijo (12 razglednic) jugoslovanskih Velemož. Druga serija vsebuje reprodukcije sledečih mož: Finžgar, Fr. Prešern, Anton Foerster, Josip Stritar, Petar Zrinjski, Ivan Gundulič, Krsto Frankopan, vojvoda R. Mišič, Jovan Popovič, Branko Radičevič, Ljubomir Ne-nadovič, Dosidej Obradovič. Reprodukcije II. serije so izvršene v štirih barvah ter so krasno uspele. Priporočamo obenem tudi nakup Ažbetove lAdrijaserije«, kakor ljudskih razglednic z verzi in karikatur. Naročila se naj pošljejo na umetniško tiskarski zavod in založništvo »AŽBE« v Mariboru, Koroška cesta 39, Slovenija. Telefon in ter. 446.
Brezplačno zdravljenje v bolnicah za državne
uradnike. Odlok ministrstva narodnega zdravja v Beogradu z dne 5. junija 1924. Z. br. 42.693. Na podlagi tega odloka imajo vsi uradniki kakor tudi
njih družine (po čl. 112. uradniškega zakona) pravico do brezplačnega zdravljenja po državnih in ostalih bolnicah. Zdravijo se v I. razredu uradniki I. in glavne skupine II. kategorije; v II. razredu uradniki pomožne in pripravljalne skupine II. kategorije ter uradniki 111. kategorije; v III. razredii zvaničniki in služitelji. — NB. Ta odredba je stopila v veljavo s 1. oktobrom 1924. V slučaju, da se je kak uradnik zdravil v bolnici pred tem časom in ga je uprava terjala za plačilo oskrbnih stroškov, naj vloži prošnjo za odpis.
^.aiceneibe stare in nssoe
IS1LNE STROJE
kakor tudi ose potrebščine pri
L Baraga
I4ubl}ana
SELEElBäÜ^fiöUH HL 6/1
MebaniEna delavnica (popravllainiea) *
mm
NAJBOLJŠA NUDI
3XMm
PALACA U.kREDȧNtf
Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp.
izdeluje odslej naprei tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme In najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta L, Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3.
Modna in športna tr^ovia
za dame in gospode
P. Magdič
LJUBLJANA
nasarotl gia na pošto.
Telefon Int. 438.
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Priporoča se
modna trgovina
A. Sinkovič msl. K. Sosi
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Tiia
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
priporoča najboljše šivalne stroje in kolesa, Grltzner*, potrebščine za šivilje in krojače modno blago in galanterijo.
Priporoča se
I. Korenčan
trgovina pletenin, norimber-škega In galanterijskega blaga na veli o in mato.
Velika zalog» volne za pletenje jumperjev, nogavic itd.
Cene nizke ~ postrežba točna.
Ljubljana, Mestni trg 20.
Najboljši toaletni panir je znamke
smol
ki se dobi v vseh trgovinah papirja, galanterijah in drogerijah.
Na debelo se naroča v
tovarni papirja in lepenke
J. Boepč sin, Ljubljena
Čopova cesta 16.
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mi!
ObtačllBlca r.z.za.z. v Ljubljani
Centralno skladišče ia prodaja na tieöelo v palači .Vzajemne posojilnice" na Miklošičevi cesti po eg hotela „Union'. — Prodaja na drobno tndi na Dunajski cesti št. 29 v hiši „Gospodarske zve?'*“.
Prodaja na obroke proti garanciji uradov.
Samo prvovrstni češki izdelki! - Pred nakupom si ogleite nase zaloge!
Manufakturna trgovina
FABIANI & JURJOVEC
Ljubljana, Stritarjeva ul. 5.
Priporočata se pri nabavi jesenskega in zimskega blaga. Vedno v zalogi perje in puh od najcenejše do najfinejše vrste.
Na obroke proti garanciji uradov.
N
m
m
m
ČITAJTE!
PRIHRANITE Sl DENAR 1
Igi hi „Pri iiizli m!"
Sv. Petra c. št. 3
nudi cenj. odjemalcem veliko Izbiro raznega perila, nogavic, rokavic, trikotaže In raznih damskih vol. loplc, dalje raznih zimtkih moških In otročjih potrebščin 1.1. d.
Po priznano nizkih cenah.
Predno nakupite za jesen in zimo oblačilno blago, štofe za moške In ženske obleke, porhate, plavo kotenino, t>elo in pisano blagu za perilo, oglejte si vel ko razstavo ostankov na Krekovem trgu št. 10 prvo nadslropje. Tam dobite lepo izbeio in kupite za skoraj polovično ceno.	^
Proda a mo vsako sredo in soboto. Razpošil amo s pošto vsaki dan. Pišite po c trk!
Tekstilbazar
Ljubljana, Krekov trg 10 prvo nadstr.
O
'V
(X-
V
Priporoča se za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin
tvrdka
M. Tičar, Mil
„Aikadont“
zolbiaa pasta.
Glavna zaloga drogerija.
Anton Kanc. UubHcma.
i|& L. Mikuš
Ljubljane, Mišmi trg 15.
*1 priporoča svojo zalogo
dežnikov In solnčnikov ter sprehajalnih palic.
l'opravlia se izvršujejojočno in snlirtito
Tovariši!
Priporoča sc Vam trgovina s papirjem, visirniškirni in šolskimi potrebščinami
lile
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Specijalna trgrjina jčetarskih izdelkov
priporoča tudi svojo veliko Izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ul.
Pred nakupom jesenskih in zimskih potrebščin oglejte sl mojo krasno zalogo damskih In moških blagov, isto blago za damske plašče, velour, pliš, astrahan, žamet, tlftln in drugo modno blago. „Samo čehoslo-vaškl In angleški Izdelek. — Se priporoča modna manufakturna trgovina
Lingerjeva ul.,Ljubljana DANKO ČESNIK Ljubljana, Stritarjeva ul. Cene zmerne in znižane 1 Proti jamstvu prodajam na obroke po navadni ceni.
/.uapi Osiuiliija	livnih uameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljuoljani.
Odyovorna urednica Stcbi Alojzija —Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.