Poštnina platana n gofoolni. Ljubljana, sobota 31. julija 1920. N UST Štev. 171. Cen« po poiti: zaceiolBfo . H ar— za pol leta . H trza četrt leta. H ZI*~ zal mesec. . 8 7*— Za Hjobljano mesečno 7 H Za Imenstva mesečno 8 ir— Urednlštro in nprara: Ropitarjeoa ulica št 6 Uredn. telefon štev. 50 ©zna številka 6® vin. “ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vin. Orlovsko slavje v Mariboru. ^1. julija. (Izvirno.) V mesto , sodelu ° -VC^e število udeležencev, slavr;'T Pri današnjih zborovanjih in Mariborske nemškutarije in nje-eralnega zaveznika plahost, Pri-*a jutrišnjo slavnost so končane, z veliko na- ^ °0s^uih prireditvah jutrišnjega dne. 'Poda •* a a *n slovenska liberalna go->4*evar .^^koma hotela tabor omalo-»ila [g11!10 Bv°j° hladno pasivnost prekine« naše gosle Orle in druge ude-5irjnc® Zahrbtno žali. Pod vtisom discipli-®n diaS^a naših čet in pred resno-*tila *°J. naših zborovanj se je pa pola- ?efe lib! Pf4ve j“'*iau|u siavnusi Pttostj’1 an se tu pričakuje lih iuliia> Danes 0 poludeve- ^Ov'L- 6 ^0SPel poseben vlak s če-udeleženci za prvi slovanski Pc^bor v Maribor. Na našo obmejno je In’ ^ S0 *n Orlice< kate- So$ioy. °,200 v kroju, društvenikov in ste je ,e kilo okoli 500. Čehoslovaške go-v imenu šentiljske občine r> Potem dr. Hohnjec v imenu fieit! Vanskega kluba in SLS, Po pozdravit* 5e govoru šentiljskega župnika Vrač- v°dit ,.J(: v imenu Čehoslovakov zahvalil ) katoliških Čehoslovakov v Moravi r- Sramek, Za njim je govoril Slovak •Hoj* k aPeli so nato himno »Kje domov ‘!e j entiljske Slovenke so pogostile go-okreD^y.e^*m pecivom, sadjem in drugimi ^0rQ. A‘-Vlak se je odpeljal proti Mari-n^i je pričakovala došlece velika 4^* Orlov in Orlic in akademičnega {odba^ *n razna društva. Železničarska *Ptejer,!^ zasvirala orlovsko himno in član eŽa odbora dr, Kovačič je češki Ikj rJ1. Soste. Odzdravil je češkoslova-jltj ec Prof. dr, Šramek. Češkoslova- *kov jr,e so korakali skozi mesto v Slom- 1 Sl?1 ^ujua Ka ua Slomškovem trgu je bila jako Ponjrai^2žledna razvrstitev je gotovo im- Vsemu navzočemu občinstvu. Z '•l Orii*k°ftjske palače je pozdravljal Orle 6!1,®coCe ^nez°škof dr, M. Napotnik. Pred so ni pričakovali Orle jugoslovanski ara<’i i. dr. Vzklikanja in Se Nrav,.—■ i* v nia ni hotelo biti ne konca ne ^dra f ^r' NaP°tnik je v svojem jjjti oj-J11®01 Sovoru želel katoliški slovan-j !i*Zaciji obilo božjega blagoslova, ‘tepa ‘judska množica zapela slovensko ®.a*a domovina« in češki »Kde do-'^VajL- *n RP°d Tatro«, Potem so čeho-Nbe -e Orlice odkorakale med zvoki «tije ln burnim obojestranskim pozdrav-•olskih V odkazano stanovanje v zavodu Nko Ses*er, Orli pa v vojaško višjo k°r4k!VS^raniu železniške godbe so pri-** niin,- ^e®ki Orli pred vojaško realko, !^ll{e 1 slovenski Orli. Poveljnik vojaške ^stnjš]P°lkovnik Jakovljevič v spremstvu i1 Po»jC^a zb°ra je pričakoval goste ter ^Sov Fav^ z »Dobrodošli bratje Čehi!« V Mne?? imenu je Čehe nato pozdravil ^ jutant v češkem jeziku. 1(1 g0stV^ešenih besedah se je za pozdrav °*juben sprejem zahvalil načelnik' čeških Orlov. Povdaril je, da so prvi o£i-cijelni zastopniki Orlov v Jugoslaviji — v obmejnem mestu Mariboru, Načelnik če-hoslovaških Orlov je bil zelo vesel in ginjen ter je povdarjal, da je vesel, da ima čast prestopiti na čelu svojega krdela osvobojena jugoslovanska tla. Polkovnik Jakovljevič je povdaril junaštvo Čehov, ki so se s Srbi ramo ob rami pripomogli do zmage in ujedinjenja Jugoslovanov. Nato je zadonela pred vojaško realko godba, katera je igrala »Bože pravde«, Čehoslovaški Orli so se nastanili v svojih prostorih in ostali Orli so odhajali z navdušenimi klici: Bog živi! proti mestu. LDU Maribor, 30. julija. Po odhodu Čehoslovakov na stanovanja, se je pričelo zborovanje v veliki dvorani Kazine, ki ga je otvoril predsednik Slovenske dijaške zveze teolog Kordin s pozdravnim nagovorom, v katerem se je spominjal umrlih voditeljev dr. Kreka, dr. Pera Rogulje, dr. Pogačnika in dr. Eckerta. Vsakemu izmed njih so vzklikali zborovalci slava. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen med. Ivo Peršuh. Teol. Kordin je poročal o aka-demičnih ferialnih društvih ter opozarjal na važnost prosvetnih društev, pozivajoč vse akademike k prosvetnemu delu. Za njim je nastopil med. Fleger, ki je poročal o dosedanjem delu akademikov na polju ljudske prosvete in poudarjaj potrebo odprave analfabetizma na Hrvatskem, V debati, ki se je nato razvila, je jurist Žužek med splošnim odobravanjem opozarjal na tesno vez med kulturo in politiko, vsled česar je vsako kulturno društvo nujno tudi politično. Po sklepu referata teol. Kor-dina o edinstvenem programu prosvetnega dela je bilo zaključeno zborovanje ferial-nega društva. LDU Maribor, 30. julija. V prisotnosti škofov dr. Napotnika, dr. Antona Bonaventure Jegliča in biskupa Šariča se je včeraj dopoldne pod predsedstvom profesorja Antona Medveda vršilo zborovanje katehetskega društva. Tajnik Anton Čadež je imel predavanje pedagoško didaktične vsebine. Za njim je predaval kaplan Medved iz Jarenine o mladini in telovadnih organizacijah. Na zborovanju so sklenili resolucijo glede vzgoje krščanskega telovadnega naraščaja. Na zborovanju, ki se je popoldne nadaljevalo, je bil sprejet predlog glede osnutka posebnega katehetskega društva za lavantinsko škofijo in katehetskega društva za vso Slovenijo. LDU Maribor, 30. julija. Včeraj popoldne se je vršilo zborovanje SDZ, na katerem je podal predsednik teol. Kordin kratko zgodovino zveze izza prve dobe njenega petnajstletnega obstoja. Nato so se pre-čitale došle brzojavke s pozdravi, med njimi pozdrav ministra dr. Korošca. Minister je bil izvoljen častnim članom SDZ. LDU Maribor, 30. julija. Popoldne se je nadaljevalo žensko zborovanje. G. Zupevc je govorila o ženskem vprašanju in se zavzemala za enakopravnost žensk .v političnem življenju« M Vladna kriza bo rešena danes? * e^>rad, 30, juflija, Na današnji seji h^čloicV parlamentarne in demokratske j e' katere so se udeležili dr. Vesr t )e cj'0 ^mčič, Draškovič in Pribičevič, 4*en n sporazum v vseh vprašanjih e«ih malenkosti in izvedbe agrar- ne reforme. Jutri se bodo pogajanja nadaljevala, da se doseže končni sporazum. Upajo, da bo Vesnič, ako ne nastanejo zadnji hip novi zapletljeji, jutri zvečer predložil regentu kabinetno listo. Oplenjena municifa in volni materifal. 30. julija. (DKU) Danes y popoldne je bilo oplenjeno .. Za municijo in vojni materijal 22®l_du- Storilci so bili najbrže v *t. v ,^0 preoblečeni madžarski vo- L 8kiaaišču hNo n 1000 moL UjJACUlC JIH ^/ICVVJOUJU ,'i odvjJ^fknih strojnic. Vse to so sto-Ce^vil° na 3 tovornih avtomobilih'. Hi? na »on ki 80 naPadli skladišče, se 'kih i t:n rn°^> od katerih jih je plenilo v so drugi stali na etra- ' 'ae8tu ni bil kršen. - ' • je bilo približno 2000 mož opreme in precejšnje LDU Dunaj, 30, julija, {DunKU) Državni urad za zunanje posle je takoj, ko je bil obveščen o dogodku v Fiirstenfeldu, dal avstrijskemu poslaništvu v Budimpešti nalog, da pri mažarski vladi vloži najostrejši protest in zahteva, da bodo krivci nemudoma kaznovani, da se povrne škoda in da se da Avstriji zadoščenje. Obenem so bila obveščena o tem vojaška zastopstva Anglije, Francije, Italije in Zedinjenih držav na Dunaju. S to stvarjo se je na današnji seji pečal tudi kabinetni svet. Mariborski tabor. V junaških vrstah naših Orlov korakajo danes po Mariboru tudi krščanskosocialni delavci in delavski sinovi. Vzporedno z zborovanji tolikih prosvetnih in socialnih organizacij se bodo vršili tudi delavski posveti naše Jugoslovanske strokovne zveze. Od teh nekaj dni, ki jih bodo najboljši sinovi Slovenije preživeli v Mariboru, pričakuje tudi naša delavska organizacija obilo plodov. ■ Naši Orli so najmlajši, a najčvrstejši in najlepši sad krščansko socialne organizacije. Polni krščanskega idealizma gojijo v sebi duha nesebičnosti, požrtvovalnosti in plemenite bojevitosti, lastnosti, ki jih mora imeti tudi naša organizacija in ki blestejo pri Orlih v polnem žaruf ker jih obseva ogenj mladostnega navdušenja V tej družbi se more tudi krščanskosocialni delavec samo okoristiti. Kakor zbira Orel pod svojimi peruti vse stanove in se vsi člani v njegovih organizacijah bratijo med seboj, tako se vrše v Mariboru točasno zborovanja vseh stanovskih organizacij, kar jih stoji na krščanskem temelju: Jugosl. strokovne zveze, Društva rokodelskih pomočnikov in Jugoslovanske kmetske zveze, V bratski edinosti teh organizacij, ki se sedaj javlja v Mariboru, je velik del krščansko- socialnega programa, je njega najbistvenejši del, ona izpoved našega prepričanja, po kateri se dejanski najočividneje ločujemo od socialne demokracije, stranke razrednega boja. Tudi mariborski tabor naj priča, da hočemo krščanski socialci v zdravem in vzporednem razvoju vseh potrebnih stanov iskati javne blaginje in ne v hujskanju stanu na stan, v medsebojnem boju, ki more voditi le do popolnega razdora družbe. Prvič se je zgodilo te dni, da so zastopniki najrazličnejših narodnosti pohiteli na Slovensko manifestirat za svoje krščansko prepričanje. Važen bo ostal ta dan tudi v zgodovini krščansko-socialnega delavstva. V daljavi se že kažejo obrisi prihodnje krščan.c»ke internacionale, katera bo enkrat postala dejstvo, ker jo hočejo vse krščanske organizacije civiliziranega sveta, kakor nam dokazujejo zastopniki Belgije in Anglije, Francije in Amerike, ki se sedaj mudijo v Mariboru, kakor dokazuje brzojavni pozdrav, ki nam je prišel iz Švice. Med temi zastopniki niso le odposlanci telovadnih in prosvetnih društev, marveč tudi delavski zastopniki, ki nam ponujajo bratsko roko. Delo ,ki ga bomo morali še izvršiti, je ogromno, bo zahtevalo napora in sil, mnogega samoza-tajevanja, vzgledne discipline in veliko časa, toda izvršilo se bo. Med orlovskimi gosti so tudi naši najbližji bratje, Hrvati in Srbi. Med Hrvati se je krščansko-socialno gibanje že mogočno razvalovilo in navzočnost Srbov nam je porok, da se bo prej ali slej tudi med njimi začelo. Tako se bo naše gibanje, skromno začeto po dr. Kreku, razvilo po Jugoslaviji, stopilo preko njenih meja in Se združilo z velikim delom človeštva, za katerega srečo hoče delati tudi slovenski delavec, ko se trudi za svoj blagor. V tem vipanju mariborski tabor naj-iskrenejc pozdravljamo in mu želimo najboljšega uspeha! Iluzije Josipa Kremena. G. Josip Kremen toži v »Narodu«, kako padajo naprednjakom iluzije druga za za drugo. Varal jih je Wilson, varali Francozi, na, sedaj pa še Srbi. G. Kremen in tovariši so bili med vojno obešani in streljani, denuncirani, internirani, konfinirani, preganjani. Potem je prišla svoboda- Naprednjaki so upali: bratje Srbi naprednjakom tega ne pozabijo. Oj, iluzije! Naprednjaki srbofili stoje danes v kotu brez moči in brez ugleda, a Stojan Trotič izjavlja, da slovenskih naprednjakov sploh nikjer več ni. Oj, iluzije! Komu ta iskreni izliv gospoda Kremena ne gre do srca? Saj je res, da so bili med vojnimi preganjanci tjidi razni Me- Škoti, Grafenauerji itd., toda naprednjakom se ni treba brigati za druge ljudi, naj dela reklamo vsak zase! Tako je. A kaj ti pomaga najglasnejša in najtrdovratnejša reklama, ko pa ta neznosni Stojan Protič na vso reklamo nič ne da, ampak gre ia si stvar ogleda od blizu. Pa kako izkušeno oko ima! Sedaj pa kaj opravi z najvsilji-vejširn srbofilstvoin in mučeništvom naprednjakov, z najsvetejšim zatrjevanjem, da so naprednjaki sol in cvet slovenske zemlje, ki se jim spodobi žezlo t. j. ministrstva In poverjeništva, a vse drugo pa da je temna, nevedna, izdajalska papistov-ska masa, ravno dobra za podnožje absolutističnim naprednjaškim ministrom in pokrajinskim predsednikom in poverjenikom. Prazen trud! Ta radikalna srbska aflava ti ne verjame ničesar, pa se brati z tir. Korošcem in vpošteva njegovo stranko, a ubogi naprednjaki, taki srbofili in mučeniki, sol in ne vem še kaj, ti so pa brez usmiljenja in brez pomoči prepuščeni svojemu strahu pred volitvami. Ampak le počakajte — še stoji zvesto in neomajno za naprednjaki državno uradni .3tvo in vob-če vse javno nameščenstvo — to Vam bo ob volitvah »dalo odgovor!« »Jamčim Vam za to 1« — vzneseno kliče gospod Kremen. »Jamčim, da bo takrat konec — Vaših iluzij!« Srečni gosp. Kremen — njegove iluzije so neizčrpne. TRGOVINSKA POGAJANJA S ČEHO-SLOVAŠKO. LDU Belgrad, 30. julija. Trgovinski pregovori med čehoslovaškimi in našimi delegati se nadaljujejo v Belgradu. Včeraj so čehoslovaški delegati predložili svoje zahteve. Zahtevajo 15.000 vagonov pšenice in 15,000 vagonov koruze. Ponujajo pa za to 2500 vagonov sladkorja, 1000 vagonov koksa in 1500 vagonov navadnega premoga. Količina pšenice, ki jo zahtevajo, je nezmerna napram količini pšenice, ki jo sploh imamo za izvoz in katero moramo razdeliti na več držav. Razen tega je tudi nerazmemo več onega, kar zahtevajo, napram onemu, kar ponujajo, POGAJANJA Z RUSIJO. LDU London, 30. julija. (DKU-BrezŽi-čno) V Moskvo je bil poslan nastopni odgovor: Z ozirom na to, da se bliža premirje in da se ustavijo sovražnosti med sovjetsko Rusijo in Poljsko, je angleška vlada pripravljena, svojim zaveznikom predlagati, da se udeleže konference v Londonu, kjer bodo zastopani tudi odposlanci sovjetske Rusije. Konferenca bo imela predvsem namen, vzpostaviti mir v Evropi, predvsem pa med Poljsko in Rusijo s pogojem, da se prizna Poljski neodvis-. nost. Konferenca bo proučevala tudi ona vprašanja, ki so še nerešena med sovjetsko Rusijo in obmejnimi vprašanji. Ko se rešijo vse podrobnosti, bi mogla konferenca razpravljati o sporih, ki vladajo med sovjetsko Rusijo in zavezniki in o vpo-stavitvi rednih odnošajev med obema. LDU Moskva, 30. julija (DKU-Brezži-čno) Vrhovni poveljnik rdečih čet Tuha-čevskij je poljskemu vrhovnemu poveljni-štvu na njegovo vprašanje naznanil, da so pravila o sprejemu parlamenterjev skladajo z mednarodnim običajem. LDU Washinflton, 30. julija. (DKU-Brezžično) »Sun« javlja iz Varšave: Krasin je v nekem razgovoru izjavil, da je za svojo osebo prepričan, da se da poljsko vprašanje rešiti le potom neposrednih pogajanj s Poljsko in pa tedaj, ko bo .Varšava zavzeta. O’ ANNUNZIO NAMERAVA NOVE NAPADE. LDU Zagreb, 30. julija. »Domovina« javlja z Reke, da je d'Annunzio v svojem najnovejšem govoru izjavil, da bo odšel iz Reke, da izpolni sveto svojo zaobljubo. Na Reki tolmačijo to njegovo izjavo kot predizjavo njegovega že davno napovedanega napada na Split in Zagreb. Medtem prihaja vedno več beguncev z Reke v Ba-kar. Italijani so mnogo Sušačanov zaprli v Trstu; za vzrok ne vprašajo. Narod je preplašen vsled teg*a začel v velikem Ste-vilu bežati preko demarkacijske črte, Eiran 2 »Večerni list«, dne 31. julija 1920. Štev, M- MAŽARSKA SKUPŠČINA. LDU Budimpešta, 29. julija, (DunKU) Mažarski korespondenčni urad poroča: V današnji seji narodne skupščine so nadaljevali debate o programu vlade. Poslanec Kocsak (stranka vlade) je protestiral proti edločitvi mažarskega ozemlja v imenu slo* vaškega prebivalstva. Slovaki so trdno odločeni, posluževati se pravice samoodločbe in so sklenili, da bodo skušali z vse-i sredstvi preprečiti, da bi ostala Slova- ___ _ — * V'i*n ortrvM*\r t*l 1 - mu Ska za vedno pri Češki. Kot zastopnik ru-tenskega prebivalstva je izjavil poslanec Paul Legeza, da bo rutenski narod, ako bo treba, svojo kri zastavil v to, da se ruten-sko ozemlje ne odloči od Mažarske. Protestiral je proti temu, da čehoalovaška vlada ni vpoštevala avtonomije. Poslanec Ivan Huber je protestiral proti odklopitvi zahodne Ogrske in je izjavil: Nemštvo na zapadni Mažarski ne bo trpelo, da bi se postopalo ž njim, kakor 8 sužnji. Nikakor ne bo privolilo v to, da bi rdeča ljudska bramba prestopala mejo, — Naslednja seja 6e vrši jutri s programom: nadaljevanje debate o izjavi vlade. UPORI V KALIFORNIJI k LDU London, 30. julija. (DunKU — Reuter.) Iz Mehike javljajo: Guverner dojenje Kalifornije polkovnik Cantu se je odkrito uprl proti vladi. 30.000 vladnih čet je namenjenih v dolenjo Kalifornijo, _ Polkovnik protestira proti odredbam in je izjavil, da sc bo ljudstvo branilo. ČEHI NA POTI DOMOV. LDU Ctuchaven, 30. julija. (DunKU — Wolff.) Semkaj prispeli Čehoslovaki so se v treh posebnih vlakih odpeljali v domovino. Orožje bodo poslali pozneje za njimi, tako da bodo čete brez orožja potovale skozi Nemčijo. Član hamburškega delavskega sveta je prišel semkaj, da bi pregledal orožje, IZGREDI V BRUSLJU. LDU Bruselj, 30. julija. (DunKU — Havas.) Več tisoč bivših bojevnikov ^ na fronti je demonstriralo danes proti načrtu vlade, da se ustanovi zanje pomožni fond, dočim zahtevajo oni osebne prejemke. — Vdrli so v parlament, razbili del oprave in pretepli več poslancev. Vendarle se je mogel vzpostaviti red in seja se je mogla nadaljevati. POMOČ AVSTRIJI« LDU Buenos Aires, 29. julija. (Dun, KU) Kongres je včeraj odobril kredit pet milijonov pez za Avstrijo. SOGLASJE V RUSKEM VPRAŠANJU. LDU London, 30. julija. (DunKU — Brezžično.) Lloyd George je izjavil v poslanski zbornici, da se naziranje italijanske vlade glede ruskega vprašanja, strinja z mnenjem angleške vlade. Polltline novice. O ta Maribor! Ta meša štreno liberalcem in framasonom posebno na Hr-vatskem. Toliko časa jim je uspevalo, zadušiti vsako izrazito katoliško gibanje s tem, da so ga vnaprej zaznamovali z žigom klerikalizma in furtimaštva. Sedaj pa naenkrat vstaja »papeževa vojska« kakor iz tal in hiti v Maribor, da se združi z enako vojsko iz Slovenije. Stotine in stotine najboljših mladih ljudi, fantov in mladenk, mož in Žena brez strahu, oh — z ognjem in žarom in radostnim ponosom pristaja pod! katoliški prapor in se ne meni za sramotenje in klevete svobodnjakov. Kako pred svetom zatajiti nemoč, nazadovanje svobodhjaštva, 'kako še neodločnim v lastni deželi prikriti to vabljivo mlado silo in moč, da se ne zgrnejo v njene vrste? Pri občinskih volitvah so te dali uspehi ljudske stranke prikriti pod napačnimi nazivi, a mariborska vojska — kdo naj jo prikrije, kako jo je mogoče utajiti?! Odtod silni srd hrvatskih liberalcev in fralasonov od »Hrvata« do »Domovine« na Maribor. »Hrvat« je lagal, da je dr, Korošec ponujal po vseh šolah brezplačne vozne listke za Maribor, pa je moral to laž požreti. Sedaj piše »Domovina«, da podpira mariborski tabor jugoslovanska država in da se je med državnim uradništvom naravnost službeno propagirala misel za mariborski zlet. »Domovina« je nad tem seveda najgloblje užaljena in grenko ugotavlja, da »črna internacionala niti v reakcionarni Avstriji ni nikdar imela tolike opore .., Sedaj ne preostane sokolstvu nič drugega, nego da v Jugoslaviji nadaljuje tisto nalogo, ki jo je imelo v Avstriji: da se bori proti črni internacionali in proti avstrijanstvu. Zato se bo čez mesec dni vršil v istem Mariboru zlet jugoslovanskega sokolstva, — Tako zelo boli moči teme naš jasni mariborski dan! Kaj nam za to — mi gremo naprej! + Pokazali BO se> Ljubljanski pod župan dr, Triller je v sinočnjem »Narodu« jasno povedal, zakaj se je tako zelo razkoračil nad deželno vlado, ki je podra-ženja premoga prav tako malo kriva, kakor je g. podžupan nedolžen, da je deželna vlada revnim slojem poskrbela za najcenejši aprovizacijski premog, ki ga je mogla doseči,' Razodel nam je. da ima v, delnicah vevške papirnice 40,000 K in da ne gre, da bi to podjetje plačevalo dražji premog, ker bi to bila socialna, gospodarska in kulturna škoda. Iz tega more šele delavstvo razumeti, odkod podžupanova skrb za ljubljanskega konsumenta, ki bi ga že zdavnaj ne bilo več med živimi, če bi njegove koristi ščitili liberalni magnati. A vsega dr. Triller še ni povedal. Pozabil je razodeti, da je isti dr, Triller, ta branitelj kulture in revnih slojev, upravni svetnik Ljubljanske kreditne banke, ki je prava lastnica papirnice v Vevčah, Sedaj je šele docela razvidno, zakaj se je v liberalcih nenadoma zbudila socialna žilica: Boje se, da bi papirnica ne nesla več 50% obresti, za malega človeka je pa medtem morala poskrbeti deželna vlada, '+ Socialni minister dr. Kukovec nima dela in zato objavlja v svojem listu »Novi dobi« nauke, kako naj bi dr, Korošec uredil svoje ministrstvo, da bi ne bilo treba poviševati prevoznine. Kolikor smo informirani in kakor je splošno prepričanje, je dr. Korošec z izgledno energijo uredil železnice in bi gotovo zelo slabo storil, če bi se kdaj obračal na dr. Kukovca po svet. Svoj čas bi socialni minister veliko bolje porabil, če bi se enkrat pobrigal za sirote in invalide, če bi kaj storil zoper brezposelnost, če bi spravil delavstvo iz kleti in vagonov, če bi kaj ukrenil, da dobimo delavsko zbornico in starostno zavarovanje, Tu čakajo dr. Kukovca prave lavorike. Bojimo se le, da jih ne bo nikdar utrgal. !-f- Komunist Fabjančič in »Naprej«. Pod tem naslovom smo priobčili, kaj piše naprej o g. Fabijančiču. G, Fabijančič sedaj objavlja naslednji popravek: Z ozirom na članek pod naslovom »Komunist Fabjančič in »Naprej««, ki je izšel v »Večernem Listu« št, 169, ugotavljam to-le: 1. ni res, da sem si dal pred dobrim letom plačati v Parizu 5000 švicarskih frankov (po takratnem kurzu 150.000 kron) za to, da sem namazal tri pole papirja; res pa je, da sem prejel kot vodja informacijske pisarne 5000 francoskih frankov (po takratnem kurzu 25.000 kron), od katerih nisem vporabil zase niti onega, kar mi je po dogovoru pripadalo. 2, ni res, da sem se malo poprej v Ženevi prepiral z raznimi levičarskimi socialisti, češ, da je gospod Korošec, sedanji minister železnic, veliko boljši socialist in bolj revolucionaren, kakor Ljenin in Trocki; res pa je, da se nikdar in niker nisem izrazil v tem smislu. 3. Ni res, da ta gospod menda služi vsakomur, ki ga plača; res pa je, da sem vedno delal samo iz prepričanja. 4. Ni res, da sem bil srbski prostovoljec, ko so me plačali srbski nacionalisti; res pa je, da sem bil dobrovoljec, ne da bi me kdo za to plačal. 5. Ni res, da sem užival Kerenskijeve novce; res pa je, da nisem prejel niti beliča niti od Kerenskega, niti od ljudi, ki bi z njim sploh imeli kako kvezo. — Z zahvalo za lojalno objavo beležim z odličnim spoštovanjem Vladimir Fabjančič, 4- Zveza med Hrvatsko zajednico in frankovci v zagrebškem občinskem svetu? »Agramer Tagblatt« poroča, da se med člani Hrvatske zajednice in frankovci v zagrebškem občinskem svetu plete zveza, V posebni seji pride te dni na dnevni red vprašanje o izključitvi treh frankovskih mandatov, ker diotičniki niso prišli na prvo župansko volitev in se tudi niso opravičili, Ti frankovci so sedaj velikemu županu poslali vlogo, v kateri zahtevajo, naj se čim prej skliče seja za župansko volitev, kjer hočejo sodelovati, Sedaj bi pa imeli Zajddničarji v občinskem svetu, ako bi se jim pridružili frankovci, 1 glas večine in bi tako mogli izvoliti svojega župana, t, j, dr. Srkulja. Zato je skoro gotovo, pravi »A, T,«, da bodo Zajedničarji sklenili s frankovci dogovor in bodo prvi glasovali protii zklju,čit-vi frankovcev.d rogi bodo pa pri županski volitvi oddali svoje glasove dr, Srku-Iju. Cj- Boljševiki v Aserbeidžamu. »Times« poroča iz Carigrada, da je vsa pokrajina Aserbeidžan podvržena oblasti sovjetske Rusije. Deželo upravlja 6 višjih komisarjev, od katerih sta dva Rusa, dva Georgijca in dva Tatara. Vojsko sestavljajo izključno Rusi. '-f Rusko-poljska vojna. Sovjetske armade prodirajo neprestano na celi črti od Njemna do Dnjestra. V središču so Poljaki pravkar izpraznili Pinsk, na jugu stoje Rusi v Kamencu Podolskem, na severu v Suwalkih. Sovjetsko vojsko cenijo na 3 milijone mož. »Arbeiterzeitung« piše: Armada, ki prodira s takim pritiskom, s tako brzino, med neprestanimi boji vedno napadajoča na tako široki fronti, mora biti na visoki stopinji sposobnosti in polna notranjega ognja. To mogočno orodje svoje oblasti, ki si ga je ustvarila sovjetska republika, postavlja moči entente meje ter izključuje iz področja njenega go-spodstva, celo vzhodno Evropo.« - V angleški zbornici je izjavil Bonar Law, da angleška vlada nima z generalom Wrang-lom nobenih zvez več in da se mora le-ta sam pogajati neposredno s sovjetsko vlado. Tako mirovni konferenci v Londonu ni nič več »a peti. Sodelovanju na kon- ferenci je pritrdila že tudi Francija, vsekakor pod pogojem, da se preje sklene za Poljsko ugoden rusko-poljski mir in da Rusija prizna svoje obveznosti nasproti zaveznikom. Konference naj bi se poleg ententinih velesil vdeleževale tudi Letoni-ja, Estonija, Litavska in Rumunija. Bomo videli, kaj prinese svetu druga mirovna konferenca, ki je postala potrebna, še pre-dno se je popolnoma zaključila prval slo» Dnevne novice. — Birmovanje v moravškl dekaniji se je vršilo od 20. junija do 9. julija t. 1. Število birmancev v posameznih župnijah je bilo sledeče: Brdo 114; št. Vid (Brdo) 31; Krašnja 97; Zlatopolje 62; Češnjice 68; Blagovica 101; Št Ožbalt 50; Št. Gotard 123; Čemšenik 180; Izlake (Čemšenik) 203; Kolovrat 107; Sv. Gora 116; Vače 173; Peče 72; Moravče 438; Vrhpolje (Moravče) 123; Ihan 112; Dol pri Ljubljani 110; Sv. Helena 99; skupno je bilo 2379 birmancev. — Kako se godi naši trobojnici v zasedenem ozemlju. Iz Zagorja na Krasu se nam poroča: Da bodo čitatelji v Jugoslaviji redeli, kako se godi slovenski trobojnici, naj navedem ta-le dejstva. Na praznik sv. Rešnjega Telesa so hotele naša dekleta na hojah postaviti slovenske zastave. Zaradi varnosti so vprašale karabinjerje, če jim dovolijo. Ti so odgovorili: da, ampak na eni mora biti laška, na drugi slovenska. To so pa dekleta odklonile in mesto zastavic so na vrhu djale šopke, v vencih pa povile cvetice v narodnih barvah. Drug slučaj: Fantje so postavili na večer sredi vasi velik mlaj in kot vsako leto na vrhu veliko trobojnico v trdni veri, da Lahi mlaja ne bodo podrli, ko bo enkrat postavljen. Pa so se zmotili. Karabinjerji so za to zvedeli, in fantje so morali takoj mlaj podreti in karabinijerji so zastavo vzeli, fantje pa mlaj še enkrat postavili. Ampak sedaj: Med procesijo so pa karabinijerji isto slovensko zastavo izobesili na svoji hiši in poleg nje laško, vmes pa laški grb, To so vedeli vsi ljudje in se čudili. Iz katerega namena so to storili, ni bilo nikomur jasno. Ampak splošno mnenje je bilo, da iz slabega ne. Ampak stvar ima načelen pomen: Če sme naša trobojnica viseti na karabinijerski hiši, zakaj ne bi smela viseti na cerkvi, šoli, zasebnih hišah? Naj obesijo karabinijerji na svojih zasedenih hišah kar hočejo, ampak tega ne bomo doživeli, da bi se slovenska trobojnica in bratska — bratili. — Iz Mežice. Srečnega in zadovoljnega se lahko vsak čuti, komur je dana prilika, da lahko čita novo vsiljeno cunjo mariborskih »socialpatriotov«, katera grize na vse strani kakor stekel pes. Samo žal, da se je malokdo boji, V drugi številki si je ta »reformator« delavskega vprašanja privoščil tudi shod J. S. Z. v Mežici, ki je bil v nedeljo, 4. julija. Čeravno sta si z »Napre-jem« nekoliko v sorodu, vendar pišeta o tem shodu vsak po svoje, znamenje, da ni res ne eno ne drugo. Že glede števila naših pristašev se ta dva bratca ne strinjata. Stari »Naprej« piše, da jih je bilo 22, medtem ko jih je kratkovidna »Enakost« naštela samo 12, čeravno jih je bilo še ob koncu, ko so že večinoma v sled kričanja in razbijanja socialističnih »kulturonos-cev« večjidel odšli, črez petdeset. Toliko, gospodje, v pojasnilo, Mi vam sicer ne zamerimo, če niste dobro šteli, ker ob takem rjovenju, ki ste ga povzročali, res ni čuda, če ste se ušteli. Za drugič pa je bolj priporočljivo, da lepo doma ostanete, ker se je pokazalo, da je tako div jan j e slabo priporočilo za vašo stranko. — Mojstrana, Tu imamo že več let cementno tovarno, ki pa že par let ne dela, vendar pa ima nekaj stalnih delavcev, ki jih porablja vodstvo za razna popravila. Kako se tem godi, priča plača 16 K na dan! Doslej ni bilo nobene pomoči, da bi se plača zvišala. Treba bi bilo, da se delavstvo zgane in stori primerne korake; zakaj, kdo naj danes preživlja s 16 K na dan družino? Od samih troštov delavec ne more živeti. Ali bi državni sekvester na Jesenicah ne mogel poboljšati delavskega žalostnega stanja? — Za obrtniški naraščaj na Hrvat-skem. Dru,štvo »Hrvatskih radiša« priredi meseca avgusta letos po vseh večjih mestih zbirke in slavnosti na korist obrtniški mladini in njeni izobrazbi. Najznamenitejše prireditve se bodo vršila v Zagrebu pod skupnim naslovom »Radišin zbor.« Poleg drugih razstav se bo ob tej priliki priredila rajstava vajeniških del, za katera je razpisanih 40 nagrad od 500 do 200 kron. Kdor dobi nagrado, bo moia! iti na naučno potovanje na Češko, k;er mu bo društvo preskrbelo vrlega mojstra. — Nove toplice. Iz Prepolja poročajo, da je tamkajšnji fizikat našel v okolici izvir tople zdravilne vode. — Lekarne. Ministrstvo za narodno zdravje je zahtevalo od vseh občin popis števila prebivalstva, da se bodo po tem odredila mesta, kjer se bo$o ustanovile lekarne, — Proračun belgrajske mestne občine izkazuje 60,703.480 din. dohodkov in pa 61,638,980 dinarjev strpškov, torej 935,500 dinarjev primanjkljaja. Proračun P* glede dohodkov na jako nezanes‘llV. ^ gah; tako je sprejeta v proračun P^~^ 10 milijonov dinarjev na račun vfflp škodnine, ki se nam skriva še v ia»*‘ . leni dalji. Podobnih dvomljivih po*4 v proračunu še več. , ..u, — Nagrobni spomenik sibski« v kom na Francoskem. V Saint Genu V _ pri Lyonu so 19. julija odkrili spomenik srbskim vojakom, < bik tamkaj na vojnih poškodbah. 1P L BJ tistih 2000 srbskih invalidov, ki S® P prizadevanje sv. očeta in nC f ujet-žav izpustili iz nemškega in rusikeg ništva ter jih je sprejela v oskr'b0., cija. Ob odkritju so bile navZL.ce*; Gi0" mestne in naše konzularne °b‘as ' ^ jj bove je blagoslovil zagrebški duho ^ vseučiliščnik na lionski univerzi A- ^ spomenik pa francoski duhovnik i ^ učiliščnik M. Michaud, ki je bil poveljnik francoskega letalskega ° ^ na solunski fronti ter odlikovan * f{, jimi francoskimi, srbskimi in grsKL p. dovi za hrabrost. Krasno je i>°\or ^1. ski mestni poveljnik general M, de. luisant. — Nova socialna ustanova n* jv0 skem. Na Hrvatskem so uvedli na nad dojenčki; ki so na reji pri * ^ |e družinah. Dojenčke bodo smele 1 madej-ženske, ki so zdrave, nravno brez ^ ne, gosoodarsko dobro preskrbi^ imajo primemo stanovanje, f — Velika tatvina v Zagrebu-skem kopališču v Zagrebu je bil o - T~ir.x:x TUrvetnria. trgovec Uroš Jelačič iz Mostarja. je odnesel 1000 kron vreden zlat P ^ belo žensko glavo, dalje zlat prstan _ ^ 1000 kron, z vrezano moško glaV® prstan v obliki verižice vreden 500 ^ 500 kron vredno zlato dozo, m0^* zapestnico vredno 700 kron in v S° 5400 kron. fj. — Reclam cenejši. Nemški listi ^ čajo, da se je cena Reclamovim zye znižala na 1,50 marke. Ljubljanske no«^ Ij Seja »Prometne Zveze* in kurjačev se ^iši v ponedeiiek, 2. a.h.aD-ob 8. uri zvečer v prostorih Ju*>os .'^li ske tiskarne II, nadstropje. Radi 'a dnevnega reda je udeležba vsacef3 odbora oovezna. Ogoo.. lj »Impeksu« ukradena jnann'* . j, France Korošec iz Spodnje šiške st- * Jti delal dne 25. junija t. 1. pri »Iinp0^ ^ glavnem kolodvoru, kjer je ukradel ,j manufakture. Deželno sodišče v Uu je obsodilo Korošca na 1 leto težke po ^ lj Prepovedano nočno delo- b.*8- s* bi deželne vlade za Slovenijo z dne , p c tembra 1919, št- 719, je prepovedan0 ^.,t karnah ponočno delo. Proti tej nar Razne novice* r Žena v Črni gori. Splošno je Veljalo ne le med tujci, ampak j,r neposrednimi brati Jugoslovani) a, jfl zavzema žena med Črnogorci najn* > najtežje stališče. Proti temu mnenju zagrebškem ženskem kongresu na) ^ neje nastopila učiteljica na Cetinju Kristina Čukovič. Dokazovala je, .^Ol* žena med Črnogorci veliko spos 11' in veliko pravo, a da j« njen P j^s žak, je v naravi črnogorskih gospo0 fj. razmer in političnega položaja čr°e Zanimivo je, kako je ga. Čukovič P0 la tisti »oprosti«, ki ga rabi ako nasproti tujcu omeni svojo kor bi omenil nekaj nespodobnega-^ ^ vič izvaja: »V srbski narodni Pesin‘apjci’1 sovska devojka« vprašuje težko jroSoV' knezov zastavonoša Orlovič Pavle ify ko devojko: »Koga, mlada, po raZ}>°Ijbfi' žiš (iščeš), ja li brata, ja li bratuče jja?< tranca), ja 1' pogrehu stara T° ^ He' Ljudstvo smatra Boga za brezgrešn beškega očeta vseh ljudi, zemsk® pa smatra za roditelje po grehu. J,z ju® vzvišenega moralnega načela i^1 iv opravičenje pred imenovanjem laS ■- li' ne. Potemtakem ni točno, da PoplC jžaflif nogorski »oprosti, moja žena« P 2 p3l' za ženo, ampak so te besede le izT f vzvišenega, pojmovanja nravno*. ie & lastno tistemu delu naroda, ki Sa t zavedle bolestne ideje in fantazij ' jjji r Prusovske železnice. Na P^pja^ železnicah so v zadnjem času 11 poizkuse s plinovo turbino srednj sti. Uspeh je bil baje jako lep. » r železna ruda v Južni ^ Cile, Braziliji in Venezueli so ”a gfca silno bogate železne rudnike, že pogaja, da bi uvažala zelezn omenjenih dežel, Odgovorni urednik Jož« Izdajatelj konzorcij »Večernej* rjubfc' Tiska »Jugoslovanska tjjjkara** * -