PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. dd 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 256 (12.581)
Trst, četrtek, 30. oktobra '
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
ggio 1 > - 85723
; 20 I
03
VI
vn
.>
5
Craxi se pripravlja na štafeto s KD na vodstvu vlade
Marca v Riminiju kongres PSI z geslom zavezništva za reforme
Nadaljujejo se časopisne polemike med socialisti in demokristjani
Začetek morda zadnjega ko\ ^ zev
Vprašanje rž	11
radikalne st	§
v ospredju kongresa
RIM — Kongres PSI, ki predstavlja ločnico za »štafeto« na vrhu vlade, bo v Riminiju v zadnjem tednu marca. Tedaj bo ministrski predsednik in socialistični tajnik Bettino Craxi, po sporazumu med večino, ki je avgusta rešil krizo, zapustil vodstvo vlade in se vrnil k vodenju svoje stranke. Tak je sklep, ki ga je včeraj sprejel izvršni odbor PSI in ga je časnikarjem sporočil sam Craxi. »Pognali smo kongresni stroj«, je dejal predsednik vlade. Čez nekaj dni, ko se bo Craxi vrnil iz Kitajske, bo o tem sklepu razpravljalo vsedržavno vodstvo PSI in ga bo nato potrdila strankina vsedržavna skupščina.
V pričakovanju štafete se socialisti in demokristjani »ščipajo« s članki v svojih časopisih. Socialistu Ghinu di Taccu (psevdonim samega Craxija), banditu iz Radicofanija, zoperstavlja KD dvornega norca kralja Hamleta, Torika, češ da (kot obrazloži direktor demokrščanskega glasila) »so samo dvorski norci lahko povedali golo in trdo resnico tudi v obraz večkrat despotskim kraljem, ne da bi tvegali glave«. In prva »resnica« norca KD je obtožba socialistom, da na krajevni ravni favorizirajo levičarske uprave. Odgovor je takojšen: glasilo PSI objavlja se-
znam uprav KD-KPI in brez PSI, ki zadevajo več kot milijon 300.000 občanov.
Toda »Avanti« naslavlja-svoje polemične osti tudi komunističnemu tedniku »Rinascita«, ki ga obtožuje skomin po »lepih starih časih, ko se je bilo lahko vrinjati v notranje spore socialistov in si tu pa tam narezati kos salame, po dobro znani doktrini Rako-sija«.
Izbira ciljev, kamor usmerja polemike, bržkone prikazuje strategijo, h kateri teži stranka predsednika vlade. In res, osrednji temi marčnega kongresa
PSI bosta tako imenovano reformistično zavezništvo in laični pol. »Gre za proces, za katerega že delamo, za dolgoročno strategijo, ki jo zasledujemo in se zdi, da vzbuja med socialističnimi in laičnimi silami veliko zanimanje«, je dejal Martelli. Toda liberalec Costa je izjavil, da »laičnega pola ni«, tajnik PSDI Nicolazzi pa je dejal, da »ne razume vseh teh besed o laičnem polu«, češ da njegova stranka teži k »privilegiranemu dogovoru s PSI za graditev demokratične in reformistične alternative«.
SANDOR TENCE
RIM — V sodobnem hotelu v predmestju Rima se je včeraj popoldne pričel verjetno zadnji kongres radikalne stranke. Govorimo lahko o zadnjem kongresu zato, ker bosta tajnik Negri in predsednik Tortora s posebno resolucijo formalno predlagala članom razpustitev stranke s popolno ukinitvijo njenega delovanja. Če bodo kon-gresisti sprejeli to stališče, bo v nedeljo z italijanskega političnega življenja izginila ena od bolj aktivnih in istočasno protislovnih političnih sil, ki je bila hočeš nočeš med protagonisti pomembnejših javnih dogajanj, med ka-
tere sodijo v prvi vrsti velike kampanje za razporoko in za splav.
Radikalna stranka se je prvič predstavila na državnem prizorišču točno pred tridesetimi leti na pobudo urednikov revije »II mondo« in skupine naprednih laičnih intelektualcev, ki sta jih vodila Ernesto Rossi in Mario Pan-nunzio. Kmalu pa je krmilo radikalnega gibanja prevzel Marco Pannella, ki je še danes, kljub vsemu, njegov nesporni voditelj, čeprav se je že nekaj let odpovedal formalnim vodilnim funkcijam. Radikalci so bili med pobudniki ljudskega referenduma za razporoko in za splav, v zadnjem času pa so se ukvarjali z raznovrstnimi vprašanji, od boja proti lakoti v svetu do nedavne pobude za referendume o reformi sodstva, ki so jih sprožili skupno s socialisti in liberalci.
O razpustitvi stranke, za katero se skrivajo različne utemeljitve, se govori in razpravlja že precej časa. Radikalci se hočejo v prvi vrsti »samoraz-pustiti«, ker menijo, da jih družbeni in politični sistem hudo zapostavlja in da v sedanjem sistemu ni več mesta za to stranko, ki je vrh vsega še popolnoma odrezana od informacijskih sistemov, posebno od javne radiotelevizijske družbe. Nima smisla nadaljevati z našim bojem, pravijo Pannella in somišljeniki. Zato je najboljše, da se kar
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
G. R.
Craxi in Andreotti odpotovala na Kitajsko
RIM — Predsednik vlade Craxi in zunanji minister Andreotti sta se sinoči odpravila na petdnevni uradni obisk v Ljudsko republiko Kitajsko. Craxi je pred odhodom dejal, da vrača obisk kitajskemu premieru Ziyangu in se obenem podaja na prijateljsko potovanje v državo, s katero je Italija postopoma utrdila odnose. Ti pa se bodo v naslednjih letih še znatno razvejali in zajeli najrazličnejša področja, od trgovinskega in gospodarskega v širšem smislu do kulturnega. Predsednik ministrskega sveta je izrecno poudaril dosedanje dvostranske dogovore in dejstvo, da je med državama pogostokrat prišlo do enakega zavzemanja stališč glede pomembnih mednarodno političnih vprašanj. ,
Craxi in Andreotti se bosta sešla z najvišjimi predstavniki političnega sveta na Kitajskem, tako s premieram Zi-yangom, z vodjo KPK Vaobangom, z državnim poglavarjem Kianianom, z zunanjim ministrom Xuequianom pa še z očetom reforme Xiao Pingom. Razpravljali bodo o dvostranskih odnosih in mednarodnih problemih skupnega interesa.
Craxi bo nato odpotoval v New Delhi, kjer se bo sestal s predsednikom indijske vlade Radživom Ghandijem, in se vrnil v Italijo predvidoma 6. novembra, Andreotti pa bo iz Kitajske odšel na Dunaj, kjer se bo udeležil Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.
Nejasna pot kuvajtskega letala
MOSKVA — Včeraj je v središču Sovjetske armenske republike Erivan Pristalo v nepojasnjenih okoliščinah kuvajtsko civilno letalo s posebnim °dposlancem kuvajtskega emira Ah-mada Al Sabaha. Gre za 58-letnega Obdela Rahmana Al Tikija, ki mu je Nk Al Sabah naročil, naj voditeljem urabskih držav izroči vabilo na islamski vrh, ki se začne 26. januarja leta 1987 v Kuvajtu. Letalo je bilo namenjeno iz Damaska, kjer se je Al Sabah sestal s sirskim predsednikom Asa-uom, v Teheran, naenkrat pa naj bi ga lraški lovec preusmeril čez Turčijo Proti Sovjetski zvezi. Iranske oblasti *0 z druge strani javile, da so iraški |°vci prestregli kuvajtsko letalo nad 'ranskim ozemljem in da ga je pilot sam preusmeril proti Sovjetski zvezi, Pri čemer so ga iranski lovci zaščitili. Pozneje je glasnik letališča pri Eriva-du pojasnil agenciji AFP, da je kuvajt-sko letalo tam pristalo iz neznanih razlogov in da bo danes odletelo nazaj Proti Kuvajtu.
Značilno je, da je podpredsednik bagdadske vlade in hkrati zunanji minister Tarek Aziz ravno včeraj prišel na obisk v Kuvajt.
F Mariboru končan najodmevnejši slovenski gledališki festival
Polemike in deljena mnenja zaradi izbir žirije letošnjega Borštnikovega srečanja
MARIJ ČUK
MARIBOR — S svečano podelitvijo Borštnikovih nagrad in predstavo skopskega gledališča se je sinoči v Mariboru zaključil najodmevnejši slovenski gledališki festival. Za seboj bo najbrž letos pustil sled polemik in slabe krvi, saj so po našem mnenju odločitve žirije kar se da vprašljive. Vendar o tem pozneje, saj moramo kljub vsemu zabeležiti rezultate desetdnevnega festivala, ki je potekal v prijetnem in ustvarjalnem vzdušju.
Najvišje slovensko gledališko priznanje, Borštnikov prstan, je letos prejel Zlatko Šugman. Tako je z večino glasov sklenila komisija, ki so jo sestavljali Rapa Suklje, France Vurnik, Polde Bibič, Branko Gombač in Matjaž Kmecl. V utemeljitvi je med drugim rečeno, da je Šugman »obraz pronicljivega in vztrajnega raziskovalca človeškega obstajanja, ki se mu v najboljših igralskih stvaritvah kaže predvsem kot mnogoznačno in protislovno, in to ne samo v tragično-komičnih razmerjih. V istih telesih bivajo veličina in beda, iluzija in poraz, ljubezen in sovraštvo hkrati«.
In sedaj še k rezultatom, oziroma odločitvam žirije letošnjega 21. Borštnikovega srečanja. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Meta Gabršek-Prosen,
Majda Knap, Lado Kralj, Slavko Pezdir in Milenko Vakanjac, se je soglasno odločila takole: diploma za najboljšo predstavo v celoti ni podeljena; Borštnikovo nagrado z diplomo za dramsko igro dobijo Ivo Ban, Boris Cavazza, Jerca Mrzel in Jagoda Vajt; Borštnikovo nagrado z diplomo za režijo dobi Vinko Moderndorfer; Borštnikovo nagrado z diplomo za scenografijo dobi scenografija »Kalevale« Daneta Zajca v izvedbi Drame SNG Ljubljana, ki so jo ustvarili Meta Hočevar, Branko Drekonja in Jernej Jabrek; Borštnikovo nagrado z diplomo za kostumografijo dobi Doris Kristič; Borštnikovo diplomo in nagrado RTV Ljubljana za mladega igralca dobi Vesna Jevnikar,- Borštnikovega odličja, bronastega kipa Otona Župančiča za najbolj dognani odrski jezik za predstavo v celoti žirija ni podelila, kot ni podelila niti Borštnikove diplome za najbolj dognani odrski jezik posameznika; žirija je odločila, da uporabi možnost in podeli Borštnikovo nagrado za posebnosti, ki jih pravilnik ne opredeljuje — to diplomo je dobila uprizoritev študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane. Nagrado dnevnika Večer in Borštnikovega srečanja za najboljši gledališki esej, oziroma kritiko v času od prejšnjega do sedanjega srečanja je prejel slovenski teatrolog Andrej Inkret. Borštnikovo nagrado
z diplomo za najboljši plakat dramske predstave pa je prejel Ranko Novak iz Ljubljane. Nagrada občinstva za najboljšega igralca oziroma igralko je šla Jerci Mrzel, kot sklepamo iz utemeljitve posebne žirije občinstva.
To je torej rezultat letošnjega srečanja teatrov v Mariboru. Nerazumljivo se nam zdi, zakaj žirija ni podelila nekaterih nagrad, saj gre vendar za festival in ne za kak natečaj, kjer je treba zadostiti določenim razpisnim zahtevam. Njena naloga je, da ocenjuje videno in tudi če je vse skupaj najslabše, iz tega potegniti razvrstitev, ne pa primerjati posamezne predstave s celotnim slovenskim gledališkim dogajanjem in klimo, ki je v tej umetniški zvrsti ta čas. Skratka, stvar je primerljiva samo znotraj festivala samega in ne s hipotetičnimi mišljenji, ki naj bi oblikovala slovenski gledališki trenutek. Sicer pa ni žirija nikjer zapisala nobene utemeljitve, zakaj nagrad ni podelila, in na naša specifična vprašanja na včerajšnji tiskovni konferenci nismo dobili zadovoljivih odgovorov, tako da se bomo morali v naslednjih številkah našega dnevnika še vrniti k stvari in tudi polemizirati z določenim pojmovanjem Borštnikovega srečanja. Prav tako sporna je bila odločitev žirije občinstva, saj je podelila nagrado predstavi, ki si jo je ogledalo komaj 40 ljudi...
Senat bo že prihodnji teden odobril zakon o pristaniščih
RIM — Senatna komisija za javna dela je sinoči pričela obravnavati vladni dekret o razvoju pristaniških dejavnosti v državi, ki ga je Pred tremi tedni izdelal in predložil minister za trgovinsko mornarico Degan. Odlok, ki bo skoraj gotovo naletel na podporo vseh političnih sil, zanima od blizu pristanišča v Genovi, Trstu, Benetkah in Savo-1, ki se že vrsto let soočajo s hudi-1 tinančnimi težavami. Vlada bo •,q1 a .,ta deficit, ki v Trstu presega nri^11i1Jard 'ir' negativni rekord pa nrift a. največjemu italijanskemu Vo. amsču, Genovi, ki je lani imelo 120 mHijard lir izgube, m jdni dekret, ki ga bo senat naka3	že prihodnji teden,
r ga bo proučila poslanska
zbornica, bo uvedel tudi nova pravila za predčasno upokojitev pristaniških delavcev. Dekret govori tudi o tesnejši povezavi med pristanišči in železnico, kar bo seveda zahtevalo nove investicije, ki jih je vlada že vključila v finančni zakon in v državni proračun. Med te načrte sodi tudi posodobitev železniške proge Videm - Trbiž - Avstrija, ki je še vedno enotirna, s posledicami, ki pestijo predvsem tržaško pristanišče.
Senat bo v prihodnjih dneh obravnaval tudi zakonski osnutek o preureditvi javnih pomorskih družb, med katere sodi tudi tržaški Lloyd. Osnutek je že odobrila pristojna komisija ob vzdržanju komunistov. (st)
Prekinjene stavke zdravniških združenj
RIM — Vsaj za sedaj ne bo novih stavk zdravnikov pri javnem zdravstvu, kot so sklenila njihova avtonomna sindikalna združenja po predsinočnjem sestanku z ministroma za zdravstvo Donat Cattinom in za javno upravo Gasparijem. Po tem sestanku so včeraj sklicali v Rimu tiskovno konferenco, med katero je tajnik združenja ANAAO Aristi-de Pači povedal, da so na njem dosegli tri pozitivne rezultate, kar je omogočilo prekinitev stavkovnega gibanja. Vlada je predvsem sprejela pogodbeno avtonomijo zdravnikov in posebna pogajanja z njihovimi združenji, razpravo o pogodbi na osnovi medsektorialnega sporazuma in začetek diskusije o njihovem dokumentu glede draginjske doklade in trajanja pogodbe.
Zato so ustanovili tehnično komisijo, sestavljeno iz zastopnikov vlade, avtonomnih sindikatov, vsedržavnega združenja občin in dežel, ki se sestane že danes, da prouči v podrobnostih možnost sporazuma in bo svoje izsledke sporočila 5. ali 6. novembra, ko se bodo pogajanja nadaljevala. Zdravniška avtonomna združenja se bodo nato sestala v naslednjih dneh, ko bodo na osnovi doseženih rezultatov odločili, če bodo stavke odpovedali ali pa obnovili od 24. novembra dalje.
^ Nogomet: kvalifikacije za EP
Štirje goli »plavih«
SPLIT — V prvem kvalifikacijskem srečanju skupine 4 za evropsko nogometno prvenstvo je Jugoslavija včeraj v Splitu premagala skromno Turčijo s 4:0 (2:0). Čeprav »plavi« niso igrali najbolje, pa so vseeno zlahka odpravili skromnega nasprotnika, ki je bil vsaj za razred slabši od domačinov. Kar tri zadetke je dosegel Zlatko Vujovič, enega pa je dal Savičevič. Jugoslovani bodo prihodnjo tekmo igrali v Lon--donu (12. 11.) proti Angliji.
Under 21: finale evropskega prvenstva
Italiji usodne enajstmetrovke
VALLADOLID — Kot v klubskih pokalih so bile tudi italijanski reprezentanci pod 21. letom usodne enajstmetrovke. »Azzurri« so namreč sinoči izgubili v povratnem finalnem srečanju evropskega pokala s Španijo z 1:5 po enajstmetrovkah, potem ko so se regularni čas in podaljška končali z 2:1 za Španijo. Z enakim izidom pa so bili »azzurri« uspešni v prvi tekmi v Rimu. Sinočnje srečanje je bilo zelo napeto, dopadljivo.
NA 10. STRANI
Prifrontne države pripravljene odbiti novo južnoafriško ofenzivo
Kdo bo odprl črne skrinjice tupoljeva? Samoro Machela bi nemara lahko rešili
PRETORIA Bothov režim je sprva pristal na sovjetsko zahtevo, naj bi štiri črne skrinjice s posnetki pogovorov v pilotski kabini letala, s katerim se je 19. oktobra poleg mozambiškega državnega poglavarja Samore Machela ubilo še 33 potnikov, odprli in dešifrirali v Moskvi, vendar samo pod pogojem, da bi bili navzoči tudi južnoafriški izvedenci in mednarodna nepristranska komisija. Ko pa je Gena-dij Gerasimov v zastopstvu zunanjega ministrstva zavrnil pogoj o prisotnosti strokovnjakov iz Pretorie, češ da nihče ne verjame njihovim trditvam, in zaprosil Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo, naj bi odprtju skrinjic prisostvovali njeni člani, so se oblasti Južne Afrike premislile: zunanji minister Ro-elof »Pik« Botha je izjavil, da Sovjetska zveza ne bo dobila skrinjic in da je njegova vlada prosila ameriško zunanje ministrstvo, da ji pošlje strokovnjaka, ki naj bi preveril, ali se skrinjice dajo odpreti in dešif-rirati tam, kjer so, ali pa jih je treba zaupati osebju kakšnega specializiranega zavoda. Zastavlja se seveda^ vprašanje, kdo bo posnetke dešifriral, saj Sovjetska zveza trdi, da zmorejo to edinole njeni tehniki.
Ravnanje pretorijskega režima gre pripisati želji, da čimbolj oddalji od sebe sume o vpletenosti v tragedijo. V Harareju menijo, da so razni južnoafriški funkcionarji z obrambnim ministrom gen. Magnu-som Malanom vred odkrito grozili Mozambiku in še
posebej predsedniku Machelu. Včeraj se je razvedelo še nekaj, kar dodatno pribija Pretorio na zatožno klop. Ko se je na prizorišču tragedije pojavil prvi njen policaj, je tam že več časa bila skupina prebivalcev bližnjega naselja Mbuzina. In ko se je varnostnik naposled približal razbitinam, je enega od 10 preživelih vprašal: »Je to letalo tisto, na katerem je bil mozambijski predsednik?« To pomeni, da je policist vedel za zrušenje tupoljeva še preden je do njega prišlo, in to potrjuje pisanje zimbabvejskega glasila The Herald, da so Južnoafričani elektronsko zapeljali letalo nad lastno ozemlje in ga nato sestrelili. Roelof Botha je takšne obtožbe označil kot blodnje histeričnih in neodgovornih politikov, a domnevo o južnoafriški sabotaži je zdaj iznesel še zambijski državni poglavar Kenneth Kaunda s pripombo, da se rasistični režim pripravlja na likvidacijo še drugih voditeljev šestčlanske združbe prifrontnih držav, ki se zavzemajo za odpravo apartheida — to so Zambija, Angola, Tanzanija, Zimbabve, Bocvana in seveda Mozambik.
Dokaz o raztegnitvi ofenzive zoper protirasistič-ne države nam daje vest, da je mozambijsko odpadniško gibanje Renamo, ki ga Pieter Botha vztrajno podpira, »napovedalo vojno« Zimbabveju zaradi njegove pomoči Mozambiku. To je v Lizboni telefonsko
javil agenciji UPI glasnik gverilske organizacije Pa-ulo Oliveira in dodal, da je sklep v tem smislu podpisal sam njen vodja Alfonso Dhlakama. Šesterica prifrontnih držav seveda ne ostane križem rok. Kaj bo ukrenila, ni jasno, opazovalci pa menijo, da utegne vladi v Maputu priskočiti na pomoč tudi vojaško. Še zlasti, ker so v Mozambiku tik pred Machelovo smrtjo priznali, da so gverilci Ranama zadnje čase dosegli nekaj vojaških uspehov, tako so zavzeli več mest v osrčju države ter ob meji z Malavijem in strateško pomembnih položajev v dolini reke Zam-bezi.
Stanovalci Mbuzine, ki so se približali razbitinam tupoljeva, trdijo, da je bil Machel kljub hudim poškodbam še štiri ure pri življenju, da bi se ga bilo torej dalo rešiti, ko bi južnoafriški reševalci prišli pravočasno. Ti pa so, kot znano, najprej poiskali denar, diplomatsko pošto in tajne listine (slednje bo Pretoria vrnila Maputu, prej pa jih bo fotokopirala), šele nato pa stopili do ranjencev.
Italijanski zunanji minister Andreotti je za svojo rubriko Bloc notes v tedniku Europeo zapisal, da z žalovanjem mozambijskega ljudstva globoko sočustvuje tudi italijansko ljudstvo, da je Machelova smrt zaskrbljujoča in da vzrokov tragedije ne bo zlahka odkriti s črnimi skrinjicami, (dg)
Delegacija SRS na obisku v Pekingu
PEKING — Predsednik kitajske vlade Zhao Zyang se je včeraj v Pekingu sešel s predsednikom izvršnega sveta Slovenije Dušanom Šinigojem in mu čestital za velik prispevek h krepitvi stikov med Slovenijo in osrednjo kitajsko pokrajino Sečuan. Izrekel je upanje, da se bodo ti stiki še poglobili. Pogovora se je udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik v Pekingu Zvone Dragan.
Pred tremi dnevi sta Slovenija in najbolj obljudena kitajska pokrajina Sečuan podpisali sporazum o prijateljstvu. Dogovor predvideva nenehno poglabljanje in širjenje področij sodelovanja. Glavni mesti Ljubljana in Ceng Du sta že leta 1981 podpisali listino o pobratenju.
Že sama sestava delegacije, ki jo Dušan Šinigoj vodi na obisku na Kitajskem, priča o tem, da se je Slovenija vsestransko pripravila za gospodarsko povezovanje s Sečuanom.
V pogovoru s stalnimi dopisniki Tanjuga, Politike in Vjesnika je predsednik republiškega izvršnega sveta dejal, da je za uspešno in dolgoročno sodelovanje z LR Kitajsko nujna velika stopnja poslovne solidnosti, organiziran nastop in spoštovanje načela, da morata obe strani imeti enake koristi.
(dd)
Osnutek proračuna
BEOGRAD — Jugoslovanska skupščina je prejela v razpravo osnutek resolucije o gospodarskem razvoju v prihodnjem letu. Besedilo je predstavil podpredsednik ZIS Janez Zemljarič, v telegrafskem slogu zapisano pa osnutek predvideva naslednje pokazatelje: realna rast družbenega proizvoda naj bi bila najmanj 3,5-odstotna, pri čemer naj bi naraščala tudi zaposlovanje inproduk-tivnost, porasel pa naj bi tudi življenjski standard. Izvoz naj bi se povečal za 5 odstotkov, uvoz pa za 4. Temeljna naloga pa je seveda bistveno zmanjšanje inflacije (o odstotkih to pot ni napovedi, razen podatka, da je trenutno inflacija sicer 94,4-odstotna, do konca leta 86 pa bi se jo dalo spraviti do 80 odstotkov — to je izjava finančnega ministra).
S seje predsedstev ZKJ in SFRJ
Odločen boj proti vsakemu nacionalizmu
BEOGRAD — Tanjug je včeraj objavil daljši komunike s skupnih sej predsedstev CK ZKJ in SFRJ, ki sta bili 22. in 28. oktobra. Najvišja jugoslovanska foruma sta obravnavala idejno-politično stanje v državi ter se ostro opredelila do nekaterih deformacij na tem področju. Tako so posebno poglavje namenili boju proti vsem vrstam nacionalizma ter ob tem omenili tudi najnovejšo afero, ki jo je sprožil osnutek memoranduma srbske akademije znanosti in umetnosti. Avtorji osnutka so na osupljivo tendenciozen način prikazali »težak položaj Srbije in srbstva« v Jugoslaviji, za katerega naj bi bila kriva predvsem »pravlada Hrvaške in Slovenije ter avnojski koncept Jugoslavije«. Predsedstvi sta ostro obsodili ta eksces ter podprli akcije srbskih komunistov, ki so pravočasno reagirali ter se učinkovito spopadli z nacionalistično kliko v okviru akademije.
Predsedstvi sta opozorili tudi na nevarnost krepitve meščanske desnice ter drugih protisocialističnih sil in poudarili, da sredstva obveščanja kot odprte tribune ne bi smela dovoliti, da postanejo prostor za širjenje protisamoupravnih idej in stališč. Predvsem pa sta se vodstvi strinjali, da bo proti vem deformacijam najlažje izvojevati bitko z utrditvijo gospodarstva ter s sanacijo krize, ki je gotovo najhujši sovražnik državne ureditve, (dd)
• Vprašanje razpusta radikalne stranke
NADALJEVANJE S 1. STRANI
sami razpustimo. Resnici na ljubo so radikalci okrog vprašanja razpustitve stranke sprožili mogočno kampanjo v javnih občilih in akcijo včlanjevanja, ki se ji je odzvalo, samo v zadnjih tednih, nad štiri tisoč ljudi, med katerimi znane osebnosti in tudi člani drugih strank.
Bomo videli vsekakor ali bodo kon-gresisti (na zasedanju ni delegatov, ker ima vsak član pravico do sodelovanja na kongresu) sprejeli predlog voditeljev, ali pa se bodo v zadnjem
trenutku odločili, da mora stranka še dalje živeti. Nekateri (zlobno) menijo, da se za predlogom o razpustitvi skriva samo spretna propagandistična akcija stranke, ki doživlja krizo, drugi pa so mnenja, da se za vsem tem skrivajo-jasnejši načrti. Radikalci hočejo razpustiti stranko in nato postopno položiti temelje za veliko laično in socialistično politično zavezništvo, ki bi se (morda že na prihodnjih volitvah) zoperstavilo volilnemu »monopolu« demokristjanov in komunistov.
Kakorkoli že, je danes radikalna stranka spet v središču pozornosti.
Včerajšnjega odprtja kongresa se je udeležil predsednik vlade Craxi, poleg predstavnikov vseh strank, od de-moproletarcev do misovcev. Uvodni poročili sta prebrala predsednik Tor-tora in sekretar Giovanni Negri. Oba sta se po pričakovanju ogrela za razpustitev, suvereno odločitev pa prepustila zborovalcem, ki se bodo o tem predlogu dokončno izrekli v nedeljo. Do takrat se vsekakor, poznavajoč radikalce, lahko še marsikaj zgodi.
SANDOR TENCE
Varnostni ukrepi v Londonu
Na londonskem letališču Heathrow so imeli te dni vojaške vaje, katerih namen je bil preučiti stopnjo izurjenosti letališčnih varnostnih sil	(Telefoto AP)
Glede spoštovanja sklepov haaškega sodišča
ZDA postavile veto v varnostnem svetu
NEW YORK — ZDA so dale sinoči veto na resolucijo varnostnega sveta, ki je od Reaganove administracije zahtevala, da se ravna po sklepu mednarodnega razsodišča v Haagu, ki je prepovedalo ameriško podporo antisandi-nističnim silam v Nikaragvi. Glasovanja o tej resoluciji so se vzdržale Velika Britanija, Francija in Tajska.
Junija letos je mednarodno sodišče v Haagu označilo ameriško podporo antisandinističnim silam Nikaragve kot grobo vmešavanje v notranje zadeve te države in ogrožanje njene suverenosti ter zahtevalo od Washingto-na, da jim ukine vso pomoč in Nikaragvi povrne škodo, ki ji je bila na ta način povzročena. ZDA so zavrnile pristojnost mednarodnega sodišča v tem sporu.
Zadnje zasedanje varnostnega sveta je bilo sklicano na zahtevo Nikaragve, ki je hotela svetovno javnost s tem opozoriti na povečano ameriško vojaško pomoč antisandinistom v Nikaragvi. Predsednik Reagan je namreč pred dnevi podpisal zakon o začetku črpanja vojaške pomoči antisandinističnim silam v višini 100 milijonov dolarjev, ki jo je letos na velik osebni pritisk predsednika Reagana, odobril ameriški kongres.
Poleg pomoči v orožju, ki jo bo koordinirala CIA, bodo v ZDA trenirali tudi več tisoč pripadnikov antisandi-nističnih sil. Za ta korak se je Reaga-
nova administracija odločila zato, ker so vse naprošene srednjeameriške države odklonile treniranje pripadnikov »contre« na svojem ozemlju.
Začetek pošiljanja vojaške pomoči poskuša Reaganova administracija utemeljiti tudi s povečanimi pošiljkami sovjetskega orožja Nikaragvi. Po trditvah Pentagona je SZ poslala letos v Nikaragvo že 43 ladij vojaške opreme, poleg tega pa naj bi dobila tudi 6 novih težkih helikopterjev MI-25, eden izmed njih je pred tedni na primer sestrelil ameriško transportno letalo, ki je vozilo vojaško pomoč antisandinističnim silam. S poudarjanjem sovjetske vojaške pomoči Nikaragvi poskuša Washington zavrniti očitke, posebej s strani držav Contadore, da s pošiljanjem vojaške pomoči antisandinistom onemogoča proces političnega razreševanja krize v Srednji Ameriki.
Dvanajst demokratov, članov predstavniškega doma je od sekretariata za pravosodje zahtevalo naj imenuje posebnega preiskovalca, ki bo ugotovil, če so bili nekateri člani administracije protizakonito vpleteni v razvejano zasebno mrežo, ki je doslej pošiljala pomoč antisandinistom. Sekretariat za pravosodje, vodi ga sekretar Edwin Meese, ki sodi med najpomembnejše glasnike tako imenovane konservativne revolucije, je 1984 leta že zavrnil podobno zahtevo.
Uradno sporočilo kasacijskega sodišča predlagateljem referendumov
Predlog o združitvi referendumov o lovu in o jedrskih elektrarnah
RIM — Kasacijsko sodišče je sprejelo prvi ukrep v zvezi z referendumi, o katerih naj bi se italijanski volivci izrekli prihodnje leto. Kot znano, je bilo predloženih v letošnjem letu osem predlogov za referendume: dva predloga zadevata vprašanje lova, po trije pa vprašanja sodstva oziroma jedrskih elektrarn. Prvi ukrep sodnikov sta pravzaprav dva predloga, ki jo je kasacijsko sodišče naslovilo predlagateljem referenduma in zadevata referendume o lovu in o jedrskih elektrarnah. Kasacijsko sodišče je mnenja, da bi lahko teh pet referendumov združili in tako izvedli samo dva, ker so si cilji teh med seboj zelo podobni.
Kot znano sta predloga za referendume o lovu dva. Prvi predlog ukinja skoraj vse člene zakona št. 968 z dne 27. decembra 1977, ki ureja lov v Italiji. Gre za okvirni zakon o lovu in v primeru, da bi predlog o referendumu prodrl in da bi se volivci izrekli za »da«, bi ostal v veljavi samo 36. člen tega zakona, ki dejansko omogoča lov samo v rezervatih. Drugi predlog je mnogo enostavnejši, saj ukinja samo 842. člen civilnega zakona, ki preprečuje lastnikom, da prepovedo lovcem dostop na njihova zemljišča, razen če niso zemljišča ograjena kot to določa zakon o lovu (menda gre za dva metra visoko ograjo) in če niso zemljišča tako obdelana, da bi lov lahko povzročil veliko škodo na nasadih. Po mnenju kasacijskega sodišča bi lahko obe besedili združili in volivci naj bi odgovarjali na eno samo vprašanje; iz odgovora bo namreč moč nedvoumno sklepati, ali so za odpravo lova ali ne.
Podobno je s problematiko jedrskih elektrarn, o kateri so bili predloženi trije predlogi. Prvi zadeva ukinitev podpor občinam, v katerih so nameščene jedrske elektrarne. Kot znano, namreč družba ENEL zagotavlja vsakoletno izredno podporo občinam, v katerih so zgrajene elektrarne
kot odškodnino za škodo, ki jo utrpi prebivalstvo zaradi elektrarne. Z ukinitvijo teh prispevkov bi verjetno v vsej Italiji ne našli ene same občine, ki bi bila pripravljena sprejeti na svoje ozemlje jedrsko elektrarno. Drugi predlog zadeva prepoved družbi ENEL, da bi sodelovala pri mednarodnih družbah za gradnjo jedrskih elektrarn. S tem bi se operativnost italijanske državne družbe bistveno zmanjšala. Tretji referendum pa predlaga ukinitev določila, po katerem lahko država določi kraj za gradnjo jedrske elektrarne tudi proti volji krajevnih dejavnikov, to je prizadetih občin in pokrajin. S tem bi imele občine in pokrajine nekakšno pravico veta. Če k temu dodamo rezultat prvega referenduma, ki, kot rečeno, ukinja izredne prispevke in splošen odpor prebivalstva proti takim infrastrukturam, bi bil rezultat lahko samo eden: odprava jedrskih elektrarn. Tega mnenja so tudi kasacijski sodniki, ki sedaj predlagajo eno samo vprašanje, na katerega bi bil odgovor enostavnejši, to je za odpravo jedrskih elektrarn ali za njihovo ohranitev.
Ni prvič, da kasacijsko sodišče sprejme tako stališče o referendumih. Nekaj podobnega se je zgodilo že pred leti, ko so sodniki enako utemeljili stališče do referendumov o splavu, sklicujoč se na zakonsko določilo, da morajo biti •predlogi na referendumih homogeni ter da morajo omogočati volivcem, da se zavestno in jasno izrečejo o zastavljenem vprašanju. Tako v zvezi z lovom kot tudi v zvezi z jedrskimi elektrarnami je cilj predlagateljev referendumov jasen in samo eden (prepoved lova oziroma odprava jedrskih elektrarn) in zato je po mnenju kasacijskega sodišča dovolj, da se o vsakem vprašanju volivci izrečejo samo enkrat. Sedaj morajo o stališču razpravljati predlagatelji referenduma, ki morajo do 12. novembra odgovoriti sodnikom, ali soglašajo s predlogom o združitvi.
Z včerajšnje tiskovne konference
Od četrtka do četrtka
Za KPI je politična kriza na Deželi v bistvu odprta
Za KPI je politična kriza na Deželi že odprta, čeprav še ne formalizirana. Po njenem mnenju ima svoje korenine v neuspehih političnega značaja Bia-suttijevega deželnega odbora. Ob vsem tem si KPI želi, da bi sedanja »razprava« znotraj socialistične stranke, ki je že privedla do dokaj jasnih stališč, privedla do konkretnih rezultatov in se ni izjalovila v prazen nič. V socialističnih vrstah je namreč notranja debata zelo »živahna« in privedla do ustanovitve nove struje, ki ima med glavnimi predstavniki podpredsednika deželnega odbora Renzullija ter tržaškega deželnega odbornika Carboneja.
Po besedah deželnega tajnika KPI Roberta Viezzija, ki je včeraj predsedoval tiskovni konferenci, katere so se poleg njega udeležili tudi načelnik strankine svetovalske skupine v deželnem svetu Pascolat in drugi deželni svetovalci, je v tej razpravi kamen spotike prav odnos do opozicije, oziroma do KPI. Po njegovih besedah so tako komunisti ponovno vključeni v politično igro.
Na tiskovni konferenci je Viezzi med drugim dejal, da so komunisti pozitivno ocenili dokument, ki ga je pred kratkim odobril deželni komite KPI, v katerem je predlagal politično preverjanje na deželni ravni. Ta zahteva izhaja — po mnenju KPI iz krize šeststrankarske deželne koalicije, ki ni zmožna predlagati nove resnično ino-
vacijske politike. Obenem komunisti poudarjajo, da se to preverjanje ne sme zaključiti v kakem »vrhu« predstavnikov strank večine, ali v kakšni spremembi oblastvenih ravnovesij znotraj večine. Po mnenju deželnega tajnika KPI Viezzija se v takem položaju ponuja priložnost za poglobitev nekaterih vprašanj: komunisti jih naštevajo štiri: drugačna gospodarska in socialna politika, resnična decentralizacija, boljši odnosi z osrednjo državno oblastjo in mednarodna vloga dežele Furlanije-Julijske krajine.
Sicer pa je bil na včerajšnji tiskovni konferenci KPI govor o številnih dru-
gih problemih, ki so strogo povezani s sedanjim političnim položajem na deželni ravni. Ugotovljeno je tako bilo, da se je socialistična stranka razklala na bistvenih in ne obrobnih vprašanjih, kot bi skušal marsikdo prikazati. Ugotovljeno je tudi bilo, kako je deželni komite KD z veliko nadutostjo reagiral na zahtevo PSI po političnem preverjanju in tudi ob tej priložnosti poudaril, da ima šeststrankarska koalicija strateško pomembnost, kar pa socialisti vztrajno zavračajo. Ugotovljeno je tudi bilo, kako se Krščanska demokracija, predvsem pa predsednik deželnega odbora Biasutti boje preverjanja, ker bi lahko privedlo do kakšnega presenečenja predvsem kar se tiče Biasuttijevega položaja.
Komunisti se bodo vsekakor že danes sestali z delegacijo socialdemokratske stranke, v prihodnjih dneh pa so napovedani sestanki tudi z drugimi strankami, ki imajo svoje zastopnike v deželnem svetu. V začetku prihodnjega tedna se bodo srečali s socialisti in na tem srečanju bo govor tudi o socialistični zahtevi o »alternanci«, to je o zamenjavi sedanjega demokristjanske-ga predsednika deželnega odbora s socialističnim. Tiskovna konferenca tajnika Roberta Viezzija. Po mnenju komunistov je politična kriza na deželni ravni že odprta.
Na sliki: Roberto Viezzi
Razstava »Slovenci ob meji«
V Vidmu zaposlili 600 mladih
VIDEM — Združenje malih industrij v videmski pokrajini je omogočilo zaposlitev 600 mladim, ki delajo s pogoji, ki jih predvideva pogodba za poklicno usposabljanje. Največje število delovnih mest so dale na razpolago videmske lesne industrije, 240 mest, in mehanične delavnice, kjer se je zaposlilo 180 oseb.
Hvalevredna pobuda Zveze malih industrijcev je tako dala svoj prispevek pri reševanju že kritične brezposelnosti, ki pesti mladino iz Furlanije-Julijske krajine, obenem pa je omogočila nadaljnje delovanje nekaterih podjetij, ki so se znašla v težkih razmerah.
Lastniki podjetij in malih industrij, ki so omogočili delo mladim, so se pred nekaj meseci dogovorili s sindikalnimi organizacijami za razne oblike rotacije delovnih mest, ki sedaj nudijo že prve pozitivne sadove.
Nakup novih ribiških ladij za sodobnejši lov
PIRAN — Pod naslovom »Slovenci °b meji« je strnjena skupna razstava slovenskih in italijanskih fotografskih Mojstrov. Razstavo, ki so jo te dni postavili v Piranu, je omogočilo večnamensko kulturno središče iz Tržiča ob Priliki predstavitve monografske šte-vilke revije 'Tl terhtorio ", ki je posvečena slovenski manjšini v Italiji.
Na razstavi so na ogled tržaške sli-ke Marija Magajne, Branka Lenarta, Portreti Maurizia Frullanija in obrazi Milenka Pegana, utrinki iz zamejske iolkiore Sergia Ferrarija, kraške hiše •ložka Prinčiča in rezijanski ter kraški detajli Arnalda Grudnerja.
Fotografska razstava bo v prihod-oosti obšla še druge kraje ob meji. (Zgornja slika prikazuje pogreb strica Lovreta. Gre za pustno navado v Doberdobu. "Pogreb" je fotografiral Ser-9io Ferrari).
IZOLA Delavski svet izolskega Droginega Tozda Riba je podprl naročilo in nakup štirih novih ribiških ladij. Po sklepu delavskega sveta bo Riba naročila gradnjo dveh 25 metrov dolgih jeklenih ladij v ladjedelnici Punat na Krku. Ladji bi bili opremljeni za lov s krožno mrežo, torej za klasični ulov ob luninih mrakih. Po sedanjih računih ena ladja stane okrog 500 milijonov din, ladjedelnica pa zagotavlja, da bi prvo ladjo lahko izdelala v letu dni po naročilu.
Drugi dve ladji naj bi Riba kupila od zadrske ribolovne organizacije Adria, ki je pred kratkim od ladjedelnice Greben iz Vele Luke na Korčuli pre-
vzela novi ladji za lov s povlečno mrežo (ladji sta enaki kot pari Intermaris, Delamaris in Iris, ki jih je pred leti veleluška ladjedelnica zgradila za izolsko Ribo). Kakšni bodo nakupni pogoji za ti dve ladji bo znano šele ko bo Adria poslala pismeno ponudbo. Po dosedanjih neformalnih dogovorih pa je ponudba zadrske ribiške organizacije za izolsko Ribo dokaj ugodna.
(I. U.)
■ CELOVEC — Koroška je najbolj turistična dežela v Avstriji. V poletni sezoni je deželo obiskalo lepo število italijanskih turistov. To zimo pa pričakujejo kar dva milijona smučarjev.
Pozabljena petletnica
Med čakanjem na decembrsko - napovedano za prve dni - nadaljevanje razprave o globalni ali »postopni« zaščiti v ustavni komisiji senata se marsikaj zanimivega dogaja oziroma se bo zgodilo. Med drugim bo tudi jutrišnja sedemdesetletnica dolgoletnega predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze, o kateri sta z zasluženim poudarkom poročala že prejšnjo soboto oba ljubljanska dnevnika. V povojni politični zgodovini Slovencev v Italiji bo namreč ostalo zapisano, da je bil jubilant Boris Race-Žarko - kot smo ob 20. in 30. obletnici SKGZ v našem dnevniku ugotovili - med njenimi ustanovitelji in da je takrat v nizu člankov opredelil potrebe njene ustanovitve in njene naloge. Jubilantova poglavitna zasluga je, da je Zveza v 32 letih obstoja postala, kot ji priznavajo tudi njeni lojalni nasprotniki - nezamenljiva komponenta v boju za naše pravice, ne da bi kogarkoli odrinila ali mu kaj odvzela; v poosimskih letih pa so vsem dobro znane njene zasluge za nastope enotne delegacije, ki so seznanile skoraj vso javnost v republiki z našim obstojem in našimi zahtevami.
Zgodilo pa se je tudi, da je v nedeljo sam predsednik tega našega, tolikokrat zaradi zaščite omenjenega senata, spomnil javnost, kako je De Gasperi pred 40 leti zastopal Italijo na pariški mirovni konferenci. Zato smo se nehote spomnili, da je na tisti konferenci - o kateri je naš dnevnik ob letošnji obletnici večkrat pisal -pravične meje, poleg Kardelja, zagovarjal predvsem pokojni dr. Aleš Bebler (diplomiral je na pariški Sorboni). Ugotoviti pa smo morali hkrati, da je od 'njegove smrti minilo že pet let v preteklem avgustu, ko smo na to petletnico popolnoma pozabili. Pa ne samo mi. Zato naj bo ta nemarnost vsaj delno popravljena s tem zapisom na podlagi prav gotovo premalo znane Beblerjeve publikacije, ki je izšla pod naslovom »ZA PRAVIČNE MEJE NOVE JUGOSLAVIJE« - »Govori in izjave o Trstu, Julijski krajini in Slovenski Koroški« pri Cankarjevi založbi že leta 1949 in ki še vedno čaka na ponatis. In prav gotovo ne bi smelo biti primorskega izobraženca, ki ga tisti govori ne bi zanimali, med drugim tudi zato, da bi ugotovil, kako neutemeljena, zlonamerna in nespametna je bila izjava o nesposobnosti jugoslovanske diplomacije, ki smo jo nekaj mesecev pred smrtjo slišali po tržaškem slovenskem radiu iz ust pokojnega goriškega protititovskega odvetnika. V katalogu tržaške NŠK jo bralci lahko najdejo pod štev. 3486.). Seveda bi bilo v tem kratkem zapisu nemogoče navajati vsebino vseh sedmih Beblerjevih posegov na tisti pariški mirovni konferenci pred 40 leti (od 18. julija pa do 17. septembra). Zato se moramo omejiti zgolj na golo naštevanje naslednjih skopih podatkov:
1.	Najdaljši Beblerjev poseg je bil izvajanje pred Specialno komisijo sveta zunanjih ministrov v Parizu 18. julija 1946, ki je vsebovalo deset poglavij: geografski, zgodovinski in gospodarski faktorji; pravno stališče,- volja tržaškega prebivalstva; moralni razlogi; razlogi gospodarske nujnosti; pomirljivo stališče Jugoslavije; novi jugoslovanski načrt tržaškega statuta in zaključek.
2.	Govor 3. septembra 1946 - Splošno vprašanje mej.
3.	Govor 9. septembra 1946 - Vprašanje Kanalske doline.
4.	Govor 10. septembra 1946 - Vprašanje Beneške Slovenije.
5.	Govor 11. septembra 1946 - Vprašanje mesta Gorice.
6.	Govor 12. septembra 1946 - Vprašanje mesta Tržiča.
7.	Govor 17. septembra 1946 - Vprašanje meje Svobodnega tržaškega ozemlja.
Omenjena publikacija vsebuje tudi tri Beblerjeve posege o Slovenski Koroški dve leti pozneje, in sicer v aprilu leta 1948 pred namestniki ministrov za zunanje zadeve in izjava novinarjem - vse v Londonu. O tej konferenci je pisal Bebler več kot 30 let pozneje, v knjigi svojih spominov, ki je izšla leta 1981 pri koprski založbi Lipa, in sicer predvsem v poglavju »Velika diplomatska bitka« in »Koroška meja«, pa tudi v nekaterih drugih, vse pod naslovom »Čez drn in strn« -»Spomini«.
Prav je tudi, da ob tej 40-letnici obvestimo naše bralce, da je izšel krajši politični esej o tej konferenci v tedenskem glasilu Zveze komunistov Slovenije od 10. in 17. oktobra t. 1. Napisal ga je dr. Janko Jeri, avtor že zdavnaj razprodane, doslej edine tovrstne slovenske publikacije o povojnem tržaškem vprašanju »Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni«. Izšla je pred davnimi 25 leti pri Cankarjevi založbi v Ljubljani in je več kot, razumljivo, da čaka že nekaj let na ponatis oziroma na drugo, izpopolnjeno izdajo. Nujno je namreč, da obdela avtor tudi dobo po londonskem sporazumu, vsaj tja do osimskega.
Letošnja 40-letnica pa bi zaslužila obširnejših člankov, ki bi spadali bolj v mesečnik »Dan«, če bi še izhajal. Njegovo ponovno izhajanje pa ne bi smelo biti tako nemogoče, saj finančno breme ne bi bilo pretirano visoko. Nekdo, ki se s takimi problemi ukvarja, je podpisanemu zagotavljal, da bi z omejitvijo na enobarvni tisk - zadostovala komaj polovica tiste vsote, ki jo Kulturna skupnost Slovenije nudi že več let reviji »Nova revija«, izračunano na podlagi številk v sami reviji. Če pa bi obnovljena tržaška revija izhajala npr. le vsak drugi mesec, potem pa prav zares ne bi smelo biti ovir, da bi se poleg letošnjega obširnega pisanja o zagotavljanju enotnega slovenskega kulturnega prostora prešlo tudi na dejanja. »Satienti sati!«
- bi rekli stari Rimljani.
Njihovi današnji potomci so namreč vključili izdatke za kulturne potrebe -v skladu z osimskim sporazumom -svoje manjšine v Jugoslaviji kar v najnovejši državni proračun izdatkov za našo narodnostno skupnost, kot smo poročali v četrtek, 2. t. m., v našem dnevniku. Tudi v »dolgoročnem planu SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000« (založba Uradni list, Ljubljana 1986, cena 4500 dinarjev) je v drugem delu tretjega poglavja predvidena tudi skrb za razvoj »v celotnem kulturnem prostoru«. (Uradni list SRS štev. 1/1986 z dne 22. 1. 1986). Tudi v predgovoru Plana omenja predsednik slovenske vlade »pomembno vlogo slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu«.
Naj v tem zapisu omenimo še, da spadajo med letošnje - oktobrske - pozabljene obletnice še: 40-letnica smrti pisatelja Jožeta Pahorja in 10-letnici smrti Srečka Vilharja in Alberta Rejca (1. in 10. oktobra 1976).
STANISLAV RENKO
■ VIDEM — Jutri se v Vidmu prične znanstveno srečanje o urejanju gozdov v naši deželi. Seminar bo v palači Tor-riani. Namen srečanja je v tem, da se tudi na krajevni ravni seznanimo z najnovejšimi načini, kako urejati gozdove in s tem ohraniti zelene površine, ki jim pretijo najrazličnejše nevarnosti.
104.
Philipp Vandenberg
Hetera
Mlad moški z dolgimi svetlimi lasmi se je besno oijal proti odru in poskušal z močnim glasom doseči, d Mu prisluhnili. Ime mu je bilo Likidas. »Kakšni bedak ste' atenski možje? Samo zato, ker ste s pomočjo olin skih bogov dobili eno samo bitko, mislite, da lahko pre ffdfe barbare za vse večne čase. Če nočemo, da se r uežela vsa spremeni v prah in pepel, obstoji samo rešitev: sprejmite ponudbo Makedoncev.«
Likidas je hotel govoriti še naprej, vendar ga je < Mogočilo besno kričanje Atencev. Od nekod iz množic Prileteli kamni, toda Likidas se ni pustil prestrašiti.
»Pobijte ga, izdajalca!« se je zaslišalo iz množice, h- »80 začele leteti glinaste črepinje, s katerimi M Atenci glasovali. Ena je zadela Likidisa v čelo, da m Pritekla kri po obrazu. Govornik se je brez glasu zgr voi ik°t na povelje je priletelo na stotine za pjlklh kamnov na telo brez življenja. Atenci so sove rozR/Ce kot smrt’ in Likidas, ki je govoril kot barbar, i stvQUr]eni Muožici nenadoma zazdel utelešenje perzi
nnQ,Brez besede so spremljali Aleksander in makedo Slanci nepričakovano krvavo sodbo atenskih i
Obupni klici Temistokla, ki se je moral pred točo kamnov sam zateči za neki steber, so ostali neuslišani.
»Perzijec!« — »Medijec!« — »Barbar!«
Vsak kamen je spremljal takšen besen krik. In ko bi bil Temistokles v tistem trenutku stopil pred množico, bi ga bila prav tako kamenjala, kot je Likadisa. Vojskovodja se je sramoval pred Makedonci, ki so jim tukaj na drastičen način pokazali, kako zagrizeno divje se Heleni borijo proti vsemu barbarskemu.
Tako nepričakovano, kot se je začela, se je kamnita toča tudi končala. Nekaj mladeničev se je povzpelo na govorniški oder, si naložilo mrtvo telo na ramena ter si s težavo utrlo prehod skozi ljudski zbor. Aleksander je zbegan gledal za njimi. In to naj bi bilo ugledno ljudstvo Helenov?
Temistokles, ki je očitno uganil misli Makedonca, je pomirljivo dvignil roke in spregovoril: »Možje s severa! Ali potrebujete po tem dogodku sploh še odgovor? Na lastne oči ste videli, kako je Atencem svoboda pri srcu. Naj bodo barbari še tako mogočni, dokler sonce vzhaja in zahaja, se Grki ne bodo pokorili barbarom.«
Tedaj so Atenci začeli kričati in vpiti vsevprek: »Maščevanje za uničene domove naših bogov! Dol z barbarsko sodrgo!« In spet so pobrali kamne in se obrnili proti Makedoncem.
Temistokles je s težavo dosegel, da so mu prisluhnili. »Stojte, Atenci, to so naši prijatelji, ki jih poznate že dolgo let. Želijo vam najboljše!«
»Najboljše? Da bi se pokorili barbarom?«
»Naženite jih iz mesta!«
»Kamenjajte jih!«
Temistokles si je oddahnil, ko je Aleksandra in njegove spremljevalce nepoškodovane pripeljal iz ljudskega zbora. Ali so bili to še tisti Atenci, ki so dali Soilona, Kleisteina?
Feničanska triera, ki naj bi odpeljala velikega kralja v Efez, je poskakovala kot orehova lupina na divjih valovih Egejskega morja. Naj so se veslači še tako upirali proti surovemu severnemu viharju, ladij niso mogli usmeriti nikamor drugam.
Kserks se je prestrašeno oklepal zlatega prestola, ki je bil z verigo priklenjen na jambor, in kričal proti krmarju, ki se je z vso močjo obesil na krmilo: »Sin feničanske vlačuge! Mar boš kralja žrtvoval valovom?«
Visok val je udaril čez ladjo in pod palubo, kjer se je stiskala Dafne z drugimi haremskimi damami, so se zaslišali smrtno prestrašeni kriki. Hermontinos je poskušal pomiriti lepotice z močnim glasom,- toda besnenje morja je bilo glasnejše. In vsakokrat, ko je velik val zalil ladjo, je pljusknilo veliko slane vode v leseni trebuh triere. Dafne je nemo molila k Pozejdonu.
Hermontimos se je s težavo prebil skozi zapleteno ogrodje ladijskega trebuha k odprtini in zavpil: »Potopili se bomo, če ne bomo izčrpali vode.«
Krmar ga ni razumel in je pristavil dlan k ušesu, takrat pa mu je val iztrgal krmilo iz druge roke,- opotekel se je, padel vznak na deske in udaril z glavo ob ograjo. Nekaj časa je omamljen ležal, potem pa je močno stresel z glavo in vstal. Hermontimos, ki je zdaj razumel in dal veslačem ukaz naj potegnejo vesla v ladjo in se postavijo v verigo, da bi izčrpali vodo z lesenimi vedri.
Na torkovem sestanku na Opčinah so se domenili za skupno akcijo
Izvoljeni jusarski odbori hočejo čimprej dejansko upravljati srenjska premoženja
Jusarski odbori, ki so bili izvoljeni 15. in 16. junija letos, so se znašli pred kopico najrazličnejših težav, vendar so odločeni storiti vse, da bi jih premostili. Ta njihova volja je prišla jasno do izraza v torek zvečer, ko se je v mali dvorani Prosvetnega društva Tabor na Opčinah zbralo veliko število jusarskih odbornikov, zlasti takšnih, ki so bili izvoljeni na nestrankarskih enotnih listah. Domenili so se za skupno akcijo, ki bi morala stvari premakniti z mrtve točke.
Pobudo za sestanek je dal openski jusarski odbor. Kot je uvodoma dejal njegov predsednik Pavel Milič, je sklic skupnega sestanka narekovalo dejstvo, da nobeden od odborov ne ve, kako naj pravzaprav deluje. Posamezni odborniki so se v preteklih mesecih že obrnili na forume, ki bi morali biti o zadevi poučeni. Dobili pa so večinoma protislovne ali meglene odgovore. "Da bi se takšne poti od Pon-cija do Pilata ne ponavljale v nedogled, morajo odbori nastopati vsaj v začetni fazi čimbolj enotno," je dejal Milič.
Kot smo že pisali, morajo jusarski odbori najprej ugotoviti, kakšne pristojnosti pravzaprav imajo. Bo njihova vloga samo posvetovalne narave, tako da bodo jusarska premoženja tudi v bodoče dejansko upravljale občine, ali pa upravljanje teh premoženj sodi v pristojnost odborov? Veliko razlogov govori v prid drugega stališča, začenši s prakso, ki se je ponekod ustalila. Tako npr. jusarski odbor v kraju Bressa v občini Campoformido pri Vidmu dejansko polnomočno upravlja srenjsko premoženje. O njem je na sestanku na Opčinah govoril predsednik padriškega jusarskega odbora Karlo Grgič, ki ga je skupno z drugimi našimi odborniki pred nedavnim obiskal. A v prid drugega stališča govori tudi zakonodaja, čeprav je nepopolna. Kot so spomnili tajnik Kmečke zveze in drugi, ki so na torkovem sestanku posegli v razpravo, zakon št. 278 iz leta 1957, na osnovi
katerega so bile razpisane junijske volitve, navsezadnje govori o odborih »za ločeno upravljanje jusarskih premoženj«
in torej ne o zgolj posvetovalnih telesih.
Openski jusarski odbornik Zoran Sosič je na sestanku poročal, da je skupaj z nekaterimi kolegi na začetku tega meseca obiskal deželnega komisarja za jusarske zadeve dr. Cossuja. Le-ta je zagotovil, da bo jusarskim odborom posredoval pravilnik za njih delovanje, ki pa ga je treba šele izdelati. Udeleženci sestanka (bilo jih je nekaj manj kot 40, se pravi skoraj vsi izvoljeni odborniki) so to z zadovoljstvom vzeli na znanje. Toda sami ne nameravajo čakati križem rok in zato so sklenili, da bodo izpeljali skupno akcijo, ki bi morala preprečiti, da bi celotna zadeva zaspala.
Jusarski odbori vsaj tisti, v katerih imajo večino predstavniki enotnih list — bodo v kratkem sprejeli formalne sklepe, s katerimi bodo določili svoje sedeže, imenovali tajnike in mogoče še kaj. Sklepe bodo nato poslali pokrajinskemu nadzornemu odboru, ki bo moral tako ali drugače zavzeti do njih uradno stališče. S tem pa se bodo stvari začele razčiščevati. Poleg tega se bodo odbori s posredovanjem Kmečke zveze obrnili na pravnika, da bo zanje preštudiral celotno problematiko.
Ob koncu naj še omenimo, da se je deželno upravno sodišče včeraj izreklo o izidu jusarskih volitev v Lonjerju. Razsodilo je, da so izvoljeni vsi štirje kandidati enotne liste, ki se je sicer kot edina predstavila na volitvah 15. in 16. junija. Lonjerski jusarski odbor torej sestavljajo: Albin Čok, Odo Kalan, Lucijan Malalan in Stanislav Škrinjar. Poseg deželnega upravnega sodišča je bil potreben, ker so skruti-natorji zagrešili napako pri štetju glasov: niso upoštevali, da na takšnih volitvah velja vsak glas, ki je oddan neki listi, kot glas za vsakega kandidata na njej.
V organizaciji redakcije »Slobodne Dalmacije«
Ob 29. novembru spominski izlet po poteh osvobodilnega boja
Ob jugoslovanskem državnem prazniku 29. novembra bo redakcija časopisa »Slobodna Dalmacija« iz Splita priredila potovanje v kraje na Jugu Italije, ki bo potekalo pod geslom »Po poteh narodnoosvobodilne borbe in prekomorskih brigad v južni Italiji 1943-45«.
Redakcija je želela, da bi se tega spominskega izleta z ladjo udeležilo čimveč bivših udeležencev prekomorskih brigad, predvsem pa mladih, ki bi na tem izletu spoznali kraje, kjer so se formirale prekomorske brigade, kjer je bil torej zametek tistih partizanskih enot, ki so se nato priključile borcem jugoslovanskih partizanskih edinic in z njimi sodelovale v težkih bojih proti skupnemu sovražniku, od Dubrovnika pa vse do Istre in Trsta.
Organizatorji so si zamislili zelo bogat izlet z ladjo »Slavija«, ki bi odplula z Reke, za udeležence dalmatinskih krajev pa iz Splita. Potovanje je predvideno za četrtek, 27. novembra, ter bi se zaključilo v torek, 2. decembra, ko bi se udeleženci v Splitu med seboj poslovili in se nekateri vračali z ladjo še do Reke, drugi pa z ostalimi prevoznimi sredstvi na svoje domove.
Če posredujemo vse te podatke, je to v želji (tako organizatorjev, kot tudi našega dnevnika), da bi se temu spominskemu potovanju pridružili tudi zainteresirani s tržaškega in goriškega območja: tisti, ki so v prekomorskih brigadah sodelovali, predvsem pa
mladi, ki bi lahko prav ob tem potovanju spoznali marsikaj o naši slavni polpretekli zgodovini.
Vpisovanje za izlet je na jugoslovanski strani že v polnem teku. Z današnjim člankom opozarjamo na ta spominski izlet tudi naše bralce, ki se lahko javijo za vse informacije tako v uredništvu Primorskega dnevnika v Trstu kot v Gorici. Cena izleta naj bi bila, kot so nam organizatorji sporočili, okrog 11.000 novih dinarjev. V to ceno je vključeno vse: vožnja z ladjo, z avtobusi, prehrana in obisk vseh krajev, tako na italijanski kot na jugoslovanski strani. Ker gre res za pomembno potovanje, opozarjamo naše bralce, da se lahko javijo za podrobnejše informacije tako po telefonu - tržaška številka je 764832/3, v Gorici 83382, ali pa v uredništvih v Trstu, Ul. Montec-chi, in v Gorici, Drev. 24 Maggio 1.
■ Tržaška sekcija Mednarodnega
sklada za varstvo narave WWF prireja, pod pokroviteljstvom Šolskega skrbništva ter pokrajinskih odborov za ekologijo in šolstvo, študijski tečaj o različnih možnih variantah onesnaževanja, z zgovornim naslovom »Ingui-namento atmosferico, acustico e elet-tromagnetico«. Lekcije tečaja bodo v sejni dvorani znanstvenega liceja »Ga-lilei« (v Ul. Mameli 4), od 5. novembra do 5. decembra od 18. do 20. ure.
Vpisnine sprejemajo do 31. oktobra na sedežu WWF (Ul. F. Venezian 27).
Cvetje in številne svečanosti padlim v spomin ob 1. novembru
Bližamo se 1. novembru, dnevu, ko se tako posamezniki kot organizacije, društva, bivši borci in aktivisti, pa tudi občinske uprave, spominjajo vseh, ki so dali svoja življenja v boju proti nacifašizmu v prepričanju, da bo njihova žrtev služila kot zagotovilo in opozorilo, da se ne smejo ponoviti grozote, ki so jih doživljali ljudje v fašističnih in nacističnih zaporih, konfinacijah, v nacističnih taboriščih in ki so jih doživljali borci partizanskih edinic, ko so padali v boju proti sovražniku. Marsikdo od teh pa je žal še danes brez spomenika, groba ali spominskega obeležja, ki bi govorilo o tej njegovi žrtvi.
Vsako leto se ponavljajo spominske svečanosti in prav je, da je tako. Te svečanosti obnavljajo v tistih, ki so te čase sami doživljali, spomine na umrle tovariše in prijatelje in na vse tisto, kar jih je tedaj povezovalo v veliki želji, pa tudi v prepričanju, da se borijo za nekaj pravičnega, za nekaj, kar bo izboljšalo svet.
Kot vsako leto, bodo tudi letos številne spominske svečanosti v vseh občinah tržaške pokrajine. O nekaterih smo že poročali. Svoj program so medtem poslale še druge občinske uprave, med temi občina Zgonik, ki bo, skupno s KD Rdeča zvezda in ŠK Kras, polagala vence na spomenike in grobove padlim v soboto, 1. novembra, že od 8.30 dalje. Prvi venec bodo predstavniki občine in organizacij v tej občini položili na Proseški postaji, nato na pokopališču na Proseku, ob 9„. uri v Gabrovcu
in takoj nato še v Samatorci, Saležu in Zgoniku. Pevski zbor Rdeča zvezda bo sodeloval na teh kratkih spominskih svečanostih, popoldne ob
14.30	pa bo pel na grobovih, na pokopališču v Samatorci in ob 15. uri na pokopališču v Zgoniku.
Dolinska občinska uprava je tudi sporočila program svojih spominskih svečanosti. Glavna bo 1. novembra ob 11. uri pred osrednjim spomenikom padlim za svobodo v Dolini. Na slovesnosti bo nastopil mešani pevski zbor Primorsko iz Mačkolj. Udeleženci se bodo zbrali nekaj minut prej pred občinskim sedežem in v sprevodu krenili do občinskega spomenika. Polaganje vencev pred spomenike padlim v vseh krajih te občine bo prav tako v soboto, 1. novembra.
Vence pred spominska obeležja, spomenike in na grobove talcem ter žrtvam nacifašizma bo polagala tudi SKGZ. Njena delegacija bo položila vence v UL Massimo D'Azeglio, v Ul. Ghega, v spominskem parku na Gradu sv. Justa, v tržaški Rižarni, na tržaškem pokopališču, kjer so pokopani Bazoviški junaki in kjer je tudi skupni grob drugih žrtev, ki so jih nacisti ubili, pa še na grobu Pinka Tomažiča. Omenjena zveza bo položila venec tudi na vojaškem pokopališču, kjer je grob jugoslovanskih borcev, ki so padli v boju za osvoboditev Trsta, venec pa bo položila tudi pred spominsko obeležje pred pokopališčem v Trstu, ki je postavljeno v spomin padlim s Kolonkovca, od Sv. Ane in iz Škednja.
Predavanje »Gorbačov in perestrojka« v Slovenskem klubu
Spetič: Premostiti je treba predsodke do države, ki vzbuja velike strasti
»Gorbačov in perestrojka« je bil naslov rednega torkovega srečanja v Slovenskem klubu. Beseda »perestrojka« je marsikoga, saj dejansko skoro nihče ni vedel, kaj izraz pomeni, zamikala. Gost večera, radijski časnikar Stojan Spetič, je moral torej najprej pojasniti pomen tega izraza, ki označuje nastop nove, lahko bi rekli »revolucionarne« dobe v Sovjetski zvezi. »Perestrojka« je preosnova, preobrazba, preustroj. V javnost in zavest prebivalstva je ta beseda prišla prek ust državnega voditelja Mihaila Gorbačova, ki napoveduje reforme na znanstvenem, tehničnem, gospodarskem, kulturnem in političnem področju.
Spetič se je pri svojih trditvah naslanjal na izkušnje in ugotovitve, ki jih je pridobil med svojim bivanjem v Sovjetski zvezi. Prisotne je opozoril, da v svojih trditvah morda ne bo vedno objektiven, saj ga na to državo veže veliko niti, predvsem številna prijateljstva. Gorbačov napoveduje torej pravo družbeno »revolucijo«. V svojih govorih in posegih v javnosti se z upanjem obrača na delavski razred in na izobražence ter ostro obsoja birokracijo ter druge okostenele strukture državne oblasti, ki zavirajo vsakršen napredek SZ. V zavesti voditeljev te vzhodne velesile se torej danes pojavlja velika dilema: ali se vsestransko
modernizirajo ali pa izgubijo svojo vlogo v svetu. Reformo bo vsekakor treba izvesti: če ne bo šlo z demokratičnimi posegi, bo to treba storiti z administrativnimi ukrepi.
V teku je torej bitka za oblast med raznimi sloji — vodilna mesta naj bi prevzel ustvarjalni sloj prebivalstva. Pri tem pa bo seveda treba odstraniti nesposobne voditelje. Državnik Mihail Gorbačov opozarja, da takšne radikalne spremebe ne bodo neboleče. Prebivalstvo bo moralo za izvršitev teh novih in nujnih reform marsikaj žrtvovati. Tako imenovani »Suhi zakon«, to je ukrep, ki prepoveduje uživanje alkohola, se na primer vključuje v ta okvir. Popolno družbeno, politično in gospodarsko preosnovo bo treba izvršiti v čim krajšem času, torej v teku nekaj let. To pa bo možno le s sprostitvijo ogromnih »kapitalov«, ki so sedaj namenjeni izključno oboroževanju. Zato pomenijo sedaj sporazum med velesilami, mir in odpiranje zahodnemu svetu za SZ pravo nujnost.
Večer se je nato razvil v živahen pogovor, v katerem so se prisotni dotaknili najbolj žgočih problemov vzhodne velesile. Spetič je ob koncu poudaril/ da se mora zahodni svet potruditi, da bo razumel težave tega naroda in strahotno potrebo Sovjetske zveze po miru v svetu. Zato se moramo osvoboditi raznih predsodkov do te države, ki je v teku zgodovine »vedno vzbujala velike strasti« — ljubezen in sovraštvo...	HJ
Pogovor z nagrajeno zdravnico dr. Eriko Mesesnel
Zdravniški poklic je lep, a krut
Pred nekaj tedni je mlada slovenska zdravnica dr. Erika Mesesnel prejela za svojo raziskavo pomembno nagrado, ki jo podelijo vsako leto ob Tržaških zdravniških dnevih. Priznanje vzbuja seveda zanimanje in zadovoljstvo naše širše skupnosti, zato smo mlado nagrajenko zaprosili za kratek pogovor.
V uvodu je treba seveda povedati nekaj besed o Erikini študijski »poti«. Pred devetimi leti je z odliko maturirala na klasičnem liceju »F. Prešeren«. Po dokončani višji šoli jo je že čakalo prvo zadoščenje, saj je za svoje vestno in redno šolsko delo prejela nagrado »Praporščak dela«, ki je namenjena le petindvajsetim njjbojšim dijakom iz vse Italije. Nato pa se je odločila za težak šestletni študij na tržaški medicinski fakulteti, ki ga je prav tako us-
pešno dokončala pred dvema letoma. V začetku prejšnjega tedna pa je opravila tudi izpit prvega letnika specializacije v hematologiji. Če bi si kdo po vseh teh podatkih mislil, da gre za kakšno »dolgočasno učenjakinjo«, pa bi se pošteno motil nasprotno: Erika Mesesnel je prav prikupno in živahno dekle, ki zna najti dovolj časa tudi za vrsto drugih dejavnosti, ki jo zanimajo. Predvsem pa ji ugaja šport: hoja v gore, odbojka in smučanje.
Kaj delaš sedaj, ko imaš za seboj šest izredno težkih let študija?
Za sedaj »stažiram«. To pomeni, da sem dejansko prostovoljni zdravnik. Že drugo leto delam na Tretjem oddelku za splošno medicino v bolnišnici na Katinari. Oddelek, v katerem je zaposlen kot pomočnik primarija tudi slovenski zdravnik dr. Lupine, se ukvarja predvsem z revmatologijo, pa tudi z jetrnimi obolenji in hematologijo, vedo, ki proučuje krvne bolezni.
Za svojo strokovno raziskavo si pred kratkim dobila pomembno priznanje. Bi nam natančneje pojasnila, za kaj pravzaprav gre?
Gre za denarne nagrade, ki jih na Tržaških zdravniških dnevih podeljuje vsako leto Združenje tržaških zdravnikov. Priznanja so namenjena pretežno mladim, ki so šele pred kratkim opravili študij medicine. Takšno nagrado sem prejela že lani, in to za delo, ki sva ga opravili s kolegico dr. Branko Vujovič. Najina raziskava je zadevala področje revmatologije — skupno s kolegico sva izvedli raziskavo na skupini pacientov, ki so bolehali za rev-
matoidnim artritisom. Dr. Ferruccio Massa pa je letos skupno z menoj opravil obširno zdravniško raziskavo na področju gastroenterološke onkologije. V svojem delu sva predstavila izredno redek primer mieloma in ga potem primerjala s podobnimi primeri, ki sva jih zasledila v svetovni literaturi. Mielom je krvna bolezen, ki jo označuje prekomerna rast celic, ki proizvajajo protitelesca.
Imaš že jasno začrtane načrte za bodočnost?
Najprej bi želela dokončati svojo triletno specializacijo. Kar pa zadeva zaposlitev, bomo pač videli, kaj bo prinesel čas. Zaposlitvena kriza je namreč precejšnja, in to ne zgolj za mlade zdravnike.
Kaj bi svetovala mladim, ki želijo študirati medicino?
Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti. Težko je dopovedati nekomu, naj ne napravi določenih izbir, ker bo sicer težko prišel do zaposlitve. Vsakdo upa, da bo imel več sreče in da se bo situacija v letih do diplome vsaj nekoliko spremenila.
Kakšni občutki te spremljajo med opravljanjem poklica?
Dogodki, ki jih vsak dan doživljam, so bolj tragični kot pa lepi. Zdravniški poklic je dejansko krut poklic, saj se vsak dan neposredno srečuješ s človeškim trpljenjem in smrtjo. Prijetne trenutke pa doživljam predvsem z slovenskimi pacienti, saj jim berem z obraza zadovoljstvo, da se lahko tudi z zdravnikom pogovorijo v svojem materinem jeziku...	HJ
Soočenje socialistov s problemi in težavami kmetijstva na Tržaškem
Problemi kmetijstva v tržaški pokrajini so bili središčna točka razprave 0 razvoju kmetijskega sektorja, ki jo je sprožilo pokrajinsko vodstvo socialistične stranke. Debate, ki je potekala v torek na tržaškem sedežu stranke, sta se udeležila tudi pokrajinski god tajnik PSI Alessandro Perelli in pokrajinski odbornik za kmetijstvo Marčelo Čok.
»Vsesplošne težave hudo bremenijo kmetijski sektor na tržaškem območju in mu ne dopuščajo, da bi se zadovoljivo razvijal in uveljavljal.« Ta temeljna ugotovitev socialistične stranke naše pokrajine sloni predvsem na analizi stanj3 tukajšnjega kmetijskega sektorja, kjer se moramo soočati s postopnim obuboža-njem vse preveč razdrobljenih kmetij, z nekompetitivnim agrarnim gospodas-tvom in kjer se med drugim še ni uveljavilo niti proseško (zaenkrat sperimental-no) cvetličarsko središče.
Na konkretne probleme, ki jih je socialistična stranka obravnavala na torkovem srečanju, bi morali v najkrajšem času najti tudi primerne odgovore. Rešitv® so v obnavljanju obstoječih struktur, v finančni podpori kmetijskim podjetjem in v odpiranju kreditov za investicije, v ustanavljanju središč za tehnično pomoc kmetovalcem, v podpiranju agrarne sperimentacije in strokovnega izpopolnjevanja ter v podpiranju kmetijskih zadrug. Ob vsem tem pa bi morali posvetih posebno pozornost specifičnim prijemom, kot so lahko agriturizem, vrtnarstvo/ cvetličarstvo, gojenje sredozemskih rastlin - predvsem trte in oljke - in zdravilnih zelišč.
Nevarnost radioaktivne okužbe ni še mimo
Deželna zdravstvena komisija za varstvo pred nevarnostjo radioaktivnih sevanj se je včeraj sestala na širšem zasedanju v Trstu. Sejo je vodil dežem odbornik za zdravstvo in higieno Renzulli. Komisija je pregledala rezultate raziskav, ki jih je izvedel urad za zdravstveno fiziko iz Trsta, posebno pozornost P® je posvetila proizvodom iz neočiščenega žita in otrobov, ki so jih pridelali letošnjem letu. Komisija je mnenja, da se je treba še naprej držati varnostni pravil, ki jih je svojčas določila po smernicah Ministrstva za zdravstvo. Žitaric ^ meso in nekateri drugi proizvodi so še vedno radioaktivni, zato je treba uP°^e, vati že znana pravila. Med drugim je komisija pregledala prve rezultate razisk . ve na gobah, za katero je dal pobudo sam Renzulli. Raziskovalci so v naši deže . analizirali 108 vrst gob. Ko bodo znani vsi rezultati, bodo raziskovalci izdela mapo radioaktivnega okuženja, po kateri bo mogoče izdelati točnejše smernic za varnost prebivalstva. To bo prva tovrstna raziskava v Evropi.
Seznanili so se s stvarnostjo Slovencev v Italiji
Tajniki republiških in pokrajinskih konferenc SZDL na obisku pri nas
Trst so včeraj obiskali sekretarji republiških in pokrajinskih konferenc Socialistične zveze delovnega ljudstva iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin in sekretar zvezne SZDL Jugoslavije. V teh dneh so bili namreč na sestanku v Ljubljani in so se želeli od blizu spoznati tudi s stvarnostjo Slovencev v Italiji.
V Kulturnem domu je goste najprej pozdravil predsednik SSG Bogo Samsa, jih seznanil s pomenom in potrebami ustanove ter poudaril nujnost pod-
pore celotne Jugoslavije, vseh narodov in narodnosti, potrebam in zahtevam slovenske narodnostne skupnosti. Prepogosto se namreč skuša izigravati manjšino in ustvarjati umetne razpoke in različna stališča.
Tajnik SKGZ Duško Udovič je orisal položaj slovenske narodnostne skupnosti iz narodnostnega, kulturnega m gospodarskega vidika. Tudi on se je zadrzal predvsem ob zahtevi za globalno zakonsko reševanje in v tej zvezi ob nujnosti podpore celotne jugoslovanske federacije.
Generalni tajnik zvezne konference SZDL Jugoslavije Stojan Dimoski je poudaril globoko razumevanje teh problemov, saj je v Jugoslaviji prisotno manjšinsko vprašanje, ki so ga skušali na najboljši način rešiti. Glede enotnega kulturnega slovenskega prostora pa je dejal, da bo o tem sedaj razpravljala zvezna republiška konferenca in da se povsem strinja s stališči, ki jih je izrekla slovenska manjšina.
Jugoslovanske goste sta spremljala sekretar slovenske SZDL Geza Bačič in predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja Jelko Jeglič, prisoten je bil jugoslovanski generalni konzul Livij Jakomin.
Brusso (KD) predsednik deželnega odbora RTV
Novoizvoljeni deželni odbor za radiotelevizijsko službo je v preteklih dneh izvolil novega predsednika, demokristjana Franca Brusso, podpredsednika pa bosta socialist Virgilio Di-setti in komunist Giuseppe Mariuz. Odbor, ki je nastal pred kratkim, bo odslej polnopravno deloval na problematičnem področju radijske in televizijske službe in bo moral rešiti številne probleme, ki so povezani tudi s perspektivo širjenja deželne radiotelevizijske produkcije.
Včeraj priplul prvi trajekt na novi progi Patras - Trst
Včeraj popoldne je prispel v tržaško staro pristanišče prvi trajekt na progi Patras - Igoumenitsa - Trst. Trajekt Europa je priplul v popoldanskih urah in tako odprl novo progo grške družbe Hellenic Cypriot Mediterranean Lines, ki bo odslej enkrat tedensko povezovala grški pristanišči s tržaškim. Po predvidevanjih bodo v začetni fazi pripeljali po morju približno 150 tovornjakov TIR. Grška družba je ustanovila progo, ker je za tovornjake morska pot znatno cenejša kot potovanje po balkanskem polotoku ali po Italiji. Trajektno službo naj bi v prihodnje okrepili, proge pa naj bi se posluževali zlasti avtoprevozniki iz Grčije, Turčije, Irana, Iraka, Libanona in drugih srednjevzhodnih dežel. Rezultati študij, ki jih je v zadnjih letih pripravila tržaška Pristaniška ustanova o cenah in prednostih jadranske pomorske proge, so vsekakor vplivali na odločitev atenske vlade, da podpre odprtje nove proge. Prevoz blaga s trajektom bo stal od 20 do 40 odstotkov manj, poleg tega pa bodo prevozniki prihranili tudi na času.
Glavni ravnatelj Pristaniške ustanove Rovelli je včeraj ob prihodu trajekta izročil grškemu kapetanu spominsko plaketo, kot je običaj ob vsakem prvem pristanku v pristanišče.
Priznanja za pomoč prizadetim po potresu v Furlaniji
Republikanci se ne čutijo vezane na večino
Odnosi v večini se že krhajo po izvolitvi novega odbora KZE
Več kot trideset uslužbencev, delavcev, funkcionarjev in upraviteljev Pokrajine je ob desetletnici potresa v Furlaniji prejelo uradna priznanja za svoje požrtvovalno delo v pomoč prizadetim po potresu in s tem izkazalo Jlobok čut za človeško solidarnost. Na uradni slovesnosti v palači Galatti je Predsednik Pokrajine Dario Locchi izročil priznanja, ki jih je podelil minister Zamberletti, takratni izredni vlad-hi komisar za Furlanijo. Med drugimi je Locchi nagradil tudi Giannija Ko-korovca, ki ga vidimo na sliki, za nje-9ovo požrtvovalnost pri reševanju po-tresencev.
Izid glasovanja ob izvolitvi novega upravnega odbora Krajevne zdravstvene enote, ki ga bodo sestavljali predstavniki PSI, LpT, KD, PSDI in SSk, je v republikanskih vrstah sprožil veliko nezadovoljstvo. Republikanski kandidat je namreč ostal izven odbora, ker je prejel odločno premalo glasov v primerjavi s tekmecema iz vrst PSDI in SSk; KD in LpT sta lahko izvolili svoje štiri predstavnike (v 6-članskem odboru) brez težav, prava neznanka pa je bila še do glasovanja izvolitev ostalih dveh predstavnikov: glasovanje je iz igre izločilo, kot rečeno, republikanskega kandidata.
Reakcija PRI je bila takojšnja; strankino pokrajinsko tajništvo je takoj dalo vedeti ostalim strankam, da si PRI pridržuje možnost, da strankini pokrajinski organi v najkrajšem času proučijo oportunost nadaljnjega sodelovanja v odborih na Občini in Pokrajini; že sedaj pa ugotavlja, da je izvolitev upravnega odbora KZE razkrila popolno pomanjkanje solidarnosti znotraj večine, zaradi česar bodo ob vsakem sklepu in drugi obveznosti sprejemali samostojna stališča in da se pač ne čutijo vezane na odločitve večine. Republikanci se tudi hudujejo
nad LpT, KD in PSI, ki so najprej iz občinskega in pokrajinskega odbora izločili socialdemokrate in liberalce, iz Krajevne zdravstvene enote pa republikance. Hudujejo se predvsem na Listo za Trst, ki je pri volitvah upravnega odbora KZE privilegirala PSDI, ki ni v odborih na Občini in Pokrajini in pa Slovensko skupnost, stranko dela slovenske manjšine, na račun republikancev, ki pa »legitimno odražajo del italijanske večine.«
Tiskovno noto so ob izvolitvi novih vodstvenih organov izdali tudi komunisti. V njej zelo ostro ugotavljajo, da v trenutku, ko bi zdravstveni sektor potreboval skupne napore za reševanje številnih problemov, večina izbira pot »izločanja«; iz upravnega odbora je namreč izostala KPI, ki ima neposredne odgovornosti upravljanja v štirih od šestih občin iz tržaške pokrajine, kakor so iz njega izostali tudi republikanci.
Komunisti še ugotavljajo, da je večina s takim ravnanjem izbrala zelo šibko rešitev; in kljub temu, da so ostali izven izvršilnega telesa, bodo stalno prisotni in bodo nadzorovali ter dajali konkretne predloge, da bi zdravstvene in socialne storitve lahko v primernih mejah odgovarjale potrebam tržaške krajevne skupnosti.
Urnik trgovin za praznike
Združenje trgovcev na drobno sporoča, da bodo trgovine med prazniki obratovale po sledečih urnikih:
sobota 1. novembra:
vse trgovine bodo ves dan odprte, z izjemo mlekarn in cvetličarn, ki bodo odprte samo v dopoldanskih urah;
nedelja 2. novembra:
v dopoldanskih urah bodo odprte cvetličarne;
ponedeljek 3. novembra:
celodnevno zaprtje trgovin z izjemo mlekarn in cvetličarn, ki bodo odprte v dopoldanskih urah.
Nov urnik maloobmejnega prehoda pri Gorjanskem
Vladimir Nanut predsednik odbora dodatnih članov združenja ASSOFIR
Pred dnevi so se v Portorožu sestali Predstavniki italijanskih in jugoslo-vanskih obmejnih organov. Na srečanju so se odločili, da bodo podaljšali Pcriik maloobmejnega prehoda pri gorjanskem, da bi tako zadostili že-ham domačega prebivalstva. Dosedanji urnik je namreč povzročal precej nevšečnosti predvsem jugoslovanskim državljanom, saj je prehod pri Gorjancem precej oddaljen od najbližjega jnednarodnega prehoda; prebivalci o-onma in drugih bližnjih vasi so mo-
nli zato pred odprtjem ali po zaprtju Prehoda pri Gorjanskem opraviti dol-9° pot ob prihodu v Italijo oziroma ob
Povratku.
Nov urnik, ki bo stopil v veljavo v Ponedeljek, 3. novembra, je sledeč: ja-
Uarja, februarja, marca, oktobra, , n^embra in decembra od 7.30 do . (doslej od 8. do 20. ure); junija, '“•jja in avgusta od 7. do 21. ure (od-- ej °d 7. do 20. ure); aprila, maja in sl mPra od 7. do 20. ure (kot do-
priložnost, da pobliže spoznamo najnovejše sisteme »avtomatiziranega« upravljanja prevoznih sredstev, pa bo svoji nalogi verjetno kos.
d letalskih prevozih, predvsem o smotrnosti poletov na kratkih relacijah in avtomatizaciji letaliških struktur (megla in sneg sta najnevarnejša sovražnika letalskega servisa) je včeraj spregovoril predstavnik družbe SAIPA AERITALIA, medtem ko so se ostali predavatelji osredotočili na pereče probleme upravljanja javnih in zasebnih prevoznih sredstev v mestnem prometu.
Danes seja glavnega sveta KZ
Danes ob 19.30 se bo sestal glavni svet Kmečke zveze na svojem sedežu v Trstu. Osrednja točka na dnevnem redu bo položaj tržaškega kmetijstva v današnji družbeni in gospodarski stvarnosti ter v luči deželnega razvojnega načrta. Kot smo že poročali, deželna uprava pripravlja razvojni načrt za triletje 1987-89, k oblikovanju katerega je povabila tudi kmečke stanovske organizacije iz Furlanije-Julijske krajine. Na seji bo nadalje govor o organizacijskih vprašanjih in o raznem.
Prof. Vladimir Nanut, predsednik tržaške finančne družbe Friuli-Factor, je bil imenovan za predsednika-koordinatorja odbora dodatnih članov Vsedržavnega združenja deželnih finančnih družb ASSOFIR. Nanut bo v novi funkciji tudi član izvršnega odbora Združenja, kjer bo zastopal organizacijske in operativne zahteve vseh članic. K združenju ASSOFIR lahko pristopijo kot redni člani samo finančne družbe z deželno soudeležbo in kot dodatni člani pa vse družbe in ustanove, ki delujejo komplementarno deželnim finančnim družbam.
V deželnih finančnih krogih so z zadovoljstvom prejeli novico o Nanutovem imenovanju, saj je tudi predsednik ASSOFIR, Vincenzo Zanon iz naše dežele.
Drevi posvet o sinhrotronu in industriji
Realizacija sinhrotronskega svetlobnega generatorja na Tržaškem bi morala pozitivno vplivati na razvoj krajevnega gospodarstva. Da bi natančneje ugotovili, kakšne možnosti bo odprla, je tržaški Odbor za malo industrijo, ki deluje v okviru Zveze industrijcev, dal pobudo za posvet, ki bo danes na njegovem sedežu na Trgu Scorcola 1 s pričetkom ob 17. uri. Uvodni poročili bosta imela izredni komisar Območja za znanstvene raziskave Fulvio Anzellotti in predsednik Odbora za malo industrijo Franco Romano. O specifičnih temah, povezanih s sinhrotronom, bodo govorili dr. Gilberto Vlaic z Inštituta Donegani v Novari, prof. Renzo Rosei s Tržaške univerze in inž. Tullio Cargnello s padriškega Raziskovalnega območja.
Neroden padec priletnega moškega
Med sprehodom po hodniku zavoda ITIS v Ul. Pascoli 21 je 81-letni Giuseppe Veggian nerodno padel in si pri tem zlomil levo stegnenico. Prepeljali so ga v katinarsko bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti dva meseca.
Nalivna peresa zamikala tatove
Nad dva milijona lir je vrednost plena, ki so ga neznanci odnesli v torek ponoči iz trgovine Bernardis v Ul. Mazzini 4. Upravitelj Stellio Lubich (45 let, Ul. Assenzio 54) je policistom izjavil, da so tatovi nagrabili številna nalivna peresa.
Tombesi: Ovrednotiti avtonomne račune
Predsednik Tržaške trgovinske zbornice Giorgio Tombesi je naslovil na ministra za zunanjo trgovino Rina Formico poziv, naj se zavzame za okrepitev izmenjav po avtonomnih računih na srečanju, ki ga bo imel jutri v Beogradu s svojim kolegom Kreki-čem v okviru Italijansko-jugo-slovanskega mešanega odbora.
Tombesi je izrazil v pismu ministru zaskrbljenost tržaških izvozno-uvoznih podjetij zaradi več kot 30-odstotnega padca, ki so ga v zadnjih dveh letih zabeležile izmenjave po avtonomnem računu za Tržaško. Vzrok za to je treba iskati predvsem v omejitvah, ki so jih uvedle jugoslovanske oblasti.
Predsednik Tržaške trgovinske zbornice predlaga Formici, naj se v pogajanjih v Beogradu zavzame: 1. za odpravo uvoznih dovoljenj, ki jih zdaj morajo imeti jugoslovanska podjetja tudi za izmenjave po avtonomnih računih; 2. za zvišanje deleža obmejnega prometa od 20 na 25 od sto celotnih italijansko-jugoslovanskih blagovnih izmenjav; 3. za možnost prenosa pravice uvoza z enega podjetja na drugo, potem ko je že prišlo do izvoza po avtonomnem računu. S temi zahtevami naj bi se strinjala tudi Zvezna gospodarska zbornica SFRJ.
t
Za vedno nas je zapustil naš dragi
Franc Šemec
Pogreb bo danes, 30. t. m., ob 14.30 iz domače hiše (Prečnik št. 5) v šempo-lajsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Marija, hčerka Darka in sin Radovan z družinama, sestri, brat in drugo sorodstvo.
•
Prečnik, Slivno, Trst, Toronto, 30. oktobra 1986
ZAHVALA
Ganjena ob tolikih izrazih sočutja ob smrti mojega dragega moža
Vlada Turine
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in kakorkoli počastili njegov spomin.
Posebna zahvala dr. Vinku Miliču za požrtvovalno zdravstveno nego, župniku g. Žerjalu za cerkveni obred, govornikom za poslovilne besede, pevskemu zboru SKD Tabor za žalos-tinke, zastopstvu Društva upokojencev iz Ilirske Bistrice, Društvu slovenskih upokojencev v Trstu, Krožku absolventov trgovske akademije, zavodu Ž. Zois ter darovalcem vencev in cvetja.
Žena Vanja in ostali
Trst, Opčine, 30. oktobra 1986
Ob smrti dragega očeta Franca izreka Kmečka zveza občuteno sožalje svojemu odborniku Radovanu Šem-cu in svojcem.
Uspehi, dejavnost in bogati načrti moškega pevskega zbora Tabor z Opčin
Pred dnevi smo v našem dnevniku objavili kratko reportažo o letošnjem delovanju ženskega pevskega zbora Tabor z Opčin. Današnji članek posvečamo moškemu zboru istega kulturnega društva, ki je kot ženski pevski zbor začel z vajami že meseca septembra.
S predsednikom pevskega zbora Dragotinom Danevom in pevovodjo Svetkom Grgičem je najprej stekel pogovor o pripravah, ki jih je opravil pevski zbor pred nastopom na septembrski prvi deželni reviji pevskih zborov »Corovivo« v Vidmu.
»Vedeli smo, da bodo pevski zbori iz dežele Furlanije-Julijske krajine pokazali na reviji visoko kakovost. Bilo je pa tudi prvič, da smo nastopali mi in še štirje slovenski pevski zbori s Tržaškega v izključno italijanskem okolju.
Deželno tekmovanje pevskih zborov »Corovivo« v Vidmu ni bilo tekmovalnega značaja, vendar so pevci vedeli,da bodo razvrščeni v razne težavnostne skupine in da bo torej treba prikazati tako kvaliteto petja ter izbrati tudi primerno tematiko za pesmi, s katerimi so nastopali.
»Mi smo se odločili, da se bomo predstavili s pesmimi našega tržaškega skladatelja Ubalda Vrabca. Naš moški zbor je na nastopu zapel pesem "V spomin Ivanu Cankarju" skladatelja Vrabca. Samostojno je nastopil tudi ženski zbor, potem pa smo nastopili še v mešani sestavi.«
Ko se je srečanje zaključilo, so prišla na vrsto še priznanja in diplome ter podelitev pokalov. No, in med tistimi, ki so prejeli pokal, diplomo in priznanje pevcem in pevkam, pa še priznanje dirigentu in skladatelju Ubaldu Vrabcu, so bili prav pevci moškega in ženskega pevskega zbora Tabor z Opčin.
O vsem tem je bil govor na srečanju, ki smo ga imeli v ponedeljek v Prosvetnem domu na Opčinah, ko se je 27 pevcev moškega zbora pripravljalo na svojo redno vajo. Povedali so
nam, da se število pevcev v zadnjih letih ni spremenilo, da so pevci iz srednje generacije, ker se mlajši vključujejo v mešani pevski zbor Primorec-Tabor. »Seveda bi bili veseli,« sta nam dejala Danev in Grgič, »če bi se nam pridružilo še kaj novih pevcev, toda zaenkrat smo tudi tako zadovoljni.«
Potem je stekel pogovor o načrtih za letošnjo delovno sezono. »Dolžni smo naši publiki še celovečerni koncert, ne vemo pa, če ga bomo lahko v tem letu izvedli, ker imamo v programu marsikaj drugega. Tako imamo že v programu srečanje s štirimi pobratenimi zbori, ki se bodo tokrat predstavili pri nas. Najprej je bilo to srečanje predvideno za mesec november. Ker pa bo prav tedaj v Drežnici osrednja proslava 80-letnice Gregoričičeve smrti, se bo po vsej verjetnosti premaknilo na december. To bo zmešalo štrene ne samo naši dejavnosti, temveč tudi dejavnosti društva Tabor, ki je tudi za november in december že načrtovalo svoje prireditve. Predvidevamo, da nas bo obiskalo okrog 180 pevcev, s katerimi bomo skupno zapeli kar več pes-
mi. Vadili jih bomo seveda med tem časom posebej, potem pa skupno zapeli v naši prosvetni dvorani.«
Prav v ponedeljek je začel moški pevski zbor vaditi nekaj novih pesmi, ki jih bo vključil v svoj program. O drugih načrtih ni bilo veliko govora, ker bo treba še marsikaj programirati. Povedala sta nam le, da bosta ženski in moški zbor nastopila že ob prvem novembru pred spomenikom padlim, da bosta soudeležena na proslavi pred spomenikom ob predstavitvi nove brošure, ki jo pripravlja sekcija VZPI-ANPI za Opčine, Bane in Ferluge. To bo 30. novembra. Moški pevski zbor bo sodeloval tudi na domači Prešernovi proslavi in kot vsako leto tudi na reviji pevskih zborov »Primorska poje«.
Pa še želje, smo ju vprašali.
»Želeli bi si, da bi nadaljevali z delom s takšnim elanom, kot doslej, da bi bilo vzdušje med pevci dobro, da bi se resno lotili dela in da bi naša pevska dejavnost bogatila kulturno življenje na Opčinah, kot tudi na vsem tržaškem območju.«
N. L.
Dve zamejski amaterski skupini na srečanje »Abraševic« v Valjevo
Letos se bosta XX. jugoslovanskih srečanj amaterjev »Abraševic« v Valjevu, srbskem mestu jugozahodno ob Beograda, prvič udeležili tudi dve zamejski amaterski skupini: harmonikarski ansambel Synthesis 4 in mladinska skupina KD Valentin Vodnik.
Zamisel za gostovanje se je rodila pred leti, točneje maja 1983, ko je folklorna skupina KUD Abraševic iz Valjeva nastopila v občinskem gledališču v Boljuncu. Gostovanje sta po posredovanju občine Dolina priredili KD Valentin Vodnik in France Prešeren. Takrat je prišlo do prvih stikov med kulturno-umetniškim društvom iz Valjeva in kulturnimi društvi iz Brega. Ob tej priložnosti je bila delegacija naših kulturnih organizacij povabljena na ogled te večdnevne revije v Valjevu.
Naj pri tem povemo, da so bila Jugoslovanska srečanja amaterjev »Ab-raševič« - Jugoslovenski susreti ama-tera »Abraševic« - ustanovljena leta 1967 na pobudo KUD Abraševič iz Valjeva. Prvotno so bila zamišljena kot vsakoletna srečanja vseh kulturno-umetniških društev Abraševič, ki delujejo v jugoslovanskem prostoru. Že leta 1972 pa je postal to osrednji festival, kjer nastopijo vsi najboljši amaterji, tako skupine kot posamezniki v katerikoli umetniški zvrsti: od glasbene do dramske, likovne, plesne in folklorne. Obenem je večdnevna manifestacija obdržala začetni naslov: ime nosi po Kosti Abraševiču, proletarskem pesniku in revolucionarju, ki je tako postal simbol bratstva in enotnosti vseh narodov in narodnosti. Prav zaradi svoje vseobsežnosti in raznolikosti so postala ta srečanja amaterjev, ki jih prireja poseben odbor predstavnikov vseh republik SRFJ, osrednji in edinstveni festival, kjer se zbere cvet
amaterske kulturno-umetniške dejavnosti Jugoslavije.
Sčasoma se je ideja o sodelovanju zamejskih amaterjev na tem festivalu razvila. Uresničila se je pred nedavnim, ko je tamkajšnji organizacijski odbor sprejel predlog, da bi se v Valjevu predstavila tudi mladinska skupina KD Valentin Vodnik in harmonikarski ansambel Synthesis 4. Zanimivo je, da je organizacijski odbor naredil tako prvo izjemo v pravilniku Srečanj, kjer naj bi sodelovali le amaterji iz SFRJ.
Mladinsko skupino KD V. Vodnik, ki jo vodi Nerina Švab, sestavlja približno deset deklet, ki so se pred leti začela ukvarjati z lutkovnim gledališčem, nato z ritmiko, pred kratkim pa so se udeležila tečajev izraznega plesa. V Valjevu bo skupina nastopila v nedeljo, 2. novembra, z igro v glasbi in plesu Stara hiša št. 3, ki jo je v pretekli sezoni pripravila po literarni predlogi Ele Peroci. Harmonikarski ansambel Synthesis 4, ki ga od leta 1978, leta ustanovitve, vodi prof. Klavdij Furlan in ki šteje 21 članov, pa bo nastopil že dan prej, v soboto, 1. novembra. Ob nastopu na Jugoslovanskih srečanjih amaterjev »Abraševič« pa bosta obe skupini imeli še samostojno predstavo oziroma koncert.
Tokrat gre največja zasluga KD V. Vodnik iz Doline, ker si je za uresničitev tega nastopa najbolj prizadevalo. Vidno pa je pripomoglo tudi posredovanje občine Dolina. Vsekakor pa bi bilo lepo, če bi se v bodoče takemu vabilu odzvale tudi skupine drugih kulturnih društev iz Brega in našega zamejstva nasploh, saj so Jugoslovanska srečanja amaterjev »Abraševič« na izredno visokikakovostni ravni.
Damjana Ota
razna obvestila
SKD Barkovlje sporoča, da bo jutri, 31. t. m„ ob 20.30 redna odborova seja.
Začasni odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Ko-lonkovca in od Sv. Ane sporoča, da bo v soboto, 1. novembra, ob 11. uri polaganje vencev in vabi k udeležbi vsa kulturna društva, napredne in borčevske organizacije.
Partizani in aktivisti sekcije Opčine-Bani-Ferlugi-Piščanci sporočajo, da bo v soboto, 1. novembra, polaganje vencev pred spomeniki na Opčinah. Zbirališče ob 9.30 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, nato polaganje vencev pred vaški spomenik v Narodni ulici in na pokopališču. Sodeloval bo moški pevski zbor Tabor. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomenikih 71 talcem, P. Tomažiču in tovarišem ter Rozaliji Gulič. Vabljeni!
Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel
sporoča, da bo polagala vence in cvetje na spomenike in grobove padlih v NOV na Kontovelu, proseški gmajni, na pokopališču in pri spomeniku na Proseku jutri, 31. oktobra, z začetkom ob 8.15 na pokopališču na Kontovelu. Nato bo delegacija v počastitev spomina padli borki-vaščanki Marti Danev ponesla venec k spomeniku padlim v Ovčji Dragi (Nova Gorica).
Tabor mladih obvešča, da se bo jutri,31. t. m., ob 19.30 začel v Prosvetnem domu na Opčinah 3-dnevni informativni tečaj o možnostih likovnega ustvarjanja in prosi prijavljene, da potrdijo vpis na tel. št. 220680 od 8. do 9. in od 21. ure dalje.
koncerti
VERDI
V nedeljo ob 16. uri (red G) peta predstava Verdijeve opere RIGOLETTO. Režija Lamberto Puggelli, dirigent Hubert Soudant, zbor vodi Andrea Giorgi.
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 10. novembra, ob 20.30 v gledališču Rossetti nastop skupine KVARTET PRO ARTE iz Zagreba.
darovi in prispevki
Namesto cvetja na sveži grob dragega prijatelja dr. Vlada Turine darujeta Lucija in Seraf Hrovatin 25.000 lir za mešani pevski zbor Primorec-Tabor.
V	počastitev spomina dr. Vladimira Turine darujeta Livija in Vladi Wil-helm 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na svaka in strica Vlada Turino darujeta Zora in Nada 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin na Alojzijo Cerkvenič daruje N. N. 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	spomin na Mirkota Cerkveniča daruje N. N. 10.000 lir v isti namen.
V	spomin na pokojne svojce darujeta Mara in Ladi Milič 30.000 lir za moški pevski zbor Rdeča zvezda.
V	spomin na Vlada Turino in Zlatka Jelinčiča darujeta Radoš in Aleksija Možina 50.000 lir za Dijaško matico.
Popravka: V spomin na Zlatka Jelinčiča darujeta družini Kodrič-Šiškovič
30.000	lir za SPDT.
V	spomin na Vlada Turino in ne Zlatka Jelinčiča darujeta družini Kodrič-Šiškovič 30.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Pepko Gombač vd. Sudič daruje Milena Verč 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na dr. Vlada Turino daruje Drago Sedmak 30.000 lir za vzdrževanje Doma A. Sirk v Križu.
Namesto cvetja na grob Viktorije Pe-taros por. Žerjal daruje Vida Renčelj
60.000	lir za Dijaško matico.
Za TPPZ P. Tomažič darujejo podporni člani Carlo Ferluga (Ferlugi) 10.000 lir, Darko Kobal (Katinara) 50.000 Ur, inž. Andrej Čok (Sv. Ivan) 10.000 lir ter sku-
pina bolničarjev in bolničark 50.000 lir.
Andrej Pečar (Bazovica) se z žalostnim srcem spominja neznanega padlega tovariša in tovarišev Lučkota Husuja s Proseka ter Antona Jarca iz Doberdoba in daruje 30.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Jožefa Brišček (Repnič 18) daruje
130.000	lir za spomenik padlim v NOB v Repniču.
V počastitev spomina prijatelja Vlada Turine darujeta Tatjana in Jože Koren
25.000	lir za Sklad M. Čuk in 25.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob sestre Pepke daruje Ernest Gombač 100.000 lir za ŠD Adria.
Ob hčerkini poroki daruje Marija Gla-vina 100.000 lir za ŠD Adria.
Ob obletnici smrti matere Marije daruje^ Zofka z družino 10.000 lir za Sklad M. Čuk in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
SLOVENSKO ^STALNO 'GLEDALIŠČE V TRSTU
Otvoritvena predstava
sezone 1986-87
Ivan Cankar
Za narodov blagor
Režija:	Dušan Jovanovič
V Kulturnem domu v Trstu
Danes, 30. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED I — mladinski ob 20.30 — ABONMA RED E — mladinski v četrtek Prodaja abonmajev in vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma

SLOVENSKO
ujjpGLEDAUŠČE LF' V TRSTU
Miha Mate
Široka usta
Izvaja Stane Starešinič
Jutri, 31. t. m., ob 20.30 v društvu »Igo Gruden« v NABREŽINI.
_________gledališča________________
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti je v teku vpisovanje novih in obnovitev starih abonmajev.
Nocoj ob 20.30: E. Albee, KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? Režija M. Missiroli. V glavni vlogi igrata A. Proc-lemer in G. Ferzetti. V abonmaju odrezek št. 1. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 4. do 16. novembra bo Teatro Slabile Furlanije-Julijske krajine predstavilo delo UADULATORE C. Goldonija. V glavni vlogi Giulio Brogi. Režija Giorgio Pressburger. V abonmaju odrezek št. 2. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Jutri, 31. t. m., ob 20. uri koncert simfonikov RTV Ljubljana. Dirigent Marko Munih.
V	nedeljo, 2., in ponedeljek, 3. novembra, ob 19.30: F. Mendelssohn-Bartholdy - Veredon, SEN KRESNE NOČI. Francoski balet iz Pariza.
Okrogla dvorana
V	torek, 4. novembra, ob 20.30: SKLICUJEM ZBOROVANJE - Večer z Jerco Mrzel, premiera v okviru nočnega programa. Glasba Jani Golob.
Jutri, 31. t. m., ob 18. uri: Literarni večer ameriške poezije.
Srednja dvorana
V	ponedeljek, 3. novembra, ob 20. uri: M. Selimovič, DERVIŠ IN SMRT, Pokrajinsko narodno gledališče - Priština.
Celovečerni filmi italijanskega režiserja PUPIJA AVATIJA: NOVOLETNO DARILO, USLUŽBENCI, MI TRIJE, SHOLASTIČNI KROŽEK IN ZEDER. Predvajali jih bodo 3„ 6., 10., 13. in 14. novembra ob 20. uri v Mali in Srednji dvorani Cankarjevega doma.
Danes, 30. t. m.: DESIGN FEST - Filmski portreti svetovno zananih ustvarjalcev.
__________mali oglasi________________
IŠČEM ŽENSKO za enkrat ali dvakrat tedensko pomoč v gospodinjstvu. Tel. v Šempolaj na št. 200443 -. zvečer.
KUPIM eno- ali dvostanovanjsko hišo na Krasu. Tel. 412031.
DAJEM V NAJEM skladišče 65 kv. m pri Domju. Tel. 040/228390.
PRODAM teren, primeren za športno igrišče, z vodo, 1.800 kv. m, pri velesejmu. Tel. 228390.
PRODAM trobento bach stradivarius ML, zvok in mehanika odlična, za
500.000	lir. Tel. v popoldanskih urah na št. 942222.
22-LETNA ekonomistka z delovno prakso import/eksport v Jugoslaviji nujno išče zaposlitev za 6 ur dnevno. Znanje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika. Tel. 200970.
PRISTNE KRAŠKE SKRINJE, obrtniška izdelava, prodajam. Boris Grilanc - Sa-lež - tel. 229190.
PRODAM enostanovanjsko hišo z garažo, vrtom in dvoriščem v okolici Nabrežine. Tel. 040/200634.
PRODAM fiat 128 CL, letnik '77, v zelo dobrem stanju. Tel. 826759.
TRGOVINA S TEHNIČNIM MATERIALOM zaposli vajenca z znanjem slovenščine in srbohrvaščine. Tel. 0481/84878 od 13. do 15. ure in od 17.30 dalje.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV
- 16.30, 22.00 II raggio verde, dram., Fr. 1986, 90': r. Erič Rohmer; i. Marie Riviere.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe;
1.	Robert De Niro, Jeremy Irons. EXCELSIOR II - 16.00, 22.15 Momo,
fant., It.-ZRN 1986, 105'; r. Johann Schaaf; i. Radost Bockel, John Hus-ton.
PENICE - 16.00, 22.15 Cobra, akc., ZDA 1986, 100'; r. George Pan Cas-matos; i. Sylvester Stallone, Brigitte Nielsen
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Demoni
2,	srh., It. 1986, 100'; r. Lamberto Bava; i. Natasha Hovey, Urbano Barberini.
NAZIONALE I - 15.45, 22.15 Higlan-der, dram., Avstral. 1986, 115'; r. Rus-sel Mulcahy; i. Christopher Lam-bert, Roxanne Hart.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Invito al piacere, porn., □ □
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Scuola di ladri, kom., It. 1986, 100'; r. Neri Parenti; i. Paolo Villaggio, Lino Banfi.
EDEN - 15.30, 22.00 La gatta bionda,
porn., □ □
MIGNON - 16.30, 22.15 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Criuse, Kelly McGills
CAPITOL - 16.30,22 Codice Magnum, dram., ZDA 1986, 105'; r. John Irvin; i. Arnold Schwarzenegger, Kathryn Harold.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Ciklus japonskega filma: Abesada Pabisso dei sensi, □ □
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Lenny, kom., ZDA 1874, 112'; r. Bob Fosse; i. Dustin Hoffman, Valerie Perrine.
□ □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Nanš, porn., □ □
RADIO - 15.30, 21.30 I desideri di una donna erotica, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela BORIS ZULJAN.
V	Konjušnici Miramarskega parka je do 30. novembra odprta razstava MAKSIMILIJAN OD TRSTA DO MEHIKE.
Na Gradu sv. Justa je do 5. novembra od 10. do 13. in od 15. do 19. ure na ogled razstava MODA OBLAČENJA V TRSTU.
V	galeriji Cartesius razstavlja do 7. novembra slikar RICCARDO TOMMASI FERRONI.
SKD Tabor - Opčine in SFK Košir vabita jutri, 31. oktobra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčine na odprtje filatelistične razstave POŠTA PRI NAS IN PO SVETU. Sodeluje MPZ Skala iz Gabrij na Goriškem.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 30. oktobra
ALFONZ
Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 16.56 - Dolžina dneva 10.14 - Luna vzide ob
3.01	in zatone ob 15.42.
Jutri, PETEK, 31. oktobra
VOLBENK
PLIMOVANJE DANES: Ob 01.09 najnižje -35 cm, ob 07.36 naj višje 50 cm, ob 14.06 najnižje -43 cm, ob 20.01 najvišje 32 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka
15.1	stopinje, zračni tlak 1018,9 mb pada, veter 14 km na uro severovzhodnik s sunki 28 km na uro, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Agris Pregare, Valeria Saullo, VValter Grusovin, Matteo Lo Pic-colo, Luca Esposito, Elisa Del Borrello.
UMRLI SO: 59-letna Gemma Inhoff, 81-Letni Romeo D Este, 59-letni Ario Ge-reni, 87-letna Carla Tončič, 73-letna Ele-onora Zeller, 82-letna Maria Budin, 76-letni Luigi Ped, 74-letna Diana Martina, 86-letna Anna Petruio, 85-letni Albino Rizman, 65-letni Olivio Lanzoni, 71-letni Giuseppe Marconi, 60-letni Vincenzo Scommegna, 77-letni Guglielmo Koshuh, 76-letni Angelo Mazzucchelli, 82-letna Cunegonda Fabbro por. De Giorgi, 87-letni Luigi Predonzani, 72-letni Riccardo Calcagno, 62-letni Lucio Galasso, 83-let-ni Vito Biancuzzi, 76-letni Olivio Bene-detti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 27., do petka, 31. oktobra 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
O dekletih v vojaški suknji
Koledar dramskega sporeda Radia Trst A - za november 1986
Ženske v uniformi; čemu, zakaj ne, morda, vendar..." S takšnimi zelo mešanimi občutki predstavnice ženskega gibanja, raznih političnih strank in pa tudi kot posameznice komentirajo predlog italijanskega obrambnega ministra Spadolinija, da bi uvedli prostovoljno vojaško službo za ženske.
Vendar, če odgovor ni in ne more biti enostaven, so mnenja o predlogu dokaj jasna. Tudi zato, ker se vprašanje ne pojavlja prvič, saj so podoben predlog razni parlamentarci že iznesli v poslanski zbornici, le da so naleteli na odločno nasprotovanje desničarskih sil in vojaških vrhov. Do danes so se stvari v toliko spremenile, da nihče več ne ugovarja načelu o vstopu žensk v vojsko, pač pa imajo ženske veliko pripomb na nakazane možnosti "vojaškega udejstvovanja" Italijank.
Začnimo pri vprašanju popolne enakopravnosti: ta aspekt sicer ne postavljajo za najpomembnejši vidik kompleksnega vprašanja, vendar pa ženske, ki so kolikor toliko naklonjene uvedbi ženske prostovoljne vojaške službe, menijo, da bi vključitev morala biti popolna. Se pravi, da bi ženske vključevali tudi v napadalne enote. Minister Spadolini je namreč, po posvetu z vojaškimi krogi in drugimi silami, kot je izjavil v intervjujih, izključil iz svojega predloga to možnost, čeprav bi bil osebno naklonjen tudi "ženskim napadalnim silam".
"Če naj bi že šle v vojsko, naj bi vanjo vkorakale kot enakopravne članice!" so menile ženske, ki ne nasprotujejo tako odločno Spadolinijevemu predlogu. Med te sodijo predvsem mlajše, med vidnejšimi predstavnicami pa lahko navedemo socialistko Ele-no Marinucci, ki je sicer govorila izključno v osebnem imenu.
Vključevanje žensk mora biti povsem enakopravno na vseh področjih to je soglasno stališče žensk, ki so angažirane v političnih strankah in v ženskem gibanju. "Začudile" pa so se, da minister ponuja ženskam možnosti zaposlovanja, za katere se niso posebej potegovale. Veliko je namreč še področij, kjer je ženska enakopravnost samo na papirju; veliko pa je tudi področij, ki so primernejša za uresni-
čevanje enakopravnosti med moškim in žensko.
Zakaj je torej prišlo do takšnega predloga ravno zdaj in to na ministrski ravni? Ne gre za retorično vprašanje: o vojaški službi se namreč zadnje čase veliko govori, vendar predvsem v neugodnih, včasih celo v dramatičnih tonih. Žalostni dogodki, kot so samomori vojakov in pa razne nesreče v vojašnicah ali med orožnimi vajami, pričajo istočasno o nelagodju in o slabi organizaciji italijanske vojske. Prav v trenutku, ko fantje neradi oblečejo vojaško suknjo, bi jo minister rad nadel dekletom — do takšnega zaključka so prišle ženske, ki seveda Spadoliniju niso pripisale posebne skrbi za načelnost.
Nekateri glasovi so bili še bolj kritični: "Ko je neka ustanova v krizi, se odgovorni spomnijo na ženske in jim odpirajo vrata," so na primer dejale udeleženke posveta, ki so ga na to temo organizirale urednice tedenske ženske priloge rimskega dnevnika Pa-ese sera. Kot ponavadi naj bi ženskam zaupali manj prestižne, se pravi podrejene naloge. Zato je tudi rimski dnevnik La repubblica podnaslovil svoj članek o Spadolinijevem predlo-
gu — Gospodične, mirno! Olupite krompir!
Ob vsem tem pa ostaja še bistveno vprašanje, in sicer odnos med žensko in oboroževanjem. V raznih prispevkih, ki jih te dni objavljajo italijanski dnevniki in revije, vidne predstavnice ženskega gibanja podčrtujejo pomen dolgoletnega vztrajnega zavzemanja žensk za razorožitev širom po svetu. Vojaške službe v posameznih državah so seveda tesno vezane na to vprašanje, zato ga je nemogoče obiti. Vendar so možne druge rešitve kot posplošen vojaški rok: na primer, so zapisale urednice "ženske države" na Paese sera, bi lahko uvedli začasno civilno službo za vse državljane. Za določen rok — kot je na primer sedanji vojaški — bi mlade državljane obeh spolov vključili v razne službe, ki delujejo v korist celotne državne skupnosti. Za primer so navedle angažiranost pri zaščiti okolja ali pa v nudenju pomoči prebivalstvu, ki ga je prizadela kakšna katastrofa in podobno. Dejansko gre za tiste službe, o katerih se že dolgo veliko govori in malo stori. Tudi zato bi bilo prav, so ugotovile, če bi fantje in dekleta za enako obdobje naredila nekaj koristnega za družbo in zase.
na tv zaslonu
ACCADDE A BERLINO - The Man between - Človek vmes. VB 1953. Režija: Carol Reed. Igrajo: Hildegarde Neff, James Mason, Claire Bloom, Geoffrey Toone. RETE 4, danes, ob 15.30.
Reedova nenavadna ljubezenska zgodba se dogaja v povojnem Berlinu, ko angleško dekle, ki je v službi pri ruski upravi, skuša pripeljati zaročenca na zahodno, »svobodno« ozemlje. Poskus se izjalovi in fant umre, da bi ji rešil življenje.
Angleški režiser C. Reed je bil dokaj slaven v povojnem obdobju, ker je vnašal v svoja dela prvine takrat modernega in prevladujočega francoskega filma.
TRENTANNI DELTA NOSTRA STORIA: 1968 - Trideset let naše zgodovine: 1968.
Spored Carla Fuscagnija in Jagueline De Stefanis - vodi Paolo Frajese. RAI 1, nocoj, ob 20.30.
Oddaja bo skušala z ironijo, simpatijo in tudi resnim pristopom odgovoriti na vprašanje, kam so izginili "jezni psi" iz leta 1968. Prikazala bo dokumentarne posnetke iz tistega časa, ki jih bodo komentirali nekdanji protagonisti študentovskih gibanj (med drugimi bivši leader "francoskega maja" Daniel Cohn-Bendit), pa tudi tisti, ki so bili na drugi strani barikade.
Od 1. do 22. novembra, vsako soboto ob 18. uri: Alojz Rebula - Jože Babič SENČNI PLES. Roman v sedmih nadaljevanjih. (4., 5., 6. in 7. nadaljevanje)
Šestindvajset let je minilo, odkar je v Ljubljani izšel Senčni ples, nesporno najboljše delo slovenskega pisatelja iz Trsta Alojza Rebule, ki se je prav s tem romanom trajno zapisal v anale slovenske književnosti. Dramskemu uredništvu Radia Trst A se je zdelo nadvse primerno, da se ponovno sreča s to literarno umetnino, ki tako nazorno ponazarja občutje in utrip povojnega Trsta, in je zaupalo dramatizacijo romana Jožetu Babiču.
V glavni vlogi Kondorja nastopa Boris Cavazza. Izvirna glasba Lado Jakša, asistentka režije Tanja Pečar, ton in montaža Rudi Sierco. Režija Jože Babič. Produkcija Radio Trst A
V torek, 4. novembra, ob 18. uri: Ivanka Hergold MED ŠTIRIMI STENAMI.
Močno nabita in poetično nadvse mikavna podoba iz enega od tolikih družinskih albumov, ki rumene tako kot je jesensko listje... Igra, ki skozi suhoveristični a mnogopomenski dialog med sprtima zakoncema tenkočutno pripoveduje o divji samoti, ki nas vse bolj in bolj spremlja in ugonablja.
Režija Marko Sosič. Produkcija Radio Trst A.
V torek, 11. novembra, ob 18. uri: Ivan Mrak RAZSULO RIMLJANOVINE.
Pred nedavnim je v Ljubljani umrl slovenski dramatik Ivan Mrak, samosvoja literarna osebnost, ki je v skoraj šestdesetih letih neprekinjenega pisanja poskušal ustvariti visok in patetičen dramski stil, ki pa je bil tuj realistični naklonjenosti dobe. Kljub temu je napisal okoli štirideset dram, pretežno o velikih mitskih, zgodovinskih ali umetniških osebnostih.
Režija Lojzka Lombar. Produkcija Radijski oder 1976. Ponovitev.
V	torek, 18. novembra, ob IS.uri: Viviana Valente DRUGI RAZRED.
Mlada tržaška avtorica se v tej radiofonsko zanimivo pisani igri ukvarja z vprašanjem povprečnosti, za katero se zdi, da je zajela vsaj dobršen del tako imenovanega civiliziranega človeštva. Človek je izgubil vsak odnos do absolutov - tako razmišlja naša avtorica - in ga zato v tem vsakodnevnem povprečju tudi prirodni letni pojav, kot je na priliko pomlad, občuteno gane.
Prevod Lelja Rehar. Režija Adrijan Rustja. Produkcija Radio Trst A.
V	torek, 25. novembra, ob 18. uri: Pavle Zidar DRAŽBA SANJ.
Eden najbolj plodnih slovenskih pisateljev Pavle Zidar poskuša skozi metaforo o slovenski lipi, "ki se je ne da uničiti" in ki je "včeraj požgana, odpisana, danes ozelenela", razglabljati o družbeno-političnih dilemah, ki ga kot ustvarjalca, človeka in državljana na neki zelo oseben način vznemirjajo.
Dramtizacija in režija Marjana Prepeluh. Produkcija Radio Trst A.
Od 29. novembra do 13. decembra, vsako soboto ob 18. uri: Janez Povše ČEMU MI GOSLI, GOSLI ZLATE. Življenje Simona Gregorčiča v treh podobah. Prva podoba SKRIVNOST OTROŠTVA.
Ob 80-letnici smrti Goriškega slavčka bomo realizirali to dramatizirano biografijo v treh delih, ki želi - kot poudarja avtor tega radijskega projekta - spregovoriti o Gregorčiču drugače, bolj sodobno in mestoma tudi kritično.
Režija Janez Povše. Produkcija Radio Trst A.
Vsak ponedeljek in petek ob 16. uri: IZ ZAKLADNICE PRIPOVEDNIŠTVA.
Nov niz iz oddaj z naslovom OSEBNO gosti vsak teden raznorazne prevajalce, avtorje in skratka vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo z literaturo, sami gostje pa pripovedujejo o svojem delu in odnosu do književnosti. Po Janezu Gradišniku bo za štiri oddaje gost Nataše Sosič literarni zgodovinar in profesor na tržaški univerzi Ivan Verč, sledil pa mu bo slovenski pisatelj Drago Jančar.
Radijska realizacija vseh oddaj Nataša Sosič. Produkcija Radio Trst A.
r


današnji televizijski in radijski sporedi
[X RA11_____________________________]
10.30	Nadaljevanka: Dimenticare Lisa
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Remi
15.00	Kronika o motorjih
15.30	Dokumentarec o plastiki
16.00	Film: La rivolta dei gladiatori (pust., It., 1958, r. Vittorio Cotta-favi, i. Ettore Manni, Gianna Maria Canale)
12.00	Dnevnik - kratke vesti 12 05 Film (2. del)
12.40	Knjižne novosti: Tuttilibri
18.10	Risanke: Mončicci
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne 19.50 Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Dokumentarec: Trideset let naše zgodovine
22.00	Dnevnik
22.10	Variete: Non necessariamente... (r. Koja Mijazaki)
23.10	Dokumentarec o vojski 23.55 Dnevnik
# RAI 2
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Okolje
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem 16.55 Dokumentarec: Monografije
17.25	Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Dokumentarec: I giorni e la sto-
9a
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: II commissario Kos-ter - Una domenica di morte
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Pietro il Grande (4. in zadnji del)
22.00	Informativna oddaja: Moda
22.35	Dnevnik
22.45	Športni tednik: Sportsette 23.50 Dnevnik
24.00	Film: La scelta di Davy (dram., Fr., 1962, r. Andre' Michel, i. Jill Hayworth, Michel Rhul)
[ ^ RAI 3
11.45	Inf. oddaja: Televideo
13.00	Nadaljevanka: Le terre del Sac-ramento (4. del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Tečaj francoskega jezika
15.00	Šport: hokej na ledu Fassa -Au-ronzo (prenos iz Canazeija)
16.00	Šport doma
16.30	Dokumentarec: Educare e pen-sare
17.00	Dokumentarec: Sto italijanskih mest - Cerveteri
17.10	Zabavna oddaja: Dadaumpa -Scala reale
18.25	Glasbena oddaja: I cantautori e... - L amore atipico (gost Eugenio Finardi)
19.00	Dnevnik
20.05	Dokumentarec: Italijanske dežele - Kalabrija, Ob odkrivanju naše preteklosti (5. del)
20.30	Dnevnik
21.30	Dnevnik
22.05	Film: Le voci bianche (kom., It. 1964, r. Massimo Franciosa in Pasguale Festa Campanile, i. Paolo Ferrari, Anouk Aimee)
fe" RTV Ljubljana
9.00	Jugoslovanski igrani film
16.00	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored: lutkovna predstava Miškolin - Šole je konec in poroka (J. Ribičič)
17.45	Nanizanka: Modro poletje
18.15	Kratki film: Svetlobni popotnik (dok., VB, pripov. Robert Powell)
19.00	Inf. odd.: Celjski obzornik
19.30	Dnevnik, vreme in tednik
21.05	Besediloslovni utrinki: Nanašal-nica in naveznik
21.15	Nad.: Učitelj Louis Meissonnier
22.10	Dnevnik
22.25	Mir in razorožitev: Vesolje - domovina Zemljanov
Iz filma Pietro il Grande RAI 2 ob 20.30
|jP) TV Koper
14.00	TV novice
14.10	Otroški program: Risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Tra Lamore e il potere
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Obisk sekretarjev Republiške konference SZDL ŠPETER — Jesenske kulturne prireditve
TRST — O uspehih mladega violinista Štefana Milenkoviča v Italiji Gorica — Razstava znamk
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka:
Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Film: La montagna incantata (r. Hans Geisendorfer, i. Marie France Pisier, Flavio Bucci)
23.15	TVD Vse danes
23.25	Nanizanka: Kralj z juga
CANALE
8.30 Nanizanke: miglia amerio
9-20 Nadaljevanki: da vivere, 10.1 ral Hospital
11.15 Kvizi: Tuttin: 12.00 Bis, 12.4C zo e servito
13.30	Nadaljevanke ri, 14.20 La v Pini, 15.10 Co: mondo
16.00	Dokumenta; Bang
16.30	Nanizanka: Te
17.30	Mladinski kv pio slalom
!8.00 Nanizanke:
«30 SSfeSS
20.30	Kviz: Pentatlo:
23.00	Informativna
2000 e dinton _ chieste mono
23.45 Filmski tedni! ere
24.00	Nanizanki: St New York
8 30 Nanizanki Switch
0'1° Film: Dih amore (dr< r- Giulio Martine C
ele Ferzetti, Vittorio Gassman)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini.
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke L -incantevole Creamy, Le avventure della dolce Katy, She-Ra
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Accadde a Berli-no (krim., VB 1953, r. Carol Reed, i. Claire Bloom, James Mason)
17.30	Nadaljevanka: Febbre d' amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Charlie s angels, 20.30 Falcon Crest, 21.30 Hotel
22.30	Film: Ma che razza di amici! (dram., ZDA 1971, r. Otto Ludwig Preminger, i. Dyan Cannon, James Coco, JenniferONeil)
0.20 Nanizanki: Vegas, 1.10 Switch.
*|) ITALIA 1_________
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 VVonder Woman, 10.10 L'uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia, 13.30 Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni spored: Can-did camera
14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lovely Sara, Il Tulipane Nero, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, 20.15 Snor-ky
20.30 Nanizanke: I Robin-sons, 21.00 Časa Kea-ton, 21.30 Cin Cin,
22.00	Giudice di notte
22.20 Filmske novosti: Ciak
23.10 Film: Roulette cinese
(dram., ZRN 1976, r. Werner Herzog, i. Margit Carstensen, Ulli Lommel)
0.45 Nanizanki: Magnum Pl, 1.45 Cannon
jsmMtelepadova_
11.00	Nadaljevanki: Un'eta difficile, 12.00 Senorita Andrea
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Pagine della vita, 15,00 Senorita Andrea
16.30	Risanke: Uomo Tigre, 17.00 Belle e Sebasti-en, 17.30 Gigi la trotto-la, 18.00 Transformers, 18.30 Voltron, 19.00 Mask
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: Rappin (kom., 1985, r. J. Silberg, i. Mario Van Peebles, Tasia Valenza)
22.30	Šport: catch
23.30	Šport: košarka, italijanska A-2 liga
^ TELEFRIULI
15.00	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.15	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
19.15	Dnevnik
20.20 Športna rubirka
21.50 Variete: Dry vin
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Il salotto di Franca
23.30	Prodaja: Roberta Pelle
[ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Koledarček, pravljica, glasba; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina; 8.40 Glasbeni mozaik;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: beležka, sestanek ob 12., glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Odgovori v barvah; 14.30 Mladinski pas: Glasbene skice - Diskorama; 16.00 Zbornik: Na goriškem valu; 16.30 Glasbene skice;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola ; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Melodije;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Melodije ; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Naš gost; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Orkester RTV Ljubljana; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Med skladbami za fagot; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansam. Bojana Adamiča; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije;
22.30	Podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Popevke; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme, prometni servis;
6.30	Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Jutranji servis,- 8.00 Val 202; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbeni utrinki iz zamejstva; 14.40 Zanimivost; 15.00 Črno na belem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Povabilo na popoldanski koncert.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroška oddaja: L aguilone; 10.35 Vstop prost; 11.00 Su e zo per le con-trade; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.30	Popoldanski program; 14.45 Edig Galletti; 15.00 L aguilone (pon.); 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 17.33 Metal Health; 18.00 I magnifici sette; 18.33 Zbori; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Glasbena matineja, v studiu Majda; 19.00 Vas zanima vaša prihodnost?, v studiu Ivana; 20.30 Povej mi! -vodita Sonja in Katja; vmes glasba.
Večina koalicije ni prišla na prvo sejo
Samo dvajset svetovalcev na prvi seji skupščine KZE
Spominske svečanosti pred spomeniki padlim
Prva seja novoizvoljene medobčinske skupščine goriške Krajevne zdravstvene enote ni bila sklepčna. V občinski sejni dvorani je bilo prisotnih le dvajset članov skupščine od skupnih petdeset. Prisotni so bili v glavnem svetovalci iz vrst KPI, misovci, nekaj socialistov, predstavnik gibanja zelenih. Predsedoval je demokristjan Cesare Calzolari.
Po ugotovitvi, da skupščina ni sklepčna, je Maurizio Salomoni v imenu komunistične skupine podal krajšo izjavo: "Delovanje se začenja na napačen način. Naša skupina izraža ostro kritiko zaradi take politične prakse, ki prav gotovo ne pomaga k razreševanju nujnih in zapletenih vprašanj javne zdravstvene službe." Salomoni je dejal tudi, da so komunisti pripravljeni na odkrito in stvarno razpravo za iskanje najboljših rešitev. Napovedal je tudi simbolično zasedbo sejne dvorane, ki pa se je kmalu začela prazniti ob teatrskem vpitju misovskega predstavnika in tihem protestu predstavnika gubanja zelenih Giorgija, ki si je okoli vratu obesil velik transparent z geslom, da je vendarle čas, da se burke okrog javne zdravstvene službe, prenehajo.
Svetovalec Giovanni Matiussi iz Gradeža, predstavnik gibanja zelenih v tem kraju, ki je bil v medobčinsko skupščino KZE sicer izvoljen na listi KPI, pa je predsedujočemu poslal pisno izjavo, da v skupščini, ne glede na dejstvo, da je bil izvoljen na listi KPI,
polnopravno predstavlja gibanje zelenih iz Gradeža.
Izvoljeni predstavniki na šoli Žiga Zois
Pred dnevi so bile na Trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois volitve novih razrednih svetov, dijaki pa so izvolili novega predstavnika tudi v zavedni svet. Nove razredne svete bodo poleg vseh razrednih profesorjev sestavljali še naslednji predstavniki dijakov in staršev:
1. razred: Marija Batič in Nives Rožic (starša) ter Robert Bensa in Fabjan Koršič (dijaka).
2.	razred: Irene Brumat in Dominik Vrtovec (starša) ter Nataša Jelen in Maja Pelerin (dijakinji).
3.	razred: Nerina Pulc in Bruna Stanič (starša) ter Suzana Macuz in Valentina Scrazzolo (dijakinji).
4.	razred: Božidar Tabaj in Emilija Custrin (starša) ter Roberta Plet in Peter Gej (dijaka).
5.	razred: Ivana Marassi in Marjan Terpin (starša) ter Ivana Lavrenčič in Kristina Kovic.
Dijaki so volili tudi svojega predstavnika v zavodni svet, ostala dva predstavnika v zavodnem svetu volijo namreč dijaki šole Žiga Zois iz Trsta. Goriško sekcijo bo v tem šolskem letu zastopala dijakinja Karin Danieli.
V teh dneh se pred spomeniki, obeležji in na pokopališčih vrstijo slovesna polaganja vencev ob dnevu mrtvih. V Gorici in po slovenskih občinah bo večina teh spominskih svečanosti v soboto, 1. novembra, dopoldne. Pred partizansko grobnico na glavnem go-riškem pokopališču se bodo ob 10.30 zbrali predstavniki Teritorialnega odbora SKGZ, Generalnega konzulata SFRJ v Trstu in drugih organizacij, da položijo vence v spomin na padle.
Po slovenskih občinah bodo polaganja vencev prav tako v soboto. V Doberdobu bo Občinska uprava ob 10. uri položila venec k občinskemu spomeniku v Doberdobu in s tem počastila vse padle iz občine. Pred ostale spomenike in obeležja v doberdobski občini bodo vence in cvetje polagali predstavniki domačih društev in organizacij.
Sovodenjska občina bo skupaj z delegacijami bivših borcev in vaških društev ter političnih skupin polagala v soboto vence pred štiri spomenike padlim v občini. Slovesnosti se bodo zvrstile po sledečem razporedu: ob 10. uri na Vrhu, ob 10.20 v Gabrjah, ob
10.40	na Peči in ob 11. uri pred spomenikom v Sovodnjah.
Krajevni sekciji VZPI-ANPI v Štan-drežu in Podgori vabita prav tako na svečanosti, ki bosta v soboto dopoldne pred vaškima spomenikoma padlim v NOB. V Štandrežu bo zbirališče ob 11. uri v Domu Andreja Budala, kjer bodo položili cvetje k plošči, ki spominja na padle iz Štandreža. Ob 11.30 bo svečanost s polaganjem vencev pred spomenikom na glavnem vaškem trgu. V Podgori se bodo predstavniki društev in vaščani zbrali pred spomenikom ob
11. uri. Polaganju vencev bo sledil nastop domačih učencev in pevskega zbora Andrej Paglavec.
K včeraj objavljenemu seznamu polaganj vencev zastopnikov Generalnega konzulata SFRJ iz Trsta dodajamo še, da bodo zastopniki konzulata položili venec danes ob 11.30 pred spomenik v Štandrežu. O tem nismo bili predvčerajšnjim obveščeni.
Bencinski boni
Lastniki bencinskih bonov za gorivo proste cone imajo še danes in jutri čas, da bone izročijo na črpalki, kjer običajno kupujejo gorivo. Količino goriva po znižani ceni, do katerega imajo pravico, bodo nato lahko prevzeli do 31. 12. 1986. Taka časovna omejitev je bila potrebna ob upoštevanju dejstva, da bo konec leta prenehal veljati zakon o prosti coni, uradi Trgovinske zbornice pa morajo ob upoštevanju tega termina tudi zaključiti račune.
■ Orožniki so včeraj ponoči v Zagra-ju aretirali 20-letnega Marca Periza in 28-letnega Siria Bana, oba iz Gorice. V nekem lokalu sta se ga mladeniča pošteno napila in nič plačala, nato pa še ozmerjala orožnike. V zaporu sedita pod obtožbo žaljenja in upiranja javnim funkcionarjem.
čestitke
Ob 60-letnici poroke Alojza in Marije Peric s Poljan čestitajo staršema otroci z družinami.
kino
Poudarjena večletna podpora Rotacijskega sklada Goriški
Člani upravnega odbora FRIE, t. j. Rotacijskega sklada, so prejšnji dan bili na Goriškem ter obiskali nekatera industrijska podjetja, ki so dobila posojila iz tega sklada. Na mestu samem so se finančniki seznanili z nekaterimi aspekti goriške gospodarske realnosti.
Istega dne je bila seja upravnega sveta FRIE v Gorici, na sedežu tukajšnje Hranilnice. Sprejeli so jih predsednik Hranilnice Tripani s podpredsednikom Trombetto in ravnateljem Cristianijem. Na seji, ki jo je vodil predsednik Antoni-ni, so preučili to, kar je Rotacijski sklad naredil za Goriško v tridesetletnem obstoju. Tripani je dejal, da prav sredstva Rotacijskega sklada lahko pripomorejo k tehnološki preosnovi podjetij na Goriškem.
60. obletnica poroke danes na Poljanah
Že 60 let Alojz Peric in Marija Ferletič s Poljan delita radosti in težave zakonskega življenja. Vzela sta se namreč 30. oktobra 1926 v doberdobski farni cerkvi. Marija je po rodu iz Južineve, Alojz pa iz Stenarjeve družine. V zakonu se jima je rodilo kar osem otrok, dvojčka sta kmalu po porodu umrla. Najstarejši sin Stanko je januarja 1945 padel v partizanih, sin Alojz se je kmalu po drugi svetovni vojni izselil v Argentino, trije fantje in hčer pa živijo na Krasu. Njihova življenjska pot ni bila posuta s cvetjem, saj je bil Alojz le občasno zaposlen v tržiški ladjedelnici, z delom na malem kmečkem posestvu pa so komaj shajali iz meseca v mesec. Pa vendar sta slavljenca čila in zdrava. S svojimi 84 leti Alojz še vedno korajžno upravlja traktor in sam skrbi za živino v hlevu. Povedala sta nam, da sta naročena na naš dnevnik odkar je začel izhajati in je prebiranje (brez naočnikov!) dnevnih novic njihovo prvo jutranje opravilo. Slavljenca bosta jutri praznovala visoki jubilej in bo zato pri Stenarjevih na Poljanah prav gotovo veselo, saj imata zakonca tudi 10 vnukov in dva pravnuka, ki bodo nedvomno razživeli jutrišnje slavje.
Mlad prestopnik aretiran zaradi ugrabitve in ropa
Agenti goriške kvesture so predsi-nočnjim aretirali mladega, vendar policijskim organom že dobro znanega prestopnika, ki se bo moral tokrat zagovarjati zaradi precej hujših obtožb ob običajnega razgrajanja in manjših prekrškov, zaradi katerih je bil že večkrat obsojen. 25-letni brezposelni Davide Mauri iz Ul. Rabatta 15 si je tokrat nakopal težke obtožbe kot so ugrabitev, rop z uporabo orožja, povzročitev telesnih poškodb in upiranje policijskim funkcionarjem.
Dogodek, ki ga je ponovno privedel v zapor, se je pripetil v torek zvečer, malo po 19. uri. S pretvezo, da ji pokaže neko sliko, je Mauri zvabil v svoje stanovanje 59-letno Bruno Paoletti Iz Gorice, Ul. Vaccano 8. Ženska mu je sprva nasedla, brž ko sta stopila v stanovanje pa je lahko spoznala, kakšne namene ima Mauri. Mladenič je namreč zaklenil vhodna vrata in zahteval, naj mu ženska izroči torbico. Pao-lettijeva se mu je skušala upreti, nakar je Mauri potegnil na dan nož in ji pritisnil rezilo naravnost k grlu.
Prišlo je do prerivanja, med katerim je Mauriju uspelo iztrgati ženski iz rok torbico in urno zbežati iz hiše. Pa-olettijeva je pri tem dobila lažji rani na desni roki in zapestju leve roke. Zdravniki so kasneje ugotovili, da bo predvidoma okrevala v štirih dneh.
Ženska je po dogodku nemudoma stekla do bližnje kvesture in prijavila Maurija. Agenti, ki mladeniča dobro poznajo, so potrebovali le nekaj desetin minut, da so ga izsledili v bližini ljudskega vrta. Pri sebi je imel denar Paolettijeve - vsega skupaj 163 tisoč lir - torbico pa so agenti našli pod drevesom blizu kioska za kostanj. Mauri se je zaman skušal izogniti aretaciji in si tako nakopal še dodatno obtožbo upiranja javnim funkcionarjem.
V	goriškem zaporu sedaj čaka na obravnavo, ki utegne glede na težke obtožbe imeti zanj precej hude posledice. Maurijevo ime se je doslej stalno pojavljalo v policijskih in sodnih arhivih v zvezi z manjšimi tatvinami in razgrajanjem, večkrat pod vplivom alkohola ali mamil, kot se često dogaja z mladimi na robu družbe. Svojčas je z njim živela nesrečna Marzia Cesselli, ki si je v trenutku obupa na tragičen način vzela življenje.
Drevi predstavitev turističnega filma
V	mali dvorani UGG v Ulici Ris-mondo bodo drevi, ob 18.30, predvajali Ulm z naslovom: »Gorizia: ima citta da scoprire«. Večer prireja Goriška le-toviščarska in turistična ustanova, ki je film naročila. Gre za turistični film, ki bo služil v propagandne namene.
Gorica
VERDI 18.00 - 22.00 »O cobra«. Igra S. Stallone. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 18.00 - 22.00 »Top gun — lassu con il meglic del meglio«. VITTORIA 17.30 - 22.00 »Caldo odore di sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00 - 22.00 »Absolute be-ginners«. D. Bowie.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Scuola di medicina«.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.00 - 21.00 »Lettera a Brezhnev«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 - 20.00 »Šesta žrtev«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. F.lli Rosselli 23, tel. 72340.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Vilma Buko-vac vd. Kovačič iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 9.30 Štefanija Rjavec vd. Hlede iz mrliške veže splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Franc Pavšič iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmo, ob 12.30 Emilio Bregant iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Podturn in na pokopališče v Pevmo.
Obujanje spominov sen, Battella in Poletta
Goriška KPI in Madžarska leta 1956
Zelo tiho, pretiho je šlo mimo predavanje senatorja Nerea Battella in pokrajinskega svetovalca Silvina Poletta o tridesetletnici madžarske tragedije v letu 1956, ki ga je priredil kulturni krožek Rinascita prejšnji večer. V mali dvorani Palače hotela je bilo le nekaj desetin poslušalcev, v glavnem goriških komunistov, pa še kak drug radovednež, ki se drugače politično ali kulturno udejstvuje. Manjkali pa so tudi komunisti, vsaj vodilni, iz drugih krajev Goriške, tako da je stvar ostala zaokrožena samo na Gorico. Zares škoda, saj sta nam Poletto in Battella povedala kaj se je takrat dogajalo v svetu in v Gorici še posebej, v tistih časih.
Zakaj v Gorici? Goriška federacija KPf je bila takrat namreč edina v Italiji, ki je obsodila sovjetsko vojaško intervencijo na Madžarskem, izdelala dokument in objavila lepak. Tega pa niso nalepili v vseh krajih Goriške. V marsikateri celici se niso strinjali z njegovo vsebino, pa je ostal kar na kupu drugih neizkoriščenih lepakov. Lepak je vzbudil predvsem zanimanje Goričanov. Zanimivo je, da kljub skrbi za arhivsko gradivo, tega zanimivega lepaka danes najbrž ni moč dobiti nikjer.
V goriški federaciji KPI je bilo takrat, tako sta povedala govornika, ve-
liko debat o dogodkih na Madžarskem in seveda o vsebini dokumenta. Vsi se niso strinjali s takratnim tajnikom federacije Polettom in takrat odgovornim za tisk in propagando Bat-tellom. Na pokrajinskem kongresu, ki je bil mesec dni po teh dogodkih v Gradišču ob Soči, in kateremu je tudo osrednje vodstvo KPI dalo velik pomen, je bilo veliko polemičnih razprav o tem vprašanju, vendar pa je bilo vodstvo potrjeno. Šele v kasnejših letih je bil Poletto premeščen iz Gorice za več let na neko manj pomembno funkcionarsko mesto v Rim. Bila je to nekaka kazen, ki ga je doletela, prav tako kot kako leto prej de-mokristjanskega prvaka Rolanda dana, ki so ga vodilni v tej stranki izgnali v Salerno.
V teh dneh je veliko govora o stališču italijanskih komunistov do takratnih dogodkov na Madžarskem. Tudi na Goriškem so mnogi takrat dajali prav Sovjetom, da so s silo intervenirali v tej državi. V vodstvu in v sekcijah je bilo precej negodovanja s stališčem, ki ga je zavzela federacija. Ostri so bili napadi, ki so prihajali iz takrat Avtonomne federacije KPI v Trstu, kot tudi iz Vidma. Tam so nekateri intelektualci, med temi kasnejši poslanec Fortuna, zapustili Komunistično partijo.
Battello in Poletto pa sta prejšnji večer, trideset let kasneje, branila takratno njihovo stališče ter ugotovila, da sta imela prav, saj je danes vsa levičarska stran na podobnih pozicijah, pa čeprav komunisti ne obsojajo takratne Togliattijeve politike. Povedala sta tudi zakaj sta takrat zavzela takšno stališče. Gorica je ob meji. Prihajale so vesti iz Jugoslavije, kjer so bili bolj podrobno seznanjeni z dogajanjem v sovjetskem bloku. Goriški komunisti so takrat že šli čez mejo in navezali stike z jugoslovanskimi, medtem ko ni bilo zaradi Vidalijevih stališč med tržaško KP in jugoslovansko Zvezo komunistov prav nobenih stikov. Pa je že bil mimo 20. kongres KPSZ z znanim poročilom Hruščova, bil je mimo tudi obisk Hruščova pri Titu v Beogradu.
Skratka, zanimiv prikaz takratnega dogajanja na Goriškem. Brez dvoma je bil to dogodek, ki ima in bo imel svoje pomembno mesto v zgodovini goriških komunistov kot tudi goriške-ga političnega dogajanja nasploh. Žal pa so tokrat odpovedala sredstva množičnega obveščanja kot tudi politiki marsikatere stranke, ki bi lahko še kaj dodali pripovedovanju Battella in Poletta. (mw)
Umrl je Franc Pavšič
Po dolgi bolezni je včeraj zjutraj v goriški splošni bolnišnici umrl Franc Pavšič. Rodil se je pred 68 leti v Solkanu. Že mlad se je priučil mizarske obrti in bil kasneje zaposlen kot tak pri raznih obrtnikih v Gorici, najdalje pri gradbeniku Makucu.
Med zadnjo vojno je tudi pokojnik bil odpeljan v Nemčijo. V zloglasnem taborišču Buchenvvald je ostal celih osemnajst mesecev. Domov je kot mnogi drugi prišel zdelan. S seboj je prinesel taborniško uniformo in jo ohranil v spomin na takratne hude čase. V zadnjih letih se je udeleževal delovanja Društva slovenskih upokojencev.
Z družino je živel v bližini pevm-skega mosta, prav na koncu Ulice Čampi. Njegov sin Rudi, naš delovni kolega, je dolga leta angažiran v naših manjšinskih organizacijah, sedaj je tajnik ZSKD. Njemu ter vsem družinskim članom naj gre naše iskreno sožalje.
■ Dijakom Nižje srednje šole Perco v Ločniku bodo danes zjutraj predstavili knjigo v furlanščini domačega pesnika Celsa Macorja. Predstavil jo bo prof. Rienzo Pellegrini s Tržaške univerze.
Po dolgi bolezni nas je zapustil v 68. letu
Franc Pavšič
Pogreb bo danes ob 11. uri iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmo.
Žalostno vest sporočajo žena Gize-la, hči Meri in sin Rudi z ženo Metko ter vnuka Alex in Aljoša.
Gorica, 30. oktobra 1986
Teritorialni odbor SKGZ za Goriško izreka članu Rudiju Pavšiču iskreno sožalje ob smrti očeta Franca Pavšiča.
Zveza slovenskih kulturnih društev, Trst-Gorica-Čedad, se pridružuje žalovanju tajnika za Goriško Rudija Pavšiča in svojcev ob smrti očeta Franca.
Novinarji Primorskega dnevnika ter Agencije Alpe Adria in člani uprave izrekajo delovnemu tovarišu Rudiju Pavšiču in sorodnikom sožalje ob izgubi očeta Franca Pavšiča.
Ob bridki izgubi dragega očeta izrekajo iskreno sožalje Rudiju Pavšiču uslužbenci in uprava Založništva tržaškega tiska.
Izšla je pri založbi Dedolibri
Knjiga posvečena listu II Lavoratore
Razstava Idoli v Ljubljanskem razstavišču Arkade
Pri založbi Dedolibri je pred nekaj meseci izšla knjiga posvečena listu 11 Lavoratore, čigar prvo številko so natisnili v Trstu leta 1895. Prebiranje te knjige deluje brez dvoma osvežujoče, saj v njej objavljeni teksti zgovorno pričajo, da je v italijanskem Trstu v zadnjem stoletju, poleg retorične in bombastične nacional-liberalne kulture, obstajala še druga, ki je odgovarjala potrebam demokratičnih ljudskih množic in ki so jo oblikovali intelektualci zvenečega imena.
Ena od poglavitnih tribun te kulture, ki v mestu sicer nikoli ni postala hegemonična, je pa v njegovi zgodovini zapustila pomembne sledove, je bil prav 11 Lavoratore, najprej glasilo italijanske socialdemokratske stranke v Avstriji, potem pa, po letu 1921, časopis tržaških italijanskih komunistov. V dveh prispevkih, ki sta ju pripravila za obdobje 1895-1945 Sergio Ranchi in Marina Rossi, za leta po drugi svetovni vojni pa Mario Colli, so prikazane razvojne etape tega lista, etape, ki sovpadajo z najpomembnejšimi poglavji iz zgodovine socialističnega in komunističnega gibanja na Tržaškem: od uveljavitve pod staro Avstrijo, do ideoloških sporov po prvi svetovni vojni in fašističnega preganjanja, napadov in končno prepovedi, pa še, od občasnega izhajanja v ilegali v dvajsetih in tridesetih letih, do vojnega in povojnega obdobja.
Vsako od teh poglavij je zaznamovano z celo vrsto dramatičnih trenutkov, v katere so bili zajeti ljudje, ki so z veliko idealizma pa tudi z osebnimi žrtvami pisali, tiskali in širili časopis. Gre za pričevanje o bojih in naporih celih generacij tržaških socialistov in komunistov, ki ga lahko smatramo kot dragocen prispevek k poznavanju sodobne tržaške zgodovine.
Ob tem priznanju pa vendar ne gre zamolčati nekaj kritičnih pripomb, ki se utrnejo bralcu ob prebiranju knjige, o kateri teče beseda. Občutek imam, da so avtorji, kakor se pač pogosto dogaja tistim, ki so stvari, o kateri pišejo, ideološko in čustveno blizu, zavestno ali tudi ne, izgladili
marsikatero ostrino in prikazali preteklost na način, o katerem ne bom rekel, da je hagiografski, o katerem pa bi se morda dalo pisati z manjšo opreznostjo. V ponazoritev te ugotovitve, naj omenim le, da je nacionalno vprašanje, ki je znotraj levičarskega gibanja v Trstu nedvomno igralo veliko vlogo, predstavljeno z dokajšnjo odmaknjenostjo, in to do tolikšne mere, da ni povsem jasno, kako zelo je pogojevalo in težilo odnose med samimi slovenskimi in italijanskimi levičarskimi silami.
Pri branju prispevkov Ranchija, Rossijeve in Gollija se zdi, da tudi sami delijo tezo, ki je bila razširjena med italijanskimi socialisti že na začetku stoletja, češ da si v Trstu nasprotujeta dva enakovredna nacionalizma, ki sta pač izraz dveh enako obsojanja vrednih narodnostnih bur-žuazij. Posledica takega prepričanja je pogosto spregledano dejstvo, da se je nacionalizem prikradel tudi v delavske vrste in v njih dobil prepričane glasnike. Obenem pa preprečuje avtorjem, da bi pravilno ocenili, v kolikšni meri je sodobno tržaško zgodovino zaznamoval, ne toliko spopad dveh nacionalizmov, temveč bolj odklanjanje, ki dobiva v nekaterih obdobjih kar rasistične dimenzije, slovenski narodnostni skupnosti najosnovnejših pravic do lastnega kulturnega in gospodarskega obstoja. Te razmere, tako značilne za Trst in okolico, so dale pečat celotnemu razvoju dogodkov na naših tleh v obdobju, o katerem govori knjiga o listu II Lavoratore. Kakšna pa je bila reakcija omenjenega časopisa na te dramatične, pogosto prelomne dogodke, izvemo v bistvu le bežno, kot da gre za nekaj obrobnega in ne za bistvene trenutke v zgodovini tržaškega mesta.
Knjigo bogati tudi nekaj sugestivnih ilustracij, še danes zanimiv in delno aktualen članek Karla Manca o Trstu, Sabova pesem in predstavitev Svevovega romana Senilita, ki je izhajal v časopisu kot podlistek, pa še spisek vseh tistih, ki so list urejali od njegovega nastanka dalje.
Sodelovanje med slovenskim Narodnim muzejem in bavarskim Prazgodovinskim muzejem iz Miinchna traja že vrsto let. Pred leti nam je miin-chenski muzej posredoval izjemno razstavo Babilon, danes pa so na ogled idoli in votivne figure od prazgodovine do začetka našega štetja, ki jih bavarski muzej predstavlja ob stoletnici nastanka tega bogatega fonda.
Na razstavi je okoli dvesto eksponatov - idolov, posvetilnih darov in voti-vov, ki dajejo vpogled v religiozni svet človeka od paleolitika do rimskega cesarstva. Za primerjavo je na razstavi tudi nekaj votivnih predmetov iz 19. in začetka 20. stoletja.
Ko se ob drobnih predmetih sprehajamo skozi davna tisočletja in stoletja, nam oblikovanje idolov in votivov živo govori o kulturi in verovanju ljudi od srednje Evrope in Balkana preko Turčije, Grčije in Cipra do Mezopotamije, Sirije in Irana. Močno poenostavljene človeške figure, ki predstavljajo bogove ali ljudi, so bile najdene v grobovih, naselbinah in v kulturnih prostorih. Njihova vloga v verskem svetu ni natančno opredeljena. Najstarejši eksponati na razstavi, iz 4. in 3. tisočletja pr. n. š., so v glavnem ženske figure z močno poudarjenimi oblinami, ki predstavljajo rodovitnost. V poznejšem času se pojavljajo upodobitve bogov in ljudi, kjer so bogovi predstavljeni kot kultne podobe, ljudje pa
so največkrat v drži molilca ali darovalca. Posvetilni darovi so bili namenjeni bogovom, s katerimi so si ljudje pridobivali njihovo naklonjenost. Posvetilni darovi pa niso bili vedno v obliki človeških figur. Tu najdemo predmete v obliki živali, praporov, orožja, reliefne upodobitve, ki so največkrat na pločevini in v kamnu. Na votivnih predmetih so najrazličnejše kompozicije in ikonografski motivi, ki opredeljujejo kulturno-zgodovinski prostor njihovega nastanka.
Izredno zanimiva in bogata zbirka miinchenskega Prazgodovinskega muzeja je v izredno estetski postavitvi vsekakor vredna ogleda.
J. B.
Popravek
V včerajšnjem članku Filiberta Bene-detiča "Zgodovinska zavest" je prišlo do tiskovne napake. V drugem stolpcu namreč piše: "Kot v dolgih stoletjih njemu naklonjene zgodovine se je slovenski narod..." Pravilno pa je: "Kot v dolgih stoletjih njemu nenaklonjene zgodovine..."
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Na odru ponovno Goldoni
Deželno gledališče Teatro slabile bo nocoj v Massi Carrari predstavilo Goldonijevo komedijo Prilizovaleč. 4. novembra se bo z istim delom vrnilo na domači oder v Rossettijevo gledališče, nakar se bo odpravilo na daljšo turnejo po Italiji in v tujino. Med drugim
bo Teatro slabile gostoval tudi v Jugoslaviji.
Komedija Prilizovalec je med manj znanimi deli Carla Goldonija, vendar zaradi tega ne zaostaja za drugimi bolj poznanimi deli, saj je prav tako briljantna in učinkovita. Svoj krstni nastop je doživela letošnje poletje v Liguriji, za predstave v zaprtem prostoru pa jo je bilo treba nekoliko spremeniti in omejiti odrsko sceno. V glavni vlogi igrata Carlo Brogi in Anna Campo-ri, slednja v vlogi jezikave in zavistne guvernerjeve soproge, čistokrvne Neapelj čanke. Zvestega in večno prestrašenega Brighello bo odigral Riccardo Peroni, ki je tržaškemu občinstvu znan po številnih operetnih vlogah. Med ostalimi igralci izstopa Anna Teresa Rossini v vlogi donne Elvire, ki je sicer edini avtentično dramatičen lik v komediji, obenem pa tudi edina, ki ji uspe razkrinkati nerodne in nepoštene don Sigismondove namere. Ostali igralci nastopajo v vlogah tipičnih Goldonijevih likov.
(Na sliki Anna Teresa Rossini)
iz umetnostnih galerij - iz umetnostnih galerij
V Idriji so zaprli razstavo Milka Bambiča, ki si jo je ogledalo veliko kadi in ki jo je tamkajšnja Galerija »Idrija«, delujoča v okviru Mestnega muzeja, priredila v počastitev pomembnega jubileja iz naše kulturne zgodovine - 85-letnice ustanovitve idrijske realke, prvega srednješolskega zavoda s slovenskim učnim jezikom v času Avstro-Ogrske. Delovala je, kot znano, od leta 1901 do 1926, ko jo je dokončno ukinila fašistična šolska reforma Gentile.
Milko Bambič je bil dijak te zname-nite šole ravno v času vsestranskega kulturnega in političnega vrenja v dvajsetih letih, ko je Idrija zaradi delavnosti svoje študentarije in nekaterih profesorjev pomenila odmevno torišče kulturnega in sploh javnega življenja na takratnem Primorskem. Značilen je podatek, da je bilo v času dalije na idrijski realki poleg domači-nov Idrijčanov največ dijakov iz Trsta ln prav nekateri med temi so bili sPloh pobudniki za nekatere kulturne m druge podvige.
Realka je pomagala k sproščanju in razvoju mladih talentov tudi na likov-nem področju, saj so bila tako med Profesorji kot med dijaki zanimiva rrnena, ki so že tedaj ali pa pozneje Prešla v zgodovino naše umetnosti.
ambič, ki ga je v svet likovnosti dPafjeval tudi Lojze Spazzapan, je že \ Idriji kazal svojo značilno avantgar-,n° pot umetnika z raznimi ilustraci-lami leposlovnih in drugih besedil.
Na sedanji razstavi je prik Ie9°va razgibana umetniška 61 v različnih tehnikah, pa i spelimi izumi, ki pričajo, da B a zrlruževati domišljijo z zna ° tehniškimi zakonitostmi. Iz r Se obiskovalcu hitro izlušč jo Milko Bambič vedr sn ai življenja. S svojim krit ^teteljanjem likovnih dogodk ne t uvrsIH med sposobne in < 0vrstne primorske kulturnike
rnesN°V0 Ponovno srečanje z 63 , °.m' v katerem je maturira, etl ('■), je bilo hkrati priznanji
Lep uspeh Bambičeve razstave
ma; kot smo že poročali, je bila otvoritev zelo slovesna, v okviru idrijskega občinskega praznika. Posebno priznanje Bambiču je vsekakor tudi dodatni zaključni izlet udeležencev mednarodnega kolokvija Soobstoj avantgard (Cankarjev dom, 15. - 18. 10. 1986), ki so se v nedeljo, 19. 10., podali na ogled Bambičeve razstave v Idrijo, kamor jih je popeljal (in nato še na Vojsko) ravnatelj Jurij Bavdaž. Zadovoljni nad zanimivo razstavo in prijetnim izletom na Vojsko, kjer so ostali na kosilu, so s svojimi podpisi želeli izraziti priznanje umetniku in zahvalo organizatorjem izleta.
Z liste podpisov razberemo imena naslednjih osebnosti: prof. Mario Ver-done (rimska univerza, predsednik odbora za informacije italijanske komisije za Unesco), dr. Katarina Bedi-na (muzikolog, fil. fak. v Lj.), prof. Miklos Szabolczi (član Madžarske akademije znanosti, častni predsednik Mednarodne zveze za sodobne jezike in literature), prof. Rene Passeron (vodja raziskav pri CNRS v Parizu in ravnatelj raziskovalne skupine »Filozofija umetnost in ustvarjalnosti«), Noemi Blamunkranz-Onimus (raziko-valka pri CNRS v Parizu), Marie - No-elle Delorme (CNRS, Pariz), Simo Sdd-teld (univerza v Helsinkih), Heinz Pa-etzold (univerza v Hamburgu), Neda Pagon Berglez (IMS - ZRC SASZ), Marek Janiak (univerza v Gdansku), Mil-ček Komelj (fil. fak. Lj.), Aleš Erjavec (predsednik Društva za estetiko), Borut Loparnik, Janez Vrečko, Albert van der Schoot (Amsterdam). Podpisala se je tudi Isabelle Passeron, ki je še dodala: »Je suis sous le charme de Bambič et ses croguis« (Očarana od Bambiča in njegovih krokijev).
Bambičeva razstava bo obiskala še Obalne galerije in galerijo tolminske Knjižnice Cirila Kosmača ter še nekatera druga primorska središča. Raz-
stavo spremlja okusen in moderen katalog z uvodnim besedilom Marka Vuka in v opremi Andreja Verbiča.
TOMAŽ PAVŠIČ
Vtisi ob obisku Beneškega bienala
V parku, poraslem z visokim drevjem, med katerim so se delili razstavni prostori, smo se ob nakupu vstopnic domenili za program. Ogled razstavnih prostorov Umetnost in ideologija, Alkimija in umetnost, VJunder-kammer ali čudežne sobane, na koncu pa še razstavnih prostorov raznih držav. Že na začetku nas je čakalo presenečenje. Ani nas je namreč opozorila na človeške figure, ki so se plazile po bližnjem, še kar visokem in košatem drevju. Kot smo naknadno izvedeli, so slednje izdelane iz posebne umetne mase. Vanjo so vbrizgnili milijarde rastlinskih celic. Poleg smo si v leseni zgradbi ogledali filmski prikaz povezave umetnosti z biologijo. Očaral nas je zaradi izrednih barvnih in kompozicijskih efektov. Sledil je skok v preteklost. Ogledali smo si razstavo starinskih alkimističnih rokopisov, ki nam je služila kot uvod v osrednjo temo. Skozi celo vrsto prostorov smo si lahko ustvarili pojem o povezavi slikarstva z znanostjo, pojmovano ne le kot enpirično doživljanje, temveč kot globlje raziskovanje človeške duševnosti, duha v naravi ter principa življenja samega. Tako so se nam pred očmi zvrstile vse mogoče slikarske struje, stili in tehnike znanih in manj znanih umetnikov od začetka 20. stoletja pa vse do naših dni.
Ani nas je vseskozi spremljala, nam tolmačila, nakazovala ter razlagala pomen te ali one pomembnejše stvaritve. Ta pravcati pohod v osrčje
umetniškega ustvarjanja je zahteval od vseh nas veliko koncentracije ter obenem lepo število korakov, tako da smo si ob izhodu kaj radi privoščili počitek kar na bližnjem gostoljubnem zidku. Preostali del popoldneva smo posvetili ogledu razstave, ki je obravnavala pojem prostora oziroma perspektive ter svetlobne in barvne igre v prostoru. Tudi v tem primeru nam je razporeditev del podala vpogled v zgodovinski prerez študije vse od Le-onardovih poliedrov, s katerimi opravi dandanes kar računalnik, pa do prostorske uprizoritve atoma s pomočjo svetlobnih efektov, vgrajenih v obsežne ploskve iz prozorne mase. Kot poslastico nam je Ani ponudila še obisk Wunderkammer, kjer smo se lahko načudili vsem mogočim domislicam od antičnih do modernih ustvarjalcev. Čakal nas je še ogled razstavnih prostorov, namenjenih raznim državam. Zaradi časovne stiske smo se odločili le za bolj zanimive in značilne razstave. Preko tipičnega beneškega kanala smo po mostičku prišli do prostorov, namenjenih Grčiji, Poljski, Egiptu in Jugoslaviji. V vsakem smo se srečali s popolnoma drugačnim, a obenem očarljivim svetom ustvarjalnosti, kot so na primer bile grške živeče freske. Toda ugotovili smo, da bi z urejevanjem vtisov bili zaposleni najmanj teden dni. Ob prihodu v Trst smo se pa poslovili z dogovorom, da se spet vidimo 30. oktobra, ob pričetku tečajev v organizaciji Tabora mladih. Takrat bo družba tudi seveda številnejša.
MILENA MARTELLANI
Ferroni v Cartesiusu
Že nekajkrat smo ugotovili, da pred nedavnim lepo prenovljena tržaška galerija Cartesius predatavlja svoji
publiki poleg veljavnih domačih likovnih mojstrov, predvsem grafikov, tudi znane mojstre iz Veneta in še širšega območja. In tudi sedaj, od sobote, ima v gosteh zelo veljavnega mojstra Riccarda Tommasija Ferronija, ki prihaja iz mesteca Pietrasanta v Toskani. Mojster Tommasi Ferroni je v plodnih zrelih letih, kar se odraža v njegovih dvajstih grafičnih odtisih, ki bodo na ogled v galeriji vse do 7. novembra. Gre za dela, za grafične liste v tehniki akvaforte, vsebinsko pa so to močno pripovedna dela, često v nekoliko surrealističnem tonu.
Mojster Tommasi Ferroni, ki se je kulturno in strokovno razvijal v duhu klasike, se je nato povsem samostojno opredelil, a se v svojih tehnično zelo popolnih delih vsebinsko vrača tudi v davno mitično preteklost, o čemer zgovorno pričajo naslovi nekaterih razstavljenih del na primer »Holofer-nova vizija«, »Smrt mojstra Caravaggia«, »Apel in hetera«, »Avtoportret kot sinu Pozejdona« itd. Na razstavi pa so tudi dela s sodobnimi motivi ali točneje s sodobnimi naslovi, kot na primer »Avtoportret z naočniki«, »Poletje«, »Suzana in starec« ali kar preprosto »Avtoportret«.
Vendar se dela razlikujejo bolj po naslovih kot po vsebini, kajti pripovedno so si zelo podobna ali vsaj blizu. Motiv zelo pogosto vsebuje avtorjev portret. Gre torej za pogostne avtoportrete, vključene v drugo vsebino. Zanimivo pa je, da vsi portreti prikazujejo mojstra v razmeroma mladih letih, vsekakor mlajših od njegove resnične starosti, saj je Tommasi Ferroni prekoračil petdeseto leto. Druga posebnost, ki je značilna za serijo del, ki jih je sedaj dal na ogled, je isti ženski obraz pri vseh ženskih likih. Verjetno gre za obraz ženske, ki mu služi za model.
Riccardo Tommasi Ferroni je, kot smo že rekli, mojster izrednih tehničnih sposobnosti, hkrati pa tudi odliu-čen risar. In čeprav spada, po svoji likovni govorici v minulo dobo, je ta navidezna zastarelost nekako plemenita, popolna, torej vedno oziroma večno veljavna. Tudi danes. (Fre)
V prvem kvalifikacijskem srečanju za evropsko nogometno prvenstvo
Jugoslavija odpravila skromne Turke
Jugoslavija - Turčija 4:0 (2:0)
STRELCA: Zl. Vujovič v 25., 34. in 83. min., Savičevič v 74. min. JUGOSLAVIJA: Ravnic, Zo. Vujovič, Baljič, Šabanadžovič, Elsner, Jankovič, Škoro (od 53. min. Savičevič), Katanec, Mihajlovič (od 67. min. Tuce), Mlinarič, ZL Vujovič
TURČIJA: Fatih, Ismail, Jusuf, K. Ismail, Erdogan, Savaš, Ugur, Metin, Senol (od 75. min. Šenih), Tanju (od 46. min. N. Hasan), Erdel SODNIK: Longhi (It.); GLEDALCEV: 10 tisoč
SPLIT — Obnovljena reprezentanca Jugoslavije je pod vodstvom novega trenerja Ivice Osima dobro začela svojo kvalifikacijsko pot za nastop na evropskem nogometnem prvenstvu 1988 v Zahodni Nemčiji. Seveda skromna-Turčija ne more biti pravo merilo njene vrednosti, a treba tudi upoštevati, da je vsak začetek težak. To je bilo vidno še zlasti v prvem polčasu, ko Jugoslovanom kljub vodstvu z 2:0 ni šlo dosti od rok, manjkal je pravi režiser, podaje so bile vse preveč netočne, napad ni bil kaj prida prodoren, strelov od daleč ni bilo, tehnično so bili nasploh dokaj slabi. Zgledalo je, da je še najbolj zanesljiva obramba, vendar je vprašanje, koliko po lastni zaslugi in koliko zaradi neučinkovitosti nasprotnika. Še največ pa se je poznalo, da ni igralca, ki bi vnesel nekaj reda
na sredini in s svojimi podajami učinkovito zalagal napad. To vlogo si je nekako prevzel Katanec, vendar je bila zanj pretežka. Če bi igral Sliško-vič, bi verjetno te praznine ne bilo, a kaj, ko je bil poškodovan. V tem delu igre je še največ pokazal Škoro, medtem ko Zlatko Vujovič kljub dvema zadetkoma ni blestel, saj je zapravil nekaj lepih priložnosti. Poprečna sta bila tudi Mlinarič in najboljši strelec domačega prvenstva, Mihajlovič. V drugem polčasu se je z vstopom Savi-čeviča in Tuceja igra precej poživila, ni manjkalo nekaj res lepih, hitrih akcij, a tudi zgrešenih podaj je bilo manj. Kaže torej, da tej ekipi manjka uigranosti, kar je tudi razmljivo. Ne manjka pa ji požrtvovalnosti, saj je v napadu vztrajala vse do konca, brez
podcenjevanja nasprotnika. Prav požrtvovalnost, in ne samo ta, pa ji bo še krvavo rabila v prihodnji tekmi proti Angliji, ki je vse kaj drugega kot turška reprezentanca.
Nekaj kronike. Jugoslavija je uvodoma poskušala z igro po krilih, a si je vse do 20. minute s tem izborila le dva strela s kota, zato je spet poskušala nekoliko bolj po sredini. V 25. min. pa je Katanec po strelu v kazenski prostor natančno podal do Zlatka Vujoviča, ki ni mogel zgrešiti. Zatem bi Zl. Vujovič lahko podvojil (vratar je bil že premagan), a Ismail je rešil na sami gol črti. Zatem je Zl. Vujovič izkoristil napako turškega kapetana Jusufa in po podaji Baljiča spet premagal Fati-ha. S svoje strani niso Turki niti enkrat ogrozili Ravniča.
V drugem polčasu so Jugoslovani zelo dobro začeli, zatem pa so spet zapadli v poprečje prvega polčasa. Kot smo dejali, se je vstop Savičeviča precej poznal in prav on je po podaji Zl. Vujoviča tretjič zatresel turško mrežo, za četrti gol pa je poskrbel neutrudni Zl. Vujovič po izredno natančni poda-ju Tuceja. O skromnosti nasprotnika priča tudi podatek, da si je vsega sku-
paj izboril tri proste strele nedaleč od kazenskega prostora, Ravnič pa je bil povsem brez dela.
Še nekaj. Še najslabše se je odrezalo domače občinstvo, ki je ob vsaki zgrešeni podaji izžvižgalo jugoslovanske igralce, ki si takega početja res niso zaslužili.
SKUPINA 2
DOSEDANJA IZIDA Anglija - Severna Irska 3:0 Jugoslavija - Turčija 4:0
LESTVICA
Jugoslavija	1	1	0	0	4:0	2
Anglija	1	1	0	0	3:0	2
Sev. Irska	10	0	1	0:3	0
Turčija	10	0	1	0:4	0
PREOSTALI SPORED
12. 11. Anglija - Jugoslavija; 12. 11. Turčija - S. Irska; 1. 4. 1987. S. Irska -Anglija; 29. 4. S. Irska - Jugoslavija; 29. 4. Turčija - Anglija; 14. 10. Jugoslavija - S. Irska; 14. 10. Anglija - Turčija; 11. 11. Jugoslavija - Anglija; 11. 11. S. Irska - Turčija; 16. 12. Turčija -Jugoslavija.
Nogomet: disciplinski ukrepi
Pruzzo (Roma) izključen za eno kolo
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v prvi ligi za eno kolo izključila nogometaša Rome Roberta Pruzza.
V B ligi je za dve koli izključen Pozza (Afezzo). Prepoved za eno kolo igranja pa so prejeli: Caneo (Piša), Lo-seto (Pescara), Minoia (Arezzo), Rossi (Messina), Vanoli (Lecce), Ciarlantini (Pescara). Trener Arezza Riccomini je izključen do 5. novembra.
V Fontanafreddi in ne v Gorici
FIRENCE — Nova reprezentanca under 21, ki jo vodi Cesare Maldini, je včeraj igrala trening tekmo proti Ron-dinelli Marzoccu in izenačila z 1:1
(0:1). Za »azzurre« je igral tudi Videm-čan Susic. Izenačujoči zadetek za Italijo je dal Impallomeni iz enajstmetrovke.
Mlada italijanska reprezentanca bo 12. novembra igrala prijateljsko tekmo proti Avstriji v Fontanafreddi (Porde-non) in ne v Gorici, kot je bilo prej javljeno.
V povratni finalni tekmi evropskega nogometnega prvenstva »under 21«
Italiji usodne enajstmetrovke
Španija - Italija 5:1 po 11-metrovkah (1:1, 2:1, 2:1, 2:1)
STRELCI: Cravero (avtogol) v 37. min., Francini v 38. min., Roberto v 77. min.
ŠPANIJA: Ablanedo, Solana, Quique, Sanchis, Andrinua, Eusebio, Eloy, Gallego (od 94. min. Bustingorri), Gabino (od 61. min. Ramon Vasguez), Roberto, Llorente
ITALIJA: Zenga, Ferri, Baroni, De Napoli, Francini (od 105. min. Carobbi), Cravero, Donadoni (od 91. min. Desideri), Giannini, Viaili, Matteoli, Mancini SODNIK: Bridges (Wales); GLEDALCEV: 35 tisoč
VALLADOLID — Italijanom so
enajstmetrovke usodne. Letos so se zaradi zgrešenih strelov z bele točke iz pokalov že poslovili Napoli, Fiorenti-na in Roma, sinoči pa je ista usoda doletela še državno reprezentanco »under 21«, ki si je zapravila evropski naslov, eden redkih, ki še manjkajo Italiji.
Potem ko se je sinočnja povratna tekma s Španijo po regularnem delu končala z istim izidom kot prva na Flaminiu v Rimu (2:1, a tokrat v korist Špancev), so odigrali podaljška, ki pa nista prinesla nobene spremembe. Na vrsti so bile enajstmetrovke, pri katerih pa so se Italijani znova slabo odrezali: eden za drugim so zgrešili Giannini, Desideri in Baroni, pri domačih
pa so uspešno streljali Roberto, Eusebio in Ramon Vasguez.
Vsekakor si Italijani takega razpleta niso zaslužili, čeprav je z druge strani skorajda nepojmljivo, da profesionalci niso sposobni niti z 11-metrov zatresti mreže. Treba sicer upoštevati tremo, vendar to velja tudi za nasprotnika, težko pa je razumeti, da panika zajame prav vse, saj so grešili kot za stavo eden za drugim.
Tekma sama je upravičila veliko zanimanje, ki je zanjo vladalo. Bila je hitra, na visoki tehnični ravni, razburljivih akcij in lepih potez ni manjkalo. Španci so po pričakovanju sicer vseskozi napadali, a mladi »azzurri« nikakor niso bili v podrejeni vlogi. To
mlado Vicinijevo moštvo (za trenerja in za igralce je bila to zadnja tekma v prvrenstvu »under 21«, Vicini je namreč prevzel mesto Bearzota pri prvi ekipi, igralci pa imajo že več kot 21 let) bi si namreč vsaj glede na doslej prehojeno pot gotovo zaslužilo tudi naslov evropskega prvaka, vendar treba tudi priznati, da so bili Španci sinoči boljši. Že po prvi tekmi v Rimu, ko so Italijani sicer zasluženo zmagali, je obstajala bojazen, da en sam gol prednosti morda ne bo zadoščal in to se je tudi zgodilo. Domačini so namreč dali vse od sebe in tudi prvi po-vdelj. Kaj kmalu pa je Francini izenačil. Španci so imeli še več priložnosti, a niso izkoristili nobene, odločilni gol pa so dosegli šele v drugem polčasu. Vsekakor je tudi Italija imela možnost, da znova vzpostavi ravnotežje, vendar so njeni igralci (zlasti Mancini) bili zelo nespretni, a tudi sodnik ji ni bil preveč naklonjen, čeprav treba z druge strani povedati, da bi Špancem lahko priznal zadetek, ko so »azzurri« rešili na (ali po?) gol črti. Tako sta ekipi, ki sta silovit tempo zmogli vse do konca podaljškov, čakale enajstmetrovke, ki pa so nagradile Špance.
Nogomet: kvalifikacije za EP
Ugodno za Italijo
V	okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo so včeraj poleg tekme med Jugoslavijo in Turčijo odigrali še štiri srečanja. Za Italijo je bilo še najbolj zanimivo tisto med Švico in Portugalsko, ki nastopata skupaj s Švedsko, Italijo in Malto v skupini 2. Tekma se je zaključila neodločeno 1:1, kar »azzurrom« še najbolj odgovarja. Srečanje samo je bilo dokaj poprečno, s tem izidom pa si je Švica zapravila dobršen del možnosti, da bi se prebila v finalni del, medtem ko je Portugalska navsezadnje lahko še zadovoljna, saj je po mehiškem »mundialu« povsem prenovila ekipo.
V	tretji kvalifikacijski skupini je Sovjetska zveza gladko s 4:0 premagala Norveško, Vzhodna Nemčija pa je skromni Islandiji zabila le dva gola.
Zadnja včerajšnja tekma, in sicer med Dansko in Finsko v šesti kvalifikacijski skupini, se je končala z bledim 0:0.
Včeraj so ob otvoritvi novega stadiona na Dunaju odigrali tudi prijateljsko tekmo med Avstrijo in Zahodno Nemčijo. Izid je bil povsem nepričakovan: zmagali so namreč Avstrijci, in sicer kar s 4:1 (0:0).
V	jutranjih urah je imela precej dela policija, saj so se zahodnoneški navijači izkazali kot pravi vandali, ropali in razbijali so po izložbah, tako da jih je policija 38 priprla.
SKUPINA 2
VČERAJŠNJI IZID Švica - Portugalska 1:1 (1:0)
LESTVICA				
Švedska	2	1 1	0	3:1	3
Portugalska 2	0 2	0	2:2	2
Švica	3	0 2	1	2:4	2
Italija	0	0 0	0	0:0	0
Malta	0	0 0	0	0:0	0
PRIHODNJA TEKMA				
Italija - Švica (15. 11.)				
SKUPINA 3
VČERAJŠNJA IZIDA SZ - Norveška 4:0 (3:0)
NDR - Islandija 2:0 (1:0)
LESTVICA
SZ	3	2	1	0	7il	5
NDR	2	110	2:0	3
Islandija	3	0	2	1	1:3	2
Francija	2	0	11	0:2	1
Norveška	2	0	11	0:4	1
PRIHODNJE SREČANJE NDR - Francija (19. 11.)
SKUPINA 6
VČERAJŠNJI IZID Danska - Finska 1:0 (0:0)
LESTVICA
ČSRR	1	1	0	0	3:0	2
Danska	110	0	1:0	2
Wales	10	10	1:1	1
Finska	3	0	12	1:5	1
PRIHODNJE SREČANJE ČSSR - Danska (12. 11.)
Tenis: poraz Živojinoviča
•PARIZ — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Parizu je Jugoslovan Slobodan Živojinovič izgubil proti Američanu Mayotteu s 3:6, 7:6, 8:10. Ostali izidi: Benhabiles (Fr.) - Me-cir (ČSSR) 2:6, 7:5, 6:1; Novaček (ČSSR) - Wilkinson (ZDA) 6:1, 5:7, 6:4; Sanchez (Šp.) - Pimek (ČSSR) 7:6, 5:7, 6:4.
Turnir v Hong Kongu
HONG KONG - Pomembnejši izidi 1. kola mednarodnega teniškega turnirja v Hong Kongu: Connors (ZDA) - Matsuoka (Jap.) 6:0, 6.T; Šchultz (ZDA) - Drewett (Avstral.) 2:6, 7:5, 6:2; Pate (ZDA) - Pearce (ZDA) 6:4, 3:6, 6:3; Canter (ZDA) - Masur (Avstral.) 6:3, 6:4; Krickstein (ZDA) - Dyke (Avstral.) 6:2, 6:0; Annacone (ZDA) -Fitzgerald (Avstral.) 6:2, 6:3; Gomez (Ekv.) - VVitsken (ZDA) 6:3, 4:6, 6:4.
Danny Clark in Britanec Tony-Doyle. Italijanski par Bincoletto - Vicino pa je osvojil 12., oz. zadnje mesto.
Salvadorju 7. etapa v Čilu
CHILLAN (ČILE) — Italijanski kolesar Fortunato Salvador je osvojil sedmo etapo mednarodne dirke po Čilu. Na skupni lestvici vodi Čilenec Eduardo Cuevas.
Calgary: premalo vstopnic
OTTAVVA — Vstopnic za »navadr gledalce« za zimske olimpijske igre Calgaryju je odločno premalo: tako t dijo nekateri kanadski poslanci. Org. nizator naj bi namreč kar polovic vstopnic namenil uglednim gostor politikom in časnikarjem.
Oliva proti Gonzalesu
Moser - Thurau šele deveta
DORTMUND — Na šestdnevni kolesarski dirki v Dortmundu sta se Italijan Francesco Moser in Zahodni Nemec Dietrich Thurau uvrstila šele na deveto mesto. Zmagala sta Avstralec
CIUDAD MEKICO — Italijanski boksar Patrizio Oliva bo branil svoj naslov svetovnega prvaka v welter ju-nior kategoriji 15. decembra proti Mehikancu Rodolfu »Gatu« Gonzalesu. Tako je odločila mednarodna boksarska zveza WBA.
Košarka: danes prve tekme osmine finala pokala prvakov
Milančani in Zadrčani v gosteh
Danes bodo igrali prva srečanja osmine finala evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov. Italijanski prvak, milanski Tracer bo gostoval v Grčiji, kjer se bo spoprijel z nevarnim moštvom Arisa iz Soluna. Petersonovi varovanci so sicer favoriti, Grkov pa nikakor ne gre podcenjevati.
Enako velja tudi za jugoslovanske prvake Zadra, ki bodo danes gostovali v Sofiji, kjer jih čaka poprečno moštvo Levskija iz Sofije.
V včerajšnjem srečanju je španski Real Madrid v Brnu premagal domače moštvo z 82:70.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Izidi prvih tekem 2. kola tega pokala: Hapoel Tel Aviv (Izr.) - Villeurban-ne (Fr.) 86:76; Botevgrad (Bol.) - Pilsen Istanbul (Tur.) 85:77; Šport Koer (Madž.) - CSKA Moskva (SZ) 58:84; Steiner Bayreuth (ZRN) - Maes Mahneš (Bel.) 83:85.
KORAČEV POKAL Zalaegerszeg - Šibenka 84:96
(34:42)
ZALAEGERSZEG — Šibenka je v prvem srečanju osmine finala Korače-vega pokala po pričakovanju premagala skromno madžarsko moštvo. V vrstah Šibenke sta bila najboljša strelca Zorkič s 23 in Slavica z 19 točkami.
Karsyaka - Budučnost 71:82
(32:38)
IZMIR — Z zelo razpoloženima Duškom Ivanovičem (32 točk) in Milatovi-čem (26) je titograjska Budučnost zasluženo odpravila turško moštvo.
Paok Solun - Partizan 79:69
SOLUN — Kljub dobri igri Savovi-ča (20 točk) Partizanu ni uspel podvig v Solunu, kjer je blestel domači košarkar Rand s 30 točkami.
POKAL L. RONCHETTI Iskra Delta Ježica -Basket Astarac 94:53 (38:20)
LJUBLJANA — V včerajšnjem srečanju tega pokala je sinoči ljubljanska Iskra Delta Ježica visoko odpravila francosko ekipo. Najboljši v vrstah ljubljanskega moštva sta bili Vange-lovska in Malackova, ki sta dosegli po 31 točk.
OSTALI IZIDI: VVuppertal (ZRN) -Deborah Milan (It.) 55:84; UBLV Dunaj (Av.) - Sidis Ancona (It.) 44:81; Sofija (Bol.) - Priolo (It.) 87:63; Kosiče (ČSSR) - Jedinstvo AIDA (Jug.) 63:76; Zeljez-ničar Sarajevo (Jug.) - Ferrara (It.)
ITALIJANSKI POKAL Scavolini v polfinalu
BOLOGNA — S sinočnjo zmago v Bologni proti Dietoru z 82:81 (30:49) se je Scavolini uvrstil v polfinale italijanskega pokala. Stokes (20 točk) za domačine ter Costa in Davis (oba 21) za Scavolini so bili najboljši strelci.
Zaradi Schiavija ne bo zamud
MILAN — Grožnje, da se bodo deljske tekme v italijanski nogome A ligi pričele s 15-minutno zamude protesta, ker niso še uredili polož igralca Itala Schiavija, verjetno 5.0<?.° uresničili. Po mnenju Antoi Cahenda, ki skrbi za upravne zade Schiavija, je po stališču, ki qa ie vpisa igralca Ascolija zavzela italije ska zveza ligašev, vsak protest pri tično odveč.	^
Kaznovali tretjeligaše
FIRENCE — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je 27 društvom iz C lige za zeleno mizo prisodila poraz z 2:0 v zvezi s tekmami italijanskega pokala, v katerih so poslali na teren igralce, ki niso še imeli urejene dokumentacije z vpisom.
Kot kaže so odbojkarji kanalskega Salonita zelo dobro moštvo in bodo v tekmovanju 2. zvezne lige igrali opazno vlogo. Zmagali so namreč tudi v 2. kolu in to na gostovanju pri ravenskem Fužinarju, gladko s 3:0. Pomembni točki so si priborile tudi odbojkarice Kopra proti Dubrovniku, medtem ko Novogoričankam nikakor ne gre in so izgubile na Ravnah. V slovenski ligi je edini primorski predstavnik Izola izgubil tudi tretjo tekmo (z 1:3) proti Šempetru.
Koper je v slovenski nogometni ligi spet tesno zmagal (1:0) v gosteh z El-krojem. Vozila pa šo doživela nov pričakovan poraz (0:3) v Celju. Izola nadaljuje zmagovit pohod v območni ligi, kjer po novi zmagi vodi na lestvici.
Slabo sta se tokrat odrezali drugoli-gaški ekipi namiznoteniških igralk Vrtojbe in Semedele. Obe sta klonili v srečanjih z Nasicami in Kreko v Domačih dvoranah.
Nič bolje se ni godilo košarkarjem Kopra, ki so doživeli poraz v srečanju z Jeklotehno, v primorskem derbiju Slovenske lige pa je bila Postojna boljša od Kraškega zidarja. Košarkarice Cimosa so visoko izgubile v Men-gešu. Rokometno moštvo Astra Jadrana si je že opomoglo do nepričakovanega poraza v Ajdovščini in z zmago nad Ponikvami vodi na lestvici. Ajdovci so izgubili v Litiji. Pri rokometašicah so bile uspešne igralke Burje -premagale so Polano, medtem ko sta Mlinotest in Ferrotehna doživela poraza. (DK)
ŠZ BOR
obvešča, da bo naslednja seja glavnega odbora v ponedeljek, 10. novembra ob 20.30 v društvenih prostorih.
SPDT
obvešča, da se bo predsmučarska telovadba začela jutri, 31. t. m. ob 20.30 v telovadnici liceja F. Prešeren v Trstu.
SK DEVIN
obvešča, da se telovadba za odrasle nadaljuje vsak ponedeljek in petek od 20. do 21. ure v telovadnici osnovne šole v Devinu.
SK DEVIN
priredi 15., 16. in 17. novembra v dvorani L Gruden v Nabrežini tradicionalni SEJEM SMUČARSKE OPREME. Urnik bo naknadno javljen. Rabljeno opremo sprejemamo na se-
dežu v Praprotu do petka, 14. novembra vsak torek zvečer.
BALETNI ODSEK ŠD MLADINA obvešča, da se ob ponedeljkih in petkih od 16. do 18. ure nadaljujejo treningi v prostorih bivšega otroškega vrtca osnovne šole A. Sirk v Križu.
SK DEVIN
obvešča, da se bo začel tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini v ponedeljek, 10. novembra (in ne v sredo, 12. novembra) za začetnike. Ostali smučarji bodo trenirali ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure. Tečaj se bo nadaljeval na snegu štiri nedelje v januarju 1987. Cene tečaja: 100.000 lir (vključno prevoz na sneg) ter 80.000 lir (za osnovnošolce začetnike). Vpisovanje ob torkih od 20.30 dalje na sedežu v Praprotu, tel. štev. 200236.
		komentar j	'atlranorcga trenerja petr	a	brumna	lili		lil	1
Veliko je odvisno od pristopa do tekme
Športnoritmična gimnastika v Varaždinu
V zelo ostri konkurenci dober nastop Borove vrste
Borovka Vanessa Mezgec
V nedeljo je bil v Varaždinu 2. pozivni turnir v športnoritmični gimnas-bki, katerega se je udeležilo tudi Borovo zastopstvo. V izredno ostri konkurenci (nastopile so najboljše tekmovalke Slovenije, Bosne-Hercegovine in Hrvaške, med katerimi več republiških pravakinj) so se naša dekleta dobro odrezala, zlasti v kategoriji mladink.
Tu je borovka Poljanka Pavletič osvojila odlično 2. mesto, za Ljubljančanko Lomškovo. V kolikor bi naša
tekmovalka ne naredila manjšega spodrsljaja v vaji z obročem bi ji morda uspelo poseči celo po prvem mestu. Pavletičeva je pustila za seboj tudi favorizirano domačinko Novoselovo, ki je tudi bila kandidatka za zmago v tej kategoriji.
Druga Borova predstavnica v tej kategoriji Petra Schmidt je sicer dobro opravila svoj nastop, vsekakor pa ni pokazala vseh svojih sposobnosti in tako ni posegla v boj za najvišja mesta.
Med naraščajnicami, kjer je zmagala Ljubljančanka Ružičeva sta nastopali tudi borovki Vanessa Mezgec in Rada Pilat, osvojili pa sta ob 8. mesto, z enakim številom točk. Tudi njun nastop je bil zelo dober, saj sta pustili za seboj n. pr. vse bosenske tekmovalke, toda konkurenca je bila tudi tukaj dokaj kakovostna in višja uvrstitev ni bila mogoča.
Bor med članicami ni imel svojih predstavnic, zmagala pa je tukaj Ljubljančanka Anita Vihtelič. S svojo zmago je doprinesla k temu, da so vsa tri prva mesta pripadle Partizanu iz Most, ki je s tem osvojil tudi prvo ekipno mesto, -boj-
Izpostavljati se iz tedna v teden, izmenično v živo ter po sredstvih javnega obveščanja ali po pripovedovanju igralcev in ostalih priložnostnih očividcev javnemu mnenju ni hvaležno. Odgovornost do sredine, ki ji hočeš ugajati, povrniti z ugodnim počutjem tebi podarjeno zaupanje, ni mala stvar. Z igralčevimi leti in stažem, bi se torej odgovornost morala stopnjevati. Pravilo je, da je užitek igranja vodilen moment pri udejstvovanju z nekim vzporednim posameznikovim ali skupinskim interesom, toda ko stvar postane tako resna, kot je »primer Jadran«, mora pristop vseh sodelujočih biti znatno resnejši, primeren povratnemu interesu. Od gledalcev in privržencev bi bilo krivično zahtevti več, kot je Jadran v minulem obdobju dobil. Uprava z izkušnjami pridobljenimi v prejšnjih letih optimalno deluje, ostanemo torej mi, igralci in trener. Mene ocenjujejo bolj ali manj strokovno vsi, mnenje zavisi od okusa posameznika in rezultata tekme, tisti konec tedna. Igralce pa zaenkrat ocenjujem jaz, ker jih
to sezono vodim, ohranjam njihovo pripravljenost na nivoju, ki je potreben za igranje v konkurenci B-2 liga-šev.
Iz tega uvoda se da verjetno sklepati, da zadovoljstvo iz mene ravno ne kipi. Še stalno živim s spomini na 5-8 let mlajši, večji del ekipe, agresiven, nepredvidljiv, enostaven. S temi elementi so osvojili vse vas, še bolj mene, nasprotnike pa suvereno premagovali. Imeli so svoj stil, igro Jadrana se je dalo spoznati že po ritmu udarcev žoge ob tla in topotu hitrih nog. Ker pa se od spominov ne da živeti, ker noge postajajo počasnejše, priliv mladih, nadarjenih igralcev pa prepičel, bi morala mladostna brezglava zagnanost prerasti v drugo vrednost. Ta vrednost pa je odgovornost, ki mora temeljiti na sposobnosti ustvarjalnega razmišljanja, pogojeni z dolgoletnimi izkušnjami.
Prav zaradi sobotne zmage sem razdvojen. Zakaj in od kod taka nihanja ekipe. S pretežnim delom tekme sem povsem zadovoljen, odgovornost v igri je bila večji del prisotna. V letošnji sezoni natopa v tej konkurenci verjetno 12 do 14 izenačenih moštev, z vsako lahko izgubiš, vsako lahko premagaš. Zato se moramo zavedati,
da je veliko odvisno od pristopa do posamezne tekme. Že razgovori med slačenjem in oblačenjem, zbranost pri ogrevanju, razmišljanje na vadbo določenih taktičnih elementov med tednom vplivajo na kasnejšo večjo ali manjšo uspešnost v igri. Čeprav sem o tem že velikokrat govoril, bom izkoristil vsako priložnost, tudi ta moj kotiček in na ta način poskušal vplivati na stabilnost ekipe.
Tekmo ste videli. Ritem igre ni bil visok, nasprotnik ni igral nam neugodne igre pod košem, večji del so se odločali za mete s krilnih pozicij. Sodelovanje igralcev je bilo boljše, predvsem med visokimi (Mauro -Robi) in med visokim in nizkim (Marko Ban - Stefana). Sodniški kriterij je bil rigorozen, pikolovski, vendar je bolj odgovarjal nam kot nasprotniku. Omeniti moram tudi, da je odpadel padec v igri takoj na začetku drugega polčasa, to je bil (upam vsaj) plod rotečega opozarjanja in napotkov za dolge, organizirane akcije v odmoru. Namesto rezultatskega padca smo uspeli narediti dostojno razliko, na podlagi katere smo na koncu slavili.
Upam, da v nedeljo v Padovi ne bomo podrli, kar smo minulo soboto ustvarili.
Nogomet: disciplinski ukrepi
Pri Primorju dva izključena
Disciplinska komisija italijanske deželne nogometne zveze je tokrat med drugimi izključila tudi igralca Primorja Giannija Maranzina (za eno kolo) ter trenerja tega društva Milana Mi-kuša (vse do 10. 11.).
NARAŠČAJNIKI_____________
Breg - CGS	1:1 (0:1)
STRELEC za Breg: Paolo Dazzara
BREG: Giglifano, Ota, Buzzi, M. Gombač, Švab, C. Dazzara, Mauri, R. Gombač, Degrassi (Vrše), P. Dazzara, Strain (Švara), Kalc.
V včerajšnji zaostali tekmi proti CGS so Brežani začeli zmedeno in ne-u'prano, kljub temu pa so jih nasprotniki presenetili le z enim strelom s kota, ko je Bregova obramba nerodno °dbila žogo. »Plavi« so tedaj zbrali ntoči in premišljeno začeli naskakovati nasprotnikova vrata, a zaman.
Tudi v 2. polčasu je bil Breg še na-PrPj v napadu, CGS pa v lastnem kazenskem prostoru. Trud domačinov je Vendarle poplačal zadetek Paola Daz-zare. Brežani so odtlej še siloviteje naskakovali nasprotnikova vrata ter z ^ršetom in R. Gombačom prisilili vratarja k odličnim posegom.
Povejmo, da se je ob igrišču zbralo Precej mladih navijačev, ki so vseskozi bodrili svoje varovance. (R. G.)
F
Pohvala kolektivu
Sobotno zmago je treba pripisati kolektivu. Prvič, od kar obstaja združena ekipa Meblo, je bilo opaziti na igrišču, da so naše igrale skupno, požrtvovalno in enotno. Naravnost ganljivo je bilo gledati, kako vsaka igralka skuša pomagati drugi, čeprav igra ni in ni šla od rok. In prav ta prijateljska vez, ki jo ocenjujem kot največjo moč letošnje ekipe, je odločilno pripomogla, da smo odnesli iz Gradišča obe točki. To je dober obet za prihodnost. Sicer pa smo z rezultatom lahko zadovoljni, saj smo, kljub nezadovoljivi igri, zmagali. Odsotnost glavne podajačice Mire Grgič se je poznala še bolj, kot sem pričakoval. Pertotova je na treningih dokazala, da tehnično ne zaostaja za Miro, vendar je na uradnem nastopu zaradi emotivnosti povsem odpovedala. Treba je priznati, da tudi ostale igralke niso bile tako sproščene, kot to zahteva tekmovalno srečanje. Preveč so bile živčno napete, da bi lahko pozitivno vplivale na mlado podajačico. Trije so bili vzroki za tako počutje v ekipi. Odsotnost glavne podajačice, lanskoletni poraz z novin-
cem v ligi prav v prvem kolu in pa neugodna telovadnica v Gradišču. Od drugega seta naprej smo igrali v neobičajni postavi brez pravega podaja-ča. Težo režije sta si tako prevzeli Kraljeva in Klemšetova. Igra je seveda postala počasnejša, podaje so bile negotove in napad neprodoren. Vendar se je taka igra obrestovala, saj je bilo na igrišču manj napak, kar je zadostovalo za končno zmago. Torriana se je izkazala kot povprečna ekipa, saj smo veliko število točk dosegli neposredno s servisom. Povsem drugače bo treba igrati v soboto proti ekipi Tregarofani iz Padove. Po zadnjih vesteh bo igrala tudi Cencijeva, za katero se je vedelo, da je odnehala z igranjem. Lansko leto je bila ta igralka najboljša v svoji ekipi, zato bo sobotna tekma še težja, kot je bilo pričakovati. To nam dokazuje dejstvo, da je v prvem kolu z lahkoto premagala solidno ekipo Volpe Fiesso. Prepričan sem, da se bodo dekleta v soboto iznebila začetne treme in prepričan sem tudi, da bo Saška zaigrala v domači nabrežinski telovadnici bolj sproščeno in gotovo. Doprinos publike bo seveda odločilen, saj priznati moram, da naše igralke potrebujejo spodbujanja in veliko bolje zaigrajo pred polnimi tribunami, pa naj bo domače ali nasprotno navijanje.
Zlata vredna zmaga
Prva ekipa Odbojkarskega kluba Val Kmečka banka je v soboto začela svoje prvo državno prvenstvo v C-l ligi, odkar obstaja to društvo. Zato je prav, da na kratko obnovim prehojeno pot tega dinamičnega društva. Pri ŠD Juventina so leta 1978 ustanovili odbojkarski odsek, ki je sodeloval v prvenstvu 1. divizije, naslednje leto in do leta 1982 je nastopalo v D ligi, v sezoni 82/83 je napredovalo v C-2 ligo, v naslednji sezoni so ustanovili OK Val, ki je nastopal v C-2 ligi do lanske sezone, ko je napredoval v C-l ligo.
Če se povrnem k sobotni tekmi, lahko mirne duše rečem, da je to zlata vredna zmaga. Ne glede na objektivno moč nasprotnika, je treba le upoštevati, da je to bil krstni nastop Goričanov v tako zahtevni konkurenci in da predstavlja Faenza najdaljše gostovanje prvenstva. Ko analiziram in ocenjujem sobotno zmago valovcev, ne smem mimo dejstva, da ima SPEM Faenza dolgoletno odbojkarsko tradicijo. Dobro se še spominjam zlatih časov zamejske moške odbojke, ko smo pred približno petnajstimi leti z Borom nastopali v B ligi in smo med tekmeci imeli za nasprotnika tudi SPEM iz Faenze. Takrat je ta ekipa uvrščala odličnega Jankoviča, bivšega igralca in trenerja jugoslovanske državne reprezentance, ki je popeljal ekipo v A ligo.
SPEM Faenza ni to, kar je bila pred petnajstimi leti, nasprotno. Ima namreč izredno mlado in neizkušeno moštvo, nevarna bo za tistega nasprotnika, ki bo pripotoval v Faenzo nerazpoložen oziroma bo domačine podcenjeval.
Goriška šesterka je z izredno lahkoto osvojila prvi niz. Od tod dalje se je ponovila stara hiba tega moštva, ki misli, da z lahkoto osvojeni prvi set predstavlja že končno zmago brez velikega naprezanja.
Tako podcenjevanje nasprotnika se je goriškim fantom v preteklosti že močno maščevalo, v soboto se je na srečo vse dobro končalo. V C-l ligi je namreč lahko vsak spodrsljaj odločilen.
Pred pregledom ostalih izidov naj omenim odstop ekipe Serenissime iz Benetk, kar pomeni, da bodo izpadle iz lige samo tri ekipe. Poraz favoriziranega Ferro Alluminio v Bellunu dokazuje, da sodi tudi ekipa iz Belluna v ozek krog favoritov za napredovanje poleg Rangersov iz Vidma in Manzinijeve ekipe Elet-tronica Motta di Livenza. Edina neznanka po prvem kolu, ker ostale deželne ligaše dobro poznam, je ekipa Bassano del Grappa, ki je sicer premagala LAC Natisone s čistim 3:0, toda njeno pravo vrednost bom lahko ocenil šele čez nekaj kol.
Medvaško prvenstvo Krasa
Zelo napeti boji v vlečenju vrvi
Nedvaško prvenstvo Krasa se brez ■/astojev bliža h koncu.
0 zadnjih treh disciplinah so si Re-Penci priigrali veliko prednost pred anratorco, ki je bila na vrhu lestvice 6 nekaj dni. In sedaj lahko mirne nše trdimo, da bo medvaško prvenstvo Krasa osvojil Repen, kot je bilo tudi pričakovati.
V ponedeljek je bila na vrsti briško-® s 23 prijavljenimi pari. Končni vrni red pa je bil tu naslednji: 1. Brišči-^ B (Mario Briščik, Mario Geri), 2. Re-Pnn B (Alojz Škabar, Stano Križman), j/ B. do 4. mesta Repen C (Luciano Romano Škabar) in Samatorca S *Marčel° Doljak in Franc Colja), od ■ no 8. mesta Zgonik D (Stano Furlan, f-dravko Skupek), Zgonik A (Janko riUc:'n' Boris Živec), Samatorca A (Bo-Js D°liani, Renato Pieri), Salež B (Ma-ritio Stanič, Franc Furlan). vr 0tovo. naiPrivlačnejša panoga pr-s ns^a je bilo vlečenje vrvi. Priča i °. Bi mnogo napetim in spektaku-nim bojem, katere je spremljala šte-vruna . navdušujoča publika. Vlečenje i, to je športna zvrst, ki je pri nas K PrGcei razvita, zahteva od nastopa-sai tekmovalcev zelo velik napor, tri; Se nekateri medsebojni obračuni eni9 1rU^ 0<t 2 do 3 minute, preden je SDrnt -i dru9a ekipa strla odpor na-biln Ji ir3' Kotovo najlepši obračun je nikRm°- na^no vlečenje vrvi med Žgočim ^ m J?aležem' Potem ko so doma-prvo	naivne napake izgubili
Poski.o-u , 1 nat° v naslednjih dveh stih v e b?ljši od sosedov in se uvr-naviian-916, kier P3 so ob bučnem nju wJUi0beh taborov po pričakova-govita ru1 m?enim Repencem. Zma-Postavi- p a ie nastopila v naslednji rič, pa.. vancko Raubar, Romano Pu-■skabar, Alojz Vitez, Mirko
Purič, Salvo Busceni, Mario Šuc in Ervin Černuta.
Končni vrstni red: 1. Repen, 2. Zgonik, 3. Salež, 4. Briščiki, 5. Samatorca, 6. Gabrovec.
Med ženskami, kjer so se prijavile le 4 vasi, pa so bile Repenke, ki so nastopile z Marijo Purič, Ljudmilo Purič, Sonjo Kralj, Irmo Škabar, Irmo Purič, Julko Škabar, Marijo Milič in Marijo Škabar, za razred močnejše od ostalih in so premočno slavile pred trdoživimi predstavnicami Saleža. Tretje so bile Zgoničanke, četrta pa postava iz Samatorce.
Da so repenski predstavniki, predvsem pa predstavnice naletele v torek na srečen dan, nam jasno dokazuje tudi rezultat ruskega kegljanja, kjer so Stana Lazar, Silvana Škabar in Romana Škrk premočno zmagale z odličnim seštevkom 31 točk, vendar le z dvema točkama prednosti pred presenetljivimi mladimi Zgoničani (Adam Simone-ta, Ivo Gruden in Marko Milič). Na tretjem mestu je pristal Salež C s 24 točkami (Bruno Pegan, Robi Milič, Jožko Gruden), četrta je Samatorca s 23 točkami, peti Salež B (23 točk), šesti Zgonik B (22 točk).
Danes bosta na sporedu moški in ženski tek, v katerem bodo imeli atleti posameznih vasi zadnjo priložnost, da izboljšajo položaj svoje vasi na lestvici, vendar le od drugega mesta navzdol, saj je Repen praktično nedosegljiv.
Medvaško prvenstvo Krasa pa se bo končalo ta teden, ko bodo odigrali še zadnja teniška srečanja.
ZAČASNA LESTVICA: Repen 69; 2. Samatorca 53,25; 3. Briščiki 40,75; 4. Salež 33,75; 5. Zgonik 25,75; 6. Gabrovec 24,50. (Z. S.)
Ob robu naših nogometnih igrišč
Težave že s prvim jesenskim dežjem
Prvi jesenski dež je že povzročil probleme na nogometnih igriščih. Na Tržaškem v mladinskih nogometnih ligah skoraj niso igrali. V 3. amaterski ligi so od dvanajstih napovedanih tekem igrali le pet, sicer pri tem moramo dodati, da so tri igrali na Goriškem, kar pomeni, da so na Tržaškem igrali samo dve srečanji. Kar se tiče 2. amaterske in višjih lig, pa kaže, da ni bilo večjih problemov. Zato lahko rečemo, da se je ta nedelja vsaj v nižjih ligah odvijala res ob robu igrišč, ker na igriščih ni bilo ne nogometašev ne sodnikov. Da v višjih ligah so igrali v nižjih pa ne, vzbuja vsekakor pozornost. So bile te odložitve utemeljene? Kaj storiti, da ne bi ob vsakem dežju prišlo do prekinitev? So sodniki morda preveč popustljivi, ali pa so igrišča res slaba? Na vsa ta vprašanja sta nam odgovarjala športna delavca, ki preživita mnogo prostega časa na igrišču, tako da jima je delo na igrišču postalo pravi konjiček.
VVALTER MILKOVIČ (Gropada) je
podpredsednik ŠD Gaja. »Sončni oktober nam je v soboto ponoči prinesel naliv, brez prestanka skozi celo nedeljo, poleg tega pa se je pojavil še močan veter. Ker Gaja ni igrala, sem sledil tekmi Zaule - Primorje. Blata res ni manjkalo, vseeno pa so igrali. Tako bi lahko' bilo tudi za 3. amatersko ligo, vendar kaže, da mnogim sodnikom se ni dalo na igrišče. To se na žalost v nižjih ligah stalno ponavlja. Zato mislim, da bi bilo pametno, da bi kar nogometna zveza prekinila srečanje ker v primeru, da pusti odločitev sodnikom, se zgodi, da popolno lestvico do-
Nardo Kralj
bimo le ob koncu prvega dela in nato ob koncu prvenstva. Preveč je zaostalih tekem. Seveda tokrat je bilo stanje izredno, ker je začelo deževati v soboto zvečer, vendar bi na zvezi lahko s telefonskimi pozivi obvestili o prekinitvi srečanj tudi v nedeljo, tako da ne bi bilo treba sodnikom in nogometašem na igrišča. Da so igrišča na Tržaškem nekoliko slaba, ni novost, v prvi vrsti, ker niso travnata in so preveč izrabljena. Igrišča so praktično ob nedeljah zasedena od jutra do večera, v tednu pa se vrstijo treningi kot na tekočem traku. To je torej boleče stanje naših igrišč. Pozabiti pa ne smemo, da imamo tu pri nas v zimskem času še dva huda nasprotnika, burjo in led, in prav zaradi tega bi morala biti zveza bolj pripravljena za take vremenske razmere.«
LEONARD KRALJ (Trebče) je tudi odbornik ŠD Primorec. »Slišal sem, da so bila v nedeljo nogometna igrišča blatna in razmočena. V Trebčah pa je bilo igrišče dobro, saj sta Giarizzole in
Opicina v okviru 2. amaterske lige redno • igrale. Dodati moram, da mi v Trebčah zelo skrbimo za igrišče. Letos poleti smo kljub suši, sejali precej trave in zaradi tega je bilo treba precej zalivati. To pa je pobralo meni kot drugim odbornikom precej ur dela, sedaj se to obrestuje. Ce je igrišče blatno, poleg tega pa piha še veter, kot v nedeljo, je res nemogoče igrati. Da so odložili le en del tekem, se mi zdi nepravilno. Nogometna zveza prepušča morda preveč prostosti sodnikom in ker dobro vemo kakšne sodnike imamo v 3. amaterski ligi, ni čudno, če se nekje igra, drugje pa sploh ne stopijo na igrišče. Mnogi se seveda sklicujejo, da je prvenstvo 3. amaterske lige krajše in da je zato dovolj časa za odigra-nje zaostalih tekem. Prav zato, ker je prvenstvo krajše, mislim, da bi se zveza morala odločiti, da prekine prvenstvo januarja in februarja. To sta najslabša meseca za nogomet. V ostalih mesecih, razen redkih izjem, pa bi se lahko redno igralo, ponavlja pa se, da v aprilu in maju, ko je najlepši čas za igranje nogometa, praktično igrajo največ zaostalih tekem. Na splošno lahko rečem, da igrišča niso tako slaba. Seveda, kjer so travnata, se boljše igra in tudi boljše zdržijo slabim vremenskim razmeram. Pozabiti pa ne smemo, da imamo tu pri nas res vse vremenske motnje, od goste megle, dežja, snega in leda, do močne burje. Torej kot vidite, januarska in februarska prekinitev se mi zdi res utemeljena, če hočemo, da se bodo prvenstva redno odvijala.«
Bruno Rupel
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - štrena De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
30. oktobra 1986
Francoska policija aretirala »botra« malih žeparjev - Romov iz Jugoslavije
PARIZ — Agenti pariške brigade za zaščito mladoletnikov so aretirali na njegovem domu v Montre-uillu (širše predmestje Pariza, departma Seine-Saint-Denis) 58-letnega Aleksandra Pavlovicha — glavarja in bankirja ene od tolp mladih Ciganov-žeparjev iz Jugoslavije, ki obirajo posebno tuje turiste in potnike podzemske železnice. Pavlovieh, proti kateremu še ni obtožnice, je v zaporu priznal, da so mu mali Romi, katerih mrežo je imel v rokah, prinašali plen.
V prostornem Pavlovichevem stanovanju so našli policisti bankovce v enajstih različnih valutah, med njimi 4.620 nemških mark in veliko nakita, pa tudi precizno tehtnico, s katero je očitno tehtal drage kamne in kovine. Policiji Pavlovieh — razen že zastarele zadeve zaradi skrivanja ukradenega blaga — doslej ni bil znan.
Pavlovieh predstavlja, kar imenujejo tretjo stopnjo organizacije tatičev, ki žal že več kot desetletje uspešno »popularizirajo« Jugoslavijo v Franciji in
posebej v Parizu in jemljejo ugled desettisočem poštenih Jugoslovanov, ki tukaj delajo.
Policija je že dalj časa opazovala Rome, ki so z mercedesi razvažali vsak dan na turistične točke po Parizu (Champs Elysees, Louvre, Sacre Coeur, Les Halles, Bois de Boulogne, Metro) skupine mladih tatičev, starih od deset do petnajst let, včasih tudi matere, lažne božjastnice z dojenčki, celo skupinice malih »pevk«, ki na prvo vprašanje v srbohrvaščini odgovorijo v gladki francoščini, da so stare dvanajst let. Trinajst let je namreč zakonska meja, do katere otrok sploh ni mogoče preganjati, od trinajst let do šestnajst let pa je mogoč le preventivni zapor do deset dni. Otroci so seveda brez dokumentov, pri zaslišanju navajajo napačna imena in lažne naslove. Na tej ravni dela »druga stopnja« razvažalcev, ki vsak dan otroke spet poberejo in odpeljejo v stanovanja ali taborišča, kjer poberejo tudi plen. Tega oddajajo »botru« Pavlovichu.
Računajo, da je v Parizu in okolici v takšnih skupinah okrog sto petdeset »Jugoslovančkov« in Pav-lovich najbrž ni edini patron. Predstavniki francoske policije so bili tudi v Jugoslaviji na pogovorih z organi za notranje zadeve. Na posvetovanjih je bilo Francozom potrjeno in dokazano, da gre za pravo trgovino z otroki, kar je Francoze, podobno kot italijansko policijo navedlo, da so začeli iskati gospodarje romskih tatičev.
Meseci iskanja so brigado za mladoletnike tako pripeljali do Aleksandra Pavlovicha, katerega komisar te enote Alixis Dreau opisuje kot »patriarha«. Kot poklic je navajal, da je kovinar — kar navsezadnje ni docela zlagano.
Na omenjenih »punktih« po Parizu je v resnici videti manj ali skoraj nobenega člana te »YU-connection« kot tudi označujejo to neprijetno povezavo dolgih prstov z imenom Jugoslavije.
JAKA ŠTULAR
Eksplozija raznesla taksi na Kitajskem
PEKING — Šofer taksija in neki potnik sta izgubila življenje v eksploziji, ki je v mestu Kanton dobesedno raznesla vozilo. Kot piše dnevnik China Daily, ki navaja zanesljive vire, je eksplodiralo razstrelivo, ki ga je imel s seboj potnik, ki baje ni bil iz Kantona. Do eksplozije, ki je bila tako silovita, da so popokale hiše tudi v razdalji več kot 100 metrov, je prišlo le kakih 250 metrov od mosta Haizhu, ki predstavlja eno najbolj nevralgičnih prometnih točk v tem kitajskem velemestu.
Do zadnjega atentata na Kitajskem je prišlo v januarju, ko je eksplozija raznesla vagon potniškega vlaka, ki je vozil iz Kantona v Wuhan. Življenje je izgubilo šest oseb, atentatorje pa so izsledili in jih obsodili na dosmrtno ječo. Uradno so sporočili, da je šlo za dejavnost »protirevolucionarne organizacije.«
Ob novembrskih praznikih pričakujejo gost promet na italijanskih cestah
RIM — Približno milijon avtomobilov bo vozilo po italijanskih cestah ob koncu tedna, to je ob novembrskih prazničnih dneh. Promet bo, kar zadeva gostoto, zelo podoben prometu v velikonočnem času. Predvidevajo, da bodo konice v petek zvečer in v soboto zjutraj za odhod, v nedeljo zvečer in v ponedeljek zjutraj pa za povratek. V teh urah bo verjetno prišlo do zastojev na avtocestah, še zlasti pri pomembnejših izhpdnih postajah na območju Rima in Milana.
Avtocestno podjetje Autostrade domneva, da se bodo vozniki odločali predvsem za sorazmeroma kratke izlete, poprečno 80 kilometrov za vozilo, kar je manj od običajnega poprečja 125 kilometrov. Tej avtocestni razdalji je treba seveda dodati še razdaljo, ki jo bodo prevozili do cilja izleta po državnih in drugih manjših cestah, vendar pa prevladuje mnenje, da se bo glede na dejstvo, da gre
le za dva praznična dneva, le majhno število voznikov odločilo za daljša potovanja.
Velika skrb bo seveda posvečena varnosti na cestah. Predvsem je treba poudariti, da bo v soboto in v nedeljo prepovedana vožnja tovornjakov, katerih teža presega 50 stotov: prepoved bo začela veljati ob 8. uri v soboto in bo v veljavi do nedelje opolnoči. Za varnost v prometu bodo skrbele številne obhodnice prometne policije, navodila voznikom pa bodo posredovali preko običajnih radijskih, in televizijskih oddaj ter s posebno telefonsko službo. Še zlasti so pomembne radijske informacije v oddaji Zeleni val, ki jo prenašajo vsake pol ure, seveda z ažurnimi podatki.
Kar zadeva varnost v prometu, je seveda treba upoštevati tudi vremenske pogoje, saj bi v ravninskih predelih megla, ki je bila v zadnjih tednih zelo gosta, utegnila izredno otežkočati promet, s čimer bi se seveda povečala nevarnost nesreč.
Januarja leta 1945 so Američani sestrelili tri britanska letala
LONDON — Visoki britanski častniki so odredili arhiviranje preiskave o incidentu, ko so leta 1945 ameriški lovci sestrelili tri britanska letala in ubili 24 vojakov. Vest je v torek objavil neki glasgowski dnevnik, ki je obtožil tedanjega poveljnika zavezniških sil za jugovzhodno Azijo v zadnjih mesecih druge svetovne vojne lorda Mountbattna, da je dal zamolčati dogodek z namenom, da ne bi naraščala napetost med britanskimi in ameriškimi vojaki, ki so bili na vojaških vajah v Indokini.
Do incidenta je prišlo v januarju leta 1945, ko so britanska letala dovažala hrano, orožje in zdravila gveril-
skim silam, ki so jih podpirali Angleži. Zadevo je odkril ameriški letalski polkovnik Peter Dunn, ki je pripravljal tezo o bojih v drugi svetovni vojni in izsledil podatke o sestrelitvi v vojaških arhivih. Tri sestreljena letala so pripadala eskadri enajstih letal, ki so vzletela z nekega vojaškega oporišča v severni Indiji, odkoder so Angleži oskrbovali gverilske čete, ki so se borile proti Japoncem. Dunn je o vzrokih tega napada izrazil mnenje, da je šlo za spopade med dvema velesilama v zvezi z vlogo, ki naj bi jo Velika Britanija oziroma ZDA imele v Indokini po koncu vojne.
TA DAMA 3E OD-SOTMO DVIGOVAL-A GLAVO IW 30 METALA VZ.K1AK,-OBISKOVALCI NAOKROG ■SO 30 OPAZOVALI £ POZORNIM
ZACUDE-__ki OEM ...
KO 5E 3E DAMA POVSEM IZGUBILA V ZAIMAKNOE-N3U, UE NEKI MOŠKI
_____SPREGOVORI!—_____
GOSPODA,., MISLIM, DA OE
PO SOBI 3E ZAVRAALO..
TUKA3 DE KRALGICA,,/ IN V TAKSNEM STANE]U/
3EANNE SE DE OBRNILA IN ODŠLA IZ SOBE-. MED GLAVNIMI VRATI STA 31 PRIŠLI NAPROTI ZNANI DAMI... SPOZNALA DE PRAVO KRAL3ICO..
MADAME DE LA MOTTE/ RAD SE TUKA3 DOGAnA?
vznemirjena sem zaradi
NEVARNOSTI, KI VAM TUKA3 PRETI... PROSIM VAS... PODDIMO . ČIM PRED OD TOD,-


kraljica se de obrnila k IZHODIll /
TU DE RES NEVARNO, VELIČANSTVO«.
Slavje za »Mets« preglasilo celo volilno kampanjo v ZDA
NEW YORK — V torek je približno 2.2 milijona Newyorčanov, na najbolj množični manifestaciji po drugi svetovni vojni navdušeno pozdravilo člane newyorškega moštva »Mets«, ki je postalo z zmago nad bostonskimi »Red soxi«, svetovni prvak v baseballu.
Po zmagi »Metsov«, ki so postali pravi nacionalni heroji, se je spodnji poslovni del New Yor-ka spremenil v zabaviščni prostor, tako da je celo nev/jorška borza poslovala v omejenem obsegu. Proslavljanje »Metsov« je trajalo neprekinjeno skoraj dva dni, navdušena množica pa je na zmagovalce metala na tisoče rož in računalniških trakov. Omenjeno spontano proslavljanje svetovnih prvakov v baseballu, ki so se ga udeležili seveda tudi vsi najvišji lokalni politiki, je še enkrat dokazalo, da je »nogometna mrzlica« univerzalni svetovni pojav. Nevvjorčani so pozabili čelo na to, da je bila včeraj na otoku Ellis proslava ob 100-letnici postavitve kipa svobode, ki se jo je udeležil tudi francoski minister za kulturo. Stoletnico kipa svobode so Nevvjorčani proslavljali sicer že ob dnevu ameriške neodvisnosti 4. julija.
Torkovo slavje je za trenutek zasenčilo celo predvolilno kampanjo za delne volitve v kongres, ki se bo končala v nedeljo, ko bo predsednik Reagan v plačanem govoru po TV, poskušal prepričati ameriške volivce, naj na volitvah, ki bodo 4. novembra, glasujejo za republikansko stranko.
Kot kažejo zadnje ankete javnega mnenja, so demokrati v zadnjih tednih povečali možnosti, da dobijo večino v senatu kljub temu da predsednik Reagan, ki je najmočnejše orožje republikanske stranke, agitira zanje na predvolilnih zborovanjih širom po ZDA. Po pisanju ameriškega tiska doslej še noben ameriški predsednik ni s tako vnemo sodeloval v tekmi za delne kongresne volitve, kot predsednik Reagan. Le ta poskuša bližnje volitve spremeniti v referendum za podporo svoji politiki.
Ankete o razpoloženju javnega mnenja kažejo, da bi demokrati, če bi bile volitve jutri, dobili v senatu najmanj 4 glasove večine. Celo po anketah, ki so naklonjene republikancem, bosta obe stranki v senatu dobili enako število glasov, to je vsaka po 50. V tem primeru bi republikanci še vedno imeli večino 1 glasu, saj lahko predsednik senata, to je podpredsednik ZDA George Bush, v primeru neodločenega glasovanja, da svoj glas za eno od strank.
V primeru, če bodo demokrati dobili v senatu večino, se bo predsednik Reagan zadnji dve leti svojega predsedniškega mandata soočal s kongresom, nad katerim bodo imeli kontrolo demokrati. Reagan svari ameriške volivce, naj ne dopustijo takšnega položaja, saj bi to pomenilo verjetno konec priprav »na vojno zvezd«, višje davke in sploh odstop od nekaterih osnovnih prvin Reaganove dosedanje politike.
UROŠ LIPUŠČEK
Veliko ljudsko veselje v središču New Yorka (AP)
V Bonnu samomor visokega funkcionarja
BONN — Zahodnonemško javno mnenje, ki je bilo že močno vznemirjeno zaradi predvčeraj' šnjega napada na zahodnoberlinskega funkej0' narja Hollenberga, ki je bil ranjen z več streli v noge, za kar so prevzele odgovornost neke »r®' volucionarne celice«, je včeraj spet razburil® vest, da si je v Bonnu sam vzel življenje drd9 visok državni funkcionar, 45-letni Lutz Bentih' podnačelnik urada za zunanjo trgovino pri zunS' njem ministrstvu.
Policija je sicer takoj izključila vsakršno povezavo tega žalostnega dogodka (Bentin se je uS' trelil v glavo takoj po prihodu v urad) z nedavnim umorom direktorja za politične zadeve P^1 istem ministrstvu von Braunmuehla, ki so ga v t. m. izvedli teroristi RAF. Samomor pripisuje) zgolj hudi psihični depresiji, za katero je Benti trpel že dolgo.