■U«J5RI RAVNATELJA LJUBLJANA JUGOSLAVIJ SL 289 (6. C. ) W Trsta, * nsdiUo« 4. dtctmbra 1997. - L#to Številka 31 cent Letnik Lil zen ponedeljka. Naroča«*: ra i mM i-—, celo leto L 75.—, ▼ inozemstvo ▼ilke 30 st. — Otfjaaaiaa za 1 mm sa U'|eeoli« in ofcrtn« oglas* L 1.—, i L 1.50. ojltK denarnih mayodov L na ptvf sirarn L 2. EDINOST Uradniitvo m upraTaiitTo: Trsi (3), ulica S. Francesco d'As&isi 20, Te« ldoa 11-97. Dopisi naj se poiiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacija ia denar pa upramiitvu. Rokopisi s« ne vračajo. Nefraakiraoa pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost»« Piidni sdofttvo v C o r i c i: ulica Giosu* Carducci it. 7, I. n. —- Telef It. 327 G lat ti i in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Kriza poljedelstva 9 ose] Evropi Iz vseh de4ov Evrope se glasijo tožbe poljedelstva o slabih časih. Položaj stanu, ki preskrbuje druge stanove z najpotrebnejšim za življenje, s hra.no, se iako liitro poostruje, da se že marsikje, kjer dosedaj poljedelstvo še ni uživalo posebne zaščite. pripravljajo vlade na od-pomoč. Klici poljedelstva torej nikakor niso izolirani samo na kraje, kjer je usoda hotela, da so se združile letos posebne neugodne okol&čine — nizke ce^ ne In suša. Tudi tam, kjer ni bilo neizprosne suše in kjer se ni imelo tako neposredno prestati gospodarskega denarnega zdravljenja, kjer je zemlja obdarila dobrohotno trud kmetov, je položaj tak, da brede vedno bolj loboko v dolgove in mu skrbi grenijo Življenje. Kot vzrok za ta poostreni položaj poljedelstva se navajajo nizke cene za kmetijske pridelke, ki ne stojijo v razmerju z drugimi potrebščinami in splošnimi pi'oizvajaluimi stroški, da bi mogle dovoliti kmetu primernega sigurnega zaslužka od dola. Obdelovanje, zemlje postaja v /sej Evropi vedno bolj nerentabilno udejstvovanje. Evropa se ne more postaviti po robu močem prekomorskih pokrajin. Tam je zemlja deviška, neizrabljena in ob4ctri\ bolje človeški trud nepognojeria kot pri nas gnojena z naravnim in umetnim gnojilom. Ima v sebi skozi stoletja in tisočletja nabranih snovi, potrebnih za rastlinsko fcivljenje, ki so veliko bogastvo. Pri nas je treba napraviti cele industrije s kapitalom miljard in armadami delavcev* da nadomestimo to bogastvo. V prekomorskih deviških deželah je le razmeroma malo ljudi in ker zahteva tam obdelovanje zemlje manjšega truda, more en človek obdelovati dvakrat, trikrat in tudi desetkrat toliko sveta kot pri nas. Lahko torej preživi tam zemlja tisto prebivalstvo, v Evropi pa ima na hrbtu ne le gosto naseljeno kmetsko prebivalstvo, a.mpak tudi delavstvo različnih industrij, katere ji nudijo neobhodno potrebne industrijske potrebščine, kot umetna gnojila, poljedelske stroje, kredit, državni aparat itd. .lasno je torej, da poljedelstvo v Evropi ne more proizvajati po istih stroških kot ono v Argentiniji, Kanadi. Avstraliji itd. Cene, ki morejo nuditi prekomorskemu farmer j u še nekaj dobička, morejo evropskemu kmetu povzročiti le izgubo, letni primanjkljaj in brodenje v dolgove. Frva povojna leta je bila u-godna konjunktura pri vseh produkcijskih stanovih. Produkcija je bila med vojno osredotočena večinoma za vojne svrhe in je zaostala ona za življenjske potrebe. Radi tega je po vojni zacvetela vsa mirovna produkcija in so bile cene vsem vrstam blaga jako visoke. Tudi poljski pridelki so dražali enako z drugimi vrstami blaga in so dosegli dvakrat tako visoke cene v zlatu kot pred vojno. V Evropi je kmetski stan brez-dvomno dosti zaslužil tudi z razveljavi j en jem denarja, ker se je tako njegova zadolženost zmanjšala. Marsikateri posestnik je mogel tako z lahkoto poplačati predvojne dolgove, katerih breme je bilo pri denarni vrednosti pred vojno razmeroma visoko. Bili so časi pred nekaj leti, ko se je poljedelstvo dolžilo, da je imelo največ dobička od inflacije. Vendar živi-iio v moderni dobi hitro in časi so se bliskovito izprenienili. Danes se v vseh deželah, kjer je bila inflacija, zagotavlja, da je zadolženost poljedelskega stanu v dobi dveh, treh let zopet narastla na predvojno višino, potem ko je bila padla po inflacijski perijodi skoro na ničlo. Ne vznemirja toliko višina dolgov. kolikor očitna tendenca naraščanja zadolževanja. Dolgovi sami na sebi niso zlo v gospodarskem življenju, ako so le pogoji dani za odplačevanje letnih bremen teh dolgov. Obdelovanje zemlje v Evropi pa kaže manjšajočo rentabilnost, ker cene pridelkov neprestano nadajo pod pritiskom vi- soke in dosti cenejše prekomorske produkcije. Cene ameriškemu žitu so se t zlatu znižale v teku dveh let za kakih 40 do 50$. Padajoča tendenca na dolgo dobo prevladuje še nadalje. V Evropi so se prejšnja leta nahajali produktivni stroški radi razveljavljanja denarja vsepovsod jako nizko in ti so sedaj pri stabilizaciji vseh valut dosti višji kot v Ameriki. Odtod ta tako hitra sprememba iz cvetoče konjunkture v krizo pri evropskem poljedelstvu. Že se pripravljajo nekatere evropske države na brambo svojega poljedelstva. Poljedelski stan zavzema v kontinentalni Evropi povsem važno mesto. Prvič tvori precejšen odstotek prebivalstva in je v interesu skupnosti, da se ne vije v dolgotrajni gospodarski krizi. Država je sistem posameznikov in «e more uspevati, ako ne uspevajo tudi posamezniki. Poljedelski stan proizvaja najneobhodnejše potrebščine za življenje in je odvisnost v teh potrebščinah od inozemstva ne samo gospodarska, ampak tudi politična neprijetnost. Braniti kmeta se pravi braniti politični položaj države v družbi narodov. Lahko je braniti interese poljedelstva tam, kjer vlada pri preskrbovanju potreb za prehrano primanjkljaj, kjer se mora vsako leto uvoziti del potreb iz inozemstva. Uvedba uvozne carine mora imeti tam za posledico zvišanje cen za iznos u-vozne carine. V tem oziru stoji naša država na vodilnem mestu, ker ščiti pri nas kmetske interese razmeroma jako visoka uvozna carina za 2ito. Notranje cene se bodo radi tega držale normalno vedno višje kot v inozemstvu. Potrebo Čuvati interese poljedelstva so uvideli tudi drugod v Evorpi. Lani je uvedla Nemčija uvozno carino na žito, sledila ji je potem Avstrija in pred nekaj meseci po dolgih notranjih borbah tudi Čehoslovaška. Avstrija je te dni zvišala carinsko pristojbino, da bo pri padajočih mednarodnih cenah mogoče bilancirati. Ravnotako poročajo sedaj tudi iz Francije, da se uvozna carina za pšenico zviša od 15 na 25 frankov za 100 kg. Vsekakor je značilno, da se kmetski stan pritožuje letos tudi tam, kjer je izpadla letina ugodno, kajti v Avstriji, Nemčiji in Franciji so imeli po statističnih podatkih jako obilno bogato letino. In vendarle se poroča, da izgublja poljedelski stan tudi tam na rentabilnosti in vznemirljivo dejstvo je, da dezertira kmetsko prebivalstvo še vedno od zemlje v mesta, v industrijo in trgovino. Silno krizo pa bodo morali prestati poljedelci letos v tistih krajih, ki so producenti in izvozniki žita in torej ne morejo čuvati kmečkih interesov z u-rvozno carino, ker bi ostala brez učinka. Cene bodo morale tam pasti na višino, kot jo bodo diktirali prekomorski producenti, ne oziraje se na višje produkcijske stroške v Evropi. Ako se temu pridruži še nesrečna okol-ščina da je trpela dežela na suši in pridelala malo« se mora položaj še poostriti. Ta razvoj v evropskem poljedelstvu je nad vse vznemirljiv. Ako gremo tako naprej, se bodo rodovitne planjave spreminjale vedno bolj v pašnike kot na Angleškem. Skrajna je torej potreba, da se vsepovsod v Evropi ščitijo interesi poljedelstva kot v Italiji, da ostane še na življenju, a da ne pride Evropa v popolno odvisnost od prekomorskih mladih dežel tudi glede kruha. Timski pakt odobren m tieralSnll seli poskmske ztaite Poročilo posl. Torre RIM, 3. Na dnevnem redu današnje seje poslanske zbornice je bila odobritev zvezne in o-brambne pogodbe med Italijo in Albanijo. Danes so bile tribune in ostali prostori raz pravne dvorane mnogo boljše zasedeni, nego običajno. Ob 16. uri je o-tvoril predsednik on. Casertano tretjo sejo poslanske zbornice. Po otvoritvenih formalnostih se je priglasil k besedi najprej poslanec on. Pisenti, ki je izjavil, da je vložil pri sodišču kazensko ovadbo radi obrekovanja, ter da je dovolil svojim nasprotnikom dokaze resnice. Spričo tega bo dalo odgovor na obrekovanje in včerajšnje besede poslanca on. Barnabe sodišče. Poslanec on. Barnaba je odgovoril on. Pisenti ju, da ima za svojo obtožbo tehtne dokaze, katere bo predložil sodišču. Po tem incidentu je prešla poslanska zbornica k razpravi o raznih interpelacijah, med katerimi je bila tudi interpelacija poslanca on. MorellL ki se v njej vznemirja radi vedno bolj naraščajočega razširjanja inozemskih avtomobilov po državi. Na posamezne interpelacije so odgovarjali prizadeti ministri oziroma državni podtajniki. Po izčrpanju interpelacij se je podal na govorniško tribuno poslanec on. Torre, ki je podal svoje poročilo k obem tiranskim pogodbam: «Preiti hočem,» pravi poročevalec, «brez slehernega uvoda naravnost k problemu razlogov, ki so privedli našo vlado do sklenitve obeh pogodb. Kakšen je pomen zveze? Odgovarja li nujni potrebi? Na ta vprašanja sem že odgovoril v svojem pismenem poročilu. Sedaj hočem dodati še nekoliko kratkih pojasnil. Albanija je tuja država, ki je Italiji najbližja na nasprotni strani Jadrana. Z njenega obrežja se lahko najlažje ogroža svobodni prehod med obema mor j ima na katera meji vzhodni in južni del Italije. Nobena druga država se ne nahaja v takšnem položaju napram Albaniji. Ta poslednja ima za Italijo večjo važnost, nego jo ima Belgija za Anglijo. Neodvisna in prijateljska Albanija pomeni za Italijo v slučaju konflikta eno skrb manj, ker ji je zagotovljen več ali manj svoboden prehod med obema mor-jima. Če pogledamo na Albanijo z izključno balkanskega in albanskega. vidika, tedaj mora vsak 'izmed nas priti 4do zaključka, da bo ostala ta država predmet novih in večnih sporov med močnejšimi sosedi in da bi bilo vprašanje njenega obstoja naravnost nerešljivo. Albanski narod pa ni vreden take usode in ima vso pravico do obstoja, ki je mogoč edino le v neodvisni Albaniji. Naj se tedaj presoja to vprašanje bodisi z italijanskega, bodisi z albanskega ali pa balkanskega vidika« se ima vedno o-pravka s vprašanjem narodne obrambe, ki je enakovredna mednarodni obrambi.» Poročevalec razmotriva nato povode nemirov in vojn, ki so pretresale Evropo v poslednjih 40. letih in prihaja do zaključka, da je bil skoraj vedno balkanski polotok ognjišče teh požarov. «Zato je vsako dejanje,» zaključuje poročevalec, «s katerim se izključujejo možnosti novih konfliktov, dejanje politične pravičnosti. In s tem sta tudi opravičeni pogodba in zveza, kateri sta hoteli skleniti Italija in Albanija. Diplomacija spretnih spletk, prikritega ščuvanja in potvar-janja resnice mora vsaj na tihem priznati — ker javno tega nikdar ne bo priznala —, da ščiti Italija s svojo politiko o-grožene. da utrjuje pogoje miru ter brani pravico in pravičnost.« (Burna odobravanja.) «Kdor ščiti neodvisnost Albanije, ščiti pravico in pravičnost.» Na te poslednje besede se dvigajo poslanci s svojih sedežev in prirejajo burna odobravanja in dolgotrajne ovacije na Mus-soiinija, Italijo in Albanijo, katerim se pridružujejo tudi tribune. Za poročevalcem jje povzel besedo poslanec on. Gray, ki je predlagal, naj se glasuje o obeh pogodbah potom vzklika. Od 276 v zbornici navzočih poslancev je glasovalo za obe pogodbi 274, dva pa proti. Ob 18.10 je zaključil predsednik sejo z naznanilom, da se bo vršila prihodnja v sredo popoldne. Prebitek irzavnib Mm znaša 15$ milijonov Ur RIM, 3/ Železniško ravnateljstvo je izdalo včeraj poročilo o finančnem letu 1926-27, ki je zelo zanimivo in razveseljivo obenem. Iz poročila sledi, da znaša v finančnem letu 1926-27 prebitek državnih železnic 156 milijonov lir. HoniMiTrtmnr »levo RIM, 3. Včeraj se je podal francoski poslanik v Rimu Bes-nard v palačo Montecitorio, kjer se je poslovil od predsednika poslanske zbornice. Njegov razgovor z on. Casertanom je bil dolg in zelo prisrčen. JUMMd Zogu Chamberlaln bo posredoval Razgovori on. Mussolioftja RIM, 3. Guvernerja Tripolita-nije in Cirenaike sen. De Bono in on. Teruzzi sta bila danes skupno z ministrom za kolonije on. Federzonijem sprejeta pri predsedniku vlade, ki se je z njimi dolgo časa razgovarjal in so mu poročali o vprašanju sredozemskih kolonij. Smrt poslanika BOGOTA (Kolumbija), 3. Tukaj je umrl italijanski poslanik Fran dei Marchesi Medici di Marignano. Danes se je vršil njegov pogreb, katerega so se udeležili diplomatični zbor in zastopniki civilnih in vojaških oblasti. podpisal tiransko w godbo 1 IRANA, 3. Predsednik repu-bl^e je podpisal sinoči zvezno in obrambno pogodbo, ki je bila sklenjena 22. novembra med I-talijo in Albanijo v Tirani. S tem so dokončane vse formalnosti, ki so bile glasom albanske ustave potrebne za veljavnost pogodbe. Mednarodna kontrolna komisija v Avstriji se bo razpustila PARIZ, 3. Poslaniška konferenca je sklenila razpustiti takozvano mednarodno kontrolno in likvidacijsko komisijo v avstrijski republiki z 31. januarja 1928.« ker je Avstrija izpolnila svoje obveznosti. Med tem časom pa mora avstrijska vlada izdati zakon, ki bo omejeval izdelavo orožja in vojnega materiala, ter bo morala razpustiti zloglasno organizacijo dunajske občinske policije, ki jo je ustanovil dunajski župan dr. Seitz po krvavih dogodkih v mesecu juliju. za sestanek med on. Mussolini- jem in Briandom? PARIZ. 3. Neka ameriška ar gencija doznava, kakor pravi njeno poročilo, iz zanesljivega vira, da bo Chamberlain, ki je prispel danes v Pariz poskušal pripraviti sestanek med on. Mussolinijem in Briandom. Chamberlain bo spremljal Bri-anda v Ženevo, karmor se bosta podala na zasedanje Sveta Družbe narodov, ki se prične v pondeljek. IMIftflski-frticiskl mtlis tivindl, ki arejnje položaj Italijanov v Franciji in Francozov v Italiji PARIZ, 3. Uradno poročilo pravi: «Pred svojim odhodom v Ženevo je podpisal Briand z italijanskim poslanikom modus vivendi. ki urejuje v prisrčnem duhu medsebojni položaj podanikov in društev v vsaki izmed obeh držav na njihovem ozemlju. Že več časa so se namreč vršila med Italijo in Francijo pogajanja za sklenitev dogovora, ki naj bi stremel za tem, da se podpira razvoj odnošajev iskrenega prijateljstva, ki naj bi družili obe državi. Minister zunanjih zadev in italijanski poslanik sta soglašala v tem, da ne bosta pričakovala izida onih pogajanj, marveč, da zagotovita že sedaj svojim sonarodnjakom vse ugodnosti eventuelnega sporazuma.» Sovjetska vojska MOSKVA, 3. Po vesteh, ki izhajajo očividno iz uradnih krogov, znašajo oborožene sovjetske sile 562.000 mož. Stroški za to vojaštvo, ki so znašali v letu 1924-1925 420 milijonov rubljev so narastli v letu 1926-1927 na 634 milijonov rubljev, oziroma 6 milijard 340 milijonov italijanskih lir. JHnlneifti urita ikapSIia se bo sestala 12. decembra BEOGRAD, 3. Predsednik narodne skupščine dr. Ninko Pe-rić je posetil danes načelnika vlade Veljo Vukićevića, s katerim se je raagovarjal o sklicanju narodne skupščine in o njenem delu. Dr. Peric je izjavil novinarjem, da se bo narodna skupdčma sestala 12. decembra ter da ji bodo tedaj predloženi zakonski načrti, ki jih je vlada odobrila tekom poslednjih dni, kakor na pr. zakonski osnutek o nošenju orožja, nadalje zakonski predlog o centralni upravi ter drugi, ki jih bodo posamezni skupščinski odbori proučili do tega dne. . Danes se je kralj povrnil iz Topole v Beograd. Takoj po svojem prihodu je sprejel predsednika vlade Vukićevića, ki mu je predložil v podpis ukaz o predložitvi nekaterih zakonskih predlogov narodni skupščini. Razen tega je kralj podpisal u-kaz, s katerim se dovoljuje finančnemu ministru dvomesečen dopust, ki mu je potreben v svrho zdravljenja v inozemstvu. Popoldne se je sestal odbor za proučitev zakonskega predloga o sodnikih, ki je razpravljal o prvem poglavju tega o-snutka, o pogojih za dosego sod-nijskega poklica. Jngoslevensko-avstzijska trgovinska pogajanja BEOGRAD, 3. Danes so se nadaljevala pogajanja med jugo-slovensko in avstrijsko delegacijo za zaključitev nove trgovinske pogodbe. Pred kratkim so bila pogajanja za nekaj časa prekinjena, ker je avstrijska delegacija zahtevala: od svoje vlade navodila glede jugoslo-venskih zahtev v zadevi izvoza. Hov komftsRl napad na j u 0O slovensko orežniško postajo BEOGRAD, 3. Danes ob 19. uri je napadla orožniško postajo v Grijanih pri Carevom selu bolgarska komitska tolpa, ki je štela 8-10 oseb. Orožniki, ki so se spravljali že k počitku in niso bili niti najmanj pripravljeni na takšen napad, so kljub tem okolščinam spoznali, da so napadeni in niso izgubili vsled tega hladne krvi, marveč so sprejeli boj. Komiti so se morali umakniti. Za njimi je bilo takoj odposlanih več orožniških pa: trulj. . Izmenjava listin o rtailikaciji francosko-j ugoslo-venske pogodbe BEOGRAD, 3. Iz Pariza poročajo, da sta si francoski zunanji minister Briand in jugosloven-ski poslanik Spalajkovic izmenjala listine o ratifikaciji prijateljske pogodbe in arbitražne konvencije. "Poslanik Spalajko-vić je ratifikacijske listine s podpisom Brianda in predsednika republike Doumergueja odposlal v Beograd. Društvo profesorjev za zbližan je med Jugoslavijo in Grčijo BEOGRAD, 3. Nekaj jugoslo-venskih profesorjev, ki so potovali po Grškem, je skupno z grškimi profesorji sklenilo ustanoviti posebno društvo za vzdrževanje medsebojnih odnošajev, za boljše poznavanje razmer v obeh državah ter za zbližan je obeh narodov. Obsodba bivšega pomočnika Ju- goslov. notranjega ministra BEOGRAD, 3. Danes se je pred tukajšnjim sodiščem vršila zanimiva obravnava proti Jorgu Jelenicu, nekdanjemu pomočniku notranjega ministra na tožbo poslanca dr. Žerjava. Jorga Jelenić je nedavno objavil v beograjski ndeljka ali pa celo do torka, torej do pričetka 48. zasedanja Sveta Družbe narodov. To podaljšanje njunega bivanja v Ženevi se spravlja v zvezo z oficielnimi razgovori med Pavlom Boncom'jem in Li-tvinovom. S francoske strani se zanikuje, da bi bil za te privatne razgovore dal inicijativo Pavel Roncour. Glasom govoric, ki se Sirijo v ženevskih krogih, je prvi razgovor med Briandom in Litvinovom določen za nedeljo popoldne. Otvoritev 15. kongresa ruske komunistične stranke MOSKVA, 3. Včeraj ob 18. uri se je v veliki andrejevski dvorani v Kremlinu otvoril 15. kongres ruske komunistične si Janke. Ob otvoritvi je bilo navzočih 1400 delegatov, med katerimi je bilo tudi mnogo inozem-cev. Glavni tajnik stranke Stalin je imel otvoritveni govor. Izgleda, da namerava opozicijai na kongresu staviti zahtevo, naj se odloči njena politična usoda. WASHINGTON, 2. Podpredsednik Združenih držav general Karel Davves je izjavil, da nikakor ne namerava kandidirati na predsedniško mesto država pri predstoječih volitvah. Kar so tiče kandidata republikanske stranke je dejal, da bi bil za to mesto najbolj pripravljen guverner Loudon. n. V Trst«, dne 4. decembra 1§27< Tedenski pregled V Tnrtu. 3. nov. 1927. IT A LIJA Kot »mo javili, se je v četrtek pričelo redno jesensko zasedanje poslanske zbornice. Zasedanje bo trajalo 17 dni. V tem tednu so se vrfcile prve tri seje, važna je bila predvsem poslednja. ker je poslanska zbornica na slovesen način odobrila zakonski načrt o prijateljski in arbitražni pogodbi med Italijo in Albajiijo. ki je bila podpisana Jani, 26. novembra. Polegr te je j>a sprejela na /Jianje tudi dru-ffo tiransko zvezno in obrambno pogodbo. Ni je pa ratificirala, ker po Členu petem ustafve ni potrebno. da poslanska zbornica odobri zakonski načrt kake po-fodiie, ki ne nalaga državi nika-kih finančnih bremen in ki ne uvaja nikakih teritorijalnih sprememb. Pogodbo lx> podpisal kralj lil s tem f>o postala veljavna. V ostalem se je bavila poslanska zbornica doslej z zakonskimi načrti, ki niso prvo-redne važnosti. Za prihodnji četrtek pa je napovedana tajna seja zbornice, ki se bo tedaj bavila s svojim notranjim proračunom in z, nekaterimi spremembami poslovnika zbornice. Včeraj sta si načelnik vlade in poslanik čilske republike v Kimu izmenjala listine o arbitražni pogodbi, ki je bila v obeh zbornicah ratificirana. Ko je bila objavljena zvezna In obrambna pogodba med Italijo in Albanijo, se je inozemski, predvsem francoski in jugoslovanski tisk zelo razburil. V javnost je prodrla vest. da bo jugo-slovenska vlada protestirala proti tej pogodbi pri Družbi narodov, a je bila kmalu spet demontirana. Agencija «Avala» je objavila članek, v katerem kritizira to pogodbo, češ da ni bila sestavljena v duhu Družbe narodov. Rimski listi so na ta napad odgovorili z napovedjo, da bo izšel «Foglio d'Ordmi», ki bo prinesel odgovor na komentar ju-goslovenske uradne agencije. Res, v torek zvečer je «F ogli o d'Ordiiii» izšel in glede beograjske agencije je prinesel članek, v katerem p^avi med drugim: «Brez drug« ♦a lahko dopustimo, da je besedilo francosko-jugoslovenske pogodbe nedolžno, toda sta pa, tudi tako nedolžni na pr. obe tvornici vojaških letal, ki ju gradi Francija v Srbiji in ki bosta mogli zgraditi za jugoslovensko vojno aeroh navtiko na stotine motorjev? To je ona grda resnica, ki se skriva za rožnatimi okraski druž-barskih besed, katerim tudi v demo-liberalnem taboru nihče ne veruje iskreno in globoko." V tem Članku je tudi določno o-značen zmisel italijansko-alban-ske z. vez ne in obrambne pogodbe: «Absolutna neodvisnost in mirni razvoj Albanije, garancija za prost vhod in izhod Jadrana. ki ga tvori Otrantska o-žina.» INOZEMSTVO V Jugoslaviji se pripravljajo nove spremembe v vrhovni državni upravi. Poseben ministrski odbor je izdelal načrt zako-.na, po katerem bo ukinjenih šest ministrstev, ki bodo deloma priključena ostalim 12 ministrstvom, mesto ministrstva za narodno zdravje in ministrstva za agrarno reformo pa bosta ustanovljeni dve posebni direkciji. Poleg tega se pripravlja za narodno skupščino še več drugih pomembnih zakonskih osnutkov. Z novimi zakoni se bovio izenačili zakoni, se bodo uredile občinske uprave, sodišča, ustvaril se bo nov učni načrt osnovne, srednje in visoke šole. V noči od torka na sredo se je na progi Kočane-Štip skoro spet zgodila težka nesreča. Ena izmed komitskili trojk je pripravila nov železniški atentat, ki pa se je k sreči ponesrečil. Pod tračnico je bila postavljena mina, ki jo je želez, čuvaj še pravočasno odkril. Kmalu za tem I je pri vozil po tej progi potniški vlak, ki se mu pa ničesar ni pripetilo. V teku je stroga preiskava. Ljudstvo sodeluje pri zasledovanju zločincev z vso vnemo. V Ženevi so se tekom tega tedna pričela dela za razorožitveno konferenco. Običajno zavlada v Ženevi po zasedanju Družbe narodov mir. Letos pa je bil ta počitek prekinjen. Koncem minulega tedna se je pričelo delovanje gospodarske in finančne komisije Družbe narodov. Važ- no je delo gospodarskega odbora, s katerim se je pričelo, kot je to določila poslednja mednarodna konferenca, reševanje svetovne gospodarske krize. Diplomata Stresemann in Lou-cher sta videla baš v tem najvišjo in poslednjo nalogo Družbe narodov. Predvsem pa je treba omeniti zasedanje komisije za mednarodno razorožitveno konferenco in pa predloge, ki jih je stavila ruska delegacija na prvi seji te komisije. Ruski predlogi so šli za tem, da se po vsem svetu docela zatre militarizem in vse, kar je ž njim v zvezi. Po tem predlogu bi se u-kinile vojske, uničilo vse orožje, ukinile tovarne, razdejale utrdbe, odpravila vojna ministrstva, z eno besedo vse, kar bi se moglo, četudi v najnedolžnej-ši obliki, nanašati na vojno. Razprava o tem predlogu je bila odložena. Pa tudi če bi ne bil?., bi se pač nikakor ne mogel doseči sporazum, ker pač nobena država ne bo pristala na tako popolno in radikalno razorožitev. Je pa še drug problem, ki se ima rešiti ob tem času v Ženevi: poljsko-Ktovski spor. Poljska in Litva ne gojita pravzaprav nikakih medsebojnih diplomatič-nih odnošajev in to že ves čas svojega obstoja ne. Gre se za Vilno, ki jo je Poljska zasedla, česar pa Litva seveda noče priznati in, kot je Voldeinaras, litovski ministrski predsednik, izjavil, nikoli priznala ne bo. Velesile so pri obeh vladah dosegle, da se bo reševal spor v Ženevi, kamor sta že odpotovala Pilsudski, predsednik poljske republike, in pa omenjeni Voldemaras. Za prilike in sovraštvo, ki vlada v Litvi proti Poljski, je zanimivo omeniti, da je vlada izročila vrhovno povelj-ništvo nad litovsko vojsko načelniku generalnega štaba Shu-kaykasu. to pa baje radi tega, ker bi se imelo za časa Volde-marasove odsotnosti v Litvi proglasiti izjemno stanje. DNEVNE VESTI Disciplfnacija cen Ministrstvo za nacionalno gospodarstvo je izdalo navodila za poslovanje medsindikaJnih odborov glede določanja cen. O-krožnica naglasa, da z uvedbo medsindikalnih odborov hoče vlada direktno posredovati pri disciplinaciji cen. Medsindikal-ni odbori imajo nalogo iz^ledo-vati izvirne cene za prodajo na drobno. Kot temeljna cena se inia razumeti izvirna cena v onih pokrajinah, kjer je glavno proizvodno središče dotičnega blaga. Če pa se blago prodaja izven pokrajine, kjer se proizvaja, bo sestavljena temeljna cena iz izvirne cene in prevoznih stroškov, kateri poslednji se izračunajo za prevoz po najkrajši poti. Važno je ono navodilo, ki določa, da ima prefekt pravico določiti sporno ceno oblastnim potom. ako se v medsindikaJnem odboru ni mogel doseči tozadevni sporazum. Omeniti je treba dalje, da ostanejo občinske komisije za. podeljevanje in odvzemanje trgovinskih koncesij, za kavcije in kazni, ki so določene za kršitelje predpisanih cen. Glede cen onega blaga, ki ne bo zapopadeno v seznamu uradnih cen, bodo morali trgovci določiti stalne cene, katere bodo naznačili s posebnimi napisi v oknih ali v notranjosti proda-jalnic. Nadzorovanje glede tega predpisa je poverjeno pokrajinskim trgovinskim zvezam. Okrožnica določa končno, da se podeljevanje trgovskih dovoljenj zasebnikom popolnoma u-stavi. Dovoljenja se bodo izdajala v bodoče samo živilskim organizacijam, konsumnim zadrugam, industrijskim podjetjem in prodaj al nicam, ki jih bo vodila ustanova «Dopolavo-ro». Vsaka izjema v prilog privatnim. trgovcem bo morala biti utemeljena z razlogi skrajne potrebe in neodklonljive nuj-i osti. NOVI VOJNOODŠKODNINSKI MNOŽITELJ Novi vojnoodškodninski mno-žitelj je določen z ministrskim odlokom, ki je bil objavljen v uradnem listu «Gazzetta Uffi-ciale» od 2. t. m., na sledeči način: a) 280% za pokrajine Ancona. Belluno, Brescia. Forli, Manto-va. Padova, Ravenna, Rovigo, Siracusa, Sondrio, Treviso, Videm, Benetke. Verona, Vicenza (vštevši planoto Asiago) ter za vse pokrajine Julijske Krajine in Tridentinske Benečije. b) 220% za pokrajine Bari in Chieti. Novi .množi tel j bo velj'al za dela, ki se izvršijo po 15. dnevu od objave gori omenjenega odloka, in do nove odredbe. Sveti Miklavž Zopet se je vrnil k nam-. V veselje otrokom in v radost starišeim, ki čutijo ob veselju svojih otrok tudi sami prijetno ugodje. Zato bodi pozdravljen, Sveti Miklavž! Kdo se ne spominja svojih otroških let, ko je veroval v otroški naivnosti v realno eksistenco brar-da tega Sv. Nikolaja! Takrat je bil pač zanj Miklavžev dan, še bolj pa Miklavžev predvečer, nekaj tako lepega in privlačnega, nekaj tako pravljičnega kot Sveti večer ali pa Velika noč sama. Kako lepo sliko je nudila včasih naša priprosta vas na ta večei;! V dvoranah se je pripravljal Miklavžev večer. Koliko je bilo gibanja med ljudmi! Ta je hotel predstavljati Miklavža, oni je hotel biti angel, -tretji je hotel biti narkelj. O se je veselil darov. Starši, bratci in sestrice, vsi skupaj so nosili ves dan na skrivaj, da bi jih sinovi ali mlajši bratci in sestrice ne videli, zavoje in zavitke z naslovi svojih dragih in ljubljenih. — Celi kupi daril so se grma d ili in čakali svečanega trenutka, ko bo sivolasi in belobradi Miklavž odprl svoja častita usta, povedal lepo in gorko besedo, nato pa odprl svoje dobrohotno srce in razširil svoje radodarne roke. lil potean trepet otrok, preplašeni njih pogledi, njihovo nerodno in plašno govorjenje. In šiba za neubogljivega, kazen za lenega, bogato darilo za pridnega. Vsi ti prizori so imeli na sebi nekaj prijetnega, ki je bilo združeno z vzgojnim in koristnim. Drugod so se zbrali domači. fantje in dekleta ter primitivno oblekli Miklavža, groteskno ošemili hudiča in nerodno o-lepšaLi angela. Potem pa po vsej vasi! Strahovit je bil trepet otrok, ko so zaslišali okrog hiše rožla-nje verig. Stiskali so se k materam, lezli pod klop in z izbuljeni* mi očmi ter trepetajočim srce l čakali, kdaj se bo pri kazal v hiši visoki Miklavž. Miklavža se niso bali. Njega so si predstavljali do-liudičev, ki so tako strahovito rož-brega in radodarnega. Bali so se ljali s svojimi verigami in nosili na ramah koš, v katerega so metali lene in zlobne. Pa hudiči se niso pokazali v hišo, ostali so v veži ki le tu pa tam je kdo pomolil svojo kosmato glavo v kuhinjo ali v sobo. Miklavž je delil orehe, suho grozdje, lešnike in suho sadje. Ni bil bogat ta Miklavž! — Kje bi vzel, če je bila vas revna in ubožna in tudi otroci revnih staršev niso mislili na bogate darove. Zanje so pridelovali v nebesih le orehe in suhe hruške. Svečan je •bil trenutek, ko je Miklavž vzdignil svoj prst in z dostojanstvenim glasom vprašal: «Deset zapovedi, ali jih znaš?».... «Si se naučil Citati«... «Koliko je 5X5?».... «Si bil priden, si ubogal mamico?« Otro-čiček je odgovarjal in klečal kot bi ga izklesal umetnik iz mramor-ja. Ni ganil potez v obrazu, ni si upal odmakniti oči od ene točke, v katero je strmel. Zdelo se mu je, da ga neprestano opazujejo goreče oči izza vežnih vrat. En sam rožljaj verig — in kot bi navezal električni tok skozi njegovo telo — je šlo po njem, da si ni upal zavpiti. In potem še resna Miklavževa beseda o pridnosti in pobož-nosti ter obljuba, da se povrne drugo leto, ki bo gotovo boljše od letošnjega. Tudi ta Miklavž je nademestoval mamici Žibo in ji pomagal vzgajati otročičke. In je še tretje veselje, ki je čakalo otroke na vasi. Nastavljali so. Ves dan so govorili, da bodo nastavljali krožnik skodelico ali Bog vedi še kaj. Ves dan so se štu-lili okrog mamice in jo izpra,|eva-li o Svetem Miklavžu, kot bi slutili, da ima mamica ozko ^znanje s svetim Maklavžem. In gredo spat s sladko mislijo v g.avi, ki jim ponoči pričara sladkih sanj. Spominjam se na m" ado? t na Je-ta. Zvečer sen; bi) nastavi i na okno krožnik. Nato in."! je- spravi.a mamica v poMeljo. Nešteto misli se je prerivalo po moji glavi, da nisem mogel zaspati skoro celo noč. Hotel so videti, kdaj bo prišel Miklavž in natrosil darov na krožnik. Sklenil sem. da celo noč ne zatisnim oči. Mamica je ležala poleg mene. Več krat je pogledala, če že spim. Nisem spal. Pa sem se spomnil, da mi je rekel sosedov: «Saj ne nosi Miklavž, mama pri^ nese!» Bil je to prvi dvom, ki je oskrunil mojo lepo misel o Miklavžu. Popolnoma pa tem vsakdanjim besedam nisem mogel verjeti. Kakor hitro bi jim verjel, bi zame darovi na krožniku zgubili vso vrednost. Ker jih je nosil Miklavž, ker so prihajali iz nebes, so bili nekaj vredni. In takrat, v postelji, sem podvomil. «Ceinu mamica ne spi? Morda pa je res o-na'?!» In ta misel me je tako mučila in mi prinesja tako radovednost, da res nisem hotel zaspati. Toda moje mlado telo je vendar premagal spanec. Zasnul sem in v sanjah gledal Miklavža, kako se je posvetoval z mamico, oba »ta stopila počasi v sobo in prinesla rasnih daril na krožnik. Tedaj me je zbudil kum pri mizi, kjer je stal krožnik. Planil sem po koncu in zagledal mamo, kako je stala pri mizi. Ko je videla, da sem ss zbudil, je prihitela k meni in me objela. «Saj ni nič. Šla sem samo poglede t, če je že nosil Miklavž.^ r— «Ali je že nosil?« sem vprašal, pa je bilo v moji beeedi nekoliko razočaranja. da se prične običajni semenj že v nedeljo, i. t. m., torej danes. Kr. prefektura ni smatrala za umestno ugoditi tej prošnji, in siccr iz naslednjih razlogov: o-bičajno se semenj vrši ne samo 6. dec., marveč tudi prejšnji dan. Torej sta v to svrho itak že določena dva dneva. Zadostnih razlogov ni, da bi se kršil nedeljski počitek. IZ NAŠEGA URADA Elizabeta Perič - Piran. Vaš rekurz se nahaja na računskem dvoru pod št. 24092. Za to zadevo se je interesiralo tudi udruženje vojnih pohabljencev v Piranu. Dne 6. januarja 1926. je ibil predan rekurz državnemu pravdni-štvu. 19. novembra 1926. so se vendar dobile zahtevane informacije in rekurz je bil vrnjen računskemu dvoru, v svrho rešitve. Smo požurili! . Josip Beržan - Boste: Ne najdemo nobene prošnje na računskem dvoru, ki bi se glasila na Vaše ime. Potrebujemo natančnejših podatkov kakor: pozicijsko ali protokol-no številko, katero zveste na Vaši občini i. t. d. Josip Bassaneae: Smo ponovno požurili, a ne gre tako hitro! Vojno ministrstvo ima odgovoriti preko 30 tisočim takih in enakh slučajev. Velja potrpeti! Anton Mihelj - Trst: Vaš rekurz se nahaja sedaj na računskem dvoru, kjer smo požurili. Anton Jagodnik - Podgrad: Na računskem dvoru ne dobimo Vašega rek ur z a. Proti kateremu negativnemu dekretu ste rekurirali? Ako Vam je bila odbita vojna pokojnina, ker še niste dosegli predpisane starosti ob Času smrti sina in ker ste tbili zmožni koristo-nosnega dela, a se je Vaše zdravstveno stanje sedaj poslabšalo, niste imeli rekurirati na računski dvor, temveč bi moraii vložiti novo, z vsemi predpisanimi dokumenti opremljeno prošnjo na: «Di-rezione Generale delle Pensioni, Ufficio Terre Redente, Viale del Re, Revna, Jooip DaoM - Trst: Ravnateljstvo državnih železnic no sprejema osobja iz ekonomičnih razlogov. Je 3 tisoč bivših uslužbencev starih pokrajin, ki so bili vpoklicani pod orožje in ki po dopustu niso dobili svojih mest^med temi so bili celo taki ki so se tudi bojevali. Jasno je da ob takih razmerah ni nade na zopetni sprejem v službo. L V. 30. Se rešujejo tudi takšni slučaji, ampak vsak za sebe. Počakajte na poziv! JL Mnlttlf - Trat: Pridite v urad. Tajništvo. Iz tržaškega življenja Avto jo je «pobo£al» Ko je 16-letna Celestina Popo-vich, stanujoča v ulici XX Ser • tembre št. 1, včeraj okoli 11. uiv hotela čez ulico Carducci, se na križišču ulice Ginnastica ni u-tegnila umakniti nekemu avtomobilu. ki jo je — ker je šofer naglo zavil vstran — le narahlo «pobožal» z blatobranom po desni nogi. Z istim avtomobilom je bila mladenka, ki je zadobila neznatne praske, a se je precej prestrašila, prepeljana v mestno bolnišnico, kjer je dobila potrebno pomoč. — Včeraj popoldne okoli 17. ure se je neki motociklist zaletel v ulici D. Braraante s svojim vozilom v 29-letno služkinjo Antonijo Treu, stanujočo v ulici S. Maurizio št. 11, in jo podrl. Pri padcu je ženska zadobila precej hudo rano na Čelu ter si tudi nekoliko pretresla možgane. Po prvi pomoči, ki jo je dobila v mestni bolnišnici, je bila na lastno željo prepuščena domači negi. Razne nezgode. Pri delu v tovarni olja pri Sv. Andreju, ko je hotel pogledati v kotel, v katerem se je kuhalo olje, je 29-Tefnemu kurjaču Leopoldu Ferrettiju, stanujočemu v ulici Riborgo št. 5, puhnil v obraz plamen, ki je nastal iz izhlapevajočih plinov, ter ga hudo opekel tudi po rokah. Nesrečni strojnik je bil prepeljan z nekim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v dermatologični oddelek. Zdraviti se bo moral najmanj 3 tedne. — 30-leta i mehanik Peter Orlando, stanujoč v ulici Udine št. 38, je sinoči točil vodo v neki rezervoar pred hangarjem št. 4 v prosti Inki V. E. III. Ko je bil rezervoar poln je Orlando stopil na lestvo, da bi odmaknil vodovodno cev. Piri tem poslu mu je pomagal neki delavec,, ki je nenadoma potegnil cev, ki jo je Orlando š«» držal na drugem koncu, k sebi. Rad? sunka je Orlando zgubil .ravnotežje in padel z višine kakih 5 metrov. Pri padcu se je hudo pobil po levi nogi in najbrž si je tudi poškodoval kost. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. — Ko je 29-letni težak Izak Op-pelheim. stanujoč v ulici Riborgo \št. 26, včeraj popoldne nakladal na glavnem kolodvoru zaboje pomaranč na železniški voz za tvrd-ko KluJ*mann, je radi nesrečne kretnje zgubil ravnotežje, padel z višine kakih \ metrov ter se pobil po raznih delih telesa. Z avtomobilom rešilne postaje je bil prepeljan v mestno 'bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč, nato je bil na lastno željo prepuščen domači negi. — 12-letni Sergij, Zeitel, stanujoč v ulici Giulia 32 je sinovi okoli 18. ure skočil v omenjeni u-lici na enovprežni tovorni voz, na katerem je sedel poleg voznika tudi približno 12-leten deček. Ko je kmalu pot.^m Zeitel hotel skočiti z voza, sa je deček menda iz gole nagajivosti pahnil, tako da je padel na tramvajske tračnice, zložene kraj ceste, ter se pri tem hudo pobil po levem kolenu. Fantič dobil pivo pomoč v mestni bolnišnici, kamor ga je>s.nremila mati. Ozdravil bo v 2 tednih. Porota „Brili J? uničil tri družine" pravi Inženir Bonlvento Brili sledi apatično zaključnim taktom obravnave. Na stotine ljudi sledi z vso pozornostjo obravnavi, ki že štiri dni zaposluje tržaško poroto. Ljudje stoje po stopnicah sodnije in ob popoldanskih razpravah celo na ee*sti, brez upanja do vstopa in čakajo novic. Toda obravnava gre neizprosno svojo pot, nič novega, kar bi zamoglo spremeniti usodo Brilla, ni do danes prišlo na dan. Brili je popolnoma miren — zdi se celo, da ga obravnava zanima v njenih podrobnostih. Sedi na kon- . cu klopi v kletki, glavo naslonjeno ob dlan in /,ako toliko napravi kakšno opazko. Odvetnik Matosel-Loriani se celo obrača do njega za nasvete, posebno kar se tiče zasliševanja obrambnih prič. Brili pri imenovanju priče takoj sam odloČi, ali je potrebno njeno zaslišanje in dela pri tem še razne druge opazke. Tudi ko priče izpovedujejo stvari, ki so v močnem protislovju z njegovim dnevnikom, Brili čisto mirno odgovarja, kakor da bi pobijal kakšno teorijo. Vendar pa začenja dvomiti že sam o sebi, njegove trditve o nezvestobi in slabem življenju njegove žene niso več tako brezpogojne in zdi se, da začenja polagoma verjeti pričam, ki enoglasno trdč, da je j bila njegova nesrečna žrtev nedolžna in dobra. To se je posebno opazilo pri zasliševanju inženirja Viktorja Bo-niventa, ki je sledilo mogočnemu prerekanju med braniteljem in tožečo stranko. Inženir Bonivento je v splošnem in v podrobnostih povedal, kar najdemo zapopadeno v izpovedih obte*Žilnih prič. Opisal je nešteto prizorov, ki naj bi služili v ilustracijo obtoženčevega značaja. Brili je je vedno brutalen in brezobziren. Ni se spremenil niti po rojstvu prvega otroka. Ines je morala več K-. at bežati z doma in je» radi tega re.-.no obolela. Sodna ločitev zakona, od katere so Boniventovi u-bil vedno brutalen i\i brezobziren, vega otroka. Ines je morala več-pali na spremembo položaja, je vse le še poostrila. Brili ni nikdar skrbel za družino. «Niti enega žopnega robca ni Brili kupil svoji ženi«, pravi inženir Bonivento. «Moja hči je skrivaj zastavila celo poročna dari.la, da je zamogla plačati babico ob porodu. Jaz sem skrbel za vse — za oba otroka, od njiju rojstva dalje, in za zakonca, od dneva njiju poroke. Brili je popolnoma uničil tri družine«, zaključuje inženir Bonivento. Odvetnik Matosel: Sedaj se poročit p, kaj ne? Inženir: Da. Pa to ne spada k stvari. Amalija Renčelj je stanovala v hi£i, kjer sta* stanovala zakonska Br ill. David se ji je zdel zaljubljen v svojo ženo, dočim Ines ni kazala tega. Priča pravi, da se tudi Ines ni posebno brigala za otroke. Brili pa je imel ličerko vedno v rokah, jo pestoval in poljubljal. Tudi Andrelna Badalai priča ▼ tej obravnavi. Ta je slišala od dr. Edvarda Mucha, da se mu gospa Ines Bonivento smili, ker trpi radi slabega ravnanja. — «Vi ste nekdaj dajali, da rtš1 videli dr. Mueha tamega c In*e.ari — «Tega nisem dejaJ*t» Predsednik pokliče priflo TImm*} ro, ki je prej to trdila. Dr. Edvaard • Much se je baj« tudi irraztf, da hm > poročil Inee po sodni ločitvi. Tod* B&dafc* vzdrži to trditev in TWna ro — tudi. Na£tqpi priča Karolina etafc, ki je družinska prijatelji*.-« Boniventovib. Ona je sprejela Inea k sebi po njenem begu. T«, prič® opiSe neki dogodek v ulici Pilone. . Nekega dne se je nahajala ona a > Inee v tej ulici, ko je nakrat Inen ? skočila v neko vežo, vsa preplahe- i na. Priča se je ozrla po rilci in zapazila Brilla. Ines je prišla koj iz tiste veže in začela bežati pq | ulici, Brili je* hotel teči zn njo, toda priča se je postavila v bran. Brili je začel takrat kričati: «Fw-ma, fermals Pozneje se je Brili izrazil, da ko bi takrat imel san o-kre<<, bi brez drugega Streljal nas Ines. Priča. Trampus Josipina nahaja v bolnišnici. Zato predsednik Čita njene izpovedi. Ta priča ve, da so Boniventovi vedno skrbeli za družino Brili. Prehrana, stanarina in obleke, vse je š!o na njih račun. Ines je bila dobra, ponižna in ljubezniva in dobra mati. Brili jo je tepel vsak dan in ji večkrat metal, kamor jo priletelo, žlice vilice in celo svečnike. Petnajst dni pred smrijo ji je Ines dejala, da ji je hudo, ker mora živeti na račun staršev. Ob tej priliki je izrazila bojazen med Brillom. Priča puv-darja več krat, da se Ines ni moglo očitati ničesar slabega. Renata Canali je bila priča prizoru v gledališču. Opisala je zločin, kakor smo ga že večkrat opisali. Ve pa .-e to podobnost, da je Krili j izstrelil zadnje tri strele iz daljave ! kakih 20 centimetrov. Pivi strel je | Brili oddal izza stebra. Student Klavdij Torresella igra j nehote v tej obravnavi eno glavnih vlog. Predsednik: «Vi ste poznali gospo Boniventovo. Ste li imeli kakšno ra»merje z njo?» — «Ne, nikoli!^ — «S*e ji morda dvorili, ali kaj podobnega'!» — «Ne, nikoli!« Priča pove, da je le enkrat spremil Ines ker ona ni iineia dežnika Po poti sta siečala P.rilla, ki ie takoj vrejil.- — «\'i ste kdaj priznali Brillu, da se razumeta z lnes?» — «Nikoli — to so vse izro lki bolne fantazije! Brili me je vedua nas k a kov a i : neumnimi vprašanji. Spremljati me je hotel povsou, tudi na intimne sestanke." — «Za Božič 1. 1923 ste bili v JJo-logni ?» „ — «Ne, v Trstu — za Božič so univerze zaprte!« — «Torej informacije tistega fa^-moznega informativnega urada ne odgovarjajo resnici ?» — «To je blaznost. Jaz sem l»il v Trstu!» Odvetnik Matosel-Loriani: «Ye priča, da je gospa Ines, takrat gospodična Bon.iventova, bila lepa?« Priča: «Zelo lepa! Očarujoča!» Odvetnik: «Seveda, imela je veliko oboževalcev ?» Priča: «Da — toda po zaroki se ji nihče ni več približal, ker so vsi poznali tega 1 jubosumneža». Vstopi Danese inženir Guido. Ne ve skoro ničesar o tem, kar navaja Brili v svojem dnevniku. Predsednik: «Je li res, da •■de vi dejali BrilJu, da ste nekdaj \ideli iti s postaje južne železnice Ines z nekim mladeničem?» Priča: «Dejal sem drugače. Dejal sem, da sem videl neko gospodično, ki je sličila Boniventovi, z nekim mladeničem, o katerem misli Brili, da je Torresella. — «Je li Hfrs, da ste vi odsvetovali Brillu poroko?>* — «Tega ne vem. Vem, da sem predočeval Brillu nevarnosti iu sitnosti zakona.» — «To nima pomena. Ste mu 11 odsvetovali, ker je imel poročiti ravno Boniver.tovo? — «Morda tudi, toda le radi tega, ker sem poznal obtoženčevo narav.» Marija Tamaro roj. Damini. — «Ste li vi kdaj rekli obtožencu, da je pok. Ines imela ljubavno razmerje z nekim poročnikoan Massa?» — «Ne. Moj Bog. se ne spominjam. Morda sem to tudi dejala.» Vstopi Oskar Danese, prijatelj priče Levi. — «Veste li, da je Levi imel nekdaj sobo za ljubavne sestanke. Niste tega dejali Brillu?» — «Ne — ni mogoče!» — "Slišite Brili?« — «Bah — bilo jo v nekem ba/-ru---» Josip Tamanti ima i>ričati podrobnosti o pozivu na dvoboj med Levijem in Brillom. V ulici (iiulia sta priča in Levi srečala Brilla, ki je po par žaljivkah dal Le vi ju klofuto. Ne ve pa zakaj. Anton Krainz, ve da je Brili pred ■poroko bil dobw mladenič in tudi zelo jrriden. Imel je lej>o vedenje. Ko se j* zaJju-bil v Ine«*, ni bil več ti*<,i. Nekdaj je prišlo do prizora v sobi Brilla, ko mu je inže-ner Bonivento dal klofuto, ker j« ta razžalil smrtno njegovo hč>ar. Več krat je gospa Ines Boniventa svirala klavir in Brili je svira 1 vi-, joltno. < Albert prof. Alberdni, zn&ned Brilla, je bil napro&en od posledi njega, da mu preskrbi detektiva, Drugega o zadevi ne ve. Prečita jo se Se izjave Edvarda dr. Muha. Ta opieuje prizor v h idi V Trstu, dne 4. decembra 1927. « EDINOST* losminove. Po sprejemu, ko so vsi gostje začeli zapuščati hišo, je slišal v sobi jok in klofute. Brili je oktofutal svojo ženo. On je le malo poznal Brilia in pokojno Ines. Zadnje priče v obravnavi so Jo-sipina Petech in nek! Petraco. Kakor jsmo že javili, je državni p» avd-nik stavil predlog, da se ta dva za-slišita pri zaprtih vratih; zato da predsednik izprazniti dvcario. Razne priče, kareje je predlagala liantha, je obtoženec sam zavrnil, češ, da je njili pnčapje skoro brež-pomembno, ker ni v z vazi z dogodkom in tudi ne z njegovim zakonskim življenjem. Nadaljevanje obravnave je r«ditiki. Čadež in ga silil, naj gre z njim in Mariničem, da bodo vsi trije po noči napadli starega in onemoglega Vugo trn- mu otlnesli denar. On pa tega ni hotel storiti. Preds.: »Ali sta bila s Čadežem kdaj v zaporu?» Jakončič: «Ne, nikdar nisva bila prijatelja.« Državni pravdnik je nato. dokazujoč krivdo obeh, zahteval, naj se radi ropa kaznujeta na podlagi različnih olajšav radi mladoletno-sti itd. na 3 leta, 10 mesecev in IS dni zapora. Zagovorniki so zahtevali, trdeč, da rop ni dokazan in da se priči Jakončiču ne sme absolutno verjeti, naj se obtoženca oprostita, ko vendar nista bila še nikdar kaznovana in je Marinič v vasi na jako dobrem glasu, sin dobre in bogate družine. Sodišče je potem izreklo razsodbo i li obsodilo Mari niča na eno leto, sest mesecev ter 20 dni zapora, ker je šr mladoleten, Čadeža pa na dve leti sedem mesecev ter tri dni zapora. Nasilni prenoće valci Trije so sedeli na zatožni klopi: Jožef Žagar iz Žage, Jožef ButoJo, imenovan Benedet, iz Tolmezza, in Vale»ntin Crapis, imenovan Tinat, iz Videmske pokrajine. Obtoženi so bili: prvi, da je žalil Nj. Vel. kralja in min. predsednika Mus-solinija: ostala dva pa, da sta hotela s sik> vdreti v stanovanje Ža-garjevega brata, zahtevajoč naj ju prenoči. (Dalje na IV. strani) POSLANO*) ZAHVALA Zahvaljujem se zavarovalni družbi proti požaru «L:Union» za hitro in točno likvidacijo škode, nastale po požaru na ko-lonski hiši vikarijske cerkve v Fojani. Priporočam družbo kakor tudi njenega zastopnika g. Avgusta Ravnika, v Gorici, via Barzoilini št 2. (1272) FOJANA, 30. novembra 1927. J. Milanih vik. upravitelj. *) Za članke pod tem naslovom odklanja uredništvo vsako odgovornost. HALI OGLASI BERUTZ-SCHOOL vodi v vseh jezikih. Via Fabia filzi 23, pouk m pre- 1542 SOBA meblirana za gospoda se odda. Vprašati Milano 13, vratar. HIŠA s približno 13 ha zemljišča, njive, travniki, gozd, vinogradi se proda skupno ali sama hiia. Naslov: Tavčar Rudolf, Ivan p grad (Caetelgiovanni) pošta Komen. 1629 HBA s štirimi prostori in 700 m- vrta, se proda. Pojasnila daje Peter Beton, Bistrica.________1630 HIŠE prodam radi odpotovala. Guardiel-la, Boschetto in Greta. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1631 PEKARNA z vsem inventarjem, 2 vrta in aiifra te proda. Jernej Peter, Pobrežie pri Mariboru. 1632 SKLADCSČE oglja, v sredin« mesta, dobro vpeljano, se proda pod ugodnimi pogo:i. S. Lazzaro 6. 1633 ŠIVILJA, izurjena, izdeluje in popravlja po najnižjih cenah. Piazza Foraggi št. 4, vrata 2. __1634 VAJENCA za trgovino »estvin sprejme Pečarič, SkoliŽe «328 (Albaro Vescova) 1635 SOBA z dvema posteljama se odda. Via Commerciale št. 14, IV. 1636 POSTELJA se odda. Via Malino a Vento št. 44._1637 TRGOVSKI vajenec z enoletno prakso, vešč slovenskega in italijanskega jezika, išče mesta na deželi. Naslov pri goriški upravi. 1639 MIZARSKI pomočnik išče dela. najrajši na deželi. Naslov pri goriški upravi. 1640 ZAHVALA. Vica oria Magla —Mi, Um m katerih aH nafto počastlH ifMda aalcva nepozabnega IVANA toftkmme tem potem aajarčaejio zahvalo. Posebao zakvalo smo dolini g. Dcpan-gfcer-ja, porfeitata, vaškhn pevcem za žtlMtiak« dama ia aa grobu i« vsem, W aa spremni pekojaika aa njegovi zada ji poti. Žaltfjodi ostali. ZAHVALA OD priliki izgube naScga nad vse ljubljenega soproga in o čet« Karla Luftman*a izrekamo naitskrenejšo zahvalo vsem znancem in prijateljem, nadalje pevskemu zboru za ganljive ia ostinke, ter sploh vsem, ki so spremili našega nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. ŠTANDREŽ, 2. decembra 1927. Žalnjoda draiina. POSTELJA se odda poštenemu delavcu. Petrovič, via Rnmondo 12. 1642 SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove avtoriziran ki/omant v 'Via della Pieta 12, vrata 6. Govori slovenski 1643 II (1 A P Societa Ligure Lombarda, li V H« Trst, Piazza Scorcola 3, Te lefon 32-37 je najboljši po moči. trajanju in izdatnosti. Zastopnik v Cerknem: Maks Šlucin. 1641 SV. MIKLAVŽ. Ne pozabite obiskali prodajalno v Trstu, Piazza Oberdan št. 1. Bogata izbera hišnih potrebščin in igrač po najzmernejših cenah. 1476 SPALNI divani, otomane navadni in luksusni. Ferjancic, tapetnik, via S. Mau-rizio 9. 1579 ŠTEDILNIK se proda za L 180. Via Media 0, kovač. 1590 ZA SV. MIKLAVŽ likvidiramo vse igrače in šolske potrebščine po konkurenčnih cenah. Sprejema se delo a-jour in angleški vbod. Via Foscolo 15, vogal via Manzoni. 15% TRTE, cepljene, razne, za jesensko in j spomladansko saditev, prodaja po naj- j boljših cenah, zajamčeno sortirane, črne j in bele. Trtnica Pipan, Komen 29. 1591 | V GORICI "OREFICERIA MODERNA«, j Corso Verdi 13, ure, srebmina, zlate- j nina po zmernih cenah. Poprave ur se se izvšujejo točno in hitro. Kupuje se -srebrn in zlat denar. Najboljše cene. 1597 HISA z velikim vrtom in gospodarskim poslopjem, sredi mesta, na prometnem kraju, v kateri je lokal in krojaštvo prav dobro vpeljano, se proda. Dopisi na lastnika: A. Meuz, Slovenska Bistrica, Šta-jersko. 1622 PIANINI, krasni modeli, s križanimi strunami ia moderatorjem se prodajo. ?Lir 3500— Via Solitario 25, III. 1626 ŠTIRI KRAVE, molzne se prodajo. * Hotel Grignano. , telefon 48-14, Sinigaglia. 1627 BABICA, pooblaščena se priporoča za na deželo. Androna S. Cilino št. 16. 1626 PAZITE! Najboljše, najlepše, najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Carducci 36. 1158 ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, via Ugo Polonio 5. Trst. 1452 STABILIMENTO musicafe «Giuseppe VerdU. Via Imbriant 18. vogal Carducci. Muzikalije, godala, orkester, violine itd.__1034 POZOR! Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin. Krste za odrasle od L 60 naprej; krste mala od 15 L naprej. J. Sak-sida, Dornberg. 1512 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Bodulrč Ana, Via Ma-donna del Mare 19, II.__1638 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Hladiš, via Madonnina 10, H. 1644 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 1592 Klao Jtear-Opflne Danes od 15.30 dalje, vehzanlmiv doživljaj cesarja Jožefa II. z gozdarjevo hčerko: Jtio Vencautvs - lito" v glavalh vlogah Harrv Liedke in Lya Mara. le zcmažlte te Izredne prilike! V torek, na dan sv. Miklavža cd 17. dalje „Kraljica mode4* Izreden film! Za dame ! ^ Vsled pozne sezije nadaljuje Tvrdka G. Struchel SuuJrst VI« Mazzlnl 36 - Via s. (aMna 7 izredno prodajo vsega zimskega BLAOA po Mjatfjilt ctMh. Volneno blago za plašče in obleke, bariun, sealakin, petaches, astraban, Karakul, kožuhovine za okraske, solliers in šerpe. Pletenine, nogavice, gilets, pullover, Sali, šerpe, odeje preproge itd. ke obveze. Obiščite prodajalno br Stalne cene. (1273) ▼ s Stalne cene. z mazilom 11 FARMACIA SPONZA Trst - Via Tor S. Piero 10 Pazite na ponaredbe Dobiva se v vseh lekarnah po znižani ceei L 3,-Elektrižne svetlljke in žarnice za Rao METALLUM" Glavaa zaloga v Trstu H06 A. Ulcigrai, Via U. Polonio 3 NA OBROKE ■ Oblak«, palalolf, daini pta« — ici« tkanina, petll«, plalnov ■ defmlii« glUls, volneni |»ui- K lo««rv blag« velour i. t. d. u mm Znižane cene! Pogoji ugodni! ■■ VI« Bomm 3, lil. nadstropj« II 9 Via ni mi in mm . MANUFAKTURE PAULATTO TRST VIA DANTE 10 - VIA MAZZINt 32 Putb:. 1YTAX - Tritstf. Čevljarnica Vodopivec Trst — Vid Riborgo 29 — Trst naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preskrbela za božične in novoletne praznike z bogato izbero OBUVALU za moške, ženske in otroke toliko navadnega kolikor luksusnega, ki se prodaja po najzmernejših cenah Blago prvovrstno, delo solidno in natančno. <1235> izvršujejo %m naroČila po mori in popravila. Predno se odločite za katerikoli nakup obiščite SKLADIŠČE POHIŠTVA ALESSANDR9 LEVI MINZI Trst. Via RettorI 1 (Piazza Rcsario) ia Via Halcaatoa 7-13. Naše cene ne poznajo konkurence. (1170) M8P-M E!ek'r*me!tiiiKna dabm m S. ItaiasiJ 12 Telelea 8-29 Električni prevodniki. Cevi za izoliranje elektrike. Električne žarnice. Kriatall za elek- DflDlf3N5" triko- Lika^niki. Potrebščine NHI/IHnJ preciznosti za mehanike. Zahtevajte cenike I ! (1212) PODLISTEK Črni 1 ovc3« Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (63) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Vojaki in častniki so drenjali po glavnih ulicah. Mehčani so nosili opasane meče. Kamorkoli se je človek ozrl. povsod je videl sijajne uniforme, svetle sablje, preproste obleke gozdnih strelcev in kupče-valcev, mahajoče perjanice indijanskih poglavarjev, oCmtl? obraze indijanskili bojevnikov in skalpa lovcev. Mesto samo ni nikoli prej žive'o v taki blaginji in bogastvu, kajti pokolji in uniče^inja z o&cjem in mečem v obmejnih pokrajinah so vedno prinašala mestu bogastva. Ouebec je drhtel v razkošnih burnih zabavali in veseliačenju. Ple- si, zabavni večeri z bogatimi gostijami in orientalskim sijajem so se vrstili skoroda večer za večerom. Ta solnčni dan, ki se je porodil po preteklih tetinih mraka, je zopet pričaral na ulice vrveče življenje. Davki se je porutil kaji^rr-novek, ki sanja. Mesto samo. prebivalstvo, velike stavbe, mogočno obzidje, preteče utrdbe in v njih baterije orjaških topov — vse to ga je prijetno razburjalo in prešinjalo. Zdaj je umeval ponos in zaupanje, ki je navdahnilo Anico, ko mu je pripovedovala, da naj le lajajo in grizejo bo; psi Angležev. Ouebec — duša .(ove Francije — jih bo vedno pognal nazaj. Občudoval je baterije, ki so varovale vsako ped tega čudovitega, mesta — občudoval je veHke dvo-tonske topove, ki vržejo težko kroglo miljo in pol daleč, ter deset in trinajstpaične mo&narje, ki so metali sto- in dvestorfuntne izstrelke do pettisoč vatlov daleč. Niso še zgradili takega 'brodov-ja in taka armada še ni živela, da bi stresla to srce Nove Francije s skale, na kateri počiva. Z besedami je dal izraza svojim mislim in Robinau ga je presenetil, ko je dejal: «Mi dremljemo. Angleži so pa budni. Ako se kmalu ne predramimo, bo to mesto, ki ga mnogi smatrajo za nepremagljivo, padlo.» David se je ozrl v tega mirnega, neobčutljivega moža, ki hrani skrivnosti zakopane v svojem si*cu in čigar obličje zakriva maska neprestanega mraku — in verjel mu je. Kajti isto stvar mu je povedal Črni lovec. Bilo je ie poldne, ko se je Rotoi-neau, sledeč prejetim navodilom, vrnil s svojim varovancem v palačo. Presenečenje je tam čakalo Davida. Ko je v družbi Bigota stopil v sprejemnico slednjega, je Anica, prijaznejša in zgovornejša od včeraj, stekla k njemu. Vsa je žarela v veselju. Če sta ji žalost in dvom trgala srce, ni o tem pokazala ni-kakega znamenja. Podala mu je obe roki in njene svetle oči so mu naznanjale, da ji je Bigot že povedal o njegovem častnem sprejemu v palači. Toda ni mu ponudila ust v poljub. Potem je opazil, da se v eni malih rok, ki jih je držal, skriva zmečkana rokavica, katero je prej 8n j i večer vrgel Bigot na mizo. Njena barva in pa na stotine drobnih gubic, ki jih je napravil Bigot, ko jo je vil in gnetel v roki, so mu to spoznanje zadostno potrdile. V njegovih očeh in na obličju pa ni bilo nikakega znamenja, pe katerem bi bilo moči soditi, kako globoko ga je preeunilo to odkritje. ____ _____ Bigot ju je opazoval z dobrohotnostjo očeta, ki gleda dvoje ljubljenih otrok. Roka, ki jo je }wio-žil Davidu na ramo, je bila. prijateljska. «Malo kosilce, David, samo za nas tri,» je pojasnil. «V materi generalni prednici sem skoro uničil vero vase, ko sem jo naprosil, naj daruje Anici pol dneva. Dvakrat v tako kratkem času — to je nasprotno njihovemu pojmovanju in pravilom. Da smo dobili dovoljenje tudi zdaj. se moramo zahvaliti — ne vplivu moje malenkosti — pač pa prošnjam blage Angelice Rochemontier pri prednici v samostanu.* «Pa Davidu tudi,» je dodala A-niča. «Materi prednici sem že toliko pripovedovala o njem, da je radi njega dobra in ljubezniva z mano. Rada bi te spoznala, David, in teli, da jo prideš obiskat." 3igot se je mehko smehljal. «Gotovo vam hoče povedati, kako neprecenljiv zaklad imate in po vrhu tega se hoče tudi prepričati, če ste ga res vredni,» je dejal Davidu. Anica je zardela in njeni prsti so mehko stisnili njegove. Potem mu je odtegnila roki. «Monsieur Bigot je dober,« je dejala in svetloba v njenih očeh, ko je pogledala nadzornika, je Davida bolj vznemirila kot rokar vica. «V»o srečo je nama poklonil. Prosila bom Boga, da mu po* plača.» Otožna žalost se je prikazala na Bigotoveam obrazu. »Včasih mislim, da je Bog name pozabije rekel in potem, kakor da se tlloma kroti, je zasukal nenadoma pogovor z enim svojih kratkih redkih »mehov. «Pojdiano! Kosilo nas čaka. Ako smem verjeti, kar mi je pravil Robineau, se. je David že izmučil danes in si pridobil dober tek.» IV. «EDINOST» v Trstu, dne 4. flecesnora iszv. ' Nekega večera sta se Butolo in fcrapis, ki sta priSla na Žago iskat dela, po tamošnjih gostilnah precej močno opila. Okrog polnoči sta ee odpravila proti Zagarjevi hiši. Ker sta bila precej vesela, sta med »potjo razgrajala in vpila. Ko sta .prišla do vrat, sta pričela razbijati po njih in vpiti, naj 'jiana odprv, da bosta pri njih prenočevala. Žagar se je oglasil iz hiše, da ljudi, ki prosijo s tako maniro za prenočišče, ne bo sprejemal v hišo. Onadva zunaj pa sta še vedno roban-ar vpil: «l>oi z Mussolinijem!... Dol s kraljem!... Proč z Italijani, ne maramo jih!» _ Por^fcje so bili o vsem tem o)>- veščeni orožniki, končaia pa se j? vsa ta zadeva šele na sodišču. Predsednik vpraša Žagarja: «Je res. da si žalil Nj. Vel. kra-ja in ministrskega predsednika?»> «Ne. nič ni res! Zvest italijanski državljan se-rn. zvesto sem služil vojake v italijanski vojski in sem bi! celo zato odlikovan / denarno nagrado, čemu bi potem žalil kralja! Res je bilo le to, da sem šel bratu na pomoč, ko me je k'i< al radi nasilstva teh le dveli, ki so mu vdrli v hišo. Stepli smo se na mostu in sem celo Crapisu dal klofuto. «Žovinece» pa niso peli.» Butolo pripoveduje, da so prišli na Žago iskat dela, pa so se v gostilni napili. Šli da so nato iskat stanovanja. Pa niso zahtevali, le prosili so ga. Tudi v iiišo niso vdrli. . , Predsednik: «Ali ni eden izmea vas rekel, da 1k> streljal s samokresom?« Butalo: «S samokresom? Ob, če bi imel samokres, bi jih deset po-streljal na mostu, tako so me namlatili!« Preds. k Kako divja žival! Seveda so vas lahko nabili, če je eden izmed vas hotel k Žagarjevi ženi!» Zatf-m trdi Butolo. da je Žagar na mostu žalil kralja in ministrskega predsednika. — «Kaj pa vi pravite, Capris?» «S: ;no resnico, gospod predsednik!« «Na Krnu smo delali in smo prišli na Žago.... i. t. d..... «Z maniro smo prosili..., kakor j« pač trela...« O revolverju ne ve nič. Giovinezzo pa sta pela in zato ker sta jo pela-da je Žagar žalil kralja in Musso-linija. Priča Žagar pove, da je bil z ženo v podstrešju svoje borne hišice, ko so ga prišli nadlegovat opiti delavci. Ko jih je opomnil, naj bolj z maniro d-elajo, so mu odvrnili, da bodo pa s silo odprli, če jima on z lepa ne odpre. On ni slišal nobenega, da bi vpil «Dol s kralj eni» ali podobno. Priča Pičulin pove. da se je pomagal tepsti in da je slišal, kako sta delavca po italijnsko preklinjala. Brigadir pove, da je Žagar pošten fant in gotovo ni zakrivil o-nega dejanja, ki mu ga pripisuje obtožnica. Ko je on zvedel za dejanje, je sicer dal vse tri zapreti, Butolo pa ga je ob tisti priliki prosil, naj stvar pomečka. Državni pravdnik se obrača bolj do delavcev, katerima da je vino tisti večer zmešalo glave, radi česar danes več govorita, kot je bilo res. Zahteva, naj sodišče Žagarja popolnoma oprosti. Ker je RudoM Žagar odtegnil obtožbo proti Caprisu in Butoli radi nasilnega vdretja v hišo ter jima vse to velikodušno odpustil, ju sodišče ni moglo obsoditi ter ju je iz tega vzroka oprostilo. Jožefa Žagarja pa je oprostilo, ker ni zagrešil dejanja. IZ GRGARJA Požar Po naših Gorah se kar zaporedoma vrstijo požari. V dobrem mesecu smo čitali o požaru, ki i je uničil gospodarska poslopja v Lokovcu nad Čepovanom, v Čepov. nu. v Podla ki. in danes poročamo zopet o novem, ki je uniči! znano grostilno na Fob- j škeiji Kalu ad Grgarjem, tik ob poti, ki pelje iz Gigarja v Puštale. Lastnik omenjene gostilne je neki Štefan Jevšček, ki je pa od-dal gostilno pred tremi meseci v najem. Ker je bila na samoti-je kaj dobro služila voznikom iz Čepovanske strani in Gorja-liom; posebno dobro se je prilegla tudi zimskim športnikom, ki so po tej ]>oti hodili na Lokve se smučat. Od četrtka na petek ob 1 po- polnoči, 2. t. m., je nenadoma pričelo goreti v prvem nadstropju omenjene gostilne iz do sedaj nepojasnjenih vzrokov. Brž so sklicali stanovalci ljudi iz sosedne Fobce, toda bilo je že prepozno, da bi se dalo preprečiti večjo škodo. Zamogii so komaj deloma rešiti premičnino in vinsko posodo. Da se je preprečil požar na sosednjo hišo gre velika zasluga Fobčanom in nekaterim iz Podloke, kateri so vkljub hudemu mrazu in vetru gasilL Škoda se ceni na več desetti-soč lir in je baje krita z zavarovalnino. TOLMIN. Pričakoval sem, da se bodo tolminska dekleta oglasila na dopis «Edinosti» dne 26. p. m. v obrambo svoje časti; ker t-ega niso storile, hočem jaz spregovoriti par besed. Nimam namena obravnavati besed s prižnice kot dopisnik omenjene «Edinosti». Zato se lotim kar dopisa. Dopisnik posvečuje svoj članek nedostojnemu oblačenju tolminskih deklet. Dvomim, da bi bil oni «tolminc» res Tolminec, ker bi se v tem slučaju ne dotikal tega vprašanja. Vprašam le dopisnika, ali si je postavil pa model par izjem, po vojni naseljenih deklet? Ni treba, da se zaradi teh blati Čast tolminskih deklet. Tolminska dekleta, so hvala Bogu še pošteno oblečene in v moralnem oziru — razen par izjem — na dobrem glasu. Naj si gre dopisnik ogledat druge vasi in trge in naj se šele potem loti obdelavanja naših deklet. ioiminci ne bomo več molčali, da se bo naš trg mazal s podobnimi dopisi. Dosti tega zadiranja je bilo že o pustu, ko je Tolmin stal po nedolžnem, pred svetom zelo propadel. Nočem nadalje razpravljati o tem, pripominjam pa, da predno se ho omenjeni dopisnik lotil blatenja Tolmina, naj se prepriča, ali je Tolmin res tak, v kakršno luč ga hoče postaviti. Da bo dopisniku jasno, da ni pisal to kak «lahkoživc». se podpi-sujem s pravim imenom. Slavko Tuta. KOSTANJEVICA NA KRASU Prvi pogrebni obred v novo sezidani cerkvi na dan 30. novembra 1927 Umrla je 22-letna Lojzka Fran-češkin, edina hčerka matere vdove, katera je že leto dni bolna. Ne-ftopisno revščino so jima lajšali domačini s prostovoljnimi darovi. Ob smrti hčerke, so prihitele v tolažbo razžaloščeni materi vrle ko-stanjske mladenke. S }>ožrtvoval-no in posne,manja vredno ljubeznijo so nabirale med domačini ter tudi ^arne darovale mi lastnih svojih zaslužkov prispevke ter tako lepo poskrbele za dostojen pokop pok. tovarišice in ji s tem pokazale svojo poslednjo ljubav. Do solz so bili gin jeni ljudje, ko so ji mladenke v rojstni hiši zapele žalostinko. Lep je bil ta prizor. Ko je solnce zahajalo, je krenil sprevod na pokopališče, belo oiblečbne mladenke so nosile belo rakev in spremljale z venci in šopki rož tovariši-co k zadnjemu počitku in se s petjem od nje poslovile. Čast takim mladenkam! — Bog plačaj vsem! Umrli pa miren sen v tihem grobu! VIPAVA Kmetijsko društvo v Vipavi je priredilo kakor vsako leto tudi letos pokušnjo vinskih vzorcev svojih članov. Prinesenih je bilo 150 vzorcev, kateri so se najprej preizkusili na ebuljoskop z ozirom na alkohol. Imelo je 95 vzorcev od 10 do 11%, izpod 10% je imelo 31 in nad 11% alkohola pa 24 vzorcev, kar znači prav dobra namizna in sortirana vina. Tudi pokušnja je prav dobro izpadla. Vina so bila harmoničnega okusa in zelo enotnega značaja brez napak ali bolezni, kar kaže, da se je naše kletarstvo splošno zboljšaJo. Opozarjamo gostilničarje in zalojcarje na ta dejstva. Znanost injimetnost Kaj nam prinese letos Sv. Miklavž? Vsi ga žje težko f>i\ičakujejo posebno naši malčki, ki vsak večer štejejo kolikokrat pojdejo še spat dokler pride priljubljeni svetnik s svojimi darili. A tudi odrasli se ga vesele, ker tudi oni sprejmejo z veseljem kaj lepega. Mnogokrat si stari Miklavž beli svojo* že itak belo glavo s čim naj zadovolji odrasle, ker ve, da njim ni ne do igračk ne do sladčic Kaj naj jim prinese, da jih osreči? Kaj lepega in obenem koristnega, to je zanje Pa Miklavž si že zna pomagati Veste, kaj bo letos daroval? Prišel je k Štoki ter si nabavil polno Vedežev in ž njimi nabasal svojo malho. V ponde-ljek zvečer bo hodil od hiše do hiše in povsod bo pustil tudi to lepo darilo. Kako bodo vsi tega veseli! Kako tudi ne, saj Vedež je na5 priljubljeni koledarček, ki prinaša vse polno lepega, koristnega in zanimivega gradiva. Lepe smešnice, najvažnejše svetovne dogodke, kažipot po Trstu in Gorici, pregled o davkih, kolkih in poštnih pristojbinah. O vsem tem govori Vedež. In nad stari Pavliha, ki se je vrnil z dolgega potovanja Širom sveta, nam pripoveduje, kaj je novega v oddaljenih krajih in tujih državah. Višek vsega pa je koledar s svojim nezmotljivim vremenskim prerokom. Pa še nekaj! 50 krasnih dobitkov podari letos Vedež svojim ljubim Čitateljem. In kar je tudi velike važnosti, Vedež je lično v platno vezan. Pridnejšim prinese Miklavž razen Vedeža še druge knjige, da si bodo v dolgih zimskih večerih z zabavnimi povestmi kratili čas. In za naše malčke je nakupil Miklavž pri Štoki vse polno slikanic, povestnih knjig, barvic in šolskih potrebščin; tako da bodo letos vsi, mali in veliki z Miklavževim obhodom zadovoljni. BORZNO POROČILO Am-sterdam 741-747, Belgija 252.50-255.50, Francija 72.30-72.U0, London 89.77-89.97, New York 18.36-18.42, Španija 302.50-308.50, Švica 354.07-356.07, Atene 24.15-24.65, Berlin 437-443, Bukarešt 11.14-11.54, Praga 54.45-54.75, O-grska 319.50-325.50, Dunaj 256.85-262.85, Zagreb 32.30-32.G0. Uradna ceiana zljita (2. 12.) L 355.59, vojnoo&škodninske obveznice L 69.50. DAROVI Gospod A. P. iz Trsta daruje Lit 10.— za «Šolsko društvo». Gospod Jakob Dekleva, daruje, ker se ni mogel udeležiti pogreba Magopokojnega Jankota Dekleva Lit. 25.— »Šolskemu društvu». V počastitev spomina svojega dobrega, nepozabnega svaka in strica g. Jankota Dekleva daruje družina Kanale iz Št. Petra na Krasu Lit. 100.— «Šolskemu društvu«. Pokojniku blag spomin, darovalcem srčna hvala! Gospodarstvo SEMENA IN UMETNA GNOJILA Tiiaika kmet. dražba v Trstu je prejela iz Nemčije svežo zalogo raznih vrtnih semen, kakor rdečo redkvico okroglo, zgodnji nizki in srednje visoki grah, zgodnje zelje, solatno ali vrtno peso rdečo itd. Razen tega imamo v zalogi vsa ostala vrtna in poljska semena, trave, semensko rž. čebulček za sajenje in ostala semena za sedanjo setev. Umetna gnojila Tomaževo žlindro, superfos-fat, kalijevo sol, čilski soliter in žveplenokisli amonijak. Kmetijske stroje Slamoreznice «Mayfahrt», pluge, brane, ter razno poljsko in vrtno orodje. SlamoTCznice «Mayfahrt» ima v zalogi tudi Mlekarska zadruga v Trnovem. Razne kmetijske stroje, katerih slučajno nimamo v zalogi, naročimo po želji naročnika od najboljših tu- in inozemskih tvrd k. TRŽ. KMET. DRUŽBA V TRSTU Ulica Torre Eiitiica 19, teL 44-39. ZLATARNA iUfe*rž Povh Trst, Via Mttzzini 46 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. izšel je roman nem: Cana L 6-—9 po pošti L 7.30 BREZPOSELNI!! V 8 do 15 dneh bodete postali pridni šoferji in sposobni za vsako popravo motorja, dobiti si mesto in zaslužili dobro. — Tečaji od L 100.— naprej. Avtomobilska šola Trst, Via Imbriani štev. 14. Ravnateljstvo bo poskrbelo za dobro službo. <12713 Patent zajMfoi v 8 do 15 Loterijska Številk« izžreban« dna 3. deoi smbara 1927. BARI 28 41 79 43 60 FIRENZE 23 85 21 62 51 MILANO 85 80 82 37 10 NAPOLI 5 26 57 50 24 PALERMO 4 6 47 58 31 ROMA 62 87 79 30 17 VENEZIA 59 1 75 5 30 TORINO 84 48 61 18 37 Al Gran Rispormlo S. LEVI Trs«, Via S. Lazzaro 9 NOVI DOHODI 1150 VOLNOME v vseh barvah od L U0 do L 2*39 PARTIJA FUSTINJA, double face . 4.78 do L 4Jt »ftOAMUM centi m. 80 . od . 139 do L 3.50 PUT 13 HSS0MM št 12. 80 centtm. po L 3.— PUTNO za poročno perilo 150cenftim. po L 130 PUrM „Dowlas", debelo, vis. 150 po L 150 .pettinato", fino. meter . . po L 4.— za srajce.......po L 3.71 za delavske hlače po 7.—. i.—, 10.— 12,— ia 15,— L meter. m izhaa m H BIL Bicio prve vrste. - Postrežba toda. Oscar Canar utto urar-zla tar Trsi • Via M. R. Imbriani itov. 13 s podružnico v Via Giacinto Gallina 5. Kupuje, prodaja tn zamenjuje vrednostne predmete. (!089> Hajvttje cene plačujem za kan, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbece v. mačk, veveric, c__, . krtov, divjih in do- »P"1«najo se matih sajcev itd. itd. pošiljatve po pošli. D. (Hndspflch - Trst m Cosoro Botttsti 10, II. oat, vrota IS Telefon int. 36-65. D« UMI Trs« - Corso Garibaldl it. 5 (prej Barriera vecchia) Prodajalna izgotovljenih oblek, paletots, površnikov gabardines in covercoats z velblodjo podvlako, dežnih plaščev za moške, dečke in otroke. Velika izbera blaga za moške obleke. Specijaliteta trnih in modrih oblek. LASTNA KROJAČNICA. Nizke ceste. Resna postrežba. Govori se slovensko. 1236 Odlikovana tovarna A. MODRICA Trst, Via Udine 35 Prodaja na debelo in drobno Jerbasi za zelenjavo in mleko, košare in košarice iz vrbovice, naslonjači in koški za darove. Velika izbera stolčkov za otroke. Košare po naročilu. - Pošiljatve na deželo - y Beogradu na jako prometnem kraju, se takoj proda. — Čisti mesečni dobiček od 15.000 do 25.000 dinarjev (4 600 do 7.800 lir). Ponudbe pod „Dani en friseurgesehatt" na anončno pisarno Rudolf Mose, Beograd. (1251) TRST VIA DANTE 10 - VIA MAZZ NI 32 Pubol. TYTAN - Trirstc. 1ASVH J9l Odlikovana tvrdka 968 G. T EMIL GORICA - Via G. Carduccl št. 6 Dlšavarnica. - Delavnica. Toaletni predmeti najboljših tova ren. Bogata zaloga nožev, škarij brivnih britev in žepnih svetiljk Brusarnica in ncžarnica POZOR !! Za izvršena dela jamči 8, 10 In 12 colt z verigo (tudi na obroke). — Noži za v^akovrsJne siamoreznlce po vzorcu. — Pasti „GRELL" za kune in lisice. -Lutzove peči. — Amerikanske žage „Remscheid". amerikar.bkl aparati za bru^nje žag. — ŽeiezMne. M. KRIŽE — POSTOJNA. o>n> FERRO CHINA PIGATfl Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE M LEKARNA ZANETTI - TRST - Vla Ma.tsinl TR50USK0 OBRTNA ZADRUGA U TRSTU reglstrovana zadruga z neomejenim Jamstvom Via Hitano 20, pritličje (vogal XXX ottobre) - Tel. 16-04 -□ □ a □- Obrestuje hranilne vloge po 5°/n Vaij« vlofla, vasana na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. Isvriui« nakazila pod ugodnimi pogoji za Jugoslavijo In ostala inozamska trga. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte Uradna ura od 9-111/, dcf*. in od 2VS*4 pop. to£»aiko££Zenith svet jvna znamka Vrt tipov po zmernih cenah. Izborno olje 8TFRNOL (1286) Potrebžč ne, gume, posebno ob ačito i. t. d. Glavna italijanska agencija Zenit h Trat, Via Commerclale it. 7 Prodajalna z osmem In {evl]oRklmlpotnuaiionil P. Rehar Trst Via Scalinata 3 i P i m m I LJUBLJANSKA KREDITNA PODRUŽNICA V TRSTU CENTRALA V LJUBLJANI Stavnica ia rezerva Cisarie? 63*583.- Telefon 5—18, 22-98 Gtaita in iszerve Dinarjev 69.000.088.- Telefon 5—18, 22 9S Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%°/6* na tekočih računih po 5%, vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. il E Podružnice: GORICA, Breiice, Celje, Čer-nomelj, Kranj, Logatec, Maribor, 'Metković, Novi Sad. Najprikladnejša zveza z Jugoslavijo Blagajna je odprta od 9V»-12'/* In od 14Vi-16 Podružnice: Novo mesto, Prevalje, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split. - Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina i III fill