Posamezna številka: 1 krono.
to «23!Š£L*£,C SU
a o Gi fošairorA mvsALms^A. a o
s
MtU*
Pri v«iia»tK
*••••»•«•••»•■••••••••■•*••••*
Leto: II.
a>—.-m fwKHk
fl9S
jwro»it«iwnnwiimMWHi
•; Posamezna številka i S 1 krono.
UBEDSIŠTVO »e nahaja r Kari* boru, Jurčičava ni. 2i. 4, I. nad* •tropje. Telato« intarnib. žL S7C UPRAVA m nahaja .▼ JoriMM oliot žfc. 4, ptitlMje, demo. T«)*» i«u H, 24. SHS poSinodakoral a* ion stav. 11.787«
tta vuočUa byaa denarja m a# j tira* — HdcoTjiai s* a« rraČajt.
MXi&XLjm±Mjj!M&MiXS)i'i0F*r-;'Tri.--~7-jr vgr -n fvan»^5T,-/rc- rj t (T^TnBBoesa
Maribor, torek 2. avgusta 1921.
Številka: 172.
rawa pMim
Misli O terorizmu.' Obtožba komunističnih poslancev.
Naša vlada se jo odločila, da z drakonskimi sredstvi zatre komunistično organizacijo v Jugoslaviji. Komunistično stranko bo likvidirala, njene mandate razveljavila in sproti zadušila vsak nadaljuj, poskus, da bi se stranka' zopet regenerirala.
Bilo bi popolnoma iluzorno pisati o koristi ali škodljivosti teh odredb. Ne gre za teoreme, za naVadna politična načela, ampak gre za globoka življenjska vprašanja. So trenutki, ko čutiš, da to zapusti vse konvencijonelno in da še nahajaš v položaju, ki zahteva popolnoma* drugačna sredstva, kakor jih pornaš iz kouvencijonelnosti. Kdor jo v načplu za ljubezen do bližnjega, bo .v danem slučaju — n. pr. če se v gozdu sreča z razbojnikom — zgrabil za gorjačo in ne za evangelij. Istotako jo s spcijalnimi organizmi, z državo. S'> dobe, ko življenje, poteka mirno in čisto normalno. Parlament rešuje dozdevno malenkostne zadeve, vladne križe nastajajo iz vzrokov, ki so v nenormalnih dobah uprav smešni, filistri politizirajo o vojnah na daljnem vzhodu; pripravljeni pa, da zavihte bič nad vlado, a ko bi se povišale cene pivu. So pa dobo, ko parlament zboruje takore-koč na vrof-em kotlu; nova, prevratna 'vprašanja, i^jpo pod njiflh, kriza, sledi krizi, konzej \ ativni elementi so zbegani in ne morejo razumeti, položaja, napredni pa. čutijo, da se obrača kolo ma-vzgov. Ce se temu pridružijo še vojno, gospodarska beda in razni drugi družabni potresi, ki zamajejo tla in zrušijo marsikaj, kar je.bilo doslej sa-krosa.uktno; ako tb traje dolgo časa in sc stopnjuje vedno na slabše, tedaj je to doba velikega zgodovinskega preloma, doba. k j popolnoma izpremeni normalno lice življenja. In tabo dobo smo nastopili po svetovni vojni. Nastale bo ne lo velikanske materijelne, temveč tudi silne duševne izpremembe. — Borita se dva svetova, dve civilizaciji. Kdo vc, kakšen bo izid te borbe? Čisto iluzorno jo reči: takšen bo! zakaj to ni akademično vprašanje, temveč vprašanje življenja, kojega poznamo zgolj neznaten del. Še' pred par leti so bili pri n-'ia anarhisti nekaj’ takega kakor pravljični škrati.; ljudje so si pripovedovali o njih pravljice in dobrodušnim filistrom so se ježili lasje. A danes? Anarhistični pokret, ki je sprejel Marksove socijalistične doktrine, se organizira kot posebna stranka, stopa v parlnmenie in skuša zrušiti države. Rusija, do nedavna šo dežela fevdalizma in carskega absolutizma, je postala Ognjišče komunistične revolucije, ki sari g svojimi krvavimi plameni med vzhodom in zahodom. Od tam se pleto tajna niti na vse strani sveta in velike maso ljudstva, ki jim je razum oropal boga, se zbirajo pod geslom proletarskega osvobojen j a kot verniki nove, še zmotnejše religije o človeku — bogu.
Današnja družba, ki se nujno in neizogibno osvobojuje vozi kapitalizma, kakor so je že bila osvobodila vezi fev-Halizma, koja pa postavlja načelo soliti ariz:na in evolucije, s strahom opazuje naraščanje tega sektarskega revolu-cijonarstva, ki se skuša kakor rja železa oprijeti vsega, kar je ustvaril najlepše in najboljše večtisočletni razvoj človeštva. S slepim fanatizmom drvi preko vseh zahtev zdravega razuma in v imenu svobode uničuje dragoceno svobodo osebe in mišljenja. Ta epidemija maščevanja se je že tako razpasla, da so celo visoki ideologi, ki .vidijo v komunizmu ideal človeškega razvoja, brez moči nasproti razdraženim instinktom množic.
Posamezne države so ustvarile nekake preventivne mere, ki onemogoča-io, da hi eo s tiskana ali živ<* besedo
| • TiP
rtfvdW prepotreben mir in red v drža* ,yah, ki jih je itak osi ubij a la do onemoH Beograd, 31. julija. Imuni- ložri plenumu zahtevo, da se iz roče vsi g! osti imperialistična vojna. Jugoslo-■ tetni odsek je sprejel razveljavljenje ra2 -eljavljeni poslanci sodišču, ker se. j venska kraljevina ustvarja to »žična komunističnih mandatov, kakor ga je je ekom preiskav dognalo, da so strfli'ovire« sedaj. Njen organizem je šibekj sprejela skupščina ter sklenil, da pred- vsi več ali manj v zvezi z atentatrfrji. I država ima primitivno agraren zna-.	.	.	j	a	1 čaj, ekonomski puls je slaboten, me*
Delo zakonodajnega ©CSSSKS.	jščanstvo je v eni ali dveh generacijah!
J r .	,,	,	,	...	c kmetskega pokolenja, kapital ni kon-
LDU B e o g r a d, 31. julija. Zakono- Vse te uredbe bodo razdeijeao med centriran, večina prebivalstva nizmo-dajni odsek.se je razdelil na sekciie. komisije. Zakonodajni odsek bo deiovalj žna čftanja in pisanja itd. Še slepcu bi je p0S)aia odseku okoli 350 tudi v času, ko skupščina ne bo bilo jasno, da bi nasilna izprememba ki jih je sedaj treba vzakoniti. zborovala.	režita a uničila državo in za večno po-*
kopala dragoceno zgodovinsko pridobitev: prvo njedinjenje treh jugoslov,
LDU Beograd, 30. julija. Komu- nenarodnim elementom, k? pod imenom;] pleme”’ {	j»>
nistični poslanec Vlada Markovič iz komunizma in stranke pripravljajo irur Država kot skupina produktivnih Novegr. Sada izjavlja, da izstopa iz ko- vršijo atentate ter povtzročajo nevoljo i«r?!03"®v s^opa v obrambo svojih največ-munistične stranke in iz komunističnega upornost naroda in s tem spravljajo interesov, v naravno in moralno kluba, ker se nikoli ni strinjal s tero- vse uspehe delavskega gibanja v kra- obrambo lastnega obstoja. No more dO'
Vlada
uredb,
Komunist Markovič proti komunizmu.
ristično akcijo svojih tovarišev. On je ljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev jvedno zastopal stališče, da se mora nevarnost, pobijati anarhizem in izvajati boj pioti
Vzroki padc^ dinarja.
t
pustiti na samem sebi anarhistično-komunistične vivisekcije, ne more pustiti, da se odp.ro n jene. žile, ker se zaveda, da bi izkrvavela v korist ti^jirn plemenom. Nobena država ■ okoli nja nima tako bujno razraslega komunizma, kakor smo ga imeli mi. Kje jo zapisano. da bi morali'iti baš mi z Rusijo
LDU B ec; gr a (J, 31. julija. Finančni TiP Beograd, 31. julija. Zjkono-■ minister dr. Kumanudi ima posvetovanja dajni skuoščini je bil predložen- načrt jz zastopniki trgovinskih zbornic, ban- za ukinjenje izvozne carine v rsvrhoina.Kalvarijo? Ali ni preteklo dovolj j klrji in strokovnjaki radi proučitve izboljšanja naše valute.	i	narodne	krvi?	Ali	ni	čas,	da	v	naši do-
vzrokov, ki so dovedli do padca dinarja.	—o—	-	Imovini	namoči	beriioda	dela	in	obno.
Romuni o IVSiloradu Praškoviču.
v LDU Bukarešta, 30. julija. (Ra- tov in Slovencev ter kot državnika in oto-Grič.) Povodom umora jugosloven- neumornega delavca, ki je kot voditelj skega ministra Milorada'Draškoviča nš« demMratske stranke v sosednji državi glašsjo romunski listi, da je ta attrntat neumorno deloval za zblfe^.n}e in uiedin-nadaljnji člen v verigi teiorističnih gro- jen je posameznih plemen Jugoslnviie ter zodejstev, s katerimi hočejo uničiti vo- je vse svoje življenje posvetil tej ideji* ditelje svojih protivnikov. Vsi listi izra- Pokojni Diaškovič je bfil velik prijatelj, žajo globoko sožalje Romunije in slaviio Romunije in je deloval za zbližanie med*
Draškoviča kot enega izmed najmarkant- obema narodoma.
-o—
tem potem izjavi, da se n c, k- uciraženje kot strokovno društvo ne ozira na politično prepričanje svojih članov in da
nejsiji osebnosti kraljevine Srbov, HNa-
Volitve za komunistične mandate.
LDU Beograd, 31. julija. Tekom prihodnjega tedna bo vlada določila,	.
kdaj bodo volitve za 58 poslanskill udruženje nima nikakih političnih tendenc, mandatov, ki so doslej pripadli poslan- Zveza s komunisti, ki nam jo naši brez-cem komui ističDe stranke.	vestni nasprotniki očitajo, je že zaradi
tega izključena, ker je med 250 člani Spopadi med Italijani in rrancozi. udruženja samo šest komunistov in od
LDU Nauen, 30. julija. (Radio.) V te šestorice ni niti eden član centralne nekaterih krajih Gorenje Slezije ie prišlo uprave. (G. Pijade je izstopil iz odbore do krvavih spopadov med Italijani in zar.adi bolehni.) Vsi gospodje so Francozi. V Opolah so se stepli fran- bili vedno lojalni člani udruženja in coski in italijanski častniki, pri čemer prepuščajo svojim čl3nom iz vsa kralje-je bilo vrženih nekaj ročnih granat. V v>ne> da primerno ocenijo grdo in iz-
Glivicah je francosko poveljništvo razpustilo nemški plebiscitni komisarijat, ker je izdajal ponarejene potne liste.-
2ivalno nastopanje dve.h ali treh brez značajnih in pouličnih listov. Centralno tajništvo smatra za svojo kolegijalno , -v,	dolžnost, da izjavlja, da niti eden član
Nemčija in Gorenja ^iczija. uprave ne vsiljuje udruženju svojega LDU Nauen, 30. julija. (Radio), političnega prepričmja. Za centralno Državna in pruska vlada sta izdali pro- upravo: Predsednik Dušan S. Nikolaje-glas na meščanstvo, v katerem ga- po- vič, tajnik M. Radosavljevič.
zivljeta, naj bo mirno z ozirom na skorašnjo odločitev usode Gorenje Sle-
Gibanje nemških komunistov.
zije. Nemški odbor iz Gorenje Slezije XT	Nauen,	30. julija. (Radio),
je brzojavno naprosil Llovda Georgea, Nemška komunistična stranka je izdala
r* •	..i	^	..	.	i	°	.	nrno oo no no ntrrA no! o o11
Brianda in Bonomija *k?kor (udi vele poslaniško konferenco v Parizu, naj se
proglas na delavce, naj s silo vrže vladajoče meščanstvo. Mednarodni prole-
usoda Gorenje Slezije končnoveljavno |ar*<a^ izvojeval osvobojenje z orož-reši, ker prebivalstvo propsda moralno J|m v r°ki Proglas konča z besedami:
in gmotno v deželi
Proč s pomirjevalnim kričanjem!
Grki obstreljevali Sinope.
DKU Carigrad, 31. julija. Grško brodovje je obstreljevalo luko Sinope.
Novi trgovski agenturi.
LDU Beograd, 31. julija. Ministr-
vsled negotovega položaja
Novinar.	*
Beograd, 30. julija. Včeraj je'izšla prva Številka glasila udruženja jugoslov. novinarjev pod naslovom *Novinar“. List _______________
vsebuje pravila udruženja jugosiovenskih stvo za trgovino ln’industrijo je osno-novinarjev, nadalje poročilo o kongresu valo trgovinski agenturi v Manchestru v Sarajevu in o delovanju osr. uprave in in v Nanoliu beležke. Na koncu se nahaja izjava ceh-	,
tralne uprave, ki slove: Brezvestno rova- - Pogreb lrimborna. renje proti našemu udruženju s strani LDU Nauen, 30. julija. (Radio), nekaterih lastnikov listov, katerih pošto- V petek je bil pogVeb voditelja centru-panje je času neprimerno, brezobzirno in ma Trimborna. Pogreba se je udeležilo brezvestno, je centralno upravo udružerija ogromno število pristašev stranke iz jugosiovenskih novinarjev prisililo, da vse države.
j movini napoči perijoda dela in obno-
3 ve?
To so lako globoke in prvotne zahteve, da je res iluzorno pisati o koristi ali škodljivosti nasilja, ki ga izvaja-* mo. Nasilje za nasilje, kadar Odpove razum in človečanska pravica! Machiavellija so vsi v teoriji obsojali, v praksi pa ga sledili. Machiavellijeva .politična doktrina je teoretično tako zoprna, kakor klofutanje; kdor pa dobi! klofuto, bo klofuto tudi vrnil. Če bi Kerjenskij ob svojem nastopu odložil lepo in hvalevredno učno knjigo o demokratizmu in zbral teroristične oddelke, bi do danes že privedel Rusijo k demokratični vladavini in zdravi so-cijalni evoluciji.. Tako pa je dal prilii ko Lenjinu, da je odložil učno knjigo o soeijalizmu, ant.imiHtarizmu itd., vspo-stavil močno rdečo vojsko in s terorizmom obvaroval vlado svoje oligarhije. Takih trenutkov, ki jih ne gre proma-trati s sentimentalnega vidika konven-cijonelnoisti, imamo mnogo v zgodovini človeštva. Vsi veliki prevrati so velik triumf terorja in Se dajo ubiti zgolj s terorjem.
Odredbe, ki jih bo vlada izdala pro* ti komunistom, uničijo pač organizacijo, no morejo pa uničiti idej. Obstojate dve nevarnosti: da bi se odredb poslu-žili nezreli državniki in jih zlorabili v; svoje postranske namene in pa da se bodo komunistične ideje skrile na zno-t r a j, kjer bo njihova sila opasnejša kakor na zunaj. Zato mi vsi, ki posredno ali neposredno sodelujemo pri terorju nad komunisti prevzemamo težke dolžnosti, pokazati kar največjo etično vrednost lastnega'političnega dela, zakonitost in poštenost svojih dejanj, nesebičnost in požrtvovalno službo interesom celote, t. j. države in naroda. Skrbno moramo paziti, ■ da pri nas ne nastanejo novi »strupeni plini«, ki! hi zastrupljali naše družabno ozračje, kakor ga je doslej komunizem. Teror mara biti v današnjih razmerah skrajno previden, podjprt 7. najviš.jo etično in intelektualno odgovornostjo. Le na ta način bo mogoče ubiti tudi teroristi-čne;ideje, pokaz.M.i v zmoti živečim resnico, prepričati jih, da je njihov način družabne preosnove neizvedljiv in da škoduje stvari sami. Delo, neizpro* sea boj javni in privatni korupciji, politična poštenost in socijalna nesebičnost — to je čudotvomi recept proti tej psihološki bolezni, ki se je pa javila v nekaterih družabnih slojih in katere zunanje izrastke danes zatiramo. Bog naših očetov, daj domovini mnogo ve-< .likih mož, ki bodo razumeli. ?mcne.njji
6asa in bodo pravočasno posejali naše ajive z žitom, ki bo hranilo v zdravjn in sreči še mnogo poznejših rodov!
Ignotus.
Notranja in zunanja politika.
* Volilna kooperacija med demo-Krati in radikalci. Razveljavljenje komunističnih mandatov, katerih je bilo 58 zahteva izvedbo naknadne volitve ia izpolnitev teh izpražnjenih mest. Da bo izid teh volitev velevažen za vladno večin, je samoobsebi umevno, zato pa so se počeli demokrati in radikalci na volitve že pripravljati. V početku teh priprav se je rodila srečna misel volilne kooperacije med obema narodnima strankama. Ta kooperacija pa naj bi se izvršila tako, da bi volili demokrati in radikalci skupne kandidate in sicer tako, da bi postavili v enem volilnem okrožju na čelo liste demokrata v drugem pa radikalca, dočim bi se kvalificirani kandidati razdelili sorazmerno med obe stranki. Na ta način se upa, da bi pripadlo od 58 izpraznjenih mandatov 40 nacijonalnemu bloku (demokratom in radikalcem) ostali pa drugim strankam ter bi bila na ta način vladna skupina znatno ojačena. Tozadevna posvetovanja so se že pričela ter izgleda, da bodo imele vspeh, potežkoče bo delalo morda samo to, da ne bodo vsi volilci zadovoljni s skupnimi listami.
* Razmejitev na romunski mej!. 29. t. m. se je v Bezijašu sestala komisija naših in romunsjrih delegatov, da 'definitivno določi mejo med Romunijo in našo kraljevino.
* Razmejitev na madžarski meji. Te dni se je sestala komisija naših in madžarskih delegatov, da definitivno določi meje med našo državo in Madžarsko. Naš glavni delegat v tej komisiji je konjeniški polkovnik Vojin Celak-Antič, komandant celokupne po-sadke»v Baranji.
* iz madžarske narodne skupščine. Narodna skupščina je indentitetno predlogo v splošnem sprejela s podrobno debato. Predsednik Razkovszky je izjavil, da ima vtis, da njegovo delovanje v zbornici ni našlo takega zaupanja, kakor to zahteva ugled predsednika in da zato odstopa. Zbornica je odstopajočemu predsedniku priredila živahno ovacije.
* Boljševiška revolucija v Perziji. Ruski listi poročajo, da je v Perziji izbruhnila boljševiška revolucija.
* Anglija In francoska nota. Kakor poroča Reuterjev urad je mnenje londonskih merodajnih krogov, opirajoče se na noto Francije, da Nemčija, ki ima po versailleski mirovni pogodbi pravico, odkloniti francoske zahteve zaradi četnih transportov, hoče to zadevo, v kateri vidi prelom pogodbe, predložiti trem velesilam v-skupno odločitev, bodisi
BERGES:
Slučaj Loaf.
(Amerikanska humoreska).
(Dal; e.)
vrhovnemu svetu ali kakemu drugemu forumu. Nadalje se nemško naziranje razlaga v merodajnih krogih tako, da bi sprejem odločitve samo ene sile pomenil razveljavljenje pogodbe.
* Ameriške zasedbene čete v Evropi. Ameriški vojni tajnik je izjavil v senatu, da štejejo ameriške zasedbene čete v Evropi 13.775 mož.
Prevel': P i k a o n (IS)
»V vseli stvareh1;« je pisal najodličnejši organ protiitemperenčne stranke, »je nekaka prenapetost. To velja pri pitju kakor pri vzdržljivosti. Naša stranka ne obstoja iz pijancev. Sovražimo čezmerno uživanje alkohola, vendar pa ne bodemo odvračali dober požirek, ako nam prija. Popolno vzdržljivost pa moramo pobijati, ker jc škodljiva. Ker imamo to vzdržljivost pa, smešno, banalno, neumno, hinavko, brezsmiselno, da celo življenskone-varao, ker stvori iz naših mladih mož podrepnike, bitja brez. lastno volje, skušnjave, in zadavlja polagoma celo vfsto cvetočih, popolnoma nedolžnih kategorij obrtništva — tedaj se bodemo borili proti tej temperenčni stranki z vso močjo in z vsem dovoljenim orožjem. Odkrito in pošteno, kakor se borimo, tako tudi pravimo, da smo se zaobljubili, imenovano stranko popolnoma vničili.
V ospredju stranke, ki je govorila tako energično, je bil kot prvi gospod Silberstein, draguljar (in poleg tega milijonar) iz Washingtonove avenne. Holjšega, poštcnejšega in pametnejše-jStupidu, kakor m »n častili in se bali
Nesreča na Kustosi ji. Na Grmošči-ei v Kustošiji sta se dogodili nedavno zaporedoma dve veliki nesreči z bombami. Nekega dne so našli pastirji, ki so pasli tamkaj živino, v travi celo bombo, ki so jo porabili vojaki o priliki nekega večjega vežbanja, ki j«* ko so se' ž njo igrali, nenadoma eksplodirala ter usmrtila enega izmed njih. Pred par dnevi pa se je dogodila isto-tam ponovno podobna nesreča, ki pa je zahtevala mnogo več žrtev. Na Grmo-ščici so se vežbali vojaki 35 pešadijske-ga polka. Krog 10. ure jim je dal komandir povelje ža odmor, nakar- so se razšli na vse strani, predvsem so pa seveda iskali sence. Pri tem jo našel redov Milivoj Stefanovič zopet celo bombo ter jo pričel ogledovati. Ko so zvedeli drugi vojaki za bombo, so prihiteli k Stefanoviču ter jo tudi oni o-gledovali. Vendar pa se je eden izmed njih zavedel nevarnosti, ter svetoval Stefanoviču, naj jo pusti na miru. Stefanovič ga je vbogal ter je bombo tcs zagnal v stran. Nesreča pa je hotela, da bomba ni padla dovolj daleč; Pri padcu na zemljo je bomba hipoma, s silno detonacijo eksplodirala in učinek te eksplozije je bil naravnost grozen. Milivoja Stefanoviča ter redova Savo Tesiča je bomba popolnoma razkosala, tretji redov Sretan Tomič pa je pri tem dobil tako hude rane, da je pri prefvozu v zagrebško bolnico v Vlaški ulici umrl. Poleg teh treh pa je bomba ranila\ še dvanajst drugih vojakov, nekatere lažje, druge težje, katerim je podelil prvo pomoč dr. Kralj, ki je bil takoj pozvan na mesto nesreče. Ta grozna, nesreča je vzbudila v Zagrebu globok' vtis in se je o njej govorilo vsesplošno.
Dnevna kronika.
Maribor, 1. avgusta.
— Dosedanji mariborski vladni komisar g. Ivo Poljanec je prideljen mariborskemu okrajnemu glavarstvu.
— Osebna vest. Kr. nadkomisar fin. kontrole g. Miroslav Fischer iz Ptuja, brat višjega ravnatelja tukajšnje moške kaznilnice g. Julija Fischerja, je premenil v skladu s svojim mišljenjem in v vzgled bivšim avstrijakantom svoj priimek v jugoslovenski Ribarič. Cast zavednosti!
— Naša nova stanovanjska na-redba. Prejeli smo: Iz časopisov vseh mogočih strank povzamemo, kako za-željena je bila, kakor odrešenika so jo
gospoda Silbersteina. Zadnjemu je ta posel več škodoval kot koristil, ker so nasprotniki trgovino bojkotirali, ampak ravno to dejstvo je bilo za stranko, na katero je padal sij žrtev, največjo vrednosti. Mr. Silberstein ni bil — da govorimo v tonu antitemporen-čnib listov — nikak »pijanec«, vendar je pa rad kot pravi Nemec izpraznil vsak večer tri ali štiri, tudi pet, včasih šest, ako je bilo treba tudi sed&m, osem ali celo devet — škornjev pive ali pa delal ob nedeljah izlete v okolico. To pa ni šlo, kajti že več let so bili ob nedeljah vsi zabavni lokali močno zaprti, ■in ta dan, ki je bil namenjen po trdnem delu celega tedna zabavi in veselju, sta bila mesto in okolica spremenjena v kraj smrti. Pri teh razmerah ni bilo čudno, ako je drugače dobrodušni draguljar pri večernih sejah grajal kot obseden modre trakove in jih imenoval v svoji čudni mešanici »krvavi bumbu g, fraud. grdo sleparstvo in atvfull craze«; tudi še ni bilo čuditi njegovi naravi »žejne duše«, da je o-sumljal vse vzdržljive meščane: »Edini razloček med menoj in njimi je ta, da ga cukam javno, nadtem ko delajo to oni skrivaj, toraj Zahrbtno.«
Takoj zjutraj po teni zanimivem dogodku so se zbralil v zasebni pisarni ga moža si stranka ni zamogla izbrati. Kes da ni bil mož, ki bi se š.lroko ustil
težko čakali vsi in kako srečni smo, da jo slednjič imamo. Tako vsaj pišejo listi. Stanovanja se bodejo izpraznila, hiše bodejo rastle iz zemlje, kot gobe in gospodarji so rešeni nevarnosti, da poleg svojih palač popolnoma obubožajo. Saj je razen vseh drugih dobrot prinesla naredba tudi privoljenje za zvišanje najemnine. Res! Zlati vek nastopa, pa ne za tiste, ki so bili do sedaj in so obsojeni, da ostanejo tudi nadalje siromaki vse svoje dni. Za ubogega nameščenca s stalno plačo, ki si je že do sedaj moral najemnino za stanovanje takorekoč od ust pritrgati, je naredba naravnost uničujoča. Saj ni šala, plačati kar eelo dvakratno do trikratno stanarino, čeravno računamo iz predvojnih Časov, a gospodarji so se tako pomenili in basla! Plačaj ali pa pogini na cesti. In kako mimo smo, uboge pare, to novico sprejeli! Nihče ni. mislil na obrambo, ali vsaj na enoten nastop proti tej kruti točki, tako da imamo danes gospodarje, ki pobirajo še staro najemnino, drugi dvojno ali trojno, tretji pa celo čisto neopravičeno štirikratno predvojno vsoto, ko vendar naredba dovoljuje pri revnejših slojih, kamor spada vse, kar prejema mesečno plačo ali pokojnino, le kvečjem trikratni predvojni povišek; seveda pa naredba ne pravi, da je gospodar primoran zvišati do skrajne mere, marveč ima velikodušnost ali usmiljenje do siromakov kljub naredbi še vedno prosto roko. Nerazumljivo pa je, da se bogatinu-go-spodarju potom naredbe da orožje v roke proti siromaku stradalcu, na drugi strani pa se revežu ne da prilike, da zamore ugoditi zahtevi.
— Vročina In šola. Z dežele smo prejeli ter s popolnim soglašanjem priobčujemo: Na deželi naši narodni pionirji še šolujejo. Popoldne naraste v prenapolnjenih razredih temperatura nad 30CC. Učitelj se trudi v potokih znoja, izmučena kmetska mladina, katero roditelji odpravijo že ob 4. uri zjutraj na pašnike in ne dobi opoldne nobenega toplega kosila, pa sledi pouku le navidezno. V prvem razredu pa revčki kratkomalo tako trdno zaspijo, da jih ob 15. uri ni lahko zbuditi. Gospodje pri zelenih mizah, kje ste ?! Naše skromno mnenje je, da se vse šole z ozirom na nenavadno vročino takoj zaključijo, izgubljeni učni čas pa nadomesti meseca oktobra. Zdravje naše bodoče generacije nam bodi nad vse.
-— Prepovedan izvoz hrane. Ministrstvo financ, oziroma ministrstvo za notranje zadeve razglaša: V zadnjem času se širijo govorice, da se namerava prepovedati izvoz živežnih potrebščin. Ministrstvo financ izjavlja kategorično, da so te govorice popolnoma neosno-vane in izmišljene, ter o kaki zabrani izvoza ali povišanju izvoznih pristojbin sploh ni govora. Te govorice širijo očividno razni elementi v svoje špekulativne namene, kar je treba energično pobijati.
ob vsaki priliki in potiskal v ospredje, da, bal se je celo javnosti in se je precej časa branil prevzeti to mesto, ker je bil skoro brez njegove voljb imenovan »govornikom« velike stranke napredna mislečih elementov, ker je pa bilo že pri tem, je pa zasledoval cilje svojega programa z vso energijo in brezobzirnostjo. Samo tfeko pravico si jo izprosil mr. Silberstein, namreč pravico, da se lahko skrije za ime mr. Stupida, detektiva; ta razlog je bil deloma umljiv iz plašnosti draguljarja pred javnostjo, kajti posel mr. Silber-steina ni dopuščal, da bi se vtikal v zadeve nasprotnikov kot. priča ali obdolženec pri sodnijah, ali da bi se pečala javnost z njegovim imenom. Radi tega se je imelo mr. Stupida javno kot ^govornika« antiitem.perenclerjev, ki pa je imel v resnici posel »slamnatega moža«, medtem ko je bil mr. Silber-stein prava duša in resnični govornik stranke; v javnosti se je govorilo o njem, da ee ne peča s politiko, da je nadstrankar, toraj da živi življenje škržata. Pripadnikom obeh strank ja bilo to dobroznano, le tujce in »nestrankarsko kroge« se je dalo slepiti g temi lepimi frazami; poznavalci pa so se ravnotako smejali slamnatemu mr. mr. Sjlhersteina najodločnejši člani protitemperenČne stranke, da se posvetujejo o zadrxmiu nanra-m obdolžen-
— Drobiž. Opozarjamo občinstvo* da je 10-vinarski in 20-vinarski rumen drobiž glasom razglasa v Uradnem listu ravno tako veljaven kot niklasti. Večina' trgovcev, obrtnikov i. dr. pa tega drobiža noče sprejeti ža 40 ozir. 80 vinarjev. To pa izrabljajo razni elementi, ki taf drobiž zbirajo in ga potem s trikratnim dobičkom zamenjajo oziroma vplačajo pri državnih blagajnah, na pošti in drugod. Sicer pa upamo, da bo stari avstrijski drobiž v doglednem času popolnoma izginil iz prometa.
— Vajeniški domovi. V ministrstvu za trgovino in industrijo se snuje načrt za vajeniške domove v vseh večjih' mestih po državi. Svrha teh domov bo,i da se vajenci vzgoje za bodočnost na zdravi podlagi.
— I. Obrtna razstava v Mariboru# Kakor je definitivno določeno, se vrši' razstava od 8. do 28. septembra t 1,1 v vseh prostorih Gotzove dvorane in! je odbor svoje predpripravno delo že1 izvršil, sedaj je vse odvisno le še od priglašenih razstavljalcev, da svoje jim od razstavnega odbora poslane prijav*! nice pravočasno vpošljejo, da se bo* moglo z razstavnim prostorom razpo-j lagati. Zato prosimo vse gg. obrtnike in jih ponovno opozarjamo, da s priglasitvijo ne zavlačujejo, ker čim prejei to store tem lepše se bo moglo izložitii razstavljene predmete. Do sedaj se jef prijavilo že lepo število, želeti bi torajj bilo le, da se tudi Še drugi zavejo pomena razstave, ki ga bo imela za razvoj obrtnega stanu. Torej na delo v korist malega obrtništva.	-	-
— Upokojitev profesorjev. Te dth je bil v ministrstvu za prosveto izdelan ukaz za vpokojenje večjega številsj srednješolskih nameščencev. Njih mest* se izpolnijo z novimi nameščenci, ki ser lani dokončali svoje študije.	■
— Trgovska šola v Mariboru je Koirt eaba letos prvič svoje štiri semestre} Vstopilo je vi*, pripravljalni tečaj ter "rt prvr. in drugi letnik skupaj 146 učen^ cev, koncem leta pa jih je bilo 129. leto 1921-22 se je vpisalo v L letnik v EE. letnik pa 60 učencev in učenk, teh številk je razvidno, IcaJSo zelo je potrebna državna trgovska šola v Maj riboru. Zalibože pa je to pastorka medt našimi šolami. Njena oprava in učila so tako borna, da je čudež, kako je bilol sploh mogoče v teh’ razmerah rednd delovati. Le izvanredna marljivost id energija ravnatelja g. Dolenca je moj gla v teh razmerah doseči svoj učni namen. Priznamo, da so bili vepehij prav dobri in živo želimo, da se učna/ oblast zavzame za ta zavod, iz katere-* ga pa mora v doglednem času razviti! se — trgovska akademija. Maribor jo potrebuje in jo mora dobiti. Gospodu) Dolencu pa bodejo starši za njegovo) neumorno delo in za ljubeznivo ravnaj nje z učenci vedeli hvalo. Posebno u-» slugo je. napravil ravnatelj, ko je po( končanem šolskem letu z absolvenjtž šole napravil skupen izlet v Ljubljano, na Jesenice, na Bled in v Bohinj. Na
cu in ali naj se vzame ta slučaj aktivno ali pasivno. Naravno je bilo, da se je dal ta dogodke imenitno izrabiti; vsak udarec, ki je zadel temperen-čnikc in omajal njihovo stališče, je 1 znaeil pridobitev ugleda mr. Silber-steina in tovarišev, vendar se ni hotelo nič poduzeti, ne da bi se preje pogovorilo z vsemi vrhovnimi glavami stran-* ke.
Gospod Silberstein, govornik ‘antl-temperenčnikov, }e predsedoval na zborovanju, pri karerem so bili navzoči večinoma gostilničarji in njihovi dobavniM; »Gospoda moja*, je reke! slovesno, ,gen-ttertierti, stri in bratje 1 Medtem ko smo sedaj slišali, oziroma prečitali najodliČ-*’ nejše glasove novin, the papers,’ kakofj se pravi, predlagam, da pove vsak svoje mnenje. Kdo se javi k besedi?*
Dvignil se je nek gentleman, po po« klicu mesar, kojega trebušna širina je pričala o nemški narodnosti. »I move“T je dejal z naglasom, ki je Še potrdil eum nemštva, ei muhw, »naj- nam gospod govornik najpreje obrazloži svoje mnenje.*
,Dobra beseda! Goshead!* so vpili drugi in mr. Silberstein se je dvignil ponovno. Se predno pa je odprl usta, so zazveneli zunaj hitri koraki in v prihodnjem trenotku *so se vrata naglo odprla. Prikazal se Je mr. Stupida detektiv
(
MarTbofj 2. avgusta 1921/
pinm i   ...................... i mmnmi &jm
em malem potovanju so so učenci pod •Vodstvom ravnatelja oglodali veliko Število tovarniških in drugih obratov ter se končno rado vali nad krasno Co-renjsko, večinoma prvič v svojem življenju. Taki izleti ostanejo tern mladim ljudem nepozabni. — Eden izmed staršev.
— Pomanjkanje vode v Mariboru. Radi majhne padavine v pretekli zimi in sedanje dolgotrajne suše nastopa fv studoncih mastnega vodovoda dan za dnevom občutljivejše pomanjkanje vode. Izvcnredno sedanjo veliko porabo .vode pa povzročuje očividno tudi nepotrebna potrata vode. Mestni magistrat je vsled tega primoran v pivi vršil omejiti škropljenje cest, oziroma ga popolnoma ustaviti. Občinstvo se naproša da štedi z vodo kolikor mogoče. Posebno se prepoveduje za čas pomanjkanja vode škropljenje na.vrtih iu puščanje odprte Vodovodne pipe v hišah Ozir. v stanovanjih. Posestniki se poživljajo, da pregledajo v hišah pri ltlo-setih vodovodno napravo in pustijo takoj popraviti poškodbe, ki povzročajo potrato vode. Organi mestne občine, ki so opremljeni z legitimacijo, bodo izpolnjevanje nadzirali. Če bi ta ukreni-jtev ne imela zaželjenega uspeha, bo mestni magistrat primoran omejiti oddajo vode na gotove ure v dnevu in zapreti vodovod v smislu § 18. vodov. <reda pri hišah, kjer se iz lahkomiselno-teti trati voda.
— Za dijake štipendiste. Da bi se pravilno in v soglasju s stvarnimi drž. potrebami uredilo vprašanje o podpiranih dijakih (Štipendistih) v inozemstvu vprašanje, s katerim so v zvezi bodisi veliki državni izdatki, bodisi odtok tuje valute iz države, je glasom razpisa ministrstva
rosvete ,z dne 20. julija 1921 V. N. št. 163 ministrski svet sklenil naslednje: ji. do daljnjega ukrepa se bodo pošiljali na tuja vseučilišča podpirani dijaki samo za pne naučne stroke, ki niso zastopane na .vseučiliščih v kraljevini; 2. nove štipendije se dajo tudi dijakom naših vseučilišč, ki so nauke dovršili (diplomiranim), V.svrho nadaljnjega izpopolnjevanja študij. Ti gojenci se bodo pošiljali le v izjemnih slučajih po proračunski možnosti pa predlog poedinih vseučilišč. Te štipendije bo podeljevalo ministrstvo pro-avete; 3. do dovršenih študij ostanejo medidnci, veterinarji, tehniki vseh panog, dijaki industrijske kemije, dijaki ekspor-tne akademije, dijaki živih jezikov, dijaki »ecold centrale", montanistike, konservatorija in umetnostne akademije; di-aki ostalih fakultet pa le, ako imajo še eto dni do dovršitve; 4. od vseh podpiranih dijakov in njihovih starišev (varuhov) se vzame obveza, da bodo po dovršenih študijah služili državi toliko let, kolikor let so bili štipendisti (ali pa bodo vrnili štipendijo z zakonitimi obrestmi); Dijakom je na prosto dano, da vlo-Že svoje prošnje pri dijaški zadrugi (n. pr. na Dunaju, Pragi itd.), pri kateri so Včlanjeni, ali pa naravnost pri poverjeništvu za uk in bogočastje, kjer naj vldže svoje prošnje tudi oni, ki niso včlanjeni pri nobeni dijaški zadrugi. Prošnje naj
ki je ogledoval navzoče zelo radovedno in nekoliko začudeno.
, »Vstopite 1“ je kričal g. Silberstein Ozlovoljeno. »Vrši se tajna seja. Hurry up! Vsedite se na vaš prostor!"
»Tedaj moram prositi za prekinjeni e, gospod govorniki« je odgovoril mr. Stupici m^popolnoma vstopil v sobo. Naj bo vaša zadeva še tako važna, prositi moram za par sekund kar vam hočem povedati, vas bodo vse še bolj Zanimalo!«
»No, k stvari toraj!«
»Ali se ne vidi nič posebnega na meni, mr. Silberstein?. Haha! koliko gumbov mi daste za kost, ki sem jo ravnokar izkopal, prinesel domov in zasadil v pest?«
»Kedo je že kaj takega slišal, videl, noted, observed, ali doživel?« se je razburil šef Silberstein. »Gospod, govorite angleško, in prizanašajte nam z vašo tajno govorico. Kaj mislite z vašimi gumbi, kaj s kostmi?«
j?Oumbi so denar, kosti so slučaji, Koliko denarja mi nakažete za slučaj, ki sem ga ravDokar odkril in naznanil sodišču, he?i Meni ne uide nič, kajti jaz sem tako pre ve jan detektiv, kakor le kedo onih, ki delajo med Newyor-koin in Kansas Cityjem!«
iDal je prih.)
bodo pravilno opremljene s študijskimi izpričevali, družinskim in premoženjskim izkazom. Vse prošnje se morajo vročiti poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani vsaj do 20. avgusta 1921.
— Večerni koncert v Halbwidlo-vem hotelskem vrtu »Stara pivarna" se ponovi v torek 2. avgusta. Glej inserat!
— Zamenjava starih poštnih znamk. Gospod minister za pošto in brzOjav je dovolil z odlokom z dne 1. julija 1921. štev. 37.217, da sme občinstvo od 16. julija do vštetega dne 15. avgusta 1921. prejšnje poštne znamke zamenjati za nove znamke amerikanske emisije. Zamenjava se znamke lahko pri vsaki pošti v državi, toda.samo one, ki so imele frankovno vrednost, preden so se dale v promet nove znamke 3merikanske emisije, to so znamke z dvoglavim likom Njegovega Veličanstva kralja in Njegove Visokosti prestolonaslednika in znamke ljubljanske emisije. Izza dne 15. avgusta t. 1. se stare znamke ne bodo nikomur zamenjavale.
— Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1, oktobra t. 1. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne pod-kovske šole v Ljubljani do 10. septembra t. 1. prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list,
3.	zadnje šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo, 5. ubožni list in 6. nravstveno , spričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za brano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. Vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani.
— Poziv. Dne 9. julija 1921 je v vasi Dane. občina Stari trg pri Rakeku, požar vpepelil tri hiše in 22 gospodarskih poslopij. Zgoreli so nadalje poljski pridelki, gospodarsko in poljsko orodje, hišna oprava, obleka itd. Prizadetih je 13 posestnikov. Skoda znaša nad 5 milijonov kron, a zavarovalnina je malenkostna. Pogorelci se nahajajo v skrajni bedi in si iz lastnih moči ne morejo pomagati. Da se jim vsaj deloma*blajša beda, se razpisuje s tem nabiranje milih darov v območju deželne vlade za Slovenijo. Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri predsedništvu deželne vlade (ravnateljstvo pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, a drugod pri okrajnih glavarstvih oziroma političnih ekspoziturah in pri mestnih.magistratih v Mariboru, Celju in Ptuju. Predsed-ništvo deželne vlade za Slovenijo.
—- Najdeno. Našlo se je klobuk in manjši znesek denarja. Dobi se pri policiji.
— Izgubila je marija Pukl črno ročno torbico s 1500 K vsebine.
— Nedeljska zabava. Včeraj proti večeru je prišel 60-letni kočijaž Anton Gradišnik, stanujoč na Koroški cesti št. 60 na obisk k svojemu prijatelju 38-let-nemu kočijažu Fricu Gačniku na Koroški cesti št. 69. Pri dobri kapljici sta se prav prijateljsko razgovarjala;'ko pa so jima duhovi obsenčili možgane, sta postala vsak drugega mnenja ter se začela prepirati in nazadnje sta si skočila v lase. Gradišnik je obdeloval Gačnika z železnim drogom, ta pa ga je zato vgrizel. I<o sta se te zabave naveličala, sta se_ podala skupno k rešilnemu oddelku in se dala obvezati. Tako je minila nedelja in oba sta se tako »dobro zabavala", da se te zabave gotovo še danes spominjata.
— Na ulici napaden. Josipa Vertni-ka, knjigovodjo pri tvrdki Ki ffmahn je v soboto ponoči, ko jo prišel*iz Narodne kavarne, napadla najbrže pijana družba, Zadobil -jo težke poškodbe na glavi. Z zadevo se bavi policija.
— Ljutomer. Pišejo nam: Počitnice so tukaj, šolska mladina se je vrnila iz srednjih in visokih šol na svoje domove, da si odpočije in se pripravlja za prihodnje šolsko leto. Čudom se čudimo narodni nezavednosti našega nadebudnega dijaštva. To se ti zberejo fantje in nemčurske punce, pa čebljajo v blaženi nemščini, kakor da bi-bili sredi ,rajha“. Zlasti sta v teni oziru vneta lepo narodno krščena Branko in Dušan. Branko je celo absolviral' mariborsko učiteljišče, pa si lahko mislimo, kako dičea vzgoji-
O K*
teli naše jugoslovenske mladine bo postal iz njega. Zanimivo je, da naši penzijonirani nemčurčki še vedno vzgo-jujejo svoj naraščaj v tujem duhu. Svoje otroke pošiljajo v avstrijske šole, ker bodo v prenapolnjeni Avstriji menda najlažje prišli do kruha. Brihtni očetje, brihtni sinovi! Sicer pa ne bo nobene škode, če ti' mladiči odlete na tuje, starim nemčurskim gnezdom bo Rak kmalu konec!
— Vojaška dolžnost za ženske na Poljskem. Poljskemu sejmu bo vlada v prihodnjem predložila načrt zakona o splošni vojaški dolžnosti. Nova poljska armada bo imela znač^ milice. Splošna vojna dolžnost bo uvedena tudi za ženske, ki bodo opravljale pomožna dela. Izvzete so one žene, ki imajo obitelj.
— D’ Annunzio pride zopet na Reko? »Jutranji list" poroča, da se širijo do Reki in Sušaku govorice, da pride D’ Annunzio zopet na Reko. Pisal je sv.ojamu bivšemu vojnemu ministru na Reki, da bo z arditi zasedel luko Ba-roš, da jo ne bi mogli Italijani predati Jugoslovenom.
— Sven Hedin na Češkem? Listi poročajo, da. pride prihodnje mesece na Češko znani raziskovalec Sven Hedin, ki namerava, proučevati zlasti prirod-ne lepote na Moravskem. — V Pragi živi hčerka znanega raziskovalca južnega pola Schackletona, ki deluje kot sotriidnica ilustrovanih angleških revij.
— Skromno, preskromno. Iz Vuko-vara poročajo, da je nedavno na tamo-šnjem policijskem komisarijatu neka ŠvaMca prosila za nakazilo stanovanja. Ker ji komisar vsled hude stanovanjske bede tega ni mogel obljubiti, je_skromna ženica poskusila s korupcijo. Položila je v komisarjev žep 4 bankovce po — 10 dinarjev. Zenica se bo morala zagovarjati pred sodiščem.
— V Rusiji se obrača na bolje?
Zadnje deževje je nekoliko izboljšalo žetev v Caricinu in Novgorodu, dočim je položaj v kirgiških stepali slejkoprej brezupen.
— Mednarodni kongres novinarjev. Letošnjo jesen se bo vršil v Bruslju mednarodni kongres novinarjev. Kakor poroča »Agramer Tagblatt", se bo na tem kongresu ustanovila tudi novinarska zveza male antante.
Kultura in umetnost.
x Nov ravnatelj zagrebške opere. Za ravnatelja zagrebške narodne opere je bil imenovan Peter Konjovič, komponist in dirigent.
x Ivan Albreht: Malenkosti. Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, »Narodne knjižnice« ‘28—29 snopič. Cona broširani knjižici 18 K. Pod skupnim naslovom »Malenkosti« je izdala Zvezna tiskarna zopet novo knjigo Ivana Albrehta krajših črtic in novelic. Ivan .Mbreht je še mlad, toda plodovit, nadžkijen in že vsesplošno znori pisatelj in pesnik. Kdo ne poznava njegpvih »Slutenj«, kdo ne mičnih koroških pravljic »Paberki iz Koža« in njegovih lepih prevodov? Zato smo prepričani, da bo naša javnost segla s polnim	zanimanjem	tudi	po	tem njegovem	najnovejšem	delu	in	skromen
naslov	»Malenkosti«	naj	nikogar ne
splaši,	kajti te »Malenkosti«	niso ma-
lenkosti, ampak resno umetnino.
Sokolstvo.
o Sokoskl zlet pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je nad vse pričakovanje sijajno uspel. Mariborčani so se v izredno velikem številu pridružili Sokolom, ravnotako tudi kmečko ljudstvo. Vseh udeležencev ie bilo nad-1000. Navdušenje nad telovadbo in govori je bilo zlasti med priprostim ljudstvom naravnost velikansko. „ Sokole je pozdravil v imenu občine tudi župan g. Trojner. Obširneje bomo še poročali.
Šport.
: Varaždinski SK: I. SSK Maribor 3:2 (2:2). Varaždinci so postavili svojo najjačjo cuajstorico ter pokazali res lep sportc Y, živahni igri. ki jo ie dikti-
-F
ral VŠK, tudi »Maribor" tokrat nj zaostajal. Pri gostih so s.e posebno simi patično izkazali osrednji krilec, levai zveza in desno krilo. Pri »Mariboru«! sta bila na mestu posebno Safran ih Vogrinec. Cela igra je potekla ob stal-! nih napadih na ena in‘druga vrata tei^ je težim govoriti o premoči. Rezultat' odgovarja precej voerajsnemu razmer-ju, posebno če še prištejemo tretji goal ža »Maribor«, pri katerem je žoga znatno prekoračila goalčrto a sodnik (.ega ni pripoznal Sodnik g. Wolner je bil v igri poglavje zase ter ni nikakor imponiral.
: Rup id (Dunaj): Ilirija (Ljubija^ na) 1:5. Ljubljanska Ilirija je v sobo-to premagala eno prvih .moštev, prva* ka Avstrije, SK Piapid (Dunaj) z re-zultatom 5:1.	i
: Wicner Sportklub je zmagal nad celjskimi‘Atleti 2:1.
: Šport. Izšla je 31. številka s sledečo vsebino: Kolesarske dirke na novo' mesto. — Tekma v plavanju in skoku za prvenstvo Slovenije, — Uspeh jugo-slovenskega kolesarskega športa v tujini. — Desetletnica S. K. Ilirija. — Vežbanje v skakanju. Športna poročila. —Razno.1
■“	  V"	""	1	..	'w
Šah. ■. \
•Tugoslovenski šahovski turnir. Šahovski turnir v Celju se bo vršil po kongresu Jugoslovenskega šahovskega saveza od 15. do 27. avgusta. Sodelovati bodo smeli pripadniki naše kraljevine,! Zmagovalec bo dobil naslov mojstra saveza. Izmed prijavljenih se bo izžreba io 14 igralcev. Igralo se bo dnevno' od 9. do 13. ure po eno partijo. Nagrade so določene sledeče: I. 3000 K, II. 2000 KJ III. 1500 K, IV. 1000 K, V. 800 K/ VI. 600 K, VII. 400 K.  ,—................................-/
Gospodarstvo.
g Mariborsko sejmsko poročilo.
Na svinjskem sejmu dne * 29. julija se pripeljalo 121 prašičev in 1 kozo..Cene| so bile sledeče: plemenske svinje kg žive teže K 20‘—, polpitane za zakol kg žive teže K 20*—, mladi prašiči 6—: 8 tednov stari komad od K 110’— do! K 300*—, mladi prašiči do 3 mesece stari komad od I< 400'—• do K 500’—, mladi prašiči do pol leta stari komad od K 6001— do K 700’—. Radi tropične vročine ni bilo skoro nič kupcev.
■ Bogastvo Jugoslavije.
Kako bogata je naša država, priča dopis jugoslovanskega poročevalca nemško »Frankfurter Zeitung«, ki piše:
»Jugoslavija je bogata na naravnih zakladih, v prvi vrsti pa je to agrarna dežela, in še tako nerazvita, da mora razen živežnili potrebščin skoraj vse uvažati. Predvsem primanjkuje do-voljnega kapitala in pravih, dobrih strokovnjakov. Kar se tiče mineralnih' zakladov, se nahaja v naši zemlji mnogo vrst premoga. Dobavlja pa se zaenkrat samo’ rn javi premog. Ant h razit in črni premog, ki bi se mogla dobivati samo z rovi v zemljo, se ne dobavljata; zategadelj pa. tudi nimamo koksa, razen one malenkosti, ki ga producirajo plinarne pri dobavi plina iz češkoslovaškega premoga. V veliki množini imamp razile želdzne rude, a samo eden plavž za dobavo železa v Bosni, pa šo ta večjidel vsled pomanjkanja koksa stoji. Za ameriški in angleški koks moramo plačevati v Trstu 890 do 420 lir za tono. Iz Češkoslovaške pa ne prihajajo zadostno množine. Pri1 tem pa imamo sami ogromno zalogo pripravnega premoga za dobavo koksa. Dobrega rujavega premoga (3900 do 4200 kalorij) ee nahajajo v naši zemlji 2'do 50 m debele plasti; iz toga bi se lahko dobavljal tudi ter, ki ga moramo uvažati iz Češkoslovaške po 2 dinarja za kilogram, a ga niti ne dobimo v zadostnih množinah. 98 odstotkov naravnih zalog premoga so nahaja v zasebni lasti, a vsled pomanjkanja potrebnega kapitala in strokovnjakov so ti naravni zakladi ne spravijo na dan.
Porabili bi preveč prostora, čo bi’ hoteli pomanjkanje industrije obširnejše popisati. Jugoslavija z 12 in pol milijonov prebivalcev ima samo sledeča glavna podjetja: tvornica za kavi ne su rogate (Henrik Franka sinovi . Linz ob DonavD. šest tvornic za slad-!
3eor, eno večjo in eno manjšo rafinerijo *a petrolej, (ki pa uvažata surovine iz Romunije in Galicije), eno predilnico in tkalnico, ki pa proizvaja samo naj-navadnejše platno in predivo, za kmete, eno tvornieo za sukno, istotako samo za preprosto blago, 5 tvornic za cement, 10 do 12 primitivnih apnenic, 2 tvornici za pohištvo, dve tvornici za vžigalice in eno tvornieo za umetni gnoj, katerih bi za lastno potrebo potrebovali najmanj deset.
Vsako leto izvažamo na tisoče vagonov lepega in dobrega sadja, doma pa nimamo niti ene lastne tvornice za sadno konserve. Letno izvažamo na tisoče vagonov ovčje volne in prvovrstnega prediva; doma pa nimamo ne platna, ne sukna in sukanca. V deželi se nahaja okoli 300 vagonov prvovrstnega rafiniranega svinca, nimamo pa prav nobenih svinčenih cevi, — ker nam manjkajo za to tvornice. Sami imamo zelo dobre surovine za dobavo cementa, apna in stavbenega kamenja, imamo za to tudi potrebno kurivo, dan za dnem je večje pomanjkanje za stavbe, a naša industrija za stavbeni jnaterijal se ne poveča in razširi..
Znano je naše bogastvo na lesu, posebno za izdelavo pohištva. Domača industrija za pohištvo pa mogoče niti Vdo lastne potrebe ne krije. Z milom nas skoraj izključno zalaga samo inozemska tvrdka »Sehicht«, dasiravno imamo sami več masti in drugih potrebnih surovin. Značilno pa je,_ da pretežno agrarna država nima niti eno tvornice za poljedeljske stroje. Za nemško industrijo je v Jugoslaviji še odprto široko polje.«
Tako pišejo o naši državi Nemci, iaterim se cede sline po našem bogastvu. Da pa industrija pri nas ni bolj in tako razvita, kot pri njih, si naj pa zapišejo na svojo vest, ker so nas prej smatrali za svoje pastorke. V doglednem času pa se bo tudi pri nas dvignila domača industrija, a bogastvo našo zemlje ijnj ostane v naših rokah.
g Veliki semenj v Ljubljani, 3. do 12. septembra 1921. Radi stavke mizarskih delavcev so se gradbena dela za »Ljubljanski veliki semenj« zavlekla v toliko, da ni sigurno,,da bi mogla biti gotova do prvotno določenega časa. Radi te nepredvidne zapreke, ki nosi značaj višje sile, je bil glavni odbor prisiljen preložiti semenj na čas od 3. do 12. septembra 1921. Izvršitev vseh velikih del na sejmišču je, tudi če bi stavba trajala dalj časp., sedaj zasigu-rana. Obenem je s preložitvijo ustreženo mnogobrojnim željam tako iz krogov razstaviteljev kakor kupujočega občinstva, da naj se semenj preloži na klimatično ugoingjši čas v septembru. Radi podaljšanega roka bo tudi omogočeno postaviti one zgradbe in paviljone, ki bi se sicer letos radi prekratkega časa ne mogle postaviti. Veliki semenj radi tega le pridobi in obeta postati sijajna prireditev. K razstavi je priglasilo svoje izdelke jako veliko število industrijskih in obrtnih podjetij vseh v naši državi zastopanih strok, ki bodo na semnju razdeljene v naslednje oddelke:	lesna, usnjarska,
strojna in železna, papirna, kemična, tekstilna, slamnikarska, gradbena, a-grarna in keramična industrija. — Blago, ki se ne izdeluje v naši državi, bo razstavljeno v bogati izberi v trgovinskem oddelku, kjer razstavijo trgovci grosisti in jugoslovanski zastopniki inozemskih tvrdk. Kupcem bo torej dana dobra in lahka prilika, kriti svoje potrebščine po ugodnih cenah. Ob sebi je umevno, da bo skrbljeno za številne zabavne prireditve, da se tako bivanje v našem mestu naredi čim prijetnejše vsem pošetnikom semnja. Seveda morajo posetniki združiti svoj poset v Ljubljani z ugodnimi in neutrudljivimi ter z malimi stroški združenimi izleti v krasne planinske kraje Slovenije, tako da bodo posetniki naj šli koristno najlepše združeno s prijetnim. Legitimacije za obisk semnja se začno v kratkem prodajati po zastop-
nikih' »Ljubljanskega velikega semnja« v vseh večjih mestih naše države. Legitimacije upravičujejo za polovično voznino na vseh železnicah našo države. Ob nakupu legitimacij se bodo sprejemala tudi naročila na stano-! vanja ter se bode pravočasnim naroč-, nikom stanovanje zasiguralo.
g Dražbena prodaja lesa. V državnem gozdarskem uradu v Vinkovcih se bo vršila dne 8. avgusta 1.1. ob 10. uri dopoludne dražbena razprava za prodajo hrastovega, jasenovega, brestovega iti podobnega materijala na panju. Seznam vrst in množin materijala je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dražbeni pogoji, ponudbeni vzorci in vsa podrobna pojasnila se dobe pri. državnem gozdarskem uradu v Vinkovcih, ki jih na zahtevo pošilja proti plačilu pristojbine 5 K.
g Prodaja raznega lesa v Sarajevu. Šnmarski odsek zemaljske vlade v Sarajevu bo dne 30. avgusta 1921, ob 11. uri dopoldne potom javne pismene dražbe prodajal velike množine raznovrstnega lesa, ki se nahaja še na panju v različnih gozdnih oddelkih. — Sprejemajo se pismene zapečatene ponudbe, ki se morajo glasiti na celo razpisano količino drv, in morajo dospeti do 30. avgusta 1921, 11. ure dopoludne šunmrskemu odseku'zemaljske vlade v Sarajevu. Pismeni ponudbi je priložiti vadij 330.000 kron. En izvod dražbene-ga oglasa ki vsebuje pogoje in druge
podrobnosti je v pisa/rni trgovske in obrtniške zbornice interesentom na vpogled. Pripomni 'se, da je poznanjo pogojev za sestavo, .ponudba neobhodnp potrebno.	.
g Razpis dobave ovsa, ječmena Id koruze. Komanda Dravske divizijske oblasti sprejema pismene ponudbe do
4.	avgusta t. 1. za dobavo ovsa, ječmena- in koruze in sicer: za Ljubljano .190.000 kg, za Maribor 200.000 kg in r,% Celje 2(i. .)o0 kg. Kavcija znaša 10 odit. od pouudue cene. Ponudbe je koieko-vati s kolkorii za 2 dinarja. PodrobrJ pogoji so p l divizijski intendant iti na vpogled.^ izvod dobavnega razpisa jo v pisarni :;govske in obrtniok.1) zbornice v 3 jv.b jani interesentom rid vpogled.
g Dfliavske zbornice. Na podlagi tozadevne odredbe ministrskega sveta so otvorjene v Sarajevu, Ljubljani, Splitu, Zagrebu in Novem Sadu delavske zbornice. Te zbornice se bodo bavile a ekonomskim in socijalnim vprašanjem delavstva.
g Trgovska in industrijska zborni-ca v Skoplju. Ministrstvo za trgovino
.ie izdalo narodbo, s katero se osnuje v Skoplju trgovska in industrijska zbornica tor je imenovalo člane začasne uprave, ki morajo zbrati potrebni ma-terijal za izvolitev rednih članov te zbornice;
■ <
Glavni urednik: Radlvo) Rehar. :5 Odgovorni urednik: Rudolfovim.
ki obvlada popolnoma italijan;4i jezik, samostojno moč, sprejme ; pod ugodnimi pogoji večje tr- * govsko podjetja v Liubljanj. Ponudbo pod .Italijanska kore*-pondentinja" na upravo „Ta-hoia\	1065	4—3'
Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru
prevzame
vsako vrsto strafenja v mostu, na kolo« dvorih, kakor tudi spremljanje Selesnll* kili vozov. — Pojasnila v pisarni« Pri* stanlSka ultca 2.
Kam pa gremo v torek
brez
k večernemu konceptu vatonnine
„ sta ra pfvarna“ HALBWIDL
kjer sc toči vedno sveže ;'n mrzlo nivo tuknjSnie pivovarne GOIz. — Izborna kuhinja Špecijalna — — pristna vina iz najboljših krajev. — —
1086
SIS
sssEsi m fleis
m
Trgovski sotrudnik
špecerist-detajlist, dobra moč,
se^ sprejme. Ponudbe na
MILOŠ OSET, MARIBOR
Aleksandrova cesta 43.	1085	2-1
3S
MDIHMIMMMiMMHMIUHIUtUUUUUlUUUUUnHetUUlUUIt"*
Ma oznanila.
Gospodična, snretna in sta npsliiva prodajalka, i/.ufena 8peeprij*ke strr ke. veS^a ludi nunskega je/ika ge takoj sprejme. Ponudbe na upravo pod „Prodajalka“. r 1019
Jetika! Znani Specijalist 7.r pliučne bolezni dr. Fečnik ordinira od o. avgusta vsaki torek in petek o;i 14. do 16. ure v Mariboru, Razlagova ulica št. 21. I. nadstropje.	1046 5—8
Štiri hiše, vsaka posamezna s štirimi stanovanji, V mestu, se tako.) prodajo. Naslov v upravi.	1087 4—1
Pranje oblek In parila se
vname na dom, Strojsmajer-jeva ulica 6t. 3.
Proda se bela dekliška spalnica po nizki ceni. Ogleda se lahko Hadagova ulica 13, I. nadstropje.	1088
■ ■•■■■■» MlIllllMllMlliiiiiiiiiinmuili,,,,,,,,,
1073 3-2
Preselitvena objava.
IM
mmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmammtKmmmmmmm --	$
se nahaja odslej GOSpOSka Ul. 20 v nekdanji trgovski hiši PIRCHAN
I:	Največja zaloga pohištva In posteljne oprave
:	po najnižjih cenah. — Provinčna razpošlljatev.
Ceniki brezplačno.	Svoboden	ogled.
Spreten
Telefon
KNJIGOVEZ
se takoj sprejme v Mariborski tiskarni d. d., Jurčičeva ulica 4.	*
PSVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA S GUMBE IN KOVINSKE PREDMETE K D. Z O. Z. SLOVENSKA BISTRICA
!fi Carinsko posredništvo Telefon 344.
51 vinskih sodov
50 1 do 24 hi proda iz zapuščine gosp. Feliksa Ferka 1074 2-2
dr Rosina, odvetnik v Mariboru, Aleksandrova c, št. 16
- F. S fl. IIHER -
Maribor, Slovenska ul. 8
se priporoča za izvrševanje vseh carinskih Cene zmerne, točna in kulantna postrežba.
poslov.
907 4-4
I
Oferlramo naše prvovrstne rožene gumba * vsaki velikosti In po vsakem vzorcu s cenami brez konkurence. 599 Zahtevajte cenike! Prodaja na veliko!
; [zajamčeno pristen, t sodčkih ui ] | steklenicah nudi na debelo
j; Parili vslfižsenjaras
Robert Diehi: Celje.
102? 12—3
!
A. & E. SKABERNE|
| Ljubljana, Mestni trg 10
manulaklurna in pleteninska trgovina na debelo ■
priporoča svoje bogato skladišfte damskih ia BBaTJBjfl otroških, kakor tudi moSklh nogavic. Z* tekočo sezono T u ima v zalogi vsakovrstne patentirane otroške nogavice \ črne, rjave in bele barve. ^	‘
Pismena naročila se izvršujejo po9tno-obratno in naj soli dneje.
Lasnik in izdajatelj: »Konzorcij Taoor*. — Tiska; Mariborska tiskarna d. d