1GRSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XX. St. 13 (5696) TRST, četrtek 16. januarja 1964 SEGNI IN SARAGA T ZAKLJUČILA URADEN DEL OBISKA V ZDA Tesnejša povezanost med ZDA in Evropo izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo Uradno sporočilo poudarja hkrati potrebo po pospeševanju in liberalizaciji mednarodne trgovine in pomoč nerazvitim deželam - Razgovori o večstranski jedrski sili se «,zadovoljivo razvijajo» - D’Angelo spet predsednik Sicilije RIM, 15. — Predsednik republike Segni, ki je s Saragatom na uradnem obisku v ZDA, je danes položil venec na grob predsednika Kennedyja, nato pa je govoril v ameriškem kongresu. V svojem govoru je podčrtal skupne ideale, ki vežejo ZDA in Italijo, nato pa se je zadržal obširno na atlantskem zavezništvu in na potrebi, da se doseže gospodarsko in politično združena Evropa, kot vmesna stopnja na poti do atlantske skupnosti. Zavezniške drža------------- ve morajo krepiti svoje zavez- ništvo, hkrati pa si morajo neutrudno prizadevati za razči-ščenje odnosov med vzhodom in zahodom, za ozdravitev mednarodnega vzdušja in za povečanje vzajemnega zaupanja in zmanjšanja nevarnosti vojne. Politika zahoda teži k miroljubni in sporazumni rešitvi še odprtih mednarodnih vprašanj. V tej perspektivi bo Italija še nadalje aktivno podpirala delo OZN, ki jo Italija smatra za sedež, kjer je moč najti miroljubno in pravično rešitev za najvažnejša vprašanja sveta. Segni in Saragat sta bila na kosilu pri predsedniku Johnsonu, popoldne pa so zaključili uradne razgovore. Zaključno sporočilo o razgovorih med italijanskimi in ameriškimi državniki poudarja nenehno poglabljanje prijateljskih odnosov med obema deželama in skladnost pogledov na vprašanja skupnega Srečanje med predsednikom Segni jem in Johnsonom v Washingtonu TISKOVNA KONFERENCA NA SEDEŽU KPI V RIMU KPI za elastičen federativni sistem ki naj pripelje do enotnosti delavstva Pajetta: «Zaželeno je, da se ločeni bratje srečajo, toda ne sinejo začeti z medsebojnimi žalitvami* RIM, 15. — Voditelj komunistične stranke Italije Giancar-Pajetta je govoril na današnji tiskovni konferenci o ((Organizacijski konferenci KPI». Med drugim je izjavil, da obstaja »politično socialna napetost, ki lahko pripelje do temeljite spremembe družbe za napredovanje k socializmu)). Po-udaril je, da je funkcija strank bistvene važnosti, in je sporo-sta v komunistični stranki Italije in v komunistični mla-Qinski federaciji včlanjena dva milijona članov. ^atem je govoril o težavah, ki le nedavno imela KPI pri svo-jem organizacijskem delu zaradi t, s.l™'b premikov prebivalstva v 'n zaradi ustanovitve no- skupnosti. Paietta je aalje izjavil: «V premosti smo si zastavili vprašaje struj in smo prišli do nega-n',Ilefa zaključka glede njih, ker P edstavljajo kristalizacijo v živ-n i j siranke in oviro za notra-debato. Proti strujam postav- .. r j mi strujam pusmv- .amo diskusijo, čeprav zelo' raz-s oano in živahno, za iskanje • vpne linije. Menimo, da ta re- . ev lahko nrianpva V rft»vni„ V zvezi z vprašanjem, ki so ga Postavili na zborovanju demo- l .—.'“i na zDorovanju uemo-istjanske stranke v San pelle-* *nu o državnem ---------1 — 0 državnem finansiranju . ank, je Pajetta izjavil, da KPI mu na&Drotuip 1i a trphn v»_u. nasprotuje, ker je treba za-vsako obliko vmešavanja j ave v življenje stranke. «To- kati--® čo^dal, so druge oblike, s terimi bi država mogla korist- kn P.omagati življenju strank; ta-u “> n.a primer lahko omogočila ^porabljanje radio-televizije, ki omogočila strankam, predvsem s *• nim’ da bolje obrazložijo °Je programe in svoje usmerit- je Pajetta sporočil, da ‘O vnm ■* — 1 ¥ , i r. . ) • ■ v, komunistična stranka Italije nn5V*]a. letos svoje člane, naj Podpišejo ne milijardo, temveč r Jdrugo milijardo prispevkov, in nato govoril o organski enot- ,jaj '^čelavcev. »Te besede, je do. a- smo n ! Pajetta, bi se mogle zdeti Prič° nistione v trenutku, ko s.... cuv dramatičnemu razkolu v so-aiistični stranki, vendar mora-? Priznati, da obstaja dejansko j*,anje k tej enotnosti. Ze samo da Nenni, Lombardi, De ‘artino in tudi socialistična stran-a proletarske enotnosti govorijo je znak, da problem ob-b*Aa.- Zaželeno je, da se ločeni čet'16 *rečajo, toda ne smejo za-“ z medsebojnimi žalitvami. n(/*rdjem° v nujnost in korist-debate za skupno elaboracijo v u»enj posameznikov. Verujemo *«.otn°st. v različnost in avto-mijo raznih strank; verujemo, čel„posebnost raznih strank in na-° ^notnosti ne morejo biti v Skotit, Glede teh vprašanj je stal *1Ja odprta. Mi pravimo: ob- 8tai»—J mi pravimo, ou- . “ja naša stranka; naša stranka ?a Prevelika stranka, da se ne bi drHiiL8 a’ *a kar se dogaja v hiši Eli 8Itl’ *n da se dmfSi ne bi mo-m . zanimati, /a kar se dogaja - “ nami.# ljati0 so za^eH časnikarji postav-govl.^!?raSania. na katera so od-fir,„arJab Pajetta, Amendola, Ber-lnv«uer in Macaluso. Kpf^anje; tiKukšno je stališče k. a° rojstva socialistične stran-_ Proletarske enotnosti?* ra«v„s,ovor: *p0 našem mnenju je lika stv socialistični stranki ve-Bn a »koda, in smo poudarili od-str.*^1?108* vodstva socialistične daii".*- ki se je odločila, da na en«*«®.-* Poskusom tudi v škodo dem"£stlv.medtem ko je krščanska —- ,°kracija skrbela, da ohrani s,,., — skrbela, da neAjJ- en°tnost. Za nas je razkol tr*nutk»° ^janje, ker prihaja v ni. *u' ko se postavlja vpraša-j.n enotnosti proletariata. Delu-110 v smislu, da do največje mere zmanjšamo negativne posledice razkola, da se ne poglobi zdrobljenost delavskega gibanja.« Neki časnikar je vprašal Pajet-to: «Ali je politični prostor za novo politično skupino na levici KPI?« Odgovor: «Do sedaj so bili samo prikriti pojavi v tem smislu. Ne zanikujem, da bi utegnila biti kaka skupinica, toda kar se tiče obstoječih političnih sil, jih ni. Sama socialistična stranka proletarske enotnosti je na svojem nedavnem zborovanju skrbela, da se prikaže kot enoten element v okviru enotnosti delavskega gibanja.« Vprašanje; «Ali bo prihodnja organizacijska konferenca obravnavala tudi vprašanje dvogovora s katoliškim svetom za ustanovitev enotne stranke delavskega raz. reda?« Odgovor: »Nujnost enotne stranke delavskega razreda se postavlja z več strani ip predstavlja veliko obveznost za KPI. Toda do tega ni moč priti v okviru igre predlogov od zgoraj, temveč z raz. vojem akcije v deželi. Danes smo priča paradoksnemu položaju: medtem ko se širi enotnost akcije na sindikalnem sektorju, vidimo na drugi strani drobljenje političnega predstavništva delavcev spričo različne sodbe, ki jo posamezne stranke dajejo o levem centru. Mi smo mnenja, da je moč premagati to protislovje, s tem da se do skrajnosti razvije enotna akcija v vseh smereh in da se do najmanjše mere skrči zdrobljenost in da se predamo razvoju množičnega gibanja. Mi vidimo uresničenje teh namenov prek elastičnega in federativnega sistema, kajti ne bo nikoli moč priti do ideološkega sorodstva med vsemi. Prav s federativnim sistemom se odnos s katoliškimi silami lahko usmeri v plodno fazo«. Sledila je vrsta vprašanj m odgovorov glede večstrankarskega sistema v zvezi z možnostjo, da bi KPI postal večina. Berlinguer: »Mi spoštujemo več strank v socialistični državi in bomo priznali obstoj manjšine«. Časnikar: «Toda to se ni zgodilo v drugih državah, kjer so komunisti pridobili večino«. Pajetta: «Kar se je zgodilo v tistih državah, je v skladu z zgodovinsko nujnostjo: gre za izkušnje, ki se razvijajo na različen način«. Tiskovna konferenca se je zaključila z nekaterimi vprašanji v zvezi z mednarodnimi odnosi, v zvezi z obiski delegacij KPI v Alžiriji, na Kubi in v Jugoslaviji in zlasti v zvezi s potovanjem Cuenlaja po sredozemskih državah in z njegovimi govori v Albaniji. S tem v zvezi je Pajetta izjavil, da je stališče kitajskih voditeljev v veliko škodo za mednarodno delavsko gibanje. Kar se tiče govora v Skadru, je Pajetta izjavil, da ostre besede Cuenlaja predstavljajo politično netolerantnost, ki stremi po povzročitvi škodljivih delitev. Na koncu je Pajetta izjavil, da namerava KPI ostati zvesta leninističnim načelom za napredovanje delavcev v italijanski družbi. interesa, predvsem pa skupno voljo po okrepitvi NATO, hkrati pa sporazum glede smotrov atlantskega zavezništva. Ugotovili so, da se zadovoljivo razvijajo politič-’ ni in vojaški razgovori o večstranski pomorski raketni oborožitvi. V sporočilu se omenja perspektiva obsežnejše povezave med ZDA in zahodno Evropo, ki bo mogla nastati po utrditvi in razširitvi evropske enotnosti, hkrati z bližnji-mi pogajanji o carinskih postavkah (tako imenovani «Kennedy round«). Posebej je podčrtana potreba po pospeševanju in liberalizaciji mednarodne trgovine. Sporočilo priznava potrebo, da gospodarsko bolj razvite države podpirajo zaostaie države. Kar zadeva odnose med zahodom in vzhodom, se omenja potreba, da se proučijo vsa sredstva, ki morejo prispevati k izboljšanju odnosov med obema blokoma, hkrati pa se izraža upanje, da bo SZ konstruktivno odgovorila na napore Zahoda. Predsednik vlade Moro se posvetuje s predstavniki raznih struj KD v zvezi z bližnjim zasedanjem glavnega odbora stranke, na katerem bodo morali izvoliti novega političnega tajnika KD. Danes se je razgovarjal s predstavniki »dorotejcev« (Colombo, Russo, Humor, Magri in Piccoli), v preteklih dneh pa je imel razgovore s predstavnikovi sindikalistične struje »rinnovamento« Donat Cat-tinom in predstavnikom »baze« Gallonijem. V bližnjih dneh bo imel razgovore še z drugimi predstavniki KD. Vodstvo PSI je danes nadaljevalo proučevanje organizacijskih vprašanj, ki so nastala po razcepu stranke; danes so pregledali stanje v poedinih pokrajinskih federacijah. Seja bi se morala nadaljevati popoldne, vendar pa so jo odložili na jutri. Bertoldi, eden najvidnejših predstavnikov levice, ki je ostala v PSI, je napisal za jutrišnjo številko »Avanti!« članek, v katerem poudarja med drugim potrebo po • enotni reorganizaciji ievice z doslednim razvojem kongresnih pozicij. Glavni smoter se mi zdi v tem, da se skuša ostvariti s potrpežljivostjo enotnost stranke v e-notnem gledanju delavskega in ljudskega gibanja k naprednejšim oblikam demokracije, za socialistično perspektivo«. Bertoldi soglaša s tajnikom stranke De Martinom glede potrebe po stvarni avtonomiji socialistične stranke nasproti vladi in glede obrambe enotnosti in avtonomije množičnih organizacij, tudi kljub nasprotjem med raznimi političnimi strujami, ki jih sestavljajo. Bertoldi nato nadaljuje, da ne verjame, da bi se večina stranke odrekla tem smotrom in da bi se stranka istovetila z Morovo vlado in njenim kompromisnim programom, »katerega meje bodo postale vedno bolj očitne«. Pa tudi tajnik stranke sam je večkrat poudaril obvezo večine, da bo zagotovila samostojno dejavnost stranke v parlamentu in v deželi; spričo, tega razdobju do prav tako bolečih razcepov, na desnici in na levici. Lizzadri zaključuje: »Prepričan sem v ostalem tudi danes, da se bitka za enotnost delavskega razreda bije znotraj PSI«. Sicilska deželna skupščina je danes izvolila D’Angela za novega predsednika Sicilije. D’Angelo je prejel 47 glasov: zanj so glasovali demokristjani, socialisti in socialdemokrat Napoli. Večina levega centra se je zmanjšala za Sest glasov, ker je šest sociali- VCERAJ V PALAČI ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA SFRJ Prvi razgovor Tito-Togliatti Izjava glasilu CK ZKJ Togliatti je poudaril, da je svet na začetku nove dobe razvoja odnosov med narodi in državami, pri čemer je nujno sodelovanje vseh miroljubnih sil BEOGRAD, 15. — Delegacijo KPI, ki je prispela danes zjutraj pod vodstvom generalnega tajnika KPI Palmira Togliattija na sedemdnevni obisk v Beograd, so na železniški postaji pozdravili tajnik CK ZKJ Aleksander Rankovič, člani izvršnega sveta CK ZKJ Veljko Vlahovič, Lidija šentjurc, Savka stičnih poslancev (Bosco, Barbera, Corallo, Franchina, Genovese in Michele Russo) zapustilo PSI in in pristopilo k PSIUP. Lester Pearson v Parizu PARIZ, 15. — Predsednik kanadske vlade Lester Pearson je prispel danes na tridnevni uradni obisk v Pariz v spremstvu zunanjega ministra Martina. Danes se je Pearson razgovarjal štiri ure z de Gaullom. Kanadski zunanji minister Martin pa je imel daljši razgovor z de Murvillom. Martin je izjavil, da so govorili predvsem o kulturnih in gospodarskih odnosih med obema državama. Dapčevič, Dragi Stamenkovič in Veljko Milatovič. Z delegacijo je prispel v Beograd tudi predsednik komisije za mednarodne zveze CK ZKJ Boško Siljegovič, ki je skupno s tajnikom CK ZK Slovenije Miho Marinkom sinoči v Sežani ob prihodu v Jugoslavijo zaželel italijanski delegaciji dobrodošlico. Fo prisrčnih pozdravih na postaji, kjer so pionirji izročili Togliattiju in Nildi Jotti šopke cvetja, so gostje v spremstvu funkcionarjev ZKJ odpotovali z avtomobilom na Dedinje, kjer je njihova rezidenca. Neposredno po prihodu v Beograd je delegacija položila venec na grobove osvoboditeljev Beograda. Generalni tajnik ZKJ maršal Tito je priredil gostom intimno kosilo, ki so se ga udeležili tudi člani delegacije ZKJ in zastopniki družbeno-poii-tičnih organizacij. Po kosilu so se začeli med delegacijama v paiači zveznega izvršnega sveta v prisrčnem in prijateljskem ozračju prvi razgovori. Razgovorov so se z jugoslovanske strani udeležili poleg generalnega tajnika ZKJ Josipa Broza-Tita še: Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Svetozar Vukmanovič, Veljko Vlahovič, Jovan Veselinov, Mi-jalko Todorovič, Krsta Bulajič. Bo. ško Sljegovič in Lazar Mojsov, z italijanske strani pa poleg gen. tajnika KPI Palmira Togliattija, še: člani vodstva KPI Nilde Jotti, Giorgio Napolitano in Alessandro Natta ter člana CK KPI Giorgio Ceravolo in Spartaco Marangoni. Na današnjem prvem sestanku so se razgovarjali o nekaterih vprašanjih mednarodnih odnosov in o aktualnih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja. Togliatti je ob prihodu v Beograd podal «Komunistu», tedenskemu glasilu ZKJ, naslednjo izjavo: «V Jugoslaviji sem bil dvakrat in imel sem priložnost, da se srečam s tovarišem Titom in z ostalimi voditelji ZKJ. Prvič so bila sprožena resna vprašanja, ki so se nanašala na odnose med našima državama, drugič je šlo /.a premagovanje nesrečnega položaja v odnosih z jugoslovanskimi komunisti, ki ga je povzročil napačen sklep Informbiroja. Tako prvič kot drugič je moje bivanje imelo namen, da se med našo partijo in jugoslovanskimi komunisti uresničijo ne samo odnosi medsebojnega spoznavanja in razumevanja. temveč tudi prijateljstvo in solidarnost. Tokrat ni posebnih problemov, ki bi nas ločili v akciji, ki jo vodimo za mir, demokracijo in socializem. Odnosi med našima parti-jama se potemtakem morajo postaviti in razvijati v smislu popolne solidarnosti in tesnega prijateljstva. Italijanski komunisti menimo, da morejo in morajo obstajati na podlagi pogojev v posameznih državah tudi različna pota razvoja gibanja delavskega razreda in delavskih množic, ki hočejo ustvarja- ti novo demoK-atično in socialistično družbo. To pomeni, da tudi v novi družbi, kjer je oblast že v rokah delavskega razreda in ljudstva, morejo in morajo obstajati različna pota napredka v graditvi socialističnega gospodarstva in demokracije. Upoštevajoč ta načela gledamo in proučujem« aktivnost jugoslovanskih komunfc stov, njihove pridobitve, razprav* in njihove programe. Toda tudi to še ni dovolj. Mi čutimo, da je ves svet na začetku nove dobe razvoja odnosov meri narodi in državami. Borba za popuščanje napetosti in potemtakem za odpiranje perspektive trdnega trajnega miru za vse je dosegla važne rezultate. Toda potrebho je iti naprej. Toda da bi pri tem uspeli, je neobhodno potrebno sodelovat nje vseh miroljubnih sil, da bi se po možnosti uresničili skupni Drograipi, določili novi smotri. V tem smislu je nujno potreben prispevek, ki ga lahko da enotnost vseh komunističnih sil ne glede na pogoje, v katerih delajo in na njihove neposredne nacionalne naloge in njihove sile«. »Naše sedanje potovanje v Jugoslavijo — je nadaljeval Togliatti — stremi po dosegi tega cilja. Zaradi tega menimo, da je to v interesu ne samo naših partij, temveč obeh narodov in prav tako obeh držav. V začetku našega dela prisrčno pozdravljam jugoslovanske komuniste m njihove voditelje, posebno fevariša Tita, katerega kvalitete kot političnega vo-ditelja in borca visoko cenimo, in izražam željo ter prepričanje, da bo naš obisk v Jugoslaviji rodil koristne rezultate za vse naše gibanje«. B. B. ...............................................................................................................................m...,.,,,,,,.,,,,,,,,..............................................................................................,.... Sporazum med ZDA in Panamo o pogajanjih glede prekopa Vzpostavljeni bodo diplomatski odnosi - Komentar kubanskega zunanjega ministrstva so nekateri levičarski parlamentarci glasovali v parlamentu za vlado iz discipline, ne da bi-spre-jemali dogmatično to disciplino«. Oreste Lizzadri, ki se je leta 1942 udeležil obnovitve PSI in je med ustanovitelji CGIL, je poslal glasilu PSI pismo, v katerem sicer potrjuje svoje nasprotovanje politiki avtonomistične večine, vendar pravi, da ostaja v PSI, kjer je že več kot 50 let, tudi kljub temu, da je prišlo v tem ...................................................................................mi,m..........................,1,11 Fašistični atentat na sedež CGIL v Piombinu Osrednje vodstvo CGIL poziva notranjega ministra, naj razpusti fašistične organizacije v skladu z republiško ustavo PIOMBINO (Livorno), 15. — Preteklo noč so neznanci izvršili atentat na sedež Splošne konfederacije dela v Piombinu. Zažgali so vrata ob glavnem vhodu. Po atentatu je CGIL v Piombinu razglasilo splošno 24-urno protestno stavko, kateri so se pridružile z dveumo stavko tudi ostale sindikalne organizacije. Pokrajinski tajnik CGIL Arzilli je govoril na velikem protestnem zborovanju. Tajništvo CGIL v Rimu je izrazilo solidarnost delavski zbornici v Piombinu. Tajništvo sporoča, da je poslalo brzojavko notranjemu ministru z zahtevo, naj vlada odločno posreduje, da izsledi krivce. Razen tega zahteva CGIL razpustitev fašističnih organizacij v skladu s črko in z duhom republiške ustave. Erhard v Londonu LONDON, 15. — Zahodnonem-ški kancler Ludvvig Erhard je pri- šel danes na dvodnevni uraden obisk v London. Spremlja ga zunanji minister Schroeder. V Lon donu je Erharda sprejel predsednik vlade Home skupno z zunanjim ministrom Butlerjem Razgovori med kanclerjem in 'Homom so se začeli ob 15.30. Pred odhodom v London je Erhard Izjavil, da je znano njegovo prijateljstvo do Velike Britanije in niegov3 prizadevanja, da se Velika Britanija vključi v zahodnoevropsko gospodarsko skupnost. Londonski »Times« pa objavlja Erhardov .n-tervju, v katerem ta poudarja važnost, ki jo pripisuje dobrim odnosom z Veliko Britanijo. E,-hard pravi, da je naklonjen vključitvi Velike Britanije v zahodnoevropsko gospodarsko skupnost in dodaja, da ne bo nikoli opustil naporov v ta namen. Pripomnil je, da tega vprašanja ne bo sprožil v Londonu, ,n da sicer ni mne nja, da oi mogli Angleži dali jasen odgovor prav pred volitva- tom 1966, kajti če se bo gospo- *v“* noju LC SC UU gOSJJU- darska integracija Zahodne Evrope razvijala samo med šestimi državami spričo avtomatičnega značaja rimske pogodbe, bo prišlo do Evrope »tehnokratov«, toda ne do politične Evrope. Podohne ideje Je izrazil Erhard v svojem govoru, ki ga je imel na kosilu, ki ga je priredil njemu na čast londonski župan. Kakor poročajo iz Berlina, je predsednik državnega sveta Vzh. Nemčije VValter Ulbricht poslal Erhardu pismo, s katerim predlaga, naj obe vladi podpišeta pogodbo s katero se odpovedujeta atomskemu orožju. V Bonnu je predstavnik vlade potrdil, da je to pismo prišlo v urad predsedstva vlade, da pa so ga zavrnili. Ulbricht pravi v svojem pismu, da bi bila predlagana pogodba v skladu z duhom moskovske pogodbe o delni prepovedi jedrskih poskusov in bi pomenila konkre- mi.. Pripomnil je, da je treba /a-, ten prispevek k uresničenju početi razgovorp o politični enotno- godbe proti uporabljanju sile, ki sti Zahodne Evrope še pred le-1 jo je nedavno predlagal Hruščov. PANAMA, 15. — Mirovna komisija Organizacije ameriških držav je danes uradno javila, da so se predstavniki ZDA in Paname davi sporazumeli, da bodo ZDA in fanama obnovile «kolikor mogoče hitro« diplomatske odnose, 30 dni po obnovitvi teh odnosov pa se bodo začela pogajanja za proučitev vseh medsebojnih vprašanj, ki lahko vplivajo na odnose med obema državama. Sporočilo ne pravi izrecno, da bodo govorili o pogodbi glede Pa- namskega prekopa iz leta 1903, vendar je po mnenju opazoval-mišlje cev to mišljeno v besedah »o vseh obstoječih vprašanjih«. V krogih panamskega predsedstva poudarjajo, da uradno sporočilo pomeni, da se razgovori vsekakor tičejo tudi pogodbe o Panamskem prekopu. Poudarja se, da bo panamska vlada nedvomno skušala dobiti znatno zvišanje letnega zneska, ki ga ZDA plačuje-jo. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je v Washšngtonu izrazil u-panje, da bo v Panami dokončno vzpostavljen mir in da bodo v čim krajšem času vzpostavljeni diplomatski odnosi med obema državama. Dean Rusk je izjavil, da je zadovoljen z doseženim sporazumom. Kubansko zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, v kateri pravi, da so popolnoma smešne trditve ameriškega državnega tajnika Dearja Ruska, da ie treba odgovornost za incidente v Panami pripisati »agentom kubanske vlade«. »Kubanska revolucionarna vlada in kubansko ljudstvo, nadalju- r———»,«•»»»« ne prikrivajo svu-je moralne«podpore uporu paham-skega ljudstva. Dogodki v Panami dokazujejo, da ni kubanska vlada tista, Jci ogroža mir, temveč kolonialistična politika ZDA in njih pomanjkanje spoštovanja do suverenosti držav Latinske A-merike in narodnega dostojanstva njih narodov. Odgovornost za te incidente je treba iskati izključno v politiki teritorialne u- zurpacije, gospodarskega izkoriščanja, narodnega poniževanja, ki ga imperialistične vlade ZDa’ izvajajo že 50 let. Edina možnost vzpostavitve miru je, da ameriška vlada spoštuje samoodločbo, neodvisnost, suverenost in dostojanstvo držav Latinske Amerike.« Umri je Finocchiaro Aprile PALERMO, 15. — Davi je umrl v starosti 95 let Finocchiaro Aprile, ki je začel svojo politično dejavnost leta 1913. Bil je deželni poslanec v sicilski deželni zbornici. Leta 1919 je bil izvoljen za poslanca kot levičarski demokrat n je bil podtajnik v vladi Nitii-ja. Bil je voditelj gibanja za ne- odvisnost Sicilije. Zadnji dve leti je bil hudo bolan Ull IIUUU Pokojnik je bil profesor zgodovine prava na univerzi v Ferrari in Sieni. Pozneje pa je izvrševal advokatski poklic. Prvikrat je bil izvoljen za poslanca leta 1913; ;e-ta 1919 in 1921 je bil ponovno izvoljen kot levi demokrat. Bil je podtajnik v ministrstvu za vojno v vladi Nittija. Uaeležil se je protesta z izolacijo na Aventinu, in zaradi tega ga je fašizem preganjal. Pozneje se je umaknil iz političnega življenja in se posvetil advokatskemu poklicu do izkrcanja zaveznikov na Siciliji. Proti koncu vojne je izdelal politični načrt gibanja za neodvisnost Sicilije, Pou- daril je, da je namen tega gibanja ustanoviti sicilsko državo z republikanskim gibanjem kot prvo jedro italijanske konfederacije po zgledu konfederalne ustave ZDA in Švice. Pozneje je bil Finocčhia-ro Aprile aretiran in konfiniran na Ponzi, kjer je bil več mesecev. Ko je bila priznana Siciliji deželna avtonomija, je gibanje za neodvisnost Sicilije polagoma zgubilo na veljavi, in zato se je Aprile zopet umaknil iz političnega življenja. Pred dvema letoma Je zapustil Rim in se preselil v Palermo k svoji hčeri. Začela se je konferenca o Cipru LONDON, 15. — Danes se je v Londonu začela konferenca o Cipru pod predsedstvom angleškega ministra za odnose s Common-wealthom Duncanom Sandysom. Navzoči so zunanji ministri Grčije, Turčije in Cipra. Delegacijo ciprskih Turkov vodi Rauf Denk-taš. Sandys je v svojem govoru poudaril, da je bila naloga skupnih policijskih sil prispevati, da se ih*'*-------' prenehajo spopadi, in zasesti vmesno ozemlje, dokler se ne najde rešitev spora. Pozval je obe strani, naj zastavijo ves svoj vpliv, nosti in nasilja, in naj se trudijo, da pride do sporazuma. Po govoru Duncana Sandysa je bilo delo konferenco odloženo na jutri zjutraj. Zvedelo se je, da bodo v petek, soboto in nedeljo ločeni privatni razgovori Duncana Sandysa z delegacijama ciprskih Grkov in Turkov. V Zanzibaru vse mirno Segnijev in Saragatov uraden obisk v ZDA se je včeraj zaključil. Obisku pripisujejo veliko važnost zlasti v Italiji, ker gre za prvi obisk nekega državnega poglavarja pri novem ameriškem predsedniku Johnsonu. ZANZIBAR, 15. — V Zanzibaru je sedaj vse mimo. Vsi ministri prejšnje vlade so bili obsojeni na petnajst let zapora. Zatrjuje se, da je med spopadi ob državnem udaru zgubilo življenje 80 ljudi, 500 pa jih je bilo ranjenih. Nova vlada zanikuje trditve, da bodo nekateri člani prejšnje vlade usmrčeni. Prav tako izjavljajo, da ni bilo še sklenjeno, ali bo Zanzibar ostal v Commonwealthu. Iz Nairobija poročajo, da Je bivši sultan Zanzibara prispel danes s svojo jahto v Dar Es Salam; vlada Tanganjike mu je namreč dovolila politično zatočišče. Nova zan-zibarska vlada je določila dosmrtno izgnanstvo sultana. TOKIO, 15. — Indonezijski predsednik Sukamo je prispel danes v Tokio, icjer se bo razgovarjal s člani japonske vlade o mednarodnem položaju. Y Tokiu se bo sestal tudi z ameriškim pravosodnim ministrom Robertom Kenne-dyjem, ki je odpotoval danes v da se preprečijo nadaljnje sovraž- Tokio. Govorila bosta o Maleziji. ....................................... Pozitivni rezultati razgovorov v Kairu Izboljšani odnosi med arabskimi državami • Izjava predsednika izraelske vlade KAIRO, 15. — Danes je bila četrta seja konference arabskega vrha. Maroški kralj Hasan ni bil navzoč, ker je odpotoval v Rabat zaradi nujnih domačih opravkov. Pri njegovem odhodu ga je na letališču pozdravil predsednik Naser; ob slovesu sta se objela. Maroško delegacijo vodi odslej maroški zunanji minister. V Rabatu izjavljajo, da je dosedanji potek konference v Kairu zelo pozitiven. Vsekakor je Maroko mnogo prispeval k izboljšanju o-zračja med arabskimi državami, ko Je vzpostavil redne diplomatske odnose s Tunizijo, z ZAR in Alžirijo. Razen tega so sporočili, da bo Naser verjetno marca obiskal Maroko. Danes so objavili tudi uradno sporočilo, ki javlja, da so vzpostavili redne diplomatske odnose med ZAR in Jordanijo. Sporočilo poudarja, da je obnovitev teh odnosov v skladu z okrepitvijo arabske solidarnosti. Jutri se bodo sestale nekatere komisije, zatem zunanji ministri, da pripravijo končno poročilo o konferenci. Jutri popoldne bodo državni poglavarji odobrili poročilo, zvečer pa bo plenarna seja, eventualno odložena na ki bo petek_ Kakor poroča kairski radio, so se do sedaj sporazumeli o ustanovitvi enotnega arabskega poveljstva. Kar se tiče včerajšnjih razgovorov, se ugotavlja, da je kralj Hasan predlagal letne vsearabske konference na vrhu, kar so vsi ostali ugodno sprejeli. Razen tega so udeleženci konference proučili skupne načrte na podlagi tehničnega poročila o teku reke Jordan in na podlagi vojaškega poročila, ki ga je pripravil stalni vojaški odbor Arabske lige. Kar se tiče odhoda kralja Hasana, se poudarja, da ni mogel ta več ostati v Kairu zaradi številnih obveznosti, ki ga čakajo v Rabatu. Glede obmejnega spora med Alžirijo in Marokom se ugotavlja, da je napetost popustila, čeprav se niso dotaknili bistva vprašanja. v Jeruzalemu je predsednik izraelske vlade Eškol opozoril a-rabske voditelje, naj fie sprejmejo • prenagljenih sklepov«. Dodal je, da je Izrael pripravljen »zavrniti sleherno vmešavanje v izraelske notranje zadeve«. Medtem so fašisti izvršili včeraj še en napad na sedež CGIL, ln sicer v Piombinu, kjer so zažgali vrata v glavnem vhodu. V Piombinu je vodstvo CGIL takoj razglasilo splošno 24-umo stavko. Osrednje vodstvo pa je pozvalo vlado, naj prepove fašistične organizacije. Na tiskovni konferenci KPI v Rimu je Giancarlo Pajetta v odsotnosti Togliattija, ki je na obisku v Beogradu, kjer je imel včeraj s Titom prve razgovore, poudaril zlasti, da «že samo dejstvo, da Nenni, Lombardi, De Martino in tudi socialistična stranka proletarske enotnosti govorijo o enotnosti delavskega gibanja, pomeni, da to vprašanje obstaja«, ter da je »zaželeno, da se ločeni bratje srečajo, toda ne smejo začeti 1 medsebojnimi žalitvami«. Za razkol v PSI je Pajetta rekel, da j* negativno dejanje prav zaradi tega, ker prihaja v trenutku, ko se postavlja vprašanje enotnosti. «Delujemo v smislu, da do največje mere zmanjšamo negativne posledice razkola, da se ne bi poglobila razdeljenost delavskega gibanja... Danes smo priča paradoksnemu položaju: medtem ko se širi enotnost akcije na sindikalnem sektorju, vidimo na drugi strani drobljenje političnega predstavništva delavcev. To protislovje je moč premagati z enotno akcijo do skrajnosti: Uresničenje teh namenov vidimo s pomočjo elastičnega in federativnega sistema, ker nikoli ne bo moč doseči ideološkega sorodstva med vsemi, in le s federativnim sistemom se lahko usmeri odnos s katoliškimi silami v plodno fazo,« je dejal Pajetta. Berlinguer in Pajetta sta na tiskovni konferenci poudarila tudi znani sklep KPI, da spoštuje več strank v socialistični državi ln da priznava obstoj manjšine, ker je to v skladu «z izkušnjami, ki se razvijajo na različne načine.« V Panami je mirovna komisija Organizacije ameriških držav včeraj uradno sporočila, da so se zastopniki ZDA in Paname sporazumeli glede nagle obnovitve diplomatskih odnosov, 30 dni nato pa se bodo začela pogajanja za rešitev vseh spornih vprašanj. Zahodnonemški kancler Erhard je na dvodnevnem uradnem obisku v Londonu ter je pred odhodom izjavil, da je naklonjen vključitvi Anglije v zahodnoevropsko gospodarsko skupnost in da je treba začeti razgovore o politični enotnosti Zahodne Evrope še pred letom 1966, da ne bi prišlo do »Evrope tehnokratov« spričo razvijanja integracije samo med šestimi evropskimi državami. Ulbricht pa je poslal Erhardu pismo s predlogom, naj obe nemški vladi podpišeta pogodbo, s katero se odpovedujeta atomskemu orožju, toda v Bonnu so predlog zavrnili. V Londonu se je začela včeraj konferenca o Cipru. V Kairu pa se je nadaljevala konferenca a-rabskega vrha. Hkrati so vzpostavili diplomatske odnose med Tu-nizijo in ZAR ter Jordanijo in ZAR in ugodno sprejeli predlog maroškega kralja, naj bo vsearab-ska konferenca vsako leto. Tudi napetost med Alžirijo ln Marokom je popustila, čeprav se na konferenci bistva spora niso d«h taknili. Tiskovna konferenca v Dolini vrčev KAMKAJ, januarja. — Vientian, prazno azijsko podeželsko gnezdo, z živahnim prometom, bazarji in delavnicami na ulicah — sedež koalicijske vlade — in Kamkaj — trdnjava Patet Lao, sta oddaljena drug od cmgega sedemdeset minut letenja z belim helikopterjem, ki nosi oznako CIC, mednarodne kontrolne komisije. Včasih je bilo mogoče preko zadnjih obronkov Anamitskib planin potovati tudi z avtomobilom, dandanes pa ne več., Kamkaj je v znani Dolini vrčev, širni planoti rdečkaste barve, ki je bojno prizorišče laoške krize. Medtem ko leti helikopter prvo polovico poti nad planinami, poraslimi z gozdovi, kjer je tu in tam videti koče i a posekah, sicer pa ni sledu o človeškm naselbinah, je letenje nad Dolino vrčev uvod v vse drugačna stvarnost, kot je vietnamska. Bojna črta, če bi jo lahko tako imenovali, se cikcakasto vleče mimo naselij in vojaških taborišč, ki pa so še na dometu topniškega ognja z ene ali druge strani. Dolina vrčev je poglavitno torišče spopada med nevtralci, ki jih vodi general Kong Li, in enotami gibanja Patet Lao, ki jim poveljuje general Singapo. Da je vojna nenehno navzoča, je kar precej prič. Sleherna vzpetina je spremenjena v utrdbo-na sredi je poveljniško mesto, okrog njega pa so koncentrično razvršeni rovi, zakloni za mino-metalce, topove, strojnična gnezda. Po rovih nenehno hodijo vojaki. Med utrjenimi kotami, s katerih si ogledniki z daljnogledi prizadevajo odkriti, kaj se dogaja na drugi strani, so izkopani zakloni za pehoto, tako da je obrambna veriga cisto sklenjena. Na izsušeni zemlji so pustili sledove tanki in oklepni avtomobili, vendar so jih umaknili dalje odtod, da ne bi bili preveč na očeh oglednikov sovražnega topništva. Znamenito letališče v Dolini vrčev še zmerom nadzira Kong Li, vendar je praktično neuporabno. Varuje ga maloštevilna posadka, zakaj odkar so se enote Patet Lao po lanskoletni ofenzivi nevarno približale letališču, je zdaj na dometu minometalcev in topov generala Singapoa. Celo helikopterji z oznako CIC so bili deležni njihovih ' zadetkov in Kong Li je bil prisiljep uporabiti, pomožno letališče, oddaljeno kakih 10 km. Svjj glavni stan je ..preselili v Mung Pan. Sicer pa ni veliko sledov o bojih. Tu in tam je videti po kak lijak, ki ga je skopala granata, tu in tam opaziš kakšno zažgano kolibo ali pa ostanke letala A.ir America — polomljena krila na eni, rep pa, zarit v zemljo, na drugi strani. To je eno izmed štirih letal, ki so jih sestrelili topničarji Patet Lao, češ da so, ne da bi .mela pravico, letela nad njihovim ozemljem in metala hrano, orožje in strelivo plemenu Meo in er-otam generala Nosavana, s čimer naj bi kršila ženevski sporazum. Kamkaj je na prvi pogled bolj podoben zaostali švicarski vasi kot pa glavnemu stanu — vsaj kakor trdijo — gibanja Patet Lao. Zakaj na severu, blizu vietnamske meje, je drugi del vodstva tega gibanja. Med drugim je tam te dni tudi princ Sufanovong, predsednik gibanja. Kakih deset belih enonadstropnih hišic v planinskem slogu, ki so jih svoj-čas zgradili stvernovietnamski tehniki na zahtevo premiera Suvana Fume. je razvrščenih okrog majhnega zelenkastega umetnega jezera. Januarja je v Laosu .zima in ponoči pade temperatura na nekaj stopinj pod ničlo, opoldne pa navzlic soncu veter, ki brije po Dolini vrčev, prisili človeka, da se skrbno zavije v plašč. Kamkaj je bil že pred osmimi meseci v rokah Kong Lija. Naselje naj bi bilo začasni sedež koalicijske vlade, zato so tudi zgradili te hišice, ki se že na prvi pogled ločijo od drugih kolib. Vendar pa je že od maja meseca v rokah gibanja Patet Lao, katerega prvi glasniki so molčeči vojaki v obledelih platnenih oblačilih ali v modrih delovnih bluzah, s čeladami na glavah in brez orožja. Edino adjutant ministra koalicijske vlade Vongvičita, sicer voditelja Patet Lao, ki je pobegnil iz Vienti.-.na, vidno nosi svojo pištolo za pasom, na katerega sponki je peterokraka zvezda. Kamkaj je bi že od nekdaj vojaško naselje. Nekdaj so tukaj vadili francoski vojaki. V belem, velikem poslopju, ki je zdaj sedež vlade tega gibanja, so bili nastanjeni bataljoni Tujske legije. Kakih deset metrov od vile, v kateri stanuje Vongvičit in v kateri se navadno srečata premier Suvana Fuma in njegov polbrat princ Sufanuvong, in se spet razideta brez sporazuma, je veliko poslopje doma kulture. V dvorani z odrom in lesenimi klopmi so na stenah napisane parole: enotnost in napredek, miroljuben, nevtralen in demokratični Laos, naj živi duh 9. avgusta 1960 (to je dan, ko se je uprl padalski kapetan Kong Li, čigar enote imenuje minister Vongvičit »reakcionarji Kong Lija«. Se niže spodaj v dolinici se pred neko hišo na drogu vije zastava LR Kitajske, zadaj v vasi pa zastava Severnega Vietnama. Uradno sta tam, kot izjavlja šef Vongvičitovega kabineta, ekonomska in kulturno misija ■teh držav, ki ju spremljajo kitajski in vietnamski novinarji. V Kamkaju je tudi studio in pa radijska oddajna postaja «Glas Laosa«, ena izmed dveh radijskih postaj, ki jih ima Patet Lao. Druga je v Sem Neua. Cilj našega konvoja, v katerem so bili razen novinarjev iz Vientiana še veleposlanik Velike Britanije in svetnik sovjetskega veleposlaništva, zastopniki predsednikov ženevske konference in člani CIC, Indijci, Poljaki, Kanadčani, je bila tiskovna konferenca, ki jo je Vongvičit priredil za tuje novinarje. Na konferenci je prebral sedem gosto tipkanih strani obtožb zoper družbo Air America, katere letalo so sestrelili 5. septembra lani. Našteval je dokaze, ki so jih našli v dnevniku poletov in na zemljevidih sestreljenega letala. Letalo C 46 štev. 150 je bilo dvakrat v Tajlandu. Na zemljevidu poleta je bila zabeležena trasa, ki pelje proti severnovietnam-ski meji, s čimer je bila «z namenom vohunstva« kršena ozemeljska nedotakljivost sosedne države. Ko so sestrelili letalo, je bilo naloženo z rižem in mesom, ki sta bila namenjena plemenu Meo. To pleme ?e bojuje na strani desnice. Izmed sedmih članov posadke jih je pet preživelo sestrelitev in »zdaj so vojni ujetniki«. Vongvičit je protestiral, zahteval takojšnje prenehanje aktivnosti Air America in pa preiskavo o ameriški kršitvi ženevskih sporazumov, zakaj družba Air America je »polvojaška organizacija«. Letalo je letelo z odobritvijo premiera Suvana Fume, vendar pa ni imelo soglasja gibanja Patet Lao. Na tiskovni konferenci je bil navzoč tudi predstavnik Rdečega man. Ujetnikov mu niso pokazali, zakaj Vongvičit ni imel nikakršnih zadevnih pooblastil, razen tega pa so jih odpeljali daleč stran od K amkaj a. Med novinarji se je šušljalo, da je bila tiskovna konferenca povod diplomatom in predstavnikom CIC, da so sprožili vprašanje osvoboditve jetnikov in načeli še druge probleme... Vendar tega nihče ni hotel potrditi. Nekje od daleč je bilo slišati bobnenje topov kot pričevanje, da Laos še naprej živi na relaciji Vientian - Savanaket - Kamkaj-Mung Pan, razdeljen na tri frakcije navzlic slovesnim deklaracijam iz Ženeve o miru, združitvi in nevtralnosti. V vientiansko bolnišnico so januarja že nekajkrat prepeljali z letali ranjence, povite v krvave ovoje, tako da kirurgi v bolnišnici skoraj nimajo počitka. V Laosu divja vojna, sicer drugačna kot pred enim ali dvema letoma v pragozdovih. To je bolj pozicijska vojna, ki pa terja tudi večje žrtve, zakaj umik pred ognjem pomeni zapustiti ozemlje. Tega pa noče storiti nobena stran. NIKOLA VITOROVIC ItiijiffP vv fflpflnllbčo Indijski premier Nehru (na sliki je s hčerjo) je bil v preteklih dneh kar hudo bolan; sedaj se mu je stanje toliko izboljšalo, da je že sprejel razne osebnosti na razgovore križa Durant. Vendar' vse za .............................MM.,............................. ŠE NEDOKONČANA HIŠA SE JE ZRUŠILA Precejšnje število delavcev pokopanih pod razvalinami AAA/ tjlnbfatii ^ itllltrribivt* Nesreča se je dogodila, medtem ko so delavci polagali betonsko ploščo v dvanajstem nadstropju PARIZ, 15. — Več kot deset delavcev je izgubilo življenje, ko se je na Boulevard Lefebre zrušila neka stavba. Nesreča se je do-godila na enem izmed velikih drevoredov, ki obdajajo mestno področje francoske prestolnice. Stavba, ki se je zrušila, je bila namenjena za ljudska stanovanja in je bila visoka 30 m. Vse zunanje ogrodje poslopja je bilo že dokončano, postaviti bi bilo treba le še stene. Neka oseba, ki je bila priča nesreče, je povedala, da se je stavba zrušila kot grad iz kart. Tal?oj so prihiteli gasilci in reševalne skupine, toda njih delo je zelo težko. Poveljnik gasilcev je takoj dejal, da bo treba več ur, preden bodo dobili iz ruše- V Avstriji tečaj za atentate vin vse žrtve. Delo reševalcev je omenjenih krajih zaradi svojih de-toliko težje, ker je treba beton- janj solidarnosti do bližnjega. Na sko železo rezati. MILAN, 15 — Na današnji razpravi proti skupini južnih Tirolcev se je nadaljevalo zasliševanje obtožencev. Obtoženec Franz Eg-ger je govoril o svojih stikih s Fontano, ki mu je govoril, da ni moč več stati «z rokami v žepu«. Obtoženec je zanikal, da je sodeloval pri prevozu eksploziva, ki je služilo za atentat proti vili To-lomei. Dodal je, da je to priznal pod pritiskom, ko so ga aretirali. Obtoženec Corrado Mattuella je priznal, da je hranil eksplozivni material, ki mu ga je dal Fontana. Glede ostalih obtožb je izjavil, da ni res, kar je priznal, ko so ga aretirali in pozneje pred pre- Sneg na Tridentinskem Pokrajinska Ustanova za turizem iz Tridenta nam sporoča stanje snega v vseh zimskošportnih središčih pokrajine. Podatki se nanašajo na 15. 1. 1964. Kjer podatki manjkajo, pomeni, da jih PUT za ta dan ni prejela. V vseh omenjenih krajih so številne žičnice, sedežnice, skiltfti. KRAJ KRAJ CM Andalo - Monte Paganella (lž; 21; 7 sl) Baselga di Pinfe (2 sl) Campitello di Fassa • Col Rodella (4 v; 5 sl) Canaze) alla Marmolada (lž; 4 v; 9 sl; Is) Castello Tesino • Čelado (1 sl) Cavalese . Passo di Lavazč (8 Sl) Fai - Monte Paganeila (2 ž; 4 sl) Folgaria - Sommo Alto (lv; 4sl; 1 s) Lavarone - Vezzena (lv; 3 sl) Madonna di Campiglio (3ž; lt; 2v; 9sl; ls) Ma!č • Dlmaro • Ossana (3 sl; 2 s) Mnlosc-o f 1 sl) 35/90 Passo del Tonale • Passo Paradiso (lž; lt) Passo di Costalunga (lv; 2 sl) Passo Pian delle Fugazze (-) Passo Pordoi 35/10 (lž; 2v) Passo Rolle (1 v; 6sl; 2s) Passo Sella (2 v) Peio 30/60 (lž; 3sl) I Pinzolo 20/10 (1 sl) i Pozza di Fassa • 40/90 Monte Buffaure | (lt; 3 sl) 8/10 Predazzo Bellamonte (3 sl; ls) Primiero (1 sl) iskovalnim sodnikom. To je priznal, ker se je bal mučenja. Obtoženec Erič Walter je zanikal, da je sodeloval pri širjenju propagandnega materiala. Bruno Veronesi je povedal, da ga je Hauser zaprosil, naj mu preskrbi eksplozivni material. V ta namen se je obrnil k obtožencu Pergolu in dobil približno tri stote tega materiala, ki ga je sproti izročal Hauserju. Obtoženec je izjavil, da se ni nikoli brigal za politiko. Na popoldanski seji je bil prvi zaslišan Leo Gallmetzer. Priznal je, da je tajno odšel v Avstrijo, kjer se je v Gradcu sestal z obtožencem De&talerjem, Ko ga je ta vprašal, kako gredo stvari na Južnem Tirolskem, je on odgovoril: « Vrgli smo fašiste skozi vrata in so se vrnili skozi okno.# Obtoženec je zanikal obtožbo, da je sodeloval pri atentatu za razstrelitev električnega opornika junija 1961 na Južnem Tirolskem. Dalje je povedal, da so mu v Gradcu predlagali, naj bi se udeležil tečaja za izvrševanje atentatov, toda on je to odklonil, za kar so ga grajali. Nato je povedal, kako so ga v Innsbrucku aretirali, ker je tajno prišel čez mejo. Obtoženec Thailler je priznal, da Ob 19. uri, ko se je odstranjevanje ruševin naglo nadaljevalo ob luči reflektorjev, so domnevali, da je pri nesreči zgubilo življenje najmanj 14 delavcev. Poslopje je imelo 12 nadstropij in betonska konstrukcija je bila praktično končana. 2e jutri bi bili začeli delati notranje napeljave. V času nesreče so delavci skoraj končali delo pri betoniranju plošče v 12. nadstropju. Kaj naj bi bilo vzrok nesreče, se še ne ve, policija pa je uvedla preiskavo. Stavbo so delala tri podjetja, ki so za delo uporabljala kakih 50 delavcev. Za zidavo so uporabili 100.000 t betonskega železa ali po eno tono na kv, meter. Zveza seinskega okrožja »Francoske ljudske pomoči# je naslovila poziv na prebivalstvo prestolnice in periferije, naj materialno pomaga družinam žrtev. Po polnoči so potrdili, da je mrtvih 14, medtem ko je v bolnišnici 18 ranjencev. Kakih deset oseb pa še manjka in boje se, da so pod ruševinami. Prijetno povabilo za 310 nemških turistov CERVIA (Ravenna), 15. — Hotelirji iz Cervia-Milano Marittima ter iz Pinarelle bedo imeli poleti kot brezplačne goste 310 nemških državljanov. Povabila jih je zveza izredni skupščini so hotelirji odklonili ponudbo njihove ter leto-viščarske ustanove, da jim povrneta stroške. Nemški gostje bodo tako nastanjeni v hotelih in penzionih vseh kategorij. Letoviščar-ska ustanova je sporočila, da je večina izmed petnajstih županov izbranih nemških mest, ki so bili naprošeni, naj sestavijo sezname po 20 meščanov, te sezname že poslala skupno z izrazi zadovoljstva in hvaležnosti. Argentina prosi za odlog pri dobavah mesa za Evropo BUENOS AIRES, 15. — Argentinsko zunanje ministrstvo je pričelo pogajanja z nekaterimi evropskimi državami, da bi se odložila dobava mesa, ki bi se morala izvesti v tem mesecu. Pogajanja so zahtevala argentinska izvozna podjetja, ki ne morejo zadostiti sprejetim obvezam glede potreb notranjega trga, kjer je pomanjkanje mesa povzročilo znaten dvig cen. Ce bo zahteva za odložitev dobav evropskim državam sprejeta, bodo šele kasneje vkrcali 5500 ton mesa za Francijo, 2500 ton za Poljsko, 7000 tom za Zahodno Nemčijo in 1500 ton za Portugalsko, torej skupaj 16.500 t. krajini Entre Rios. Gre za 70 družin s skupno 287 osebami, ki so jim dodelili 20.000 ha zemlje, ki pa jo je treba šele bonificirati. Prispeli pa so tudi francoski tehniki, ki bodo zgradili stanovanja za nove koloniste. Nov Babičev film kmalu v kinematografih Babičev film -F spopadu« (ki se sedaj imenuje • Dr. Vera«) bodo začeli v jugoslovanskih kinematografih predvajati 25. januarja. V naslovni vlogi (Vera) bo nastopila Ana Karič. Meškov sklad Zelja pokojnega pisatelja Ksa-verja Meška je bila, naj mu ne polagajo vencev na grob. Zato je Društvo slovenskih književnikov sklenilo, da ustanovi sklad, v katerega bo vložilo denar, ki ga je namenilo ca venec. Pozvalo pa je tudi vse druge ustanove in organizacije, ki so imele namen počastiti pokojnikov spomin z vencem, naj pošljejo namesto tega ustrezno vsoto Društvu slovenskih književnikov v ta sklad. Iz sredstev sklada bodo nakupili knjige za knjižnico v najbližji vasi, v kateri je živel in preminil pisatelj Meško. Izbor del Juša Kozaka v hrvaški izdaji Zagrebška založba • Naprijed« je izdala izbor iz dela slovenskega pisatelja Juša Kozaka. Izbor, ki ga je oskrbel Mitja Mejak, je zajet v tri obsežne knjige na več kot tisoč straneh. Prva prinaša prevod romana • Sentpe-ter«, druga z naslovom •Maske« najbolj karakteristične Juševe novele (Očetova maska, Leteči angel, Tuja žena, Bohinjski pastoral, V tujem stanovanju, Ge-orgesovega maska, Passer dome-sticus, Muni, Plinska maska. Rodno mesto, Srečanja na gozdni poti) in eseje (Blodnje), tretja pa še tri daljše pripovedne tekste (Celica, Balada o ulici, Gašper Osat). Izbor je posrečen in popolnoma zadosten, da predstavi tega pomembnega slovenskega pripovednika hrvatskim in seveda tudi srbskim tu posredno tudi makedonskih bralcem. Izdaja ••iiiiFiitaiiii>iai*ii>>*iiii*iii>ii>iiiiiiiiii*i>>ii>i>i*****i>*(iaiaixiail>|ii*iiiiii'aiaiii|>iaai**iiii*a**aaai|>>|iai;a>*ia|ii>i'i|a Bavarski plezalci so se umaknili s stene Eigerja KLEINE SCHEIDEGG (Švica), I prvega snežišča. Njihovo plezanje 15. — Štirje nemški alpinisti so opustili namen, da bi izvedli pr/i vertikalni vzpon po severni steni Eigerja, Bavarski alpinisti Peter Siegert, Rainer Kauschke, Gert Uhner ter Werner Bittner so ‘.e popoldne vrnili v Kleine Schei-degg. Ko so sklenili, da se umaknejo iz' stene, so preplezali do višine 2700 m. (Vrh Eigerja pa ie visok 3975 m, sama severna stena pa 18C0 m). Tako je propadel poskus prvega direktnega zimskega vzpona ,io severni steni Eigerja. «Težave zad. njih 38 ur so nas postavile pred trdo preizkušnjo.# je dejal Peter Siegert, najstarejši v navezi. Davi se je vreme izboljšalo. Odeja oblakov in megle, ki je skoraj dva dni popolnoma pokrivala navpično steno, se je raztrgala. Opazovalci, ki so imeli svo- 30/45 10/50 10/15 Kones prihodnjega tedna bo pri- urzavijtuiu.. j,., j« ......Sla v Buenos Aires skupina fran-|le daljnoglede uprte v steno, .-o hotelirjev ter letoviška ustanova, coskih kolonistov, beguncev iz Al- pasno videli štiri plezalce, ki so da prežive dva tedna počitnic vi žirije, ki se bodo nastanili v po-|se vzpenjali po strmem oobočju ....i.mhimmhiimmmimmimhimi............................... Najbrž tudi v Nemčiji kampanja proti kajenju Obtoženec Felderer je vajo večje količine dima. Terry je dejal, da bi se to lahko zgodilo, ker kadilci mislijo, da so cigarete s filtrom manj škodljive kot pa tiste brez filtra, kolikor aTT "‘2lT i zadeva raka na pljučih. Dejansko, je shranil vrečo, v kat«, je bi o ( / razgovoru s čas- orožje in strelivo, ki mu jo je !J bil izročil obtoženec Amplatz. Za- j Aterviie rtk na* K.j deset let, da »e razvije rak na tem je izjavn, da se n. nikoli bn- cioarete , mtrom pa ,0 gal za politiku I £raktifno 'za trt!Mn šele kakih zanl a deset let; torej je nemogoče, je . ; poudaril minister, znanstveno dog-namitnem atentatu na mostu «»-. nati če imajo 1Utri profilaktično dentinske električne družbe '2. i ,unkcijo m kolikšna bi ]ahko bila. junija 1861. Predsednik je govo- i jerry ;e predsedoval preiskovalni tudi o drugih obtožbah, toda , nj komisij,, ki je v petek obja-obtoženec je izjavil, da je vse »o vila svoje p0r(>4ji0 0 kajenju, priznal, ker se je bal mučenja, i _ , _ t Na vprašanje predsednika, ali o' ,, '■ ... .J*, g« pretepali, je odgovoril, da g. , £ o škodljivih učinkih tobaka na niso Ker pa je videl Mutherja človeški organizem, ki so JO podplutbami na obrazu in mu je ta pnveda1, da so ga tepli, se ;e WASHINGTON, 15. — Ameriški ljudje pod 25. letom vzdržali ka-, bilo. tp zaradi tega, ker sem ho-minister za zdravstvo dr. Luther jenja. V ta namen bi kazalo pred-\ tel študirati psihologijo tatu in Terry je opozoril kadilce cigaret j vajati televizijske filme, ki na la-s filtrom, naj ne povišajo števila hek in nedvomen način prikazuje-pokajenih cigaret in naj ne vdiha- jo posledice, ki čakajo najbolj ne- — zmerne kadilce. Razen tega pripo- prizna vse, česar so od’očtl. da ga dolžili. Razprava se oo nadaljevala jutri zjutraj. so jo izvedli ameriški znanstveniki, je tudi v Nemčiji povzročila kampanjo proti kajenju. Zlasti Liga za var* Moena . Passo San Pellegrino 25/35 San Glacomo dl Brentnnico - (1 sl) San Martino dl Castrozza (lž; lt; 3 v; 5 sl; 2s> Serrada Dosso Martinella (Lt; 2 sl) Vlgo di Fassa - Ciampedle • Gardeccia (lž; 2sl) 30/45 Zlano ■ Panchii di Fiemme . (2 Sl) 5/25 30/85 60 10/80 35/60 (lv; 6 Sl) Mol veno - Pradel (2 v) Monte Bondone (21; 5 v; 3 sl) Passo del Broccon (2 sl) Passo detla Mendola • Monte Penegal (lsl) | žičnica; t — telekablna; v — vi ečnica; sl — skilift; s — skakalnica Umrl je znani filatelist PARIZ, 15. V Amiensu ,e . j Nemčiji ni nov, saj je umrl Pterre Vvert, P™«*'*™* bil J j 1723 objavljen pruski raz- slvo mladih zahteva drastične u-krepe, da se prepreči širjenje nevarne razvade med mladoletnimi. Na vprašanje nekaterih časnikarjev je ministrica za zdravstvo Eli-sabeth Schwarzhaupt odločno zanikala, da bi bilo mogoče prepovedati prodajo cigaret. Boj proti svetovnega filatelističnega Njegovo ime je znano po vsem svetu, ker je bil znanega kataloga znamk «L’Yvert et Teliier« Bil je tudi soravnatelj glas proti »nespametnemu in ne-soavtor'"najbolj varnemu kajenju tobaka«. Po mnenju tistih, ki so samo za omejitvene# ukrepe v razpečava' znane pariške filatelistične založbe nju cigaret, bi bilo treba uvest »Theodor Champion«, Imel je 64 široko kampanjo, s katero naj bi let, t se doseglo, da bi se vsi mladi roča Liga, da se v raznih mestih prirede predavanja in debate. Tudi širjenje informativnih knjižic bi kampanji pomagalo. V prvi vrsti pa bi se morali potruditi starši in učitelji, da bi otrokom vcepili instiktivno nasprotovanje cigaretam. (To bo zelo težko ob njihovem slabem zgledu, če kadijo.) Vsaj teoretično — takšno je stališče v krogih ministrstva v Bonnu — bi se lahko prodajalcem tobaka prepovedalo, prodajati cigarete mladoletnim; jasno pa je, da bi bilo tako prepoved zelo lahko obiti, zlasti še, ker so v Nemčiji zelo razširjeni avtomati za prodajo cigaret. Ministrstvo za zdravstvo torej ne misli na uvedbo omejevalnih ukrepov v okviru zakona, temveč se omejuje na upanje, da se bo potrošnja cigaret zmanjšala po spontanih odločitvah posameznih državljanov. Psihologija vzrok za tatvine LYON, 15. -r »Psihološki« razlogi, ki jih je kot vzrok za tatvino navajal 23-letni Jacques Farm, niso prepričali sodnikov, ki so Fa. rlna obsodili na deset mesecev ječe. Farin, bivši učitelj, je namreč sodnikom Izjavil: »Ce sem se udeležil tatvin — kradel je namreč v neki tatinski skupini — je je bilo v primerjavi s prvimi dnevi vzpona zelo hitro. Alpinisti so potem povedali, da so lahko hiteli zato, ker so tedaj že sklenili, da se vrnejo, in jim torej ni bilo več tfeba štediti energije. Zakaj štirje bavarski alpinisti niso nadaljevali vzpona? Predvsem — so dejali — zaradi debele snežne 'odeje; z navpičnih skal tako imenovanega »likalnika# o neprestano padale mase snega, tako da se je morala naveza neprestano ustavljati Nadalje je zelo močan veter ves ponedeljek nanosil velike količine svežega snega, ki so napravile hojo bolj u-Irudljivo. Končno pa so plezalci v ponedeljek zvečer, preden so dospeli do drugega bivaka, naleteli na najdbo, ki jih je močno pretresla: našli so neko nogo, pač od ene izmed ,16 žrtev, ki jih je doslej zahtevala severna stena Eigerja. Zaradi močnega šoka so sklenili, da v torek počivajo. Spričo vedno večjih težav pa so odločili, da prelože na kak bolj ugoden čas svoj poskus prvega direktnega vzpuna na Eiger. CHAMONIX, 15. — Neka reševalna skupina je dane« našla truplo francoskega alpinista Huberta Fourniera, ki je v soboto padel v razpoko ledenika Zob giganta vpričo spremljevalcev Michele Demarquet in Louisa Louisona. Ta dva pa je našla neka reševalna njegove reakcije med samo tat-1 skupina včeraj, ko sta bila vsa vino«. I izčrpana m premrla. pomeni resnično dejanje v prenašanju književnih vrednot med jugoslovanskimi narodi. Tuji umetniki kot gostje v Jugoslaviji V Beogradu so ali pa še bodo ta mesec nastopili sledeči tuji umetniki: Bachov orkester iz Leipziga, pianistka Regina Smed- _ zianka (Poljska), pianist Philip Entremont (Francija), dirigent Charles Dutoit (Švica), pianist Na um Sluzng (Belgija), pianist Georgios Hadjimkos (Grčija), violinist Chrisfian Ferras, violinist Mihail Vaj mar (SZ) in dirigent Volker Wangenheim (Z. Nemčija). Vsi gostje nastopajo tudi v drugih mestih. Dubrovniške , poletne igre Na programu letošnjih Dubrovniških poletnih iger bosta Shakespearovi deli «Othello» in nKar hočete» v izvedbi domačih gledaliških umetnikov, z dvema Shakespearovima deloma pa bo gostovalo angleško gledališče Bristol Old Vic. Na opernem, programu bo med drugimi delt Verdijev eFalstaff», med balet-nim.i pa eRomeo in Julija» Prokofjeva Vseh festivalskih uprizoritev bo letos približno osemdeset. Novo umetniško vodstvo bo v program uvedlo kot stalna festivalska avtorja Držiča in Vojnoviča, želi po. tudi vsako leto oskrbeti po eno krstno premiero sodobnega jugoslovanske-ga gledališkega dela. * * * Baletni ansambel beograjske Opere, ki se je pred kratkim vrnil z zelo uspelega gostovanja na Dunaju, pojde letos najbrž še na Japonsko. Te dni bodo baje v Jugoslovanski koncertni poslovalnici v Beogradu sklenili zadevne pogodbe * * - Znam jugoslovanski režiser Bojan Stupica bo v bližnji prihodnosti režiral v Baslu •Češnjev vrt» Čehova. V Piši spor študentov z akademskim senatom PIŠA, 15. — Na univerzi v Piši so vsa predavanja in izpiti prekinjeni. Danes dopoldne je bilo na dvorišču palače Sepienza zborovanje , štigdentov vseh fakultet, na katerem so njihovi predstavhikt poročali o položaju v zvezi z ostrimi ukrepi, ki jih je včeraj sprejel akademski senat. Nasproti tem ukrepom so študentje postaviji svoje zahteve. Ob 11.30 je bilo uradno sporočeno, da bosta ostali obe dve univerzitetni poslopji zasedeni, dokler akademski senat ne bo sprejel 'zahteve študentov. «Erika» se je pojavila SANTOS, 15. - Jadrnica »Erika«, na kateri je italijanski slikar Francesco Masolto ter češki inženir Jan Mazakan, in ki ;e odplula 28 decembra iz Santosa proti Patagoniji tei o njej v preteklih dneh ni bilo nikakih vesti, se je sedaj pojavila v vodah Po-rianapolisa v državi Santa Ostalina. Pomorske oblasti tega pristanišča so sporočile, da se pot srečno nadaljuje. Rešil je blagajno iz bara «Lakonie» BREMEN, 15. - Barman ladje »Lakoma« Reinhart Schelling, ki ima 25 let, je lešil blagajno bara pred požarom, ki je 23. decembra uničil ladjo. V blagajni je bilo 268 šterlingov. S torbo pod pazduho Se je Schelling v ponedeljek predstavil na sedežu družbe »Greek Line«. Kot priznanje za njegovo poštenost je prejel 10 odstotkov povrnjene škode. Taksen je bil pogled po trčenju dveh avtomobilov na cesti nekje v Piemontu (Racconigi ■ Cavalleruiag-giore). Posledice za osebe: dva mrtva in pet hudo ranjenih -y- — .. ...... Četrtkova črtica Dekle s kitaro Via Široka dolina, ki se je razprostirala pred njegovimi očmi, ®e je zagrinjala v mrak, in tam dalel nekje pod planino je zazvo-|*ilo J pustim, kovinastim zvokom. Študent Lojze je sedel na trhel hlod, ki je ležal kraj poti v tra-in si prižgal cigareto. V ti-«tem mehkem poletnem polmra-ku se mu je zazdelo, da leži trg Podgana, majhen kot igrača, tik Pod njegovimi nogami, čeprav je bilo do njega še pol ure hoda v dolino. «Razposajen pastir bi obesil na petelina vrh cerkvenega stolpa svoj luknjast klobuk, živčni “citelj Tomaž pa bi lahko s te-Ba mesta lasal trške paglavce in Jim delil klofute*, je pomislil in *e nasmehnil. Polagoma so mu misli krenile drugam. Spominjal se je počit-n,c Po maturi, ki jih je preživel v Podgani; takrat se je tudi prvič Tesno zaljubil. «Mnogi prijatelji z tistega časa so se že razide, i po vsej domovini; duhoviti ša-Jivec France pa je zaveslal celo Z Avstralijo. In moja ljubezen?» zamižal je in nato pogledal o-°h sebe, kakor da bi nekoga Pričakoval. »Kje si zdaj, ljuba? e še spomniš kdaj tistega nasmejanega dne?.... Moj obraz v tvo-7wt laseh... tuoji vroči poljubi... in ‘^0* modre, rosne oči.... Da! Vse Je tako daleč.... Ker je imel avto. ti je bil ljubši.... A zdaj? Zdaj si spet sama, sama, kakor jaz in e nekateri, ki so iz nerazumlji-»e obzirnosti stopili s ceste v ja- ntl° ie deJanJe' kl n' vredno e hvale ne graje, ker je prisi-jeno in človeka ponižuje. Ali zdaj mi je vsega dovolj! Dovolj Je te mrtve samote, ko ležijo mi-f 1 Bse trudne in lene, brez po-eta in se krade pomlad samo ‘koz, luknje v oblakih. Človek je Podoben oskubljenemu hrastu T°j gozda; strele se zaletavajo vanj in ga klestijo.... Ko bi bil sredi gozda, bi bil njegov položaj popolnoma drugačen. Lojze je vstal tn v hipu mu je opla večerna sapa objela raz-»Teti obraz; glas kitare je bil v Kakor vzdih je prihajal od nekod iz daljave in mu vznemi-Tl vse žalostne misli. Napravil Je nekaj počasnih korakov, se vstavil tn prisluhnil. Zelo znana rr>u je bila melodija, a vendar mu Je udarjala na uho kakor od-mev preteklosti... iz gomile spominov. Ugotavljal je smer vetra, toda °zal ga je p0 obrazu tako meh-0 in toplo, da nikakor ni mo-. ugotoviti njegove smeri. Sel Je dalje in glas je utihnil. Dolina ‘e je izgubljala v noč in v Pod-BOni so se prižgale luči Nekje v nb“ J* lajal pes, leno in zamolklo, kot bi ga premagoval spanec. Lojze se je spuščal po strmi . r' p dolino in polaščat se ga Je nemir, fcot da bi mu kdo ne-°Pozno sledil. Toda kmalu ga je v*dramilo šumenje potoka pod Bozdom in šepet starih topolov, ' so se lahno upogibali ob poti u Podgono. Ub potoku se je ustavil in se °zrl navzgor po dolini, ki se je rntxaoma zoževala v sotesko, za-sceno 2 bujnim smrekovim Bozdom, nato pa nadaljeval pot vez brv mimo sadovnjaka s kri-enčastim starim drevjem, kakor ‘ stale tam neokretne pošasti in ezale svoje koščene roke v zvezdnato noč. Izpod planin je ,avela hladnejša sapa in Lojze se Je razveselil ob zvokih kitare, ki 0 *« nenadoma spet oglasili ka-'°r sladka uspavanka, k Pesem mi je igrala nekoč, 0 sva se proti večeru kopala na “vtnji. Da, to je ona! Nihče drug 1 j* tako ne igral!* Stopil je hitreje in zaradi te-e kajkrat zabredel z ozke poti i r°sno travo in se spotikal na krtinah. Kmalu je uzrl 'led drevjem prijazen dom z vrtom, ki je bil lepo azsvetljen. Nasmehnil se je ob em pogledu in ugotovil, da prav lam nekdo igra ... “rtbližal se je vrtni ograji in e previdno naslonil nanjo. Srce /‘u je utripalo kakor pri težkem ,n roke *° mM drhtele na ralih plankah kot paglavcu, ko eza čez nje na sosedovo češnjo. Lojze že dolgo ni maral več zomantike, ali ta hip ga je ven-.ar zapustil ves odpor prot? njej 's ,trmel Je s široko razprtim, ““ml.... y,e jt i,ji0 v zelenju tn **° ograje je dehtelo cvetje. Pri T1'** v kotu vrta pa je sedelo “'kle s kitaro.... Zelena brajda 'e. je kakor živ Šotor spenjala n,zko nad njeno glavo. Sklonil se je niže da bt ji vi-e* t> obraz in vztrepetal je od Presenečenja,... Bila je sklonjena “d svojo kitaro in je igrala.... Katja? Ali je res ona?* Dvomil da bt se mogel tako nenado-a Povrniti v mladostne sanje... “Savinjo.... Tedaj je dvignila glavo in odlo-J. kitaro na klop. Svetloba lu-■ ‘ ‘e je poigravala v zlatih kodrih n modre oči so zrle polne začu-mja na prišleca, ki je stal ob oraii. Ze je stopil korak nazaj '"Utlluit . PVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes {'Priporočljivo, d« v svojem delu “at nekaj tvegate. Ne zanesite se ^ Ki* »voj# čustva, v (od 21.4. do 20.5.) Rešili se ‘e iz neke zelo neviečne situa-Primerno razumevanje med *rU in ljubljeno osebo. N.uVOjcKA (od 21.5. do 21.6.) *katere spore je moč rediti sata0 i, Pomočjo diplomatičnega či*-,**ku|»ite sa rs/vedriti in po-aS'ti neko nevšečno doživetje. ,«AK (od 22.6. do 22.7.) Postavili 1 boste trdne osnove za bodoč-“ost. Potrebno je, da se temeljito otf««»te lenobe. , LEv (od 23.7. do 22.8.) Trenutek r* ufoden za vse, kl imajo dobro H*®«zan jezik. Poatavljeivi teme-»e bodo izkazali za zelo trdne. in ji hotel z roko pomahati v pozdrav, toda precej je omahnila in molčal je, kakor da bi je niti ne bil opazil. _ Za hip ga je prijelo, da bi zbežal daleč stran in bi se ne vrnil nikoli več, ali že je zmagala Katja in zaklical je pol začuden pol presenečen: »Dober večer Katja in hvala za pesem!)> Začutil je, da je zardel v obraz. Odzdravila je veselo in mu hi tela naproti. «Ampak.... kdo ti je le povedal, da stanujem zdaj tu?» jc vprašala, ko je stala pred njim vsa drhteča od presenečenji. Trenutek je pomislil, nato pa mirno odgovoril: «Tvoja kitara, Katja. Daleč sem jo slišal....* Hotel je reči: »kakor nekdaj pred leti*, toda teševa se je ustavila. Povesil je oči m zc-čutil je, kako se dviga na dnu vseh spominov. Stresel je z glavo in ji pogledal v oct. «Se vedno ona», je pomislil «ze zdavnaj sem vedel, da bo tako....* ((Slišal si...?* je rekla vprašujoče in se zamislila. Ves miren je t bil tedaj njen obraz in očarljive ’ oči so gledale preko njega v noč. Ko ga je spet pogledala, je opazil v njih mirno otožnost, utrujenosti podobno in spreletelo ga je, kot bi gledal svojemu zločinu v obraz.... Slišal je njen lahni dih, ki ni izražal niti nemira strahu, njena lepa postava ga je vabila v objem. «Kot si hodil vsa ta leta, da te ni bilo niti enkrat sem gor?* Gledala ga je naravnost v oči, kot bi hotela iz njih razbrati odgovor. eln jaz sem vedno upala.... Vedela sem, da me ne pozabiš, čeprav mi toliko časa nisi pisal. Vpraševala sem se že včasih, zakaj vendar raje ne poslušam svojih tovarišic, ki so se mi smejale in mi prigovarjale, naj že vendar enkrat sprevidim m naj , ne mislim več nate. Naj pozabim in naj bom vesela.... Ali jaz sem čakala.... Letos sem že poučevala na naši šoli. Lepo je bilo, toda bila sem sama, tako sama, s svojimi Otroki ... Vsi kolegi so bili mnogo starejši m vneli so svoje načrte m misli. Želela sem' si... ah, bolje, da ne rečem.... Hotela sem popraviti, kar semr zakrivila takrat, toda vse -zaman. Molčal si na moja pisma.... Zakaj si to storil? Vem... čutil si se ponižanega in bil si razočaran nad mano. Prosim....* eNikar!* jo je prekinil Lojze, spozabil sem vse, draga.... Tudi meni oprosti m ne premišljuj več o teh stvdreh....* Lepe oči so se orosile in ustnice so drhtejc v trpkem nasmehu. Stekla je k vrtnim vratom, jih sunkoma odrinila in obstala na mestu. Njen - resni pogled ga je vsega prevzel: KZakaj si žalostna, Katja? Srečo si mi vrnila,.. Veseli se!* je govoril s kratkimi presledki in stopil k njej. Spustila se mu je v objem z vso strastjo svoje ljubezni ter ga poljubila na ustne, strastno in vroče, kakor bi dahnila vanj tista južna pomlad, vsa cvetoča in opojna v svoji cvetni lepoti. »Katja, Katja moja draga...* je vzdihnil in jo obsut s poljubi.... 1 RADO VOUK — Ben, Mihec, si vidu revijo peuskeh zborov? — Ne. Kaku — ne! Sej si reku, de boš šou? ‘ — Sej sm tudi šou. Ma vidu vselih nisem neč, zatu ke nisem mogu nu- če češ bet za krala. — Ma ja ,ja, bon, bašta! Jemaš ražon. Ma sej smo vre radosti govorili od tega. Jest sm te tou prašat, kej be ti reku, če be zdej aden pršu jn de be te prašau, tre, ke je blo peštano ledi. — A ben, si vidu! Si vsaj vidu, kaku ledje — Kaku — za krala? Takti, de be te aden ponudu, de be pošacajo glih peuske zbore, ke ti zmiram p ra- ku: «Ce češ bet kral, mi te nardimo!» veš, de ni neč. E, dragi moj! Se spouneš na Maksimilja- — Ma ja, ja! Ma ste slabo organizirali, zatu na? Njemi so tudi pršli ponudet krono jn uan‘ je biu tolko naumen, de je sprejeu. Ma kumej je pršu na tron, so ga vre počli. Ma tu je vre dougo od tega. Ma pole je šlo kar naprej. Jn krali so cepali ku zrele hruške Vidi. glih um dan so spet anga deštregirali. Ga niso glih ke tako reč je treba naredet u kašni bol veliki dvorani. Ne taku, de hodejo ledje proč, ke ne morejo nutre. — A kokolo! Ma če be tebe poslušali, be taš nc reč nardili u kašnem kamarini, zatu ke si ti .... - - zmiram pravu, de tu ni neč. Zdej pej praveš, 1 V m" ]e CPU teč Jn Je lehko veseu, ae be mogli naredet u "pokrajinskega od- peni plin, čeprav je bilo ugotov- bor?- Kot. znano, _ 80 se ze na ljeno, da si razne okrožnice in zakonski dekreti nasprotujejo med seboj. izvolitev župana in novega odbora levega centra. Zato je pričakovati, da bodo prizadeti svetovalci na prihodnjih sejah občinskega sveta ponovno načeli to vprašanje in zahtevali, da imenovana komisija v najkrajšem času konča svoje delo. Hkrati pa je pričakovati, da bo novi občinski odbor z večjim razumevanjem proučil možnost proizvodnje nestrupenega pli. na in da bodo najbolj primerni načrti lahko pravočasno uresničeni. Ne smemo pozabiti, da sedanji gorilni plin zahteva preveč življenj. Od leta 1956 do polovice novembra lanskega leta je umrlo zaradi zastrupitve s plinom 226 oseb. Poleg tega je bilo v omenjenem času 167 hudih zastrupitev, ki na srečo niso imele smrtnih posledic. 2e samo te številke ter vsakdanji rtrah in skrb potrošnikov plina pred morebitnimi nepredvidenimi nesrečami upravičujejo nujnost gradnje naprav za proizvodnjo nestrupenega plina ter zahtevajo zlasti od občinskih u-praviteljev, da posvetijo temu vprašanju največjo pozornost. potek teli a pred-1 upravo ravo, ki Pogajanja za sestavo tržaškega občinskega in pokrajinskega odbora Včeraj ob 18. uri so se ponovno sestali predstavniki štirih strank levega centra: KD, PSDI, PRI in PSI, ki so razpravljali o sestavi Za sedaj pa ostane dejstvo, da je podjetje Acegat že naročilo v Milanu naprave za proizvodnjo nestrupenega plina. Hkrati pa je Acegat že dobil od raznih pristojnih ustanov vsa potrebna dovoljenja, da lahko začne z gradnjo novih naprav. Za gradnjo teh naprav manjka samo še dovoljenje občinske uprave, ki ga noče izdati in s tem onemogoča izvršitev načrta za proizvodnjo nestrupenega plina. Sicer pa še ni rečena zadnja be-seda. Prihodnji ponedeljek bo sedanji občinski odbor podal ostavko. Takoj nato bodo volitve za iiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu ZARADI RAZBITJA P0CAJANJ V nedeljo in ponedeljek stavka uslužbencev avtobusnih podjetij Spor se tiče predvsem delovnega urnika, ki ga delodajalci nočejo dovolj znižati V nedeljo In ponedeljek bo'enotna dvodnevna stavka uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij, ki imajo v zakupu razne medkrajevne avtobusne proge. Kot je znano, so ti uslužbenci lansko poletje večkrat stavkali in zagrozili s stavko tudi za veliki šmaren, ko imajo avtobusna podjetja zaradi viška počitniške sezone največ dela. Takrat je posredoval minister za promet in dosežen je bil začasen sporazum, po katerem so priznali uslužbencem skupno 20 odstotkov poviška, od katerega 10 odstotkov na osnovne mezde in plače, ostalo pa na račun skrajšanja delovnega urnika in dru. gih normativnih izboljšanj. Delodajalci so na podlagi tega začasnega sporazuma začeli plačevati 10-od-stotni povišek mezd, niso pa aplicirali ostalih 10 odstotkov izboljšanja, ki se je nanašalo na normativne določbe. Kasneje so se začela pogajanja za sklenitev vsedržavne delovne pogodbe, ki pa so se zaradi nepopustljivosti delodajalcev razbila. Poleg omenjenega spora o normativnih določbah so nastale še sporne točke glede delovnega urnika; maksimalne dnevne zaposlitve, vštevši tudi ure, ko šoferji in sprevodniki čakajo na povratek z avtobusi in so dejansko v službi, čeprav počivajo; glede razčlenjenih pogajanj po pokrajinah Itd. Sindikalne organizacije so zahtevale, da se skrči za vse delavce delovni umik na 42 ur na teden, šoferjem in sprevodnikom pa naj se skrči število ur skupne dnevne službe z odmori vred na 11 do 13 ur. Delodajalci pa so vztrajali na tedenskem delovnem umiku 46 ur in pol za vse uslužbence ter na 14 urah službe na dan za osebje avtobusov, ki bi jo v primeru potrebe lahko podaljšali tudi na 15 ur s tem, da bi dali uslužbencem kako doklado. Sindikati pa niso mogli pristati na te predloge in so zato napovedali stavko. Frizerke so proglasile stavkovno pripravljenost Včeraj je bila v prostorih Nove delavske zbornice CGIL v Ul. Pondares 8 enotna skupščina frizerk, ki sta jo sklicala oba sindikata. Po poročilu sindikalnih voditeljev o zadnjih pogajanjih za sklenitev nove delovne pogodbe in po daljši diskusiji so udeleženci sprejeli resolucijo, v kateri so odobrili stališče sindikalnih zastopnikov pri pogajanjih. V resoluciji so nato obsodili nepopust-ljivo stališče predstavnikov obrtnikov nasproti skromnim zahtevam uslužbencev ter poudarili, da je to negativno stališče povzročilo razbitje pogajanj. Uslužbenci so sprejeli na znanje poskus Urada za delo, ki je sklical za prihodnji ponedeljek sestanek obeh strank, da ne bi prišlo do zaostritve borbe. V resoluciji končno izražajo željo, da bi delodajalci na Uradu za delo spremenili svoje negativno stališče ter proglašajo stavkovno pripravljenost stroke >n pooblaščajo vodstvo sindikatov, da proglasi stavko v najbolj primerni obliki za dosego postavljenih zahtev, če bi delo- dajalci vztrajali na negativnem stališču. dosedanjem Ponovna stavka v opekarni Valdadigc Sindikata gradbene stroke Nove delavske zbornice CGIL in Delavske zbornice sta napovedala ponovno enotno stavko vseh delav-cev opekarne Valdadige Pri orehu. Delavci ao stavkali prejšnji teden, nakar so bila predvčerajšnjim v Veroni pogajanja z glavnim ravnateljstvom, ki pa so se zaradi njegove nepopustljivosti razbila. Delavci so strnjeno zapustili delo včeraj ob 13. uri in bodo stavkali vse do nedelje opolnoči. Delavci opekarne zahtevajo, da jim podjetje izplača, kar jim je dolžno za pretekli december na račun proizvodne nagrade, to je okrog 13.000 lir. Ravnateljstvo pa vztraja pri svojem predlogu, naj se začnejo pogajanja za uveljavljenje vsedržavne pogodbe ne glede na omenjeno delavsko zahtevo. Toda podjetje jim je plačalo o-menjeno vsoto za oktober in no. vember, za december pa jim jo je odreklo, češ da jo je plačevalo na podlagi sporazuma, Sklenjenega pred vsedržavno delovno pogodbo. To podjetje ima po raz-nih krajih v državi veliko število opekam in je v vseh zavzelo takšno odklonilno stališče do delavskih zahtev. Predavanje tajnika Nove DZ v Kopru Tajnik Nove delavske zbornice Albino Gerli bo jutri ob 16. uri v Kopru predaval sindikalnim aktivistom koprskega okraja o temi: »Sedanja konjunktura italijanskega gospodarstva; njeni vzroki in posledice; gospodarska stvarnost na Jugu in stališče CGIL do novega neuravnovešenega gospodar, skega položaja med Severom in Jugom«. Predavanje bo v okviru sporazuma o izmenjavi informacij in izkušenj med sindikati iz obeh dežel. Obnovitev pogajanj za trgovinsko stroko Včeraj so se v Rimu sestali predstavniki združenja trgovcev in sindikatov trgovinskih usluž. bencev ter začeli drugi del pogajanj za sklenitev nove delovne po. godbe. Sklenili so, da bodo v o-kviru tehnične komisije razpravljali predvsem o splošnih klasifikacijah uslužbencev in o vajencih. Nedovoljeno kramarstvo Agenti turistično-prometne polL cije so te dni prijavili sodnim o-blastem 59-letnega JSrmanna Pa-gliago od S.M.M. Spodnje 2013 in 33-letnega Vladimira Čerkeza, ki stanuje pri družini Flander v Ul. S. Spiridione 10. Oba se bosta morala zagovarjati pred sodniki, da sta se ukvarjala z nedovolje- nim kramarstvom. Eagliago so zasačili 27. decembra, ko je V poštni palači na Trgu Vittorio Venelo ponujal čokolado poštnim u-službencem, Čerkeza pa so prijeli naslednjega dne v Ul. Pon-chielli, kjer je vabil tuje turiste v neko manufaktumo trgovino v Ul. Genova. Oba sta na začasni svobodi. V avtobusu je padla Na nevrokirurški oddelek glavne bolnišnice so včeraj popoldne ob 15. uri sprejeli 55-letno gospodinjo Andreino Smolars iz Ulice Carpineto 25, ki se bo morala zdraviti 30 dni zaradi hudega u-darca po zatilju in bljuvanja. Smolarsovo so v bolnišnico prepeljali z avtom RK. Povedala je, da se je ponesrečila že opoldne, ko je vstopila v avtobus proge št. 21, ker je bila namenjena v mesto. Šofer avtobusa pa je sunkoma pognal vozilo v tek in to je iznenadilo Smolarsovo, ki je padla v notranjosti avtobusa in se hudo pobila po glavi. 5 Na sedežu KP v Ul. S. Zenone bo v petek 17. t. m. ob 20. uri govorila dr. Laura Weiss, občinska svetovalka, o «krizi v italijanski socialistični stranki in o vladi levega centra«. Sledila bo javna debata, na katero so vabljene tudi vse štiri vladne stranke in javnost. predhodnih sestankih dogovorili glede občinskega in pokrajinskega programa, medtem ko še ni bila sklenjena sestava odborov. Pogajanja so se zataknila prav glede sestave, ker zahtevajo socialdemokrati štiri mesta v občini in eno v pokrajini. Pri tej razpravi imajo določeno težo tudi osebna vprašanja, zaradi česar so se pogajanja zavlekla pozno v noč. Pogajanja so namreč prekinili okoli 10. ure in so jih nadaljevali šele po 11. uri in o zaključku niso izdali uradnega sporočila. Seveda pa gre samo sa personalna vprašanja in ostane v veljavi dogovor, da podata tržaški župan in tržaški občinski odbor v ponedeljek ostavko in da se v ponedeljek prične v tržaškem občinskem svetu debata o sestavi novega odbora levega centra. Sestanek so prekinili okrog pol ene in ga odložili na 21.30 danes. Občni zbor članov mestnih sekcij PSI Na sedežu tržaške federacije I-talijanske socialistične stranke v Ul. Mazzini 32 bo jutri 17. januarja ob 19.30 občni zbor vseh članov mestnih sekcij. Na sestanku bo pokrajinski tajnik stranke Amaldo Pittoni govoril o sporazumih za dosego levega centra v Trstu ter o notranjem položaju stranke. V ponedeljek izredna seja občinskega sveta V ponedeljek ob 18.30 bo izredna seja tržaškega občinskega sveta s sledečim dnevnim redom; 1. ostavka župana in odbornikov; 2. volitve župana; 3. volitve 12 ftglnih odbornikov; 4. volitve treh namestnikov odbornikov. Kot smo že poročali, je ostavka župana in odbornikov posledica sklenjenih sporazumov med štirimi strankami levega centra o izvolitvi novega občinskega odbora levega centra. Kongresna skupščina delavcev Sv. Roka Danes bo v kinu »Verdi« v Miljah kongresna skupščina delav-cev ladjedelnice Sv Roka, ki so včlanjeni v FIOM-CGIL. Na skupščini bodo razpravljali o tezah za kongres FIGM in bodo izvolili zanj tudi delegate. Hrvaški književnik Joža Horvat in dr. Robert Hlavaty v Slovenskem klubu. Joža Horvat je s svojim simpatičnim nastopom in s svojo odkrito besedo osvojil vse, ki so napolnili Gregorčičevo dvorano It Prosvetno društvo »IVAN CANKAR« vabi člane in simpatizerje na »Društveni petek« 17. t. m. ob 20.45 »POTOVANJE PO TURČIJI« Predaval bo fotoreporter MARIO MAGAJNA Vljudno vabljeni! V nedeljo dne 19. t. m. bo ob 15. uri v Slovenskem dijaškem domu v Trstu II. RODITELJSKI SESTANEK na katerega vabi uprava Dijaškega doma vse starše svojih rednih in zunanjih gojencev. S sestankom bo združena kulturna prireditev, ki jo pripravijo gojenci svojim staršem. Razna obvestila Občni zbor zavarovalnice goveje živine v Bazovici bo v nedeljo, 19. t.m. ob 16. uri v stranskih prostorih gostilne «Na Pošti« pri Preslovih. Odbor * * * Tržaški filatelistični klub »L. Košir* ima v nedeljo 19. t.m. redni sestanek od 10. do 12. ure v Ul. dei Montecechi 6. • * * MLADINSKA INICIATIVA OBVEŠČA VSE SVOJE ČLANE, da se udeležijo važne seje, ki bo v ponedeljek, 20. januarja ob 20.30 v Ul. Geppa 9/II. S Zadruga prodajalcev rib sporoča, da bo dala danes v prodajo veliko količino plošč (passere) po znatno znižanih cenah. ŠENTJAKOBSKA MLADINA PRIREDI 25. t.m. Pustni ples Rezerviranje miz: v nedeljo 19. t.m. od 16. do 20. ure, v četrtek 23. in v petek 24. t.m. od 19. do 20. ure. VSTOP BREZ VABILA NA STADIONU «PRVI MAJ« 18. I. 1964 ribji bal V nedeljo 19. januarja smučarski izlet » ČRNI VRH in na LOKVE VPISOVANJE V VSEH POTOVALNIH URADIH VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. naj višje, v 3. prevladujoče) pomaranče limone mandarini jabolka . , hruške . . pesa .... artičoke . zelje . . . cvetača ohrovt cikorija . čebula . . koromač . solata krompir . paradižnik goriški rdeči radič pisani rdeči radič uvoženi zeleni radič zelena......... uvožena špinača • .... • ■ t i . i . • • • S 59 200 71 94 118 106 59 212 118 24 141 71 36 200 129 25 63 50 25 38 30 46 61 56 41 118 65 18 47 29 24 53 36 35 55 45 36 77 59 100 175 138 25 49 41 118 399 141 225 438 350 88 125 91 313 375 313 59 170 83 63 188 88 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec) Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Pavelč-ka Pcrtota daruje družina dr. Anto-naz 1 500 lir za Dijaško Matico. Ob 8. obletnici smrti dragega moža daruje Albina Bavčar 1.000 lir za Glasbeno Matico. Pavleka daruje 10.000 Pr za Dijaško Matico. Družina Hrovatin daruje 5000 Hr za Dijaško Matico. pri ff £a 'HuMČeUa NADAUUJE SE VELIKA RAZPRODAJA VSEGA KONFEKCIJSKEGA OTROŠKEGA BLAGA Vse za otroka - mame, ne zamudite priložnosti! PRODAJA PO LIKVIDACIJSKIH CENAH! TRST - Ul. Udine št. 1 - Tel. 36914 Gledališča VERDI V nedeljo ob 17.30 tretji ljudski koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom dirigenta P:otra Wollnyja In s sodelovanjem pianista Pier Narcisa Masija. Program obsega skladbe: Rossini — »Pepelka«, simfonija; Grieg — Koncert op. 16 za klavir in orkester; Prokofjev — Klasična simfonija; Hindemith — »Mathias der Maler«, simfonija. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.’ TEATRO STABILE V pripravi je Aristofanova komedija «Zene v parlamentu« v predelavi Lina Carpinterija in Marlana Fara-gune. Režija Fulvio Tolusso. Scena in kostumi Luca Sabatelli. Izvirna glasba Doriana Saracina. Absolutna novost. 'V,‘: ' Nazionale 16.00 «Ierl, oggi, domani«. Technicolor. Sophia Loren, Marcel-lo Mastroianni. Arcobaleno 16.00 »Prendlla č mia«. Barve De Luxe. James Stevvart, Sandra Dee. Excelsior 15.30 «Sinfonia per un mas-sacro«. Michel Auclair, Daniela Rocca. Feniee 15.30 «1 nuattro del Texas». Frank Sinatra, Dean Martin, Amta Ekberg, Uršula Andress. Technicolor. Grattacielo 16.00 «Quel certo non so che«. Technicolor. Doris Day, James Garner. Supercinema 16.00 «Tentazioni proibl-te». Eastmancolor. Prepovedano mladini. Alabarda 16.00 «Supersexy ’64». Technicolor, Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.00 »La ragazza del peccato«. Brigitte Bardot. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «Sexy proibitissimo«. Prepovedano mladini. Cristallo 16.30 21.00 «Lawrence di Arabia. Cinemascope. Technicolor. Capitol 16.00 «Irma la dolce«. Technicolor. Jack Lemonn, Shirley Mac Laine. Prepovedano mladini. Garibaldi 16.00 «11 carro armato dell’8 settembre«. Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Massimo 16.00 »I figli della gloria«. Richard Basehard, Jim Evvans. Impero 16.00 «11 vizio e la virtu«. Moderno 16.00 «La grande rapina«. Jay Barney. Pat 0’Malley. Prepovedano mladini. Sledi Tom in Jerry. Astoria 16.30 «Questione di vita o dl morte«. Prepovedano mladini. Astra 16.30 »Fra diavolo«. Vittorio Veneto 16.00 «La ragazza pil) bella del mondo«. Technicolor. Doris Day, Stephen Boyd. Abbazia 16.00 «Le Italine e 1’amore«. Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «11 codice segreto«. Marconi Danes zaprto. Jutri «JF*ugno proibito«. Technicolor. Elvis Presley. Skedenj 16.00 «Sparate a vista«. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 15. junarja 1963 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 12 oseb. Umrli so: 88-letna Luigia Garglulo vd. Michelis, 78-letni Emilio Dicoscio, 75-letni Antonio Pochar, 74-letna Ca-terina Pastorcich vd. Lacosegliaz, 62-letni Alojz Koren. 84-letni Antonio Mizgur, 73-letna Ida Blasich vd, Liu-bich, 80-letna Beatrice Ulzhakar vd. Michelazzi, 83-letna Caterina Zarne-cich vd. Okmazic, 60-letna Maria As-sunta Marcon por. Mastrocinque, 89-letni Carlo Raggi, 39-letni Mario Fonda. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (13. IS AlUAngelo d'oro, Trg Goldoni i Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marcht Ul. Ginnastica 44; Nicoll. Ul. di Se vola 80; Alla Basillca, Ul. S. Gius I; Busolml, Ul. P. Revoltella 4 INAM Al Cedro, Trg Oberdan Manzonl, Ul Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN <13.-19 Ail Angelo doro, Trg Goldoni Cipolla, Ul. Belpogg.o 4; Marchi Ul. Ginnastica 44; Nicoll, Ul. dl Se vola 80. Mali oglasi pok Hi V ANJ E PODOV In podi iz plastike, guma, llnoieuin od 500 Ur dalje kv. meter. Preproge in plžttlčne preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev. ITALPLAST. Trst Trg Ospetlale 6. tel 85-111. Priletna oseba v pokoju Išče ljubeznivo, nad 50 let staro gospo zaradi poroke. Predstaviti se v Ulici Cicerone 8 pri vratarju. SKROMNO DVOSOBNO STANOVANJE ličem v najem na Proseku, Opčinah ali kje drugje v okolici. Telefon št. 85-513, urnik trgovin. SOZALJE Prosvetno društvo »Slovenec« i* Boršta izreka globoko sožalje svojemu tajniku Brunu Zaharju in družini ob težki izgubi ljubljene mame. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše drage mame in none Marije Husu roj. Španger Posebna zahvala pevskemu zboru, sorodnikom in vsem darovalcem cvetja. Žalujoče družine: HUSU, STOKA in SPANGER Prosek, 16.1.1964. Vsem sorodnikom in prijatelj sporočamo žalostno vest, da j« Calolziooorte umrl naš dragi Carlo Rubini Pogreb pokojnega bo jutri, v tek, ob 9,30 v S. Antonio d’A< (Bergamo). Žalujoči: žena Frida i Vidau, sin Piero, Karla z možem Attili Calolziocorte, Opčine, 16. I. 19fr VAZNO VPRAŠANJE V OBČINSKEM SVETU Nov na&rt za polno izkoriščanje mest v bolničnici za kronične bolezni Sedaj je v bolnišnici za kronične pri Sv. Ivanu prostih več kot 100 mest, ostale bolnišnice pa so natrpane z bolniki Povsod re pritožujejo, da imajo v.rosnih bolnišnicah premalo ležišč. Glavna bolnišnica, bolnišnica pri Magdaleni in umobolnica s? natrpane z bolniki, da jih včasih skoraj nimajo več kam dati. Izjemo predstavlja samo bolnišnica za kronične bolezni pri Sv. Ivanu, ki ima že dlje časa stalno vec kot 100 ležišč praznih, čeprav v ostalih bolnišnicah leži na sto- (Groriško-beneški dnevnik Ime kroničnih bolnikov, ki bi lah-*o našli mesto v bolnišnici pri 5v. Ivanu. To skoraj neverjetno stanje je pred nedavnim prišlo na dan v tržaškem občinskem svetu, kjer je neki občinski svetovalec sporočil, da je bilo proti koncu novembra lanskega leta v bolnišnici za kronične bolezni 172 ležišč praznih, medtem ko leži veliko število kroničnih bolnikov v splošnih bolniŠ--. nicah, ki jih zaradi birokratskih ovir ne morejo premestiti v bolnišnico za kronične bolezni. Pristojni občinski odbornik je Skušal celotno zadevo nekoliko omiliti in je izjavil, da ni res, da Je v bolnišnici za kronične bolezni toliko praznih ležišč, češ da so ugotovili, da jih je bilo 30. novembra praznih samo 56; ostalih 64 praznih ležišč v četrtem nadstropju paviljona, ki so ga pred nedavnim obnovili, še ni na razpolago občinski upravi, V istem dnevu pa, je dejal odbornik, je mio se nerešenih samo 19 prošenj sprejem v bolnišnico za kronične bolezni, od katerih jih je D1Id 16, ki so se nanašale na osebe v oskrbi raznih zavarovalnih ustanov. Iz odbornikovih izjav torej iz-naja, da je bilo tedaj v bolnišnici ^a kronične bolezni dejansko 120 mest pjaznih in da je bilo samo 19_ prošenj za sprejem v to bol-isnico, kar naj bi dokazovalo, na ima bolnišnica za kronične bolezni preveč ležišč, čeprav leži v Slavni bolnišnici in v bolnišnici Pn Magdaleni mnogo bolnikov s kroničnimi boleznimi. Pokrajinska uprava, ki upravlja omenjeno^ bolnišnico, je popolnoma različnega mnenja od občinske uprave.^ Na zanimanje svetovalcev, kakšno je pravzaprav stanje v boln.šnici za kronične bolezni pri Sv. Ivanu, je bilo pojasnjeno, da dela vprašanje zlasti mos ega oddelka v omenjeni bolnišnici v zadnjih treh letih pokrajinski Uj.ravi ve'# e' skrbi. Tudi ko je bile v tej bolnišnici manj razpoložljivih mest se je pokra-' Jinsiea UDrava iedno zanimala pri Pristojnem občinskem uradu, naj v najkrajšem času premestijo kronične bolnike z giavne bolnišm-ce ali pa -iste, ki čakajo doma, v oo.nisnico pri Sv. Ivanu. Po dalj-“m času se je po osebnem zanimanju župana in glavnega občinskega tajnika položaj nekoliko izboljšal. Takoj po otvoritvi novega paviljona pa so se stvari pb-, mm,0 zapletlo, ker se je število -ezisč snatno povečalo. Pokrajinska uprava je obvestila županstvo, da so na razpolago no-^a nezasedena mesta. Po raznih intervencijah je občina odgovorila. da ne more zasesti vseh mest, ki so na lazpolago, češ da se je število prošenj za sprejem v bolnišnico za kron.čne bolezni zmanjšalo, ker oDstajajo še druge usta-Ijud9’ ** nu(Iijo pomoč starejšim Sedaj pa pokrajinska uprava pripravlja nov načrt za zasedbo vseh mest v bolnišnici za kronične bolezni. Po novi zamisli bodo Starejše kronične bolnike iz umobol-mce preselili, v prazne prostore bolnišnice z& kronične bolezni. S tem bo pokrajinska uprava hkra-• rešila tri važna vprašanja, tn ®‘cer; j. zasedlz bo vse prazne Prostore omenjene bolnišnice; 2. , umobolnici bo na razpolago ^ecie število mest. da bodo lahko Premestili v umobolnico pri Sv. Ivanu tolikšno število tržaških bolnikov v umobolnicah izven Trsta, kolikor jili bodo premestili v bolnišnico za kronične bolezni, in 3, zadovoljili oodo več kot 100 tržaških družin, ki bodo imele svoje drage v tržaški bolnišnici in jim ne bo treta hoditi na obiske v bolnišnice izven mesta. Glede ženskega oddelka pa smo zvedeli, da bodo takoj po otvoritvi novega ženskega oddelka tbc lahko premestili iz drugih italijanskih bolnišnic v Trst najmanj 20 bolnic. Sedaj čakajo samo, da jim pošljejo žo naročeno opremo, kar pomeni, da bo čez nekaj mesecev tudi ta zamisei lahko uresničena. Ladja Arbatax I.» splavljena v Miljah Včeraj so s prvega splaviiča ladjedelnice pelszegy v Miljan splavili ObO-tonsko tovorno ladjo «Ar-batex Lij/ ki jo grade za družbo «Societa' cartiere del Timavo«. Splavitev je imela zasebni značaj in je bila opravljena brez posebne svečanosti. Botrica nove ladje je bila 15-letna Barba.a Franco, hčerka upravnega ravnate ,a papirnice. Tri splavitvi, ki je bila ob 11. uri, so bili prisotni za družbo Guarnieri, odv. Ferraro in drugi. Nova ladja bo urejena nals’č za prevoz roto-papirja, ki ga bodo proizvajali na Sardiniji v novi papirnici, ki jo grade v kraju Arbatax. V ladjedelnici Felszegy bodo zgradili še dve podobni ladji, ki bosta prav tako služili za pre-voz papirja. Razgovori za ureditev plač uslužbencev ZVU Snoči je odpotovala v Rim delegacija sindikata bivših policistov ZVU. V Rimu se bo sestala s predstavniki ministrskega sveta m drugih ministrstev z namenom, da reši spor glede dokončne ureditve prejemkov teh uslužbencev. Stvar se še posebno tiče uslužbencev, ki spadajo pod ministrstva za industrijo in trgovino, pošte ter prevoze. Na zakladnem ministrstvu bodo proučili tudi zakonski predlog poslancev Belcija in Bologne za revizijo koeficientov plač. POSLANEC ZUCCALLI V NOVI GORICI Izmenjava misli s krajevnimi predstavniki o nekaterih skupnih obmejnih problemih Med drugim so govorili o cesti v Brda, o prehodu v Ul. sv. Gabrijela, o ribolovu in o avto cesti Goriški poslanec v Rimskem par- naj na podlagi natečaja razdeli turna si morajo vsi lastniki takih lamentu prof. Lanfranco Zuccalli je štipendije iz sklada »Matilde Co- j vozil preskrbeti predpisano značko za leto 1964. GOVORICE V GORIŠKIH POLITIČNIH KROGIH Bo gorišRi župan res podal ostavKo? Razlog: ne izvaja politike krščanske demokracije v občinskem svetu bil pretekli ponedeljek dopoldne na ; vacig». Odbornik dr. Scarano je neuradnem obisku v Novi Gorici. Na sedežu občinske uprave v Novi Gorici je imel prijateljske razgovore s predstavniki tamkajšnje krajevne uprave. Sestanek je vodil predsednik občinske uprave Jožko štrukej, prisotni pa so bili še zvezni poslanec Milan Vižintin, podpredsednik koprskega okraja Franc Skok, podpredsednik občinske SZDL Milo Vižintin in predsednik komisije za obmejna vprašanja Svetozar Polič. Ob tej priliki so razpravljali o nekaterih obmejnih problemih, ki še predlagal ugoditev prošnjam sprejem v bolnišnico «Fatebene-frateHi« :n v Dom onemoglih v Ločniku. Ob koncu je odbornik za javna dela Lupieri poročal o dejavnosti njegovega resora. Bencin proste cone in plačilo takse SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Včeraj je bil zadnji dan za plačilo takse za tovornike za prve mesece 1964. V teku je še plačevanje l čakajo sporazume rešitve, med ka-1 takse za avtomobile, dne 22. t. m. terimi so odprtje obmejnega preho- pa bodo začeli sprejemati plačilo da z Novo Gorico v Ul. sv. Gabrije- j letne takse tudi za motocikle, sku- V goriških političnih krogih se govo popustljivo stali če pred deje v zadnjih' dneh'razširila vest, smčarji, ki so ga skoraj pr,silili, da bo v kratkem podal ostavko ; da je premestil mednarodno te,c-na svoj položaj dr. Poterzio, tu- | movanje pevskih zborov v kino pan mesta Gorice. Do te odloči u\ dvorano Vittor.a. 7 udi zadnji na-t ne naj b, prišel zaradi vedno več- | stop fašističnega svetovalca Ba- je praznine ki je nastala okoli I locchija je župana našel nepri. d! razdeljevanje nakazil za bencin . o(J a’r demokrist ans\i od. i Pravi enega in popustljivega. L a-ir. nafto proste cone tistim lastni- bo—^ ne sodelujejo več z njim. Ije se mu očita popustljivost in —_—--t --- Gre. za podobne razmere, zaradi p.emajhna obvešenost v zvez, z katerih je zašel v izolacijo tudi eadnjo podražitvijo vozovnic na prejšnji župan dr. Bernardis. i mestnih avtobusih " Ce dr. Poterz.o, ki ni na župan. Osnovni razlog spora med lu- ! skem mestu kot zastopnik slran-panom in ostalimi pripadniki de- j j,e> ampak koj veljak, poda ostav. mokristjan ke stranke v of» jirz- J jco> kdo bo n egov naslednik? tinskem svetu, predvsem pa v občin- va’jaj0 se trjje kand dati. in sicer sejo, na nateri so odborniki pod shem odboru■ je županovo nepo- dr Gallarotti, podžupan geome. predsedstvom dr. Chientarolija ob- ; koravanje strankini disciplini, po. . ter £Uplen, odbornik za javna .. _____1- ____ ________________________.z__ _ .. L.nna. Mflt Min in noof Tl ' i i .1. m ______1 . 1. rl rt Z dana -njim dnem so začeli tu- kom motornih vozil, ki imajo do njih pravico. Seja pokrajinskega odbora Pokrajinski odbor je „ imel pretekli torek svojo redno tedensko n iiiiiiiiiniiiiiM n iiiiimiimiiiiiiiii iiiiii iiiitiiiitMiiiiiiiimimniiiiiii um nun nun ■iiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii TATVINA V GRŠK0-0R1ENTALSKI CERKVI Tatovi ukradli zlat nakit vreden nad milijon lir Poleg tega so odnesli iz cerkve še dragoceno bizantinsko podobo in dragocen starinski križ - Tatovi v skladišču vina Prejšnjo noč so neznani tatovi obiskali grško-orientalsko cerkev na nabrežju Tre Novembre, kjer so prav sedaj v teku obnovitvena dela. Da so lahko prišli v cerkev so morali preplezati okrog 2 in pol metra viso« zid, ki obdaja dvorišče svetišča vzdolž Ul. San Nicolo. Kako jim je to uspelo ni zna"'1, dejstvo pa je. da so potem Drišli skozi priprta stianska vrata brez težav vi cerkev, kjer je njihovo pozornost takoj pritegnila dragocena zlata zaponka zl vdelanimi briljanti, ki jo je pred časom zapustila cerkvi neka gospa. Dragoceno zaponko bi morali vložiti v notranji okvir neke podobe, ker pa bi zrto morali odpreti stekleni pokrov slike in bi pri tem morali ■->--* nesli so električna računska stroja »Olivetti« ter razne kolke in znamke IGE v skupni vrednosti 12.000 lir. To opravljenem delu so se tatovi oddaljili verjetno po isti poti kot so prišli Carbonera je tatvino opazil, so je zjutraj prišel v skladišče, in jo seveda prijavil komisariatu v Barkovljah. V celoti je Carbonara utrpel okrog pol milijona lir škode. Zaradi tatinske strasti prišel spet v zapor 51-letni Giorgio Kandus iz Ulice Gozzi 5 je šele 26. oktobra lani pri-, šel iz zapora, že predvčerajšnjim .c, ,i.u.ci, neizbežno sliko j zvečer pa je spet padel v roke var-poškodoyati so 'O položili v majh- nostnih organov in sedaj že spet no vdrtino v steni, ki jo zapira | sedi v zapahi. Ko se je predvčerajšnjim okrog 22. ure vračal od po- stekleni pokrovček. Tatovi so steklo brez pomišljanja razbili in odnesli drasoce.nj^-naHit,. Jtat®a vrednost Dreseg« en milijon lir. Toda s tem dragocenim plenom še nišo bili zadovoljni in so zato z oltarja odnesli še dragoceno bizantinsko sliko m okrog 20 cm visok starinski srebrni križ. Predsednik grško-orientalske verske skupnosti dr. Demetrio Giorga-copulo je tatvino prijavil na komisariatu na Trgu Dalmazia. Neznani tatovi »o prejšnjo noč obiskali skladišče vina in mineralnih vod, ki ga ima v Ul. Udi-ne 77 48-letni Giovanni Carbonera iz Ul. Tor San Piero 14. V var-stvu noči so zlikovci preplezali dvoriščni zid na Ul. Sofitro, razbili steklo na vratih in vdrli v skladišče. Toda tatovi se niso zanimali za vino in za vodo pač pa so se spravili na bo'j dragocene stvari. Od- Kino «1R1S» PROSEK predvaja danes 16. t. m. ob 19.30 url film: <7 DUE MARESCIALLI (DVA MARE6ALA) Stava za komično tekmo _ Igrajo; Toth, Vlttorio De Sica, Roland Bartrop in Elvl Llsslak staje proti gostilni «La conca d’oro», kjer so ga čakali prijatelji, ga je med potjo nekaj premotilo, da se je zagledal v avto Fiat 1100 TS 53254, ki je bil parkiran na cesti. Kandus ni mogel premagati skušnjave. S silo je hitro odprl de-flektor in pobral Iz avtomobila kar je našel: plašč, dežni plač ter radio-transistor. Toda možakar je imel smolo. Njegovo početje je namreč opazoval znanec avtomobilovega lastnika Gino Romanzin iz Ul. D’Alviano 31, ki se je zakadil za Kandusom in ga začel loviti po ulici. Pri tem se je Kandus nehote zaletel naravnost v roke dvema gojencema korpusa javnih straž, ki sta ga seveda takoj prijela ln malo kasneje izročila a-gentom letečega oddelka. Na zasliševanju se je Kandus izgovarjal, da se ničesar ne spominja, toda kdo bi verjel takemu staremu grešniku. la, in razbremenitev tovornega prometa pri Rdeči hiši z njegovo delno preusmeritvijo preko prehoda v Šempetru. Govora je bilo tudi o potrebi določitve stalne meje na tistih odsekih, kjer to še ni bilo opravljeno. S lem v zvezi so predstavniki iz Nove Gorice prikazali potrebo, da bi se sporazumeli za novo cestno zvezo med Novo Gorico in jugoslovanskimi Brdi, ki naj bi potekala nad vasjo St. Maver ter bi mnogo skrajšala sedanjo cestno zvezo preko Vrhovlja in Plavi. Ker pa gre del trase za to cesto po italijanskem ozemlju, bi bilo treba najti sporazumno rešitev za to zadevo, ker je po mnenju Zuccalija dosegljivo. Med razgovori so se dotaknili tudi problema gradnje avto ceste Vil-lesse - Gorica - Ljubljana in o vprašanju ribolova v jugoslovanskih vodah na Jadranu. Kar se tega problema tiče je bil poslanec Zuccali nekaj dni prej v Gradežu, kjer je imel razgovore z ribiškimi predstavniki, ki so mu prikazali svoje stali te v tej zadevi. Na sestanku v Novi Gorici je bil mnenja, da bi bil sestanek med najbolj prizadetimi v tej zadevi zelo umesten. Govora je bilo tudi p stikih med obmejnim prebivalstvom in s tem v zvezi je poslanec Zuccalli pohvalil pobudo za vedno bolj pogoste medsebojne kulturne izmenjave, ki so pozitiven doprinos pri medsebojnem spoznavanju in za razvoj kulture na splošno. Ves razgovor, ki je bil, kot smo že omenili, neuraden, je potekel prijateljske in neprisiljeno ter se med njim dotaknili tudi raznih problemov, ki se tičejo narodnih manjšin obeh držav vzdolž naše meje. Obenem je Svetozar Polič povabil goriškega poslanca na obisk tudi v Koper, kjer bi nadaljevali s tako izmenjavo misli in problemov. Ti razgovori bi lahko bili koristen uvod k razgovorom, ki jih bodo imeli v Beogradu ob bližnjem obisku ministrskega predsednika Mora in zunanjega ministra Sa-ragata. terje in mopede, kar bodo zaključili dne 10. februarja. Do tega da- ravrrayali razne postavke pokrajinskega proračuna za tekoče leto, ki ga bodo morali v kratkem predložiti v obravnavo in odobritev pokrajinskemu svetu. Po vsej verjetnosti bodo imeli ta teden še eno podobno sejo. gostoma ukrepa na svojo pest. tu- ! jela, tn dr. Tr.pani načelnik de. mokristjanskih občinskih svetovalcev. Najresnejši kandidat je ravno dr. Tripam, ki ima pogoste stike z ostalimi političnimi skupinami ko da njegove odločitve ne le da niso v skladu s strankinimi koristmi, ampak jim pogostoma ce-lo škodujejo. S tem v zvezi se navajajo najrazličnejši dokazi, .....................mit.. PROIZVAJALCI SE PRITOŽUJEJO Od povišane cene mleku imajo korist le posredovalci Odkupna cena v hlevu bi ne smela biti nižja od 70 lir za liter - Kaj pa konzorcij? Ni še dolgo tega, ko se je mleko že drugič podražilo za 10 lir pri litru pri prodaji potrošnikom. Takrat je pokrajinski urad za cene dal dovoljenje za to podražitev pod pogojem, da bi šla višja cena pred-, sovodenjske občine in tudi iz kra-vsem v korist živinorejcev, ki imajo pri proizvodnji mleka največ stroškov, da bi se njihovo delo bolj splačalo in bi tudi mlade kmetovalce zainteresirali, da bi ostali doma in se posvetili tej panogi. Sklenjeno je bilo, da naj kot pri prvi podražitvi gre tudi v drugem primeru od poviška devet lir v korist proizvajalca in po ena lira v korist razna alcev. Kot smo izvedeli iz pristojnega vira, je pokrajinski urad za cene še posebej določil, da odkupna cena pri proizvajalcu ne sme biti nižja od 70 lir; to bi ve ljalo predvsem za bolj ji, dočim bi za druge kraje, ki so gu. V nasprotnem primeru bo po-bližji potrošniku v mestu, ta cena sledica samo nadaljnje višanje cen, morala biti še znatno višja. Tako bi bilo torej pravilno in po dogovoru. Naši živinorejci iz Z vespo v avto Kbic na (fncin predvaja danea 16. t. m. ob 18 ort Metro film: un SUPER. -HITCHCOCKI JAMES STEVKART ALFRED HITCHCOCK COCKT/UL. PERUN CADRVERE NODO ALLA GOLA on ma flANSATLANTIt (KOKTALJ ZA MRTVAKA) Mladini pod 18. Ičtom vstop prepovedan Na vogalu Ul. Foscolo in Ul. Parini se je sinoči dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 32-letni zidar Guido Lovre-cich iz Miramarskega drevoreda 23. Lovresich se je vozil na vespi TS 32891 po Ul. Foscolo proti Trgu Garibaldi, na vogalu Ul. Parini pa je trčil v avto TS 63676, ki ga je z desne privozil 42-letni Mario Valencich iz Ul. della Fab-brica 1, Zaradi trčenja se je I.o-vrecich prevrnil z vespe in si zlomil desni gleženj, se rani) po desnem kolenu ter levi nogi. A-genti cestne policije, ki so prihiteli na kraj nesreče, so Lovre-cicha s policijskim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 30 dneh. odročne ških vasi, kot n. pr. v Jamljah, pa se pritožujejo, da jim še vedno plačujejo mleko po 57 ln kvečjemu po 60 Ur za liter, kar bi bilo v kričečem nasprotju s tem, kar smo zgoraj navedli. Prav bi bilo torej, da se tisti organi, ki jim je poverjena kontrola cen in izvajanja sporazumov, pozanimajo kako je s to zadevo. Dejstvo je namreč, da se bo lahko izboljšala dobava mleka le pod pogojem, če bo imel proizvajalec večjo korist od svojega dela. Za to pa je nujno potrebno, da se točno izvajajo pogoji, pod katerimi je bilo med katerimi naj omenimo nje- j ;n v nekem smislu prenaša politiko KD v občtns''t svet. S tem v zvezi obstaja tudi vpra. sanje novega občinskega odbora. Ali bo še naprej enobarven, ali bodo vanj stopili socialdemokrati, ki so po občinskih volitvah nekaj časa že sodelovali v njem. V kombinaciji je tudi PSI, vendar ne kot neposredno udeleženi partner, marveč kot pomoč od «*u-naj». ------- - Natečaj za državno službo V uradnem listu od 18.12.1963 je bil objavljen natečaj z izpiti ’a 50 službenih mest pri Glavnem statističnem uradu. Prosilci mora-jo biti absolventi agrarne, gozdne, pravne ali politične fakultete pri. italijanskih ' univerzah. Ne smejo biti mlajši od 21 in ne starejši od 30 let. Prošnje na kolekova-nem papirju za 200 lir je treba vložiti najkasneje do 1- februana. Vse podrobnejše informacije dobijo prizadeti pri pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu v Goric;, kar bi bilo v škodo potrošnika in ne bi prineslo koristi proizvajalcu. Zato je še vedno aktualno tudi vprafanje konzorcija za proizvodnjo in prodajo mleka, v katerega okviru bi morali na najboljši način urediti tudi to vprašanje. Kraje, kjer so prevozni stroški več,- dovoljeno zvišanje cene temu bla- ftiniMii mn milim iiiiiiiiiiiiit min h m itiit n i'••■m >111111111111 mil umu hi iiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiuiiiiiiuiiii SINDIKALNA KRONIKA Podpisana pogodba za šoferje podjetja ATA Danes štiriurna stavka tekstilnih delavk Včeraj popoldne so zastopniki Gorici 32-letni Virgilio Massari do. i- l— — I*. vnim o ♦/»! »\r n mn i -r Horino ITI MftfUirhp 1 1 Vi Seja občinskega odbora Na zadnji seji občinskega odbora se je župan dr. Poterzio poklonil spominu umrlega milanskega župana prof. inž. Gina Cassi-nisa. Poročal je nadalje o sestanku na pokrajinski upravi, kjer so določili nove naloge kemično-agrarnega poskusnega zavoda. Odbornik Martellani je pripravil študijo o pobiranju smeti, o kateri bo poročal prihodnjič. Odborniki so pregledali številna upravna vprašanja ter sklenili vnesti v prihodnji dnevni red občinske seje ostavko misinskega svetovalca Daria Codarina, Podžupan dr. Gallarotti je poročal o proračunu ob; činskih podjetij za leto 1964, ki bo na dnevnem redu prihodnje seje občinskega sveta. Odbornik Lodi je oredlagal nakup pisarniškega pohištva, odbornik Moise odobritev dodatnih davčnih sezna. mov, odbornik za šolstvo pa je predlagal imenovanje komisije, ki •iiiiiiiittiiitMiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiHiiiiiimiimtiiiiiiiiniiiiiiiimmiimimiiiiiiiimimimmmiiiimiiimii SEJA OBČINSKEGA SVETA V ŠTEVERJANU Stališče občinskega sveta proti novemu javnemu lokalu Odobrili so nakup zemlje za gradnjo pokopališča na Jazbinah notranje komisije in ravnateljstva mestnega avtobusnega podjetja ATa podpisali tovarniški sporazum, s katerim se je zaključilo gibanje šoferjev tega podjetja. Sporazum določa, da se bodo doklade zvišale od 1, novembra 1963 dalje za 11 odstotkov, 'od 1. julija 1964 dalje pa še za en odstotek. Velikonočna nagrada v znesku 5 tisoč lir bo izplačana za veliki šmaren in bo znašala 20.000 lir. Letos bo ATA izplačala 5.000 li.* za veliko noč 15.000 lir pa 14. avgusta, v naprej pa vseh 20.000 lir za veliki šmaren. Delovni čas traja sedem ur, šoferjem pa bodo plačali tudi deset minut dela pred in deset minut dela po normalnem delovnem času. Na oglasno desko bodo pritrdili seznam delavcev z njihovimi kvalifikacijami. Notranja komisija bo morala dva dni prej obvestiti ravnateljstvo, če želi imeti razgovor z njim, v izjemnih primerih pa bb sprejem zahtevala takoj. Sporazum zapade 1. marca 1965. leta. Danes bodo tekstilne delavke ponovno stavkale zadnje štiri ure, nočna izmena pa je stavkala to noč. Predpisi za spomladanski lov Z odlokom predsednika pokrajinske uprave v Gorici z dne 11. t.m. so stopili v veljavo naslednji predpisi za spomladanski lov na področju goriške pokrajine: Od 15. januarja do 19. aprila letos je dovoljen lov na vodne in močvirne ptice na področju iužno od železnice Videm-Gorica :n zapadno od državne ceste št. 55 od Gorice do meje s tržaško pokrajino ih do zliva reke Timav. Izjema je za divje race in vodno kokoško, za katere velja lov samo do 23. februarja. Lov na kljunače, divje golobe, drozge irj druge podobne ptice pa je dovoljen do 31. marca letos. ma iz Gorice, Ul. Monache 11, ki se je malo prej precej globoko porezal s kosom stekla na desni roki. Odpeljali »o ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč s ' prognozo za 8 dni. Včeraj popoldne ob 16. uri pa je moral avto Zelenega križa v Ul. Montesanto, kjer se je ponesrečil pri padcu na cesti 48-letni Giuseppe Mastroiani, ki stanuje v kazermetah' v tej ulici. Tudi njega so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili rano na čelu in mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 7 dneh. Včeraj ob 8. uri zjutraj pa so pripeljali v bolnišnico še 41-let-nega Luigija Pesara iz Gorice, Ul. Vittorio Veneto 14, ki se je ponesrečil na delu, kjer se je ranil na kazalcu leve roke. Okreval bo v osmih dneh. Znamkice za pse Na zadnji seji občinskega sveta v Steverjanu so svetovalci o-dobrili izjavo večinskega svetovalca Zdenka Terčiča, ki obsoja prizadevanja, da bi se odprla nova gostilna v bližini pokopališča. »Pokopališče, spomenik in cerkev — se glasi Izjava svetbvilca Tef. Čiča — so za nas sveti kraji tn zato vredni vsega spoštovanja. Mislim, da bi vsak javni lokal v neposredni bližini onečastil navedene prostore, posebno pa pokopališče, ki meji na dvorišče in je oddaljeno le nekaj metrov od poslopja, ki je namenjeno za gostilno. Vsem je znano, da so se tam že zgodile neprilike, ko so nekateri motili obrede na pokopališču. Zato vas pozivam, da tudi s tega kraja, ki so nam ga zaupali šte-verjanski volivci, ostro protestiramo in se tej nameri odločno u-premo. Predlagam, da se ta pro-test pošlje vsem deželnim oblastem.« Zadeva z odprtjem novega lo- časa. Dr. Formentini namerava odpreti gostilno, kjer je sedaj o-smica. Da bi to dosegel, namerava odpreti lokal neka begunkf, ki ima na podlagi zakona pravico, da kot lastnica obrtnice odpre svoj lokal kjerkoli v državi, tudi v Steverjanu, čeprav so v občini na 800 prebivalcev 4 gostilne namesto dveh, kot bi bilo po zakonu. Po vsej verjetnosti bi dr. Formentini pozneje odkupil njeno obrtnico. Seja se je začela okoli 19-30 tn je trajala do 21.30. Zavzeli so stališče do novega lokala, odkupu H zemljišče pri cerkvi, kjer so rezervoarji vodovoda, kakor tudi zemljišče na Jazbinah, kjer bodo zgradili pokopališče, ki ga še ni v tej vasi. Nadalje so odobrili nagrado cerkovnikoma in organistoma v Steverjanu in na Jazbinah. 28. januarja bo v Steverjanu dražba za oddajo gradnje vodovoda po preostalih krajih občine kakor tudi dražba za oddajo grad- Zupan sporoča, da si morajo lastniki psov nabaviti metalno znamkico za svoje pse, ki jo lahko dobijo v uradu za občinske dajatve v Ul. Mazzini 7, najkasneje do 29. februarja. Po tem datumu bodo zajeli vse pse, ki bodo brez znamkic, lastnike pa bodo kaznovali na podlagi zakona. Smrt na Peči kala v Steverjanu se vleče že dalj nje pokopališča na Jazbinah. V goriški civilni bolnišnici je včeraj umri Pečan Miha Devetak, star 61 let. Kakšne tri mesece se je zdravil v bolnišnici zaradi bolezni na nogi. Devetak je bil po poklicu zidar. V vasi so ga imeli radi, ker je bil dober človek. 21-vel je sam, ker mu je žena umrla že pred nekaj leti. Zapustil je tri otroke, sina, ki živi v Mariboru, ter sina in hčer, ki živita v Standrežu. Bil je naročnik našega lista. Prizadetim svojcem izrekamo naše globoko sožalje. Nezgoda doma na cesti in na delu Prejšnjo noč okrog 0.30 ure 'e prišel na sedež Zelenega križa v TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-vlšjo temperaturo 7,8 stopinje nad ničlo ob 12. uri, najnižjo eno stopinjo nad ničlo ob 16.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 84 odst. Pogajanja za pogodbo kategorije slaščičarjev Sindikalna organizacija CISL sporoča, da je Zveza trgovcev pripravljena sestati se v petek 17. januarja z zastopniki sindikalnih organizacij, da obnovi pokrajinski sporazum za slaščičarje. Novi sporazum naj bi zvišal njihove prejemke. Najstarejšega kolporterja so pokopali v Gorici Včeraj dopoldne so pokopali v Gorici Vittoria Molesinija, ki Je bil s svojimi 80 leti najstarejši prodajalec časopisov v Gorici. Ustanovil je najstarejšo goriško časopisno agencijo v Ul. Morelli ter jo vodil nad 50 let. Med drugim je bil v prvih pevojnih letih edini kolporter, ki je prevzel prodajo slovenskih naprednih časopisov. Pokojnik je umrl v ponedeljek zvečer ter Je zapustil ženo ln dve hčeri, katerim izražamo ob tej hudi izgubi naše sožalje. Natečaj za 503 mesta pri šolskih skrbništvih Šolsko skrbništvo v Gorici opozarja vse prizadete na šest natečajev za službena mesta uri glavnem ravnateljstvu za šolstvo in pri posameznih šolsrih sk>boi-t-vih. Razpis teh nateča ev je oil objavljen v uradnem listu dne 4., 5. in 7. decembra lani. Gre za služ. bo svetnika III. razreda, za namestnika računovodje, za podtaj« nike in razne uradnike, predvsem pri šolskih skrbništvih v sev orni in šredftji Italiji, kjer imajo pre-malo uradniških moči. Proinje za udeležbo pri tes natečajih je treba napraviti v toku 60 dn> od objave v uradnem listu, se pravi do 4. februarja letos, prizadeti se za vsa podrobnejša pojasnila lahko obrnejo na šolsko skrbništvo Gorici, ul. Carducci 4, kjer so na razpolago tudi posamezne številke uradnega lista s celotnim besedilom natečajev. VERDI. 17.00: «Sexi ad alta tensio-ne».Italijanski barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.00: «Luci d’invemo». Film v režiji Ingmarja Bergmana. VITTORIA. 17.15: «11 mistero del tre contlnenti«, Martha Hyer in Carlos Thompson. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.15: «Norman, astu-to poliziotto«, Normsm Widson in Jennifer Jayne. Angleški črnobell film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, tel. 28-79. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Javna dela v Gorici POLAGANJE CEVI ZA KANALIZACIJO v Ul. Angiolina dobro napreduje ln občinski tehniki so mnenja, da bodo delo na tem odseku zaključili prihodnji teden, če ga vreme ne bo oviralo. Preko te ulice bodo povezali kanalizacijo ■ goriškega Korza z ono v Ul. Casale in Leoni, ki se izteka v Soče v zadnjih minutah tekme pa Olimpija. Goriziana je vodila od samega začetka in je tudi zaključila polčas v svojo korist z visokim naskokom in v razmerju 59:48. V drugem polčasu so Goričani še povečali razliko v koših, tako da je imela pri 74 koših kar 16 točk pred. nosti. Olimpija je tedaj silovito pritisnila in prešla v nevzdržno ofenzivo, s katero je kako minuto pred koncem stanje pri rezultatu 87:87 izenačila. V dvorani je tedaj dobesedno zavrelo. Občinstvo, sprva osuplo nad poletom Ljubljančanov, je bilo nezadovoljno z igro svojih ljubljencev. Ekipa ljubljanskih akademikov pa se ni zadovoljila; z neodločenim rezultatom: z dvema košema, in tu moramo omeniti fantastičen prodor Daneua z zadetkom v mrežo, je postavila končen rezultat 91:89. V zadnjih sekundah igre so Ljubljančani zadrževali žogo in jo tudi večkrat zaradi predolge posesti izgubili. Občinstvo ni odobravalo o-brambne igre Olimpijcev, a je pa po drugi strani razumelo, da se pač vsakdo bori za zmago. Kapetan ljubljanskega moštva Daneu se je zelo pohvalno izrazil o goriški petorkl, zlasti pa še o Zor-ziju. Ljubljančan trdi, da je Goriziana ekipa velikih kvalitet, da pa je imela v tekmi z Olimpijo pri streljanju na koš, posebno v prvem delu srečanja, precej sreče. O Olimpiji pa je rekel, da njeni igralci spočetka niso bili vajeni košev, ker so pretrdi. Dodal je še, da so Ljubljančani še zelo utrujeni od tekem, ki so jih odigrali za novoletni pokal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Vse kaže, da bo šla Goriziana igrat v Ljubljano pred 5. aprilom, ko se začne jugoslovansko košarkarsko prvenstvo. Po vsej verjetnosti bo to povratno prijateljsko srečanje v drugi polovici marca. Postavi: GORIZIANA — Poitfon (20), Krainer (19), Bisesi (4), Vescovo (19), Cociancich Zorzi (14), Cella (4), (3), Nanut (2). OLIMPIJA — Bassin (10), Muel-ler (8), Dermastja (20), Eiselt (14), Daneu (28), Potočnik (11). Dobro sta sodila Del Negro in Di Majo iz Trsta. S strani Interja in Juventusa Zanikanje vesti o najemu Peleja MILAN, 15. — Vodstvo nogometnega kluba Inter je zanikalo vest, da bo najelo brazilskega «čmega bisarja« Peleja. • * * TURIN, 15. — Vest, da bo Juvem-tus skušal kupiti Pelčja, so v krogih kluba zanikali. * * * ROTTERDAM, 15. — V okviru mednarodnega vojaškega nogometnega prvenstva je Holandska premagala Maroko 5:0 (0:0). ČUDOVIT IN NAVDUŠUJOČ NASTOP PET0RKE CORIZIANE V --------------------------------- — " ' Sele v zadnji minuti igre zmaga Olimpije Ljubljančani premagali goriške košarkarje 91:89 (48:59) Košarka na visoki ravni, tako bi lahko ocenili včerajšnje prijateljsko srečanje v košarki med domačo Goriziano in Olimpijo iz Ljubljane. Tekma je nudila izredno številnemu občinstvu pravi športni užitek. To srečanje je imelo vse prvine, ki spravljajo v stanje napetosti in osebne prizadetosti. V prvem polčasu in v začetnem delu drugega je blestela Goriziana, NOCOJ V TELOVADNICI SOLE PRI SV. SOBOTI Bor A VIS Bor B-Crda Prva tekma bo ob 19.30, druga pa pol ure kasneje Nocoj se bo juniorsko odbojkarsko prvenstvo nadaljevalo s četrtim kolom. Na sporedu sta samo dva nastopa. V obeh tekmah bosta nastopili ekipi Bora. A ekipa bo imela na nasprotni strani mreže nevarno šestorko VIS, B moštvo pa bo igralo proti CRDA. Medtem ko je za Bor B skoraj gotovo, da se ne bo mogel izogniti porazu, bo imel Bor A priložnost, da premaga tekmece in si tako zagotovi prednost po točkah in na lestvici. Medtem ko bodo nocoj igrali le dve tekmi, se bo prvenstvo nadaljevalo v nedeljo v glavnem s spopadi med ekipama Bora in goriške Olimpije. Že sedaj opozarjamo na nedeljski spored, ki vsebuje med drugim tudi prvenstveno tekmo moške B lige med prvo šestorko športnega združenja in tržaško Libertas. Današnji tekmi, ki bosta v telovadnici šole Zan-donai pri Sv. Soboti, bosta po naslednjem razporedu: ob 19.30 BOR A • VIS ob 20. BOR B - CRDA V SOBOTO IN NEDELJO V MAD0NN1 Dl CAMP1GLI0 Na pobočju Pancugola smuk za «3-Tre» MADONNA Dl CAMPIGLIO, 15. — Od sinoči v Madonni di Cam-lil piglio diši po... olimpiadi. še posebno zaradi novega snega, ki bo prilil pomogel, da bodo lahko prireditelji brezhibno izvedli tekmovanje v ||j smuku «3 - Tre». Nad 100 smučarjev, ki jih bomo gotovo videli v III Innsbrucku, so že nastanjeni v hotelih in so danes izrabili prijeten Nad 100 najbolj znanih tekmovalcev že na kraju Igralci Bora naj se zberejo nocoj ob 18.45 v telovadnici šole pri Sv. Soboti. ................iiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimniiiiiiiiiiiiiiii.................................................................................iiiiiimiiiiiiimmmiiiimiiiiim« Smučarke v Badgasteinu Za Avstrijko Haas lovorika v smuku BADGASTEIN, 15. — Avstrijka Christl Haas je danes brez težave zmagala v smuku in je pustila za seboj najbolj nevarne tekmice. 20-letna predstavnica avstrijskega smučanja je s tem uspehom pokazala, da bo skušala priti na olimpiadi v Innsbrucku do prve nagrade. Haasova je brezhibna v tej panogi, za kar se mora zahvaliti tudi postavi in teži. Prav zaradi tega z lahkoto in brez motenj presmuča valovite predele tekmovalne steze, ki so po navadi tik pred ciljem. To se je jasno videlo posebno v drugem spustu, ko so vse tekmice izgubile prav na tem predelu dragocene stotinke sekund. Vrstni red na cilju smuka je naslednji: 1. CHRISTL HAAS (Av.) 2’56”43 2. Traudl Hecher (Av!) 3’01”54 3. Marielle Goitschel (Fr.) 3’03”32 4. Heidi Biebl (Nem.) 3'03”84 liimtiiiiiimtuiiitiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiimiiiimimimtiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimimiiimiiiniii EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU V plesu naslov češkoslovaškemu paru E. in P. Roman GRENOBLE, 15. — Češkoslovaška dvojica, ki jo sestavljata brat in sestra Pavel in Eva Roman je zmagala v plesanju na evropskem prvenstvu v umetnem drsanju. Romanova sta sl že z obveznimi liki nabrala dovolj točk prednosti, ki sta jo ohranila tudi po izvedbi prostih sestav. Za češkoslovaška predstav nika je to prvi evropski naslov. Za njima se je uvrstil angleški par Ja-net Sawbridge in David Hickinbot-tom. Med posameznicami še vedno vodi Nisozemka Dijkstra. Danes je bilo na sporedu nadaljevanje tekmovanja v obveznih likih. Jutri se bo ta del tekmovanja končal, v petek pa se bo prvenstvo zaključilo s prostimi izvedbami. Po štirih likih je stanje v lestvici naslednje: 1. SJOUKJE DIJKSTRA (Hol.) 775.3 točke; 2. Regine Heitzer (Av.) 739,2; 3. Nicole Hassler (Fr.) 712,2; 4. Diana Clifton Peach (Vel. Britanija) 703,1; 5. Sally-Ann Stapleford (Velika Britanija) 667,6; 6. Carol-Ann Wamer (VB) 652,1, 5. Jean Saubert (ZDA) 3’04"14 6. Edith Zimmermann (Av.) 3’05”47 7. Madeleine Bochatay (F.) 3’05”55 8. Christine Terraillon (Fr.) 3’05”84 9. Ruth Adolf (Šv.) 3’06”39 10. Burgl Faerbinger (Nem.) 3’06”74 11. Annie Famose (Fr.) 3’07”56 12. Nancy Green (Kan.) 3’07’’56 ■ * • • BADGASTEIN, 15. — Tekmovanje alpskih smučarjev v o-kviru Hahinennkamma so dokončno odpovedali. Tega torej ne bodo izvedli ne v Badgasteinu ne v Kitz-buehlu. HOKEJ NA LEDU LUGAN, 15. — V prijateljski tekmi v hokeju na ledu je ameriška olimpijska reprezentanca premagala izbrano ekipo Kanadčanov, ki igrajo v Evropi, s 5:4 (4:1, 0:1, 1:2). V Bernu pa je japonska reprezentanca premagala ekipo Berna 5:4 (0:2, 2:1, 3:1). • • • MOSKVA, 15. — V prijateljskem dvoboju v hokeju na ledu je Sovjetska zveza premagala Kanado 8:1 (3:0, 2:1, 3:0). NOGOMET CONAKRY, 15. — Gvinejska nogometna reprezentanca je premagala češkoslovaško enajstorico Spar-taka z 2:1. * * * HONG KONG, 15. — švicarska enajstorica Basla je s 3:2 premagala izbrano moštvo Hong Konga. jjj dan, da so poskusili progi na poji: bočjih Pancugola in Miramontija. III Tu se bodo namreč v soboto in ne-j:j deljo odvijale borbe za prva mesta, ji: Zakaj tak odziv? Pomanjkanje III snega na Tirolskem je privabilo v |j| Madonno di Campiglio vse najbolj-jjj še sile v tej panogi. Še posebno po •j: dogovoru italijanskih prirediteljev III z načelniki številnih tujih reprezen-jjj tanc, ki so izrekli željo, da bi tek-!!! movanje organizirali prej kot je bilo spočetka določeno. S prihodom avstrijskih asov je število udeležencev sedaj popolno. Po dosedanjih prijavah sodeč bodo posamezne države prisotne na «3-Tre» z naslednjimi atleti: AVSTRIJA: Zimmermann, Schranz, Nenning, Moessner, Leitner, Nindl, Diegruber, Sodatt, Rimi, Plangger; FRANCIJA: Perillat, Killy, La- croix, Bonlieu, Perrot, Stamos, Mel, Quiond; ŠVEDSKA: Gran Bengt, Rolhen, Lindstroem, Olson; IRAN: Karim Aga Kan; INDIJA: Boujakowski; ZDA: Werner, Ferries, Beattle, Casotti, Eaton, Moro, Kid, Mc Line, :.-:::-| Heuga, Orsi; Italija: Alberti, Milianti, Pedron-celli, Mussner, Senoner, De Nicolb, Mahlknecht, Fill, Quaglia, Piazza-lunga; Norveška: Knut, Holm, Sunde, O-verland, Spastad; KANADA: Heron, Ivan Brunet, Henderson, Battistella, Duncan; LIECHTESTEIN: Dietrich, Schad-ler Edmund, Schadler Hanswalter, Gassner, Wolfinger; VEL. BRITANIJA: Tomkinson, Rigby, De Westenholz, Tailor, Mc Combc; FINSKA: Hakkinnen, Manninen; ČILE: Cortez, Halot, Vera, Boer, Wemli, Holz; ŠPANIJA: Garriga, Monyo, Ro- driguez, Viu; NEMČIJA: Bogner, Franck, Wag-nerberger, Leitner, Bartels, Oster-rieder; ŠVICA: Giovanolli, Gruenenfelder, Brugmann, Minsch, Favre. Nadalje bodo nastopili jugoslovanski, bolgarski in irski alpski smučarji. * * * DUNAJ, 15. — V Innsbrucku se boje, da bodo morali številni u- iinimmiHiiiiiiiuiiiiiiiiHiimmiiiiimiiiiHMuiuiiiiiiitiiimiiiiiiimiinitiimiMiiiiiuiuimimiuumiiimiii Na olimpijski progi v Gortini V dvosedežnem bobu zmaga italijanske posadke Zardini - Bonagura CORTINA D’AMPEZZO, 15. — Italijanska posadba Zardini-Bona-gura je danes zjutraj zmagala v tekmovanju dvosedežnih bobov za pokal «Oriani». Tekmovanje je potekalo na olimpijski progi v Cor-tini, kjer je bilo vreme ugodno a zelo mrzlo. V prvem dnevu je nastopilo 20 posadk iz 9 držav. Največ vneme je bilo opaziti v posad-kih Italije, Nemčije in Kanade, ker je bilo za njih to tekmovanje izbirno za nastop na zimski olimpiadi v Innsbrucku. Najboljši čas je dosegel v prvem spustu Eugenio Monti, ki je progo prevozil v 1'04"25. Jutri bo na sporedu prav tako za dvosedežne bobe tekmovanje za pokal «Corti-na». Današnja lestvica pa je naslednja: NAMIZNI TENIS V petek drugi dan pokrajinskega prvenstva Sinoči je bil prvi dan pokrajinskega prvenstva v namiznem tenisu. Med najboljšimi je bil tudi član Doma Kuret, ki pa je moral kloniti bolj izkušenemu nasprotniku. V petek bo drugi dan tekmovanja. Od borovcev bodo nastopili Tomšič, Košuta in J. Krevatin. medtem ko bo Dom predstavljal le Tavčar mlajši. Nekaj izidov: Tavčar M. - Fabjan 2:0 Krevatin - Ratman 2:0 Tavčar - Radojkovič 2:0 Krevatin - Goglia 2:1 Stacul . Kuret 2:1 1. Zardini - Bonagura (It.) 2’9”19 2. Monti - Siorpaes (It.) 2’9”52 3. Maurer - Grassegger (Nem.) 2’9”93 4. Roesch * Hammer (Nemčija) 2’10”58 5. Schelle - Goebel (Nemčija) 2’10”78 6. W. Emery - Kirbi (Kanada) 2’U”15 7. Ruatti • De Lorenzo 2’11”38 niverzitetni študentje spati za časa zimske olimpiade na prostem v .parkih, Y Innsbrucku namreč študira 5300 študentov, od katerih 4000 niso doma v tem kraju. Ob najemu sobe so morali podpisati, da bodo pustili te proste za ves čas olimpiade. Lastniki stanovanj hočejo namreč oddati sobe športnikom in turistom-. Predsednik študentovske zvfze je naprosil rektorja univerze, da bi za čas olimpiade prekinil predavanja še posebno, ker so se številni študentje prijavili za tolmače ali za vodiče. Vodstvo univerze je predlog zavrnilo. DUNAJ, 15. — Minister zdravstva Kanade gospodična Judy La-marash bo oredložila glavnemu odboru mednarodnega olimpijskega odbora kandidaturo za organizacijo zimske olimpiade 1968. le. ta. Ta bi morala biti v kanadskem zimskem centru Banff. Ostale kandidature bodo predložili predstavniki Lake Placida, Sappo-ra, Qsla, Lahtija in Grenobla. ŽENSKO | KOŠAR. KARSKO PRVEN. STVO | Dve petorki (Fiat in Onda) v vodstvu Poraz Ginnastice v Milanu iiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiimiriiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiitiitiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimimii Zimska olimpiada na ekranu V' Štiri ure dnevno oddaje RAI-TV RIM, 15. — Priprave za zimsko olimpiade v Innsbrucku so v polnem teku. Nekateri smučarji so že na progah, drugi pa so preizkušali sile in nove tehnike na smučiščih Grindelwalda, Wengena in Kitzbuehla. Nastope teh so prenašale številne televizijske mreže, k: se pripravljajo za boljšo oddajo zimskih iger. V teh dneh je Po božičnem zastoju se je košarkarska dejavnost spet začela. Vsa tekmovanja, z edino izjemo I. moške lige, so že v polnem teku. nedeljskim kolom se je zaključil prvi del tekmovanja za ženski državni naslov. Obstaja navada, da se ob tej priliki nekoliko bolj podrobno opiše take imenovanega zimskega prvaka, trenutnega voditelja lestvice. Letos, prvič po ku je kazal0i ‘da bodo to res do- segle. Gostujoča petorka iz Faen-ze pa je znala odgovoriti na vsako napadalno potezo in ob zaključku regularnega časa je še enkrat odnesla s turinskega parketa zmago. Domačinke so tako tudi to pot ostale praznih rok in zdaj imajo prav malo izgledov, da bi lahko izbrisale še zadnjo ničlo na stolpcih lestvice. V Trstu se je dvoboj odvijal pod znakom dveh odličnih igralk kot sta Tarabocchiova in Ronchettije-va. Čeprav je tržaška kapetanka v tem zmagala neposreden dvoboj * svojo nasprotnico, ni žela enake sreče tudi ekipa, ki se je kljub odličnemu odporu morala predati, čeprav z majhno razliko točk boljši gostujoči petorki. Zanimiva in do zaključka privlačna je bila tekma med bolonjsko Fontano in Portoricom iz Vi-cenze. Petorki na igrišču sta bili res vredni druga druge in nepristranski gledalec res ne bi vedel kateri izmed obeh dati prednost. Domači navijači pa so bili za Fontano šesti igralec na polju in tako je končni uspeh le ostal v rokah bolonjskega moštva, ki je tako utrdil svojo odlično in pred samim začetkom prvenstva nepričakovano četrto mesto na lestvici. IZIDI Standa — Triestina 67:62 Omsa — Autonomi 46:41 Onda — Pejo 54:30 Fontana — Portorico 61:58 Fiat — Libertas 47:39 I. PATRIZIO mnogih letih tega ne moremo storiti, ker sedita na vrhu lestvice dve ekipi, vsaka izmed katerih ima v svojem tulu dovolj bodečih puščic za dosego najvišjega plasmaja. Lanskoletni prvak Fiat se letos mora sprijazniti z usodo deliti častno mesto z Ondo iz Pa-vije. Fiatove igralke so skoz sedem kol vedno zmagovale na vseh igriščih dokler niso v osmi tekmi naletele na Ondo. Predstavnice Pa-vije, zbrane za letošnjo sezono iz vseh vetrov, so se končno le vigra-le in so se tako maščevale za nevarni padec v uvodnem delu tekmovanja proti drugemu favoritu Standi iz Milana. V nedeljo sta obe ekipi prepričljivo odpravili svoje nasprotnice in si tako nabrali še dve točki. Bolj zanimive tekme so se odvijale na igriščih v Turinu, Trstu in Bologni. V Turinu so domačinke ekipe Autonomi poskusile, da bi dosegle svoj prvi letošnji uspeh. V začet- v odst v o Evrovizije dokončno sestavilo spored oddaj. Tudi RAI TV bo prenašala tekme v vseh panogah in sicer skoraj štiri ure na dan od prvega do zadnjega dne olimpiade, ki bo od 29. t.m. do 9. februarja. Poleg direktnega prenosa najbolj zanimivih dogodkov v Innsbrucku, bo RAI-TV oddajala registrirane prenose, medtem ko bo dvakrat dnevno (s «Telesport» ob 20 in z (oNotte šport«) oddajala tu-di komentarje. Zaradi tega so pripravili celo vrsto zvez. Glavna bo med Innsbruckom in uradi Evrovizije, s katerimi bodo povezane vse evropske televizijske »prestolnice«. Športne redakcije televizijskih skupin bodo tako stalno v stikih med seboj, odgovorni uredniki teh pa se bodo dnevno zbrali na sestanku z zastopniki Evrovizije. Na sestanku bodo določili ure oddaj in bodo tudi proučevali mož-most -posebnih oddaj. JOHANNESBURG, 15. — Pred. sedniik južnoafriškega olimpijske, ga odbora Frank Braun je izrazil mnenje, da se bo Južna Afri-ka, kljub rasistični politiki vlade, lahko udeležila tokijske olimpiade. Sklep o tem so sprejeli člani mednarodnega olimpijskega odbora na kongresu 27. t.m. v Innsbrucku. TENIS MELBOURNE, 15. — Avstralska teniška zveza je prosila zveze drugih držav, da ne sprejmeta prijave avstralskih igralcev za nastop na turnirjih pred 31. marcem. Ce bi sprejele prijave, bi storile «ne-prijateljski korak. S tem hoče zveza poostriti «veto» proti nameravani turneji avstralskih teniških igralcev. Na letnem kongresu so Člani odbora avstralske zveze potrdili sklep, da domači igralci ne smejo na turnejo pred 31. marcem. BOKS LAS VEGAS, 15. — Svetovni prvak težke kategorije Sonny Liston, ki se pripravlja za dvoboj s Cas-siusom Clayem, je danes spravil k.o. svojega sparring-partnerja Jes-seja Bowdreya. Boksar, ki so ga najeli za trening Listona, je klecnil v drugi rundi, ko ga je svetovni prvak udaril z levico po čeljusti. ATLETIKA LONDON, ‘15. — Angleška atletska zveza je imenovala evropskega prvaka v teku na 400 m Roybieja Brightwello in evropsko prvakinjo , na 100 m Doroty Hyman za kape-(It.) tana moške oziroma ženske reprezentance. iiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimimiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiH V OKVIRU PRIPRAV ZA SVETOVNO PRVENSTVO Angleška enajstorica proti najboljšim moštvom Na sporedu tudi tekma z Jugoslavijo LONDON, 15. — V okviru priprav za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu bo Anglija igrala Številne tekme z najboljši mi enajstoricami sveta. Med temi so Urugvaj, Brazilija in Zahodna Nemčija, ki so zmagale v prejšnjih izvedbah tekmovanja za pokal Rimet ter Čile in Madžarska. Urugvaj bo nastopil 6. maja letos v Wembleyu, medtem ko se bo Anglija spoprijela z Brazilijo v okviru turnirja za «mali svetovni pokal«, ki bo od 31. maja do 7. junija v Braziliji. Na turnir so povabili tudi italijansko reprezentanco, vendar FIGC ni mogla zagotoviti udeležbo. Zahodnonemška enajstorico bo igrala v Wembleyu oktobra letos, Madžarska maja prihodnjega ieta, Češkoslovaška pa dom v Brazilijo bo angleška enajstorica zelo verjetno igrala v Liz-boni proti Portugalski. Anglija bi morala kasneje igrati tekme še s Švedsko, Jugoslavijo in Vzhodno Nemčijo in to pred 1966. letom. Ker pa te enaistoric« nastopajo na kvalifikacijskem turnirju za vstop v finalno skupino svetovnega prvenstva, še ni mo- oktobra istega leta. Pred odho- goče določiti datumov tekem. ALOJZ RAVBAR l£iJ Katarina se je počasi zgrudila na tla in obležala nepre- mična. .... . «Naprej!» je zapovedal oficir, potem ko se Je premislil, da bi dal zažgati hišo. Nemci so se nato raztepli po drugih hišah in iskali partizana, ki je pustil titovko v Katarinini hiši. Po brezplodnem iskanju in poizvedovanju so nazadnje zapustili vas. Koj nato so Katarinini sosedje prihiteli na njeno dvorišče. Vsi prepadeni so se zgrnili okrog Katarine v prepričanju, da je mrtva. Ko so jo hoteli odnesti v hišo, je na začudenje vseh odprla oči. Iz rane na čelu ji ni več tekla kri, tekla pa ji je iz rane v levem ramenu. Tja je bila ranjena. Nemec je sicer meril v njeno srce, a je zgrešil cilj. In ko je ustrelil, se Je zgrudila, ker se je onesvestila od strahu. Prvo, kar je vprašala, je bilo: «Kje je Ivan? So našli Ivana?* «0 katerem Ivanu govoriš?* so se začudili sosedje, ki niso vedeli, kaj se je pravzaprav zgodilo. «Ivan, moj sin, kje je? Ali je Še v bunkerju?« je vprašala z&sk rblj ena. Medtem ko so ji nekateri pomagali na noge, »o drugi, ki so vedeli za bunker, odhiteli na vrt, odmaknili so oleander, vzdignili pokrov in zagledali Ivana, ki ni vedel, kaj vse se je vtem zgodilo. Ko je zaslišal, da nekdo premika oleander in nato ploščo, je upal, da je to mati, obenem pa je bil pripravljen, da napade Nemce, če bi to bili oni. Ob pogledu na sosede se je oddahnil in zlezel iz skrivališča, vprašujoč, kaj je z materjo, zakaj slišal je strel in se zbal, da se ji je kaj pripetilo. Ko jo je zdaj zagledal takšno, kakršna je bila, vsa okrvavljena in zlomljena, je obstal pred njo kot vkopan. «Ni hudega,« je rekla, da bi ga pomirila, in se skušala nasmehniti. «Da si le živ ostal, Ivan, otrok moj dragi!« je rekla z glasom človeka, ki pozablja nase in misli samo na tiste, ki so mu najdražji. Potem je komaj slišno spravila iz sebe: «Poma-gajte mi v hišo « Marika in neki moški sta jo prijela za podpazduho in jo spremila v kuhinjo. Ko je sedela za mizo, je še vsa pod vplivom grozotnega doživetja v raztrganih stavkih povedala, kar je pravkar šlo mimo nje. Sin se je vtem zagledal vanjo z občudovanjem in neizmerno hvaležnostjo. Nazadnje je razprostrl roke, ko da bi jo hotel objeti, in iz prsi se mu Je utrgala ena sama beseda, beseda, katere širina in globina nima para: «M a t i It Nemška krogla je prevrtala le meso v Katarinini rami. Z zdravniško pomočjo se Je rana še kar naglo celila. Ker Katarina ni med zdravljenjem mogla opravljati težjih del, so ji pomagali vaščani, predvsem pa Marika. Medtem se je čas vlekel z neznansko počasnostjo. Ljudem, ki so živeli v večnem strahu pred jutrišnjim dnem, se Je zdelo, da se dan, ki ho prinesel svobodo, umika v nedogled. Vendar pa ni bilo tako: ta dan je bil čedalje bližji. Hitler in njegovi zavezniki so doživljali poraz za porazom. Njihove armade so se vse bolj umikale na vseh bojiščih. Tudi enote NOV so sovražnikom vseh vrst zadajale vse hujše udarce in jih gonile iz notranjosti države proti severu. In tisti čas so se pritepla na Primorsko četniška krdela. Četnikov se je ljudstvo skoraj bolj balo kot Nemcev. Glas o njihovi krvoločnosti je prodrl v zadnji kotiček naše zemlje-Od tod strah in groza pred četniškimi tolpami. Nekega dne je pritekla v vas ena izmed vaških kurirk in naznanila, da prihaja kolona četnikov. «Cetniki prihajajo!« je spreletavala ljudi moreča skrb. ♦četniki!« je dahnila Katarina ln ustnice so ji rahlo zadr-getale. Četniki! — Beseda je rasla, postajala vse večja in strašnej-ša. Ta beseda, ki je bila inačica za utelešeno zlo, nasilje, okrutnost, poživinjenost, je na mah izzvala med vaščani preplah. Tisti domačini, zlasti moški, ki so se najbolj bali teh klavcev, so se umaknili v skrivne bunkerje ali pa so zbežali iz vasi. Tisti, ki so ostali doma, pa so vdano čakali, kaj bo. Ko so prišli četniki v vas, niso opazili okrog sebe niti enega domačina: vsi so se iz strahu umaknili v svoje domove. «Jih vidite, komuniste?« se je zarežal vodja četnikov, ki je nosil kraljevsko kokardo na kapi, nemško brzostrelko na prsih in pištolo v roki. «Pojdite in priženite jih vse na tale trg!« je velel kapetan. In četniki so se razkropili po vasi in začeli poditi ljudi iz hiš. V nekaj minutah Je stala na trgu malone vsa vas. Ljudje so s strahom opazovali četnike. Vsi so nosili daljše ali krajše brade in nekateri so imeli tako dolge lase, da bi Jih lahko spletli v kite. Nekateri so zaudarjali po žganju in oči so jim gorele kakor risom. Pred priletnega domačina je stopil kapetan. Na ramenih mu je malomarno visel zlizan plašč iz neustrojenega usnja. «Kje so partizani?* je vprašal in oči so mu zasijale v divjem ognju. «Ne vem,» je odvrnil mož. «Ti že pokažem ,ne vem’!« se je zadrl kapetan. «Mi dobro vemo, da so v bližini, ti pa nočeš povedati.« Obrnil se je k dru- gim vaščanom. «In če vprašam vas, kje so banditi, boste gotovo rekli, da ne veste, kje so, zato, ker ste vi vsi ena sama banda. Toda mi vam že pokažemo hudiča, svojat boljševiška! Vse va* pokoljemo, pasja drhal!« In tako je še dalje grozil, zmerjal in trdil, da nazadnje bodo le zmagali četniki, če ne z nemško pomočjo pa s pomočjo Amerikancev in Angležev. Na koncu je rekel: «Zdaj pa vam bomo priredil zabavno predstavo-« Na ta namig so četniki začeli postavljati na sredi trg® vislice. Naredili so jih tako, da so v zemljo zasadili visoko hrastovo deblo, na katerem je bil na vrhu vodoravno pritrjen krak tako, da so vislice imele obliko narobe postavljene črke U Na koncu gornjega kraka je bingljala vrv z zanko. Pod zanko so postavili stol, ki so ga vzeli v bližnji hiši. Ljudje so z grozo strmeli v vislice, ne da bi razumeli, kaj pravzaprav četniki nameravajo s tem. Končno so od nekod privedli ujetega partizana, ki je imel glavo zavito v črno ruto. Četniki so ujetnika, ki je komajda stal na nogah, postavili na stol. Nato mu je eden Izmed četnikov nataknil zanko za vrat. Ta posel je opravil s hladnostjo in veščino poklicnega krvnika. Zatem je sunkoma odtegnil stol izpod narti: ^,na. Ko mu je zmanjkalo tal, Je obvisel na vrvi in nekaj trenutkov nato obmiroval za vedno. Ob pogledu na ta prizor je neka ženska presunljivo kriknila in padla v nezavest. Otroci so pričeli jokati od groze, drugi pa so povesili glavo. Toda s tem še ni bilo konec te pretresljive drame. V svoji neobrzdani okrutnosti so četniki začeli plesati okrog visli° kolo. Pri tem so peli neko pesem, v kateri so poveličevali kralj® Petra, ki da se bo kmalu vrnil na prestol, on pa bo Jugoslaviji vrnil stare zlate čase. so odšli iz vasi. (Nadaljtvanjt »Itdi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 25 KfflS “r PODRUŽNICA- GORICA- Ulica Silvio Pellico 1 • IL Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: »trt" N...i..|isk». nosamezna 40 din letno 1920 din. polletno 960 din, Četrtletno 480 din - Poštni teko« račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. ■ * v01™ _ ’ ----- .-i-l ---- -------1.* it« n™*— — vnl 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške ln goriške pokrajine Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tlaka, Trat