TRST, torek 17. aprila 1956
Leto XII. . št. 92 (3330)
PRmOASKI DHEvNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94.638. 93-808, 37-338
jjUDNISTvO;
1 37-33«	MONTECCHl St. 6, II. nad. — TELEFON 93-M« IN 94-63» — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV.
lj|„, ~ Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENI
fc.. ni I stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za
FRANČIŠKA it. 21 — Tel. CENE OGLASOV: Za vsak mm vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400. vnaprej: Četrtletna 1100. polletna 2100, ceidletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 1°, mrartn« 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, DrZavna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcii račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2-375 - lzdaia Založništvo tržaškega tiska D. zuz-i
fflSEDHNJE GLHVNEGH SVETA KD
Hzhhmehju ..ZAPRTIH HH LEV0“
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
dikalist Pastore pa svari pred nevarnostjo nasedanja Malaviju in ,,trojni zvezi” - Jutri na dnevnem redu ločitev IRI
^licija odkrila teroristični komplot neofašistov v Turinu
5iw^,našega dopisnika)
Wonj ’ Notr. minister Tam-*4«aj na zasedanju ^kra?? SVe^a krščanske de-
licii» oriw f°Vedal- da ie P°" Dot n„ , .a teroristični kom-t®plenii°	v Turinu in
SlOžiln-v PaUC trit0la’ 9
Si>S nabojev. 6 me-vrvce in eno
liuia metalce min. Are-lerih * • .mladeničev, od ka-hijjaji triie mladoletni in so ittntjt ’ da so pripravljali Iti, in na komunistične se-tijtv* ?art'zanske organizu-
k. Noe ■ od 25- do 28- apri‘ it So °1. je policija sporočila, v°faši«*-r-zal' v zaporu 9 no-ajini lcn'k teroristov. Med Poittitcv pasquale Simioni, it Us? mladinske federaci-kk . v Turinu. Politični od-iikjvo sture -nadaljuje prebila ta J dognal, ali je !,Ha skupina morda pove-v m. Podobno organizacijo MSI .a?a- Voditelji turinske bali dll0> da so ze prej po-»aj er°ristične mladince, itvaij P°čenjajo podobnih
ita^L^oi glavni svet kr-hklju,., demokracije je danes soiuJi 11 ri“'"	m-'~......i
Učil	““
iin	ln izglasoval re-
v z y°lilnim progra-ianj'i * Sa je predložil Fan-Von, *i bo s posebnim od-Uega Sestavil besedilo volil-'»tp, ,°nitesta. Med današnjo Hivi o so. bili najbolj zani-iittij-	sindikalnega vo-
kga n jlSL Pastora in biv-^Jstor	vlade	Scelbe.
‘v0je e je svaril vodstvo tteveč anke, naj se nikar f^Oia ? Poveže s «trojno 0 iitio	ialcev, t. j. s ta-
hii v eoovanimi «morskirni
kstpjL 'eindustrijcev, velepo; * bi ,v 'n veletrgovcev, češ
ta. način storila fttoih ,K°munistom in socia-
n, ,s° sedaj v določeni *h mu3 obsodbe Stalino-, S povezavo KD in pa se nudi To" y on* 'n Nenniju prilož-Osnega napadanja c , >tranke. Pastore je L^toču*!81 Malagodija in i 6*i V a Preveč napenva '>litiIa* je. da KD ne sme F*1 vi ™lalagodiju, da bi ?o zavore kršča
,.ClJi in socialdemokta-
?o zavore krščans-ki ri"1’1. N*Cli‘ 'n socialdemokra-Siil ^del je nekaj dose-pbe enmerov: agrarne po-5o'ok.Praiianie IRI in za-« V Črnosti delovnih po-»,,V'ti ! aSo<lija je treba po-ka;*ed. točno odgovor-i to	hoče	prelom,
k(lbs Pove. rb«lp0mJe seveda govoril v obratnem smislu: SS&*i ^ sedaj stra-lliS0'tjiK-aJO- je treba poli-2"> VuZh‘ti in za to izkori-hNgpjiPredn°sti, ki j'h nu-„u. )t nJ‘ Položaj. Zaradi tein"0 bnl- niegovem mnenju
10 'v”!'
SN«0IL kot kdaj koli prej . ti k- na	mora
ker ni bilo o zaprt-na pri-
hM%r’ da se bo Ja,o tudi C9 Kh a?edanju glavnega is3° ra,k ki bo 3. junija, ko • ScFav3j ali o volilnih tk 9o ^ .a je mnenja, da iv.° ebno v mnogih vhtjl Postaviti komisarje, t,:'«!, 7*Bni. ki je govoril J. Poudaril nujnost C klltlt ev° ln vse demo-
V(bčU9veneloSedanie je v- f' bii 9t n v tem smislu
V'Ulo 1* ?e je hkrati po-
»1? {itnl001 zaprtje na des-
t(31j pa so bili mi-šlje-
t 9 iv*nar^ofašisti kot pa
»Vi bVeza-
'it^Unski*1* dnevnem redu 'iti, °bitv*1 , Gornici vpraia-W,v ?ve»i od Confindu-**V Pl n -Z razpravo o za-4lMSiit"afrtu za ustanovi-• vVa za državne u-S?’ V?rašanje je zelo h°tš dttn.^stajajo med sa-o^krmtjani različna kvji 0 j. onjeni sindikalist U , U na V zvezi s tem iz-Nku"1«, jZasedanju glavne-, 'i sv vlada ne sme %11^'ho °le obveze, ki jo y , 0 zbn-,preiela pred po-
St "borni100, Kot ]e zna' S9 . fesoh, a takrat lzgla-S , lofrijfmcijo, da se IRI 0d Confindustrie. 5^ toie-?0ročali
prednosti postavljanja enega ali drugega argumenta na dnevni red, o čemer se bo predsednik skupščine posvetoval z načelniki parlamentarnih skupin posameznih strank. Nekateri vedo povedati, da bi bil Nenni pripravljen sprejeti določitev nekega novega roka, če ne bi bil predolg. Ce bi se to zgodilo, bi PSI prišla verjetno v spor s KPI tem bolj, ker je Nenni mnenja. da je zbližanje z demo-kršč. sindikati potrebno Hkrati pa se predvideva, da niti ministri ne bodo na jutrišnji seji sprejeli predloga za odlaganje ločitve IRI. Zato se vlada boji, da bi prišlo prav med volilno kampanjo do obtožb, da popušča pritisku Confindustrie. Že sedaj se v tisku PSI in KPI opaža izpre-menjen ton v člankih, ki kritizirajo vlado. Kritike vsebujejo tudi prvi predvolilni govori prvakov levice, za katere se trdi, da niso le v zvezi z volilno taktiko, temveč da gre za nekakšno strateško rts vizijo, ki naj bi pripomogla
k uspešnejšemu delovanju za aodprtje na levo«, ki ga je zlasti Nenni v svojem prvem predvolilnem govoru v sobo-poudarjal.
Po drugi strani pa demo-kristjanska desnica s Scelbo in Pello zahteva, naj bi jutri prišle na vrsto najprej volitve poslancev za Strassburg, tako da bi se razprava o zakonskem načrtu za ustanovitev novega ministrstva zakasnila. Oba bivša predsednika vlade računata, da bi na ta način novi zakon ne mogei stopiti v veljavo pred 28. majem Takrat pa bi po njunem mnenju morala pasti Segni-jeva vlada zaradi izidov u-pravnih volitev in ločitev IRI bi na ta način šla praktično po vodi.
PRI je na svojem včerajšnjem 'zrednem kongresu sklenila, da bo na majskih volitvah postavila lastne liste. To pomeni, da so propadli vsi poskusi povezave z radikali po eni strani in z Unita popola-re po drugi, ker se je slednja povezala s PSI.
V predvolilno borbo se je
Bujganin in Hruščev| Červenkov podal ostavko
na poti proti Angliji----------------------------
Njun prihod v Portsmouth na križarki ,,Ordžonikidže" pričakujejo jutri - Poizkus požiga y uradu agencije Tass v Londonu
vmešal danes tudi predsednik katoliške akcije prof. Gedda, ki je imel v Salernu zelo hud protikomunističen govor. Majske volitve je označil nič manj kot za odločilne za usodo Italije.
Za komuniste je dejal, da so «še vedno pravi sovražniki vere in domovine«. Poslušali so ga številni nadškofi in ško. fi, podtajnik Jervolino, razni demokristjanski župani itd. _
Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Folchi je v Neaplju govoril o pomenu vstopa Italije v OZN. Poudaril je, da bo Italija v OZN zasledovala dva bistvena cilja: «Da pride do konkretne rešitve svetovnih vprašanj in da se ustvari ozračje, ki bo nenehno navdihovalo misel in delovanje Združenih narodov«. Poudaril je tudi dolžnost vsake države, da dosledno izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti.
(In prav bi bilo, da bi se tega
v prvi vrsti držalo ministr-	_
stvo, v katerem je Folchi pod-1 leteli ladjo. Neki motorni čoln tajnik.)	z novinarji in fotografi se .ie
A. P. I približal križarki do kakih 50
LONDON, 16. — Sovjetska križarka «Ordžonikidze», s katero potujeta Bulganin in Hruščev v Veliko Britanijo, je bila danes zjutraj ob 7. blizu danskega pristanišča Gedser. Ko je križarka plula mimo nemškega otoka Feh-marn in jo je radijska postaja iz Kiela vprašala za njen položaj, križarka ni dala direktnega odgovora, temveč je odgovorila le z «Na ladji vse v redu«.
Iz Kopenhagna javljajo, da plove križarka #Ordžonikidžc» ob danski obali točno po voznem redu in računa se, da bo zaplula iz SKagerraka v Severno morje proti polnoči. Poveljstvo danske mornarice ie sporočilo, da je popoldne sovjetska križarka zaplula v Kattegat med Dansko in Švedsko. Križarka, ki jo spremlja približno dvatisočtonska tor-pedovika, vozi s hitrostjo vozlov. V ožini Samsoe je vozila le 3 km od svetilnika na rtu Roesnaes, Dve danski reakcijski letali' sta od blizu ob-
Ramadier napoveduje nove davke
za kritje vojaških izdatkov v Alžiru
Tudi „Force Ouvrlere" zahteva začetek pogajanj za konec vojne • Opozorilo arabskih in azijskih držav Varnostnemu svetu
PARIZ, 16. — Francosko vlado čaka jutri, ko se bo zopet začelo delo v narodni skupščini, težavna naloga odgovarjati na številne kritike in napade v zvezi z njeno politiko v Severni Afriki in z njeno gospodarsko politiko. Znašla se bo med ognjem dveh nasprotnih sektorjev skupščine, to je levice in skrajne desnice. KP Francije je že večkrat izrazila nezadovoljstvo zaradi odločnosti, n katero Mollet nadaljuje svojo akcijo v Alžiru. Poudarja namreč pretirano prednost vojaških ukrepov pred ostalimi. Molletova koncesija glede «krajevnih» pogajanj s predstavniki osvobodilnega gibanja je vse premalo. Čeprav se ne pričakuje, da bi KPF za sedaj odtegnila podporo vladi, je pa že sporočila, da bo napravila vse, da se vsili «izvajanje prvotnega programa«.
Prav iz nasprotnih vzrokov pa napada Molietovo politiko skrajna desnica, ki zatrjuje, da vlada ne kaže zadostne odločnosti v borbi proti u-pornikom v Alžiru. Kar se tiče «krajevnih pogajanj z uporniki«, poudarja desnica, je to «nevaren precedent in element šibkosti«.
Prevladuje mnenje, da alžirsko vprašanje ne bo spravilo v resno nevarnost vlade. Več vprašanj pa je bilo postavljenih v zvezi z Marokom in Tunizijo, kar kaže, da bo vlada svoje poročilo o Alžiru vključila v obširnejše poročilo o francoski politiki v Severni Afriki.
Pričakuje pa se, da bodo gospodarska vprašanja predmet ostrejše debate. Trije
glavni argumenti bodo; izdatki za vojaške operacije v Alžiru, socialni ukrepi in davčna reforma.
Kljub varčevanju določa novi proračun nad 400 milijard večjih izdatkov, od katerih 200 za vojaške kredite, 140 za pomoč onemoglim in 100 za civilni proračun. Zato bo morala vlada verjetno uvesti nove davke, kar je danes izjavil tudi minister za finančne in gospodarske zadeve Paul Ramadier. Potrebno bo uvesti eventvalno nove davke, je dejal minister, če bo zvišanje vojaških izdatkov zaradi operacij v Alžiru preie-glo prvo ocenitev 150 milijard frankov za tekoče finančno leto. Minister je dodal. da so za sedaj ocenili kredite, potrebne za leto 1956 in ki temeljijo na cenitvah dejanskih izdatkov v prvih štirih mesecih v Alžiru, na 210 milijard. V tem znesku pa niso izdatki, ki se tičejo vpoklica »razpoložljivih« rezervistov pod orožje. Za vpoklic 100-000 rezervistov so o-cenili dodatne izdatke na 40 do 60 milijard frankov letno. Za sedaj pa gre samo za ocenitve in dejanski izdatki bodo odvisni od razvoja položa-ja.
Medtem pa je tudi socialistična sindikalna organizacija «Force Ouvriere« začela kampanjo proti vojni v Alžiru in proti pošiljanju novih vojakov v to deželo. Pariška federacija te sindikalne organizacije je objavila izjavo, v kateri opozarja vlado na nezadovoljstvo med družinami in javnim mnenjem zaradi zadnjih sklepov vlade o takojšnjem vpoklicu pod orož-
je mnogih letnikov in o pošiljanju ojačenj v Alžir. Izjava pravi dalje ,da je «Force Ouvriere« vedno bolj prepričana. da je edina pravilna akcija v začetku pogajanj za mir v pravičnosti in svobodi alžirskega ljudstva. Sindikalna organizacija protestira nato proti preiskavam in zaplembam pa sedežih nekate-r,h organizacij in izjavlja, da pomenijo te policijske akcije kršitev temeljnih svoboščin-V New Yorku pa so predstavniki 16 arabskih in azijskih držav danes poslali predsedniku Varnostnega sveta OZN pismo, s katerim opozarjajo Varnostni svet na položaj v Alžiru. ki ogroža mir in varnost. Pismo arabskih in azijskih delegacij pa ne zahteva posebnega sestanka Varnostnega sveta r zvezi z Alžirom.
Vel dih Otta norveskeoa zunanieaa ministra
7
BEOGRAD, 16. — Norveški minister za zunanje zadeve Lange bo prišel v Jugoslavijo na vabilo državnega tajnika za zunanje zadeve Koča Popoviča. čigar gost bo od 20. do 28. aprila.
V jugoslovanskih uradnih krogih se pripisuje velik pomen obisku ministra Langeja. Poudarja se, da bo njegov obisk še bolj utrdil vezi dobrega prijateljstva med Jugoslavijo in Norveško. Med svojim obiskom bo norveški zunanji minister imel z visokimi jugoslovanskimi državniki poli-
Španska vlada zmanjšuje pomen dogodkov v Ifniju
 , -edaj li-
, v. “o n Vezo sabotirajo.
zadevi razpravlja-in sina sv°j* seji že • Cer o možnosti, odloži do nje prišlo
S, ]nAier 0 možnosti h, ltov odloži I
s! v t"1 doW nje pri51° *VN dh nom roku. To-
'ti j- meru bi morala (i!9, t?c'alisfc?’nievalni Pred->ZaWvneSa poslanca
C1 > 9deva a takojšnjo lo-dtotan Pa Postaja še » 'm • ker bo na V sV Poi,|U zb°rnice tudi ‘>lo \9v«tov:!7cev za evrop-0 do	skupščino
Delno premirfe na stavKovni fronti - Močna polici|sKa ojačenja v Pamploni, Kjer Je še vedno zelo napeto
MADRID, lfi- — Čeprav je pod Francovim režimom v Španiji delavsko gibanje že dolgo vrsto let paralizirano in čeprav pomeni stavka pod kruto policijsko oblastjo pravo dejanje obupa, španski delavci v nekaterih mestih kljub grožnjam in represalijam še vedno v velikem številu vztrajajo v stavki. Oblasti so bile bolj ali manj prepričane da se bodo že danes vsi deiavci vrnili na delo. Nekaj se jih je namreč že vrnilo prejšnje dni zaradi groženj guvernerja pokrajine Guipuz-coa. Vendar pa se v industrijskih podjetjih v San Se-baetianu danes zjutraj noben delavec ni javil na delu in stavka se nadaljuje v istem
obsegu kot konec prejšnjega tedna. Število stavkajočih znaša okrog 10-000. V mestu vlada sicer mir in r?d in od začetka stavke ni bilo nobenega incidenta. V Tol osi, Pa-sajesu in Renteriji, ki so tudi važna industrijska središča baskovske pokrajine Guipuz-coa, so tovarne tudi danes počivale zaradi stavke. Le v Eibaru in nekaterih manjših krajih so se zjutraj delavci vrnili na delo. Deloma so se pod pritiskom vrnili na delo tudi delavci v Barceloni, deloma pa še stavkajo.
Po novejših vesteh ee je danes zopet začelo delo v vseh tovarnah v glavnem mestu Navarre Pamploni, kjer se je prejšnji teden naj-
vanja
tične razgovore in ob tej priliki bo prišlo do izmenjave misli o številnih mednarodnih vprašanjih in o nadaljnjem sodelovanju obeh držav. V Beogradu se poudarja, da prijateljstvo med Jugoslavijo in Norveško izhaja ze iz časa vojne.
Jugoslovani ne morejo pozabiti pomoči ki so jo Norvežani in njihove številne organizacije nudile jugoslovanskim internirancem v drugi svetovni vojni Med Jugoslavijo in Norveško so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi takoj po drugi svetovni vojni. Od tedaj se je prijaeljstvo obeh držav stalno krepilo in se manifestiralo v vrsti obiskov državnih funkcionarjev Edvarda Kardelja, dr. Baka-riča, Veljka Vlahoviča in drugih vidnih političnih delavcev ter v izmenjavi raznih sindikalnih, mladinskih in drugih delegacij. Jugoslovanske politične osebnosti poudarjajo, da imata Jugoslavija in Norveška enake poglede o mnogih mednarodnih vprašanjih.
Ministra Langeja bodo sprejeli predsednik republike Tito, predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade m podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. Med svojim obiskom bo Lange obiskal tudi Zagreb. Reko in druga mesta v Jugoslaviji.
0|. bomba, bodalo in zažigalna vrvca, ki Jih Je policija zaplenila
prej začela stavka, ki se je potem razširila še v druga industrijska središča baskov, skih pokrajin. V uradnih krogih so prepričani, da gre za konec stavke, ki je trajala od prejšnjega torka, v neuradnih krogih pa mislijo, da gre zgolj za nekako premirje. Delavci so baje pristali, da gredo zopet na delo samo pod pogojem, da bodo njihove zahteve sprejete in da njihove aretirane tovariše izpuste na svobodo do 15. ure jutri. Delavci zahtevajo 30 odst. povišek plač, ki so v primeri z življenjskimi stroški nezadostne kljub 16-odstotnemu povišku od 1. aprila dalje. Čeprav v Pamploni ni bilo nobenega incidenta, je vzdušje vendar še sedaj precej napeto in so poslali tja še kakih tiso<j policijskih agentov.
Danes se je oglasil edini ponedeljski list v Madridu «Hoja del Lunes« v zvezi z neredi v Ifniju. List sploh zanika, da bi prišlo tamkaj do kakega upora ter pravi, da je šlo le za spopad s kamenjem in palicami med dvema tamkajšnjima plemenoma. Intervenirala je policija, ki jo sestavlja, kot trdi list, le nekaj ducatov mož. Tudi policija je bila napadena s kamenjem. Na koncu rta bila dva mrtva in šest ranjenih. Eden izmed mrtvih je domačin in je umrl, ker je bil zadet s kamenjem: med ranjenimi so štirje člani policije, vendar ni nihč« hudo ranjen.
M. Fauri o obisku maršala Tita v Franclji
BEOGRAD, 16. — Francoski državni tajnik za zunanje zadeve Maurice Faure je danes izrekel prepričanje, da bo obisk jugoslovanskega predsednika Tita «še bolj prispeval k zbližanju Jugoslavije in Francije in k utrjevanju prijateljskih prizadevanj za reševanje perečih mednarodnih vprašanj«. V odsotnosti ministra za zunanje zadeve Fi-neauja je Maurice Faure sprejel danes člane jugoslovanske novinarske delegacije in se z njimi zadržal v enournem prijateljskem razgovoru.
«Prepričan sem. da je vaš obisk v Franciji in obisk francoskih novinarjev v Jugoslaviji najboljša priprava za bližnji obisk jugoslovanskega predsednika Franciji, katerega bomo mi sprejeli z najboljšimi željami,« je izjavil Man rice Faure.
Sprejemu jugoslovanskih novinarjev je prisostvoval predsednik zunanjepolitičnega odbora francoske narodne skupščine Daniel Mayer, ki je eb tej priliki izjavil v zvezi s svojim obiskom v Jugoslaviji, da je zadovoljen s svojimi stiki z jugoslovanskimi državniki. Dalje je dejal, da med zunanjo politiko Jugoslavije in Francije obstajajo številne velike podobnosti. «Ni dvoma, je dodal, da se lahko reče da imamo v določeni meri sedaj skupno politiko, in gotovo je, da bo k približevanju gledišč še dalje prispeval obisk maršala Tita.«
metrov. S čolna so videli ministrskega predsednika Bulga-nina v bližini nekega stolpiča, kjer je mahal z roko v pozdrav. Hruščeva niso videli na krovu.
V Portsmouthu, pristanišče, kjer se bosta izkrcala Bulganin in Hruščev. je bila danes nekaka generalna vaja ceremonije. ki se bo ponovila ob prihodu ruskih državnikov v sredo. Na londonsko letališče je prispela s sovjetskim reakcijskim letalom «TU 104» večja količina prtljage, ki so jo spravili v sovjetsko poslaništvo. Domnevajo, da so med prtljago tudi razna darila, ki jih nameravata sovjetska državnika med svojim bivanjem v Angliji podariti angleškim osebnostim.
General Zaharov, ki je prispel včeraj v London na čelu 15 funkcionarjev, se je danes razgovarjal z oblastmi Scotland Yarda glede razporeditve varnostne službe med obiskom sovjetskih voditeljev. Ukrepi londonske policije v tem pogledu skoraj nimajo primere v zgodovini, zlasti okrog hotela Claridge. Ukrepi so se zlasti poostrili zaradi poskusa požarnega atentata proti agenciji Tass. Urad agencije Tass v Londonu je nai-tanjen v prvem nadstropju palače angleške agencije Reuter. Atentatorji so polili vrata s petrolejem in jih zažgali. Na pokopališču v High-gate v Londonu pa so neznanci preteklo noč pomazali kip Karla Marxa. postavljen na njegovem grobu. Obe dejanji nista nič kaj v skladu z angleškimi političnimi običaji in jih angleška javnost obžaluje. V Londonu so prepriča--ni, da gre za dejanja nekaterih pribežnikov. ki so našli v Angliji gostoljubje.
Moštvo sovjetske križarke, ki bo prispela v sredo v Portsmouth, bo lahko obiskalo London z avtomobili, ki mu jih bo stavila na razpolago angleška admiraliteta. Sovjetski častniki in mornarji bodo prisostvovali tekmam in plesom, ki bodo organizirani njim na čast.
Danes dopoldne je odpotovala z letalom iz Londona v Moskvo delegacija angleških tehnikov pod vodstvom lorda Citrina. ki bo vrnila obisk delegaciji sovjetskih strokovnjakov, ki je pod vodstvom Malenkova obiskala Anglijo. Angleška delegacija bo ostala v SZ približno en mesec
Bomba iz letala ubila 27 oseb
BANGKOK, 16. — Na športnem igrišču v Prachuahu južno od Bangkoka je bilo včeraj ubitih 27 ljudi. 32 pa ranjenih zaradi eksplozije bombe, ki je po nesreči padla z letala tailandskega letalstva, ki je letelo nad tem krajem. Letalo se je dvignilo v bližini tega kraja na poizkusni polet. Tailandski ministrski predsednik je danes prišel na kraj nesreče
Moša Pijade in predsednik sobranja Kozovski sta poudarila nujnost vzpostavitve bratskih odnosov med Jugoslavijo in Bolgarijo
PARIZ, 16. — Moskovski ra. dio je javil, da bo predsednik indonezijske republike prišel v Moskvo na uraden obisk konec avgusta.
SOFIJA, 16. - Danes zjutraj je bila izredna seja narodnega sobranja Bolgarije, kateri je prisostvovala tudi jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo vodi Moša Pijade. Prihod jugoslovanske delegacije v dvorano so vsi bolgarski poslanci pozdravili stoje in z burnimi aplavzi, ki so se ponovili večkrat med pozdravnima govoroma, ki sta si jih izmenjala predsednika sobranja Kozovski in voditelj jugoslovanske delegacije Moša Pijade.
Na seji so bili navzoči predsednik bolgarske vlade Viko Červenkov, s podpredsedniki Jugovom, Plejkovom, Mihajlo. vom, Damjanovom in ostalimi člani vlade. Po prečitanju in sprejemu dnevnega reda. ki je vseboval tudi zahtevo Cervenkova za razrešitev predsedniških dolžnosti, je predsednik sobranja Kozovski v imenu narodnega sobranja in vsega bolgarskega naroda izrazil zadovoljstvo, da jugoslovanska parlamentarna delegacija prisostvuje tej seji. »Zaradi naporov naših dveh držav v zadnjih letih, je izjavil Kozovski, imamo mi danes normalne in dobre sosedske odnose, ki so na ta tem, da postanejo taki, kakršni morajo biti med dvema bratskima socialističnima državama in ki odgovarjajo življenjskim interesom naših narodov, ki težijo k miru, socializmu, prijateljstvu in sodelovanju z vsemi narodi«,
Izražajoč upanje, da bo prihodnji obisk delegacije narod, nega sobranja v Jugoslaviji še bolj prispeval k medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju obeh narodov, je Kozovski izjavil, da prijateljski in dobri sosedski odnosi z Jugoslavijo predstavljajo trdno podlago za okrepitev miru na Balkanu.
V odgovoru na pozdrav je voditelj jugoslovanske delegacije Moša Pijade izjavil; #Ko smo prišli v vašo lepo deželo, smo bili prepričani, da je gra. ditev normalnih in dobrih sosedskih odnosov med našima dvema državama nujna. Prepričani smo .tudi, da bi mogli z obeh strani napraviti še na. daljnje usjoešne napore za tl-stvaritev medsebojnega razumevanja in sodelovanja kakor tudi na področju splošnih mednarodnih odnosov, kjer so prav danes v dobi splošnega popuščanja napetosti potrebni odločni napori vsake države in združeni napori vseh, da bi se dosegli trajni mir in splo.š. ni napredek za vse narode sveta«.
Moša Pijade je zatem poudaril, da se je Jugoslavija v svoji zunanji politiki stalno trudila, da ima diplomatske odnose z vsemi državami ne glede na geografsko oddaljenost in njihovo politično, socialno in gospodarsko ureditev, Ta politika aktivne mirne koeksistence, ki v bistvu pomeni negiranje sveta na bloke, je omogočila naši državi, da vzpostavi gospodarske, politične, kulturne in druge odnose z velikim številom držav in da ustvari sodelovanje z državami Azije Afrike in Evrope. Beograjska deklaracija služi normaliziranju in razvoju prijateljskih odnosov med ijašo državo in Sovjetsko zvezo. Prav tako težimo k razvijanju naših odnosov z Ljudsko republiko Kitajsko in evropskimi ljudskimi demokracijami. Istočasno je Jugoslavija razširila svo-
je odnose s socialističnimi de. mokratičnimi gibanji v svetu«.
Trdno smo uverjeni, je izjavil na koncu Moša Pijade. da bodo v odnosih med našima obema državama za vedno iz. ostali razlogi nesporazumov, ki so v bližnji in daljni preteklosti bili med nami v škodo življenjskih interesov naših sosednih bratskih narodov«. Govor Moše Pijada je bii večkrat prekinjen s prisrčnimi aplavzi.
Na čast jugoslovanski parlamentarni delegaciji je jugoslovansko poslaništvo priredilo sinoči sprejem, katerega se je udeležilo okoli 350 povabljencev. Jugoslovanska parlamentarna delegacija je danes popoldne odpotovala v Pirin-sko Makedonijo.
Ko je odgovarjal na nekatera vprašanja o odnosih med Bolgarijo in Jugoslavijo na posvetovanju partijskih aktivov v Plovdivu, je član politbiroja CK bolgarske KP podpredsednik vlade Jugov izjavil, da bolgarska partija izvaja načelo medsebojnega za-
upanja m nevmesavanja v notranje zadeve drugih držav in vodi jasno politiko vse večjega sodelovanja med obema državama na vseh področjih gospodarskega, družbenega in knltin-nega življenja.
VcKG ČERVENKOV
GROMIKO PROTI POVEZOVANJI) razorožitve z drugimi vprašanji
Stossen in Nattiog povezujeta to vprašanje z Nemčijo, Dalj' nim vzhodom ia Srednjim vzhodom • Izjave Se!wyna Lloyda
LONDON, 16. — Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je danes popoldne v spodnji zbornici izjavil, da so sedanji londonski razgovori o razorožitvi pripomogli, da je prišlo do napredka v nekaterih točkah, medtem ko pri drugih obstajajo še znatna nesoglasja. Selwyn Lloyd je potem dejal, da bo angleška vlada še naprej delala vse mogoče, da bi se odstranila tudi ta nesoglasja. Potem ko je priznal, da je Sovjetska zveza v svojih predlogih od 27- marca sprejela nekatera gledišča francosko-angleškega načrta, je Sehvyn Lloyd med glavnimi točkami nesoglasja navajal sledeče;
Oblast, ki jo je treba poveriti kontrolni organizaciji. Po sovjetskem načrtu imajo člani te organizacije samo pravico dajati priporočila, medtem ko morajo po angleških načrtih imeti oblast, s katero lahko zapovedo izvajanje pogodbe. Selwyn Lloyd je poudaril. da je sovjetsko stališče, kolikor zadeva zračno kontrolo, negativno, medtem ko smatrajo Francozi in Angleži tako kontrolo za neizogibno.
Odvisnost med kontrolo in razorožitvijo. Francosko-angte-ški načrt, ki predvideva zaporedne etape, se zavzema za ustanovitev kontrolnih organizmov v vsaki novi etapi in se zaradi tega zdi bolj učinkovit.
Nuklearna oborožitev. Tukaj je sovjetski načrt popolnoma negativen. Selwyn Lloyd je dejal, da bi morala pogodba o razorožitvi predvidevati tudi začetek nuklearne razorožitve.
Število enot klasičnih oboroženih sil. Razlika med stališčema ZDA in SZ ni tako velika, je dejal Selwyn Lloyd, in obstajajo elementi za pogajanja.
Končno je minister Selwyn Lloyd poudaril, da morata o-be vprašanji (razorožitev in rešitev političnih problemov), napredovati z istim korakorm ((Pomenilo bi pomanjkanje realističnega gledanja, je zaključil Lloyd. če bi kdo računal, da se lahko popolnoma izvede splošni razorožitveni načrt pred rešitvijo političnih problemov«
Podkomisija OZN za razorožitev se je sestala danes popoldne v Lancaster Housu pod predsedstvom šefa sovjetske delegacije Andreja. Gro-mika. Seja je trajala dve uri in četrt. Gromiko je odbi) zahtevo zahodnih delegacij, la bi morala biti razorožitev obeh blokov povezana z rešitvijo drugih visečih vprašanj med obema blokoma, vštevši zedinjenje Nemčije. Gromiko je baje izjavil, da zadnji sovjetski predlogi o razorožitvi teže prav za tem, 'da omogočijo izvajanje razorožitve neodvisno od drugih vprašanj, ki ločijo oba bloka. Pred tem sta namreč ameriški delegat Stassen ter britanski delegat Nutting poudarila zahodno zamisel, po kateri se razorožitev ne more izvesti brez rešitve takih vprašanj, kot je zedinjenje Nemčije «v svobodi«. Daljni vzhod in Srednji vzhod. Gromikova izjava je bila neugodno sprejeta.
Prihodnji sestanek podkomisije bo šele v ponedeljek, ko bosta Bulganin in Hruščev odsotna iz Londona in bo Gromiko, ki je sicer tudi član sovjetske delegacije, zopet prost, da bo lahko temu sestanku prisostvoval.
Po razgovorih v Beirutu
Hammarskjoeld danes v Izraelu
Egiptovske čete niso odgovorile ne izraelsko streljanje • ZDA in Anglija zavrnili francoski predlog za konferenco treh - Molotov in Mikojan ne sprejemu v Moskvi ob prazniku izraelske neodvisnosti
Avstrija sprejeta v evropski svet
STRASBURG, 16. — Danes se je začelo 18. zasedanje sveta ministrov evropskega sveta in posvetovalne skupščine. Na današnji seji je bila Avstrija svečano sprejeta v evropski svet in je tako postala petnajsta članica.
Zjutraj se je sestala tudi posvetovalna skupščina, ki je izvolila novega predsednika, ker je Gu.v Mollet odstopil. Izvoljen je bil belgijski socu-liat senator Delbousse,
BEIRUT, 16. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld se je danes razgovarjal z libanonskim ministrskim predsednikom Abdallahom Yafijem in z zunanjim ministrom. Jutri se bo glavni tajnik OZN, ki je prišel v Libanon v soboto, vrnil v Izrael.
Po razgovoru med Hammar-skjoeldom in libanonskim ministrskim predsednikom so objavili poročilo, v katerem je rečeno, da je »glavni tajnik OZN obrazložil libanonskemu ministrskemu predsedniku namen svojega poslanstva, ki se tiče premirja med arabskimi državami in Izraelom in zmanjšanja napetosti ob mejah«.
«Yafi, nadaljuje poročilo, je poudaril stališče arabskih držav in njihovih pravic in se je skliceval na izjave arabskih delegatov v Varnostnem »vetu ter na njih stališče do ponovnih napadov Izraela, ki pomenijo odkrito kršitev sporazumov o premirju ter resolucij glavne skupščine in Varnostnega sveta o palestinskem vprašanju.«
V obveščenih krogih izjavljajo, da je skušal Hammarskjoeld med razgovori zvedeti za libanonsko stališče glede rešitve, ki naj bi ublažila napetost. Trdijo tudi. da je Yafi izjavil, da je treba napetost pripisati Izraelu in da je zahteval izvajanje resolucij OZN. Baje je Yafi tudi izjavil, da arabske države zavračajo Johnstonov načrt za iz-
koriščanje vode reke Jordan, ker je po njihovem mnenju ta načrt zamišljen izključno za okrepitev izraelskega položaja.
V Kairu je danes zjutraj tamkajšnji svedski poslanik Eng obiskal egiptovskega zunanjega ministra. V diplomatskih krogih menijo, da je razgovor v zvezi s Hammarskjoel-dovim potovanjem po Srednjem vzhodu.
Predstavnik Foreign Officea pa je v Londonu izjavil, da bo do razgovorov med tremi zahodnimi velesilami v zvezi s palestinsko krizo prišlo v Parizu med prihodnjim zasedanjem atlantskega sveta in ne prej. Dodal je, da je Francija res predlagala konferenco o položaju na Srednjem vzhodu, ki naj bi bila pred omenjenim zasedanjem, dodal pa je, da je to »neizvedljivo«. Tudi v Washingtonu je predstavnik državnega departmaja Lincoln White izjavil, da »o ZDA zavrnile francoski predlog in sporočile, da sestanek treh »ni priporočljiv«. Dodal pa je, da se bodo zunanji ministri treh zahodnih velesil lahko razgovarjali o Srednjem vzhodu ob robu zasedanja sveta atlantskega pakta, ki bo 4. in 5. maja v Parizu.
Egiptovski predstavnik v Gazi je medtem izjavil, da so izraelske patrulje preteklo noč ponovno streljale na egiptovske položaje na področju Gaze. Toda z egiptovske strani niso odgovorili na streljanje,
ki je trajalo 15 minut, ker se hočejo držati obveznosti o prenehanju sovražnosti, ki so jo prevzeli pred glavnim tajnikom OZN. Izrael proslavlja danes dan svoje neodvisnosti. V Hajfi je bila velika vojaška parada ob navzočnosti predsednikov republike in vlade in drugih osebnosti. Kakor poročajo iz Ottawe, se izraelsko poslaništvo pogaja s kanadsko vlado o dobavah reaktivnih lovskih letal »F-85 Sabre«.
V Moskvi sta se Molotov -n Mikojan danes udeležila sprejema na izraelskem poslaništvu ob proslavi dneva izraelske neodvisnosti. To je prvikrat, da se dva tako visoka sovjetska predstavnika udeležita sprejema na izraelskem poslaništvu, odkar je bila ta država pred osmimi leti ustanovljena.
Ta dogodek je vzbudil veliko senzacijo v diplomatskih krogih. Predstavnik izraelskega poslaništva je izjavil: «Bili smo zelo presenečeni, ko smo ugledali Molotova in Mikoja-na v poslaništvu. Nismo mislili, da bosta prišla. Morda ima to kak pomen, ker sta gotovo vedela, da bodo za njun obisk vedeli po vsem svetu.«
V Teheranu pa se je danes pod vodstvom iranskega ministrskega predsednika Huseina Ale začelo drugo zasedanje sveta ministrov bagdadskega pakta. Husein Ala je poudarjal »obrambni značaj pakta« ter je izrekel prepričanje, da bodo ZDA kmalu pristopile k njemu.
piDii poliettkeiDu zal*
WASHINGTON, 16. — Predsednik Eisenhower je poslal danes predstavniški zbornici poslanico, v kateri izjavlja, da je sicer z velikim obžalovanjem prisiljen postaviti veto proti zakonu o kmetijstvu, ki ga je prejšnji teden odobril kongres.
Zakon, proti kateremu 5e Ei-senhower postavil veto, določa znatno državno pomoč poljedelcem ter predstavlja enega glavnih argumentov predvolilne polemike. Bistvena poteza zakonskega načrta je povratek k sistemu strogega državnega vzdrževanja cen poljedelskih pridelkov v višini 90 odst. paritete. Zakonski načrt je nastal po iniciativi demokratov in nekaterih republikancev Jugozahoda. Po mnenju nekaterih političnih o-pazovalcev bi lahko današnja Eisenhowerjeva odločitev močno vplivala na izid prihodnjih predsedniškin volitev. Nekateri republikanci so mnenja, da so demokrati prišli s tem zakonom pred kongres prav z namenom, da prisilijo predsednika, da postavi veto in torej prevzame osebno odgovornost za nadaljnji upad poljedelske proizvodnje. Raču. na se namreč, da se je poljedelska proizvodnja zmanjšala za 25 odst., odkar so republikanci prevzeli oblast. Nekate re poljedelske pokrajine, ki so sicer po tradiciji zveste republikanski stranki, so pokazale, med zadnjimi primarnimi volitvami v Wisconsinu in v Minnesoti, da se obračajo k^ demokratičnim kandidatom Ko je Eisenhower objavil svoj svoj veto je zlasti kritiziral sistem strogega vzdrževanja cen, zatrjujoč, da bo ta sistem še pripomogel k povečanju viškov poljedelskih proizvodov ter s tem škodil tako poljedelskim pokrajinam kot koristi mpotrošnikom.
Kongres ima možnost, da ovrže predsedniški veto, če obedve zbornici zopet odobrita načrt z dvetretjinsko ve- * Čino.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 18,3, najnižja 13,1, ob 17. uri 14,4, zračni tlak 1007,7 stanoviten, veter se-veroza+iobnik 6 km, vlaga 77odst.. 1 2,3 mm padavin, nebo oblačno, morje nvirno. temper, morja 9,6.
Pl	
	
	
Danes, TOREK 17. »P*41*
Anice*, muč., vlt'g°,nne ob
Sonce vzide ob 5.17 in,z36 [,una 18.53. Dolžina dneva KDIb. #w vzide ob 10.26 ib zat.g. Jutri, SREDA 1*. M*"®
E1 evter j j. Sk„ Anita
PRVI VOLILNI ZBOROVANJI V IVA ŽE M MESTU
Doslej 13 strank in gibanj
prevzelo obrazce za udeležbo na volitvah
Izjava vsedržavnega vodstva gibanja "Unita Popolare" - Imenovanih 64 Članov okrožnih volilnih uradov, med temi sta le dva Slovenca
V nedeljo sta bili prvi volilni zborovanji. Na Trgu sv. Jakoba je priredila zborovanje KP TO, na katerem sta govorila odv. Pogassi in Gombač Vidali in Bernetičeva pa sta zborovanju predsedovala. Odvetnik Pogassi, ki je bil do sedaj vodja komunistične skupine v tržaškem občinskem svetu, je govoril o dosedanji demokristjanski občinski upravi. Ugotovil je, da niso dosedanji občinski upravitelji ničesar napravili za ublažitev gospodarske krize mesta m močno kritiziral njihovo celotno nedemokratično uprav ljanje. Za njim je govoril \ slovenščini bivši občinski sve tovalec Gombač ter omenil zapostavljanje Slovencev in neizpolnjevanje Posebnega statuta.
V kino dvorani »Arcobale-no» pa so imeli zborovanje misini. Njihov govornik odv. Tripodi ni pozabil na fašistična gesla od «Balille» naprej in je grmel proti komunistom in vsem levičarskim strankam. »Spoprijel# se je celo z demo. kristjani, češ da paktirajo s komunisti.
Poleg teh prvih dveh javnih volilnih zborovanj je bila v nedeljo tudi skupščina radikalne stranke. Na skupščini so sklenili odkloniti povabilo republikancev za skupni volilni nastop »vseh laičnih strank«. Tržaški radikalci, ki so se pred kratkim združili v tržaško sekcijo italijanske radikalne stranke, hočejo nastopiti na prihodnjih volitvah sami in neodvisno «za izvedbo nove, brezkompromisne de. mokratične opozicijske politike proti demokristjanom«, kot so to izjavili na skupščini. Republikanci pa se bodo sestali danes in odobrili kandidatno listo.
Kot smo že poročali, so socialdemokrati sinoči dokpnčno določili svojo kandidatno listo. Čeprav nam PSDI ni poslal nobenega uradnega sporočila, je vendar že znano, da bo načeloval listi tajnik tržaške federacije prof. Lucio Lon-za. Dalje bodo na tej listi kandidirali tudi bivši tržaški župan odv. Miani, sedanji odbornik tržaške občine prof. Dulci, dosedanji svetovalec prof. Paladin, prof. Schiffrer, kap. Mislei, predsednik uprav, nega odbora Delavskih zadrug dr. Petrini, tajnik mladinske federacije PSDf Arnaldo Pit-toni in drugi. .
Do včeraj je trinajst strank in političnih skupin vzelo na volilnem uradu obrazce za predložitev kandidatnih list. Sicer sta do sinoči predložili kandidatne liste le KP in PLI, tako da bo na prvem mestu volilne glasovnice komunistični, na drugem pa liberalni volilni znak.
Tržaška sekcija Unitč popolare nam je poslala daljšo izjavo njihovega vsedržavnega vodstva v zvezi s prihodnjimi upravnimi volitvami. V tej izjavi Unita popolare ugotavlja, da bodoče volitve presegajo upravni značaj in bodo politično važne za nadaljnji razvoj italijanskega življenja.
Potem ko v izjavi poudarjajo, da se Unita popolare bori predvsem za demokratizacijo državnega ustroja, u-gotavljajo, da je klerikalna politika še vedno vezana na fašizem. Nato govorijo o sodelovanju Unita popolare s PSI in menijo, da je prisotnost močne razredne stranke jamstvo vsemu delavskemu razredu, prisotnost drugih demokratičnih in socialističnih sil pa garancija vsem drugim de. lavskim slojem, ki niso v PSI In prav zaradi tega je Unita popolare sklenila sporazum s PSI za predložitev enotnih demokratičnih list na prihodnjih upravnih volitvah.
Z odlokom prvega predsednika prizivnega sodišča je bil 14. t. m. ustanovljen osrednji volilni urad za izvolitev pokrajinskega sveta pri tržaškem prizivnem sodišču. Predsednik tržaškega civilnega in kazenskega sodišča pa je ustanovil 16 okrožnih volilnih uradov <a pokrajinske volitve. Sedež teh uradov bo v sodni palači, in sicer; za volilno okrožje De-vin-Nabrežina v sobi 259, predsednik dr. Ruggero Falchi; volilno okrožje Milje v sobi št. 275, predsednik dr. Pietro Rossi; volilno okrožje Trst I v so. bi	štev.	242.	predsednik	dr.
Ferruccio Zanetti; volilno o-krožje Trst II v sobi štev. 261, predesdnik dr. Umberto Bal-larini; volilno okrožje Trst III v sobi štev. 262, predsednik dr. Leone Ambrosi; volilno o. krožje Trst IV v sobi štev. 273, predsednik dr. Benno Bo-schini; volilno okrožje Trst V v	sobi	260,	predsednik	dr.
Diego Burattini; volilno okrožje Trst VI v sobi štev. 235. predsednik Mario Adelmann; volilno okrožje Trst VII v sobi	štev.	274,	predsednik	dr.
Aldo Falzea; volilno okrožje Trst VIII v sobi štev. 287, predsednik dr. Mario Edel. O-menjeni okrožni volilni uradi bodo v sobah okrožnega sodišča. V sobah	okrajnega sodi-
šča v sodni palači pa bo sedež naslednih okrožnih volilnih u-radov; volilno okrožje Trst št. IX v sobi 128, predsednik dr. Giuseppe Rupreckt; volilno okrožje Trst X v sobi št. »6, predsednik dr. Stefano Petris; volilno okrožje Trst XI v sobi št. 76, predsednik dr. »Silvano Lugnani- volilno okrožje Trst XII v sobi št. 111, predsednik dr. Italo Visalli; volilno okrožje Trst XIII v sobi št. 119, predsednik dr. Boris Batte-stin; volilno okrožje Trst XIV v sobi št. 107, predsednik dr. Arturo Gargano.
Sestanek NSZ v Križu
Sinoči je bil v Križu sestanek. ki ga je sklicala tamkajšnja sekcija NSZ. Pogovorili so se o kandidatni listi za občinske volitve in o zbiranju podpisov za predložitev	liste. Nato je dr. Dekleva
na	kratko	razložil program
neodvisne socialistične liste, s katero bo NSZ nastopila v tržaški občini, pojasnil je stališče drugih strank in političnih	skupin	ter poudaril na-
pore in uspehe za postavitev demokratičnih volilnih list v podeželskih občinah.
Na sestanku so med dru-znami.	Volivci	naj	se	prepri^gim	sklenili,	da bodo v četr-
čajo,	če	so	vpisani	v	teh	se-[tek	ob 19.30	podpisali kandi-
znamih.	datno	lieto.
Ugotavljamo pa, da niti en predsednik 16 okrožnih volilnih uradov ni Slovenec. Od 64 članov teh volilnih uradov pa sta imenovana samo dva člana Slovenca, in sicer: dr. Jakob Pivk, sodniški kanclist in dr. Dušan Mogorovič, legalni prokurator. Zato menimo, da bi bila dolžnost tržaškega civilnega in kazenskega sodišča imenovati večje število Slovencev, ker je že enkrat dobilo uraden poziv vladnega komisarja, da mora sodišče u-poštevati določbe Posebnega statuta londonske spomenice.
V IJI. SS. Martiri 3 so ponovno na vpogled volilni se-
Danes skupščina
Neodvisne socialistične zveze
Danes, torek 17. t. m., bo na sedežu NSZ v Ul. sv. Frančiška 20 ob 20. uri skupščina pristašev Neodvisne socialistične zveze z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo o položaju v zveži s skorajšnjimi volitvami (občinske volitve v tržaški občini in ostalih občinah področja).
2. Predstavitev, diskusija in odobritev seznama kandidatov za ((Neodvisno socialistično listDn v tržaški občini, ki jo bo predložilo tajništvo odbora NSZ.
3. Razno.
uoliini sestanKi issz
Prihodnje dni- bodo naslednji predvolilni sestanki, ki jih sklicuje Neodvisna socialistična zveza:
LONJER danes ob 20. uri.
PROSEK danes ob 20. uri.
TRST - Ul. Montecchi 6 jutri ob 20. uri, Ul. R. Manna 29 jutri ob 20. uri.
SKEDENJ v sredo ob 20. uri na sedežu v Skedenjski ul. 122.
PADRICE in GROPADA v četrtek ob 20. uri v Padričah.
ZBOROVANJE TRŽAŠKIH UPOKOJENCEV
Zvišali sc moraju pokojnim: Zavoda za socialno zavarovanje
V sprejeti resoluciji zahtevajo upokojenci tudi uvedbo pregibne lestvice, pokojnine za vse stare ljudi, za služkinje, vdove itd.
V nedeljo dopoldne je bilo ter da trpi večina upokojen-
v dvorani v Ul. Tiziano Ve-cellio zborovanje upokojencev, ki ga je sklical sindikat upokojencev nove Delavske zbornice CGIL. Zborovanja se je udeležilo zelo veliko število upokojencev, tako da ni bilo niti za vse dovolj prostora v dvorani. Prvi je na zborovanju spregovoril Ernesto Ra-dich, ki je nato dal besedo Alceu Lucchesiju. Lucchesi je izčrpno orisal položaj upokojencev in navedel glavne zahteve. ki jih postavlja vsedržavna zveza upokojencev CGIL, ki je v nedeljo napovedala po vsej državi zborovanja.
Lucchesi je dejal, da je položaj upokojencev zelo resen
PODEŽELSKIM OBČINAM NAJ SE NUDI VEČJA PODPORA ZA RAZVOJ TURIZMA
Tildi tržaška okolica ima vse pogoje za vedno večji razvoj tujskega prometa
Predvsem bi bilo treba valorizirati vso obalo v Sesljanu in Devinu, dolino Glinščice, Briščike s podzemeljsko jamo in divjo lepoto Krasa v repentaborski občini
Pred nedavnim smo v e-nem izmed naših člankov obravnavali vprašnaje razvoja turizma v tržaški občini, predvsem kar se tiče valorizacije naše obale med Bar-kovljami in Devinom; danes pa poglejmo, kakšen je položaj v okolici, predvsem v naših podeželskih občinah.
Predvsem naj ugotovimo, da če so doslej posvečali turizmu v Trstu le malo pozornosti, niso bile podeželske občine deležne skoraj nobene pomoči. Dejstvo je tudi, da celo mnogi Tržačani ne poznajo lepot in turističnih privlačnosti naše okolice, zato tudi ne moremo zahtevati, da bi vedeli zanje tujci. Ce izvzamemo propagandni prospekt. na katerem je tudi slika jame v Briščikih, ni turistična ustanova storila ničesar, da bi popularizirala tudi lepote tržaške okolice.
Po tem kratkem uvodu poglejmo, kaj nam nudijo posamezne občine in kakšne so pomanjkljivosti:
V nabrežinski občini imamo kramo obalo, a naravne lepote Devina in Sesljana ter ostale obale niso še dovolj izkoristili. Turisti, ki so spo-
znali in vzljubili te kraje, zlasti Avstrijci, ne dobijo včasih niti najosnovnejših u-dobnosti. Nikjer ni turističnega urada, za razne informacije se morajo obračati na posameznike in na občino. Nujno je vprašanje sesljan-skega hotela ob morju, ki so ga pred časom zasedli istrski begunci, cesta, ki pelje k morju, je silno neprimerna in bi jo bilo treba popraviti ter razširiti, kopališča v Sesljanu so nezadostna, zelo pomanjkljiva je telefonska služba v Devinu in Sesljanu; nič ni bilo je napravljenega, da bi izkoristili slikovitost o-bale ob devinskem gradu itd.
Tudi v zgoniški občini bi se v manjši mer. lahko razvil tujski promet, čeprav nimajo tam obale in posebnih lepot, razen lepe jame pri Briščikih. Ce ne drugo, bi marsikatera tržaška družina tu preživela nekaj tednov poleti, če bi bili boljši pogoji za to; prišlo pa bi tudi več izletnikov, če bi bile boljše poti. Občinska uprava je že večkrat, a zaman prosila za potrebne kredite, da bi popravila razne poti, ki so preozke in zelo prašne.
OBČNI ZBOR «FEDERACIJE TRGOVCEV,. V TRSTU
u
Podružnica »Me morsKih psov
do posegla u uoiiino borno na TrzaShem
Tudi »Eaderacija trgovcev* za zaščito interesov velikega kapitala - Govorice v zvezi s kandidati DC
V nedeljo je bil v prostorih trgovinske zbornice redni letni občni zbor »Federacije trgovcev«. Na občnem zboru so bili prisotni vidni predstavniki obiasti in generalni tajnik italijanske Conf-commercio odv. Bertagnolio.
O delovanju in načrtih federacije je govoril predsednik Venezian, ki je kritiziral gospodarsko stanie v Trstu in ugotovil, da vsi dosedanji vladni ukrepi ne morejo zaceliti ran tržaškega gospodarstva.
Večji del govora pa je imel izrazito politično-Dolemičen ton. Tako je predsednik federacije trgovcev 'ostro napadel vse one kroge, ki so protestirali proti ravnanju bivšega predsednika zbornice. Zlasti pa je podrobno opisal u-etanovitev »pokrajinskega središča za zaščito privatne pobude in socialnega napredka«, katerega je skupaj z in-dustrijci in veleposestniki tudi v Trstu ustanovila Federacija trgovcev.
Kot smo že podrobno poročali, gre za podružnico zloglasne «fronte morskih psov«, katero so ustanovili italijanski veleindustrijci, veletrgovci in veleposestniki. Ta fronta naj poseže v volilni boj in vpliva na nekatere stranke zato, da bodo v še večji meri kot do sedaj ščitile interese velikega kapitala.
Politične naloge te fronte je obrazložil že v Rimu predsednik Confcommercia odv. Solari, ko je izjavil; »Ne z borbo s strankami, temveč z resnimi napori v strankah samih pričakujemo, da bodo gospodarski predstavniki lahko koristno vplivali na politiko«
Podobne namere ima tudi tržaški center, ki predstavlja vse velike tržaške magnate in ima zaradi tega pomemben vpliv na vladne stranke. V tej zvezi se že mnogo govori o imenovanju kandidatov DC, saj bi hotelo članstvo naprednejše kandidate, medtem ko se pod vplivom teh gospodarsko močnih krogov vztrajno govori o ponovnem imenovanju desničarskih o-sebnosti.
je pripeljala v bol ni Sni cp a rešilnim avtom, io* pridržali
predvsem ker so ji ugotovil? vŽTilco rano *na sredincu desne roke z verjetnimi mišičnimi poškodbami. Ce ne bo hujšgga, bo okrevala v 6 dneh.
Nesreči na delu
Med delom v mizarski delavnici svojega očeta si je 22-lelni Lucio Tomizza u Ul'
Colombo včeraj porezal roko na stružnici, ki mu je odsekala dva členka kazalca in sredinca leve roke, zaradi česar so ga s prognozo okrevanja v 15 ali 2Q dneh sprejeli na drugem kirurškem oddelku.
Na istem oddelku so morali proti večeru sprejeti tudi 27-letno delavko Omero Va-scotto por. Bettoso s Trga Li-bert5 9, JU se je ranila pri Ciekfm stroju v tovarnj, ki ima svoje Jelavnicd v notra-njbsti skladišča št- ’2 7'*stare-ga pristanišča. Zensko, ki se
Pokrajinski turistični urad je pred časom izdal propagandni prospekt, ki prikazuje lepote znane jame v Briščikih, toda jama je poredkoma odprta, kdor pa bi jo rad obiskal, se zgraža zaradi grde poti. Potrebno bi bilo tudi, kot je že- predlagala občinska uprava, da bi Briščke proglasili za turistično področje. Prav tako bi bilo potrebno. da bi v Briščikih in v drugih vaseh postavili javne telefonske govorilnice.
Repentaborska občina nima obale, a ima divjo lepoto Krasa, ki privabi tujca. Priznati moramo, da so nekateri zasebniki zelo pod,etni in da so gostilničarji lepo uredili svoje lokale ter znajo postreči gostom, ki se radi vračajo v te kraje. Tujski promet je tu sorazmerno dobro razvit, treba pa je še marsikaj napraviti, da se bo še bolj povečal. Kakor <;mo že pred dnevi poročali, bodo telefoni v repentaborski občini, vključeni v tržaško telefonsko o-mrežje, vsekakor pa bi morali napeljati telefon k Fer-netičem zaradi mednarodnega obmejnega bloka. Morda se bo to že letos uresničilo, če bo turistični urad postavil tu svojo podružnico. Zaradi znamenitosti in značilnosti bi bilo tudi koristno, če bi na Repentabru ustanovili' fhali kraškj muzej.- jji naj prikaže predvs-em originalno, ■ ‘fstaro kraško hišo.
Dolinska občina ima še mnogo neizkoriščenih možnosti za razvoj turizma. V turističnem pogledu je za dolinsko občino pravi zaklad Glinščica. V Glinščico sicer zana-ja precej Tržačanov, lahko pa bi se število znatno povečalo in tudi inozemci bi si mimogrede ogledali te lepe kraje, če bi zanje zvedeli. Predvsem bi turistični urad moral poskrbeti za primeren propagandni prospekt, urediti je nato treba pot, steze in mostičke ter neicaj razglednih točk. Občina danes- razpolaga s 14 milijoni, s katerimi bo napravila, v kolikor dopušča omenjena vsota, navedena dela. Zdi se nam pa, da bi oblasti morale odobriti večjo vsoto. Piavijo, da bo pot/ široka in d-', bodo avtomobili lShko prišli v notranjost Glinščice. Ce bodo. res valorizirali Glinščico, h* bilo morda fpotrebno, da bi oblio-JlttL Sfad v„ Zabrežcu.. Od gradu Sicer ni ostalo nič več, kraj pa je zelo primaren za restavracijo, ’ ki naj bi imela tudi nekaj sob za prenočišča.
cev veliko pomanjkanje. Upo-kejenci so sicer dosegli s svojo vztrajno borbo nekaj uspehov, toda še mnogo njihovih zahtev je neuresničenih. Pri tem je treba tudi poudariti, da je vlada v povem proračunu znižala za ('O milijard državni prispevek za prilagoditev pokojnin. zaradi česar ne morejo upokojenci upati na izboljšanje svojega položaja.
Po diskusiji so udeleženci zborovanja sprejeli resolucijo, v kateri najprej protestirajo proti znižanju državnega prispevka. V resoluciji tudi zahtevajo, da se zvišajo minimalne pokojnine INPS, da se tudi za pokojnine uvede pregibna lestvica, da se bodo lahko prilagajale večanju življenjskih stroškov, da se prizna pokojnina vsem starim ljudem, ki je še ne dobivajo, da se prizna pokojnina služkinjam in vdovam, da se prilagodijo konvencionalne plače pomorščakov, da se izboljša zdravniška in bolniška oskrba upoko. jencem ter da lahko upokojenci plačajo zaostale zavarovalne prispevke za leta 1920-1926.
Po sprejetju resolucije so izvolili delegacijo, ki naj bi jo- izročila vladnemu generalnemu komisarju. Včeraj dopoldne je delegacija skupno z Radichem odšlg na vladni komisariat, kjer .je. delegate -	. sprejel dr. Capon namesto od.
Kot smo ze ornem i, ima« s’otnega dr. pa]amare. Dr. Čarno ponekod epe lokale - ml ^on,'7e'~ob,jllbil, da bo posjai
/inhro «nrr4m7nA t t TVa n n 01 tl	_ ' . .	-
resolucijo z zahtevami upo-kojepcev ošrednjinv oblastem v Rimu.; Delegacijo je spremljalo pred prefekturo na Trg
Uni^a cikrog 300 upokojencev, ki'*so ostali za1" čas razgbčbra na trg(j. ij tem -so .pokazali, da so "ste pripravljeni tudi boriti za prjznanje svojih upravičenih zahtev
UMRLA JE MATI
prvega primorskega partizana
V nedeljo smo na Proseku pokopali 83 let staro Marijo Verša vd. Puntar■ K zadnjemu počitku je nepozabno pokojnico spremilo veliko število domačinov. V pogrebnem sprevodu sta bila tudi prose-ška godba m mešani pevski zbor s Proseka Kontovela, ki je zapel nekaj ialostink.
Pokojnica je bila nositelji-ca odlikovanja *zasluge za narod» Ul- stopnje. Ko je njen sin Milko, prvi tržaški partizan, padel v borbi s fašistično drhaljo 12. aprila leta 1942 na Nanosu, se je j& šisttčna policija hotelu mašče vali tudi nad stani. Pokojni-
co so zaprli in jo odpeljali v internacijo v Mattero pri A-pelinu, medtem ko so njenega moža internirali v Pistici.
istih dneh pa je njen mlajši sin Ivan (danes visok jugoslovanski oficir) zbežal iz taborišča, kjer je bil v enem izmed «specialnih bataljonov» in se priključil partizanom ter tako nadomestil svojega pokojnega brata.
Toda maščevalnost nacifzi-šistične policije ni poznala meja in zato so leto dni pozneje aretirali še štiri člane družine starejšega sima Alojza, ki so končali v zloglasnih nemških taboriščih. Po polomu Italije 1943. leta je pokojna Puntar jeva morala v Afriko, od koder se je vrnila leta 1955, medtem ko so njenega moža nacisti odpejrtli v taborišče Auschuiitz, od koder se ni več vrnil.
Pokojna Puntar jeva je bila vzor matere številne družine in vzor matere trdnega slovenskega značaja, ki je premagovala vse težave m bolečine z zavestjo, o a svojega naroda.
Vsem, ki s»m jo poznali, bo draga pokojnica csitaia v trajnem spominu. Naj ji bo lahka domača slovenska zemljica!
v. s.
dobro postrežbo, v mnogih vaseh pa so lokali zanemarjeni ir\ postrežba slaba, kar odbija goste, zlasti pa turiste. Gostilničarji' in trgovci bi' se morah tega zavedatr. To velja, žal, še najbolj za do-lip-sko -občino. Lokali, čeprav ae p tovrstni, sicer niso . zanemarjeni ’in nesnažni, toda lahko bi jih izboljšali, je bolj potrebno pa je, da gostilničarji poskrbijo za dobro postrežbo. Izletniku in turistu prav gotovo ni všeč, če pride v gostilno v upanju, da bo dobil dobro kosilo, pa mu gostilničar ponudi le obložen kruhek.
Da bi pospešila dotok tujcev, je občina dala pobudo za praznik trgatve. 'Adi se nam. da bi to prireditev bilo treba izpopolniti in pomisliti tudi na druge pobude, saj so v dolinski občini, zlasti v Boljuncu že sti/re tradicije, ki bi jih lahko še bolj uveljavili in izkoristili tudi v turistične namene.
V miljski občini žs nekaj let deluje pod okriljem občine poseben odbor za razvoj turizma, ki je dal že več koristnih pobud za razne prireditve, ki so privabile v Milje številne goste- Za Milje je velikega pomena trolejbusna proga Trst-Milje; to dokazuje veliko povečanje dotoka gostov, odkar deluje ta proga. V miljski občini so privlačne Milje in del obale, kje.r bi lahko pripravili in razširili primerna kopališča.
Navedli smo nekatere značilnosti in nekaj pomanjkljivosti. Razvidno. je, da je treba še mnogo napraviti v tem pogledu in da pri nas nimamo še tradicije in pravega smisla za tujski promet. Mnogo je odvisno od oblasti, od Turističnega urada, od občinskih uprav, od posameznih hotelirjev in gostilničarjev ter prevozniških podjetij, tudi ljudstvo samo mora 0 teni razmišljati in prispevati k razvoju tujskega prometa. Ni vseeno, če turist ali izletnik iz mesta vidi umazane in zanemarjene poti po vaseh ali čiste poti in čedne hiše, o-krašene s cvetjem
Za zaključek naj omenimo še, da so nekatere malenkosti, ki delajo slab vtis na tujce, ki pridejo k nam. Tu smo prav blizu meje in imamo kar tri mednarodne obmejne bloke, a nikjer ni »e podružnice Turističnega urada. menja.nice in javnega i»-lefona. niti stranišč. Mnogi inozemski turisti pa se poieg tega pritožujejo tudi zaradi pomanjkanja obcestnih napisnih tabel. Tako se večkrat zgodi, da inozeinec, ki priae v Trst in je namenjen na pr v Opatijo, sprašuje na leve in desno in se mora nepre-stano ustavljati, preden pride na pravo pot, če se mu ne zgodi, kakor mnogim, da pride do Fernetičev, name njen pa je v Portorož. Vse kakor bi moral Turistični u rad odpraviti tudi te po manjkljivosti in čimprej po staviti potrebne napise na primernih krajih.
Vprašanje malega obmejnega prometa
Včeraj prvi sestanek mešane komisije v Vidmu
Včeraj je bil v Vidmu prvi sestanek četrtega zasedanja jugoslovansko - italijapske ,me. sane komisije ustanovljene., na osnovi videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu. Na prVčm seStihku so razpravljali o vprašanjih, katera sta predhodno že proučila predsednika obeh delegacij. Na zasedanjih, ki bodo trajala kot se zdi teden dni, bodo razpravljali o obmejnih pro-e hči | pustnicah, propustnicah za kmetovalce, pomorskih in avtobusnih zvezah ter carinskih vprašanjih.
Jugoslovansko delegacijo iz zdravstvenih razlogov ne vodi več dr. Tomič, temveč Karel Forte.
Tudi Borisu Kovačiču odvzeta volilna pravica
Znani tržaški antifašistični borec Boris Kovačič je dobil v soboto 14. t.m. obvestilo volilnega urada, v katerem mu je- bilo sporočeno, da je bil črtan iz volilnega seznama zaradi obsodbe fašističnega tribunala, ’ki ga je 1942. leta obsodil na 14 let ječe zaradi sodelovanja v antifašističnem pokretu.
To je zopet eden izmed primerov, ko je volilni urad odvzel volilno pravico človeku, ki je v času osvobodilne borbe žrtvoval vse za imago demokracije nad fašistično dik-
taturo. Sklep občinske volilne
komisije’ je zaradi ‘ tega vsega. obsojanja vreden, posebno še, ker je tudi v nasprotju z nedaVnim zakonom o volilni pravici, ki ga je vladni komisar dne 3. aprila letos razširil na tržaško področje. Zato zahtevamo, da se ta sklep prekliče in da se Borisu Kovačiču volilna pravica zopet prizna!
Uspešno zaključen lov
Policija aretirala avtomobilska tatova
Okoli 23. ure 14. t.m. je 29-letni Franco Lunghi iz Creme prijavil policijskim organom, da so mu neznani zlikovci morda četrt ali največ pol ure prej ukradli njegov avto Moretti 750, ki ga je bil pustil v Koronejski ulici.
Policija je seveda takoj u-vedla preiskavo in ker je bilo preiskovalnim organom jasno, da tatovi ne bodo krožili s tem vozilom redke vrste po našem mestu, so se pozanimali najprej na bivšem bloku pri Devinu. Tu so izvedeli, da je avto privozil mimo pred nekaj minutami.
Organom ni preostalo drugega kot o zadevi obvestiti najbližie kvesture in tudi karabinjerske postaje ob glavnih cestah- Takoj po prejetem sporočilu je poveljnik karabinjerske postaje v S. Dona del Piave hotel ustaviti avto, a žal tega ni mogel, ker so tatovi zavozili mimo -,, precejšnjo brzino.
Podčastnik seveda ni klonil iri lec je privozil mimo prvi avto. se je vsedel vanj in začel se je lov za bežečim avtom. Po kratkem zasledovanju se je funkcionarju posrečilo dohiteti vozilo in tedaj je oba potnika aretiral.
Predvčerajšnjim so oba. ki so ju identificirali za 23-let-nega Petra Pavla Herberja Saparo in 22-letnega Otta Karla Schtvanitza, oba iz Kre-fela v Nemčiji, pripeljali v Trst. kjer so ju zaslišali.
Medtem ko je policija vodila preiskavo, se je predstavil..Pa kvesturi 32-letni sovaščan aretiranih Nemcev Theo-dor Giesen, ki je povedal, da fi je Sapara prisvojil -njegov Ford, katerega mu je dal že 29. marca letos v najem. Sapara je to priznal, izgovarjajoč se, da je Giesenov avto pustil v bližini železniške postaje v Garmischu.
Seveda so oba poslali v zapor in ju prijavili sodnim oblastem.
PO NEDAVMH POBA JAM IH M URADU ZA DELO
Priložnostni delavci zahtevajo
ureditev delovnih in mezdnih pogojev
Daslej so bili ti delavci spediterskih družb popolnoma prepuščeni na milost in nemilost delodajalcem
Pred nekaj dnevi so se na uradu za delo sestali predstavniki spediterskih družb. Na tem sestanku so predstavniki delavcev odločno zahtevali, da se tudi za priložnostne težake spediterskih družb sprejme točna pogodbena ureditev, ki bo ustrezala posebnim delovnim pogojem. Priložnosmi delavci naj bi tudi ustanovili posebno skupino, ki bi jo sami vodili in upravljali, podobno kot se dogaja v pristaniških družbah. Špediterji seveda ne marajo sprejeti predlogov delavcev, ker hočejo še dalje najemati delavce po svoji volji, pri čemer prihaja če-sto tudi do diskriminacij >«| do lalšiiŠ pogojev, ki so v •škodo-delavstvu. Kar se tiče sindikata te stroke CGTL, v katerem je vključena velika Večina priložnostnih delavcev, bo nadaljeval borbo, da ae zagotovi tem delavcem takšna ureditev, ki bo zadovoljila njihove zahteve ter jim zagotovila pridobitve, ki so jih drugi delavci že dosegli.
Priložnostni delavci delajo povečini v pristaniškem območju, in sicer pretežno za spediterski družbi SAIMA in Parisi, ki opravljata največ dela v tržaškem pristanišču in ki uporabljata pri tem večinoma priložnostno delovno silo. Upoštevati je treba tudi, da se delo priložnostnih delavcev vključuje v delo, ki ga opravljajo pristaniške družbe in uslužbenci javnih skladišč, ki skrbijo za delovanje mehaničnih sredstev, kakor na primer žerjave, naprave za tehtanje itd. Priložnostni delavci opravljajo vsa pripravljalna dela, ki omogočajo nato nakladanje in razkladnje ladij ter tehnično delo javnih skladišč. Toda za pristaniške družbe in uslužbence javnih [ skladišč velja točna pogodbe-" na ureditev, ki določa njihove delovne odnose nasproti delodajalcem. Priložnostni delavci pa so prepuščeni na milost in nemilost delodajalcev in je zato ureditev njihovega položaja zelo nujna.
Odpust 2k delavcev z gradbišča univerze
Včeraj je gradbeno podjetje Boldrini iz Florence, ki zida štiri nova poslopja tržaške u-ni verze v Ul Fabio bevero, sporočilo 24 delavcem, da jih
bo v soboto odpustilo. Gradbena dela so se namreč zataknila. kar ima že sedaj resne posledice.
Podjetje Boldrini je začelo septembra 1954 zidati nov fizični in elektromehanični inštitut ter študentovski dom in menzo, ki bi jih moralo končati letoi. Dve poslopji so pokrili avgusta 1955, tretje pa nekaj tednov kasneje. Toda vrsta raznih sprememb v načrtih ter razne upravne in tehnične ovire so podaljšale tlela, te dni pa je prišlo do ukinitve vsakršne gradbene dejavnosti. Gre torej za novo kvarno posledico birokratskega ravnanja. Pri tem ne u-stane le 24 delavcev brez dela, marveč bo na škodi tudi univerza, ker bosta začela kasneje delovati dva važna inštituta, ki sta zelo potrebna za študij. Študenti pa bodo prizadeti tudi zaradi tega, ker bodo še nadalje ostali brez menze in brez doma. Vse kaže, da bodo sindikati še danes protestirali proti prekinitvi del in odpustom delavcev.
Roko si je porezala
Pri čiščenju preprog na balkonu stanovanja družine Bader v Ul- Monfort je 41-letni Elviri Radin por. Cade-naro iz Ul. C. Marzio. ki je zaposlena pri Baderjevih kot gospodinjska pomočnica, padel lesen iztepač na štreno bližnje hiše. Zenska se je odpravila na niže ležečo streho, med hojo pa je z roko udarila po strešnem oknu in razbila šipo, katere drobci so jo porezali po rokah.
Ker je precej krvavela, se je Cadenarova odpravila v bolnišnico, a tu vo ji samo nudili vso potrebno pomoč in jo nato s prognozo okrevanja v tednu dni odslovili.
Nszgoda med telovadbo
Pri skoku v višino med telovadno uro v telovadnici tržaške «Ginnastica» je 16-letni dijak industrijskega zavoda »Volta« Josip Kočevar iz Ul. RevoltellK tako nerodno padel na tla, da si je izpahnil koleno desne noge.
Mladenič se je po nezgodi zatekel z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku-Okreval bo v 15 dneh.
Pred sprejetjem
zakonskega načrta
Iz Rima se je vrnil dr. Ugo Verza, ki je izročil vladnim oblastem besedilo spreminje-valnih predlogov sindikata bivših uslužbencev ZVU k besedilu zakonskega načrta vladnega komisariata. O teh spre-minjevalnih predlogih in o zakonskem načrtu se je dr. Verza razgovarjal s podtajnikom ministrskega sveta Russom. Tako sta načela vprašanje doklade «ad personamii, nadaljnje zaposlitve uslužbencev, ki to stari 65 let, dokler ne dobe pravice do minimalne pokojnine INPS itd.
Dr. Verza je nadalje pred-očil podtajniku Russu, -da je treba tistim uslužbencem u-pravne policije, ki jih bodo vključili med mestne redarje, priznati službena leta pod bivšo ZVU. Zdi se, da bo predsedstvo vlade upoštevalo zahteve bivših uslužbencev ter čimprej izročilo zakonski načrt v diskusijo pristojni parlamentarni komisiji.
cJl t Q
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto 21. aprila 1956 ob 20.30 uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7
BESEDE IN KRETNJE...
NASTOP GOJENCEV IGRALSKE IN BALETNE SOLE SNG
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU
(
priiedi v nedeljo 22. t. m. ob 17. uri
v dvorani stadiona «Prvi maj«
KONCERT
moškega zbora PD «Bojan» iz Dornberga
Vstopnice bodo v prodaji od srede naprej na sedežu v Ul. Roma 15-11., tel. 31-119. dnevno od 9. - 12. in od 15. - 18. ure
PODPORNO DRUŠTVO »DIJAŠKA MATICA« v Trstu
sklicuje 20. aprila 1956 ob 20. uri v Trstu, v Ul. Roma 15-11.
redni občni zbor
s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev
2. Poročila odbornikov
3. Poročilo nadzornega odbora
4. Volitev upravnega in nadzornega odbora ter razsodišča
5. Razno
Vabimo članstvo, da se občnega zbora udeleži.
Odbor
( OLEDALlSČA )
GLEDALIŠČE VERDI
V četrtek bo v gledališču Verdi drugi koncert Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Sergiuja Celibidacheja. Na sporedu so Reznicekova Donna Diana - uvertura, Debussyjeva Ibe-ria In Bartokov Koncert za orkester
-----------o----*------
09 UČEROJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 15. in 16. aprila 1956 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 21 oseb, poroke pa ni Dtlo noben e,
UMRLI SO:	88-letna Eriniia
Sfopper. 92-letna Giovanna Mlazn,
83-letna Viktorija Svab vd. Dekleva. 74-letna Eugenia Venutti, 71-letna Marija Turk vd. Kenda,
84-letna Ana Mirovee vd. Fabčič. 83-letna Maria Sporer por. Valentin. 79-letna Teresa Siniga-glia vd. Tonon, 66-letna Antonia Skrobole por. Bertolini, 71-letna Caterina Zanon vd. Russignan, 51-letni Mario Fano, 70-letna A-malija Rjavec vd. Cesca. 77-let-na Čarolina Furios vd. Soleh;. 60-letni Mario Faraguna, 84-iet-na Celestina Cibeu vd. Ferrari«, 82-letna Angela Prerotič vd. Sva-gelj, 65-letni Celeste De Mattii, 54-letna Giuseppina Patacchi por, Cernl, 56-letna Vera Bdoslavo, 8l-letna Marija Seražln vd. Ker-ševan, 62-letna Josipina Podbr. šček vd Pclizon,
MK3Z330
Rossetti. 15.00: <<Us°dno.
je», E. Orisa,	dum«*
Excelsior. 15.00:	«Ko,?K.„hns'’"'
lovšči-ne«. D. Krit. V- tia): Fenke. 15.00:
J. Cravvford. B. SdJ® njerc), Nazionale. 15 00: »Lepa M. Felix, M. T«nac'f..nt,, A. Filodrammatico. 16.00. « Sordi, A. Lane, X. L* -#ni Supercinema. 16.00:
miss Dove«. J. J®nHLjial '? Arcobaleno. 16.00: *"*vj geti,
vestalka«, E. Wilhams. j. Astra Rojan. 16.C0: »S* Calhoun. J. Adams mbotM' Capitol 16.00: ((Tragiči« J0""
V Leigh, V. Mature. vo!)U. Cristallo. 16.00: nov«. C. Wilde, A. -.pjovfči-Grattacielo. 15.00:	M
na na dvoru«, M.
Cramer.	_	...	t5-
Alabarda. 16.00: «Senca».
ren, p. Cressov. k iinija»-Ariston 16.00: ((Francoska i ^ J. Russell. G. R0h>nd- M
D. Scala.
pllSlO-
letnim prepov	tiranov’’
Armonia. 15.00: ((Utrdba
R. Montaiban. B. ot. y0jn* Aurora. 16.00; ((Privatna majorja Bensona«. L.
J. Adams.	i.	rfr
Garibaldi. 15.30: «Suzanaj',# la tu«, D. PoweU. D- " jos*>> Ideale. 16.00: «Zivel P Armendariz. P.
Impero. 16.00: »Lord im*
S. Granger. E, Tayl ^ ( m-Ifalia. 16.00: ((Sreča Je ska». S. Loren, M- ^>9-S. Marco. 16.00: «36 Uk sti», Dan Ditreva. #Lf,pa tP Kino ob morju. 16.00. igjck stclovka«, J. M|ason, •	^
Moderno. 16.00: ((KralJk^jjinJ mid». J. Hawkins, J. v m* Savona. 15.30: «Združeni, ^ ščevanju«. W. Corey. ^ Viale. 16.00: ((Povratek ’ Huii-zaklada«, D. Addam5-ter	t	iuttfzC
Vittorio Venelo. 15.00: ‘^Klen, je čudovita stvar«. •
J. Jones.	svetuj
Belvedere. 15.30: «X°JX,i 31 Marconi. 16.00:	«P°se£ Tiid<'r:
Pinkerton«, R. Sc2Lja' je “i Massimo. 16.00:	M25
ženska«. S. Loren. »■
v KJ-
Novo cine 16.(
vviiuarm. —
'anm *	16.00: »Leoot« &
pališču«, E. VVillianP-
ton.
Odeon. 15.30: ((Gospodične Ri,,o.
A. Lualdi. G. RaJII'setnlc»- „ Radio. 16.00: »Upor J.Ljolf«’11" Sterling. H. Duff. ^	-
VePneziaV 15.30: ((Odkupnib8*’ Lulli. F. Marži. jjki Uk-Skedenj. 18.00: ((Nevadski
jaž».
TOREK, 17. apri|a ***
TKS I1 1*0» ,'AJ Al3,o0 l
11.30 Lahki orkestri. ^ V gospodarskega ,sv^,;5 V vsakogar nekaj; 1Z- a ta)ji kulture:	17.30 P^J’a jej?
18.00 Ha.yd,n: Koncert tttrl orkester; 18.27 Lalo- K0nted|t,: »Le roi (TYs»: 18.« f‘L sista Jovana Antiča,	^ j$ i(L'arlesienne», suita' _.a gltr niški vedež; 19.30 PfS^i K
20.00 Šport; 20.05 Leh .	^
tivi; 20.30 Koncert be; 21.00 L. Vernem1' ^. zadeve«, igra v J dei-> zart:	Mala	serenada.
T il » ■	“ KjOik
14.30 Tržaška
ka; 18.30 Otroška ur*'zaCn«rjSj orkester Heimuta 22.05 Violinist AKOh^to v izvaja Corellijevo	i0>
duru in Bachov A o*	.
- ***:*#
5.00-6.00 Spored ‘e ■ g 40 j
6.00 Jutranja S*3" 7 tHMriLlt ba za dobro jutro, 'j,juD>Ur(
11.00-12.00 Spored	iCeve -	r)0-
13.30 Odlomke iz	sam"	-pia
«Deseti brat« diri*a Restrj; bad; 13.50 Lahka tlK( glasba; 14.40 zaba Ljtit>l).s*S
15.00-16.00 Spored iz jn*i; 1 r:
16.00 Spomladanski u e(rl »v Plesni ritmi; 17.15 CflggJJ 17.55 interniezzo; 1»^T0b'*d.li red iz Ljubljane; ls' 20$/tli1 pariških orkestrih-Spored iz Ljubljane,
Ra.v Anthoni s svoj'hJdij{;
22.45 Večerne hielw Plesna glasba.
s 4. «, »'	*	*
- - J A ji-'1 vnied»r: U-*5
11.00 Radijski km-eri: L, Mali dopoldanski k svet'-,vt'
Cicibanom: Nasmejan' T, mi M. Artiča v Ptf ,ia
ka; 12.00 Slovenske umetne pesmi in sa"L-Peter Iijič Cajko'«K 1812.	13.35 Spored u#. v
skladb: 14.30 Modni k" ,5.1» jt Glasbeni mtermezzO' inKi "F bavna glasba; 15•40pi>aV terature - F. S. F n oP®> ure postanka:
sveta; 17.15 ZeJeJi, J-tfmik, S.3* šajte!; 18.30 Športni	#
Slovenske narodne Radijska igra ' .“ /nrva jrfP stovi na Toko-RlJv gl«50 ba); 21.30 Odlomki festivalov v Stuttg'
17.30 Za žene; 20_^iti sl0V Reportaža predporo* ^.00 sti v Montecariu.
filmi.
Našemu stavcu	atj. t
deršiču je umrla	jn t .fr
ništvo našega 1>*	0^$
teljstvo ZTT izrek®1 jn zadetemu tovarišu iskreno sožalje-
NOČNA SLU7.BA LEKARN V APRILU
Davanzo. Ul. L. Berninl 4: Giu-sti. Strada del Friuli 7 (Greta); Mulo. Ul. Buonarroti 11; Mizzan. Trg Venezia 2; Tamaro-Neri Ul. Dante 7; Harabaglia v Barkov-Ijah In Nicoll v Skednju.
nk Kf
1
SO ZA^^,. r
Ob bridki izg«1’1 m*'®,?/, Punfar s Pr°se a p« „V-vega primorsk * rt>*» -F izrekata Zveza P.jgjfl'’ gPF' Zveza bivših	6
njancev svoje L uhn1' hudo prizadeti
*
Po kruti bolezni nas je prerano predraga žena in mama
zupds
til*
n»s*
lilza ŽniriurKif; ro|. VočU&
Pogreb bo v sredo 18. t. m. ob -Nče ” ^
žalosti v Strada del Friuli 231 na pokopalis kcvljah.	piifj’
žalujoč! mož Dr»*°’ s0r<9*" z ženo ter vsi °st9	-k*11
žalujoče	^
Žnideršič, Počkar
Trst - Barkovlje, Buenos Aires, 17-4-
^w°rski dnevnik
— 3 —
17. »priim IBM
Vsi nastopajoči mladi Cankarja nci
pokazali, pa
prosil Lenina, naj se
ivoja malo čedna [e to in tako
gj EDBAI	USPEH	PRIREDITVE	IUJMLAJŠIHP.P. «/.
(Mi smo šentjakobska mladina
od nekdaj znana vsepovsod...
■ - - -   - —
^Prireditvi je sodelovalo 34 otrok, ki so gledalce prav prijetno iznenadili s svojim °brim izvajanjem - Hvale vredna pobuda, ki naj bi jo druga društva posnem
«Mi smo šentjakobska mladina od nekdaj znana vsepovsod...«
Božič
Ta Ir
vse nam predstavili
lpry. i° na odru v dvorani «iii, mai» najmlajši «umet-,IVan Posvetnega društva plto, Cankar«. Dolgotrajno ®u anje je sledilo njihove-Iti . oz“ravu-zborni recitaciji, Jovj Je Priredila Olga Ba-^iskov *i zadnje6a kotička so •timi ■■ °d najstarejših do )sih napolnili dvorano,
in	sedežev	zmanjkalo
ii . Se m' tudl ob
'>*tud6 mora^’ gledalci zgne-,aoimi: P*3 Straneh. Med šte-
lili tu\.0*>iskovalci smo opa-fLjjj generalnega konzula
Ni ■!?! s,voie otroke, da jim
■ Vošniaka’ ki Je
nekaj
SjjrnP ”'”J ur'c za otroke priti razvedrila. V dvora-!(js . ar odmevalo od vese-ki So e..'ianja številnih otrok, tijijo 1 starši pripeljali, da Sike riSV°.^e vrstnike -umet-t(te ^Pazili smo tudi neka-iGljj. Poitelje, predsednika lrtaškfne tatice«, znanega Bartoiega P'satelja Vladimira Ptava in druge.
•im .. p_nietao iznenadenje tfUjJ6 Preskrbelo prosvetno Wrerht .“^Van Cankar«
•reditv 1 °trok
to
‘jo. Nastopilo je kar kij 5 °k- Najmlajšemu je ne-Pl je * atiri leta, najstarejši Ptogr. °mai v enajstem letu. Pietn m je bil otrokom pri-
V2bran in zato so ga
tiltkornri*etn'k' s pravim ob-Ptit^jj Podajali, tako da je
Ivanje USpela nad vse pri'
kitovi*101110 recitacijo Olge
hZ* 80
hil*nt*Vlli
!* Posek simPatije, za kar je živahnj Pripomogel mali in Colj, ,. napovedalec Stojan Uk p0,' ie v vseh svojih vlo-itPost 32a^ Precejšnjo nadar-'* Prisebnost. Janko
Ptidjl' so se nam umetniki si takoj prido-
*(t, s . 13111 je komaj enajst •>lHikoae .dobro obvlada har-cij° P' ie spremljal recita-•« v,, dalesove «'Ko legel je večer», ki jo je zelo
S. v Podala Vida Benči-Cou °ma^ šestletna Dani-S jJe z recitacijo Grud-S 0sv “ša Nadica« narav-Soli °iila občinstvo. Alen-lta ..in Tatjana Siškovič IMj, ZIvo podali prizorček S*!; ®Pela«. Zatem so zar Prijetni glasovi Sonje
Vojke Trampuž in Nadje Kuferzin, ki so zapele narodno »Izidor ovčice pasel« ob spremljavi harmonike. Janko Ban, ki je skozi ves program izvajal sam in skupno z drugimi tudi točke s harmoniko, se je zelo vživel v recitacijo «Kvartet», za njim pa je Alenka Colja z otroško občutenostjo zaigrala na harmoniko narodno «Soča voda je šumela«, Stojan Colja je s svojo recitacijo ({Poštevanka« pritegnil nase občinstvo prav tako kakor pozneje s pripovedovanjem odlomka Jurčičevega «Desetega brata« o Krjavlju, ki so ga poleg njega zelo živo in učinkovito pripovedovali še Marica Ce-bron, Janko Ban, Darko Ban, Sergej Gregorič, Boris Gombač in Darij Teršar. Ivanka Cinko se je v recitacijo ((Anka in kuretina« tako vživela, da se je res zdelo, da s svojimi ročicami boža male pi-ške. Zelo sta zabavala Sergej in Venček Verč, ki sta sestavek Olge Banove ((Čevljarčka« podala prav tako, kakor znajo otroci oponašati odrasle. Prvi del sporeda se je zaključil z nastopom pridnih harmonikarjev Alenke Colje, Borisa Gombača in Janka Bana, ki so zaigrali «Na planincah« in «Marko skače«.
Drugi de! sporeda se je začel z igro cNevenka ir. sončev, ki jo je za ta nastop še posebej priredila članica SNG Ema Starčeva, ki je z veliko požrtvovalnostjo dolge mesece večer za večerom otroke vadila recitacij, igranja in izgovarjave. Njena požrtvovalnost, prav tako kakor požrtvovalnost Olge Banove, ki je otroke izučila za nastopni pozdrav in za plese, ter Fride Valetičeve, ki je res mojstrsko in vešče izučila pevski zbor najmlajših, ter Milana Pertota, ki je vadil harmonikarje, zaslužijo vse priznanje in pohvalo.
Igrica ((Nevenka in sonce« Donazoruje zaspano Nevenko, katere zaspanost in lenobo omaja materin jok, tako da obljubi, da bo pridna in da se bo učila. Se sončece se usmili jokajoče mamice in zo-
pet posije, da ne bo Nevenka žalostna. Zaspano Nevenko je zelo dobro igrala Anica Mikulus, materino dobroto pa je lepo prikazala Helena Trampuž. Liza Lenasi, Sonja Viller m Silvana Tuma pa ?o kot hčerke lepo poživljale ves prizor. Sonce — Ida Kolarič - — je s prijetno toplino svojega glasu ogrevala sobo, kjer .‘O se zaspani Nevenki prikazovale vsiljive knjige (Janko in Darko Ban) in peresniki (Vida Benčina in Jurij Kufer-zin). Tudi noč je dobro poosebila Mariza Cebron, jutro pa Sonja Paušič. Glas violine, ki jo je igral Nevenko Va-letič, je dajal še poseben čar prizoru, ki so ga lepo poživljale tudi scene, katere je pripravil Ivo Kuferzin.
Zatem zopet lep prizorček Olge Banove «Soiarčka», ki sta ga kot prava šolarčka odigrala Danica Colja in Venček Verč. Sledil je ples ob spremljavi harmonike, ki jo je moj. strsko sukal pridni Janko Ban. Skupina je zaplesala ob zvokih komadov «PoIka je u-kazana«. «Cuk se je oženil« in kolo «Kad si cigan zaželi«.
In za zaključek prav prijetno iznenadenje: pevski zbor naših malčkov, ki so s svojimi zvenečimi in ubranimi glasovi tako navdušili, da so morali dve točki ponoviti, in ploskanje kar ni hotelo ponehati-
Frida Valetičeva, gojenka ((Glasbene Matice«, zasluži vso pohvalo za svojo prizadevnost in lahko je ponosna, ker so šentjakobski »slavčki« pod njenim vodstvom res ubrano za-žvrgoleli. Zapeli so Tomčevo ((Cvetke in žarki«, Miheličevo «Na planincah luštno biti«, Hladnikovo «Na zeleni gori« Kramolčevo ((Polževa snubi, te v« in rusko narodno ((Večerni zvon«. 7a slovo pa še ((Slovenski smo	fantje«.
Med nastopajočimi so poleg že omenjenih še Anica Babu-der, Lilijana Cek, Marica Gec, Zdravka Jurca, Boris Mikulus, Lilijana Rožič, Zdenka Trambuž in Pavel Volk, ki so nastopili v	zboru.
Bogat in	pester	je	bil	spored. Bil je	skrbno	izbran,	da
ni dolgočasil in utrudil na stopajočih in tudi ne mladih poslušalcev, ki so prizore do-
življali skupno z nastopajočimi. Pripomniti je treba fe. da so naši malčki izvajali program brez pomoči šepetal-ca. Vse priznanje zasluži prosvetno društvo «Ivan Cankar«, ki je dalo pobudo in zgled za dobro vzgojo in razvedrilo naših najmlajših. Priznanje pa gre tudi zavednim staršem, ki so omogočili svojim otrokom. sebi in drugim mnogo zadoščenja in res zdravega razvedrila. To pa je le začetek in verjamemo, da bo obrodil obilen plod. Saj so se že prijavili mnogi drugi otroci, ki bi radi tudi pokazali, da nekaj zmorejo. To naj bo spodbuda tudi za druga društva, ki naj bi sledila zgledu prosvetnega društva «Ivan Cankar«.
M. B.
DRUŽINSKI
RAZGOVOR
POSTOPKI, HI OGRAŽAJO ZAKONITOST IN DEMOKRACIJO
Don Caloni in Moranino
Obramba zakonitosti, demokracije, enakopravnosti med državljani itd. je prva in c.novr.3 naijga pravjioonih organov siererne države, katere ustavne določbe temelje na sodobnih, naprednih načelih pravne in politične u-reditve. Italija ima tako ustavo, katera pa se v praksi tolikokrat krši in okrnjuje, da je nemogoče, da bi se zaradi tega v množicah ne začel postopna porajati občutek na-sp.-itovanja in nezaupanja v obstoječe državne in politične institucije, kar brez dvoma rc pomeni krepitev, marveč slabitev moralnopolitičnih o-snov države in družbene ureditve nasploh.
Nepristrankost sodišč pri obravnavanju posameznih primerov kršitve zakona pa je hkrati i dokaz visoke moralne kvalifikacije le-teh kot čuvarjev ustavnosti in zakonitosti i garancija državljanom, da bodo skupni in posebni interesi vselei varovani tako, kot predpisuje zakon. Edino tako je moč krepiti državljansko zavest, izpodbu-jati ljudi na izvrševanje nji-
hovih dolžnosti ter utrjevati spopadu ubil svojega nasprot-
niih zaupanje.
Ne moremo tu začeti t naštevanjem primerov, ko so se
na Aznčnih tn.šfa^icalT pravosodnih institucij izr*kale obsodbe v najbolj očitnem nasprotju s tem, karj zagotav-
nika, še bolj od tega je nam-nerazumljivo, kako si jt mogoče zamisliti, da bi se bila Italija tičež doslednega boja proti vsem tem in podobnim elementom sploh kd«j mogla osvoboditi, ustvariti
ljati ustava'In'žakoh. Naj' o- pogoje za svoj napredek in menitho samb'“številne 'proc?-‘ 'nemoten razvoji
se proti partizanskim borcem, ostalim pripadnikom,- o-ziroma simpatizerjem naprednih gibanj itd., in to navzlic temu, da se to v ustavnih določilih ne samo izrecno prepoveduje, marveč bi se jim po teh za udeležbo pri osvobajanju Italije celo moralo izkazati vse priznanje. Dejansko pa se tem ljudem po eni strani dajejo odlikovanja, po drugi se gonijo pred sodišča, obtožujoč jih, da so zakrivili smrt tega ali onega fašista in podobno. Kakor da bi v takratnem času najhujšega spopada med naprednimi svobodoljubnimi silami in silami nacifašističnega terorja bilo mogoče kako drugače! Pa ne samo, da je nasploh zelo smešno obtoževati nekega borca zato, ker je bil v
V OZADJE POTISNJENI STARI REVOLUCIONARJI ZOPET ZADIHALI
Oživljanje spominov na Lenina
«Jaz sem Kuznjecov, kar pomeni kovač; ti pa reci, in mi bomo zate skovali vse» • je v svoji vdanosti obljubljal stari boljševik novembra 1923, leta bolnemu Leninu ■ Njegovi najožji sodelavci pa o Stalinu dejansko ne vedo nič povedati
MOSKVA, aprila — Nekako pred letom dni sem doživel zanimivo srečanje. Neki mladi železničar iz Kurska. ki je prišel na dopust v Moskvo, je ustavil mojega prijatelja m mene, ko smo se sprehajali po moskovskih ulicah, in je začel z nami razgovor. Ko je zvedel, da smo Jugoslovani, je dejal: sVeste, senca enega človeka je vse prekrila, a ko, je on umrl, je Lenin zrastel, postal je ponovno velik in vsak dan je večji«.
Pogosto se spomnim na besede mladega železničarja iz Kurska vprav v teh dneh, ko se postopno a vztrajno likvidira Stalinova senca, in Lenin postaja resnično tu vedno večji. Sedaj je že vsem znano kako so skušali zmanjšati Leninove zasluge, zlasti v izgradnji sovjetske oblasti, kako je Stalin govoril o njem kot o starem utrujenem revolucionarju. Javno, na sestankih in v dnevnem časopisju se odločno razkrinkujejo laži, ki so jih namerno širili na škodo Lenina, da bi v polnem blišču zasijal kult Stalinove osebnosti in da bi se zmanjšale zgodovinske zasluge velikega moža. Pred nekaj dnevi je ((Rdeča zvezda«,* organ sovjetske armade, zanikala tudi Stalinove besede, da se Lenin ne more smatrati za voditelja, ki bi mu bila poznana vojaška strategija.
Radost starih boljševikov
Ce se kdo veseli, da se stvari v Sovjetski zvezi obračajo v tej smeri, so to predvsem stari boljševiki. Hkrati s spominom na (Lenina, doživljajo rehabilitacijo tudi oni. Mnogi od tistih, ki so hirali po zaporih in v pregnanstvu, doživljajo sedaj priznanje in o obdani s spoštovanjem.
Stara Leninova garda, ki
je bila sistematično potiskana v ozadje, se čuti zadovoljna in srečna, da zmagujejo Leninova načela, da se sedanje vodstvo sklicuje na Leninov nauk, da vztraja na razvijanju demokratičnih oblik dela v strankinem življenju in da likvidira posledice kulta Stalinove osebnosti.
Stari boljševiki, ki so se udeležili prve ruske revolucije, so bili nedavno odlikovani znajvišjimi priznanji; z Leninovim redom in z redom rde. Če zastave. Oni predstavljajo dragocene vire za zbiranje z najvišjimi priznanji: z Leni-revolucionarnem razdobju, o mnogih dogodkih, ki so v učnih knjigah in zgodovinskih delih prikazani tendenciozno in neresnično.Oni radi objavljajo svoje spomine na Lenina, svoia srečanja z njim,pišejo spomine in dajejo tako gradivo in pobudo za nova raziskovanja, in nas tako spominjajo na to, na kar se je pozabilo...
Pričanje o Leninovih vrlinah
V muzeju revolucije, ki postopno izgublja značaj Stalinovega muzeja, je skupina novinarjev spoznala nekoliko starih revolucionarjev, ki so poznali Lenina in delali z njim. Ko so govorili o svojih spominih, so nekaj ur govorili o voditelju oktobrske revolucije in organizatorju sovjetske države. Spomini, ki so preživeli pol stoletja, so bili razburljivi in živi. Mnoge stvari so bile izrečene o Leninu tedaj prvič. Nobeden od njih ni niti z eno besedo c-menil Stalina, niti kot ((prvorazrednega Leninovega sodelavca niti kot človeka, ki bi ga Lenin upošteval.
Bila je prisotna tudi Fotje-va, neke vrste osebna Leninova tajnica po oktobrski revoluciji. Ona je povedala in
dokumentirala mnoge epizode iz Leninovega življenja.
«Lenin ni sprejel sam niti enega samega sklepa. Ce ni bilo o nečem sporazuma, je on skušal doseči soglasnost z vztrajnim pojasnjevanjem«.
»Lenin je bil skromen, pazljiv do vseh, točen v izvrševanju nalog. Ko so v težkih dneh po oktobrski revoluciji razne ustanove in podjetja pošiljala Leninu darila, se ie on jezil in jih zavračal. Zahteval je, da se ta darila dajo bolnišnicam in delavcem. Na neki proslavi so hoteli imeti govor njemu v čast, a Lenin je dejal: «Namesto tega zapoj, mo Internacionalo»■
Na sestankih sveta ljudskih komisarjev je Lenin zahteval, da se govori na kratko, največ pet minut, a dolga poročila je on čital od mesta, kjer so bili zaključki: «Vse ostalo je beletristika«, je dejal.
eZivel je skromno in ni hotel zase nikakršnih privilegijev. Ljubil je preproste ljudi in z njimi preživljal prve trde dni sovjetske oblasti. Ko se je. zadnjič sestal z delavci, z delegacijo v Kremlju, ki o« je obiskala novembra 1923, ko je bil že bolan, je stari kovač Kuznjecov jokal«, e.laz sem Kuznjecov, kar pomeni kovač, in ti povej, in mi bomo zate skovali vse«, je govoril, in oči so mu bile polne solza«.
Tudi Fotjevi, ki je govorila o Leninu kot človeku, o skromnem pravičnem voditelju, so se oči napolnile s solzami. Petrovski Grigorij Ivanovič je Lenina spoznal leta 1912, ko je bil boljševiški delegat v 4. dumi. Obiskal ga je tudi v ilegali. Daljni, slavni in nevarni časi.
eVi bi morali videti navdušenje, ko se je zvečer, neposredno po začetku oktobrske revolucije sestal drugi vseru-
I)
ojenci Dijaškega doma v Borštu - -»Primorec« v Trebčah
ski kongres sovjetov. Na sli-1 dejala Vofanova — in on je ke niso mogli vnesti navdušenja, ki je takrat vladalo«-
Ko je Lenin videl Petrovskega, mu je dejal: «V pravem trenutku si prišel, zate imam ljudsko delo«. eHotel sem odbiti — pripoveduje Petrovski —rekel sem, da bi mogel biti namestnik, toda Lenin se je pošalil: «Naj ga dvojica spremi v komisariat za ljudsko obrambo, tako bo spremenil mnenje«.
«Da, nam je dejal Petrovski, tako smo mi novopečeni ljudski komisarji izgrajevali temelje socialistične oblasti v vsej matjuški Rusiji«.
Črtice is ilegale
Stara revolucionarka Vofanova je skrivala Lenina v Pe. trogradu neposredno pred izbruhom revolucije. To je bilo razdobje ilegale v njegovem življenju.
«To razdobje — pripoveduje Vofanova — je pri nas v zgodovini slabo osvetljeno, ne govori se o tem zadostno o dosedanjih izdajah vseh Leni-novih del. Sedaj zbiramo material«.
Do najmanjših podrobnosti opisuje Vofanova z ljubeznijo revolucionarja kako je Lenin živel in kako se je skrival v njenem stanovanju pod imenom Konstantina Petroviča.
Iz Leninove korespondence z Zinovjevom, ko se je 'a uprl oboroženi vstaji, in ca katero se malo ve, je stara revolucionarka navedla neke podrobnosti, globoko prepričana, da se bo našla tudi ta korespondenca, ki se je verjetno nekam izgubila. «Zinot>-jev je dva do trikrat na dan pisal Leninu in on mu je odgovarjal, a ko je bilo že postavljeno i a dnemi red vprašanje izključitve Zinovjeva iz stranke, je Zinovjev v pismu
is-
me zanj«.
«Razjokal se je kakor bogljena starka« — je tedaj Lenin — ((kljub da je dobro podkovan marksist«.
«Leninu ni bilo lahko —
V „
'I edeL
p. Stef.	so prosvete želj-
zopet napolnili tl* »o	J|;dt)orano v Borštu,
Jd	,	hm predstavili s
,i turnim sporedom jjN. j '‘Vtnskega dijaškega <5do„Cm naslopom je Di-
loi.jdu I'* P°nouno dokazal, ItJ ' uSll ,na skrbi le čim-ioN ,Pefl dijakou v šoli, lj»..'hlofi 1 uvajanje študira-> «lne v prosvetno živ-heS* nar°da. t(u°t|(il(1 J-,ki prireditvi je (c pe ”U(1 Polouica gojen-• Pr0o r°st se nt izražala 'o ^urnu, temveč tudi
t,>lee 1 Vstopajoči h, saj iotc°P«li ni(*hh prvošolčkov bov Udi. stnreiši višje-N|»r!* so . asfhiranju pro-
tizJ^d^fali vsi vzgo-j®0j,t<?!)ica Vida Pa-{i|e' Rtn^^udirala z de-
\\ Z * k0t Te'
l,ll» “Bo “delouala uprav-*) p1	'n	aflar	(»Prvi	a-
JJo°j‘(<-ljica Marju-** dohtn a ^"Burka o jezič-V« z u,riUn>: Edvin Svab k 0,t z„ Pe>lom nosil odgo-
"C1 «iš(V-Se Pe,’S,<e t0lkr
\Sk ,,<?s°ik ter kvartet %,	'It	Vpel	nekaj	slo-
pesmi	ob
»j	5 sj,.	fauirja, nato	pa
  ...........
S«„(ll>lii,',‘!)ini dodali še ne-
>> opuškin
■narodnih
i’av> k'u|T,’■
Pesmih 3e ne-ueskladuost
klavirske spremljave, kar pa je bilo neizogibno: klavir je bil nekje v garderobi in med pianistko ter pevkami ni bilo pravega kontakta. Pevke so nastopale v slovenskih narodnih nošah-
Prav dobro se je odrezal mladinski pevski zbor sestavljen iz dijakov in dijakinj nižjih srednjih šol. Peuski zbor vodi vzgojitelj Edvin S vab, ki se je v nedeljo prvič predstavil naši javnosti kot pevovodja — začetnik. Zbor je zapel tudi nekaj zahtevnejših pesmi kot vRoža na vrtu«, «V maju«, m »Ježek ima polje«. Po tem uspehu sodimo, da bomo s Švabom dobili nouepa peuouodjo za naše ljudsko-prosvetne zbore.
Nilješolci so živahno odi-j gralt veselo enodejanko »Prvi h april«. V tej igrici se je posebno izkazal mali Franko Drašič, ki j® s pravim igralskim talentom odigral glavno vlogo nagajivega in prebrisanega Drejieta.
Višješolct so se lotili zahtevnejše «Burke o jezičnem dohtarju«. Vsi igralci so se v vloge vživeli in so imenitno zabavali občinstvo- Jezičnega dohtarja je predstavil s prirodno, neprisiljeno igro Cezar Možina, tudi suknar Janka Starca mu je pridno sekundi ral. Dnrio Cupin je bil imeniten ovčar; vlogo ne-
otesanega, nerodnega, a brihtnega pastirja je odigral v splošno zadovoljstvo občinstva. Vlogi dohtarjeve žene in sodnika nista mnogo zaostajali za omenjenimi tremi igralci.
Zvedeli smo, da nameravajo gojenci Dijaškega doma nastopiti s tem programom še v nekaterih naših dvoranah. Kdor se bo odzval njihovemu vabilu, bo zadovoljen spoznal, da ni napravil to zgolj iz neke dolžnosti do mladine. Mladina Dijaškega doma mu bo resnično nudila kulturni užitek in razvedrilo.
ponovitev vladalo tako veli-1 jim moramo izreči samo pri ko zanimanje, lahko sklepamo znanje- Prav gotovo se bo ta
Prvi nastop
Primorca” iz Trebč
Kot smo že poročali v naši nedeljski številki, se je preteklo soboto predstavil domačemu občinstvu pevski zbor »Primorec« iz Trebč, ki ga vodi prof. Oskhr Kjuder. Zbor je ponovno nastopil v nedeljo in tudi tokrat j c bila dvorana ljudskega Homa v Trebčah mnogo premajhna, da bi sprejela številne ljubitelje slovenske pesmi, ki so več kot Četrt ure pred začetkom čakali potrpežljivo v vrsti, da si priborijo vstop v Uvoruno.
Ze iz tega, da je tudi za
da so pevci nudili občinstvu nekaj več, kot lahko pričakujemo od zbora, ki se je vadil komaj nekaj mesecev in ki ima v svojih vrstah pretežno mladino. Takoj v začetku moramo poudariti, da je zbor, ki šteje 60 pevcev, pokazal tako znanje, tako sigurnost, da ga lahko brez nadaljnjega prištejemo med najboljše zbore na našem področju. Res je sicer, da je nastopil le s 1.1 točkami pevskega sporeda (pri tem naj omenimo, da je bil prav zaradi tega koncert nekoliko prekratek), kar je glede na razmeroma kratko razdobje od začetka vaj do nastopa povsem razumljivo, to da po tem, kar so
zbor, če bo nadaljeval po začeti poti, razvil v močan, prvovrsten pevski zbor, ki mu bodo odprta vrata vseh naših mestnih in podeželskih dvoran.
Po tem kratkem uvgdu, ki pa v bistvu že podaja oceno zbora, naj omenimo še spored. Sest pesmi v prvem delu sporeda je zapel mešani zbor, in sicer Petelin-Galluso-vo Glejte kako umira pravični, Laharnarjevo Mladosti ni, koroško narodno Pojdem v rute, Venturinijevo Pohojena travca, koroško narod nq Gor čez jezero in Ocvirkovo Igraj kolo. Tudi naslednje tri pesmi, in sicer Venturinijevo Nocoj oh nocoj, Aljaževo Opo-
Nastop mešanega pevskega zbora aPrimorecu iz TrebC
min k veselju in Dev-Vrabče-vo Soči je zapel mešani zbor, medtem ko so zadnje štiri pesmi zapeli izmenoma mešani m moški zbor. Gre za Gob. čevo Pesem divizije, Aleksandrovo Konjeniško, Boštjanči-čeuo Naš Kras in Gotovčevo V nove brazde.
Program je torej obsegal narodne umetne in partizanske pesmi. Razveseljivo je, da je zbor že na prvem koncertu vključil v spored nekaj partizanskih pesmi, ki so pri poslušalcih naletele na res navdušen sprejem. Pri tem moramo posebej omeniti solista Mira Cuka, ki je v več pesmih, predvsem pa v Pesmi divizije s svojim odličnim bit ritonom osvojil občinstvo. Zbor sam pa je pokazal solidno znanje, dober pevski material, tako da dirigentu morda ni bilo tako težko uveljaviti svoje zahteve pri nekaterih, tudi za že izvežban zbor zahtevnih pesmih. Zboru se seveda pozna, kdo ga je imel v rokah in zato je treba dirigentu prof. Kjudru izreči vse priznanje, saj je vložil nemalo truda, da se je zbor že do prvega nastopa povzpel do tako zavidljive višine.
Upamo, da bo zbor še nadalje vadil s tako vnemo kot doslej in da ga bomo z razširjenim programom slišali kmalu tudi v mestu-
težko prekinil z ljudmi, a je to napravil odločno, kadar je bilo to potrebno, poskušajoč pred tem, da jih popravi»
Tudi v pismu, ki kroži po partijskih organizacijah v Sovjetski zvezi, v katerem sc obsojajo neljudske metode likvidiranja, ki jih je uporabljal Stalin, se govori o tej ljudski potezi Leninovega značaja.
Ponovno v Leninovi sejni dvorani
Sedaj se obiskovalcem Kremlja pogosto pokaže stanovanje, v katerem je živel Lenin. Tri sobe, kuhinja, delovna soba, ki so bile odprte za obiskovalce komaj lanszo leto. Ena od prvih delegacij ki je obiskala Leninovo sta novanje v Kremlju, je bila jugoslovanska parlamentarna delegacija. V knjigo vtisiv sj vpisali svoje opazke tudi de legati 20. kongresa, ker j h je pretresla Leninova preprostost, so v knjigi obljubili, da bodo nadaljevali po njegovi poti.
V teh nekaj velikih sobah je ostalo vse tako, kakor je čilo, vse preprosto, skromno, brez vsakršnih odvečnih stvari, intimno in z mnogo topline.
Leninova delovna soba z ogromnim številom knjig in zemljepisnih kan, nas izredno prevzame. Tu je Lenin ne-trudno delal. Tik zraven delovne sobe se nahaja sejna dvorana.
V tej dvorani, veliki, a povsem skromni, se tudi danes vrše sestanki vlade in zasedanja komisij. V enem kotu pod steklom se nahaja stolica. na kateri je sedel Lenin.
«To je simbolično — pojasnjuje vodič tudi na ta način se hoče pokazati, da je Lenin še živ in prisoten...«
Ne le simbolično, ampak tudi s konkretnimi ukrepi skušajo voditelji v Sovjetski zvezi pokazati globoko priznanje delu Lenina, da je Vladimir Ilič živ in da se nahaja med njimi.'
|	D. CULIC
Vtem, ko smo ta čas po vojni neštetokrat bili prič* nedemokratičnim ter protizakonitim ukrepom organov državne oblasti, naperjenim proti onim, ki sO se borili za svobodno in demokratično Italijo, pa je po drugi strani bilo opaziti primere, ko so ti v določenih izrazitih primerih težkih prestopkov proti zakonu pokazali tolikšno prizanesljivost, da je javnost pred tako očitnimi dejanji pristranskosti nujno morala posumiti v to, ali so zares vsi državljani pred zakonom enaki.
Glede na to, kar smo doslej v tem članku omenili, navedimo dva primera, ki je njih časopisje zadnji čas precej poročalo in ki plastično osvetljujeta zgoraj navedene trditve, oziroma stanje.
Proti poslancu Moraninu, nekdanjemu partizanskemu komandantu, ki je po končani vojni v De Gasperijevi vladi celo zavzemal mesto podtajnika obrambnega ministrstva se je začel sodni postopek, in sicer pod obrožbo, d* je v času odporniškega gibanja v svojstvu vojaškega komandanta garibaldinskih enot dal likvidirati nekatere fašiste. Kot glavna priča proti obtožencu nastopa neki odvetnik Bonvicini, oseba, ki o njej govore, da je v času vojne opravljala delo agenta a-meriške obveščevalne službe. Kot v ostalih primerih procesov proti pripadnikom italijanskega osvobodilnega gibanja, gre v bistvu tudi tokrat za to, da se oblati in kompromitira italijansko o-svobodilno gibanje kot tako, kar predstavlja še vedno e-nega osnovnih smotrov italijanskih reakcionarnih krogov. Proces je še v teku, ne dvomimo pa, da bo od strani določenih krogov storjeno vse, da se poslanec Morandini za svoje «zločine« obsodi. Tako namreč kaže tudi vsa inscenacija v teku samega procesa, pa tudi dejstvo, da se je sodni postopek sploh sprožil, dasiravno kompetentni organi ne bodo mogli mimo mnenja demokratične javnosti, ki tako početje najostreje obsoja.
Po drugi strani se je te dni končal proces z obsodbo obtoženca, duhovnika don Calo-nija. na 8 let in dva meseca zapora. Kazen je prejel, ker je povzročil smrt svoje ljubice. Celestine Palustri, ker je ponaredil uradne listine in ker je protizakonito izvrševal zdravniške posle. Primer je javnosti znan, saj so časopisi z njim že lep čas polnili svoje stolpce. Da bi don Caloni rešil svojo duhovniško »čast« in pa da bi se rešil še vseh ostalih nevšečnosti, ki bi j'h utegnil imeti, ko bi Celestina Palustri iz njunega razmerja povila otroka, ki ga je pričakovala, je tej dal injekcijo ca odpravo plodu, kar je povzročilo njeno smrt. Se pred tem je z njo že imel enega otroka. Ukrenil pa je tako, da j* očetovstvo prisodil nekemu namišljenemu Antonu Markiču, poljskemu beguncu, zakar je falsifieiral ustrezne dokumente. Javni tožilec je za njegova zločinska dejanja zahteval kazen 15 let zapora, sodišče. pa, sledeč določenim posebnim kriterjem in prizadevanjem, mu je prisodilo polovico manj.
Menimo, da je primerjanje obeh primerov, namreč dejstva da se je sploh začel proces proti poslancu Moraninu, ki se je boril proti fašizmu za svobodo in boljše pogoje svoje dežele, z dejstvom, d* je katoliški duhovnik, pridigar čednosti in ljubezni med ljud-umoril nedolžno žensko, ker je hotel obvarovati svojo duhovniško «čast» ter prikriti dejanja, da primerjanje skoraj odveč. Vsekakor je treba pribiti, da dokler se bodo gonili pred sodišča ljudje, ki Sb v odnosu do svojega ljudstva in demokracije častno o-pravili svojo dolžnost, po drugi pa se bodo pravi zločinci ščititi samo zato, ker je to v interesu določenih, v tem primeru reakcionarnih katoliških krogov, vse dotlej obstaja v državi najresnejša nevarnost tako za njen demokratični kot splošni razvoj.
Končno Je angleškim oblastem uspelo ujeti voditelja plemena Mau-Mau
PREJELI SMO
Dr. Radomir Lukič — Protina priroda medjvnaradnog prava (diskusija), Milan Sa-hovič — Neka razmatranja o pravnoj prirodi medjunarod-nog prava (diskusija), dr. Branimir Jankovič — Postn-pak za reviziju Povelje Uje-dinjenih nacija: Vojislav Si-movič — Medjunarodno pravni karakter ustavne reforme u Holandiji; dr. Aleksan-dar Golditajn — Svajcartkp cinilno sudstvo; B. Eisner — Uporedhn judikaturu o rne-djunarodnom privatnom pravu — Beležke
IN BENEŠKI
ZBOROVANJE KMEČKIH PREDS1AVNIKOV V NEDELJO V OGLEJU
l zakonom o oj mi reformi omejili zemljiško posest oa 50-70 heklarot
Zborovanje antifašistov
Z reformo rozlosceno zemlje po noj se do v lest kmetom
Pod geslom »zemljo in avto. nomijo« je bila v nedeljo v Ogleju velika manifestacija, za katero je dal pobudo pripravljalni odbor, sestavljen iz predstavnikov kmečkih sindikalnih organizacij, oglejskega župana in drugih osebnosti.
Glavno poročilo je imel tov. Simsig, ki je prikazal stalno nazadovanje kmetijske proizvodnje v Furlaniji. Medtem ko se po vsej državi število goveje živine letno dvigne za 10 odst-, se na področju naše dežele dvigne komaj za 4 odst. Število koz in ovc se po vsej državi zmanjša približno za S—i odst., v naših krajih od 30—40 odst. Tudi kmetijska proizvodnja je pri nas veliko manjša kot v ostalih predelih države.
Najbolj pereče vprašanje pa predstavlja izseljevanje. Leta 1952 je emigriralo 5.000 kmetov, leta 1954 pa že 13.000.
Vzrok stalnega padanja živ. ljenjskega nivoja na našem podeželju je treba iskati v dejstvu, da nad polovico furlanskih kmetov obdeluje zemljo, ki ni njihova last, ampak last nekaj stotin velikih zemljiških posestnikov, ki so lastniki nad ene tretjine najro-dovitnejše furlanske zemlje. Ti ljudje so obenem voditelji namakalnih in izboljševalnih konzorcijev, kmečkih konzorcijev, pri katerih kmetje kupujejo vse, kar potrebujejo ter njim svoje pridelke tudi prodajo, s čimer se tem ljudem nudi dvojna mera za izkoriščanje kmetov.
Vlada je premalo napravila, da bi zboljšala položaj na našem podeželju. Faradi tega je nujno potrebno izvesti agrarno reformo ter deželno avtonomijo kot jo predvideva listava- Tov. Simsig je kot primer navedel deželno avtonomijo na Siciliji, kjer je deželna vlada izvedla obsežno a-grarno reformo in dala kmetom zemljo.
Svoj pristop k tako pomembni manifestaciji sta pismeno sporočila poslanec PSI Marane ni in predsednik federacije furlanskih konzorcijev .n vzajemnih blagajn Zan-fagnini, shod pa so pozdravili Ferrante -d UIL iz Vidma, poslanec Beltram* in Lizzero.
Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva. naj se z agrarno reformo omeji velika posest na največ 50 do 70 ha, medtem ko naj se odvečna zemlja razdeli kmetom z zakonom o agrarni reformi, ki naj ga sprejme avtonomna deželna skupščina, katere ustanovitev se ne sme več odlašati.
Uspel zabavni večer c Pusti ali vzemi»
V soboto zvečer so nas mar Ijivi dijaki Akademsko - srednješolskega kluba »Simon Gregorčič* spravili v dobro voljo za poldrugo uro. Nu svojem sedežu so priredili namreč zabavni večer »Pusti ali vzemi*, po vzorcu znane televizijske oddaje. V prenatrpani dvoranici lastnega sedeia se je prikazala goriška Campa-gnoli, ki je zbranemu občinstvu predstavila našega Bogdana Doberdana. Zahvalil te je komisiji, ki je strogo čepela stisnjena v nekem kotu, da je omogočila ta večer in se potrudila sestaviti vprašanja.
Prvi je stopil na oder Gian-ni iz Doberdoba, ki se je prijavil za »letalstvo*. Ta človek je namreč pred kratkim predaval o letalstvu in je zato
mislil, de bo gladko dobil visoko nagrado. Prvo vprašanje je namreč veljalo 2,50 lire, zadnje — osmo — pa 320 lir. Gianni je izjavil, da bi z dobitkom lahko peljal nasled nji dan dekle v kino. A njegova znanost je kmalu opešala, kajti že pri petem vprašanju je »zletel*.
Gospodična Carnpagnnlj je nato predstavila zbranemu občinstvu Boruta iz «Vie stret-te», ki se je javil za šport. Ze po prvih vprašanjih je dokazal, da dobro obvlada snov in uspelo mu je priti do zadnje nagrade. Najbolj zanimivo je bilo, ko je bil v kabini s slušalkami na ušesih in poslušal Doberdana, ki mu je stavil vprašanja o goriškem slovenskem športu in o njegovih uspehih. No, prvi zmagovalec je bil deležen navdušenih ovacij številnega občinstva. Tretji je bil neki Benečan, Viljem po imenu, ki je takoj zahteval plačilo, če bi padel: poljub gospodične Cam-pagnoli. Ta je že postala bleda. a na srečo ni bilo iz 'e moke kruha, kajti znal je odgovoriti na vsa vprašanja tz kemije. Pri zadnjem vprašanju pa se je nekaj zataknilo. Zadnje vprašanje ni bilo iz kemije, marveč iz fizike in občinstvo je začelo mrmrati proti komisiji, ki se je takoj potuhnila. Pripravila je sicer drugo vprašanje, na katerega je kandidat takoj točno odgovoril.
Tudi gledalci so morali priti na svoj račun, saj so vendar plačali visoko vstopnino 3000 lir za osebo, da so lahko prisostvovali izrednemu večeru. Med njimi je bil izžreban krasen avtomobil »Fiat 1100* z naslednjimi merami: visiva 2, dolžina 5, širina 2 cm. Dobila ga je. neka odrasla gospa, katere imena ne bomo tu navajali; nevarnost bi namreč bila, da bi jo ljudje potem opazovali, kako se uči šofirati.
Po tem kratkem intermezzu se je javila naša Bblognani, brhka Nevenka, ki pozna zelo dobro operne melodije. Poslu-šalu je najprej neko ploščo, a pri drugem vprašanju je zletela. Skoda.
Ker so pač nastopali študentje, niso smeli manjkati šolski predmeti. Junaški lice-jec z Vslavja se je javil v kategoriji »Latinščina s posebnim ozirom na Katula* in smelo odgovoril na vsa vprašanja, kar bo moral tudi profesor latinščine v šoli upoštevati. Povedal je še, da v primeru zmage povabi vse zmagovalce, komisijo, Cam-pagnolijevo in Doberdana na svoj dom na češnje. To so seveda vsi sprejeli z velikim navdušenjem.
Na koncu so vsi udeleženci dobiti zlate in srebrne *pata-kuone* in drupe nagrade. Med predstavo je bila publika zelo nedisciplinirana, ker je mislila. da je v šoli in je zato stalno prišepetavala. Večer je vsestransko uspel.
služboval v Kobaridu. Brdih in v Peči, dokler ni dobil 1918. leta zaposlitev na sodniji v Sežani, kjer je ostai samo štiri leta, kajti tudi njega so takrat kot številne druge Slovence premestili v notranjost Italije. V Cervigna-nu je služboval do leta 1929, ko so ga na njegovo prošnjo dve leti kasneje premestili v Gorico in kjer je služboval na goriški sodniji do prihoda Italije 1947. leta. Kljub njegovim 70 letom so ga oblasti zaradi političnih razlogov premestile v Padovo, vendar mesta ni sprejel ter je šel v pokoj.
Bil je vseskozi zaveden Slovenec ter je svoje otroke vzgojil v narodnem duhu. Zapustil je hčerki Zlato in Jožico ter sina Dušana. Pogreb bo danes ob 14. uri iz bolnišnice pri Rdeči hiši, kjer je umrl, na mestno pokopališče.
Prizadeti družini izrekamo naše globoko sožalje.
V nedeljo popoldne je bilo v krminski kino dvorani zborovanje antifašističnih preganjancev, katerega se je udelo. žilG veliko število žrtev naci-fašizma obeh narodnosti naše pokrajine.
V predsedstvu so bili tov Alojz Komjanc, Leopoldo Gašperini, Fabris iz Tržiča, Gries iz Krmina in drugi. Glavni govor je imel tov. Gašperini, ki je orisal protifašistično borbo v naših krajih ter preganjanje slovenske manjšine pod fašistično Italijo.
Saje v dimniku so se vnele
Včeraj ob 13. uri so se v stanovanju Guerrina Olivatti-ja v Ul. B. Casale štev. 55 vnele saje v dimniku. Na kraj požara so poklicali gasilce, ki so v kratkem času pogasili ogenj. Skoda je bila znatna.
i
uji
; i
m
..:	v-
27. KOLO ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
/. VELIKO IlilU) JE EI0RENTIHJ
POTRDILA PRAVIRU Dll PRVENSTVA
Sloviti Milanov napad ni bil kos razigrani obrambi novega prvaka - S prese-
netljivo zmago v Novari Triestina dokončno izven vsake nevarnosti
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Albane-se, Ul. Rossini 1, tel 24-43.
S
17.00:
N O
«Smrtni
variete; film:
CORSO.
lec».
VERDI. 16.30:
« Vrtinec«.
CENTRALE. 17.00:	»Nezve-
ste«, G. Lollobrigida in P. Cressoy.
MODERNO.	17.00;	#Vražja
hči«, M. Serato.
TEKMOVANJ E ZA POVEČANJE POLJEDELSKE PROIZVODNJE
Umrl je Antom Smet
V nedeljo 15. aprila je po kratki in mučni bolezni nena. doma umrl 78-letni Anton Smet iz Gorice, oče knjižničarke Ljudske knjižnice in čitalnice v Gorici tov. Jožice.
Vsem, ki so pokojnika poznali, se jim je ob tej vesti stisnilo srce, kajti z njim smo izgubili še enega ij-med borcev za pravice našega ljudstva.
Rodil se je v Šempasu ter kot orožnik bivše Avstrije
DVA SLOVENSKA KMETOVALCA prejela po petdeset tisoč lir
Tretja nagrada je bila podeljena Miru Ferleti-ču iz Doberdoba in Jožefu Gravnarju z Uslavja
V občinski dvorani na Ko zu Verdi je bilo v nedeljo dopoldne slavnostno razdeljevanje nagrad kmetovalcem gori-ške občine, ki so se udeležili 3. državnega tekmovanja za povišanje poljedelske proizvodnje. Poleg predsenika višjega sveta poljedelskega ministrstva prof. Montanarija, so se slavnosti udeležile tudi krajevne oblasti.
Med nagrajenci sta bila tudi slovenska kmetovalca, xi sta prejela 3. nagrajjo v znesku 50000 lir v lestvici srednjih kmečkih posesti, in sicer Miro Ferletič iz Doberdoba *er Jožef Gravnar z O-slavja.
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini je bilo od 8. do 14. aprila 10 rojstev, 22 primerov smrti, 7 oklicev in 6 porok.
Rojstva: Gianpaolo Calliga-ris, Pierpaolo Merluzzi, Ser-gio Orzan, Maurizio Drascek, Fulvia Klinec, Clara Maran-gon, Roberto Daris, Rossana Rossi in Lia Vinzi.
Smrti:	73-letna gospodinja
Frančiška Ulaga, por. Žagar; 72-letna gospodinja Caterina Podgornik vd. Bradaschia; 69-letni bančni ravnatelj Ivan Rijavec, 82-letna upokojenka Marija Strukel, 78-letni Giuseppe Borovina, 78-letna državna upokojenka Giuseppina Baldassi vd. Bolter, 80-letna gospodinja Rosalia D'Andrea, vd. Vanin, 13 dni star Vito De Santi, 66-letna gospodinja
Augusta Romagnoli por. Bas-sini, al-letni šofer Nevio Be-nedetti. 81-letna gospodinja Maria Bureili vd. Biforme, 27-letna gospodinja Anna Co-lenzi, 47-letni upokojenec Mario Nicoletti, 69-letna Maria Kirchof vd. Artelli, 82-letna šivilja Caterina De Savor-gnani, 65-letna gospodinja Luigia Baldassi vd. Cecotti, 65-letna gospodinja Angela Skubin por. Marussi, 26-letni mizar Vinicio Perin, 61-letni delavec Sisto Marchioli, 40-letna gospodinja Augusta Car-belotto por. Co,tic, 60-letna gospodinja Olga Petrussa por. Zuccolo, 64-letna gospodinja Beatrice Godas.
Oklici; geometer Sergio Si-gnorini in dijakinja Alma Pa-rovel, kmetovalec Giuseppe Scerbo in gospodinja Regina Facca, delavec Bentivoglio Cossovel in gospodinja Gio-vanna Grahel, industrijec Da-rio Orlando in gospodinja Maria Pussini, fmancar Giuseppe Nardini in gospodinja Rita Grossi, policijski stražnik Edoardo Acone in učiteljica Lidia Pitacco, trgovec Fabio Presca in gospodinja Gabriella D’Agnolo.
Poroke: zidar Mario Tofful in gospodinja Elena Bucciol; študent Antonio De Leo in prodajalka Teresa Urši, tehnik Et ti Piemonte im gospodinja Maria Elisa Tobia, u-radnik Adolfo Donati Della Lunga in delavka Rosaria Uršo, železničar Beppino O-man in gospodinja Giuseppina Stucchi, natakar Romano Morelli in gospodinja Renata Bernasconi.
+
Po kratki in mučni bolezni je v nedeljo v 78. letu starosti nenadoma preminil naš dragi oče
Anton Smet
državni upokojenec Pogreb bo danes popoldne ob 14. uri iz bolnišnice Rdeča hiša na glavno pokopališče.
Hčerki Zlata in Jožica ter sin Dušan
Gorica, 17. aprila 1956.
Po dveh razmeroma mirnih kolih, je bilo nedeljsko 27., oz. deseto povratno kolo italijanskega nogometnega prvenstva zopet zanimivo in bogato na presenečenjih.
Predvsem nam je dalo nedvoumen in kokončen odgovor na vprašanje, ki smo si ga zastavili v našem članku z naslovom »Ali bo Milanu uspelo zaustaviti zmagovito pot Fiorentine?«. Milanu to ni uspelo. Kljub odlični igri v prvem polčasu je moral lanski zmagovalec položiti orožje pred novim zmagovalcem Fio-rentino, ki nosi ta naslov povsem zasluženo in upravičeno. Svojega direktnega nasprotnika, ki bi ji vse do predvčeraj teoretično (samo teoretične!) še utegnil biti konkurent za prvo mesto, je odpravila z veliko igro. vredno državnega prvaka in enaj-storice, ki tvori steber državne reprezentance. Njena premoč je prišla posebno do izraza v drugem polčasu, ko je Milan demoraliziran popustil in ko je pred skoraj 60.000 gledalci izvedla pravo ekshibicijo, osladkano z virtuozizmi Julinha, Montuorija in Virgi-lija.
Številni nogometni kritiki in strokovnjaki so ocenili Fio-rentino kot prvo vredno naslednico tragično preminulega »Torina«. Ta laskava ocena gotovo ni pretirana, posebno ne spričo dejstva, da v italijanski nogometni zgodovini še ni bilo prvorazredne enajstorice, ki bi v 34 zaporednih prvenstvenih tekmah niti ene ne izgubila. V 27 tekmah tekočega prvenstva je dosegla 18 zmag in 9 neodločenih izidov, pri čemer je prejela samo 14 golov, dala pa 51. Nič čudnega zato da proti obrambi, ki je ves čas znala tako dobro varovati svoje svetišče, tudi Milanov napad, ki se sicer ponaša s samimi slavnimi imeni kot so Ricagni, Lieldholm. Nordhal, Schiaffino in z največjim številom doseženih golov v prvenstvu (58), ni mogel opraviti bolje kot drugi.
Pa še nekaj "je vredno omeniti ob tej tekmi. Italijanska državna reprezentanca je dobila novega mnogo obetajočega centerhalfa v osebi rezervnega igralca Fiorentine Orza-na. S svojo odlično igro, ki ni prav nič zaostajala za igro Ro-sette, je pritegnil nase pozornost sestavljavcev državne re prezentance. ki so ga takoj vzeli v poštev in figurira že za srečanje z Brazilijo kot prva rezerva.
Drugo srečanje tega kola, ki sodi pravzaprav med presenečenja, je zmaga Triestine v Novari. Celo v Trstu samem je bilo malo takih, ki bi svoj: enajstoriri prisojali kaj več možnosti kot kvečjemu neodločen rezultat. Toda Pasinati-jeva enajstorica je še enkrat presenetila prijatelje in konkurente. Iz težke tekme v Novari. ki je predstavljala za domačine eno izmed poslednjih rešilnih bilk. je izvlekla obe točki in po enodušni sodbi poročevalcev in občinstva ki ie goste na koncu nagradilo s ploskanjem, popolnoma zasluženo. Po razmerju na terenu, po prikazani igri in po zamujenih priložnostih, bi bila lahko zmaga Tržačanov še izdatnejša, čeprav so morali nastopiti v okrnjeni postavi brez Fontane v krilski m brez Žara v napadalni vrsti. Zanimiva je predvsem ugotovitev, da je Triestina svojo zmago dosegla v obrambi, toda ne zato, ker bi ta uspešno zavračala napade domačih, temveč
REZULTATI » Bo logn a-At a 1 ant a »Fiorentina-Milan ♦Genoa-Lanerossi •Inter-Roma Napol i-* Ju ventus »Lazio-Spai Triestiina-*Novara Sampdoria-»Padova *Pro Patria-Torino
1-0
3-0
2-2
1-1
1-0
3-0
1-0
3-1
1-1
LESTVICA A Fiorentioa	27	18	9	0	51	14	15
Milan	27	14	6	7	58	37	34
Inter	27	13	5	9	49	32	31
Lazi o	27	9	11	7	40	33	29
Sampdo-ria	27	10	9	8	41	43	29
Roma	27	9	10	8	34	33	28
Triestina	27	10	8	9	22	30	2«
27	10	7	10	46	43	27
27	12	3	12	35	36	27
27	9	9	9	32	34	27
27	9	8	10	39	39	26
27	6	14	7	22	28	26
27	10	5	12	51	44	25
27	9	7	11	41	42	25
27	9	7	11	33	36	25
27	7	10	10	23	31	24
27	6	9	12	31	37	21
27	1	7	19	20	76	9
* * *
A ta! ar, ta
Padova
Spal
Napoli
Juventus
Bologna
Genoa
Torino
Lanetossi
Novara
Pro Patria
REZULTATI Alessamdria-*Bari •Cagliari-Salernitana •Como-Legnano •M-arzotto-Catanla * Messin a-P a 1 ermo •Modena-Monza •Farma-Brescia •Udinese-Livorno »Veron a-Taranto
LESTVICA B
Pal ermo Udimese Monza Como Catamia Cagliani Leg n« no Verona Brescia Taranto Bari Modena Parma Messioa Alessand.
Marzotto Livorno Salernu.
2-0
3-2
2-1
2-1
3-3
1-1
2-0
2-1
1-0
27	16	8	3	32	21	40
27	16	5	6	54	28	37
27	14	6	7	29	19	34
27	13	7	7	41	28	33
27	12	8	7	34	22	32
27	11	9	7	41	38	.11
27	10	8	9	33	34	28
27	10	7	10	36	37	27
27	9	9	9	24	31	27
27	8	10	9	25	26	26
27	11	3	13	36	34	25
27	7	10	10	35	31	24
27	9	6	12	31	33	24
27	8	8	11	35	38	24
27	8	7	12	28	30	23
27	8	6	13	26	38	22
27	6	5	16	28	50	17
27	3	6	18	19	49	12
O	22.	aprila			bodo	
in	B	lige		počivala		
V n ed el
moštva A
zaradi priprav na meddižav-na srečanja Italija - Brazilija ter Italija B - Grči ja.
Totocalcio
11XX212X11XX1
zato, ker je bilo v obrambi izhodišče skoraj vseh njenih akcij. Petagna, Belloni, Claut in Svorenich, predvsem pa Bernardin so tfili neutrudljivi graditelji, Dorigo in Szoke pa inteligentna povezovalca z naprej pomaknjeno napadalno trojico Passarin-Brighenti-Lu-centini. Spričo take povezave iger je bil ob največjem prizadevanju vsakega posameznika uspeh le vprašanje realizacije vsaj ene od neštetih ustvarjenih priložnosti, kar je v 5. minuti drugega polčasa uspelo Lucentiniju, ko je točen Brighentijev podaljšek z glavo usmeril v mrežo, nato pa po vratarju odbito žogo neubranljivo porinil v mrežo.
Triestina, ki je še pred nedavnim bila tesno na dnu, se je s to zmago povzpela z 28 točkami in zaradi slabše razlike v golih na sedmo, sicer pa bi bila z istim številom točk kot Roma na šestem mestu. Kdo neki bi se nadejal kaj podobnega. Celo Feruglio, nekdanji trener Triestine in sedaj trener Novare. ni mogel verjeti svojim očem in je samo športno stisnil roko svojemu kolegu Pasinatiju.
Toda je že tako, da radost nekoga običajno pomeni žalost za drugega. Novaro je ta poraz še bolj prikoval k dnu, tembolj, ker je Lanerossiju na kaj neobičajen način uspelo iz Genove prinesti dragoceno točko.
Res čudna in nenavadna je bila ta 'ekma med dvema kandidatoma za izpad. Trajala je kar 14 minut več kot normalno in ‘o po zaslugi sodnika Guarnaschellija, ki poleg ostalega tudi ni dosodil treh očitnih enajstmetrovk. Zaradi pro-
testov igralcev in občinstva je bila igra večkrat prekinjena in ime marsikaterega igralca je ostalo v sodnikovi beležnici. Gol izenačenja je Laneros-si dosegel v 48. minuti drugega polčasa, t. j. 8 minut po predpisanem času.
Prav tako s polovičnim uspehom se je moral zadovoljiti Torino, ki je iz Busta Arsizia s težavo izvlekel točko. Tudi ta rezultat sodi med presenečenja tega kola in za Torino je do neke mere opravičljivo le to, da je nastopil kar s štirimi rezervami. Sicer pa bi po prikazani igri Pro Patria zaslužila zmago.
. Ostala dva gosta nevarne cone — Bologna in Napoli — sta bila srečnejša. Bologna je na domačem terenu zasluzeno odpravila Atalanto, katero je rešil večjega poraza le odlično razpoloženi vratar Galbia-ti. Z enakim rezultatom 1:0 je tudi Napoli odpravil Juventus le s to (precejšnjo) razliko, da si je šel vzet dve točki na tujo njivo v sredo Torino. Juventus je kljub povratku »vojaških reprežentativcev« Gar-zene, Colomba in Montica v enajstorico, zaigral slabo. Napoli je imel tričetrt igre v svojih rokah predvsem po zaslugi svojega četverokotnika. Edini gol je dosegel Jeppson. ki je s strelom iz daljave presenetil svojega zvestega »angela varuha« v osebi odličnega Naya.
V preostalih treh srečanjih I. lige je Lazio zasluženo premagal Spal (3:0 na lastnem igrišču, Inter in Roma sta se razšla po srečnem naključju za Romo z neodločenim rezultatom (1:1), medtem ko je morala Padova na lastnem igrišču prepustiti obe točki Sampdo-riji (1:3), kar predstavlja tretje presenečenje tega kola.
7 kol pred koncem prvenstva sta dve stvari torej popolnoma jasni: Fiorentina prvak, Pro Patria zadnja. Triestina rešena. Za tržaško nogometno občinstvo je to zadnje prav gotovo najbolj razveseljivo,^	.......
V B ligi se položaj na vrhu in spodaj ni bistveno spremenil. Udinese se je z zmago nad Livornom za točko približala vodilnemu Palermu, ki je v Messini dosegel le neodločen rezultat.
TRETJA TEKMA NA EVROPSKI TURt®
Brazilija-Awstrija3i2
Jugoslovanski sodnik Rončevič je raz^| ljavil 5 golov Brazilijancev zaradi ofisi 0
Polo - zmagovalec dirke po Siciliji
PALERMO, 16. — V zadnji etapi krožne dirke po Siciliji Sciacca - Palermo je zmagal Calvi v času 6.55’34” s povprečno hitrostjo 34.663 km. Vrstni ied ostalih: Guerrin-, Falaschi, Zucconelli ter še 25 drugih s časom zmagovalca.
V končni klasifikaciji je zmagal Polo s časom 31.01’54” s povprečno hitrostjo 34.416 pred Ciancolo, Sereno, Pelle-grinijem, Assirellijem, itd.
DUNAJ, 16. — Svojo tretjo tekmo na turneji po evropskem kontinentu je brazilska nogometna reprezetnaca odločila v svojo korist. Na Dunaju je premagala reprezentanco Avstrije s 3:2. Toda ta rezultat ne odraža dejanskega razmerja sil na igrišču. Brazi-ljanci so prevladovali po mili volji in izvedli pravo ekshibicijo južnoameriške nogometne šole, ki temelji predvsem na individualnih vrlinah. V tem so bili domala vsi gostje z vratarjem vred pravi virtuozi. Njihovi driblingi, njihova igra z glavo in sploh njihovo obvladanje žoge je bilo tako popolno, da avstrijski igralci, tokrat izredno slabo razpoloženi, po več minut sploh niso prišli do žoge. Toda kot že na prvih dveh tekmah proti Portugalski in Švici, se je tudi tokrat poznalo, da je brazilsko moštvo, sestavljeno v glavnem iz mladih igralcev, šele vigrava in da zato njihova kolektivna igra nikakor ne dosega njihove individualne sposobnosti. Razen tega pa so brazilski napadalci bili tudi dokaj neodločni pri streljanju na vrata kakor tudi površni pri spoštovanju pravil offside. Prav zaradi tega je jugoslovanski sodnik Rončevič. ki je s pomoč.iu prav tako jugoslovanskih sodnikov Stefanoviča in Damianija vodil tekmo, razveljavil kar 5 golov Bra-ziljancev, ki so bili po njegovem menju doseženi iz offside pozicije. S pravilnostjo njegovih strogih odločitev se strinjajo v glavnem vsi poročevalci.
Avstrijci so prešli v vodstvo v 16. minuti prvega polčasa, Braziljanci so izenačili in prešli v vodstvo v 28’ in 35’ drugega polčasa, Avstrijci so zopet izenačili v 26. minuti in končno so 2 minuti pred koncem Braziljanci po Didiju dosegli regularni zmagoviti gol.
Svojo naslednjo — 4. tekmo bodo Braziljanci odigrali v Pragi proti Češkoslovaški, nato pa proti Italiji, ki je za četrtek 19. t. m. sklicala na prvi trening naslednje kandidate za reprezentanco: Viola; Magnini, Cervato; Chiappella, Bernasconi, Segato; Boniper-ti, Gratton, Virgili, Monlnori, Carapellese; rezerve: Ghezzi, Comaschi, Orzan.
v četrtek nastopili v ni tekmi za pokal prvakov proti Real
lfinil"
apskth
Madr‘du'
Konec turnirja v Neaplju
NEAPELJ, 16
Danes
končal mednarodni
,ie
turnir v dvojicah je Gipson’ (ZDA) in lija). Med moškimi
teni*kl
Neaplju. V
zmagasiroB <»;;
zmagala Stewart (ZDA) gal (Juž. Afrika).
Rezultati:	Gibse*
Mešana dvojica:
(ZDA) in Sirola (It-) *	s:6,
(Avstral.) in Ayala (
9:7’ 7:5’	cp«al ^'
Moške dvojice.
Afr.) in Stewart (ZDA' * j:J)
sen (ZDA - Ayala (Cu
4:6, 6:1, 7:5.	. zU]titt
Nedeljski finalni
pa so:
Moški posamezno:
Merlo 6:2, 7:5. 8:6. Gib*4®
Zenske posamezno.
- Brewer 6:1. 8:6.
Hotf! '
__ Tukaj!"
bo tr
list »Sun« poroča, da
SYDNEY,
tralsk«**
ner in kapetan avst g„p.
teniškega moštva Harr man odšei julija v zvezo
ske teniške igralce.
Sovjet*k0
.Tj« bo"treniral s4«®'
Kalij,inske bešarlj#** na Hunaiu in «J»,
RIM, 16. - Na £_arkJf.
odbora italijanske	^
ske zveze je pred;*e -ka Vr ročil, da je češkoslova ^ šarkarska zveza pOva n^anC0-lijansko žensko repreze naj pride po tekmi na . f ni ju 22. aprila v CSR; v odigrala dve tekmi- ^ Pragi 25. aprila in en° jjvr tislavi 27. aprila. To . ti bo koristna Pr,Pr 10.
od J- . kj(r Prag'- 1
nje
igralke, ki bodo junija nastopila v ri^c'nStyfc bo evropsko žensko P
odgovorni ur_i!S;gO
STANISLAV RENA , V* Tiska Tiskarski zavod *
Milan
Madridu
— Igralci Mila-
MILAN, 16. -na so popoldne z letalom odpotovali v Madrid kjer bodo
KIHO SKRK^
ob !*• Bf‘
predvaja danes ' Republic
z začetkom ob IS. uri M»n
predvaja danes 17. t
Igrajo IVAN DESNY, RUTH NIEHAUS Dramatičen in presenetljiv film
TVRIPKA A. PERTOf
Trst, Ul. (iinnastica 22, tel. US-UUU
ima v zalogi veliko izbiro nacionalnih in angleških štol po konkurenčnih cenah
Obiščite nesi* Prepričali ae boste 1 /
oooooooooooooooooooooox>ooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxjoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooa
8.
ooooo^
Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga)
Romantika in platonika sredi vojne
55.= Tretje poglavje i Tnt »rtdi vojne - Prva ljubezen Zgodba o Šakalu
Zdaj sem se Ji odločno uprl, bila je videti užaljena in Je močno zardela. Na rokoborbo me ni nikoli več vabila. Drug pred drugim sva bila nekako v zadregi, čeprav smo se pogosto videvali in se Sli na vrtu razne igre. Začudeno sem pogledal pozneje nekoč eno od sestričen, ki je opozorila Mašenko. da se Linda razvija v pravo lepotico. Meni se je zdela prikupno dekletce. Toda takrat sem videl vso dekliško lepoto in milino samo v plavolasi Lini.
Ko si zdaj kličem pred oči nekoč ljubljeni obraz, opažam, da sta bila ta obraz in z njim ta deklica «tipična» za svojo dobo. Ni ml treba danes dopovedovati, da nisem imel takrat niti pojma o kaki tipičnosti in da se mi že sanjalo ni o tem, da bi utegnilo biti nekaj za določeno dobo »tipično«. Toda mislim, da mi je instinkt za tipiko nekako vrojen in da sem bil od nekdaj podvržen tistemu, kar je bilo za čas in dobo, \ katerih sem živel, tipično. Celo to bi si upal iz lastne izkušnje posneti, da sem imel nekakšen predobčutek, kaj bo čez nekaj let ali tudi čez desetletje »tipično«.
Lina je imela kar najlepše zaokrožen oval obraza, nosek ji je bil pravilno oblikovan, imela Je lepe, biserom podobne zobe in jagodno rdečo barvo ustnic, ki si Jih deklice takrat še niso mazale z rdečilom, da bi pod njim pobledele. Bila je srednje postave — takrat še niso bile »v modi« visokorasle in dolgonoge žene« —, prej polnih oblik kakor vitka, toda pasu tankega kakor osa. Omenil sem, da Je imela pšenično zlate
lase spletene v debelo kito, ki ji je visela čez hrbet in je bila pred koncem povezana s pentljo kake žive barve. Nekaj las ji je ostalo okrog čela prostih in zlatili so se ji okrog senc kakor pšenično-rumeni svaljčki. Njen pogled je bil topel kakor pogled sme, toda v njem se je kdaj poblisnil ščepec hudomušnosti. Rada se je smejala in opazil sem. da je bila vesele narave.
Z Lindo, ljubko Italijanko, sva se tikala, kakor smo se tikali vsi otroci iz soseščine, če obnovim v duhu njen obraz, opazim podolgovat ovalček z dokaj izrazitimi potezami, prej suhljat kot okrogel, z nepremajhnimi rubinasto rdečimi ustnicami, ki so bile zasukane v naj lepšem amorjevem loku. Te ustnice so bile zelo gibljive in so se rade zapotegnile v malce zafrkljiv nasmeh. Njen nosek je bil ob koncu rahlo privzdignjen, kar je bilo videti na moč ljubko, toda v zavesti, da imam sam podoben nosič, se mi je zdelo, da bi mi bila primernejša za sestro kot pa za tiho oboževanko.
Očaranje, ki sem ga bil doživel ob Lini, je prišlo nedvomno po kontrastu. Pri njej je bilo vse nasprotno, kakor je bilo pri meni. Bila je svetlolasa in svetlooka, jaz temnolas in temnook. Bila je prej polnih oblik, jaz sem bil suh kot poper. In njen nos je bil fino zapognjen, moj malce privzdignjen. Opazil sem, da je skušala navezati z Mašenko ožje stike, da se je nekako približevala naši hiši, toda nisem si upal niti za trenutek pomisliti, da bi bil utegnil biti tu tudi Jaz kaj
posredi, če bi bil imel za to najmanjši dokaz, se bojim, da bi se mi bilo razletelo srce od sreče.
Bil sem resnično v nekakšnem vznesenem in nenormalnem stanju. Bil sem vržen iz reda, prisluškoval sem vase in bilo me je groza navala in silovitosti teh dokaj nepoznanih čustev.
Dekletom, ki so v družabnem pogledu neprimerno bolj komunikativna, je v tem pogledu veliko laže. Medtem ko sem jaz ob vsakem srečanju z Lino še vedno zardeval, upal in trepetal pred tem srečanjem, se je ona že povsem svobodno kretala po našem vrtu, govorila zdaj z Mašenko, zdaj s starši in z mlajšimi brati. Začela sva se pozdravljati, zdelo se mi je, da bi me bila hotela kdaj tudi ogovoriti, toda mene |e obhajala pri tem taka groza, da sem se taki priložnosti rajši izognil. Opazil sem kdaj tudi začudenje v njenih očeh, toda Mašenki, ki je verjetno slutila moje stanje, se je zdelo moje izmikanje preneumno in me je proglašala povsod in verjetno tudi pri Lini za nedružabnega divjaka.
Po kakem letu takega ovinkovanja se nekoč zares nisem mogel več izogniti, da bi bil spregovoril z Lino besedo. Ma-šenka naju je formalno predstavila, Lina se je trudila, da bi bil pogovor stekel, toda Jaz sem ostal tog, trd in zgrozen. Nisva se tikala. Jaz sem ji rekel »Frkulein Lina« in ona meni »Herr Vladimir«. Spoznanje je bilo zelo oficialno in ko sem bil potem zvečer sam, bi bil najrajši samega sebe sklofutal.
Od takrat sva z Lino večkrat izmenjala kako besedo, toda zmerom obojestransko v zadregi in skrajno formalno. Po takem ponesrečenem razgovoru sem se navadno zatekel v samoto, se jezil nase, obnavljal v duhu ves pnzor in naenkrat mi Je stekla nemščina kakor po olju. Bil sem v svoji fantaziji duhovit, razborit, globok, skratka, V&e kar sem hotel. Toda ko sem stal čez dan ali dva spet pred Lino, sem bil spet ves nebogljen, okoren in neprožen. v meni je bilo nekaj, kar me je v njeni navzočnosti popolnoma ohromilo in zaradi česar sem se pri sebi grizel in se jezil nase. Včasih se mi Je zdelo, da bi se moral jeziti tudi na Lino, toda zame Je bila tako vzvišeno bitje, prepolna vseh popolnosti, da bi se mi bila zdela najmanjša nejevolja na njen račun pravo svetoskrunstvo.
od
vo ^
če so na svetu čudeži, potem je med temi največjih prva ljubezen. Vsaka resnična ljubezen J zpe^ zase, vsaka je enkratna in neponovljiva. Toda na vS M ljubezni Je človek nekako pripravljen, ve se naSJ?<,čdT1’ ,«f» ravnati, zna se obvladati in če se že nima nad je močnejše od njega, povsem v oblasti, je pa vsaj P gpe na morebitno razočaranje ali odpoved; skratka, y ju *“ ali manj predvidevati, kako se bo ljubezen razvila potekla.
Prva ljubezen udari v mladostnika kakor strela jju^lj# neba. Spočetka se morda sploh ne zaveda, da jforg)
da ljubi, če je nagnjen k opazovanju, bo najP t s« 'jej opažal samo izpremembe v sebi in okrog sebe. o0*} zazdi kakor prerojen, kakor nov. Stvari, ki jih le sleherni dan opažal in se zanje ni zmenil, se n»u zazdijo, kakor da jih je bil pravkar odkril, več še>	pt«’	je
so se bile porodile iz	njega. Drevo na vrtu, mi”Yi{oi'
je bil doslej hodil in	nanj plezal, se mu zazdi,	</S	u
pognalo čez noč iz tal.	Vsaka zareza na skorji pr’	ll
veja, vsak listič, vse se mu zdi še nevideno in vse »9* p
veja, vsaK listič, vse se mu zdi še nevideno in vse * p zadobilo nov pomen. Ko ga mati ali oče zakličeta- nik°‘IctvA zvoku njunega glasu, kakor da bi ga ne bil dosleiazdi slišal. Barva las na glavi bratov in sestra se m11
in nravn	\Tca	b-n-	.1	o	s S1 .,n ’
—..	SiKvl	uidi,uv	ui	aesira »c **— t0nio
m pravo odkritje. Vse, kar dojema, dojema s s.rav0 ' dt ostrino in tako mu je, kakor da bi resnično slišali - je . jt Toda kakšen nepričakovan in nepoznan čuo ijvljš odkritje lastne notranjosti! Vse, kar je bil dotlej 3 fje, %tf-bilo uperjeno navzven, k zunanjim objektom. Fant	0W
jim je bil morebiti predajal, so imele prav tako *	gj*>’
svoje cilje, bile so uperjene k raznim stvarem. Toda v *jf», da je posijal v njegovo notranjost v samo dogaja -i—^	  -	-	fiein	1	U3.
slepeč reflektor: naenkrat se zave,
. ------------------- ,	ne samo o ce»»*
temveč tega fantaziranja samega. Gleda vase, ka*■ p V* govi notranjosti prelivajo čustva, kako vstajata sl
zaveda se tega, da čuti in kaj čuti.
/Nadaljevanj•