Štev. 59	'	a	Maribor,	torek,	dne	23.	maja	1939	»	Leto	XIV
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravat Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi te ne vračajo. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din /.—, mali oglasi, ki slutilo v tocialue namene delavstvu in nameič soc em. vsaka	Uta	jls*
Pomembna izjava predsednika kovinske industrije
Predsednik »Zveze jugoslovanske industrije železa in kovin« inž. Ljubomir Godjevac je v uvodniku zadnje številke »Metalurgije«, ki je časopis zveze naših kovinarskih industrijcev, napisal uvodnik, v katerem pravi med drugim: »Poleg možnosti, ki so nam jih nudile reparacije, poleg ugodnih časovnih razmer in očitnih vzgledov v bližnjem in daljnjem sosedstvu smo po skoro dvajsetih letih prišli šele do tistega, kar predstavlja podlago kovinske industrije ru njeno začetno vlogo v obrambi zem-\'e- To je posledica tega, da v naši državi skoro dve desetletji ni bilo nobe-ne£a gospodarskega načrta, dočim so 'jsi okrog nas po načrtu dvigali i poljedelstvo i industrijo. Vzporedno s pomanjkanjem kakršnegakoli načrta se je iz leta v leto širila še velika in usodna zabloda: da smo mi bogata poljedelska država z neizčrpnimi zakladi rud in gospodarskim bogastvom — ki ji ni treba toliko industrije, ker bi vsako podpiranje industrije šlo na škodo poljedelcev, ki da tvorijo 80 odst. prebivalstva te zemlje.
Toda iz statističnih podatkov o gmotnem položaju naših poljedelcev, iz zadnjih statističnih podatkov o velikem Prirastku prebivalstva, iz poročila o stanju naših gozdov, iz strokovnjaških ninenj, da bodo naši najbogatejši rudniki izčrpani v enem ali dveh desetletjih, iz gladu po železu v Evropi, ki bi mogel v nekaj letih požreti vso našo Ljubijo, iz vsega tega se jasno vidi, kako velika in težka je bila ta zabloda.
Mi smo siromašna zemlja. Naš izvoz vseh vrst žita predstavlja izvoz kruha, ki je prikrajšan sto in sto tisočem lačnih Jugoslovanov, ki ne najdejo nikjer pravega zaslužka, ker mi hranimo tujce S k°ro. ki ga njim odtrgamo od ust.
. Naša rudna bogastva izčrpavajo tuj-C1’ da nam jih predelana, za drag de-
nazai prodajajo. Naši gozdovi tudi ?dhajajo v tujino, a novi gozdovi težko ln počasi rastejo. — Naše prebivalko se občutno množi in s tem so pred nami zelo motni izgledi bodočega gosposkega in socialnega stanja.« p Na podlagi vsega tega opozarja g. v °djevac vse merodajne činitelje, naj Ze Vendar pomislijo na nek načrt za Vse naše gospodarstvo, fl»' L ». ► ..d »
Jjovi oredsednlk Izvršilnega °*bora Socialistične Internacionale
po odstopu s, de Brouckera,
Na mesto radi starosti odstopivšega S- de Brouckeresa je bil izvoljen za Predsednika izvršilnega odbora delav-socialistične internacionale s. J. W. . .a j' ki je obenem predsednik so-
land ^ °kratičnega zastopstva v hoškem parlamentu.
E
vropa pre
d odi
Vil I I
OCIIVMO
Ali v pogin ali v federacijo svobodnih narodov
V Parizu sta te dni pred izbranimi političnimi predstavniki predavala bivši britanski mornariški minister Dulf Cooper in predsednik panevropske unije Coudenhove-Kalergi. Vredno je, da naši bralci spoznajo glavne njene misli.
Duff Cooper je najprej opozoril na svoje predavanje, ki ga je imel pred
petimi meseci v Parizu ^	.......
Nato je razlagal revolucijo javnega mnenja v Angliji, ki se je začela pred štirimi meseci, t t 1 ‘ ■■	‘' 1 • ’**
Coudenhove-Kalergi je govoril za njim, kakšna bo nova Evropa, ki bo izšla iz te krize:
»Mir od jutri se mora izogniti vsem zmotam versajskega miru. Federativna Evropa od jutri se mora izogniti vsem zmotam društva narodov.
Ako hočemo organizirati stabilen mir, mora ta sloneti na svobodni privolitvi vseh narodov tega kontinenta in posebno na odobrenju nemškega in italijanskega naroda.
Nemško vprašanje bo preživelo vse ideologije in politične konstrukcije. —
Nemško vprašanje se more definitivno, pravično in miroljubno rešiti samo v evropskem okviru.«
Nadalje je predavatelj govoril o treh velikanskih skupinah, ki se formirajo na svetu: to so panameriška unija na zapadu, sovjetska unija na vzhodu in 600 milijonski rumeni imperij. In med temi tremi bloki je raztrgana Evropa ... Če se hoče Evropa rešiti, se mora kmalu združiti kljub vsej politiki.
Evropske države ne smejo iti v medsebojno vojno, ker »vojna med Evropejci pomeni državljansko vojno.«
Nato je rekel:
»1939. leto bo odločilno za evropsko unijo. Trojno zvezo med Francijo, Anglijo in Poljsko smemo smatrati v zgodovini kot vogalni kamen nove federativne Evrope, kakor je trojna zveza med tremi kantoni: Schweiz, Uri in Unterwalden v srednjem, veku pomenila temeljni kamen kasnejše švicarske federacije, ki je prototip evropske federacije, ker je pokazala, da je mogoče Evropejcem nemškega, francoskega in
italijanskega jezika živeti skupno in sodelovati brez nacionalnega sovraštva, brez vojnih groženj, brez gospodarskega trenja: v stanju miru, ki stabilno sloni na skupnih interesih, na skupni ideologiji in na medsebojnem spoštovanju.«
Pariški »L' Oeuvre« poroča o vtisu tega predavanja:
»G. Coudenhove je končal. Občinstvo ploska, prevzeto od tega izrednega človeka, ki že dvajset let služi svoji domovini: Evropi.
Tem ljudem, ki jih vznemirja prihodnost, je on znal pokazati to staro Evropo, bolno, tresočo se od mrzlice, ki pa ima pri roki zdravilo — eno edino zdravilo. Ali bo vzela to zdravilo ... ali pa bo poginila.
Na celini, kjer prebiva 400 milijonov človeških bitij, se iščejo ljudje, ki se upajo v letu 1939. proglasiti se za Evropejce —
— Za ljudi.
Ne za barbare!«
Francoski socialisti o režimu in državi
Kako je odgovoril Blum predsedniku francoske vlade v parlamentu.
Na* "^napadalni pakt z "emiiio in Italijo I
xj	objavlja	vest angleškega
;N.ews Chronicla«, 'da bosta ob sklepu vo,ne zveze med Italijo in Nemčijo podrsam dve nenapadalni pogodbi, in si-jer med Jugoslavijo in Italijo ter Nem-lo. List ne dosthvlja nobenih pripomb,
v.	n.a|	.	se	glavne smernice teh
ogodb določile v Berlinu, ko bosta
n-!ki cntrop in Ciano podpisala vojaški Pakt med Nemčijo in Italijo
(	^	Poljsko	in	naJo	državo se bodo pričela
dogovora"z^Ncm^ijo, P° Sk‘enUVi tr«°VinSkega
Nedavno je govoril predsednik vlade Daladier v francoski zbornici o močni in zedinjeni Franciji z ozirom na zunanjo varnost. Odgovarjal mu je Leon Blum, ki je rekel med drugim:
»Izjave Daladiera so bile sprejete z odobravanjem in zagotovljena je večina, toda to ne pomeni, da je treba opustiti, da se posluša tudi predstavnika one strani, ki ne odobrava vsega, kar je predsednik rekel.« Blum opozarja na nevarnost, ki lahko nastane, če se uvede praksa in če zbornica sama sprejme bičaj, da se samo posluša to, kaj bo rekel predsednik ali predstavnik vlade. Blum je nadalje poudarjal nado, da se ognemo vojni. Edini pogoj za mir je, če bo politika, ki jo vodita Anglija in Francija, iskrena.
O tem se mora prepričati ves svet. Nato je Blum obširno pojasnil, o čem se je razgovarjal v inozemstvu. »Povsod se boje« — je rekel — »da bi se zopet popustilo z izgovorom, da se prepreči katastrofa.« V svojem nadaljnjem govoru je rekel: »Nasprotnike Anglije in Francije je treba prepričati o tem, da bodo naleteli na odločen odpor, če bi hoteli rušiti mir. Brez Sovjetske Rusije ni mogoče v vzhodni Evropi vzpostaviti neko konstruktivno mirovno politiko. Blum je izrazil svoje prepričanje, da se bodo pogajanja z Rusijo uspešno zaključila. Meni pa, da bi se bila morala ta pogajanja s strani Pariza in Londona hitreje vršiti.
Oziraje se konkretno na govor Daladiera, je Blum konstatiral, da socialisti ne morejo glasovati za one naredbe vlade, ki težko zadevajo široke konzu-mentske vrste in ki utesnjujejo socialne pravice delavskega razreda, ki so z zakoni regulirane. Zato je izjavil, da bodo socialisti glasovali proti predloženemu dnevnemu redu (zaupnici vladi). »Ali« — je rekel — »bila bi zmota, če bi se hotelo v tem videti znak, kakor da so socialisti nasprotniki narodnega edinstva; oni glasujejo sedaj proti vladi zaradi njene notranje politike in zaradi-tega, ker bremena za državne potrebe v teh usodnih časih niso pravično razdeljena; nekaj drugega je, če gre za
i neodvisnost in svobodo domovine v 'okviru kolektivne varnosti narodov.«
j Noben socialist spričo sedanjega po-I ložaja ne more govoriti drugače in go-i tovo je, da tudi nobeden ne bo delal ,drugače.
Blum o zunanji politiki
Zakaj vlada ljudske fronte ni posegla v španske zadeve.
Na veliki socialistični skupščini v Clermont-Ferrand je govoril predsednik socialistične stranke s. Blum, ki je rekel, da je kot predsednik vlade ljudske fronte prevzel odgovornost za ne-vmešavanje v Španiji, ker bi bila vsaka intervencija mogla izzvati vojno in to v času, ko je bilo javno mnenje Francije podeljeno. Blum je tudi rekel, da ni protiven novim razgovorom s komunisti, v svrho da se sklene z njimi dogovor glede enotnega nastopanja v točno označenih vprašanjih. Glede zunanje politike Francije pa je rekel Blum, da je z njo sporazumen,
Dva In pol milijona dinarjev iz fonda Borz dela za Jugoras
»Jutarnji list« od 18. maja piše: »Podpora delavskim organizacijam. Na podlagi uredbe o posredovanju dela je minister socialne politike in narodnega zdravja osnoval poseben fond v znesku 2,5 milijona dinarjev. Iz tega fonda je minister podelil pomoč Jugo-rasu v znesku 2.2 milijona dinarjev.« — Posredovanje dela opravljajo Borze dela, za katere plačujejo prispevke delavci in delodajalci.
Poslednji Mussolinijev govor
Mussolini je govoril ob zaključku svojega potovanja po zapadni Italiji v Cuneoju, Rekel je, da je sklenjen pakt z Nemčijo in da imata obe državi vojsko od 15 milijonov mož. Vse kar je (Mussolini) mislil povedati, je povedal v Turinu, to je bila njegova poslanica,
  * _____
Usmrtitve v Špani)!
Po poročilu »Pariser Tageszeitung« od dne 19. maja je bilo v sredo, dne 17. t. m. v Španiji justificiranih osem članov socialistične mladine, dalje socialistični pisatelj Alvaro de Retana in
Kako Je v Španiji?
Znani dopisnik angleškega lista »Nevvs Chronicle«, Julian Amery, se je zdaj vrnil iz Španije ter takole piše o svojem potovanju: »Ves čas državljanske vojne so bile od nacionalistov zasedene pokrajine s hrano precej dobro preskrbljene, toda zdaj ko morajo nacionalisti prehranjevati velika industrijska središča Barcelono, Madrid in Va-lencijo, jim kar se hrane tiče, gre zelo trdo. Belega kruha ni več videti, mesa, masla in kave je povsod zelo malo. — Večina prebivalstva se prehranjuje z lečo in suho polenovko. 4 milijon^ ljudi dobiva hrano v posebnih kantinah, ki so jih organizirali falangisti. 7Uk
prejšnji predsednik madridske advokatske zbornice Lopez Uribi. Alvaro de Retana je bil obtožen tatvine verskih predmetov.
Italijanski in nemSki vojaki odhajajo Iz Španije
»United Press« poroča, da sta angleški in francoski poslanik vprašala v Burgosu, kdaj bo Franco odpustil nemške in italijanske vojake domov. Franco je obljubil, da stori to takoj po paradi v Madridu. Isto .poročilo pravi, da se nahaja v Španiji še vedno 36.000 prostovoljcev italijanske in 8000 nemške vojske. Nemško in italijansko moštvo se vrne domov, v Španiji pa ostanejo tehnični oddelki, inštruktorji in vojni ma-terijal, kar bo morala Španija plačati. Pripomniti je treba, da so bili pred tem poslani že večji oddelki italijanskih prostovoljcev v Italijo,
Pri nas v Sloveniji premalo poznamo ogromno delo na kulturnem in socialnem polju naših sodrugov v stari in sedanji Srbiji. Razmere v Srbiji so bile še pred štiridesetimi leti jako patrijar-halične in gospodarstvo je bilo slabo razvito. Vendar so se že v tisti dobi uveljavljali socialni učitelji in borci tako med inteligenco kakor tudi med delavstvom. Razvila se je socialistična in delavska literatura bujno1, kakor v malokateri drugi deželi.
Na podlagi te velike duhovne priprave so srbski delavci ustanovili svoj Glavni radnički savez, ki je danes enaka ustanova za Srbijo kakor Strokovna komisija za Slovenijo pri nas.
Če mislimo na težke okolščine v Srbiji, ki je bila takrat nerazvita in zaporedoma zapletena v razne vojne, zlasti je bila zanjo svetovna vojna težka preskušnja, se moramo čuditi sijajnemu razvoju delavskega strokovnega gibanja ter izreči srbskemu delavstvu priznanje tako glede vztrajnosti kakor tudi načelnosti, v kateri je gibanje vzgajalo svoje članstvo.
Dne 26. t. m. slavi srbsko delavstvo petintridesetletnico ustanovitve Glav-nega radničkega saveza, V ta nameni
dot svetu
Kar je dolgo v rabi se obrabi. »Hrvatski | obširna pooblastila od sovjetske vlade za po-dnevnik« piše: »So besede, ki zgubljajo smisel i gajanja z Anglijo in Francijo, da S ponosom pregleda dosedanje delo- , in vrednost, ako se jih predolgo in prevečkrat! Misija Litvinova po londonskih vesteh. »Ex-X	______ _1.X! X vporablja. Zadnji čas je prišla v modo beseda change Telegrapb(( poroča, da pojde Litvinor
»sporazum«. Nič ni lepšega in idealne)šega od j y kratkem kot delegat s posebnim nalogom v sporazuma. Pa kaj se je zgodilo? Tega	J	Zedinjene države in še nekatere. Potemtakem
so se oprijeli tudi oni, ki niso nikdar mislili fco sodeloval v zunanji politiki na spoštovanje pravice. Zapisali so ga na svojo 1
Jubilej naSih srbskih sodrugov strokovničarjev
ob 35 letnici ustanovitve Glavnega radničkega saveza.
priredi celo vrsto društvenih zborovanj,
vanje saveza ter poživi svojo aktivnost tudi v današnji dobi. Jubilej je to socialnega in kulturnega dela, ki ima za naš razred velik zgodovinski pomen.
Strokovna komisija v Ljubljani je Glavnemu radničkemu savezu ob tej priliki v imenu strokovno organiziranega delavstva v Sloveniji poslala naslednji pozdrav, da s tem izpolni svojo sodružno dolžnost:
Dragi sodrugi!
Proletarijat Jugoslavije je takoj po končani svetovni vojni ustanovil za vso Jugoslavijo enotne delavske in nameščenske svobodne strokovne organizacije. Zavedal se je, da more vršiti veliko kulturno in socialno delo na ozemlju države le enoten in solidaren.
Občudujemo velike napore in uspehe Glavnega radničkega saveza že pred svetovno vojno in zlasti tudi po vojni, ko je obenem vse jugoslovansko delavstvo roko v roki sodelovalo in se borilo za kulturne in socialne dobrine, kakršne so vredne človeka. Delavstvo Slovenije je hvaležno bratskemu zveznemu gibanju in mu ob priliki petintridesetletnega obstoja sodružno najiskreneje čestita ter obljublja vso svojo zvestobo in solidarnost kakor doslej tako tudi v bodoče.
Svoboda naših organizacij je svetinja, ki je potrebna zajednici naše državne skupnosti in utemeljena y naših državljanskih pravicah.
S sodružnim pozdravom!
Pred 30-ml leti
Iz polpretekle naše zgodovine
»RDECl PRAPOR«, glasilo jugoslovanske socialne demokracije, kakor se je imenoval v podnaslovu in ki je takrat izhajal trikrat na teden, je v 47. štev. od 20. maja 1909. prinesel to-le notico o volitvah za pokojninski zavod privatnih nameščencev v Trstu.
V »Slovenskem Narodu« in v »Slovencu« so se čitale zadnji čas notice, v katerih so se vabili stužbodajalci in službojemalci, naj pošljejo nepopisane g l a s o v n ic e nekakšnemu tiberalno-klerikalnemu odboru. Ker je že stara navada, da pozabljajo naši liberalci in klerikalci na vsa politična nasprotja, kadar gre za podobne volitve, se nismo nič čudili...«
O procesu proti srbskim »veleizdajalcem« v Zagrebu
je pisala ista številka »Rdečega prapor ja«:
»Ali je to sodnij s ki proces, kar se vodi v Zagrebu pod tem imenom proti srbskim »veleizdajalcem«? ... Sedaj ima tudi avstrijski državni zbor priliko, da pogleda nekoliko za kulise Rauchovega pravosodja. Poslanec M a šari: k le v petek vložil svoj nujni predlog zaradi tega procesu... Ko je prišlo v javnost, da misli Masaryk vložiti predlog, je znani dr. Prunk, ki podpira pod masko najradikalnejšega opozicionalca vsako vlado. Rauchovo pa še posebno, poslal na Dunaj nekakšen smešen protest, (-eš da je ta proces notranja hrvatska zadeva. Frank je pač, tako čeden značaj, da bi s slastjo gledal obešati 53 Srbov, če bi le količkaj služilo njegovim političnim namenom, ki so večinoma tako politični, da se dajo eskompti-rati v gotovem denarju ■ ■. Masaryk je v petek samo začel utemeljevati svoj predlog. ■. Predvsem je jako čudno sestavljen senat, ki vodi tu proces: Predsednik Taraboccliia se nahaja radi pijančevanja v' disciplinarni preiskavi, enega izmed votantov se javno dolži najostudnej-ših stvari, preiskovalnemu sodniku pa očitajo, da je bil v Varaždinu agent-provokaler in preiskovalni sodnik obenem. Zapisniki o preiskavi so ponarejeni... Eden izmed prič je morilec, ki še ni odsedel svoje kazni... Vsakemu posameznemu obtožencu očitajo, da je propagiral srbstvo in skušajo dokazati, da na llrvat-skem sploh ni Srbov.«
Vest iz Zagorja ob Savi
Iz lokalne kronike je poročal »Rdeči Prapor« v isti številki to-le zanimivost iz Zagorja:
»Občinski tajnik Kerschnigg, false Keršnik. posnema Dolfeta. Še preil pol letom so bili Sokoli pri njem divjaki. V času, ko so imeli Sokoli veselico na vrtu gospe W einbergerjeve. je dejal: Ja sokolska zverina ne da celo noč
zastavo, samo zato, da ga kompromitirajo. Čim smatrajo, da ne more vsak narod popolnoma svobodno odločati o sebi na področju, na katerem živi, so ti ljudje pogazili pravi smisel sporazuma. Zato je to geslo popolnoma zgubilo svojo privlačnost. Toda kakor tudi se gesla lahko obrabijo, se pa nikdar ne more obrabiti pravična misel. Ena takih misli pa je, da mora biti hrvatski narod svoboden na svoji zemlji.«
Za klobuk s’ ga bom zataknil. »Hrvatski dnevnik« piše: »Ljubljanski .Domoljub’ piše o .hujskačih’ proti sporazumu.. . kakor, da bi kakšni hujskači mogli preprečiti, da bi se naredilo nekaj dobrega in pametnega . . . Kadar kdo ne mara kakšne stvari, pa noče tega javno priznati, potem si redno izmisli nekake hujskače.« Potem pravi .Domoljub’: »Mi Slovenci želimo sporazum radi države in zato, ker bomo tudi mi dobili tako samoupravo, kakršno bodo dobili Hrvati.« — K temu pristavlja »Hrvatski dnevnik«: ».Domoljub’ si lahko zatekne samoupravo za klobuk.«
Nikar se varati. »Slovenec« še vedno piše o sporazumu in se pri tem sklicuje tudi na zagrebški »Obzor«, ki je nedavno tega omenil, »da je v vprašanju sporazuma treba počakati na protipredloge«. »Hrvatski dnevnik« piše: »Mogoče ,Obzor’ res pričakuje protipredlogov. Nam ni o tem ničesar znano. Zlasti nam ni znano, ako jih je že prejel.«
Kakšne laži in intrige se širijo? t »Samouprava« piše, da se širijo neke laži in intrige
miru; še spati ne morem; to so hujši kakor divjaki.’ Vsaka beseda, ki je prihajala iz nje- in da se danes, ko se vsak politični človek
govih ust, je bila psovka za Slovence.
Radi tega se povprašujejo danes po Zagorju, če je mogoče, da je postal Kerschnigg res voditelj slovenskih liberalcev ... Gospod Kerschnigg ima že zagotovljeno, da bode računovodju posojilnice in hišnik Sokolskega doma, če se mu posreči spraviti pomembno organizacijo na narodnjaški podlagi na noge.«	^
Zadn|e vesti
Velike poplave je povzročilo deževje po vsej Sloveniji. Sava naglo narašča. V okolici Št. Jurija ob juž. žel. je več hiš obkoljenih od vode. Pri Ivanjkovcih se je utrgal oblak in so posevki uničeni.
Ban dr. Natlačen v Ptuju. Na svojem nadzorovalnem potovanju je prispel ban dr. Natlačen v Ptuj.
Demonstracije pred poljsko carinarnico v
Gdanskem so se po poročilu »Avale« zopet ponovile.
Kongres socialistične mladine na Švedskem
V Stockholmu se je vršil velik kongres Združenja švedske socialistične mladine. Mladina je zborovala pod geslom: »Narod in deželna obramba«. Kongresu so prisostvovali ministrski predsednik, minister za narodno obrambo, ki sta člana socialno demokratične stranke tef zastopniki vojaških oblasti.
more sestati s svojim prijateljem in nemoteno razgovarjati o aktuelnih problemih, »liberalno izvajanje zakona« izkorišča in zlorablja, — »Hrvatski dnevnik« se čudi temu pisanju in pravi, da bi »Samouprava« kot list vladine stranke morala točno povedati, kakšne so to laži in intrige, ki se širijo in tudi kdo jih širi, da se bodo ljudje vedeli čuvati in jim ne bodo nasedli.
Pri volitvah delavskih zaupnikov v Brezi v
Bosni so dobili socialisti 561 glasov, Hrvatski radnički savez 121 glasov in Jugoras 91 glasov.
Jugoras toži i>V* H«41 Sarajevski Jugoras je pri policiji obtožil bivšega tajnika glasbene sekcije ter organizacije Jovana Dimiča, da si je prisvojil gotovo vsoto denarja, ki ga je izvabljal od članov.
Pričetku del na novi železniški progi Črno-melj-Vrbovsko minuli pondeijek, je prisostvoval tudi prometni minister dir. Spaho.
Trgovinsko ministrstvo so reorganizirali in ima sedaj šest oddelkov, doslej je imelo tri oddelke.
Narodna banka je izdala okrožnico, s katero se zabranjuje denarnim zavodom prodajati svobodne devize tujim diplomatskim uradnikom.
Uprava monopolov namerava zgraditi novo/ moderno tovarno za proizvajanje nikotina iz domačega tobaka.
Sestanka Društva narodov, ki je 22. maja pričel v Ženevi, se udeležuje tudi londonski ruski veleposlanik Majski. Majski je dobil tudi
Kralj Zogu protestira. Bivši albanski kralj Zogu je poslal pismo Zvezi narodov, v katerem protestira proti zasedbi Albanije po Italiji.
Nekdanji prvi nacistični predsednik gdan-skega senata o gdanskem vprašanju. Nekdanji nacist in prvi predsednik gdanskega senata dr. Herman Rauschning, ki se nahaja v emigraciji v Angliji, piše o pripravah vlade v Gdanskem za slučaj vojne_ Po statutu bi mesto Gdansk ne smelo imeti nobene armade, ampak samo policijske čete. V Gdansk pa je bilo vtihotapljeno iz Prusije orožje: tanki, težki metalci min, metalci plamena, topovi za pehoto in celo težka artiljerija. t i	t . i > Mti
Vodja nacistov v Lichtensteinu zaprt. Majhna država Lichtenstein je zadnje čase preplavljena z nacistično propagando, ki pa med domačim ljudstvom, ki je svobodoljubno in demokratično usmerjeno, nima uspehov: od vsega prebivalstva ni niti 5 odstotkov nacistov'. Vodja nacistov je neki Theodor Schadler, ki so ga zdaj lichtensteinske oblasti zaprle in z njim VTed še devet drugih nacistov.
Litva dobi prosto luko v Memelu. Nemčija in Litva sta se pogodili, da d*obi Litva po zasedbi Klajpede svobodno luko za tranzitni promet. Pogodba je bila sklenjena dne 22. marca.
Nemško-italijanski vojaški pakt, ki bo P°
zagotovilu propagandnega ministra Goebbelsa najmočnejši vojaški blok v zgodovini, bo te dni objavljen.
Za slovaškega poslanika v Budimpešti je bil imenovan dr. Spisiak. Na povabilo slovaške vlade bo obiskalo več uradnikov madžarskih listov Slovaško. [ : I * ‘ ■* *	1 bt i un
Razno
Prešernova rojstna hiša v Vrbi na Gorenjskem je postala last banovine, z. •	----
Kakšna vojna letala premore Anglija? Britanski major Blejk ie predaval v Beogradu o angleški letalski sili. Anglija razpolaga z letali,
ki lete 600 km na uro, grade se pa novi aparati, ki bodo leteli 800 km na uro. Letalo, ki leti z brztno 500 km na uro, lahko nosi s seboj 1000 kg bomb in preleti progo 3200 km brez pristajanja. Veliki bomberji pa lahko nosijo 1800 kg bomb 4000 km daleč in lete 420 km na uro. Angleško letalstvo se poslužuje tudi novega načina polnjenja letal z bencinom iz »letečih cistern«, Letklo se spoji s cevjo z letalom, ki leti nad njim in nosi s seboj bencin. V 10 minutah se po taki cevi pretoči iz cistern 5000 litrov bencina v letalo, ki bencin potrebuje. Anglija bo v kratkem« imela dovolj rezervnih letal in še bo v stanu, da bo zalagala z letali tudi druge države.
Kardinal Innitzer se je zopet oglasil. Kardinal Innitzer, ki je igral v Šušnikovi Avstriji vodilno vlogo, je po zasedbi Avstrije popolnoma utihnil. Sedaj je izdal poziv, naj se ob priliki popisa prebivalstva verniki vpišejo, da so katoliki.
Petletna Indijanka je rodila otroka. V Limi (republika Peru) v Južni Ameriki ie petletna Indijandka rodila zdravega otroka. Porod je bil mogoč samo na ta način, da so1 zdravniki izvršili takozvani cesarski rez. Tako' poročajo iz Amerike.
C. Nordhoff In J. N. Hall 2	59
HURIKAN
Poglavar mi je zakričal v uho: »Terangi Vas bo spremil, doktor. Recite Taviju, da naj pošlje svojo družino semkaj... meni na ljubo! On, je zgubljen, ako se bo zaupal čolnom! Ne bodo preživeli hurikana. Sedaj pa pojdite, doktor, ako že hočete!«
Čakali smo trenutek in gledali valove, ki so se penili v jarku in prinašali zemljo in pesek v laguno. Potem se je Terangi dotaknil moje rame. Ker ga niso več ščitili cerkveni zidovi, ga je vrglo par metrov daleč po tleh, predno je mogel počeniti in se prilagoditi viliarju. Sledil sem mu in se krčevito oprijemal palmovih debel, ne da bi se oziral na razbitine, ki jih je nosilo po zraku. V tem trenutku sem se bal, da me bo odneslo kot odnese jesenski veter list z drevesa.
Terangi je izbral ugoden trenutek. Trije ali štirje ogromni valovi so se zaporedoma razlili po jarku in ko smo stopili v jarek je voda odtekla, tako da nam je segala samo do ledij. Toda tudi sedaj bi me bil tok odplavil v laguno, ako bi me ne bil prijel Terangi s svojo močno roko.
Bolj kot hodila sva se plazila in oprijemala vseh mogočih stvari, ki so nama nudile količkaj opore, tako sva prišla končno do Tavisove trgovine. Ko sem pogledal po cesti navzdol, šem v syoje zaprepašče-uje opazil, da je guvernerjeva hiša zginila ... Niče-
sar ni ostalo od nje razen pobeljenih kamnitih opornikov, na katerih je počivalo poslopje.
Od Tavisove hiše je odtrgalo in odneslo tisti del strehe, ki je bila obrnjena proti vetru in, pričakoval sem, da bo vsak hip odneslo še preostanek.
* Tavi je zbral svojo družino na verandi za hišo«. Eden izmed čolnov, ki so izgledali nebogljeni in zapuščeni, je s svojim človeškim tovorom že plesal na valovih... Drugi je bil pričvrščen v plitvi vodi tik ob obrežju.
VI trenutku, ki se mi je zdel posebno ugoden sva stekla s Terangijem proti hiši. Tavi me je zgrabil za rokav in me povlekel za seboj.
»Hoteli smo se že odpraviti brez vaju,« je kričal, »skrajni čas je.« Kričal sem na vsa pljuča, da sem mu sporočil kar mi je bil naročil poglavar. ^
Odločno je odkimal. »V cerkev? Nikdar! Cerkev sc bo podrla, doktor! Ko se bo znočilo ne bo ničesar več ostalo od nje!«
Trenutek nato je Terangi zginil. Napravil je par korakov in že ga je zakril dež našim očem, ki je lil v potokih.
Nismo si več upali, da bi še nadalje ostali za li.i-šo, ki jo je stresal vihar, da se je kar zibala: zidovi so grozili, da se bodo vsak hip podrli. Vse moje misli so sedaj veljale Hitiji. Lahko si predstavljate v kakšnem strašnem položaju je bila uboga žena s svojim nerojenim otrokom; toda je že tako, hurikan nima obzira do trpečih stvorov ...
Tavi je skrbno odel svojo hčerko v oljnate cape. Nato jo je vzel na roke in stekel z njo do čolna; ostal;
smo mu sledili. Bredli smo po plitvi vodi in, se potem drug za drugim zavihteli preko roba v čoln. Čoln. ki je bil privezan ob bregu so nato odvezali; štirje smo držali za vrv in skoro je plaval naš čoln precej daleč od brega poleg drugih.
V tem hipu je priletelo po zraku tik nad našimi glavami več velikih komadov pločevine, ki jo je vihar odtrgal raz strehe. Take plošče so silno nevarni izstrelki: poznam slučaje, ko je taka pločevina, ki jo je nosilo po zraku, ljudi dobesedno prerezala na dvoje. Pavi je zakričal, da bi nas bil posvaril, toda mi smo v istem trenutku že sami opazili nevarnost in se vrgli med klopmi, na katerih sede veslači, na tla. Sekundo na to je sledil nov strahovit naliv in kopno nam je zginilo izpred oči, kot da se je spustilo pred nami gosto zagrinjalo.
Kadar se bliža tropični vrtinčasti vihar se je treba boriti ne samo s kot hiša visokimi valovi in vetrovi, ki dosežejo hitrost sto in več milj na uro, ampak tudi z morjem, ki narašča vsled neprestanega zmanjševanja zračnega pritiska. Kraj, na katerem je’ stala cerkev, je bil mogoče za kak čevelj višji kot ostalo kopno, toda ni trajalo dolgo, ko je naraslo morje, ki se je zaganjalo preko koralnega pasu, doseglo tudi to vzvišeno mesto. Iz lastnega sicer ne’ vem, kaj se je v tem času dogajalo na kopnem, toda poročila, ki sem jih prejel pozneje, mi omogočajo da Vam lahko prikažem jasno sliko tega kar se je biio
2K0d"0'	(Dalje	prihodnjič)
7g? h&siU Ucaict/
TRBOVLJE
LJUBLJANA
Napad, ki sramoti Trbovlje. Pred nekaj dnevi je šel s. Ocepek Ivan na zmeno v elektrarno ob 9. uri zvečer mimo Sušnikove gostilne, iz katere je planilo nekaj moških, med njimi tudi neki Hanžič. Ta je kot podivjan brez vsakega povoda napadel Ocepka Ivana z nožem
in mu prizadejal tri težke vbodljaje v prsa, .	.	,	,	,	.	,
med katerimi je eden ranil tudi pljuča. Napad zbor je res stvarno obravnaval dnevni red je med vrati opazoval gostilničar Sušnik
i
Občni zbor podružnice stavbinskih delavcev
v Ljubljani se je vršil v nedeljo dopoldne v dvorani Delavske zbornice ob lepi udeležbi članov, dasi je bilo vreme deževno. Občni zbor | sta pozdravila zastopnik Strokovne komisije l in oblastnega odbora zveze kovinarjev. Občni
pri
katerem je napadalec pil. Ko je bil Ocepek že težko ranjen, je prosil gostilničarja Sušnika, naj ga vsaj toliko brani, da bi ga podivjani napa dalci ne zaklali. Gostilničar Sušnik se je pa na pragu obrnil, stopil v vežo in zaklenil vra ta, namesto da bi bil pomagal človeku v smrtni nevarnosti. Kakor zahtevamo, da se napa dalce eksemplarično kaznuje, tako si naj po Steno delavstvo dobro zapomni postopek go stilničarja, ki težko ranjenemu delavcu pred nosom zaklepa vrata. S sodrugom Ocepkom pa vsa delavska javnost sočustvuje, ker ga po zna kot zelo izobraženega, poštenega delav ca in sodruga. — Opazovalec.
ZAGORJE OB SAVI
Na binkoštno nedeljo v »Kino dvorano«. —
Podružnica »Zveze rudarjev« priredi ob 9. uri dopoldne predavanje ss. dr. Avg. R e i s m a n a in V. Eržena, ki bosta govorila o tem, »Kaj je prinesel rudarjem novi finančfti zakon?« Ker
zadevajo te novosti prav vsak i.\ rudarjev upamo, da ne bo med nami nobenega, ki bi ne prišel in po možnosti pripeljal s seboj tudi svojo ženo in mladino.
LIBOJE PRI PETROVČAH
Obrat Keramične industrije se je zelo pove čal. Postavili so dve novi peči na plin, ki prav dobro delujeta. Razširjena sta bila dva suka-ška oddelka in en slikarski oddelek, ju najbrž bodo postavili tudi novo skladišče. Vsled po večanja obrata je bilo sprejetih precejšnje število novih delavcev. V dobi splošnega zastari ka v industriji je ta pojav pri nas treba pozdraviti. Želeti bi bilo le, da bi podjetje vsaj nekoliko več plačalo delavstvu za delo, ki nikakor ni lahko. Zlasti naj bi se podjetje držalo kolektivne pogodbe, torej tega, kar je samo podpisalo, ker so slučaji, ko delavci ne dobijo tega, kar jim je bilo s kolektivno pogodbo za jamceno. Bojda so zaupniki glede tega že intervenirali, toda reklo se jim je, da delavci ki jih imamo v mislih, ne spadajo v dotično kategorijo, ddsi opravljajo ista dela kot ostali Ko bi se vsaj še enkrat reklo, ker si slabše plačan, boš pa tudi lahko slabše ali pa manj delal. Delovni sistem je urejen tako. da se iztisne iz delavca kar največ mogoče. Prav bi bilo- ako bi vsi Predpostavljeni vpoštevali delavstvo jn z njim postopali kot se gre, saj delavstvo tisto, ki vse ustvarja in tudi za tiste, kl '.'lorda samo nadzorujejo. V enem izmed sukaskih oddelkov se dela že nekaj časa po deset do enajst ur in to brez plačila nadutne-ga pribitka. Delavci v tem oddelku co si tega sami krivi, joda, ako je vddstvo podjetja pametno in noče, da bo v bodočnosti enkrat ime lo radi tega sitnosti naj bi samo uredilo to vprašanje po zakonu. Delavci, ki k temu molče izpodkopavajo veljavnost kolektivne pogodlje in delajo na njenem poslabšanju. Ko bo pa vprašanje nove kolektivne pogodbe zopet 1 ospredju, bodo pa prav ti imeli največ prigo varjati zaupnikom. Kadar pa imajo pečenko takorekoč na krožniku, j0 pošiljajo delodajalcu nazaj, kakor da bi bili presiti. Tisti pa, ki stole izven vrst organizacij tudi niso noben vzgled ostalemu delavstvu, ampak žalostne izjeme, •delavstvo mora biti vse v organizaciji, ne pa da eni stoje ob strani in gledajo, kako drugi vlečejo in polnijo skledo tudi njim! Sodrugi, ko-nkor nas je zavednih, uri pa na delo in prepričujmo nezavedneže vsak dan znova. Zlasti pa
»Delavsko Politiko«, dokler ne ho sle-
bpm■"	i	v.„„ier	ne	(,0	s|e
* "T v naši tovarni njen naročnik. Ne samo
imafk„-eš> od te«“ lbst tl,lčfsar ,lir»a, ampak
redu nJ1St sam0 tj- tlldi p!ačeYati «> moraš v
drnci i,Pa; da se samo okonščaš 3 tern, kar drugi s trudom ustvarijo!
LAŠKO
Asfalt ‘dPliške ulice. Asfaltna plast topliške ulice je takoj od njiv g. Henkeja in skozi, do kopališča vsa v kotanjah, ki so ponekod globoke ze po 6—ti cm, kar je nevarno za pešce, konje in kolesarje pa tudj za avtomobile, posebno v nočnem casu. Dokler jih občinska uprava ne bo dala zaliti55 novo asfaltno maso -•-> . '	' naj J'*1 začasno izpolni s finim,
■drobnim peskom kakor druga leta, kar je v "iteresu varnosti prometa.
Zidovje starega gradu. Zadnje čase silno azpada ta zgodovinski spomenik. Stolp ima kornji cementni obod ki je bil zgrajen pred 10 e‘i Popolnoma ra/d,d' '^sna stran storpa z 11-. Je vaa \ razpadu, Prav tako se ruši glavni gradu. Vse gornje dele zidovja bi bilo tre-ua ometati s cementno oblogo, ]ih spravitj v ‘,Vno linijo, kakor je to storila na svojem gra za celjska mestna občina v snomv,,.,.:. ' ..
'hra-1'0 liprav0- Veliko je
•truši
Predsedoval mu je s. Tratar. Razveseljivo I je, da je organizacija čvrsta, čeprav se ima bo-1 riti s krizo in nasprotovanji delodajalcev zlasti v nekaterih primerih.
Rojaki iz Cerkna se opozarjajo, da se tudi
letošnji sestanek vrši na binkoštno nedeljo dne 28. maja popoldne v gostilni pri »Urbančku« na Stožicah pri Ljubljani. Ta sestanek bo združen z občnim zborom društva »Porezen« in s proslavo sedemdesetletnice ustanovitve »Narodne čitalnice« v Cerknem. Pridite vsi! Prijatelji in znanci dobrodošli!
Rudarsko glavarstvo v Ljubljani se preseli
v ponedeljek, dne 22. t. m. v palačo Glavne bratovske skladnice na Vrtači štev. 6 (vhod iz Levstikove ulice).
MARIBOR
Redno letno zborovanje krajevnega medstro-kovnega odbora
Minulo nedeljo se je vršil iplenum KMO, na katerem so funkcijonarji polagali račune o delovanju te najvišje instance našega strokovnega pokreta v Mariboru. Radi deževnega vremena cibisk ni bil takšen, kot bi bilo pričakovati, deloma ,pa so bili nekateri odborniki raznih organizacij zadržani. Plenum je otvo-ril iti vodil sivolasi predsednik KMO s. B i-b i č, ki je po kratkem uvodnem govoru podal besedo tajniku s. Vidoviču. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da so posamezne strokovne organizacije, kakor tudi KMO vršile v tem,	t>i- • • ■ •	- v . . .k*. ...»-i.*
• času, težke naloge, ki jih imajo delavske strokovne organizacije v borbi za očuvanje in pridobivanje socialnih pravic delavcev in nameščencev. Besni napadi nasprotnikov na marksistično gibanje, kakor imenujejo svobodne delavske strokovne organizacije, kakor tudi ovire in težkoče, ki se delajo svobodnim delavskim organizacijam s strani delodajalcev in drugih poklicanih in nepoklicanih instanc pa najbolje pričajo, da je naš pokret na pravi poti. Govoril je o socialni zakonodaji, v
r. v \	.	.	.0	socialnih instituci-
jah, ki jih vzdržuje delavstvo samo, di-.j * .i- .-..- .	»*  .....} d Volitve
obratnih zaupnikov so bile že tretjič odgodene, kjer pa so se vršile, je delavstvo jasnoi pokazalo svojo voljo s tem, da je volilo kandidate, ki so jih postavile svobodne strokovne organizacije (od 102 izvoljenih obratnih zaupnikov, je dobila ZZD 1 mandat, rdeči 72, plavi 15, beli 14 mandatov). Navajal je dalje boj tekstilnega delavstva, kovinarjev, živilcev, brivcev, kurjačev itd. za obrambo svojih že pridobljenih pravic. Delavstvo zahteva svobodo združevanja, govora in tiska, da se bo lahko uspešno branilo pred izkoriščanjem s strani tujega in domačega kapitala. — Blagajniško- poročilo je podal s. Horvat, poročilo nadzorstva pa s. Pega n, ki je tudi predlagal podelitev razrešnice, ki je bila soglasno sprejeta. V debati so gclvorili ss. Horvat, Zidanšek in Jakomin, ki je pozdravil občni zbor tudi v imenu Strokovne komisije v Ljubljani, Škrinjar, Je-leri in drugi. V novi odbor je vsaka priključena organizacija predlagala po enega zastopnika, odsotne organizacije pa bodo to storile še naknadno. Pred zaključkom je pozval s. Bibič zborovalce, naj neumorno širijo organizacijsko misel med delavstvom, »Delavski Politiki« pa pridobivajo; novih naročnikov.
Tvrdka Zelenka & Co., ki bo kakor srno že poročali premestila svoje obratovališče v Egipt, je baje ponudila tovarniške objekte v nakup mestni občini ki naj bi jih porabila za avtomobilske garaže. Menimo, da mestno avtobusno podjetje ne bo potrebovalo tako velikih prostorov za garaže in bi bilo tudi sicer želeti, da se obratovanje v tej tovarni zopet obnovi, ker bo z odselitvijo tega obrata zgubilo nad 300 tekstilnih delavcev svoj zaslužek. Tvrdka Zelenka je sedaj odpovedala tudi nameščencem, ki bodo ,pravtako pomnožili armado brezposelnih. [1 jiiit k ut 1 ■ -■	1	\	* ti
Kako pa je s stanovanjsko hišo za delavce in nameščence? Svoj čas je bilo govora o tem, da se je g. Schonsky obvezal napram mestni občini, da bo zgradil poleg tovarne novo stanovanjsko hišo za delavce in uradnike. Ne vemo ali je bila ta obveza s strani občine vknji-žena na tovarno ali ne, vsekakor bi se,to vprašanje pred preselitvijo tovarne moralci razčistiti.
Velike popleve. V Pesniški -dolini ie od sobote na nedeljo divjalo silno neurje. Ljudje trdijo, da se je utrgal oblak. Pesnica je v par urah prestopila bregove in se razlila po vsej dolini. Cesta proti Št. Lenartu, v kolikor vodi sporedno s strugo Pesnice, je vsa pod vodo. Izstopili pa so tudi pritoki Pesnice. Cesta proti Sv. Jakobu je na več mestih pod vodo, istotako cesta proti Jarenini. V nedeljo je bil vsled poplave oviran tudi železniški promet in je imel 'brzi vlak radi poplave eno uro zamude. Pesnica je sicer že precej regulirana, toda, kakor se kaže, vsa regulacija ne bo nič pomagala, dokler ne bodo struge razširili. — Sedanja struga Pesnice je ozka in globoka, pa vsled tega voda ob najmanjšem nalivu hitro prestopi bregove. Sploh so vse grape v Slov. goricah polne vode. Nalivi pa so povzročili, da sc zemlja v višje ležečih predelih pričenja plaziti, kar ima zlasti v vinogradih lahko težke posledice. Škoda vsled poplav v dolini Pesnice bo seveda ogromna. Najbolj bodo prizadeti tisti kmečki delavci, ki imajo zemljo v najemu in so zakupnino že plačali ter zemljo obdelali, sedaj jim je pa šlo vse po vodi. Takim ljudem bi bilo treba najpreje pomagati.
Nekateri avtomobilisti se v mestnem po-merju ne drže predpisane brzine in drve kot kje na odprti cesti. Posledica so nesreče. — nedeljo ponoči je neznan avtomobilist povozil nekega pasanta na križišču Radvanjske in Frankopanove ceste, potem pa vozil dalje, ne da bi se bil brigal za žrtev.
Zamenjava starih vojaških izkaznic po obrazcu Iz leta 1921. Vsi v Mariboru stanujoči
Mariborsko gledališče
Gostovanje Mrakove igralske družine
Dne 12. maja je gostovala gledališka družina iz Ljubljane, ki brez dvoma v dokajšnji meri nadkriljuje običajna diletantska združenja in očituje resno voljo do igralskega ustvarjanja. Vodi j-o Pisatelj g. Ivan Mrak, ki je za to priliko obdelal v dramatski obliki trnjevo življensko pot našega največjega slikarja Ivana Groharja. Razplet drame postavi gledalca že kar spočetka Pred tragični razvoj dogodkov, ki se potem odigravajo z usodno nujnostjo. V vseh štirih slikah se kaže avtorjeva močna drainatska volja in tvorna sila, s katero pa še ne koraka vedno enakomerno zunanji teatralični izraz. Brez dvoma je »Grohar« resno in močno umetniško delo, za katero bi bilo želeti, da nam ga predstavijo v popolnejši obliki poklicni igralci. Uprizoritev je pripravil avtor sam in postavil dogajanje v preprost zunanji okvir, v katerem označujejo pozorišče le po-edini komadi. V Mrakovi igralski družini je najmočnejša igralska osebnost g. Mrak sam, ki je podal oba .protiigralca, cesarskega nad-svetnika Vrbo in slikarja Groharja. Tudi ostali igralci so ustvarili razmeroma prav dobre oder-ske podobe, le lik Groharjeve zaročenke je izpadel precej medlo. V igri ji je odmerjen, največji delež, ki bi ga lahko v dovoijni meti izčrpala le močna igralska osebnost. - Bil je to prav zanimiv večer, ki je privabil v gledališče obilo občinstva.	S.
Francosko komedijo »Potovanje v Benetke«
bo v režiji Edo Verdenika uprizorilo Narodno gledališče. Predstava se bo vršila v korist Združenju gledaliških igralcev v Mariboru.
CELJE
Zoj>et škandal v tekstilni tovarni
Pred kratkim se je zgodil zopet slučaj, ki v prav žalostni luči slika razmere po naših tekstilnih tovarnah, ki so tpo večini v tujih rokah.
V tekstilni tovarni »Metka«, last g. Weinber-gerja je pretepel nek preddelavec zaposlenega delavca, da je obležal nezavesten.
Na vpogled smo dobili zdravniško spričevalo izstavljeno od primarija tukajšnje bolnice. Zgrozili smo se, da je kaj takega mogoče v Evropi v 20. stoletju.
Delavstvo je brez zaščite, ker je brez strokovne organizacije in trpi radi nizkih mezd ter šikan, sedaj ga pa še pretepajo.
Iz takih primerov sledi samo en nauk. Samo močna svobodna strokovna organizacija je garancija, da se bo delavca v tovarni smatralo za enakovrednega človeka.
G. VVeinberger mesto da bi oil na mestu odpustil podivjanega preddelavca je stori' obratno in odpustil delavca.
Nasvetujemo g. Weinbergerju, da s takimi metodami v tovarni preneha, če noče, da bo zgubil na ugledu med pošteno slovensko javnostjo.
Delavcem pa povemo, organizirajte se in borite potom organizacije za svoje pravice v tovarni!
Delavska fanfara »Vzajemnosti«. V sredo bo ob 20. uri prvi- teoretični pouk. Vabimo vse tiste, ki imajo veselje in resno voljo do igranja na fanfare, da se pri-glase in prinesejo s seboj zvezek za note, ki stane 1 din. Vaje se bodo vršile v društveni sobi ^Vzajemnosti« v »Delavski zbornici«.
Slovenija je pasivna dežela. Zato moramo kmetijstvu posvetiti vso pozornost in s propagando širiti racionalizacijo kmetijskih obratov. Prilika za tako propagando se nudi zlasti med pomladanskim ljubljanskim velesejmom od 3. do 12. junija, ki naj bi si ga ogledal vsak naš kmečki gospodar, saj bo na njem velika razstava poljedelskih strojev. Zasajen je tudi vzoren sadni vrt z najžlahtnejšim sadnim' drevjem kot vzorec, ki naj služi našim kmečkim gospodarjem v umnem sadjarstvu. Razstavljena bodo tudi umetna gnojila. — Razen tega bo kmečki gospodar v drugih oddelkih velesejma našel -mnogo koristnega ter pobud za ureditev doma in posestva. Napreden kmečki gospodar se mora zanimati tudi za napredek v -industriji in obrti, če hoče, da bo napredovala tudi njegova kmetija.
»Kuroziteti«. Pod tem naslovom piše št. 19. bratske »Slobodne Riječi«: »Bratske beograjske »Radničke novine« javljajo v prejšnji številki, da je uredništvo iz finančnih razlogov ukinilo rubriko o pregledu notranje politike in prosi čitatelje, da to uvažujejo. Da bi to praznino kolikor toliko izpolnilo, se je uredništvo odločilo, da se bo posvetilo zbiranju važnih statističnih podatkov. In sedaj je že začelo pisati v tem praven. Pred nami je prvii članek v trm smislu pod naslovom: .Koliko oslov je v Jugoslaviji?’ Razume se, da bo sedaj sledila statistika volov, in potem po vrsti svinj itd., ker je vsekakor potrebno, da se ve za njihovo število, kakor tudi za število hijen in živali, ki se hranijo z mrhovino.«
2000 časopisov je prenehalo izhajati -od sep-temberske kriz lanskega leta doslej na Češkoslovaškem.
Iz Čeike
Češko mesto Iglava ni nemško. Nemški listi so pisali in še pišejo, da ie Iglava nemško mesto. Te dni so imeli v Iglavi občinske volitve, v katerih so tudi v novih razmerah dobili Čehi 26 mandatov, Nemci pa 16. — Skoraj enak primer je v velikem -moravskem mestu Brnu, o katerem tudi trdijo, da ie nemško, Tam je češko prebivalstvo v novi politični zajednici v veliki večini.
„,..11... ... ,.*ft	Slovaška	firma je
poslala v Prago svojega ravnatelja, -da tam opravi posle s češko eskomptno banko. Poveljstvo Hlinkove garde -mu je potovanje dovolilo, ravnatelj pa je moral dobiti še dovoljenje od nemškega vojaškega poveljstva V Sil-leinu, preden je -odpotoval.
L
Rudarski bolezenski Slhti v finančnem
zakonu
S predavanja v Hrastniku
Hrastnik, dne 21. maja.
V bližnjih Trbovljah je tik pred zadnjimi občinskimi volitvami nek politik vabil rudarje z obljubo, da bo že v par mesecih (bilo je to o božičnem času) rudarjem popravljena krivica, prizadejana s poslabšanjem § 219 obrtnega zakona o plačevanju mezde v bolezni. Toda, ko
vojaški obvezniki, ki imajo vojaške izkaznice I 'zke' ,*.r' m.esece Pozne.ie finančni zakon
v sporazumu 7. Mu-nv razpada zimski
hrinv’ Se ved pa mladina, ki Po nepotrebnem
Škoi °bzidje. Tudi stopnišče k stolpu je pn.
°d°vano. Vse line bi bilo nujno obložiti' ,lbio maso, da se prepreči nadaljnje
■jjj?!*..
- Je- Ltko oblasti kakor Tujskoprometno dru-
Z
rti-
Stv o
„ie .,nnj se zavzamejo za ohranitev tega »p0-tuico 1’ k* 'e *ako Privlačna točka tako za 6 kakor za domačine. — Občani.
11 #l *• poravnal naroi-"■r°l Ako Se ne, stori tako| svofo dolžnost I
po Marem obrazcu iz leta 1921 (mehko vezane knjižice v sivi barvi), naj se tekom 10 dni javijo pri mestnem vojaškem uradu v Mariboru. Slomškov trg 11 v svrlio zamenjave starih izkaznic z novimi. Kdor hi v tem roku izkaznice ne zamenjal bo kaznovan.
Posebna komisija je po poročilu »Slovenca« ugotovila, da je treba obnoviti fasado mestnega magistrata, ki je baje bila zadnjič obnovljena pred 120. leti.
Dva laži-detektiva sta baje v bližini Betnav-skega gozda aretirala nekega bivšega kaznjenca in mu odvzela čevlje, klobuk ter 30 din gotovine.
Prostovoljno v smrt. Minuli petek popoldne je na I eznu skočil pod brzovlak pekovski pomočnik Ivan Oman. Kolesa lokomotive so ga silno razmesarila. Pokojni je bil star šele 32 let 111 je najbrže samomor izvršil v obupu.
so
se morali rudarji v svoje razočaranje prepričati, da je bila tista trboveljska obljuba čisto navaden »volilni i r , •	• ■	-	•	•	•
K-m-š -*.►» ■ - »••»os 1 • -c * 1»! T^ko poceni izvajajo gotovi ljudje svoje potegavščine z rudarsko socijalno zaščito.
2e na tem vidimo, kake velikanske važnosti za naše rudarje in za vso slovensko javnost je poznanje določil
novega finančnega zakona za leto 1939-1910.
Podružnica »Zveze rudarjev« v Hrastniku se je zavedala, da mora sproti seznanjati svoje člane, kaj se godi z njihovimi najbitnejšimi pravicami in je zato povabila s. dr. Avg. R e i s-tii a n a in urednika V. E r ž e n a^ da sta v nedeljo predavala vsaj v najvažtkijših novostih in spremembah, ki jih je prinesel delavstvu, zlasti rudarjem letošnji finančni zakon.
Ker je tudi v Hrastniku ravnci dopoldne lilo,
udeležba žal ni bila takšna, kot bi jo zahteval tako pereč dnevni red, čeprav bi vsaj rudarji iz bližnjih kolonij kljub dežju lahko riskirali pot v dvorano »Konsumnega društva rudarjev«, Vendar, naročniki »Delavske Politike« so pokazali svojo zrelost ni rešili čast hrastni-ške delavske razredne zavesti.
Najbolj razveseljivo pa je bilo, da je prišlo lepo število sodrugov kljub dežju celo preko hriba iz Trbovelj, kakor tudi častno zastopstvo iz Spodnjega Hrastnika, steklarjev in kemi-čarjev, ki so predavatelja takoj naprosili, da prideta čitnpreje tudi k njim predavat o delavski zakonodaji in s tem oživita zavednost V steklarni in kemični tovarni.
Predavanje je otvoril in vodil s. Praprotnik.
Dobro so rudarji razumeli tudi vlogo delavskega časopisa v tem boju in so se priglasili za naročnike »Delavske Politike« še tudi tisti redki, ki je doslej niso imeli.
Nadvse zadovoljni s podukom polnih treh ur so se udeleženci razšli šele po 12. uri in trdno obljubili, da bodo drugič nedeljske,zaspance šli budit in jih pripeljali s seboj na predavanje.
Borbeni duh in dobra volja sta prevevala ta deževni dopoldan navzoče v dvorani in smo zato lahko z uspehom popolnoma zadovoljni.
OotCUU	s
m
PRENOVITE SE
1 LAHKIMI
45301-2204
Za lepe dneve najcenejšl in najudobnej&l otro&kl čeveljčki z gumijastim podplatom. Otroški Din 12.— In 15.— ženski Din IB — moški Din 25.-
00695-3938
Lahki ženski čevlji iz močnega anerle&keea platna, kombinacija v rdeči, modri in re-ieni tarvL PoHOhno iepo runa,,"«, /„, dajejo okrasni trakovi	J
1
45401-8801
Otročki čeveljčki z zaponko. Izdelani 1* močnega angleškega platna v drap barvi, s prožnimi gumijastimi podplatL
3985-15176 Predosem udobnost!
Lahke In udobne sandale Iz finega usnja moderno Izrezane. Za sončne dneve.
6061*44864
Fina dječija fleksibl-sandaia, sa ukraaom I špangons preko rista. Dobroj djecl za IJeto.
S
3965-56192
Zn senčne dneve Vam bode najbolje os. trerale te močne sandale ti finesa usnja, i modernim okraskom. Udelauc so m najnovejčem modelu.
5982-44800
Praktične otroške sandale Iz usnja, z močnimi usnjenimi podplati. Nemirnim otr«* kom za igranje in sprehode.
5392-14859
Otroški beli čeveljčki iz nubuka. ki so kombinirani z usnjem, In usnjenimi podplati. Za binkošti boste najbolj razveselili otroke s temi čevlji.
2386-16173
Novi model iz Nice! Izdelan iz finega belega nubuka, z modernim visokim nartom. Okusno izrezane, dajejo nogi dovolj zraka. Princesa. — Tanka a močna svilena nogavica. ki bo zadostila okusu vsake dame.
vprlncesaa — tanka n močna svilena nogavica. Zadostila bo okusu vsake dunte.
•9337-2203
Gospodu pristojajo k novi obleki ti fin* čevlji iz belega ali sivega platna.
2967-42000
Lahke moške usnjene sandale, z usnjenim podplatom. Luknjice na prednjem delu da-jejo nogi dovolj zraka.
"27-44683
Elegantni poletni čevlji za gospode! Iz sivega in drap semiša ali Iz usnja, okrašenega z luknjicami, z usnjenim podplatom.
9927-0743
Mcdernl čevlji gospodom za poletje. Izdelani so iz rjavega usnja, kombinirani s platnom, z usnjenim podplatom.
3039-24674
lan|SkL'afl"“ "‘Ikl 1 okv,rom-
an iz finega usnja, okrašeni luknjicami In usnjenim podplatom.
36915-3441
Udobni čeveljčki iz rdečega bureta, z gobastimi prožnimi podplati. Za tople dneve posebno prikladni. „
Delavski pravni svetovalec
Pravilno ravnanje s stvarni*
Če pridem prvič v tujo hišo, vidim takoj na prvi pogled, ali ima gospodinja pravi zmisel in razumevanje za stvari, za navidezno mrtvi del svojega stanovanja. Če je povsod lep red, vsak kotiček snažen, vsak .predmet cel in v dobrem stanju, je jasno, da ravna gospodinja in z njo vred vsa družina s slehernim najmanjšim predmetom obzirno in spoštljivo^ da računa s posebnostmi slehernega predmeta in si prizadeva, ohraniti ga čim dalje sposobnega za vršenje svoje službe. So pa tudi gospodinjstva, kjer se nudi očem ravno nasprotna slika. Vse je nesnažno, zanemarjeno, pokvarjeno in uničeno, vse je razmetano, v vsakem kotu leži nekaj. Sleherni predmet v stanovanju, od največjega do najmanjšega nosi znake nezmiselnega, napačnega ravnanja. Stene, okna, pod, peči, ključavnice, pohištvo, posoda, orodje, obleka, perilo, obutev, — vse to nam priča, da ravnajo družinski člani z njimi kakor če bi spustil slona ali medveda med porcelan. Lahkomiselni in brezglavi ljudje, ki ravnajo surovo s predmeti, jih poškodujejo in onesposobijo za službo, ne pomislijo na to, koliko neprilik in škode napravijo sebi in pa svojemu sočloveku.
Ker se po naših gospodinjstvih iz nevednosti, nemarnosti in brezobzirnosti pokvari in ugonobi nešteto vrednost, kar ni samo v škodo posamezniku, ampak celotnemu narodnemu gospodarstvu, je naloga sleherne gospodinje, da se predvsem sama navadi pravilnega in obzirnega ravnanja z neživim delom svojega gospodinjstva. Tudi mrtve stvari so nam za dobro ravnanje silno hvaležne, v nasprotnem slučaju se pa maščujejo s tem, da se pokvarijo ali pa docela uničijo in nam s tem prizadenejo občutno škodo. Saj ima tudi vsaka navidezno mrtva stvar svojo individualnost, nekako dušo oziroma nekako življenje, ki ga ji je vdahnil oni, ki jo je oblikoval in jo usposobil za določeno službo. Vsak predmet je njegov izdelovalec priredil z željo, da bi čim dalje dobro in zvesto služil. Mi sami se pa moramo potruditi, da dobro spoznamo bistvo in vse lastnosti dotičnega predmeta, da se naučimo vseh potrebnih prijemov in pravilnega postopanja z njim. Le tako početje je pametno in tudi edino nravno, če pogledamo še globlje, kajti tam, kjer ravnajo grdo s stvarmi, tudi v čisto človeškem zmislu ni vse v redu. Če spustiš svojo jezo nad krožnikom, ki ga treščiš ob tla, če pretepeš svojega psa ali konja, če udariš otroka ali ženo, če zamahneš po sočloveku s palico, nožem ali sekiro, skozi vsa ta dejanja se vleče rdeča nit, ki priča o neizgrajeni notranjosti. Zato je treba privaditi otroke od najzgodnejše mladosti na zmiselno, skrbno, obzirno in lepo ravnanje s slehernim predmetom, ker je to velike važnosti za utrditev značaja. Pravilno ravnanje z mrtvimi predmeti je pa tudi važna postavka v boju za obstanek, kajti v slehernem poklicu imamo opravka z raznimi tehničnimi in drugimi napravami, ki nam dobro služijo le tedaj, če se z njimi dobro razumemo.
Modrilo ali plavilo v gospodinjstvu
Naše današnje modrilo imenujejo sicer še vedno ultramarin ali indigo, dasi ga že dolgo ne izdelujejo več iz teh dveh dragih barvil, ampak iz katrana. Mnogo gospodinj modrila pri .perilu sploh noče uporabljati, češ da se z njim samo skrije nepravilno pranje. Če pa uporabljamo modrilo, moramo paziti na to, da perilo najprej popolnoma do čistega izplakiie-mo. Če damo perilo, ki se ga še držijo delci mila, v modro vodo, postane perilo ščasoma sivo. Ako vržerno .perilo zvito v modro vodo, dobimo modre proge. Modro vodo si pripravimo pravilno tako: Eno ali dve žlici modrila vlijemo v ‘A 1 tople vode, dobro pomešamo, vlijemo v čeber v vodo, in spet dobro premešamo. Zelo fino perilo damo iz te modre vode še v čisto vodo, izplaknemo in obesimo. — Nekatere perice imajo navado, da dodajo modrilo vodi, v kateri bodo kuhale perilo in sicer zadostuje za srednjevelik kotel žlica modrila. Seveda je pa treba dodati modrilo, preden je perilo v kotlu. Perice pravijo, da raztopi modrilo vso nesnago, ki se nahaja v perilu ter da postane potem perilo snežnobelo. Seveda je pa treba potem tako perilo izplak-niti kakor vsako drugo. — Zelo dobro je moi-drilo za barvanje izpranih in obledelih modrih oblek. Najbolje je, če preizkusimo najprej na majhnem koščku blaga, kako močno, raztopino naj napravimo. — Malokatera gospodinja ve, da je modrilo imenitno sredstvo za čiščenje belo lakiranih oken in vrat, katerim ohrani ves sijaj. V vedro vode vlijemo veliko žlico modrila in veliko žlico salmijaka, nato pa namočimo mehko krpo in umivamo vrata. Zelo umazana mesta po potrebi tudi namilimo. Nato še umijemo vrata s čisto, vodo in posušimo z mehko krpo. — Ogledala in šipe prav tako dobro očistimo z modro vodo, a brez dodatka salmijaka. Zlasti hitro odpravimo, s to modro vodp mušje pike, šipe pa se potem lepo svetijo. Modrilo v kroglicah je zelo dobro sredstvo za čiščenje srebra. Srebro je treba z modrim prahom suho odrgniti.
Riževi kolački s sadno Juho
Skodelico riža skuhaj na mleku ali vodi, da je mehek in gost, nato dodaj dve jajci, žlico moke, dve žlici sladkorja in malo soli, če hočeš, pa še dodaj pest rozin. Od te zmesi devaj v vročo mast okrogle kupčke in speci kolačke na obeli straneh lepo rumeno. — Prav dobro večerjo, zlasti priljubljeno otrokom, dobiš, če napraviš k tem kolačkom sadno juho ali sadno omako: Poljubno sadje, kakršnega pač imaš po letnem času na razpolago, jabolčne krhlje, hruške, češplje, Češnje, borovnice itd. skuhaj s potrebno vodo, dodaj malo citrone, sladkorja irf cimta ter poveži z žlico moke, ki si jo na mrzli vpdi razžvrkljala. Tudi iz marmelade lahko napravimo dobro sadno omako.
Mezda za orožne vaje (Maribor)
Vprašanje: V naši tovarni se nas je vrnilo okrog 60 tekstilcev z orožnih vaj in smo zahtevali izplačilo mezde za odsotne tri tedne. Tovarnar pa nam priznava .predvsem samo. za dva tedna mezdo in še od teh nam odtegne za hrano, ki smo jo dobili pri vojakih. Kaj imamo zahtevati?
Odgovor: Kakor smo že poročali v »Delavski Politiki«, obdrži delavec pravico do mezde za čas štirih tednov vojaških vežb, če je bil poprej vsaj eno leto v službi in ako za ta čas ne prejema od države ustrezne odškodnine. Ker ustrezne odškodnine gotovo nobeden ni dobil za čas vojaških vežb in tista hrana ni mišljena kot »ustrezna odškodnina«, Vam mora plačati tovarnar mezdo v celoti za vse tri tedne. V času, ko ste bili ,pri vojakih, je morala zlasti živeti tudi rodbina vpoklicanega in
tnittitmMb!ittnimiiiiiiiHUiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitmt«iiuiiii!iiiiiiiiiiMirtfitutiBflii
LJUDSKA
SAMOPOMOČ
v Mariboru, rag. pom. blagajna
mana domača zavarovalna niti-nova v Dravakl banovini, ki plodonoano deluje že od leta 1927 in je Izplačala tekom obatoja nad S7 milijonov din na pogrebninah in doti.
Savaruja sa pograbnlno zdrave
oaebe obeh apolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000-— In
sa dola mladoletne od 1. do 10. do največ din 25.000-— plačljiva ob dovr> lenem 21. lein.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA
se Vaši izdatki v tem času niso zmanjšali za din 10 dnevno, ,če niste Vi doma jedli. Zakon pač hoče ščititi delavca, ko vrši najvišjo državljansko dolžnost in to na račun delodajalca, ker ste vendar s tem ščitili tudi njegovo premoženje. Po našem mnenju bi bilo tudi primerno1, da takšnega delodajalca potom organizacije prijavite komandi mesta ter politično-upravni oblasti, da bodo imeli tam v evidenci tudi takšno državljansko zavednost in politično zanesljivost.
Prevelik račun trgovca (Hrastnik)
Vprašanje: Mati je bila dolžna trgovcu in sem se jaz zavezal ta dolg poravnati s tem, da sem odstopil svojo terjatev napram nekemu delavcu. Trgovec je dobil to terjatev izplačano v višjem znesku, nego je znašal dolg. Ta presežek pa si je trgovec samolastno P*>-računil za 8 odst. obresti za 4 leta, za katere se sploh nisem obvezal. Ali lahko dobim to nazaj in kako?
Odgovor: Po zakonu ima trgovec pravico zahtevati za vsak dolg največ zakonite 6 odst. obresti, ki jih lahko iztirja odi dojzmka za 3
leta nazaj, če ni bilo drugače pogojeno. Ake? pa ste se Vi obvezali trgovcu, da mu poravnate le gotov znesek, lahko zahtvate od njega, da Vam vrne vse od Vašega dolžnika pobrane obresti. Za 4 leta pa trgovec na noben način ni bil upravičen zahtevati obresti, če jih nista z materjo izrecno priznala in ravnotako ne 8 odst. obresti. Ako Vam tega trgovec .prostovoljno ne vrne, ga morate seve tožiti. Materi pa razložite, da imate delavci v Hrastnik« svojo solidno poslujočo trgovino Konzumnega društva, v kateri Vam gotovo ne bi zaračunali 8 odst. obresti in še bi mati izvrševala svojo dolžnost »Svoji k svojim«.
Anglija ima dobiček od — emigracije. Mnogi
imoviti emigranti iz Nemčije so se preselili v Anglijo ter tam ustanavljajo nova industrijska podjetja. V letu 1938. se je število takih podjetij potrojilo. V podjetja so emigranti investirali okoli 5 milijonov funtov (to je okoli 1120 milijonov dinarjev). Večina teh podjetij je osnovanih v okolici Birminghama in Londona. Za ta gospodarski faktor je Nemčija seveda oslabljena.
			
Zahvala ! Ob nenadni težki izgubi naše dobre soproge, matere, sestre, stare -j matere, tete, tašče, gospe , MARIJE HABJANIČ se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo godbi Glasbenega društva delavcev in uslužbencev ter pevskemu društvu Krilato kolo za v srce segajoče žalostinke. Lepa ■ hvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja. ialufoil ostali. t ....							
			
la Monsorei/ ixd*la in urefmle 'Adolf Jelen v Mariboru. — Tltko: ljudska tiskarna, d. d. * Maribora, aredstaoitel) Viktor Erien v Mariboru.