Slovenski dom
SpeStzlone !n abbonamento postala. PoStntna plačana v gotovini.
Cena Ur 0£0
.SLOVENSKI DOM- izhaja vsak delavnik opoldne. tJrejnJe: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. J. Sodja. Za Ljudsko tiskarno: Jože Kram arij, vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Kopitarjeva s. Telefon 4001 do 4005. Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 ur.
V Ljubljani 11. avgusta 1943 ■ Leto Vlil. - Št. 188
Zagrizen odpor proti nasprotnikovi ofenzivi na Siciliji
Volno poročilo it. 1172 — 2 križarki in več trgovskih ladij torpediranih — Preprečen poskus izkrcanja za hrbtom branilcev ob severni obali
JmVrh»™ Poveljstvo, vojno poročilo štev.
Nasprotnikova ofenziva na Siciliji se razvija še naprej oh obilni podpori letalskih n pomorskih sil. Navzlic zagrizenemu odporu Italijanskih In nemških čet Je bilo tre-ba nekaj postojank Izprazniti In to med silo-T * napadi nasprotnikovih oklepnih oddelkov.
Italijanska In nemška letala so tolkla križišča ln kraje po nasprotnikovem * a 1 c d J u. Kaže, da so nemški lovci v boju Uničili dva stroja.
Naša letala so pred Sicilijo torpedirala eno križarko ter dve trgovski ladji z vsega 6000 tonami. Nemška letala so v vodah pred Augusto na mestu potopila nekaj parnikov srednje mere ter zadela še eno kri-žarko ter dve manjši edtnlet.
_	General	Ambroslo.
Berlin, U. avg. 8. Poročila, ki jih jo ob-avi a mednarodna poročevalska agencija, . T.6a s® j® nasprotnikovo delovanje na . j om bojišču tudi predvčerajšnjim orne-jeva o e na severni del otoka vzdolž obrežne ces e proti Messini. Cete branilcev so zna e ( ajati krepak odpor ameriškim oklepni im in pehotnim oddelkom, ki so so sku-* približati italijansko-nemškim črtam *
0c a‘ P<>bro razpostavljene zapore in do* ro Za^rinkana odporna gnezda branilcev so nasprotniku znova prizadejala občutne izgube.
Vrh tega je treba smatrati za popolnoma spodletel poskus, ki so ga naredile predvčerajšnjim ameriško-angleške Čete, ko so se izkrcalo v bližini Santo Agate in hotele priti italijansko-nemškim četam za hrbet. V tesnem sodelovanju z letalskimi oddelki so branilci s takojšnjim nastopom in z vso odločnostjo pritisnili na izkrcane nasprotnikove enote na obali ter jih obkolili. Čeprav boji ie potekajo, so nemške čete, ki so hitro do-
Cerkev in mednarodni mir
Rim, 11- avgusta, b. Glasilo svete stolice, tOsservalore Romanos, piše pod naslovom »Edinost Cerkve in mednarodni m i rt med drugim tole:
sDanes, ko leže v razvalinah vsi upi in vsi človeški maliki, se edino Cerkev upira uničenju. Človeško družbo mora prenikniti rešilna moč Cerkve. Edinost Cerkve pomeni zmago nad pregrajami, ki so jih postavili ljudje, in zmago nad človeškim sovraštvom,
S tem da je Cerkev izpolnjevala svoje poslanstvo, je postala/1 istovetna s človeštvom in zajema vse ljudi brez ozira na pleme v njihovem javnem, pa tudi zasebnem življenju. Cerkev je bila ena sama edinost in ta edinost brez madeža blesti zlasti danes. Cerkev pripravlja narode in jim daje po tolikih razdejanjih gotovost miru in odrešenja.
Edinost Cerkve ni zgolj notranja in nevidna ali pravna edinost. Ce bi bila samo duhovna edinost, bi Cerkev ne bila ustvarjena za ta svet in za Človeštvo.
Cerkev je edina mednarodna in učinkovita ustanova. Katoliška Cerkev ni kaka cerkev, ki bi bila v službi države, tembeč je papeževa Cerkev.
Brez te Cerkve ni moči ustvariti varnega miru in tudi ne takega miru, v katerem ne bi veljala zmagovalčeva zapoved, temveč pravičnost ter sodelovanje v ljubezni. Ni nujno, da bi mir nastal po vojaški zmagi, zakaj vojaška Xrnaga ni vedno pravična zmaga. Ce Pravice ne istovetimo s silo, potem je treba, da postane ta mir, ki je po svojem bistvu pravica in ljubezen, delo Cerkve.
Cerkev stoji nad nasprotji med koristmi ln kaže tisto nepristransko pravičnost, ki narode druži. Prav tisto, kar je v Cerkvi nadnaravnega, lahko postane podlaga za politično edinost ali vsaj za vesoljni mir med narodi.i
bile v pomoč težko orožje, prizadejale na- Na srednjem odseku bojišča je general Bprotniku kar najhujše izgube, ki dovoljujejo Eisenhower zbral v dolinah pod Nabronsklml sodbo, da je usoda nasprotnikovih oddelkov hribi močne oddelke ameriških in kanadskih že zapečatena.	V kali pa	bo bili zadušeni	Čet, kar dajo slutiti, da bo nasprotnik sprožil
drugi poskusi za izkrcanje,	ki naj bi omilili	nove ofenzivne sunke na področju južno od
pritisk branilcev na obkoljene skupine. Ita- Etne. Na odseku severno od Catanle so an-lijansko-nemško ladje, ki so imele nalogo gleška 8. armada spušča večinoma le v oglcd-čuvati obrežne	predele, so	ameriškemu voj-	niške nastope, da bi otipala novo obrambno
nemu ladjevju,	ki je moralo podpirati izkr-	črto, ki so Jo zasedli branilci, da bi skraj-
cavanje, prizadejale tako hudo izgube, da se šali bojišče, ne da bi jih pri tem ovirale je moral nasprotnik zaradi njih umakniti. ■ čete, katerim poveljuje general Montgomcry.
Imenovanje novega notranjega ministra
Rim, U. avgusta, s. Z ukazom Nj. Vel. Kralja ln Cesarja je bil Imenovan za notranjega ministra prefekt senator Umberto Rlccl namesto eksc. Bruna Fornaclarlja, ki je odstopil,
Rim, 11. avgusta, b. Novi notranji minister senator Umberto Rieci se je rodil 13. novembra 1878 v kraju Capurso, pokrajina Bari. V notranjo upravno službo je vstopil leta 1900 in je tam delni na več službenih stopnjah. Ko jo bil imenovan za prefekta lota 1924, je postal komisar za rimsko pokrajino in komisar na prefekturi v Tu-
Boji na ruski fronti divjajo naprej
Nemški uspeh pri Miusu — Odbijanje sovjetskih napadov pri Vjazmi, Bjelgorodu in Kubanu
Hitlerjev glavni stan, 11. avgusta. Nem-škp vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
Na kubanskem predmostju so se Izjalovili z oklepniki In bojnimi letali podprti sovjetski napadi.
Medtem ko Je bilo na bojišču oh M1 -usu v presenetljivem lastnem napadu nasprotniku Iztrgano važno višinsko ozemlje, Je bilo na ostalih odsekih oh Mlusu ln srednjem Doncu samo neznatno bojn0 delovanje.
Na področju pri Bjelgorodu traja veliki hoj dalje. Zaradi silovitih napadov letalstva je imel sovražnik posebno na tem odseku hude izgube.
Zahodno od Orla so se tudi včeraj Izjalovili vsi boljševlškl vdorni poskusi v
hudih In za sovražnika z velikimi Izgubami združenih bojih.
Tudi jugozahodno od Vjazme so Sovjeti, kakor že nekaj dni, z novo pripeljanimi silami ln z uporabo oklepnikov, metalcev plamona, topov za Balve ln bojnih letalcev, neprenehoma napadali dalje. S podporo močnih skupin bojnih ln strmo-glavnlli letal so naše čete zavrnile vse napade s hudimi Izgubami za sovražnika ter uničile tudi veliko oklepnikov.
Južno od Ladolkega Jezera so
bili tudi včeraj odbiti vsi sovražnikovi napadi, kolikor niso bili že razbiti med razvoje«.
Včeraj so Sovjeti na vzhodnem bojišču Izgubili 213 oklepnikov, v letalskih
Prednosti nemškega vojskovalnega načina na ruskem bojišču
Berlin, 11. avgusta, s. O bojih na vzhodnem bojišču poroča mednarodna poročevalska agencija tole: Medtem ko se okrog BJELGORODA bitka nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo, z menjajočo se srečo ln- na vedno tesnejšem prostoru, so Sovjeti na odseku pri ORLU z novimi napadi občutno razširili prostor bojev. Istočasno pa je nasprotnik pred nekaj dnevi sprožil nove napade pri VJAZMI. in sicer je uporabil velike pehotne in oklepniške sile, katere je podpiralo novih 11 divizij.
Kakor jo javilo včerajšnje nemško vojno poročilo, so bili vsi napadi s hudimi Izgubami odbiti.
Včeraj zjutraj so Sovjeti začeli s celo vrsto napadov na področju pri KIRO-VU tako, da Je ves prostor od Sevska pa Jugozahodno od Vjazme prizorišče napadov številnih sovjetskih pehotnih in oklepniških sil. Dejstvo, da so Sovjetom do včeraj ni posrečilo doseči nobenega uspeha, govori za uspešnost nemške strategije, ki se še naprej drži načela, da je treba krhati nasprotnikove sile ob čim manjših lastnih Izgubah. Dalje je vredno poudariti dejstvo, da se nemška poveljstva ne omejujejo le na obrambne nastope, pač pa tako pri Orlu kakor pri Vjazmi porabijo sleherno priložnost, da sovražniku s krajevnimi protinapadi vzamejo važne dele ozemlja In tako povečujejo Izgube, ki jih imajo Sovjeti v ljudeh in materialu. Tudi na prostoru zahodno in jugozahodno od Bjelgoroda se nemško poveljstvo drži načela, da je treba nasprotnika prisiliti, da uporabi čim več sil. V trdih bojih, ki so se razvili včeraj na tem odseku, se je nemškim četam posrečilo iztrgati sovražniku važne ključne postojanke, ln jih obdržati navzlic divjim sovjetskim naporom.
Kakor pravi Isto uradno poročilo, je na odseku mostišča pri KUBANU sovražnik tudi včeraj nadaljeval z napadi na vzhodno krilo nemško-romunske razvrstitve prav do noči.
Amerikanski kramarski politični načrti glede Evrope
Rim 11. avgusta, s. »Evropa pod va-ruštvom« je naslov članka, ki ga je prine-•el list »Italia«. V njem znova postavlja vprašanje: Varnost Evrope ali oblast nad njot »Ta izbira,» piše omenjeni list, »je čisto zunanja, zakaj naši sovražniki so prepričani, da ne bodo varni, če ne bodo imeli oblasti nad Evropo. Časopisna gonja v Združenih državah hoče dvigniti javno mnenje pri zatiranih narodih, ter je zdaj razkrila svoje prave namene, ki so: polastiti se surovin ter dati ameriški industriji nova tržišča, kamor bi odtekali izdelki. In ta resnica je morala iti v javnost kot klio na križarsko vojno za osvoboditev in naj bi imela na videz človekoljubne namene. S tem svojim starim geslom naj bi zlasti *daj, ko so dosegli nekaj vojaških uspehov, Amerikanei dopovedali, da je prav "Uzu koneo vojne in zato tudi polaganje
žačunov.
Neka velika ameriška revija zdaj v jas-besedah zarisuje program za to. Ce zavezniki zmagajo, mora Evropa dobiti začasno vojaško upravo, za katero bi -potem prišla civilna, da zagotovi svobodno izvolitev nefašističnlh vlad. Toda očitno gre za vlade, ki bi bile pod strogim varuštvom, zakaj Evropi bo dovoljeno, da se sama vlada Sele po določeni preskusni dobi.
Te besede razodevajo ne le sodbo ugledne revije, temveč tudi naziranje, ki so ga možje iz ameriške vlade doslej že jasno povedali. Evropa naj bi potemtakem bila Velika mandatska pokrajina, in sicer za vso
tisto določeno, izredno prožno dobo, ki bi zaveznikom in po njih Amerikancem omogočila urediti svoja področja za gospodarsko izkoriščanje. Kramarska zamisel Združenih držav je tako jasna in nujna, da se lahko kažejo velikodušne glede političnih koncesij, to se pravi, da imajo v načrtu „ razdelitev Evrope na angleško in sovjetsko Predsednik egiptovske in predsed-
Coprav je vrgel v boj ogromno topništva, tankov in letal, je bil s krvavimi Izgubami odbit. V številnih primerih so. nemške topniške baterije ustavile nasprotnika še prej, preden se mu Je posrečilo pridretl do prvih črt obrambe.
Na bojišču pri LENINGRADU Je spodletel sovražnikov poskus za napad, katerega so podpirali topovi ln letala ln je veljal boljševlke hudih Izgub. Poudariti Je treba, da na tem bojišču ni sovjetskih oklepnih vozil, kajti Izgube prejšnjih dni so bile prehude. Zdi se očitno, da skuša nasprotnikovo poveljstvo vzdržati svoje napade na nemško črto, ln sicer v glavnem z množično uporabo topov ter številnimi letali, pa z manjšimi pehotnimi oddelki.
Vesti II.avgusta
Finančno ministrstvo Je določilo, da bodo novi Italijanski bankovci odslej imeli na eni strani natisnjeno samo glavo Italije, brez fašlstovsklh znamenj. Seveda ohranijo dosedanji bankovci isto veljavo, kakor so Jo imeli doslej.
Pri nemškem vrhovnem poveljstvu so ustanovili mesto glavnega nadzornika za vojne ujetnike. Ta bo odločal o naseljevanju, varstvu in uporabi vojnih ujetnikov na vsem vojnem področju ter skrbel za čim primernejšo izkoriščanje njihovih sil v okviru celotnih prizadevanj za uspešno vodstvo vojne.
Na Filipinih se jo Japoncem vdal Dereso Concordia, podpoveljnik ame-rlško-filiplnsklh čet, ki so se upirale Japoncem na otoku Cebuju.
Japonska vlada se bavi z načrti za mednarodno cesto, ki bi vezala Tokio čez Mandžurijo, Kitajsko Indokino in Siam s Singapurjem.
V špansko obmejno mesto San Se-bastlan Je dopotovalo pet tisoč prostovoljcev iz španske Sinje divizije, ki se vračajo a vzhodnega bojišča.
Hud polom pri svojem obisku v Ameriki Je doživel bivši češkoslovaški predsednik dr. Beneš. Namen njegovega obiska je bil pridobiti 750.000 ameriških Slovakov za svoje načrte, kar se mu pa ni posrečilo, ker sta v Ameriki bivši predsednik vlade dr. Hodža in bivši poslanik v Parizu Osusky, ki sta oba Slovaka ter huda nasprotnika Beneševih unitarističnih načrtov.
vplivnostno področje. Z drugimi besedami bi se to reklo, naj se Anglija sama postavi po robu komunistični nevarnosti kot nečemu, kar se tiče neposredno nje. Ni dvoma, da bo Angliji šlo za to, da bo to vse ali vsaj skoraj vse, kar bo iztisnila iz zavezništva z Ameriko in Rusijo, poleg neizogibnih nasprotatev, ki bodo prišla.
Za zdaj se Amerikanei zadovoljujejo 1® s tem, da hvalijo Sovjete in jim prikazujejo motnost skupnega vladanja z Angleži nad Evropo. Silijo jih na pot, na kateri so bili oni doslej samo modri opazovalci, jim priporočajo sporazum in se jih oklepajo kot prijateljev, zakaj dobro vedo, da bi nesloga privedla do nove vojne, v kateri bi MI, general Armadnega zbora Gastone prišle v nevarnost največje ameriške ko- Gambara, glede na odredbo 27. julija t. 1. risti. Igra je tako preprosta in Amerikanei
nik iraške vlade sta imela zadnje čase v Kairu posvetovanje o ustanovitvi zveze arabskih držav, kateri naj bi po angleških načrtih pripadale: Palestina,Libanon, Sirija, Transjorda-nija, Irak, Saudska Arabija, Kuweit, Jemen ln Cirenajka.
Turški zunanji minister Je imel daljši posvet z nemškim poslanikom Papenom v nekem letovišču pri Carigradu.
bojih pa je bilo ▼ dnevih 8. in 9. avgusta uničenih 118 sovjetskih letal.
Na severnem odseku sicilskega bojišča so bili zavrnjeni sovražnikovi napadi. Poskus, da bi sovražnik naše severno krilo obkolil s šibkimi silami po morju, so naše čete Izjalovile v protinapadu. Na ostalih odsekih je bilo samo krajevno bojno delovanje.
Pri obstreljevanju pomorskih ciljev na severni sicilski obali so nemška bojna letala poškodovala sovražnikov rušilec. Na morju pred Augusto so bili potopljeni 3 srednje veliki prevozni parniki ter poškodovana 1 križarka ln 2 manjši sovražni enoti.
Po dnevnih napadih sovražnih letalskih sli na nekatere kraje zasedenega zahodnega o-aemlja so preteklo noč bombniki angleškega letalstva metali razdiralne ln zažlgnlne bombe na mesto M a n n h e 1 m. Nastala Je škoda zaradi požarov v stanovanjskih predelih. Prebivalstvo je Imelo neznatne Izgube. Po dosedanjih poročilih Je bilo sestreljenih 13 sovražnikovih letal.
Nemške pomorske oborožene sile ter protiletalsko topništvo trgovske ln vojne mornarice so sestrelili v času od 1. do It. avgusta 42 sovražnikovih letal.
rinu. nato pa prefekt v Bolzanu. Končno je postal generalni ravnatelj civilne uprave leta 1933-34. Leta 1935 je bil upokojen. 22. aprila 1933 je bil imenovan za senatorja Kraljevine. Je predsednik d. d. za sanacijo v Napollju.
Življenjepis generala Moiza, novega visokega komisarja v Ljubljani
Kakor je naš Ust poročal že včeraj. Je bil imenovan za Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino general armadnega zbora gr. uff. Riccardo Molžo.
General armadnega zbora Riccardo Moizo se Je rodil 17. avgusta 1877 v kraju Salicetto (Cuneo). Bil je topniški častnik, nato pa je bil v glavnem stanu pionir italijanskega letalstva, pogumen letalec« ki je izvedel najdrznejše nastope v italijansko turški vojni, ko je prvič v zgodovini nastopilo letalstvo kot orožje. Za junaštvo ln zasluge, ki si jih je pridobil. Je dobil viteški križec savojskega vojaškega reda.
V vojni 1915—18 je kot genljalen in marljiv organizator letalstva potrdil svoje sposobnosti kot spreten ln smel poveljnik letalskih sil. Nato Je postal načelnik glavnega stana 15. pehotne divizije ln Je bil hudo ranjen v boju (Monte Partlca-Grappa) ln si jo zaslužil srebrno kolajno na bojišču za junaško vedenje v zmagoviti ofenzivi.
Po vojni je bil na več važnih mestih pri letalskem komisariatu in Je bil najprej poveljnik pehotnega polka, nato pa poveljnik topništva pri armadnem zboru v Rimu. Nato Je bil mobilizacijski Inšpektor divizije sardinskih grenadirjev in končno načelnik glavnega stana ar-armadnega poveljstva v Firenzl. Povzdignjen v poveljnika velikih edlnic je postal novembra leta 1932. poveljnik pehotne divizije »Legnano« (Milano), nato pa je bil imenovan za poveljnika hitre divizije »Eugento di Savoia« (Udine).
30. novembra 1935 Je bil imenovan za poveljnika karabinjerjev, 23. marca 1939 pa za senatorja. Avgusta 1940, ko je dosegel starostno mejo, jo zapustil poveljstvo karabinjerjev.
Stalin - uganka tudi pri sedanjem sestanku med Churchillom in Rooseveltom
Stockholm, U. avgusta s. V ameriških političnih krogih na široko razpravljajo o kratkih počitnicah, ki jih namerava Roosevelt preživeti na ribolovu nekje v notranjosti države, ter o možnosti, da bi se bc-šli Roosevelt, Churchill in Stalin. Drži, da Rooseveltov tajnik Early ni hotel ne zanikati ne potrditi glasov o takšnem sestanku in da je načelnik obveščevalnega urada v Beli hiši, Dawios, sam od sebe poudaril potrebo, da se voditelji vseh treh zavezniških držav snidejo. V nekem newyorškem krogu celo sodijo, da sta se Roosevelt in Churchill že sešla.
Velika uganka je tudi pri tej priliki Stalin. Niti v Washingtonu niti v Londonu niso preveč mirni spričo nekoliko molčečne in samostojne politike Sovjetov. Iz tega neljubega presenečenja, da bi utegnilo priti
do nesoglasij med zavezniki vsaj na političnem področju, se je v angleških krogih rodila potreba, znova poudariti nujnost po čim tesnejšem in učinkovitejšem socisibvit-nju, ki naj bi so zanj odločili vprav na novi konferenci, o kateri »Daily Herald« ve eclo povedati, da je bil nanjo povabljen tudi Cankajšek.
Britansko levičarsko časopisje pripominja, da je vzrok za to opreznost pri Sovjetski Rusiji treba brez dvoma iskati v nezaupanju, ki ga imajo moskovski voditelji do zaveznikov. Londonski in wasliingtonski vladi se doslej Se ni posrečilo po diplomatski poti prepričati Stalina, da so njihovi vojni cilji isti kakor vojni cilji Sovjetske Rusije, pišeta »Chronlcle« in »Daily Herald« ter predlagata ustanovitev medzavezniškega vojnega sveta.
Pogajanja za poravnavo nasprotij med Anglijo in Ameriko ter Rusijo
Bern, 11. avg. s. Londonski dopisniki še naprej poudarjajo, da med zavezniki ni odkritosrčnosti, in pristavljajo, da ni za nikogar skrivnost, da so med Anglijo, Ameriko in Rusijo že tri tedne pogajanja za dosego sporazuma v različnih vprašanjih in o priznanju svobodnega francoskega odbora v Al-žirju. Sovjeti vedno huje pritiskajo na to, da bi zavezniki vendarle začeli s toliko obljubi janim vdorom na evropsko celino, in ponavljajo, da se približuje čas, ko bo listje začelo odpadati. Medtem je prišel iz Severne Afrike v London britanski minister za Afriko očitno poročat, in tudi po nova navodila. VVashingtonski dopisnik »Neue Ziirlcher Zoi-tung« poroča, da v IVashlngtonu upajo, da bo Stalin poslal na prihodnji sestanek Roosevelta s Churchillom vsaj Molotova. V Ame-
riki odkrito priznavajo, da je Rusija nosila doslej glavno breme vojske, pač pa so z žalostjo vzeli na znanje napad sovjetskega lista »Pravda« na Anglijo in Združeno države, zakaj nista že začeli drugega bojišča. Rusi namreč odkrito govore, da bi bili zadovoljni le tedaj, ako bi se zavezniki čez Rokavski preliv zasidrali v Franciji, kar bi po sovjetski sodbi edino občutno obremenilo nemško obrambo Sestanek s sovjetskiim poglavarji se zdi nujen zaradi tega, kor je treba določiti politiko, katero naj bi Rusija vodila do Nemčije. Ta čas pa lista »News Chroniclo« in »Daily Herald« pritiskata na to, da bi se tudi Rusija udeležila sestanka med Churchillom in Rooseveltom, sestanek, ki je vsak dan nujnejši.
Važni politični in vojaški posveti pri Hitlerju
1 gov se jo zvedelo, da so bili navzočni tudi I maršal Keitel, veliki admiral Dbnitz, letalski | maršal Milch, letalski general Jeschonek, nu-čelnik glavnega stana koponske vojske pe-Berlln, 11. avg. Kakor so je zvedelo iz hotni general Zeitzler ln topniški general nemške prestolnice, je bila zadnje dni v Hi- Jodl. Iz Berlina se tudi potrjuje, da je bil tlerjevom glavnem stanu vrsta važnih voja- 29. julija pri Hitlerju sprejet v njegovem h. in političnih posvetov. To poročilo po- glavnem stanu japonski veleposlanik Ošiina trjujejo fotografije, objavljene v včerajšnjem vpričo zunanjega ministra von Ribbentroppa berlinskem tisku, ter prizori iz nemškega in maršala Keitela. (Gazetta del Popolo.) vojnega filmskega tednika. Med drugim so se teh posvetov udeležili: maršal Goring, zunanji minister von Ribbentropp, minister Speer, načelnik policije in SS-oddelkov Him-mlor, minister dr. GSbbels ln ravnatelj glav-
Poveljstvo XI. Armadnega zbora
govore o njej tako krut.o, da bo Angleže to nemalo zadelo. Eden najuglednejših ameriških glasnikov Walter Lippman je povedal jasno besedo: Združene ameriške države ne smejo prevzemati velikih političnih nalog, zakaj one morajo v prvi vrsti misliti na tržišča, kamor bo šlo njihovo blago.
ukazujemo, da se od 12. ure 11. avgusta 1943:
1. Clcn 2. gori omenjene naredbe spreminja v tem smislu, da se mora določba, k4 prepoveduje javno zbiranje več ko treh oseb, smatrati za razveljavljeno;
2. člen (. Iste naredbe se spreminja tako, da morajo vhodi v poslopja z glavnih ulic
Rusija — večna nevarnost za Evropo in Ameriko
__________________ ____	Llsbona,	11.	avgusta, s. List »La Voz«
ne pisarne pri nemški narodno-socialistični Pr'n®ča članek pod naslovom »Amcrlkanec in stranki Bohrmann. Iz nemških vojaških kro- Bus<- v “i®m Piš®» da pomeni Rusija še
^____________________________________________ vedno nevarnost in skrivnost. Ce bo v Rusiji
. sovjetski red ostal, se bo tudi organiziralo i zlo, ki bo imelo na razpolago ogromne vire. Ce se bo pa Rusija razvila v kako bolj človeško življenje, bo pa še vedno ogrožala — pri tem pride v poštev le glavni vhod — Evropo, in sicor v obliki mogočnega impe-ostatl podnevi odprti, za ves čas policijske rializma. ure pa zaklenjeni. Hišniki poslopij alt v	nnL-n
njih odsotni lastniki stavbe bodo odgovar-	*}	^ Prehrane
jall za Izvršitev teh določb. Nespremenjene	V NSIUCIJI
ostanejo ostale določbe, ki jih vsebuje zgo-	Buenos Aires, 11. avgusta, s. »New-York
raj omenjena naredba.	Times« piše v uvodniku, da je stanje pre-
Ljubljana, 19. avgusta 1943.	i brane v Nemčiji tako dobro, da Angleže ln
„	.	.	.	,,	' Amerikanee resno vznemirja. V Nemčiji in
General Armadnega zbora poveljnik Evropl prifiakujejo Mlo dobro žetey> pro.
GASTONE GAMBARA«	J hrambeno stanje v Rusiji pa je obupno.
Itrao 1
»SLOVENSKI DOM«, dne 11. avgusta 1943.
Stev. 181.
		
		;K
Starček o lepi knjigi in o umetnosti branja
Novost v naši književnosti - roman v slikah - ne navdušuje samo mladine, temveč so ga z veseljem sprejeli tudi starejši
Ko je bela vila kravarici razodela, da bo odslej bodila po mleko kar k njej na pašo, se Je pastirica tega silno razveselila; kajti predobro je vedela, da bodo njene krave imele mleka kot če nikoli! Poleg tega pa stari ljudje pravijo, da se tem divjim žo-narn niti ne smeš zameriti; prošne želje jim ne smeš odbiti, ker bi se Bicer lahko maščevale!
»O, le prihajajte po mleko k nam, saj pa bomo imeli vsi dovolj, če Bi ga drug drugemu privoščimo I« je vabila srečna kra-varica belo vilo.
mm
15.
Frljazna kravarica je ročno skočila po najboljšo kravo mlekarico, jo prijela za rog in jo pripeljala bližo. Nato je v svoje dlani nalovila jutranje rose ter z njo umila na-breklb vime; boli vili pa je vzela posodo lz rok, sedla na štor, kravl lepo zapela, da je fijdfjto (jrpjfe prlvimljala, inže so v srebrno posodo brizgali topil mlečni ourkl. Kravarica ga je v vilino posodo namolzla prav do mhffeo dfl, se je mlečna pena na vrhu kar strosala in že lezla čfez golidln rob. Dekla kravarička je svojo jutranjo pesmico odpela in pobožala svojo kravico:
»Si bila že pridna, ker si bila tako lepo mirna U
Dolenja vas
V nedeljo bo v naši fari žegnanje — praznik sv. Boka. V to svetišče so vsa leta prihajali tisoči božjepotnikov in molili pred vollkim ljudskim zavetnikom. Za to slavje se vsa naša fara vneto pripravlja. Vabljeni tudi Ribničani.
Komunistične tolpe so pred dnevi spot ropale po naši okolici. Prišli so seveda v nezavarovano Rakitnico in Blate ter v teh revnih vasicah izpopolnili del svojega — »osvobodilnega« poslanstva, ki ga po vseh nesrečah niso izvršili že lani, ko so onesrečili toliko dobrih in delavnih družin. Tokrat so popolnoma izropali obe trgovini v Rakitneicl ter gostilno do golih sten, od peljali ljudski živež ter okradli tudi več posestnikov, med temi najbolj številko 12, 18, 14, 15, 20, 27, 34, 51 in 52, v Blatah pa hiše St. 2, 8, 6 in 10. Oropali eo tudi delavske in celo najrevnejšo družine. Tako OF rešuje socialni problem in tako komuniBtl dole našemu ljudstvu »pravico tn svobodo«.
Vrhnika
»Quo vadls« — roman v slikali — lahko (> dobite na Vrhniki tudi pri Opeki (Mokarju) in v Podlipski 7. Pohitite!
Ljubljana, 11. avgusta.
Sonoe je pripekalo in popoldanska sopara me je pregnala iz še bolj soparnih probto-rov, da sem jo mahnil s knjigo v Tivoli — v senco. V Tičistanu je še ob tako hudi vročini lepo in prijetno v senci smrek in jelk, kjor stalni gostje ptički dan za dnem pripravljajo koncert in te prijetno in zabavno motijo, da se ne bi preveč zamislil v knjigo ali pa v vsakodnevno skrbi.
Skoro vse klopiee so bile zasedene. Le na 1 zadnji ob promenadni poti je bil j)oleg priletnega, sivolasega utarčka še prostor.
»Z dovoljenjem,« to je bil moj pozdrav, ko sem že prisedel h gospodu. Kakor da bi so zdramil iz spanja, me je starček pogledal, premeril, nato pa spot odprl knjigo in bral.
Vbb to me ni motilo. Zadovoljen sem bil, da sem vendar enkrat tudi tu našel klopico, kjer me ne bodo motili regljavi ženski in šo-larski glasovi, ko ti pojejo le o modi, moških, slaščičarnah in drugih neumnostih tako, da se kljub vsej zbranosti ne moreš poglobiti v branje. l’a sem so v mislih preveč veselil miru.
V frančiškanski je odbilo dve. Se so ml zvoneli v ušesih zvočni toni bronastega zvona, ko je tudi promenadna pot pred nama oživelfa. Potem so se vrstili: otroci z negovalkami in mamicami, ki so hiteli na otroško Igrišče, potem zagoreli fantje s kopalkami; bržkone so jim je mudilo na Ilirijo, za njimi pa bo pricapljali že piparji in cl-garerjl ter jo v kramljajočem razgovoru krevsali na svoj prostor s klopicami in mizami, kjer so kmalu dobili besedo:	srce, križ, kara in pik .,.
Starček ni bil prav nič zadovoljen. Nemirno so je zdrznil ob vsakem glasu in mimo idočem koraku, ki Bi jih lahko štel kar na njegovi senčni žili, vendar promotltt se ni pustil. Bral je, in listi, ki so se le počasi obračali, so govorili, da zbrano in počasi bere.
Zmotila naju je le veverička. Prav blizu naju je pripraskala in se za 2 metra približala kloplel.
Mož je zaprl knjigo in na njegovih ustnah ter resnem licu, ki bo ga prelivale gube, se je razlil dobrodušen smehljaj. Pogledal me je, potem veveričko in dejal:
»Gospod, veste, samo to me no moti, oprostite, mislim naju ne moti.«
Veverička naju je prijetno iznenadila, mene pa še bolj mož. Kmalu sva bila v živahnem razgovoru.
»Veste, kar vesel som mladeniča, čo vidim, da ljubi knjigo. Svet danes išče razvedrila marsikje, najbrže pa no vodno na pravem kraju. Jaz sem najbolj srečen in zadovoljen, če berem lepo knjigo in iz njo srkam potrebnih življenjskih sokov za stare dni.«
V trepetajoči roki je držal novi roman v slikah »Quo vadiš«.
»Rad berem. Oči bo sicer že slabe, zato pa segam po knjigah z lepimi in velikimi črkami, da gre laže. Glejte, ta rtman v slikah, ki je izšel Sole pred dnevi v ljudski tiskarni, me zadovolji. Za 82 lir, pomislite, kako poceni, pa tako lepa in bocHta knji ga!«
2e pred 40 leti sem bral ta zgodovinski roman, pri branju nove knjige z lepo ln skrčeno vsebino ter mojstrskimi slikami nekega g. Berineka pa so globlje odkriva bogastvo tega zgodovinskega romana, ki nam ne razodeva lo vsega rimskega življenja, za krščanstvo pomembnih Neronovih časov, temveč dajo tudi mnogo razglabljanja ln resnic lz življenja samega.«
Zaprl sem »Citadello«, da bi mu tako Izrazil veselje ln željo, da še govori.
»Oprostite, mislite, da bi se splačalo kupiti »Quo vadls«, roman v slikah, ko Imam žo itak knjigo,« tako sem povprašal gospoda.
Mož je bil zaupanja vesel.
»Mladi gospod, jaz sicer nisem študiran, rečem pa vanl: knjiga Je zelo lepa, slike, pomislite nad 400 jih je, pa tako življenjske, tako realistične, da kar uživam. Jaz sem že navdušen za taka dela ln slike, ki nam kar same govore ln odkrivajo duhovnost, ne da bi se morali Se posebno poglabljati ln truditi, kaj nam hoče umetnik prikazati z delom. Seveda, kaj bodo rekli k temu tako imenovani moderni umetniki, ne vem. Meni knjiga ugaja in jo tudi vam priporočam.«
Ko mi Je pokazal že Ber4nekove svojstvene risbe, s katerimi Je zares tako živo podal rimsko življenje in njegovo značilnosti, je zgovorni mož nadaljeval:
»Seveda gospod, vsakdo ni vešč umetnosti branja, zato mnogi tudi niso zadovoljni z vsako knjigo, četudi je lepa. Te
umetnosti se je treba priučiti. Mrtvo, tiskano besedo lahko šele potem oživimo, če razvijemo našo duhovne sposobnosti tako, da smo sposobni brati in uživati najpopolnejše umetniško delo. Te sposobnosti no pridobite takoj, ampak počasi, ko že znamo ločiti žito od plevela..
Poglejte, jaz najdem v »Quo vadiš« vse polno lastnih življenjskih anekdot lz mladosti, pa tudi iz prejšnjih časov in sedanjega življenja.
Danes mnogo beremo, toda kaj in kako! Ne beremo zbrano. Beremo vse prehitro in v našem razburljivem življenju ohrasimo v sebi le ono, kar draži naše živce in je negativno. Brati bi morali drugače: kot otroci, ki berejo eno knjigo in sl jo še zažele v drugič, tretjič. Šele potem uživajo.«
Bakovski brzec je že sopihal skozi Tivoli, ko sem se poslovil od starčka. Lepo popoldne ml je pripravil. Tako naj berem, kakor ml je svetoval, in »Quo vadiš«, ki je tako poceni, moram kupiti še danes.	France Raztresen.
Štiri dni živa ped razvalinami
Naročniki „NAŠE KNJIGE"
V ČETRTEK IZIDETA
Salminen: Katrina Hiinermann: Ote Damijan
Dvignite knjigi v Ljudski knjigarni
NK
Sotrudnik turinske »Stampe« jo ganljivo popisal prizore, ki so so odigrali po enem prejšnjih letalskih napadov v neki tamkajšnji ulici, ko bo reševalci po štiridnevnem razkopavanju rešili izpod razvalin neke hiše mater in sina. Nekako takole popisujo:
»Snoči ob sedmih jo eden od reševalcev, ki so odmetavali razvaline neke podrte hiše, kutoro je razdejala angleška bomba, zaslišal sumljive glasove, ki so prihajali izpod razvalin. Pomignil je drugim, naj bodo tiho, in vsi so pozorno prisluhnili. Zaslišali bo spet slabotni glas, klic človeka, ki se pod razvalinami najbrž bori s smrtjo, saj so potekli že štirje dnovi od zadnjega sovražnikovega letalskega napada.
Takoj so obvestili nekega častnika, ki je vodil razkopavanje, in ko so je ta potem po-Bvetoval šo s tehničnimi strokovnjaki, se je z vso naglico začelo načrtno reševanje ljudi, ki so pod tisto hišo morda še vedno živi. Naglo so izkopali globok rov v »meri, iz katere bo se slišali tisti slabotni, pretresljivi glasovi. Čim daljši je postajal rov, tora razločnejo so se slišali glasovi izpod razvalin. Zdaj so že čisto blizu, tako da so se reševalci žo lahko razgovarjall s človekom, ki jo bil živ pokopan.
»Kako bo pišeš?«
»Olivetti«, je odgovoril slabotni glas.
»Ne obupuj, saj smo žn blizu.«
In ros jo pokopaaee čntll, da bo kmalu rošen, ln jo s svojim, nič več tako obupanim glasom, vodil reševalce pri njihovem razkopavanju.
»Koliko je ural Kateri dan je danes?« je začel spraševati dalje.
A medtem je že prodrl žarek svetlobe v ta nenavadni grob.
»Le naprej,« je vzkliknil veselo, »že vidim svotlobo.« Takoj nato pa se je zaslišalo izpod razvalin razdejane 'hiše:	»Mama, ne
obupuj, žo vidim Bvetlobo!«
Reševalo! so z vso previdnostjo odstranjevali kamen za kamnom, da lie bi morda po njihovi neprovidnosti razvaline zasule še tisti majhni srečni kotiček pod zemljo, kjer je bilo še vedno življenje, čeprav je hiša že pred štirimi dnovi zgrmela na kup.
»Koliko vas je?« jo vprašal nokdo od reševalcev.
»Trije, a eden je že mrtev. Živa Bva še mati in jaz.«
»Dajte mi vode!«
Brž so spustili skozi ozko odprtino steklenico, v kateri je bilo še nekaj vode. Po-
— 1. septembra bo Izšla prva knjiga v novi knjižni zbirki »Svet«, Z zgodovino denarja vas bo seznanil univ. prof. dr. Vladimir Murko. Knjiga bo Imela več kot 800 slik, ki bodo nazorno pojasnjevale poljudno obravnavano snov o denarju. Knjiga bo edinstvena glede obravnavano tvarine v naši literaturi; tudi marsikateri drugi večji narodi so no morejo ponašati b knjigo, kakršna bo ta naša prva. Vsebinsko bo knjiga obravnavala zgodovino denarja in to prav do današnjih dni. Naročite se na »Svet« v Ljudski knjigarni! Za malenkosten denar boste dobili krasne poučne knjige, iz katerih boste izvedeli toliko novega! Postanite »Svetov« naročnik in no bo vam žali
grabila jo je neznana roka in jo brž nato žo vrnila — prazno.«
»Dajte mi luči«
Iu spot so spustili skozi odprtino svetilko.
»Hvala. Zdaj je že dobro.«
A reševalno delo še davno ni bilo pri kraju. Treba jo bilo odstraniti debelo ploščo iz betona. Le počasi so jo drobili, reševalci od zunanjo strani, živi »mrtvec« pa od znotraj. Delo je bilo šo dolgotrajno in težavno. A vztrajnost ga je le opravila. Zazijala je široka odprtina. Slednjič je dvignil iz nje roke mlad fant, še skoraj otrok — bil je star komaj šestnajst lot. Tedaj se je spomnil spet na svojo mater In ji zaklical: »Mama!« A mati mu je odgovorila: »Lo reši se najprej tl, jaz se bom žo pozneje!«
Ura je bila pol enajstih zvečer, ko so rešili tudi štiri dni »pokopano« mater.
S Spod. Štajerskega
Truplo utopljenega inž. Kurta Vollerja, ki je 2. t. m. popoldne utonil v Dravi pri Mariboru, star šele 23 let, je bilo najdeno in so ga v soboto ob 17 položili v družinsko grobnico na Pobrežju.
Z Gorenjskega
Novi grobovi. Umrli so Anton Mohorič na Ljubnom ln Stanko Papler v Lešah, 75-letna Uršula Mertelj v Podkorenu, Janez Žagar v Cerkljah, Ivana Močnikova v Dvoru, Torezija Vukovčcva na Preski, Anton Čadež v Studenčicah, Marjana Hočevarjeva v Št. Vidu, Janei Moreti v Tacnu, Peter Bukovnik in Anton Šuštaršič v Št. Vidu in Matej šetina v Zgornjih Pirničah. V Tacna je uinrl znani sodarski mojster France Medved, ki je imel delavnico v Vižmarjih, ln so ga pokopali 6. t. m. v Šmartnem, na Jesenicah pa je bil pokopan Tono Kokalj, name-ščeneo KID.
Za mrtvega bo proglašen Anton Prešeren, rojen 1882 v Doslovičah, ki je izginil 15. decembra 1914 v Galiciji.
Vlak na novi železniški progi Črnuč©—* Laze. kakor nam poročajo, že vozi. S to progo je dobila Gorenjska direktno zvezo med Zidanim mostom in Jesenicami Proga gre čez novi železniški most pri Lazah na Črnuče, Jožico. St. Vid nad Ljubljano in od tara naprej na Gorenjsko.
Veliko škodo povzročajo po njivah ogrel. Pri oranju kmetje pridno zatirajo tega škodljivca,	prihodnje leto.	ko bo hroščovo
leto, pa se	bodo	vrgli na	hrošče.
Iz Hrvaške
V Zagrebu sta se poročila odvetnik dr. Ivo Protulipao in gdč. Nada Klemenčičeva.
Krški škof dr. Srebrnič je bil pred dnevi obhajal	zlati	mašniški	jubilej.	Ob toj
priliki so bile v Banja Luki velike slovesnosti.
Med Sarajevom ln Mostarjem jo obnovljen letalski promet. Oskrbuje ga nemško potniško letalo. Cena vožnji je 500 kun.
Nad 19.000 arov je letos posejane zemlje na Hrvaškem s sladkorno peso. Letina kaže dobro.
Skoraj 9 milijonov kun Je Hrvatskl
Rdeči križ	zbral	in razdelil med	ranjone
iu onesposobljene hrvaške bojevnike.
Vodovodna dela v Malih Ligojnah
Vrhnika, 11. avgusta.
V kratkem bodo končana vodovodna dela pri razširjenju vodovodnega omrežja iz Velikih Ligojn v Male. Velike Ligojne so imele vodovod že pred vojno, sedaj pa ga bodo dobile še Male, ki so so za vodovod dolgo let potegovale. Vsa dela vodi vodovodni oddelek Visokega komisariata, seveda pa so za napredek svojo vasi prispevali tudi domačini. Za razširitev vodovodnega omrežja so porabili okrog 400 m cevi. Požrtvovalnemu vodstvu in velikemu razumevanju domačinov za stvar velja zahvala, da so dola tako hitro napredovala in bodo v kratkem zaključona. Tako bodo Male Ligojne, ta lepa vas naše fare, dobile vodo-vbd in čisto, dobro pitno vodo.
Globoko užaloščen sporočam, da je 10. t. m. umrla moja
mama
Pogreb bo 12. t. m. ob 10
rogi
iz kapelice sv. Frančiška na alah k Sv. Križu. Ljubljana, U. avgusta 1943
Privšek Josip, Draga, Jožko
in ostali.
I.S.VA1C DIHE)
m
m
»ToEno. Bilo je gotovo, da Bllss skuša obdolžiti Salvctra. Hotel mu Je tudi dopovedati, da Je bila njegova pošastna zarota razkrinkana. Prišel Je sem, da bi ščitil nedolžnega kljub dejstvu, da je bil Salveter njegov tekmec, ki so je potegoval za Mcryt-Amenlno srce. Vprav to Je v Scarlettovcm značaju...« Vanče Je bil pri tem slino žalosten. »Ko sem odposlal Salvetra v Boston, sem mislil, da bom s tem preprečil vsako nevarnost. Scarlcttu je prišlo na misel, da bi delal po lastni pobudi. Njegovo dejanjo Je bilo lepo, a nespametno. Najhuje Jo bilo to, da je dal Bllssu priliko, ki Jo je on čakal. Ko snočl ni mogel priti do plsina v muzeju In sem se Jaz Izogibal, da bi Sli Iskat bodalovo nožnico v Salvetrovo sobo, ga Je vse to prisililo, da Je potegnil svojega asa: pismo.«
»Da, da. zdaj razumem, a Scarlett?«
»Ko jo Scarlett nocoj prišel sem, je Bllss gotovo prevejano poslušal njegovo obtožbo
ln je potem že našel kakšno pretvezo, da je šel z njim v muzej. Toda v trenutku, ko mu Je njegova žrtev pokazala hrbet, jo je udaril po glavi, verjetno z eno tistih gorjač lz portirja... nato pa Jo skril v sarkofag. Zanj je bilo kaj enostavno vzeti lz svojega avtomobila, ki ga Je puščal vedno tu pred hišo. tisto vzdlgalo. Se spomniš, da Je dejal, kako se je Salvetru ponudil, da ga pospremi na kolodvor.. .t«
»Pa kaj je vendar s pismom?«
»Kaj res ne vidiš, kako se vse lepo ujema? Tisti prizor s Scarlcttom se je odigral ob pol devetih. Tedaj se Je Salveter verjetno poslavljal od gospe Blissove. Na vsak način pa je bil Se v hiši ln bi ga zato re» lahko kdo obdolžil napada na Scarletta. Da bi Bllss prikazal Salvetra kot Scarlcttovega morilca, je vzel tisto zloglasno pismo ter ga potisnil Scarlettu v žep. Hotel Je s tem dopovedati, da je nocoj Scarlett prišel sem * namenom, da napade Salvetra, potem ko je našel ono plsm0 v miznem predalu, In da
Ljubljana
Koledar
Sreda, 11. velikega srpana: Tiburcij, mučenec; Suzana, devica in mučenica; Ale ksander, škof in mučoneo.
Bivši dijaki II. dri. gimnazije na Poljanski cesti se udeležimo zlato maše, ki jo bo daroval naš profesor dr. Gregorij Pečjak
tiha z ljudskim petjem in pridigo.
Duhovne vaje za dekleta bodo ▼ Llcn-tenturnn od 14. do 18. avgusta. Pričetek 14. avgusta ob «. uri zvečer. — Prijavite se na: Predstojništvo Lichtenturnovcga zavoda v Ljubljani.
Skrivnosti z nevidnega bojišča
je Salveter nato navalil nanj In ga ubil.« »Zakaj pa mu Salveter pisma ni vzel?« »Ker je prevladovalo prepričanje, da Salveter ne ve. da tma Scarlett pismo v.
Prav dobro vem, da je to tisti prostor, kjer ljubosumno hranijo najvažnejše listine in ključe. Vedel sem to prvi dan, ko sem prišel sem. Tudi natančno vem, da je za železnimi stenami te omare skrita zagonetna »mreža št. 4825«, to
  ---------—	„----  -----	~	.je	tisti skrivnostni ključ, po katerega so
liri 8v. Jakobu v Ljubljani na praznik vno- i	noslali v Moskvo	in ki je	za naše
povzetja, 15, avgusta, ob 10.30. Sv. maša bo J me poslali v losuvo	I
vrhovno poveljstvo in morda za bodočo <'usodo moje domovine važnejši kakor katera koli stvar na svetu.
Tam je, prav zatrdno je tam!
Kadar se spomnim na to in 6am
Zegoza — Mali,^ospo^r - obvešč^ svo- Bog ^ kolikokrat se spomnim vsako
•«—* •urol — mi srce začne nemirno utripati. Biti tako blizu svojega cilja, a ne moči
Je člane, da razdeljuje krmila za gust po osnovi novega popisa živali. Prvi teden (9. avgust) St. 1-1000, drug teden (16. avgust) št. 1001-2500. tretji teden (23.	,
avgust) št. 2501—4000. Krmila razdeljujemo J doseči ga! vsak ponedeljek, torek, sredo ln četrtek Več ko
Več ko enkrat me je že popadla nora
V8UK poueutnjen. tuina., Oiouv	,	V	V	*	*---'	*	J	1	.
samo popoldne od 14.30—17.30 po že določe- # m|ae]i <Ja bi se zagnal na omaro, da bi
nem abecednem redu. Vse člane 0P.0®a^' |>	var,io	ter začel	naglo	brskati	po
mo, naj prihajajo točno po določenih šte- vlomil	vanjo	ter zacei	nag	y
vllkah, da no bo nepotrebne zmede in za- f njej, brskati, dokler ne bi izbrskal mere.	f	nosti, ki jo iščem.	.
Naznanila
prič^U^rv1«0 S avgust*!^* R]| Na	vsake	tri tedne	pride	en	dan	ko
in sicer od črke A do vključno črke K. I ostaneva v uradu samo	dva. jaz	ter oim
Prosiloi naj pridejo po novo osebno izkaz^	,... ^uka, molčeči starec	z gladko obn-
KS.J	as.	>’!?sl.™. To j.	b°l!
Je preselila v šolo na Grabon). Staro oseb-1 svojevrsten človek, kakršnega nisem ni no izkaznico mora vsakdo Prinesti *	f	kjer na svetu videl. O njem govore, da
Uradne ure so od 9—12.30 ln. od 16—18.311. ,|	,	•	•	■—
1ZUUJU uncuum	V	.	„
dalje, za neobveznike in za vse poslovaluico WKUnx zunaj bloka bo objavljen naknadno. Novih # R prošenj poslovalnice od 12. t. m., dalje ne ^ I Kdo več sprejemale i* bo za vse nove pro- 7J.
Pričetek *lzdaje osebnih izkaznlo od črke L \ dovršeno pozne in govori vseh tri in .	\n	7.n	vfifl	noslovalnice	osemdeset jezikov, kolikor jih govore v
si°lce ^ve^ikT^.'“eobveznikej^^poslova^ j Jj0va „ Simplicijem Nuko spet sama. Mor
^ žepul«
J »Rad bi vedel«, je searel v besedo Heatb, »kako le vendar Bllss naSel Izvirno Salvet* rovo pismo.«
»Bom takoj razložil, gospod narednik« , V, f je	Vanče sl je izbral novo smotko. »Salveter
radi česar sem vsak dan bolj nemiren in | in na vsako stvar, da nenotejacnemja- ^ vjSor(lJ zJutraJ brez dvoma vrnil v
V o h u n s k i spomini ia prve gvetovne vojne
kar ne morem _ vendarle posegel po skriva omara F.
pričakati ure, kdaj bom drževati dih. Oziram se po sobi, a pre- muz-. kakor nam je povedal, ln je pisal sl po skrivnostih, ki jih vidno, in obračam glavo samo toliko, ka-	vprav	teda,_	kQ	j	„topli	v	m„.
I kor je neogibno potrebno, da mi pogled	*	----
23. februarja 1925.
31)1.	,	.
Zdi se mi, da bo jutri spet dan, ko
le centralni urad za osebne izkaznice na J se ^ bo torei jutri posrečilo tisto, Mestnem trgu 2-i., »©Da •<>	m
Velika ura, obešena na steni, kaže pet popoldne. Dan je pust in mračen. Moskovske ulice pokriva sneg, ki je že včeraj pobelil 6trehe.
Povsod, po mestu in v mojem uradu vlada globok molk, ki vzbuja skoraj pošasten vtis.	,
Že skoraj dve uri je tako tema, da moramo imeti prižgane svetilke po pisarnah. Pred dobro uro sva ostala v pisarni samo jaz in Simplicij Nuka. Njegova gola lobanja se sveti pred mano, kakor da bi bila iz stekla. Negibno je sklonjena pod zeleni senčnik, ki zastira svetlobo iz njegove namizne svetilke.
Kakor začaran strmim v tisto plešo, ki se blesti pred menoj. Zdaj pa zda) blisnecn od nje z očmi na omaro l , ki je samo priprta. Tri korake, pa bi bil pri njej. Zdi se mi, da bi stvar niti ne bila tako težavna. V vsem uradu ni zdaj žive duše, straže stoje šele 6podaj pri vratih. Simplicij Nuka je star, četudi ima Široka ramena in ogromen, bikovski vrat.
Nehote se pri pogledu aa ta vrat in na rame ozrem na svoje roke, ki jih mor-da čaka naloga, da bodo morale pograbiti tega človeka. Spričo njegove ogromnosti se mi zde majhne kakor roke otro-ka...
Tako napeto pazim na sleherni šum
kor je neogibno potrebno, da mi pogled	-	dvorano	Kyle.	H,t	je	tem	8pra.
lahko zajame ves veliki prostor, v kate-j^ plamo , m|inl predal ,n nat„ odSe, y
rem delava z u o.	f metropolitanski muzej da tam poizve *“
S ena na koncu sobe je pogrezn,ena # ekatere 8tvarI ^	kukal
v polmrak, da >e skora) več ne ločim. Sa-#	^	kakSno	vratih	8Vojc	de-
mo po ur. ki ,e obešena na n,e, in ,ofte	da Je odložtl 1Istl
nieno tiktakanje slisim, sklepam, da le ? paplr j oznejc 6el p0RledBt, kaj na njem
5e» tnm.	V ..	_	___i...t_	.
piše. Ker je videl, da gre z» neobzirno pismo, naslovljeno na Meryt-Amen, mu je šl-
še tam.
Sem pa tja zaslišim rahel šelest pa-pirja in se nehote obrnem tja od ^oder f	Klav0	(i0mUrlca.	odnesel ga je	v svo-
prihaja, dasl vem, da ,e to Ma, ky>» f	Ka	prCplsal,	mu	dodal še
bira spise in v rednih presledkih obrača f	^	^ ^ Salvetra sprav„e	y ne.
list za listom.	orihaia	šum	5	varnost,	potem	pa	i”1™0	P>«n°	raztrgal.
Ko sem se prepričal, da prihaja Sum f ^	d#	je	pIsmo	lzB,nll0i	me Jo
od Nuke, se spet ozrem naokoli.	f ^	zaakrbelo. zakaj takoj sem zaslutil, da
Na mizi, ki stoji tik poleg moje, sef	^ ^ B1|fg> ,n ko gcm vIdcJ> da Je wlft
nekaj lesketa. Vem, kaj J . roj za^ra-	uni6eno	ln	vrženo	proč,	sem	bil	trdno
čunanje. Dobro se ga spominjam, kakšen ?	dB bomo našli drugo pismo. A že
je: črn in zglajen kakor dobro orožje. Na PrjP«« ■ gcm lmc, y rokfth r J pismo, stroju je telik ročaj, k. ,e pomkljan m sej™	^
lesketa še zda, v polmraku, Prt svojem J	„	d„pri„eslo
delu, ko sem razvozljal skrivno pisaveJ “• » da Jo sem ta stroj neštetokrat uporabljal, ga UOY neštetokrat dvigal in prenašal. Toda danes se mi zdi, da se njegov ročaj sveti .	^ Bosp0(J naredn)k N,s(jm verjc, da
kakor nabrušena ostrina bodala	<	mUg	raM,	tem,	w,8	,n	ankh.
tisti ročaj tako pripraven. Če primeš zanj, se ti zdi, da bi dvigal bet ali težko sekiro. Ročaj stisneš, pa kar čutiš, _ trdno držiš in obvladuješ vse sktgaj
»Ste se zato tako zelo zanimali za tiste tri besedef«
11 icinu \
š, kako J Že.) I
vedeti, da nam je Salveter pravil 0 plsmu> zlasti pa ne o teh treh besedah. In v ponarejenem pismu Jih v resnici tudi ni.« »Toda vešč lepoplsee ...«
(Dalje.)