Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. as Naroda List slovenskih dela v jev v cXineriki Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1873. NO. 3. — STEV 3 NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 4, 1906. — V ČETRTEK, 4. PROSINCA 1906. VOL. XIV. — LETNIK XIV. Washingtonske novosti. Revolucija v republiki Angleška perfidnost. Predsednik in senat, ROOSEVELT POVPRAŠUJE BODE LI SENAT POTRDIL NJEGOVO POGODBO S SAN DOMINGOM. V kongresu pride radi tega gotovo do ostre in dolgotrajne debate. MONROE DOKTRINA. San Domingo. Proti Rusiji. \v i-ton, 3. Ro. p<»2 r ».< , k te godb« >min£ I) an . Predsednik je prevzel inicijativo v bo-»ode nastal v senatu radi klen jene /. republiko San pozval v Washing > ju jim naznanil. i, pogn ljubi ipl b,» ne n •o jim n rr. R< 1» uj.-jo na tem, da s«. Senatorji so mu ob-izpolnili njegove želj« v za inostrane zadere »čila o tej pogodbi in rlijo, da to poroč']3 Predsednik je nazna-itel jem v senatu, ila •a-aiije se ne bode rešeno, r , i'li. da se senat prej ko lloc i za ali pa proti pogodbi. >sevelt je mnenja, da sedan-c ija na San Domingu niti -pljiva na položaj gledo ea-rodlie, kajti k t era kol i stranka pride tamkaj na krmilo bode j>o-godbo potrdila. te^ra je pričakovati, da na-senatovem odseku za ino-cadeve v roe boj radi san do-pogodbe, kterej mnogo sena-ui naklonjenih. Tndi mnoiro republikanskih senatorjev izven odseka z predsednikovo jvrilitiko proti San Doiuin-ju ni zadovoljnih, tako, ■ vname v senatu ko se snide o-debata. • * • senata kakor tudi v zastopniške j liri pride sedaj do ostrili napa-radi predsednikovega tolmačenja Monroe doktrine. Senator Ravner je pripravil resolucijo, vsled ktere naj se sklene, da ostati«' Monro«1 doktrina to, za kar jo je namenil njen vstanovitelj pred 75 leti. Venda ■ pa ni pričakovati, da bi bila taka resolucija sprejeta. ja i malo rinsl Rad strane minski torjev da s stra zhoi Hov VELIK TAT VSEL. V ječi je bil le jedno uro. Frank Brown, alias Rml Norton, kteri je jeden izmed največjih tatov v Zjed. državah, je včeraj v šel iz brooklynskih zaporov na Raymond St.. A' ječi je bil samo jedno uro. Do-vedli >n Lra ravnokar iz Chieaga, da se zagovarja ker je v liisi bivšesra se-natorja William J. La Roche v Brooklyn u vkradel za $3000 draguljev. V Brooklyn >o ga dovedli proti po-Indnevti. O poldne ko so jetniki šetali po mostovžu. odšel je Brown v svojo ječo ter vzel svojo suknjo in klobuk. Ko se je pokril in dejal svojo suknjo na roko odšel je k novemu deputy ju pri notranjih vratih in mu dejal: "Jaz menim, da imam tega dovolj in grem raje ven. Deputy mu je takoj odprl vrata in Brown je odšel na ulico. Nezgoda na morju. San Francisco, Cal., 3. jan. Parnik City of Puebla., ki je bil na potu iz Puget Sounda v tukajšnje mesto srečal je v soboto jadranko Charles Nelson in jej naznanil, da ima vijak zlomljen. Na parniku je 150 osob. Kasneje je prišel Puebli na pomoč parnik Chehalis iz Seatlle in ga odvedel v San Francisco. Zlato in srebro. Washington, 3. jan. V Zjed. drža. vali se je v minolem letu pridelalo za 6,000.000 unč zlata in jeden milijon u?č srebra več, nego leta 1904. Napredek pridobivanja zlata je pripi-sati na račun A laske, kjer so pridobili v minolem letu za $ 14,650.000. Vsega zlata skupaj so pridelali za $86,334.700, in srebra za $58,938.-355. STENSKI KOLEDAR pričnemo razpošiljati koncem tega tedna in je zelo lep. Vsak mesec ima svojo stran in na glavi slike iz Washington*, D. O. Razposlali ga boclemo 6000. Glas Naroda. ČETE UPORNEGA GENERALA RODRIGUEZA SO NAPADLE MESTO PUERTO PLATA. Z napadom so pričeli dne 2. t. m. do-poludne. Prebivalstvo je na strani Moralesa. KRVAVI BOJI. Cape Havtien, Havti, 3. jan. Iz Puerto Plata, na severnem obrežju republike San Domingo se poroča, da so čete ubej lega predsednika Moralesa pod v. dstvom generala Deme-trio Rodri- tez dne 2. t. m. napadle mesto Puerto Plata. Boj, kteri je bil zelo naporen, trajal je od 10 ure do-poludne do o popoludne, na kar so se oblegovalci umaknili. Bojevali so se v prvi vrsti z bajoneti in meči in na obeh sraneh je mnogo vsmrtenih ter ranjenih. Čete generala Rodri-gue^a se prij ravljajo na nov napad. Večina prebivalstva se je izjavila v prid predsednika Moralesa in v mestu je prišlo do uličnih bojev. Mo-ralesovi pristaši streljajo skozi okn^i na vojaštvo začasnega predsednika, Caceresa. Položaj Caceresovili vojakov je težaven. Iz Monte Cristi se javlja, da je ge eral Rodriguez izjavil, da se bode ako vspe napad na Puerto Plata, proglasil predsedniškim kandidatom. Čin ljubosumnosti. Caledonia, Minn., ."i. jan. Matliew Stver, kt< i-i je bil zaljubljen v hčerko S. \. W!ieatona. gdč. Peare Weato-novo, prišel ,je včeraj po noči v njeno stanovanje in jo vstrelil. Zajedno je tudi ranil njeno sestro Rutli, njeno mater in samega sebe. Styer je dijak vseučilišča Minne-sote. Ko se je vršila krvava žaloigra Weal ona ni bilo doma. Stver je prišel v hišo skozi okno kjer era je Ruth sprejela ■/. levolverjem v roki. Stver jej je pa revolver izbil iz rok in dvakrat na njo vstrelil. na kar je napadel njeno mater ter jej pognal dve krogli v vrat in roko. Na to je odšel v prvo nadstroj je ter vstrelil svojo ljubico v srce i i je skušal potem na isti način vsm tit i samega sebe. Požar v Clevelandu. Cleveland. O.. 3. jan. Včeraj je zgorelo tukajšnje Bradleyevo poslopje kraj gledišča Cleveland na St. Clair Str.. Skupna škoda znaša $50.000 Gasilee Ed. W. Sever od sotnije št. 27 padel je iz tretjega nadstropja in se smrtno poškodoval. Preinačenja ustave na Puerto Rico. San Juan de Puerto Rico, 3. jan. Tukajšnji mayor Robert Todt odplul je danes v New York, da odpotuje v Washington, kjer bode kongres naprosil za izdajo zakona, ki določa, da dobi otok Puerto Rieo svoj senat in da se ustava preinaci. Priznal umor. Detroit, Mich., 3. jan. V bližnje j naselbini Flint, je nek mož imenom •Tolin ITorton policiji naznanil, da je v družbi dveh tovarišev dne 9. okt. v Hamiltonu Ont. svojo sestrično Marijo Hartzovo zadavil, ker jim je pretila, da jih bode naznanila radi me-nevanja ponarejenega denarja. Šerif Rust je mnenja, da je Hortonova izjava izmišljena, vendar pa bode stvar preiskal, ker so imenovanega dne v Hamiltonu v resnici našli neko nepoznano žensko mrtvo. Denarje v staro domovino poiOjamo ca 9 «0.65 ............ 100 kron, ca $ 41.00 ............ 200 kron, sa $ 201.40 ............ 1000 kron, ea $1021.75 ............ 5000 kron. Požtarina je všteta pri teli svotah. Doma s« nakazane svote popolnoma izplačajo bres vinarja odbitka. Naie denarna pošiljatv« izplačuj« c. k. poltni hranilni urad v 11 do IS iAmh. Denarje nam poslati j* najprili& do $25 t gotovini t priporoča-mm ali registrovanem pismu, večja mak* no Domestic Postal Money Ordtr aH pa Kav York Bank Draft. F1A5X 1A11151, It® Omnrldi Stmt, I«w Tark. 1768 »t Clair Sk, Olavalaad, OUo, ZA ČASA POMORSKE BITKE PRI TSUSHIMI BILO JE ANGLEŠKO BRODOVJE PRIPRAVLJENO ZA NAPAD NA RUSE. Ako bi Rožestvenskij Japonce premagal, bi ga napadli Angleži URADNO POROČILO. Petrograd 3. jan. List "Novo je Vremje" objavlja danes s posebnim dovoljenjem mornaričnega minister-stva, pismo admirala Rožestvenskega kteri trdi, da je bilo za časa bitke pri Tsushimi angleško iztočnje azijsko brodovje pripravljeno, da napade ruslo brodovje, ako bi Rusi premaga-j i Japonce. Angleži so svoje brodovje zbrali v Weihaiweiju in tam pričakovali povelja za napad na Ruse. Ta novost je obudila v diplomati-čnili krogih veliko senzacijo, zlasti še radi tega, ker je prišla med svet z dovoljenjem ruskega mornaričnega ministerstva. Iz Rožestvenskovega poročila je razvideti, da je bil on v manevriranju boljši nego admiral Togo. Rožestven-ski je že dva dni pred bitko natančno vedel kje je Togovo brodovje in odšel na boj z odprtimi očmi. 01. NAJVEČJA KNJIŽNICA NA SVETU. Imelo jo bode mesto New York. Nova mestna knjižnica, ktero grade v New Yonkti na vogalu 42. uliee in o. Avenue, bode kmalo dodelana in prekrasno stavbo iz belega marmorja že sedaj vsakdo občuduje. Prva dva nadstropja s klasičnimi kolouadami sta že gotova in tudi prekrasen portal na .">. Avenue bode te dni dodelan, dočim biule gradnja trajala gotovo še dve leti. Notranje stene •bodo zgrajene iz jekla. V knjižnici bode 3,500,000 različnih knjig. Velika 'knjižnica angležke ga muzeja v Londonu ima le 2,000,000 knjig in dosedaj največja knjižnica na svetu "Biblioteque Natie je Kovacs izognil le s tem, da je takoj odstopil. V soboto je bilo na hišah vse polno lepakov, s kterimi se je povdarjalo. da je bilo mesto Debreein zibeljka ogrske svobode, radi česar naj ni jeden meščan vladinemu slugi ne služi. Ni jeden izvošček naj ga ne vozi, ni jeden hotel naj mu ne da sobe in ni jeden trgovec naj mu ne prodaja, iker njegov denar je Judežev denar. Nihče naj mil ne da ne jesti ne piti in on naj trpi lakoto m*žejo, kaikor žival \ pustinji. Kovacsa ni j se izžene iz človeške druižbe, nihče naj ne odvrača njegovih pozdravov in nihče naj ne odgovarja na njegovo vprašanja. Ljudstvo je na Kovacsa saino radi tega tako jezno, ker je imenovan pr> vladi. Včeraj zvečer pripetile so se na de-brecin-skih ulicah velike ilemonstra-cije. ZAROTA ? V zalogi premoga vladinega trajisport-nega parnika Thomasa so našli dinamit. Seattle, Wash., 4. jan. Med zalogo premoga na vladinem transportnem parnikii Thomas so našli na potu iz Nagasaki, Japonska, v Seattle dva komada dinamita. Ako bi dinamit prišel s premogom pod kotle bi se pripetila grozna razstrelita ktera bi uničila parniik. Premog so dobi i i v Nagasaki in zarotniki so brezdvomno Japonci. Na pa miku je bilo 1700 potnikov, med temi 1300 iz Filipinov se vračajo-čiii vojakov. K sreči so dinamit slučajno našli, ko je bil pa mik kakih 200 milj daleč od Nagasalkija. Lep pričetek novega leta. Črkostavci, stavbeni delavci, kori-stinje itd. — štrajkajo, in danes je še le četrti dan v letu 1906 in zima sa še ni pričela. Kako s^ bodo ljudje še le razgreli, kadar bode kazal toplomer pod ničlo. SREČNO NOVO LETO. Ne sili me splošni običaj, temveč čista zahvalnost napram vsem mojim prijateljem in odjemaleem, da jim tem potom želim srečno in veselo Novo leto. Vse ono, kar si žele, naj se jim izpolni in vsi naj bodo deležni blagostanja človeštva. Tekom minolega leta sem dobil več dokazov prijateljstva, nego kdaj popreje, in le na ta način je bilo mogoče dovesti mojo posebnost, Trinerjevo ameriško grenko vino do popolnosti in je uvesti v več tisoč rodbin. Posrečilo se mi je dokazati, da je ono najboljše rodbinsko sredstvo, ker ono uravna tek in prebavljanje, okrepi živce in redno prenavlja kri. Afeo je rabite, kafcoor hitro opazite poslabšanje teka, ali da izgubite veselje do dela, pričakujte kako bolezen. Ono vas varuje in -vzdržuje vado moč, V lekarnah. Joe. Timer, 790 So. AaUanrt Avenue, Chicago, BL Pcftljite 10a sa kra- Kaznovani uporniki. Sumarične obsodbe. V MOSKVI STRELJAJO REVOLU-CIJONARJE. VLADA SEDAJ ENERGIČNO NASTOPA. 90.000 ruskih čifutov pride v Ameriko. — Mesto Rigo so očistili revolucijonarjev. SOCIJALISTIČEN FIASKO NA POLJSKEM. Moskva, 4 jan. Tukaj so sedaj pričeli kar sistematično streljati revolucionarje. Anglež Smith naznanja, da je izvršitvi taeih obsodb prisostvoval. Ko se je vstaška posadka ki je bila v tovarni sladkorja vdala, si je častnik vojaštva po nekaterih vprašanjih izbral par žrtev, ktere so po-vedli na poseben prostor in jih pred očmi revolucijonarjev vstrelili. Semjonovski polk preganja revo-lucijonarje na rjavanskej železnici do Ljubercov. Vodje vstašev Orlovski. Semjonovski in Andrejev so vjeli in vstrelili. Na lominskem kolodvoru v Niž-njem Novgorodu so vstrelili 30 revolucijonarjev. Varšava, 4. jan. Tukajšnji generalni štrajk se je popolnoma izjalovil in idejo o revoluciji so opustili. Odkar so v Rusiji pričeli pobijati čifute, se jih je 90.000 izselilo v Ameriko. Riga, 4. jan. Generalni gubernator Sologub je odredil vse potrebno, da zatre revolucijonarje. Vojaki preiskujejo na ulicah ljudi in iščejo orožje. Tudi preiskovanja po hišah so trajna. Petrograd, 3. jan. V liberalnih krogih se je pričelo gibanje za volitve, clasiravno nada, da se skliče sudar-stvenaja duma v par mesecih ni baš velika. Minister notranjih zadev, Durnovo, o kterem se trdi, da je re-akeijonar, ima na dvoru vedno večji vpljiv. Vlada naznanja, nadaljne ostre kazni roti štrajkujočim železničarjem Železniška ravnatelja proge, ki vozi-v Carskoje sela, so zaprli ker je na sumu, da je pristaš štrajkarjev. Aretacije se vrše vsako minuto. Policija je preiskala stanovanje pisatelja Masiraa Gorkega, ne da bi kaj našla. Gorki se mudi sedaj v Moskvi. Dijaško kuhinjo v Moskvi so zaprli kar velja tudi o 42 tamošnjih tiskarnah. Reka Moška, ktera je zamrznjena je pri Presnjanskem Vrhu polna trupelj vsmrtenih revolucijonarjev. Danes so 150 trupelj pokopali Vojaštvo sedaj preganja vstaše ob kazanjskej železniei, ktere je skoraj pregnalo iz vseh postaj. V Ljubet-skem je bilo v nedeljo vstreljenih in pobitih 75 štrajkarjev. Vstaše na donskej nižini je vojaštvo hitro razgnalo. Položaj ob Baltiku je še vedno kritičen, radi cesar so vojaške oblasti v Revalu, Mistavi in Rigi pričele nastopati skrajno energično. Xekega posta-jonačelnika kteri ni hotel poslati via ka v Orlov, so obesili. Kmetje na velikanskem posestvu grofa Sroganova pri Permu, so sklenili njegovo posestvo medsebojno razdeliti. O tem so grofu naznanili. Moskva, 3. jan. Generalni gubernator Dubasov naznanja: "Tem potom naznanjam, da se je revolta v Moskvi izjalovila in se ne more obnoviti kajti "rudeči" so izgubili vso zaslombo pri liberalcih, kteri so idejo o ustaji popolnoma opustili.Dogod ki zadnjih dni so dovedli liberalce, kakor tudi radikalce na stran vlade, ktera zamore sedaj povsodi vzdrževati red. Večina vodij vstašev je ali vsmrtenih, ali pa zaprtih in vse orožje, ktero sq si tekom mesecev nabavili, je zaplenjeno. Oni vodji pa, kteri so še svobodni niso vee v stanu pri četi z vstajo." Varšava, 3. jan. Delavci tukajšnjih tovarn štrajkajo. Tukaj so našli tovarno bomb in zaplenili veliko količino streljiva. Na Kačjej ulici so zaplenili bombe in revolverje necega kluba židovskih anar histov in komunistov," kjjeri so napadali židovske trgovce. Promet na železnici ob Visli je deloma vstavljen in v Wjerzniku so štrajkarji razdejali kolodvor ter dva mostova. Premogarji v Sosnovicah in DomUrovi štrajkajo. Nemčija hiti z vojnimi pripravami, BEROLINSKA VLADA JE NAROČILA GRADNJO 20,000 TOVORNIH VAGONOV ZA $ 50,000,000. Vagone bode rabila za prevažanje vojaštva. — Poinnožitev čet na meji. FRANCOSKE PRIPRAVE. Berolin, 4. jan. Železniško mini-sterstvo izdalo je ravnokar naročilo za gradnjo 20,000 tovornih vagonov, kteri bodo veljali -f50,000.000. Vagoni morajo biti izgotovljeni do srede februarja in jih bodo dejali v razun Nemčiji tudi v Belgiji Nizozemske j, Švici in Italiji. Ako bi se Nemčija v naglici ne pripravljala na vojno, bi tega gotovo ne storila. Vojno ministerstvo je na vprašanje, čemu se z načilom talko mudi, naznanilo, da hoče biti pripravljeno, tako da zamore pričeti z gibanjem čet z dnem 1. marca. Pri tem pa generalni štab povdarja. da je železniško ministerstvo naročilo vagone zgolj iz previdnosti, ker se v Franciji vrše vsestranske vojaške priprave. Francija je namreč v naglici poslala na nemško •mejo šest po?kov topništva, oziroma ISO topov. Nove vagone bodo zgradili tako, da bode v vsakem prostora za 40 vojakov in za njihove potrebščine. Vojno ministerstvo se skrbno čuva izreči besedo i'vojna", ker to pome-nja izzivanje. Oim bolj se bliža marokandka konferenca, tem bolj hitita Francija in Nemčija z vojr.imi pripravami. Francosko stališče ibodc pri konferenci j»o-vseni različno od nemškega. Ako so pri konferenci vse velevlasti ne izjavijo za mednarodno kontrolo Maroka, oziroma ako le jedna ni s tem zadovoljna, potem 'bode konferenca brezuspešna in položej postane taik, kakur-šen je bil preje. Paris, 4. jn milijonov bušljev več, nego leta 1904. Vrednost tega pridellka znaša .f 68,71 S,5S4. Zima na zapadu. Des Moines, Iowa, 4. jan. Tukaj sneži že 24 ur neprestano, tako da je železniški promet nemogoč. La Croase, Wis., 4. jan. Tukaj razsaja izreden snežni vihar. Promet na Chicago, Milwaukee & St. Paul železnici je zelo oviran. Denver, Colo., 4. jam. V južnem in zapadnem Colorado (razsajajo snežni viharji, kar velja tndi o New Mexico vse 4o texanske meje. VABILO NA NAROČBO! "GLAS NARODA" je nastopil 14 letnik in se je lepo razvil v tem času v prvi edini dnevnik v Zjed. državah, v to se imamo - zahvaliti zavednim rojakom, kteri so od leta do leta razširili naš krog. "GLAS NARODA" ima danes 1300 naročnikov, povdarjati pa moramo, da marsikaj odleti med letom; stroški so pa tudi ogromni v tiskarni, uredništvu in upravništvu, a pokrijejo se le. "GLAS NARODA" podaja sleherni dan svojim čitalcem gotovo obilo novosti in zanimivega branja, da je list res dober je dokaz vedno raztoČe število naročnikov. Preverjeni smo, da nam vsi dosedanji gg. naročniki ostanejo zvesti tudi v nadalje, a poleg te?a še pridobili novih naročnikov, da se list v obliki še razširi. Vse dosedanje gLr. naročnike prosimo. da naj blagovolijo naročnino nam točno doposlati; saj vendar i i veliko za dnevnik S3 za vse lato, ali 75 ct. z i četrt leta. Vse one g:r. naro'nike. kteri sn '-aj na dolgu ostali, za minolo leto, pa prosimo v poravnanje, ker ako tega ne store, ne moremo sleherni dan še nadalje dopošiljati lista. Gg. sotrudnike in dopisnike pa prosimo njih sopomoči in v novem letu, posebno gg. tajnike raznih društev da blago vole poročati zanimivosti iz njihovih naselbin, toda osobnosti in društvene prepire pa naj opuste. Zanašujoč se na vsestransko podporo med zavednimi rojaki računamo, da se "GLAS NARODA" vendar razvije sleherni dan na vse strani. Pri nas je dovolj dobre volje in na razpolago imamo dobre moči. Vedno naprej! naj ostane geslo zavednih ameriških rojakov! Uredništvo in upravništvo. TROJNI UMOR IN SAMOMOR. Michiganski farmer je umoril ženo, hčer in otroka. Rochester, N. Y., 3. jan. Sosedje farmerja Clarence A. Barnuma, bli-zo tukajšnjega mesta, so včeraj slišali v Barnumovej hiši streljanje, radi česar so prileteli na liee mesta. V hiši so našli Barnuma, njegovo ženo hčer Luizo staro 23 let in njegovega sina Clintona star IG let mrtve. Kraj farmerjevega trupla je ležala puška, ki je dokazovala na kak način ja končala Barnumova rodbina življenja Banrimu je strel glavo skoraj popolnoma razbil. Rodbina je ravno končala s zaju-terkom ko je očeta napadla slaboumnost, na kar je pričel z streljanjem. Dva sinova in jedna hčerka k sreči niso bili doma, ko se je vršila grozna žaloigra. Barn um je prodal svojo farmo b!i-zo Homerja Mieb, na kar se je v jeseni tu nastanil. Nova farma mu pa ni nudila ono, kar je od nje pričakoval, radi česar je postal otožen. Njegov brat živi v "Waterloo, N. Y. utfranjli paknikov. Dospeli so: Framcesca 3. jan. iz Trsta. Statendam 3. jan. iz Rotterdama s 753 potniki. Dos?«ti imajo* Georgic iz Liverpool a. Koenigin Louise iz Genove. Teutonic iz Liverpool a. Ethiopia iz Glasgowa. Armenian iz Liverpoola. Sotuhwark iz Antwerpena. Brandenburg iz Bremena. Pemisyvania iz Hamburga. Cedric iz Liverpoola, Philadelphia iz Sout hampton a. La Gascogne iz Havre. Vaderland iz Antwerpena. Bovic iz Liverpoola. Odpluli so: Kaiser Wilhelm der Grosse 4. jan. y Bremen. La Touraine 4. jan. v Havre. Rhein 4. jan. v Bremen. Odplali bodo: St. Louis 6. jan. v Southampton. Campania 6. jan. v Liverpool. Southwark 6. jan. v Antwerpen. Celtic 6. jaiu v Genovo. Hamburg 6. jan. v Genovo. Ethiopia 6. jas. v Glasgow. Gtfaf Waiderseo 6. jan. v Hamburg, Franoosea 6. Jan. v Trak J "GLAS NARODA* » ?st slovenskih f'clavcev Ameriki. »iednik: Editor; ZMAGOSL^V VALJAVEC. WSC'ik: Publisher: FRANK SAKSER, *09 Greenwich Street, New York City- t'a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol !"ta............. 1.50 ts Evropo, za vse i^to....... 4.50 " " pol leta ....... 2.50 - " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NARODAg^haja vsaki dan iz-vzeuiši nedelj in praznikov. "QLAS NARODA^* Voice ot the People") issued eve«*y dav, except Sundays and Holidays Subscription year.y JJ.OO. Advertisement on a-reement. Za oglase do de»et vrstic se plača X Centov. 5 Dopisi brez podpisa in osebnosti se le natisnejo. Denar naj se blagovoli pcš/Jjati po Motley Order. Pri spremembi kraja naročnikov jrosimo, da se nam tudi prejšnje bivali* šče naznani, da hitreje najdemo rv-jslov-) nika. - Dopisom in pošiljatv im na&cftte' iUCiov . "Glas Naroda" ■09 Greenwich Street, New York City. Taleioni 3708 Cortland. Inozemstvo v letu 1905. Br ez l> uleein ni bodočnosti in ni •-»tvai . Iu i .-iu leto dvajsetega ja. <- itero j e ravnokar predlo v Zfft k1< >vku> io uic druzega. ne^o leto i a, k t< ■rili sadove se bodo *ili i 2 le v bodočnosti. Ka e v i no j leflistva so se spreme- ušle 11 ix>i >odi s^ nastale nove politiČ- ue z\ *eze er nov e ideje. I.eto 10U5 je preil l> v godovi no kot leto vojne in LetoS] Jje 1 jto rim ralo jt. priii do nas skozi obla ke, ktt ri so bili deloina kr- ."avi. To ia kakor se giblje zemlja, talxo Lie t ud mišči napredka. Po v re iu vse se giblje. Nove skupi lolocajt svetovno politiko in ;j vinen litja jo -j.ase. Po kon- eanej voji i na Daljnem I/toku naslal je v k i\>f * a svek vne i>jlitike nov či- , v o iliki Jai»n&ke in probujene Kita- rfie, s k te rima mora ostali svet raeurj a ti, i .ajti Japonska \ zvezi z An- S^l xjdari sedaj _ia iztočnem to »i je Ang [ija zavarovala lirbet v Azi ji in pridela prelnaeevati politi azmerji • v Ev,»i>i in ust var- kaka drujn dela, potem je prekoračila s jje meje. Po našern mnenj:; je Amerika sv >-h«nIna dežel*, i ri n7„imore biti vsakdo i>o svojem načinu izvelieat' 111 naravno tudi ženske. Predpisovati ženskam njihov delokrog- za vse večne čase ni druzega, neghi tako z evt-nlucluo od.Voj»dnirio i reši se lie in Nemčijo neizmernih dolgov. Kakor >e je svetoma politika spre-nu-iilu, tako se je t ud i mnogo spremenilo v malih neznatnih državicah. — Kriza na Ogrskem še vedno ni konč-a-na iti avstro-ogrske uarodtxxiti žele, da >e jim podeli pravice. Vsaka narodnost želi postati neodvisua. To so dosegli Norvežani in to žeie doseči balkanski narodi. Ta želja za neodvisnost in osobn j svoImmIo polastila -e je tudi iztočnih velikih slavjanskih narodov, kar opažamo v največ jej državi na svetu, v Hnsiji. Na l'ol^-ie, ob Baltiku, na Kavkazu — povsodi se vrse boji za jx>liti<"iKi samostojnost in za osobno svobodo, ' ;ar }X)i»enja, da so bodo še v tim stoletju razvile vse sedaj še speče Hlavjimske moči. Hitskemu vzoru sledita sedaj tudi Avstrija in >ienieiija kot jedini reak-cijouami državi na sveta, kajti i tamkaj zahteva zatiran« in f/Cptano ljud-st vo volilne reforme. Francija je napredovala in srečno dosegla ločitev eeifcve in države, kajti ljudstvo se je naveličalo cerkvenega oskrbuištva, kar bode gotovo dobrodelno vplivalo i na ostali del stare in še vedno po starinski misleče Evrope. Ženska dela. moe. I>uboven Western Bruner v Wash-jtonu in dr. Emil Reieh, rodom Ne-pa živi v Londonu^ sta se v m času resno je.a zanimati za liio "žensko vprašanje". Rev. propovoduje o "izmečku" in »ti", 'ktero delajo ženstvu ta-b "klubove ien.ske", dočim dr. izjavlja, da ameriška ženska i ženska in da je on sovraži iz l srca. Dr. Emil Reieh tudi i v Ameriki ni možkih in da je nji mož, bode volilno pravico takj preustrojil, da se bodo varovali kulturni interesi države. Kaj pa »o ti uuflturni interesi? Zviti Gautsch je imel v mislih Nemce. Njemu kf * Nemcu s.» le Nemci predstavitelji kulture v Avstriji, in zato Nemec Gauč misli, da je treba sploh interese Nemcev varovati. A nemške interese je mogoče le tako ščititi, ako se Nemcem zagotovi gospostvo v parlamentu. In zato se je hudi Gauč izjavil za splošno in jednako voli.no pravico, vendar pa si je mislil, da ne sme Slavjanom pomagati do nadvlade. Zdaj smo izvedeli, kako hoče Gaue osnovali nove volilne dkraje. In v teh novih okrajih tiči vsa nepravda, kte-ro hoče Gaue zadati vsem Slavjanom. On hoče volilne okraje tako urediti, la bi na zapadu države bili manjši, na iztoku pa večji volilni okraji. Na zapadu prebivajo Nemci, to raj bi Nemci bili razdeljeni v manjše volilne okraje, to je volili bi več poslancev. Na iztoka prebivajo Slavjani, ti bi bili razdeljeni v večje volilne otkraje, to je Slavjaci bi volili manj poslancev. Pojasnimo si to s primerom. V jed-neun volil.iem okraju je 20.000 Nemcev in ti valijo jednega poslanca. Slavjanski volilni okraji pa so tako ustrojeni, dR v jednern volilnem okraju 80,000 Slavjanov voli le jednega poslancu. Tako misli Gautsch pre ust roji t i volilne okraje. Pravim, tako on misli, fcer s tem ni rečemo, da to že obstoji. Ako bi se uveli taiki \-oliIni okraji, storil bi se Slavjanom največja krivica. A da s« nam ta krivica ne zgodi, mora biti vseh naših poslancev dolžnost, da preprečijo vsako tako nemško nakano. Vsi voiilei morajo biti jed-nakopravni; vsak slavjanski volilec je navmo toliko vreden, kakor nemški. Največja krivica bi bila nam Slovencem, ako bi 4 Sle venci skupaj imeli toliko pravice, koiiko-r je ima 1 Ne-mee, in naj bode ta Nemec karkoli-!>odi. Mislimo to raj, da ni nobenega vzroka, da bi mi bili zoper splošno in jednako volilno pravico. Vsi smo za njo in tudi zahtevamo, da se v zakonu izvede. O tem pa bode odločeval in Oklepal državni zbor in tam bode prilika, da se naši, to je vsi slavjanski jMislarici potegnejo za jednake volilne okraje. Ako dosežemo Slavjani jed-nake voliJne okraje, potem nam bode zagotovljena večina v državnem zboru. Toda o tem še bodemo govorili. Ponekod v Evropi in v Ameriki je uvedeno, da se tudi manjšini daje zastopstvo. V Avstriji bodemo se tndi morali sprijazniti s to moderno ustavo. Recimo, da si ob volitvah nasprotujeta dve stranki. Vseh volil- skupaj 1000 glasov. Ako delimo 1000 glasov s IG poslanci, dobimo 1600:16 = 100 glasov, to je 100 volilcev voli 1 poslanca. V tem slučaju toraj vidimo, da je 900: 100 = 9, 400:100 = 4, 300:100 = 3, to je stranka A (900 glasov) dobi 9 zastopnikov, sfranka B (400 glasov) dobi 4, a stranka C (300 glasov) dobi 3 zastopnike. To je pravično, da tndi manjšine dobijo svoje razmemo zastopstvo. Ivakor sem rekel, to načelo velja v modernih državah, in bi tudi bil čas, da se uvede v nemoderni Avstriji. Narodnonapredna stranka hoče nadalje svoj program preustrojiti. Znano je, da je ta stranka določila svoj program leta 1S94, a od tega časa se je dokaj izpremenilo na Kranjskem. Stranka se je kristalizovala, ne vežejo je prejšnji Ikompro-misi in oziri do zmernih klerikalcev: v stranki so ostali le res napredni in svccbodomisel ni ter svobodoljubni življi slovenski. To ni izguba, nego dobiček, ker smo uverjeni, da duh svobode mora zmagati tudi po vsem Slovenskem. Ali za to mbel se bode treba še mnogo lioriti, da prešine vsa mesta, trge in vasi sloveaadke. Z idejo svobode in napredka pa se strinja le duh demokratičnosti, in zato je neobhodno po trebno, da se naša stranka popolnoma podemotkrati. Ako hočemo imeti vse sloje, ves narod na svoji strani, moramo mu dati prilike, da stopi v naše kolo, to je da se z -nami združi, kar pomenja isto, da se mi ž njim združimo. A to je, (kar do zdaj ni bilo: delali smo res za narod, a brez sodelovanja njegovega. Treba je toraj ustvariti veliko politično organizacijo, katera bode obsegala ves naš narod slovenski. To pa je ogromno delo, kte-reira ne more zmagati pojedinec, a:»i ieil>e pospešuje. Neopravičeno je domnevanje, da je v kaki st-an'ki ljudi, ki se silijo v ospredje. Kdor hoče delati, naj imu priliko v to; a kdor dela, ima naj priznanje noše. Vsalkega soborilca je treba spoštovati in ga vapodbujati na nadalj.no delo. Imejmo pred očmi, da e borimo za slovensko stvar ;a Sio-veuskem, 3 v tej borbi moramo biti jedini in složni. Drtteega cilja nimamo in ne smerna imeti. Želimo narodinomapredni stranki, da vse svobodomiselne in napredne živ-lje slovenske združi v demokratičnem duhu, in smo uverjeni, da v tem smislu zmaga. Komedija je vse, kar počenja z nami naša vlada. Zatrjevala je poprej, da mora italijaaisko vseučilišče biti v Roveretu, a zdaj je na svojo odločbo prekopier-ila. Vidimo, da naša vlada nikdar re,-«io ne mis.i. Italijanski po sla.nci so v državnem ziboru dunajskem grozili a nekimi nujnimi predlogi, kte-rih pa se je vlada tako silno prestrašila, da je takoj umaknila svoj načrt glede Rov t ret a. Italijansko vseučilišče toraj ne bode v Roveretu, ampak v Trstu, »kakor Italijani zahtevajo. To je najnovejša zaušnica, ktero je dala vlada Slovencem. Kdo je tega kriv! List "Soča " ipravi, da so se Slovenci premalo brigali za Trst in zato se vlada na Slovence ni ozirala, Lahi so upili in ropotali ves čas, zahtevali so odločno svoje vseučilišče v Trstu. Lahi vedo, da se jim za Rovereto ni bati: del Tirolskega ob laski meji je itak italijanski, to je opojen z italijanskim duhom; le Trst še ni italijanski, in zato je treba italijanskega vseučilišča ob sinji Adriji, da postane Trst italijanski. A Italijani so dosegli še več. Vlada nima nič zoper to, da bodo diplome vseučilišč v Italiji imele veljavo tndi v Avstriji. Taiko ibodo Lahi študirali po vseučiliščih v Italiji in bodo dobivali službe v Avstriji. Most med Italijani v Avstriji in Italiji je gotov, a Trst je tisto mesto, čez ktero drži ta iredentovski most. Mnogo nas je zadnji čas zanimal neki Lah po imenu Retro Con tin. Bil je ta človek poprej v avstrijski službi, nazadnje pa italijanski poročnik. Najrajši se je mudil v Avstriji, kjer je nastopal kot železniški inženir. Mož je bil pameten in bister, toda glavni posel mu je bilo vohunstvo. A da bi Vsi narodi v Ameriki poznajo ln hvalijo Doktorja LEONARDA LANDESA kot največjega dobrotnika trpečega človeštva, kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Bil je prvi asistent v bolnišnicah Bel-levue, Lebanon in Manhattan, na polikliniki in v dispenzarijih Mont Siaay, Good Samaritan in na univerzi. Ni človeka, kateri bi že ne bil bral v časuikih ali slišal pripovedovati o njegovih velikanskih — zdravniških uspehih. Ni zavoda v Ameriki in ne zdravnika, kateri bi mogel razne bolezni tako temeljito in popolnoma ozdraviti, kakor to stori Dr. LEONARD LANDES. Vse notranje in znnanje telesne bolezni, krč, raka, katar, vse želodčne in srčne bolezni, mrzlico, malarijo, revmatizein, božjast, hripo, naduho, zlatenico, vse bolezni na jetrih, obistih, ledicah, na očeh, v ušesih, v nosu, v grlu, v vratu, na maternici, bule, trganje v križu, v sklepih, v nogah in rokah, opekline, otekline, ozebline, prišč, garje, vse krvne in kožne bolezni, jetiko ali sušico, izpadanje las, perhuto, heme-roide, ozdravi v najkrajšem času. Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najboljše iu najmoderneje električne stroje. Tudi ima svojo lekarno ali apoteko in svoj laboratorij za napravljanje zdravil. Dr. LEONARD LANDES daje zdravniške svete in knjigo zastonj vsakemu, kdor mu piše in priloži le nekoliko znamk za poštnino. Doktor LEONARD LANDES je najznamenitejši sedaj v New Yorku. 140 East 22nd Street živeči zdravnik — za vse TAJNE SPOLNE M0ŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Posledice onanije, zlorabe spolnega občevanja in izgube semena, impotenco, splošno oslabenje telesa in hrbtenice, slabost živcev, vnetje spolovil, mehurja in bizgavk, Icilo (bruh), zlato žilo, bradavice, gobo, neplodovitost, beli tok in vse sifilitične bolezni odpravi in ozdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in brez vsake operacije. ROJAKI SLOVENCI! Ako ste bolni, ali iko vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St. between 3rd & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8 zj. do 8 zv. in ob nedeljah od 9 dop. do 3 pop. Slovensko katoliško Qx odvrnil od sebe sum vohunstva, imel je poieg- sebe neko žensiko po imenu Niedoba, ktera mu je bila zvesta pomočnica.. Oba sta bila v zvezi z ita-lijamskim atašejem, ikteri je jima pošiljal italijanske denarje po nekem posredovalcu. Vee let je Contin vohunil \r Avstriji, največ v Dalmaciji, v Pu-]ju, na Kranjskem. Videli so ^a tudi v našem Bohinjui. Študiral je naše trdnjave iu strategično važne točke in je načrte pošiljal italijanski vladi. Dolgo je to trajalo. Contina je italijanska vlada dobro plačevala, tako da je doi>ro in brezskrbno živel s svojo sladko Nicdoljo. Še le zdaj so ga zasačili in izročili senatnemu sodišča na Dunaju. Co-ntin je tajil vohunstvo, ali nič n.u ni pomagalo. Sodišče sii je obsodilo na štiriletno ječo, a njegovo "Jjuibo ženko" Niedobo >pro-j stilu. j Avstrija, Nemčija in Italija tvorijo trozvezo. Kako sta si v tej trozvezi zvesti Avstrija in Italija in kako si1 zaupata, temu je najlepši dokaz italijanski vohun Contin! A. T. | pomena. Zadeva je tako lokalna, da '>i jo še ikak slovenski list v starem kraju ne sprejel. Če se ne motimo, izhaja v Kamniku: lokalni list imenom "Naš list", kteri bi bil pripraven za take in podobne dopise. Pozdravljeni ! ODPETO PISMO. New York Watch Company. Yelecenjeni gospod:— Več prijateljem in znancem sem pokazal Vaše blago in vsakemu se dopa-de ter pravijo, da si to kupijo od Vas. Sedaj pričakujem odgovora od Vas, da se moji znanci prepričajo, da je vse resnica, kar sem jim povedal. \ aše blago sem 4. t. m. pokazal znancem in vsakdo je zadovoljen. Milwaukee, Wis., 12. dec. 1905. Anton Salapek, ('OS Well- St., Milwaukee, Wis. F ran jo Ivanac, Terezija Schob, priče. podp. društvo svete Barbare =D Za Zjedlnjeae drža-/© Severn© Amerike« Sedež: Forest City', Pa. dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Bos 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, P*. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa........ H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, X7 Va. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. > POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 23, Forest City, Pa. ' .. - . - JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. ' .ANTON BORŠTNIK, P. 0., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0 Box §§7, PirMl City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". DR. J. E. T H O IVI RS O N. 334 VV. 29th. St. NEW YORK. U slučaju vsake bolezni in ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravičše in dobili bodete liitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino u tem zdravišču morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravlje in samo tukaj govori se Slovensko. Mi trosimo denarje samo za dobra zdravila. DOPISI. Iz Imperiala, Pa. Družtvj sv. Jožefa št. 29 J. S. K. J. ima za leto 1906 naslednji odbor: Predsednik Fran Rebemilk, Box 3S; podpredsednik Ivan Vidrih, Box IS; 1. tajaiik Alojzij Tolar, Box 242; H. tajnik Anton Škafar, Box 25; blagaj- | SLOVENCI IN HRVATJE na Vermilion Range in okoliei, to je j Ely, Towei, E velel b, Hibbing, Cbis-bolm, Virginia, Minn., 'kteri imajc-dobre in krepke misiee in bi ž njimi radi med svet, da se jih upozna za dobre rokoborce (hrvaČe) ali za metanje, naj se pismeno oglasijo na Marko Zo-tie a. Box 1062, Ely, Minn. Podpisani je pripravljen z vsakim se skusiti javno za metanje ali hrvanje v mestnem gledališču do trikrat; čez dva centa, to je 200 funtov ne sme nik Ivan Miklaveie; zastopnik Anton Taviplj, Box 62; zapisnikar Lovrenc- preva^ti; ^ ^ $25 do $50. Subic, Bor 91; nadzorniki, oziroma podpisani je Hrvat iz Vivodine. pregledovale! knjig: Ivan Man-del j,1 Marko Zoretič, Florjan Prošt; odborniki: Fran Fa- p 0 Box 1062, 'Eiy> Minn cija, Praa Zupane in Alojzij Zupane; _^ redar Jaikob Vehar; bolniški naeeLnik _ Ivan Pust. Bolniški obiskovalei se volijo za 3 mesece. Redne družtvene seje se vrže vsafeo tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Pavla Vinea. Dopisi naj se pošiljajo na I. tajnika in na nobenega druzega ne. Denarne pošiljat ve za anesečnino ali kake druge prispevke naj se pošiljajo na zastopnika in na nobenega -druzega ne. Alojzij Tolar, L tajnik. , ZAHVALA. ' Podpisani se v imenu tukajšnje župnijske eenkve zahvaljuje za zbirko 45 kron, iktero je poslal Marko Frelih. Bog plati vsem darovalcem 1 I Nova Oselica, 16. dec. 1905. I Frančišek Zoreč, f. upr. Bojtid naročajte m u "(Haa Ha-roda", aairtZH ta xajc«n«jii dnmlL Is IndianapoliBa, Ind. 8 eledežim vam poročam, da smo ustanovili novo slovensko podpewno društvo sv. Cirila in Metoda. V odbor so izvoljani sledeči: Ivan Redko, predsednijk; Louis Str-gar, podpredsednik; Louis Rudman, L tajnik; Josip Kos, II. tajnik; Josip Radež, blagajnik; Anton Ule in Fran Može, nadzornika; Ivan Zonter, načelnik; Josip Mauser, podnačelnikj bcukiiiki odselk: Valentin Stergar, Anton Petrič in Josip Kocjan; Anton Mrvar, poslanec; Ijovrene Babic, "vratar; društveni zdravnik E. W. Bur-m Redne družtvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v poslopju g. Valentina Stergarja, 726 Haugb St. Kdor ni še pri nobenem družtvu, naj pristopi k našemu. Želeč vsem veselo novo leto, pozdravljam vse, tebi "Gals Naroda" pa želim obilo naročnikov. Louis Rudman, I. tajnik, 706 Warman Ave., Indianapolis, Ind. Pojdite k aajUHajon afante pa Toinj« listka via The GreatWabash V—vri m (torek, tetrtak Listnica uredništva. Mr. M. Bolte, Pittsburg, Pa. Prejeli smo Vaš dopis, a ga ne moremo vzprejeti, ker nima za nas nobenega znice« aH isktaike Mi ■ vlakoai - # *' OOMTOTVTAL KOOHD", kteri eatava Boston, Mase., ob L ari popoludne in je t sraai ietega 4m popoladn« t ftjttadas Jiuetiaa • "Continentel Liauted" is New Yes-ka. Yesori s ee stoli vrostL VSTAVI a V KIAGA1A FALLA Krasni komfortni Tlaki t Detroit Chicago, St. Loois, Kanaa« City u Omaha. Direktna mu e Tezssos^ Mexico, Colorado, Los Angeles, Bam Francisco, Portland, Taeosas in mi toikean onstran srainjeKa pela-dnemiks. Informacije giede vehjiK mm. eskrbljenja Pidlmanovik in turisti ikik Tsgonov dobita je pri K. B. McOLELLAK, 0. a A, SS7 Broadway, Hew Task. 1. B. BA11T, .7« Washington St, Za vsebino objav ali inseratov ni uredništvo, niti upravništvo lista odgovorno. PRATIKE za leto 1906 se dobe po 10 ct., razprodajalci dobš popust. V zalogi imamo: Blaznikovo, Družinsko in Klein-meyerjevo prati ko. Dobe se pri: FRANK SAKS ER, 109 Greenwich Street, New York. 1752 St. Clair Street. Cleveland. Ohio NAZNANILO. Slovensko katol. podp. druzti'o s v. Barbare št. 4 J. S. K. Jednote v Federals, Pa., je sklenilo na svojem glavnem zborovanju dne 4. grudna 1905 znižati vstopnino za prihodnje tri mesece, pričeto s 1. januarjem 1906, in sicer plačajo mladeniči od 16. do 25. leta samo $1.00, od 2-5. do 35. leta samo $1.50, od 35. do 45. leta samo $2.50 pristopnine. Rojaki v Federal«, Pa., in okolici, poslužite se te prilike, posebno oni, ki imajo žene v starej domovini, in talko tudi mladeniči, pristopite k družtvu, ker to je vsakemu v korist. Drultvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu pri bratu Ivan Kržis- nikn v Federalu. Ivan Gnzelj, I. tajnik. P. 0. Box 21. (v d 1 mar 06) Burdine, Pa •JOHN KRACKER• 1199 St- Clair St., Cleveland, 0. fKje je ANTON ZAKRAJŠEK? Doma je iz okolice Velike Lažee. Prej je bil v Mussilon, Ohio, sedaj je nekje v Pennsylvaniji. Ker bi mu rad nekaj važnega poslal, prosim za nje-gov naslov. Frank Intihar, SO Munich St., Cleveland. Ohio. : (3-5—1) Zastonj! Zlato uro in verižico j garantirano za 20 let vredno S20, dobi oni, kteri kupuje naš tobak: ali ga priporoča. i Pišite dokler je ča« : 1 i Slavic Tobacco Co., 237 E. 7Sth St., New York. POSEBNO UGODNA PRILIKA za onega, ki misli odpotovati v staro domovino in tamkaj živeti na svojem j domu. V Jurkovasi pri Toplicah blizo Novega mesta je iz proste roke na prodaj HIŠA št. 30 s zemljiščem vred in vsem kar k gospodarstvu sliši. Kdor želi kupiti ali bolj natanko zvedeti, naj piše na FRA.NK GEMPEL, P. O. Box 962, Ely, Minn. (2-4—1) Slovencem in Hrvatom priporočam svoi SALOON ▼ obilen poset. Točim vedno svež« pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke. Rojakom pošiljam denar-je v sturo domovino hitro in poceni; preskrbim pa« robrodne in železniške listke. V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New Yorku. Z velespoštovanjem Ivan Govže, lily, Minn. Priporoča vojakom svoja »vrstna VINA, ktera ▼ kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Eudeče vino (Concord), prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba), po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON. BRIN JE VEG, za kterega sem im-portirai brinje iz Kranjska, velja 12 ! steklenic sedaj $13. TROPINO VE C |2J0 galona. DROfcOK $2.75 ga- j Iona. •— Najmanje posode za žganje so 4galone. I^wftlw filkiiU tau. Za obila naročila se priporoža JOHN KRAKER 1199 SL Olair St^ Cleveland, Okia, Math. A. Schauer, West Blocton, Ala. priporoča cenj. rojakom Slovencem in bratom Hrvatom svojo staro in občeznano trgovino za raznovrstno obleko in perilom, čevlji, špecerijo in vsemi potreDščinami za rudarje. Cene nizke. Blago izvrstno. Postrežba točna. Svoji k: svojim! Op. Pošiljam tudi denarje v staro domovino, ter sem v zvezi z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIK-: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mick., Podpredsednik: IV. N GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minil. NADZONRNIKI: FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbcra, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveletb, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 1S3, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St.r Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in mbenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast< pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki rsake pritožbe. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". DROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. Hud mraz na Dolenjskem. Fo dolgem deževju je nastalo sredi decern-j bra vreme polno lepih solnčnih dni. Te jutra je pala temperatura na 4 stop. C. pod ničlo. Krka je imela okrog 8 ure zjutraj 5 stop. C. — Ljudje kaj pridno vozijo listje, steljo in drva za i zimo vendar po vremen, znakih sodi- j ti ne bo dolgo ko se vreme zopet pre- [ vrže. Nesreča pri streljanju rac. Tz St. ' Vid:: na Dolenjskem poročajo: V ne- J delio dne 10 dec. se je peljal Anton j S tin* iz Zagoriee z enim tovarišem j streljat race. Ko vstreli se mu puška! razp- '-i in raznese na vse strani. Stru- , su je odtrgalo palec na levi roki. Reve/. je bil pred leti v Ameriki, kjer I mu je pa odtrgal stroj na desni roki vse št iri prste razun palca. Nesrečnega j lovca so prepeljali v bolnišnico usmi- | ljenih bratov v Novem mestu. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Revolta v tukajšnji prisilni delavnici. Dne 21 rožnika vršila se je pri tukajšnjem dežel 1 f.<>dišr-u prva zakonska razprava proti j prisiljencem Juliju Tomšiču, Leandru i Monasu, Janezu Sever ju, Ernestu Ja- ! kobinu, Andreju Resiču, Lambertu ] Weber j a. Ivanu Watovacu, Janezu J Reisingerju, Francu Kuichlingu, Ber- j nardu Krugu in Romeu Giovanella zaradi hudodelstva javne nasilnosti. [ V prisilni delavnici se je med prisiljen | ci raztresla neosnovana govorica, da je njih tovariš Rihard Riittner umrl; vsled tepeža po paznikih, zato so skic j nil i obdolženci po skupnem dogovoru j z delom toliko časa prenehati dokler | ne bode komisijska preiskava dognalaj pravega vzroka Rvittncrjeve smrti. Pri; siljenčni vodja se je na to napotil v j spremstvu paznikov v delavnico ter1 tam prigovarjal navzočim prisil jencem i naj prično z delom. Watovec je vpra- : šal vodjo, če je sploh dopustno, da smejo pazniki prisiljenee tepsti. Ko j je ta pritrdil, da v slučaju če so na- j silni ali neubogljivi, začeli so prisiljen I ci razgrajati. Ker je upor naraščal i [>oslal je vodja po vojaško sražo. V j tem so pa pričeli prisiljenci razbivati j okna. na vodjo in paznike pa so za- j čeli metati kamenje, železnino, stole i in druier, reči, tako, da je moral vodja , s pazniki oditi. Pri prvi razpravi je bilo 9 obtožencev oproščenih in sta j bila ob-^iena le Krug na 4, Giovanella pa na 3 m^seee. Državno pravdništvo je zoper to obsodbo dvignilo pritožbo ničnosti, kateri je najvišji sodni dvor ugodil in zahteval novo razpravo. Pri tej razpravi so bili vsi obdolženci obsojeni: Tomšič na 14, Monas in Sever vsak na 13, Jakobin na 16, Resiž na Kiichling vsak na 13 ter Krug na 9 mesecev ječe; le pri Giovanellu je s kaznijo ostalo pri starem. Vsi obdolženci so .vi pritožili glede krivde in kazni. PRIMORSKE NOVICE. Tatvina na pošti. Nedavno je bila v v. i,'ah pri Tominu okradena pošta. Zginilo j. 2000—3t<)0 kron. Nesreča. I »ne 10. dee. zvečer je v papirnici v Podgori pri Gorici delav- j cu Antoni u Brezigarju odtrgal stroji za ovijanje papirja desno roko in ga j dvakrat zavrtel po zraku. Brezigar j je sedaj v goriški bolnišniei v nevar- ! nem položaju ker je poškodovan po životu, zlasti pa na levi roki. Pes ubil žensko. V Mirnu pri Gorici sta se trgala dva psa med seboj, potem sta pa skočila na mimo idočo žensko K. Rutar, katero sta podrla. Pri padcu si je ženska prebila črepinjo in umrla kmalu na to. Nesreča. Na potu iz Senožeč v Sežano se je prevrnil automobil tržaškega trgovca Cufodontija. Ena oseba je bila ubita ena težko ranjena, Chaufer Divača pa je bil ne le težko ranjen nego tudi skoro popolnoma onemel. Razgnan shod. Dne ]5. dec. je tržaška iiedenta sklicala shod na katerem j*- hotela protestirati proti novemu šo skemu redu. Med iredentovci in soeij; listi je prišlo do takega prepira. da je bil shod razpuščen. Požar je uničil v Sv. Križu v tržaški okolici gospodarsko poslopje posestnika Ivana Terčaka, vredno 10.-000 kron. Pri tem se je hudo opekel Alojzij Fabian, reven kmet, ki je vbogajme stanoval v poslopju. Utonil je v pijanosti neki Marko To maro v Poreču. 00 leten mož se ga je bil navlekel, pal je s Čelom na ozidje ob poreškem obrežju in potem v morje kjer je utonil. Iz Opatije se piše: V ponedeljek dne 1!1. dee. zjutraj je umrla na Dunaju z ana bogatašica grofica Laura Henckl von Iionnersmark, ki ima v Opatiji veliko posestev. Kakor se zdaj govori, je umrla grofica zapustila svojo posest v Opatiji, to so vile "Neptun," Rosalia" in "Aron" nemškemu cesarju Viljemu. Morda zna to biti povod novemu napredku Opatije. STAJERSKE NOVICE. Oče in hči. Pred tednom je izginil gostilničar Franc Kraut v Spodnji Polskavi vsled domačih prepirov. Pet dni pozneje so ga našli obešenega v bližnjem gozdu. Hči, ki se je čutila kriva očetove smrti, ker so se vsled nje vršili prepiri, je zato tudi izginila. Čez tri dni so jo našli vsled lakote na pol mrtvo na sosednem podu. Brata ustrelil. Dne 11. dee. se je igral posestnikov sin Franc Urek v St. Lenartu pri Brežicah s samokresom. no ve doc, da je nabit; orožje je sprožil tako nesrečno, da je nevarno poškodoval svojega devetletnega brata, ki je dne 13. dec. v bolnišnici u-mrl, akoravno je bil operiran. Predrla mu je krogla črevesa. KOROŠKE NOVICE. Hudo izkušana rodbina. Nedavno smo poročali, da se je 171etna hči višjega revidenta državne železnice v Beljaku, Roza Lorenci, ustrelila zae-no s svojim ljubčkom. Njena sestra Elza, ki je za to razmerje že prej ve dela, ne da bi kaj povedala staršem, je vsled žalosti zblaznela. Pred leti je zblaznel tudi najstarejši sin nesrečnih teh staršev. HRVATSKE NOVICE. Poneverjenje v reški banki. To leto je poneveril pri reški banki Karol Bertoli znatne vsote. Se več je poneveril Bertoliju njegov vajenec Eme-rih Szanto. A to svoto je dobila banka nazaj; Szanto je namreč to samo zato storil, da škoduje Bertoliju, kterega je črni. Vsa poneverjena vsota znaša 226.337 K. Reška sodnija obsodila je Bertolija na eno leto in Szanta na 5 mesecev. Kraljeva kuri-ja v Budimpešti pa je povišala Bertoliju "žazen na tri leta, a Szantu na devet mesecev. BALKANSKE NOVICE. Srb — ruski vrhovni gubernator Turkestana. Šrb Dejan Suboti'* ki se je v rusko-japonski vojni odlikoval z izredno - svojo hrabrostjo in zato bil imenovan za generala v ruski vojski, je postal sedaj vrhovni gubernator Turkestana. Stranke v črnogorski narodni skupščini. Kakor je znano, so Črnogorci pretekli mesec volili poslance v narodno skupščino. Izvoljenih je bilo G1 poslancev. Dasi še v Črnigori ni organizovanih političnih strank, vendar se dele izvoljeni poslanci v dva tabora. V enem taboru stoje stari patri jar1-alni Črnogorci, ki politično sicer niso organizovani, a so vsled patrijarlialne zajednice resno vezani drug na drugega; na čelu teh stojita vojvodi Jako Petrovič in Lazar Soči-ca. V drugem taboru se nahajajo mladi poslanci, naobraženi ljudje, ki po svojih intelektuelnih sposobnostih visoko nodkriljujejo prve. Najodlič-nejše osebe v tem taboru so: Mitar Gjurovič, Milo Dožič in Mihajlo Iva- RAZNOTEROSTI. Morilec avstrijske cesarice Lucheni kaže, kakor se poroča iz Genfa, znamenja umobolnosti, vsled kterih vrši največje silovitosti. Pred kratkim je hotel jetniškega ravnatelja umoriti, zdaj, je pa izvršil isti poskus nad nekim paznikom. Več dni je Luccheni simuliral, da je bolan. Nekega večera ga je našel paznik nezavestnega ležati na tleh celice. Ko se je sklonil nad jetnika, zgrabil ga je ta za vrat, vrgel ob tla in hitel proti odprtim vratom. Tu pa je padel v roke ravno došlemu drugemu pazniku. Razvnel se je ljut boj, koncem kojega se je posrečilo Lucchenija premagati in ga z verigami privezati k zidu. Čuden slepar. Radnovedno rimsko prebivalstvo je zadnje tedne na čuden način zabaval neki Poljak, ki so ga smatrali za zelo bogatega. Vozil se je včasih v prekrasni damski toaleti, drugič v najmodernejši moški modi. Zadnje dni je zopet govoril ves Rim o Poljaku. Zginil je bil namreč čez noč ter zapustil nad stotisoč lir dolgov v hotelih, za voznike, avtomobile, krojače itd. čudna pozabljivost. V Bordeaux-u so nedavno uradno preiskovali prostore v justični palači. Pri tem se je dognalo, da se je pred deset leti kon-fiskovalo pri anarhistih par tueatov nevarnih dinamitnih patron in bomb. A to nevarno razstreljivo se je pozabilo v kleti. Lahko si mislimo, kako razburjenje je nastalo vsled tega med uradniki, ki so celih deset let mirno uradovaii nad tako nevarnim mate-rijalom. Brž so poslali po topničarje, da so z največjo previdnostjo odpe-. Ijali razstreljivo. Nekatere bombe so bile take, da bi jih najmanjši sunek raznesel. Koder so razstreljivo vozili, so ustavili celo tramvaje. Uvedla se je seveda stroga preiskava, da se najde pozabljivi uradnik. A po desetih letih bo to malo težavno. Raztresen profesor. Nedavno v Oxfordu umrli učenjak John Burden-Sarderson si je kot zdravnik in pisatelj medicinskih razprav stekel velike zasluge. Slovel pa je tudi radi svoje raztresenosti. Nekega večera je bilo k njemu povabljenih več prijateljev k večerji. Žena ga je zaprosila, naj pelje goste v obednico. Ko pa je nato prišla za njim, je videla, kako je profesor gostom oblačil suknje, jim pokrival klobuke ter jim podajal roko v sloVo. Bil je mnenja, da je večerja že minila. — Drugič je prišel za par dni k njemu na obisk neki sorodnik. Ko sta se šla prvi dan skupaj sprehajat, ter prišla nazaj do profesorjeve hiše, je rekel Burden sorodniku: "Zelo rad bi vas povabil, da bi pri meni prenočili, a imam sorodnika na obisku.'* Kongres postopacev. Dne 22. nov. so priredili moskovski postopači shod v predmestju na prostem, da se posvetujejo o raznih stanovskih zadevah. Shoda se je udeležilo kakih 600 postopačev po poklicu. Shod se je "dostojno" razvijal, le včasih je prišlo vsled nasprotnega mnenja do krat kih spopadov. Po daljšem posvetovanju so celo mesto razdelili v okraje ter določili osebe, ki smejo v poedinih okrajih nemoteno "delovati". Splošno pa so bili vsi govorniki zadovoljni z dosedanjimi uspehi. Največji zvon ni v Kremijn^ temnč v industrijskem mestu Haka na Japonskem. Zvon je bil vlit leta 1903 v spomin na princa Sotoku, ki je živel pred 1300 leti. Sotoku je bil namreč zelo goreč razširjevalec budizma. Za zvon so darovale Japonke nad 150.-000 svojih bakrenih ogledal. Zvon je 26 čevljev visok, obseg mu je 54 čevljev, v premeru je 16 čevljev širok, debel je skoraj dva čevlja in tehtn 114 ton. Čin blaznosti. Dne 14. dec. je 23-letna hišna oskrbnica Bald v Wern-feldu svojemu 41etnemu detetu odrezala glavo in skuhala za kosilo srce in pljuča. Nato se je vrgla pred neki I AVSTRIJSKO GRUSTVii I ) v NEW YORKU S \ 31-33 Broa»iw?» £ ^ v \ \ — | $ Daje nasvete na intos ^ jf roacije posreduje orez-plačno službe ier deu v potre bniD sicSajin poti pore {'■sarn* odpri:, a? ?- ■■ti* •t itra do > are pope aan- • cemali med Nemci. V Wurnfeldu pri "Wiirzburgu je 231etna oskrbniea Margareta Bald zaklala svojega 41et-nega otroka, mu odrezala glavo, izrezala srce in pljuča ter si oboje skuhala za kosilo. Velika tatvina. V grad grofa Lon-vaya v Bodrog Olassyju so vlomili tatovi ter odpeljali železno blagajno, v kteri so bile vse dragocenosti bivše prestolonaslednice Štefanije. Nov kolonijski škandal se je pripetil v francoski koloniji v Afriki. Neki podčastnik je dal več domačinov na grozovit način pomoriti, njih trupla pa je izročil podložnim vojakom domačinom, da so jih pojedli. Delavec — minister. Novi angleški minister John Burns je navaden delavec pri strojih. Dobil je 4000 brzojavnih čestitk ob imenovanju za ministra. Med novimi angleškimi ministri je bil prvi, ki je prevzel svoje novo mesto. V urad je prišel v svoji navadni obleki brez površnika in rokavic, kjer si je dal predstaviti uradnike, ki so seveda bili vsi v salonski obleki. Burns stanuje še vedno v svoji mali hišici, ki leži v nekem londonskem predmestju. Njegova žena o-pravlja vsa dela sama in nima nobene dekle. Ubil soprogo iz usmiljenja. Župan v Dampieru na Francoskem je s sekiro ubil lastno ženo, ki je bila dolgo časa bolna za rakom. Sama žena je prosila moža naj jej vzame življenje da ne bo več trpela. Seveda je župana takoj zaprla oblastnija, ko je zvedela o zločinu, radi katerega se bode moral zagovarjati pred sodi- OD Lv f ERO Dr. E. C. Collins M. I., ker je ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno knjigo „Zdravje", s katero Knjiga: ZDRAVJE. je dokazal, da ni človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito ne poznal, S 7utnrgi I Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, ako ste r.e- t, jjj LdlUlaJ i močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. 1., k in ženske. 1 Ozdravljen. Reuma- Ozdravljena glavobola, tizuia in kronične beleSa **>ka in bolezni bolezni želodca. notranjih ženskib organov« Ozdravlje : kaslja., slabine in jetike. Ozdravljen: živčne bolezni, pokvarjene k r\ i in izpadanja las. Marko Lepetich, Olga, La. Alojzla Slama, Clarkson, Nebr. Janez Zabukovee, Box 86 Butle, Mont. Job n Krnač, Box 14 Connorville, O. r, r) ft in n« f H P a I ig MI tfl Poleg teh imaino na rozpolago Se na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja pro- p [n štora, tie moramo tu priobčiti. „ jij I Qniolfi f Predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, | Jjj nUJ d 111 I pišite po knjigo zdravje ter pismu priložite nekoliko znamk za po.-1- £ S nino, nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano fl fa Vašo bolezen in nje uzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje natanko fr ~ 1 vse i- n i opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili. S V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opišite svojo bolezen, koliko časa traja, koliko ste stari in j glavne znake in to v svojem maternem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov: | Dr. E. C. COLLINS »IBDICAL INSTITUTE, ! 140 West 34th Street,, NEW YORK, N. Y. f i - . . 15 Potem smete biti z mirno dušo prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. ® I Zavod Dr. E. €. Collins-a je otvorjen od 10 ure dopoldne do 5. popoldne. Ameriška varnost. "Zakaj hodi ta mož po železničnem tiru? Lahko pridrvi vlak in ga usmrti." "Jaz mislim, da se revež boji na cesti avtomobilov." ' Otročje oko. Mala Urška je veekrat videla, kako se njena starejša sestra, ktera je bila malo pegasta, barva po obrazu. Slučaj je hotel, da je bila Urška navzoča, ko je poljubil njeno sestro nje ljubimec. Strahoma se ozro mali očesci na ljubimca, rekoč: "Nikarte se tako ne pritiskajte moje sestre, ker pojde drugače ob barvo." { Prebrisano. Tajnik okrajnega glavarstva v Kočevju je bil poslan v Loški potok, kjer so zahtevali razširjenje ljudske šole. Kmalu se prepriča, da je to zelo potrebno. Zato skliče občinski odbor in ga povpraša, koliko hoče dati občina k stroškom. A nikdo mu ne odgovori. Nato pravi tajnik: "Dežela ne more trpeti vseh stroškov — povejte, kaj daste vi1?" Po teh besedah se dvigne župan in odvrne slovesno: "Gospod tajnik, mi damo pa — otroke za šolo." Edini šaljivi in satirični list v Ameriki -o KOMAR o- pika vsakih 14 dnij na osmih straneh in velja za vse leto samo -o $1.00 o- Prinaša obilo krasnih slik in mnogovrstno šaljivo čitivo. Kdor se hoče razveseliti in od srca nasmejati, naj ce pozabi na KOHA2JA. POZOR, ROJAKU Ogibajte se Frančiška Strumbel, doma iz Iga pri Ljubljani. Dotičnica je bivala tukaj v Evelethu in je svojega zaročenca grdo opeharila ali prevarala in pobegnila dalje. Menda biva sedaj v Barbertonu, Ohio. Andrej Klim, P. O. Box 394, Eveleth, Minn, (30 jamr 06) Josip Tratnik 276 First Avenue, Milwaukee, Wis, priporoča vsem cenjenim rojakom v Milwaukee in okolici svoj lepo ure- jeni SALOON. PUAČA IZBORNA, POSTREŽBA TOONA! Svoji k svojim! Opomba. Pošilja tudi denarje v staro domovino ter je v kupčijsk zvezi z bančnim uradom Fr. Saksei ▼ New Torku. (v četr) Comoagnie Generale Transatlantic |Francoska parobrodna družba.| DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE POSTM PARNIKI SO: "La Lorraine" na dva vijaka...................12,000 ton, 2."i,000 konjskih moči. "LaSavoie" „ „ „ ...................12,000 „ 25,000 „ ,, "La Touraine" „ „ „ ...................10,u»0 ,, 12,000 „ "L'Aquitaine" „ „ „ ...................10,t*k) „ 16,000 ,, „ "LaBretagne"................................. 8,000 „ 9,00*1 „ "La Champagne'* ..............................8,000 „ 9,000 ,, „ "La Gascogne".................................8,000 „ 9,000 ,, „ Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopolndnt iz priatanišča št. 42 North Bi ver, ob Morton St9 N. I. •LA TOURAINE 4. jan. 1906. Gascogne 8. febr. 1906. La Gascogne 11. jan. 1906. 0LA SATOIE 15. febr. 1906. •LA SAYOIE 18. jan. 1906 Bretagne 22. febr. 1906. I« Bretagne 25. jan. 1906 *LA TOURAINE 1. marca 1906. •LA TOURAINE 1. febr. 1906 La Gascogne 8. marca 1906. Pazniki ■ zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. W. Kozminski. generalni agent za zapait, 71 Dearborn St., Chicago, lil IN!llc čl ar več v vašem življenju, se vam ne bode nudila tako ugodna prilika, da bi mogli kupiti za tako malo ceno: 1 krasno, dobro idočo uro a dvema pokrovim in 10 letno garancijo 1 lepo pozlačeno verižico in 1 krasen prstan poljubne velikosti z lepim ka-s^sfsSS^ menom. Vse to velja samo 4 dolarje. S422S£»I Kd°-r ŽeIi' toreJimeti leP sPomin " Amerike, priporočamo, naj ne zamudi te ugodne prilike H i? .naJ tak°j naroči krasno uro, verižico in prstan. frl naroč,lu poiute I dolar, ostalo svoto pa pla-.< čaJte na Expresu, Kdo«* bi ne bil zadovoljen s no&iljatrvljo mu vrnemo denar! ^ Pisma pišite v slovenskem jeziku in jih pošljite na naslov: The New York Watch Co. m E. 87 Sti%, NEW YORK, IX. V. • Cuy. Phone Cent. 1619 Bell Phooe: South 143 v* THE STANDARD.BREWiNG CO 11 "deluje najboljšo vrsto piv2. i ft 137 Train St. Cleveland, O« ■ Gospod Cirf!. (Nadaljevanje.) Tako sem se prestrašil poznega tega oln-ua, da nru nisem takoj odgovoril. Ko |>a je videl, da ne spim, je dejal: "( trii, sedajte sem j>risel! Poglej, |>o-\ ali sem ti hotel, da >i ti čisto brez k::\ de, da si ne napravljas r.abih sporni .o v i>otem, Ln da se ne bodeš delal m; trebnega očitanja! Ti si nedolžen, riii! Ii v ljubezni, oj, tako goreči ml,: m >lovo od tebe! Ciril! jaz živeti vee ne morem! k raj a sem, svoj čoln sem em planil iz postelje, in kak srdite boje s svojim srcem. A ne eden trenutek nisem zatajil svoje ljubezni, in kakor vzvišeno solnee mi je sijal spomin na njo v temne prostore moje duše. Sam zase sem živel in ne enega prijatelja nisem imel. Pa saj tudi prijateljstva iskal nisem! Kdor se mi je hotel približati, je pobegnil takoj pred mojo osornostjo. Ali nikdar nisem zatajil spomina nanjo! V temnih nočeh pa me je včasih obdala taka peklenska bolest, da sem planil raz svojega ležišča ter iskal tolažbe — pri žganih pijačah. Čestokrat sem se hipoma tako nalil, da sem izgrešil pot do svojega ležišča. Ko pa je solnee zasijalo skozi okna, sem ležal na golih tleh kakor zver v puščavi, in možgani so se mi sukali kakor vreteno v glavi. Telesno in duševno sem pešal in hitel nasproti popolni pogubi. Iz taeega življenja me je izvlekla vest, da mi oče umira. Moral sem zopet domov; pred smrtjo me je hotel se enkrat videti. Ali prišel sem prepozno ; smrt mu je že bila za večno zatisnila oči. Pri hišnih vratih me je pričakoval brat Metod. Morda se je ustrašil mojega pogleda, moje podobe? Kakor senca sem izlezel iz svojega voza ter privlekel na svit osu-šeno svoje telo. A tudi jaz sem brata Metoda komaj zopet spoznal. Koščen je bil postal kakor smrt na podobah. Oči so mu tičale globoko pod čelom ter se ondi neprestano sukale, kakor da bi hotele gledati na vse strani. Podal mi je tanko svojo ročico; bila je drob na kakor otrokova. Čutila pa se je kakor mokro usnje, neprijetno, grobno. — Potem pa me je takoj vlekel po stopnicah; molčal je in ni mi rekel, da je vesel da sem zopet prišel. Strastno je tiščal mojo roko v svoji. Xa hodniku so naj?, sreeavale stare ženske in otroci. Po vsem poslopju pa je bil razširjen mrtvaški duh. Prišedši do sobe, kjer je med zelenjem in evet-jem ležalo očetovo mrtvo truplo, pa mi je še bolj krčevito stisnil roko ter siknil med zdbmi: Pustiva ga, pustiva!" Ko pa je obrnil pogled po mrtvem očetu, se mi je zdelo, da mu je šinilo iz oči besno sovraštvo. Vlekel me je v svojo sobo, varno jo odprl, me potisnil vanjo ter potem zopet zaklenil duri. "Božje jeze blisk ga je udaril ter mu treščil v pregrešno truplo, Ciril! Ker zapisano in zapovedano je: ne želi si svojega bližnjega žene. A ta >i je poželel ženo svojega — sinu!" Kako peklo je hipoma zazijalo ! pred mano! "l)a," je kričal, "da, tisti ki me i je postavil v to slabo življenje, tisti Pobegnil sem bil torej v tuje mesto je poInetal vge ^etove dolžnosti od sebe ter povzdignil svoje oko k nji, ki je moja žena. A jaz pred svetom plašča nisem smel odkriti od peklenske te sramote, in kakor v vulkanu so se kuhale strasti v meni. Kakor senca sem sedaj, kakor vir sesušen, kakor zapuščeno pogorišče!" .Tečaje je sedel na stol. Bil je prikazen. da se mi je živo usmiljenje vrinilo v dušo. Izgubljeno, potrto življenje! Polastila pa se me je tudi grozna misel, da sem svojo srečo, voje življenje žrtvoval brez uspeha. Nad 30 let se je obnašal Dr. mCHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI kot najboljši lek zoper REUMATIZEN, PO KOSTNICO, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. CUNARD LINE PARNiKJ PLJUJEJO MED Pain ExpeiW i IRST0M- REI[0JL«™ mm PARNIKI IMAJO JASO OBSEŽEN POKBIT PROSTOR Ai CS0TB ZA gETAKIJt POTIOEOT TRETJEGA RAZRED* odpluje iz New-York a dne 9. ja-nuvarija 1906. S MIC J 26ct, in 3Oct. v v.« -h IrVarnoj bi trenil, sem bil v svoji oMe-ne veste, kako železnega duha a moj brat! Ko so ga, otroka, 11 < . , zavoljo malega pregreška za-p. v ^obo. .-i je piv rezal žilo na roki .otel umreti, zavoljo malenkosti, V;; m rečem, a pre rezal si je bil žilo, «l i smo mu komaj rešili življenje! Takoj sem bil prepričan, da se umori, da -i pokonča mlado življenje! A t«» -»• /iroditi ni smelo! Daroval sem ji ii svojo srečo, svojo ljubezen, in v- . kar mi je sladkego usoda bila «»dt -rila! In to. mladi prijatelj, ni !>.. • r.ibro. ker vsak ima svoje pravi-<••■ do sreče, do ljubezni! "Metod,*" sem dejal, njo! '' ise^al sem mu vse svete prisege, d.-i K.idem Morijo zapustil, da je ne 1 T. ■ 11 ljubil več. in da .jo bode m čist . čisto pozabil, kakor da je nisem vi "1 nikdar v svojem življenju! In naslonil se je na mojo posteljo ti" premišljeval dolgo, dolg-o rasa. "To bi bilo silno grozovito, silno •Tozovito! Tn midva sva si rodna tortla!" je vzdihoval. Končno pa je vendar prejel mojo žrtev. Človek v ljubezni do ženske je omahljiva stvar! Ce/. malo dni potem pa sem vzel slovo od svojega doma ter se z očetovim dovoljenjem podal v tuje mesto. Oinii sem vstopil v pisarno pri očetovem prijatelju. <>d Marije sem se bil ločil brez slovesa. S pričet k a sem dobival nekaj listov od nje, a zmetal sem jih v ogenj ter pustil brez odgovora. <*ez leto dni pa je postala Metodova žena. A jaz sem bil čisto pozab-Iji n. To pa vem da ga ni vzela iz ljubezni: pač pa iz srda. Bog se nas usmili! III. 1?. A^ RicftUr & Co. 215 Pearl Street, New York. IV. Prijatelj! Hujše kot življenje v tujini mi je bilo potem življenje v domači, očetovi hiši. Poprej so me težili samo spomini, spomini pretekli! Potem pa sem tičal zopet v grozni sedanjosti. Poprej me je morila zavest, da sem si sam pretrgal nit svoji prihodnosti, in da sem to prihodnost prodal, kakor Ezav nekdaj svoje pr-vorojenstvo. (Dalje prihodnjič.) Kje sta ALOJZIJ PETRIČ in FRAN PIRNATf Doma so iz Vrhnike pri Loža; ker smo sik upaj došli v Ameriko, bi rad zvedel za njih naslove. Frank Intihar, 80 Munich St., Cle veland, Ohio. (3-5—1) Spominjajte se Jb razni]) prilikah naše pre korist ne družb« sv. Cirila in Metod« ▼ Ljubljani l M&l položi dar lomu na oltar I (▼ d) ter ondi skušal pozabiti, kar je bilo. Ali kako sem živel? Tedaj, dragi prijatelj, nismo bili tako sladkovodeni značaji, kakor ste mladi ljudje zdaj. Danes zagledate rdeče lice in takoj Ekipi te kakor Etna, ko je v najhujšem bljuvanju. Jutri pa je zopet vse pozabljeno in ee vam pride nasproti dr u*,' obrazek, pa v vašem srcu zopet požene nova ljubezen. Nekdaj sem poz r. al mlado, puhlo glavo. Nosil je dolge kodraste lase, a menil, da ga zavoljo teh kodrov mora ljubiti vsako dfkle. Ta mladi mož me je časih obiskal ter mi skoraj vedno pripovedoval o svojih zmagah pri ženskem spolu: kako da je ljubil to, kako ono. A ! i ubil jih je neizrečeno mnogo! Vprašal sem te alovesne besede. Rem meant esse di-co! No, pa vsaj sami veste! Tako tudi jaz, kadar pričenjam novo ljubezen! Tudi jaz imam stalno svojo *le-gi-s actio'. Stvar se pa takole vrši. Reeiva, da ji je ime Helena. Helena! pri. nem, danes se mi je o vas sanjalo ! A ni je ženske, da bi ne povpraša la. kaj da se mi je o nji sanjalo. In jaz odgovorim takoj, da sem jo v sa njah poljubil na rdeča ustna. Sramežljivo povešanje oči in zardenje obraza! Vidite prijatelj, potem pa se jaz raztajnm. kakor se raztaja led od Bolnea obsejan, ter prosim ponižno: Helena! Ali bi ne bilo mogoče, da bi se te moje sanje uresničile? Molčanje ! Potem pa sramežljivo dvignenje o«Y'i — in moja du.Ša se izlije v njeno, ir. ljubezen je rojena! Kadar pa pride druga prilika, tedaj pa samo ime spremenim ter v svojo formulo namesto Helene postavim Olgo ali Marijo. Vidite, to je moja 'legis actio per amoris vindicationem!' Takovi ste zdaj vi, mladi ljudje! M"i pa smo tedaj stalno in znaSajno ljubili. Tri dolga leta* sem moral preživeti v tujini in tri dolga leta boriti Alojzij Cešarek 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y. Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje parohrodne listke, (šifkarte) za mzne prekomorske črte. V zalogi ima veliko število zabavnih in podučljivih knjig. naravna C A LI FORNIJSKA VINA NA PRODAJ. £2 brez sadu. Vse sem mu bil prepustil! A sedaj je proklinjal svojega očeta v grobu ter mu privoščil smrt in konec življenja. * - Iti poglej,je zdihoval, " tudi ona me je zapustila! In morda me ni nikdar ljubila! Kadar se prikažem ž njo na ulici, tedaj se raztezuje vsak gizdalin in napenja svoje oči ter se pase na njeni lepoti. In kar je najhuje, moja žena se vede, kakor da bi ji vse to dobro dejalo. Jaz pa sem Prometej na skali, in dan na dan se mi kljuje drob iz telesa! Moj Bog, ona me ni nikdar ljubila!" Jaz sem molčal. Revež je bil ljubosumen na ves svet. "Sesušen sem," je še dejal, "kot vodnjak sredi puščave, in usehnili so vsi dobri sokovi v meni. Ta ženska me je pokopala pri živem telesu! Čemu nisi pustil tedaj, da bi si bil končal svoje življenje. V istini, srečnejši bi bil sedaj!" To je bila meni zahvala! Drugi dan so starega Simona Raka odnesli iz hiše. Zapustiti je moral svoje klijen-te, svoje denarje in vse, kar mu je bilo drago. Dolga vrsta ga je spremila do pokopališča, kjer so dokončane akte njegovega življenja položili v večno registraturo. Rako pa so mu obsuli s cvetjem in venci. Zvonovi so peli in 'miserere' je žalostno donel. Doma pa sva ostala z Metodom. Pri oknu je slonel ter zrl za dolgim sprevodom. Suhi obraz se mu je napolnil s strastjo in hudobijo. "Bog ga je udaril, Bog ga je udaril, je šepetal, "ter mu razsul stare kosti! Ker zapovedano je: ne želi svojega sina žene l" $3 Dobro črno ln belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Di-oir»itc od $2.25 do 52.75 golona. Slivovicapo $3 galona Pri večjem noročilu dam popust. Spoštovanjem -Stefan Jakde, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Ca!. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu Citicagi, Ili.. kakor tudi rojakom po Zjed, državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago, HL, blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atla«-pivo, izvrstni whiskey. l^ajuOj}* vina in dišeče smodkelo pn meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igreina miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, * 617 So. Cente«- Ave., Chicago, 111. Skužnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO 6RČNK0 VINO po najboljšem navodilu- Iz najbol}-&ib rož is korenin, ki jih je dobiti v Evropi ia Ameriki, ter is finega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat <12 steklenic) na vse kraje sap&d-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSK, Sostta Santa Fč Ave, PWMo. felt. RED STAR LINE Prekoniorska jiarobrodna družba „Rudeča zvezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkotn in Antwerpeooin * * * * * * * * Pbiiadelphijo in Antwerpenom CABPATHIA odpluje iz "Sew Yorku dne 1G. jan 11 varijo. tfLTONIA, 8LAVGN1A m PA3W0NIA so parniki na dva vi teka Ti parnimi so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladn sa tretji razred JEDILA en dobra in potnikom trikrat na dam pr vsa poetrtžena Vožnje iiatke prodajajo pooblaščeni! agentjo (n The Cunard Steamship Co., Ltd., Sroadmf 7 New York. 67 Dearborn Stn 126 State St9 Boston. Chicago. Freva&t potaike a sledečimi nohtnimi parniki; VADEBLAND dva »IJaKa 12017 ten. KfttiONLAND...........12760 toa ZEtLAND..............;:305 ton, 12750 ton I AflSTHO-AMERICAllIKE Regularni potni parniki "SOFIA HOlieNBERO" odpluje; 13. jan. "GHRTV" odpluje "GEORGIA" 0.1, luj« 3. leb. vozijo med New Yorkotn, Trstom irvReko. Pri cenah za medkrovje so vpoštete "v f>« potrebščine, dobro ; hrana, najboljša podtretba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetneiših za potnike Iz ali V Avstrijo: na kranjsko,. Štajersko, koroško, Primcrje, Hrvatsko, Dalmacijo in i druge dele Avstrije. 1» NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto od 10.30 ur* dopo-ludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — fz P>|-i I LAD^li ; PHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street« Glede vprašanj ali kupovanja vošnjih listkov se je obrniti na: n «iajpripravnej6a iu najcenejša parorrewtna črta v L,r;cno m sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub l,Hiit le CO centov« Totniki dos]>o isti dan na parail, ro Ovl di ua gredo Zeltzn.žki n Nt Jv Orleansa to *elo nizke na vse strani. Kižje podpinina pripor© <5ain potujoiim Bloveneea. | m Hrvatom svoj....... . jSALOON lui-iuv urccowicn -------, . NEW YORK a "r kactrem coCim vedno pivo, doma prešana in imporfirana vina, fine likerje ter proaajau? izvrstne smodke.. ...... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. n =1 potujoči Slovenci in tir ▼atje doW........... j stanovanje in hrano pron nizki ceni iba soljdnti,.. l^twrre Za obilen pos^t ee prip«)roča FRIDA V0N KROGE E97-I0Q Greeawicb Street. New York. THE FOflESI BIH BBEW1MB Cfl. - J edina Češko-Slavjanska - profitrustna pivovarna družba ===== v Clevelandu, O. ===== Yari iz najboljšega amerikauskega sladu In iz importi-ranega češkega h me J a iz Ž&^a pravo plzensko pivo 'Prazdroj'. Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteval druzega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "Prazdroj®*. Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trnstovega jarma. Naša pivovarna nahaja se na fTniOll Stl*Get^ nasproti Wheatland in Komewood St. • Matej Bečko, kolektor. == Rojakom raznarJnm, da j. za tainožnji okraj moj edioi pooblaščeni zastopnik za vse posle 4 JAKOB ZABUEOVEC, 4824 Blackberry Alley" Pittsburg, Pa. I'ra