Boj za stalnost našega nameščenja. Učiteijsko društvo za Mežiško dolino jc zborovalo 18. decembra na Prevaljali v znamenju protesta proti premestitvi tov. Moderndorferja. Zborovanje se je razvilo v lepo, dostojno manifestacijo za naše državljanske pravice in za stalnost našega nameščenja. Odločne. ostre besede so bile izpregovorjene. a stvarnc in brcz osebne osti. Ni brez nainena, ako '•meiijamo, da so v našem društvu zdruzeni v lepi harnioniji tovariši in tovarišice različnega nuziranja. Četudi odločno prevladuje prepiieanje. da je kulturno\ zgojno delovanje važneje in našemu pokiicu prikladneje kot strankarsku, vendar nam naša toleranca ne dopušča. da b; koniu kratili svobodo političnega ude.istvovanja. Tovariš predsednik je poročal o zadevi Moderndorferja in pojasnjeval stališče stanovske organizacije, ki smatra zadevo kot skupno zadevo vsega učiteljsiva. Upanje je, da se vendar doseže rediui disciplinarna preiskava. Kar razburja. vse učiteljstvo. je način j\\ discipliniranje brez disciplinarne prciskave. Nas, člane društva vznemirja zlasti dejstvo, da se delavnemu tovarišu, če«ar zasluge za utrjenje narodne in državne zavesti na meji ne more nihče tajiti, pritisne na tak način pečat prevratnega elementa. Mi, ki smo kot koroški učitelji toliko pi-trpeli pod nemškim režhnom in leta pieživ.li v prognanstvu, v zakotnih nemških krajili. vidimo v naši državi zaščitnico svobode in pravice in si brez protesta te vere ne damo vzeti. Ne branirno. kar se braniti ne da; nam stanovska orkanizacija ni za to tu, da bi ščitila prestopke posameznikov, prepuščamo vsakemu, da nosi posledice svojih dejanj. ki niso v skladu s poklicem. Uvidevamo, da ni reda v državi brez priznanja avtoritete. a najvišja avtoriteta nam je zakon. ki ga niora spoštovati vsakdo in pred kat-rim ne priznavamo državljanov druge vrste. Tudi nii jih vidiino na delu tajne, razdirajoče sile, a osupli stojimo pred držav- iio modrostjo. ki jih išče v naših vrstah.Ce je to napreden režiui. se zanj zahvaIjujemo, lni rabimo samo objektivnega! Ko je naznanil predsednik sklep odbora, da daje ta svoje mandate društvu na razpolago, ker se mu dosedaj ni pcsrečil doseči v Moderndorferjevi zadevi kak uspeh, s_ je odboru soglasno izrekla zaupnica, ker snio se vsi prepričali, da je storil, kar je bilcT v njegovih močeh. Naprosili smo ga. da še vnaprej zastopa z dosedanjo vnemo uaše stanovske koristi. V zadevi Moderndorferjevi so se še o.-iašali razni govorniki in končno utemeljitev resolucije, ki jo je odbor sklcnil predložiti plenuimi. V daljših izvajanjih je prepričevalno dokazoval, zakaj se inora-ino učitelji boriti za stalnost narneščenj. in zakaj bi bilo popuščanje od te praviceziočin na našeni poklicu. Zahteva po uči-teljevi stalnosti izhaja nujno iz značajanašega poklicnega dela. ki mora koreniliiii v ljudstvu, ki more le, ako učitclj smotreno snuje vedno nove \'czi med šolo in dninoin in inia zavcst, da ne bo na kultur-ni njivi samo oral in sejal, ampak da bo ci-ležen tudi sadov svojega truda. V teinje bistvena razlika rned nami in drugimi uradniškimi poklici. Če uprava ne kaže ])otrebnega razumevanja za naša stremijcnja. moramo to v interesu dobre stvari obžalcvati. Resolucije sprejetc na zbor. nčit. društva za Mcžiško dolino dne 18. dec. 1921. Nenadna, od prezidija pokrajinske vlade odrejena premestitev tov. Moderndorierja, ki nosi znake težkega discipliniranja, nas je globoko zadela v našem pravnem čutu in osupli in do duše vznei'iirjeni stojimo pred dejstvom, da se oblasti ni zdelo vredno, svoj ukrep utemeljiti s sklicevanjem na zakon aii kako zakonito odredbo, da se ji ni zdelo potrtbno. dati disciplinirancu priliko za zagovor. Mi, ki smo poznali dosedaj samo dva načina uradno odrejene premestitve, t. jj. i/ tehtnih službenih razlogov ali rednim disciplinarnim potom, ne vidimo nobene pravne podlagc za to premestitev. Stoječ na stališču zakona in poslužujoč se svojih državljanskih pravic zato slovesno ugovarjanio proti tetnu načinu premeščanja, ki ogroža naše najvitalnejše pravice. Tovarišu MTidcrndorferju. kojega narodna delavnost in požrtvovalnost je tako znana, da ne rabi v tem pogledu našoga pričanja, izražamo svoje simpatije in izjavijamo, da smo brez ozira na stališče posmeznika napram njegovcmu javnemu iiastopu in delovanju vsi prepričani, da je ravnal vedno bona fides kot iskren patriot. Izjavljamo nadalje, da kljub zavestl. tki ne srnemo ob dani priliki računati na upoštevanje narodnih zaslug in da se v tcm oziru ne moremo ubraniti občutka dvojne mere in kljvib zavesti. da ne najd-ino pri oblastili onega dobroliotnega razumevanja našili stremljenj, ki bi ga zlasti tu na nieji želeli, nc oinahncmo v svojein narodncm idealizmu in nc krenei:io od pravcga pota, :narveč liočcmo šc zavestneje in z večjo vnemo izvrševati svojo nalogo, (, j. ntrjevati in vzgajati narodno in državno zavest na meji, da pa odklanjauio odgovornost, ako postanejo riaše siie šibkejše, ker se redčijo vrste naših najboljšili narodnih delavcev. Prepričani, da bo vnet sejalec na kultuniein i)olju le tisti, ki bo iinel zavest, da dočaka tudi žetev, izjavljamo končno, da smatramo stalnost učiteljevega name-čanja kot iz značaja našega poklica izhajajočo iiujnost in kot bistven predpogoj za uspešno izvršcvanjc naše vzgojne misije ter izražamo trdno uverenje, da bo poverjeništvo U.H' v Ljubljani od svoje strani vse storilo, da se ustvarijo čim trdiiejša zakonita iamstva proti kršitvi težko priborjene in dragocene nam pravice stalnosti našega nameščenja in da se izvede z novim šolskim zakonom popolna ločitcv šolske upravc od politične.