617. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 11. Septembra 1913.
Le4o H.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljklh pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. —> Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se «:	pošilja upravništvu.	m
Telefon številka 118.	:n
n:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
ta	Uredništvo in upravništvo:	nt
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica Št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankiraua pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 18 v, osmrtnice, poslana in sahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* m pust. — Za odgovor je priloilU znamko. :«
k	Telefon	številka	118.
K
D\e odredbi.
Naš odgovorni urednik ie dobil Sledeči dve odredbi:
C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani.
Ljubljana, dne 7)9. 1913. Odredba.
C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani je vkrenilo zaplembo Št. 613 perijodične tiskovine »Dan« z dne 7)9. 1913.
Povod te zaplembe je članek:
1. »Belgrajske svečanosti«; 2. »Slovenska zemlja — Cerknica« v vsem svojem obsegu, začenši z besedami: ad 1. »Smatram, da mora . . .«; ad
2. »Od 26. .do 28. avgusta . . .« in končavši z besedami: ad 1. »na Slovanskem Jugu«; ad 2. ». . . in albansko«.
Zaplenjen odstavek ad 1. ustanavlja po naziranju c. kr. drž. pravd-ništva hudodelstvo po § 58c) kaz. zak.; ad 2. pa pregrešek po SS 487 in 491 k. z. in Člena V. zak. od 17. decembra 1862. d. z. št. 8 ex 1863.
Ločljivi deli tiskovine (priloga itd.), ki ne obsegajo ničesar kaznji-vega. so izločeni od zasege.
Iz drugih, nego tu naznanjenih razlogov ni izključeno kaz. sodno preganjanje.
C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani.
(Podpis nečitljiv, menda Zuzi.)
*
C. kr. državni pravdnih. Gorica.
Gospod Radivoi Korene.
odgovorni urednik dnevnika »Dan« *	v Ljubljani.
Obveščujein Vas. da sem številko z dne 8. t. m. št. 614 zaradi sestavka »Krvave demonstracije v Dorici« od besed »Nemci izzivajo« oo besed »ie še povečalo« ter od besed »Nemci se roparsko obnašajo« do besed »jih razgnali« zaplenil, in da je obenem že tukajšnje c. kr. okr. glavarstvo naprošeno, da zaseže vse primerke nahajajoče se v uredništvu v Učiteljski tiskarni, v proda-jalnicah in druzih lavnih prostorih.
V Gorici, dne 9. sept. 1913.
Za c. kr. I. drž. pravdnika: (Podpis nečitljiv.)
Tako se torej glasita odredbi. Iz tega lahko slavno občinstvo spozna. kakšne pregreške. zločine in hudodelstva ima »Dan« na svoji vesti. Dan na dan dobivamo take odredbe. tako da že nimamo prostora, da bi vse priobčili. Za svoje črne grehe se mora »Dan« pokoriti s tem. da mora včasih v beli obleki v svet. \ se pritožbe nič ne pomagajo, pomagalo bo samo. da prijatelji »Dneva« tem boli širijo list in ga podpirajo v njegovem boju za slovenske pravice. Uredništvo.
E. GANGL:
Naloge naprednega slov. učiteljstva.
Slavnostni govor ob 25Ietnicl učiteljske Zaveze na slavnostnem zborovanju v Narodnem domu dne 7. t. m.
Bratski zbor! Mili slovanski bratje!
Na poziv predsednika naše Zaveze. tovariša Luke Jelenca, nai na današnjem slavnostnem zborovanju, ko obhajamo 251etnico svoje osrednje organizacije, govorim slavnostni govor. — Moia naloga ie lahka in težka obepem.
V proslavo tega svojega jubileja smo izdali dvoje obširnih tiskanih del. Tovariš Jelenc je spretno in vestno sestavil spominski spis. ki kaže v luči nepotvorjene resnice uspešno in vsestransko četrtstoletno delovanje naše Zaveze. Naše glasilo pa — Učiteljski Tovariš — izpopolnjuje s sv i'o slavnostno Številko omenjeni spominski spis. prikazuje pravo stanje naše organizacije in odkriva sliko našega šolstva in našega stanu ter kaže njiju resnični položaj — brez sleparjenia in brez pretiravanja. Ta ogromni material, zbran v dveh publikacijah. različen in vendar skladen med seboj, dopolnujoč in razširjajoč drug drugega, govori sam najlepši slavnostni govor. To je govor dela!
Govor dela.
I e žive besede mi ne kaže ponavljati: lepše je ni mogoče izprega-voriti. nego je izšla iz ust resnice, porodice zgodovine! — Zapisana ob pravem času se oblikuje pred nami v nazorno sliko bojev in naporov, ki so bivše in sedanje naše delavce neprestano spremljali, odkar so stopili v službo naši skupni stvari na polje stanovske organizacije, služeč napredovanju našega narodnega šolstva.
Ta govor dela — to moramo priznati! — pravi, da naše in našega šolstva materialne koristi ne odgovarjajo porabljeni duševni in telesni energiji. Malokdo in malokaj šteje toliko nasprotnikov, skritih in javnih sovražnikov, kakor učiteljstvo in šolstvo, ki si enega brez drugega ne moremo misliti. Vzrokov temu nasprotovanju je več, ali danes jih ne bomo preiskovali. Sicer pa ie vsakemu, ki je tukaj navzoč, predobro znano, zakaj ima kulturno delo sovražnike. in znano mu je. kdo in kje so ti sovražniki.
Enega vzrokov pa. ki stoji izven politike, kakor to besedo danes splošno razumevajo, ne morem zamolčati, in to ie. da idtealno stremljenje ne obrodi takoj z mater, plodom, ampak da to stremljenje zahteva material, podlage in materialnih žrtev, da se ne razgubi kot studenec v peščeni zemlji. ampak da se naposled in polago-
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Ali si hudobna! Da bi ugajal tebi. bi moral biti podoben — komu že? . . .«
Nagajivka ie zapela:
»Nekomu, ki ga poznam . . .«
Vse so se zasmejale.
Rdečelaska pa je dejala, mežikale s prekrasnimi očmi:
»Gospodična, to so reči. ki vas ne brigajo.«
»A človek jih vidi z zaprtimi očmi.«
»Kdaj neki?«
»Takrat na primer, kadar te »reča z njim v Komični Operi, v loži.«
»Moj bratranec je.«
» . »Klanjam se! Bratranci, ki plačujejo lože v komični operi.. Ti imaš pač srečo.«
»Lepa reč! Peljal me je enkrat s prosto vstopnico.«
»Ali te vodi s prosto vstopnico tudi k zlatarju, kier dobiš bisere, ki lih nosiš?«
Rdečelaska ie dejala, na pol smele se. na pol užaljena:
»Ako vas kdo vpraša, recite, da ne veste ničesar.«
Toda mlada blondinka ni dala miru;
ma pretvori v stvarno korist. Ne smemo pa zamolčati, da Je baš ta psihološka vzročnost neumevanja In nenaklonjenosti dala temelj in izvor politiškemu viharju. Nič ni lažjega, nego v masi zbuditi materialen pohlep. ki se slep in nenasiten preliva v strast, ki postane lepe človeške nature najgrša stran! S takimi strastmi ki jih ravnajo a priori sovražne roke, je lahko delovati proti idejam in idealom. ki nimajo razen svoje lepote in v sebi zagotovljene bodočnosti nobenega drugega orožja nasproti razdivjanim in razdirajočim elementom! (Odobravanje.)
Tako so se mnogotere stavbe našega dela podirale takorekoč sproti. Kar je ob šibki hrani drgetajoča roka gradila, to je izpodnašal val sovražne sile. V mnogotero srce, v mnogotero rodovino, v mnogotero vas in mesto je bilo vrženo seme sovraštva, ki je s pohotno rastjo izkušalo zadušiti vse. kar je tamkaj vzklilo že dobrega in plemenitega. Tako le bilo naše delo dvakrat težko in dvakrat naporno. To pa tudi zato, ker mora vsak zaveden učitelj in vsaka zavedna učiteljica brez pre-stanka opravljati dvojni posel: za svoj stan in za svojo šolo! Drugim stanovom so dani vsaj eksistenčni pogoji, da ni treba zanje imeti posebnih skrbi. Ostajajo jim torej le službene dolžnosti. Drugače ie z učiteljstvom. Služba sama ubija telo in duha — kar je še ostalo zdravih sil, te črpa boj za obstanek. Tako delo na dve strani, intenzivno delo dan na dan, leto za letom je gotovo težko. To ve samo tisti, ki se je sam že ukvarjal z njim. (Klici: Res je!)
Bolj pa nego z materialnimi uspehi moramo biti zadovoljni z narodnimi^-— Ti so naše zadoščenje, ker nam dajejo vero v pravičnost in dobroto svoje stvari ter nam in zanamcem zagotavljajo jasnejšo bodočnost!
Naša naloga
Naša naloga Je zapisana v naših dušah. Začrtala sta Jo tja z nesmrtnimi svojimi deli Komensky in Rousseau, največja duhova, ki ju zmore zgodovina pedagogike. Prvi utemeljuje princip materinske šole in realnost, nazornost pouka; drugi kaže pot k največji učiteljici — prirodi — s klicem: V prirodo, v prvotnost nazaj!
Iz obojega kipi vrelec našega duševnega gibanja: materinstvo — nauk ljubezni; realnost — §oia življenja; priroda — domovina; prvotnost — enakost, bratstvo!
Nad vsem tem duševnim svetom. realizujoč se v dejanjih, plava nauk požrtvovalne ljubezni brez farizejskih primeskov. kakor ga je učil učenik Kristus:	Ljubi	svojega
bližnjega, kakor samega sebe! (Odobravanje.)
Vse to uveljaviti v življenju in svetu — to je naša naloga!
To nalogo Izvršujemo v šoli tako. kakor ukazuje državni šolski zakon; izven šole tako. kakor dovoljuje državni osnovni ^akon in kakor to ni zabranjeno avstrijskim državljanom. Ako bi ne delali tako. bi bila ta dvorana danes prazna! Vsaj Kranjsko napredno učiteljstvo bi bilo zbrano v drugih in drugačnih prostorih! (Klici: Tako Jel)
Dvojna naša naloga, ki sem jo omenil prei — delo za stan in delo za šolo — mora teči vzporedno, da se na eno stran na škodo druge strani preveč ne izrabijo sile. Levica se bori za eksistenco, desnica deli duševno hrano. Ta ustvarjajoča moč Izvira iz enega telesa in enega duha. Strniti se mora premnogokrat v odporno silo. kadar fe treba braniti pravico in čast. Dolžnost živega Človeka veleva, da moraš ohranjati samega sebi. samemu sebi ustvariti trdno materialno podlago, ako hočeš z uspehom in vnemo služiti vzvišeni nalogi. Glad ne siti lačnih, bolezen ne zdravi bolnih. Glad in bolezen pa iščeta sredstev in poti. da ubijeta sama sebe in da stopi na njiju mesto žlvotvorna. delollubna sila.
Tako je program naše naloge določen formalno in bistveno. Treba je le razumevanja in poglobitve.
Bolgarski emisarji.
Bolgarska Je vojaško in diplo-matično poražena; vojaško ob reki Bregalnici. kjer so se njene številno močnejše čete morale umakniti pred številno slabejšimd Srbi. diplomatično pa s tem. da je hotela izigravati posamezne države — tudi velike sile — eno proti drugi, končno le Pa sama bila izigrana, obsedela je med dvema stoloma prepuščena le svoji usodi in nihče ji noče ali pa ne more pomagati.
Ni prijeten položaj, v katerem se nahaja danes Bolgarska, ali ker ga je sama zakrivila, na) ga sama tudi popravlja, vsekakor pa bi ji bilo nujno svetovati, naj se vživi v ta nov položaj in nai se poda na delo. da zopet vstane, ker čem dalje bodo Bolgari fantazirali, tem težje postavijo svojo domovino zopet na noge.
In Bolgari fantazirajo, nočejo se sprijazniti z novimi razmerami, temveč upajo, da popravijo napake državnikov in generalov — profesorji, odvetniki, časnikarji itd., ki sedaj potujejo po Evropi, da bi jo zainteresirali za Bolgarsko. Ko je bil poraz že popoln in tudi podpisan mir v Buka-reštu. so Bolgari na dnu svojih praznih blagajn našli še zlatnikov za par pesti, te so dali nekaterim ljudem in jih poslali v prestolice evropskih dTŽav in v slovanska središča, da vzbudijo simpatije za Bolgarsko in dokazujejo potrebo revizije bukare-ške mirovne pogodbe. Tem emisar-Jem se ne godi slabo, oni potujejo na državne stroške, ali njihova politika
je r-aravnost otroška, denar, ki ga Bolgarska žrtvuje za ta »poslanstva« je v vodo vržen in bolje bi bilo. da ga Bolgarska porabi za kako drugo, koristnejšo stvar.
TI emisarji se namreč v Petrogradu sklicujejo na slovansku čustvovanje in se delajo velike rusofile; na Dunaju ne govorijo o Slovanstvu in Rusije najrajše ne omenjajo, ali jo pa obsojajo; v Budimpešti se laskajo Madžarjem in govorijo o potrebi prijateljskih odnošajev med Madžari! in Bolgari; v Brnu, Pragi in Zagrebu govorijo najrajše o Slovanstvu in obrekujejo Srbijo, češ. da je neslovansko postopala. S kratka, tl bolgarski emisarji govorijo povsod tako. kakor mislijo, da bo njihovo govorjenje ugajalo onemu, s katerim govorijo, neodkritosrčni so tudi sedaj. ker neodkritosrčnost je najbolj značilna lastnost vse bolgarske politike.
Vspeha ti emisarji ne bodo iz-vojevali za Bolgarsko nobenega, to je jasno, k večjemu osmešili fo bodo. ker razumni ljudje se bodo smejali temu nesramnemu početju in značilno je. da se s temi emisarji peča resno samo dunajsko časopisje in grof Berchtold, medtem ko se drugod po Evropi nihče ne zmeni za nje. No. in te simpatije dunajskih listov in grofa Berchtolda so slabo znamenje, ker povsod kjer so te simpatije, so navadno tudi — neuspehi...
Tudi v Zagreb je prišel tak eml-sar v osebi poslanca Peieva, ki v »Obzoru« obrekuje Srbijo in ponavlja staro neresnico, da so Bolgari pomagali Srbom pri Kumanovu, četudi danes že vsak otrok dobro ve. da se je nahajala druga srbska armada pod poveljstvom generala Stefanoviča. v kateri se je nahajala tudi ena bolgarska divizija, za časa Kuma-novske bitke kakih pet dni hoda od bojišča in niso Bolgari potem takem mogli slišati niti grmenja topov od Kumanova!
čisto mogoče je. da pridejo bolgarski emisarji tudi v Ljubljano, četudi le dobro znano stališče Slovencev. ki bi se dalo na kratko formulirati takole: Slovenci. Hrvati in Srbi so en narod, ki ima skupne interese In je izključeno, da bi se mi mogli postaviti v sporu med Srbi in drugim katerim narodom na stran nasprotnika Srbov, kakor je izključeno, da bi se Srbi. ali Hrvati, v sporu med nami in Nemci ali Italijani postavili na stran naših sovražnikov Bolgari so sicer po jeziku tudi Jugoslovani, alt od njih samih je odvisno, kdai postanejo Jugoslovani po mišljenju in čustvovanju, kar le vsekakor predpogoj za njihov sprejem v slovensko-hrvatsko-srbsko družino. Seda} njihovo mišljenje in čustvovanje ni jugoslovansko, oni so izzvali in začeli volno s Srbijo, kar smo Slovenci obsodili in izjavili odkrito in pošteno našo solidarnost s Srbi. Tako odkrito in pošteno povemo naše
»Naj ti povem, Mihelina. Boljše je, da zbuja človek v drugih zavist kakor sočutje. Prašaij jih vendar, kaj bi imele rajše: ali. da jih vidijo ljudje izpodroč s tvojim bratrancem, ali da lih spremlja stari oček, ki ga opažamo vedno z Gilberto Lemetrovo?«
»Saj to je vendar njen oče.«
»Molči, molči! Ime mu je Roa-janč.«
»Saj ti pravim, njen krušni oče.«
»Kdo pa je pravi oče?«
»Oh. gospodične, ta je neznana oseba.«
»No. če je tako. potem se Ji pač ni treba tako postavljati...«
»Ni je treba biti tako trmoglavi.«
»Ni se ji treba delatj princese, zato, ker se gospod Oben ukvarja z njo nekoliko več kakor z ostalimi.«
»človek res ne ve. zakaj.«
»To je resnica. Olas ima. to je res ... a komu je podobna s svojo mornariškomodro obleko?«
»Tn toliko časa jo že nosi . . . dobro blago mora biti ... o tem ni
dvoma.«
Velika rdečelaska, ki se nekaj časa ni menila za njihov razgovor, le skomizgnila ironično z rameni,
»Bežite, bežite, otroci. Ako ne bi bila tako lepa. ie ne bi mogle obirati tako brezobzirno.«
»Oh. lepa! Okus je okus.«
»Bežite, bežite ... Ne rečem letos * . . to le prehitro ... a pri* hodnje leto boste videle, kako vam odnese prvo darilo, čestitke razso-
dišča in angažman na Operi — kakor nič.«
»Ali — kje pa le zdaj?«
»V klavirskem razredu.«
»Ali tekmuje tam tudi?«
»Kajpak! Morda dobi tudi tam nagrado.«
»Torej hoče pojesti vse odlike!«
»Tega ne pravim. Ampak guliti se mora, ako hoče tekmovati v obojem — v petju in v klavirju ...«
»Pa tudi s svojim starcem se uči!«
»Z atkom. ki ima p)ave lase?«
»Ta angelček mora imeti najmanj svojih sto let...«_
»Kakšen posel neki opravlja s takšno butico? . . •«
»Mari ne veste?«
In rdečkasta jim le povedala zaupno. rožljale s svoiiml biseri:
»On je režiser pri »Sto Norostih«; prejšnje čase Pa je bil operni pevec.«
»Kje to?... V Kurji Vasi?...«
»O. ne: na Komični Operi, draga moja.«
»Drugi bas ob posebnih dnevih — v zboru, seveda.«
»Prvi tenor, gospodična. Eh. da tako se godi tenorjem, otroci ... In če pomislimo:	mož	ie	imel	svoje
slavne dni. kakor vsi ostali . . .«
»Potem ga moram prositi za koder niegovih las . . . pravilo. da to prinaša srečo . . .«
»Prosi Gilberto Lemetrovo. Vidiš. saj ravno prihaja.«
Leto dni je bilo minilo od vstopa Oijberte Lemetrove v konservatorij. Kar so govorile o njej tovarišice, je bilo — ako ne naklonjeno, pa vsaj pravično.
Napredek naše deklice je presenečal vse.
Tako v pevskem kakor v klavirskem razredu je bila razodela takol ob svojem vstopu čudovit umetniški dar — znatno prediz-obrazbo in neukrotljivo voljo dela.
Učitelji so si jo takoj zapomnili — posebno pa gospod Oben. ki je do-sezal z njo čudovite uspehe.
Mala Gilberta se ni postavljala z nikako žensko koketerijo. Kadar so jo tovarišice dražile zaradi preproste obleke, je odgovarjala:
»Moj oče služi dvesto frankov mesečno; kadar jih bom služila jaz stotisoč letno, takrat se bomo oblačili malo bolje.«
Ob takih prilikah je odgovarjala vedno velika rdečelaska z imenom Mihelina:
»Prav imaš mala! Ti si boš kmalu lahko kupila vse tiste, ki te zdaj dražijo, fletna si, in bogme, rajša te imam. kakor vse druge skupaj.«
Res se je zdelo, kakor da hoče postati ta Mihelina njena prijateljica.
Rada je prisedala k njej, menila se in čebljala ...
In Gilberta ni bila baš sovražna tej punici polni svoje originalne lepote — nikakor ne ...
Ni ii bila sovražnica, čeprav je vedela, da v tej trumi dekle*. kjex je
bilo polno lahkomiiselnic in pametnih Mihelina Robertova ni ravno najprid-nejša in najpametnejša.
Hodila je z mladim, elegantnim fantom. Dasi je bila hči revnih ljudi, vendar je nosila razkošne obleke, ki so bile že same po sebi priznanje njenega padca.
Toda bila je izgovorna, duhovita in rada ljubezniva napram tistim, ki so jii bili povšeč.
Vrhutega pa se je zavedala posinovljena Florestana Roajaneta prav dobro, da v svojem bodočem življenju ne bo smela biti preveč občutljiva.
Govorila je včasi o tem s rlo-restanom; on pa je odgovarjal z brezbrižno prizanesljivostjo, ki mu jo je bilo dalo njegovo petdesetletno delovanje pri glediščih:
»Draga moja. ti delaš zdaj svoje prve korake v glediško življenje. Srečala boš več neumnic, kakor pametnih deklet, toda ogniti se ne boš mo gla niti teh, niti onih, ako boš v tem preveč občutljiva, ti bo pretežko živeti. Bodi, mala moja, kakor golobčki; capljai po blatni cesti, a ne moči si belega perjiča; in ne pozabi. Uu-
berta. ne pozabi nikoli...«
Svoje misli ni povedal do kraja,
Toda mala Jo le zaključila resnobno:
»Ne, dragi očka, že vem, kal hočeš. Nikoli ne pozabim tega. Nikoli nikoli...«
.(Dalje.)
mnenje >ttdi bolgarskim emisarjemi ako pridejo v Ljubljano obrekovat Srbijo in jim tudi povemo, da bomo z njimi takoj najboljši prijatelji, ako predhodno obnovijo prijateljstvo s Srbi. Bolgari nai vedo. da se niso sprli samo « Srbi. temveč s celim slovanskim iuRom. s katerim se morejo zopet prtiaznltl samo. ako se predhodno sporazumelo s Srbi.
Hrvati so tudi našega mnenja, vsaj po ogromni svoji večini. »Obzor« je slučajna izjema, na Slovenskem n! p» nobene Izjeme, pri nas ne dobijo Bolgari niti enega lista, ki b| se postavil v sr bsko-bolgarsketn sporu na stran Bolgarov, s teni nai Bolgari računajo in nai nikar ne pošiljajo svoiih emisariev v Ljubljano.
o.
Št lij.
V narodno tako silno ogroženem kraju kot je naš Št. lij. bi človek pričakoval, da postavi gospodujoča stranka občinski upravi na čelo moža. ki je zanesljiv riele kot nje stran-kar marveč še bolj tudi v narodnem oziru. Svoje dni se je očitalo naprednjakom, da se premalo brigajo za ogroženi Št. lij. Ko se je potem začelo tozadevno delo, pa so se polastili Št. lija klerikalci. Njih klic »roke proč« je bil mogočen in pričakovati je bilo, da bodo začeli nasproti tatno-šnji nemškutariji radikalno nastopati. Njihov prvi tozadevni korak je bil, da so postavili za župana »Slovenca« Thalerja. Mož je skraja zelo mnogo obetal — z usti. Pozneje pa se je pokazalo, da je kot slovenski župan na onem mestu popolnoma nezmožen. Klerikalci so za to pač morali vedeti. Čudno je le. da niso ničesar proti ukrenili in tega moža s trpljenjem na županskem stolu še bolje utrdili. Kaj vrag. da se je začel potem mož smejati nele njim. marveč vsem tistim, ki so ga zmerjali za — Slovenca. Saj še ni temu tako dolgo, ko je g. Thaler ob neki priliki v Gradcu na vsa usta kričal »heil!« Pač samo za to. ker je slovenski župan ogroženega St. lija. Še lepše počenja pa njegova gospa soproga, »slovenska« šentiljska županja. O njej se nam je pravilo, da ima fotografijo nemškonacionalca. poslanca in predsednika »Siidmarke«. Wasti-ana s cvetjem okinčano! Pa še več: pri g. Thalerjevi hčerki se ženi neki uradnik sirme Puntigam iz Spielfelda in temu bodočemu svojemu zetu baje g. Thaler zaupa vsako malenkost občinske uprave, tako. da so Nemci že v naprej informirani o vsaki slovenski malenkosti. Ni hudič, da se nam potem prekriža vsak najmanjši korak! Glavna krivda pa seveda ne pade ravno na gospoda Thalerja,- pač pa na one, ki ga puste na toli narodno ogroženih tleh gospodovati kot župana. V kratkem imamo tu zopet občinske volitve. Pričakujemo, tla se bo z vsemi temi smetmi v škodo Slovencem. korenito pomedlo, če ne bomo ubrali čisto druge strune.
2e zadnjič smo poročali o veliki Nemki, učiteljici Roškar, ki tepta in zaničuje svoje slovensko rojstvo s tem. da ponemčuje na slovenski šoli slovenske učence. Rekli smo. da uči vse le izključno v blaženi švabčini. Pa ko bi le to! Od svojih učencev zahteva celo. da pozdravljajo na cesti mimoidoče samo nemški. Da. celo slovenski krščanski pozdrav jim je prepovedala in zahtevala. da se mesto njega poslužujejo nemškega. Umljivo je torej, da se je proti njej začelo dvigati med starši slovenskih učencev godrnjanje. Ljudstvo je splošno in skrajno ogorčeno in zahteva vedno odločneje, da s" to švabkinjo odslovi. Ce to nemško dekle, hči slovenskih staršev, ne razume manire in se noče ukloniti onim, kojih kruh jo redi. pa nai gre na Zg. Štajer. Sicer ie na za primeren odgovor najlepši čas. kadar bo prosila za definitivno nameščenje. Upamo, da se bo takrat rabilo tak odgovor, kot si ga zasluži. Renega-tov ne maramo in v slučaju potrebe smo pripravljeni poslužiti se samopomoči. — Sicer pa je tudi v tem »lučaju na merodajnih krogih, da pokažejo z vso odločnostjo, koliko jim Je na res narodni stvari in na varstvu narodne posesti. Če jim je kaj na tem bodo vedeli uvaževati škodljivo delo tega švabskega dekleta, ki zastruplja duše naših slovenskih otrok.
Štajersko.
Tudi — narodno... Iz Poljčan se nam poroča: Ko so se po katoliškem shodu v Ljubljani vračali domu razni posestniki, se je med drugimi oglasil na tukajšnij postaji tudi neki čuk. Možu se je očividno zelo dopad-!o, paradirati v kroju pred strmečo ■ javnostjo. Kdo bi mu pri tem zameril, 5e se je v to svrho posluževal samo — blažene nemščine. Ampak, če se fe spozabi tako daleč, potem bi naj vsaj — govoril pravilno nemški. Seseda tega mož ni bil zmožen, čvekal
in skovikal je v splošno zabavo vseh navzočih neko čudno kolobocijo, ki je nihče razumel ni, da niti železniško osobje ne, ki je na take ekstrature naših ljudi žalibože do popolnosti vajeno. Sele, ko je možakarja nek uslužbenec opozoril, da se lahko poslužuje tudi svoje materinščine, je opustil nemško mešanico in pričel govoriti, kot mu je jezik zrastel in kot ga je učila njegova mati. In s takimi ljudmi se rešuje naše ljudstvo! Slava onim, ki tako kugo našega narodnega telesa širijo po lepi naši domovini...
Gradec. (Zamenjan.) V ponedeljek se je nameraval peljati v eno štajerskih mest trgovski potnik Haselberger. Ker pa spada med one, ko-jim je naša Zelena Štajerska prepovedana, si je nadel napačno brado. Tako maskiranemu, se mu je posrečilo. dospeti v Gradec, koder je hotel med voznim odmorom v restavraciji kolodvora južne železnice obedovati. Natakar Kogl pa, je takoj spoznal, da brada in brki gosta niso zrasli na Haselbergerjevem telesu, vrhu tega pa je imel Haselberger še nesrečo, da mu je brada med jedjo odpadla. Kog! je radi tega takoj pustil poklicati policaja, in ta je Haselbergerja, kojega je imel za nekega nevarnega zločinca, taikoj aretiral. Šele po dolgem zasliševanju ter pregledovanju albuma za zločince, koder pa Hasel-bergerjeve slike ni bilo in telefouič-nem poizvedovanju na Dunaj, se je policija prepričala, da je v toliko Haselberger — Čisto nenavaren. S strogim ukazom, da si ne sme nikdar več v Gradcu nadejati ponarejene brade, bil je Haselberger odpuščen.
Gradec. (Smrt najstarejšega Gradčana.) V ponedeljek zjutraj je umrl najstarejši mož Gradca, Pavel Dirnbock. Dosegel je gotovo redko starost 101 leto.
Ptuj. (Iskanje vodnih žil.) Mestna občina ptujska je povabila znanega koroškega inženirja Purchalla, da bi v ptujski okolici poiskal morebitne vodne žile. Purchalla je eden onih iskateljev vodnih žil, ki le te iščejo s pomočjo vodnih žilic (VVilnschelrute). Purchalla je obljubil, da pride.
Voitsberg. (Lov na zverjad.) 7. in 8. t. m. so se vršili veliki lovi na volka v stubalpskem gorovju. Lova se je udelžilo tudi vojaštvo, ki je napeljalo poljski telefon v svrho medsebojnega sporazumljenja posameznih lovskih oddelkov. Ta telefon pa je bil napoti dolgoprstnim dodelnom vsled česar so ga na dveh mestih docela prerezali in ukradli 200 m žice, dočim so le to na več drugih mestih tako poškodovali, da ni več bila za praktično uporabo. Prvi dan je bil lov docela brezuspešen.
Celje. (Prijeta mati.) Kot smo že pred dnevi poročali, je bilo v mestni farni cerkvi najdeno odloženo novorojeno dete. Poizvedovanja za materjo so imela uspeh. Te dni so prijeli 251etno posestniško hčer Antonijo Zagradišnikovo iz Male Gore pri Šoštanju in jo oddali celjskemu sodišču. Zagradišnikovu pravi, da ie to storila iz obupa, ker nima ne za se, ne za dete potrebne hrane. Porodila je na nekem polju blizu Celja.
V Sloven. Gradcu bo dne 14. t. m. zborovanje društva za vzgajanje noriške pasme kenj. Zborovalo se bo v dvorani c. kr. zastopa ob 9. uri dopoludne.
,Benečanske sanje4
se bode predvajal 6 dni, t. j. od srede 17. do pondeljka 22. t. m. v Kino-Idealu. Moderna socialna drama v 3 delili. Krasnejši od drame .Otrok Pariza". Predstave ob 3.,	6„ */*8. in 9. Pri-
merno tudi šol. mlad. Cene 10 v. dražje.
Dnevni pregled.
»Dan« ie trn v peti vsem. ki želijo. da izgine slovenski narod s površja. Vsaka resnična notica z slovenskih mei ie konfiscirana. »Dan« širi narodno zavest na mejah Slovenije in zato ga je treba uničiti. S konfiskacijami nameravajo to doseči. Če ni konfisciran v Ljubljani je konfisci-ran pa drugod. To je sistematično uničevanje, ki se pa ne bo posrečilo, ker slovensko ljudstvo ve, kdo govori pravico. Pravica oči kolje, zato le po »Dnevu«, ki širi resnico. Te nakane pa preprečuje naše ljudstvo v tem. da se naročuje na »Dan«, kar je najboljše sredstvo proti zasledovanju.
»Dan« konfisciran v Gorici. Avstrijski državni pravdnik tega ali onega kraja si misli, da mora »Dan« biti vsak dan konfisciran. V ponde-jjek zjutraj ni bil konfisciran v LJu-bliani. zato ga je državni pravdnik konfisciral v Gorici in sicer kar tebi nič meni nič. to. kar se mu ie ljubilo, ne da bi bil svojo konfiskacijo utemeljil. Gospod državni pravdnik v Gorici! Ali ste bili mar v zadregi s da niste v iifemelievanje konfiskacije navedli niti enega oaragrafa? Seve-
da za vsako samollubnost tudi avstrijski zakonik ne daje potrdila.
Kako pa to, da »Soča« ni bila konfiscirana. ki je prinesla skoraj ravno takšno poročilo? Tu se vidi. kako sovražijo »Dan« državne ob-lastnije. Pa če mislite, da nas boste ukrotili in do tega prisilili, da ne bi brez ozira na levo in desno govorili resnice, se zelo motite, gospodje!
Šaljiva zgodbica iz noriških demonstracij vzbuja živahno veselost. Nemški junaki so imeli dogovorjeno, da narede silen krik. če bo kdo tepen. Da vzbude več govorice o nemškem mučeništvu ali pa iz straha. je počel ob nedeljskih demonstracijah v goriškem ljudskem vrtu neki koroški Nemčurček. ki se zanj živa duša ni zmenila, naenkrat bežati in kričati: »Polizei. Polizei. ich bin an-gegriffen« (»policija, policija, napadli so me«). Nekj pasant je zajca ustavil in mu prislonil najprej eno z desne, potem pa še drugo z leve krog ušes, nato pa ga poučil: »Naj se zgodi po tvoji volji, zdaj si res »angegriffen«. Možic se ie izgubil kakor kafra in ni več kričal.
Poročilo gorlške policije o nedeljskih demonstracijah ie deloma neistinito. deloma neumno zavija. Najpomembnejši je pač pasus, kjer pravi doslovno: »Ker ie bila množica velika in da da svojim naročilom več povdarka. se je vodja policije čutil prisiljenim potegniti sabljo, a je ni bilo treba rabiti.« V tem tiči dragoceno priznanje, da ie goriški nadko-misar dr. Casaplccola proti vsein predpisom potegnil sabljo. Če bi njegova obveljala, bi morala policija na Dunaju ali v Trstu, kjer se obhodov vdeležujejo tisoči in tisoči, vselej streljati vsaj s kanoni, da dobe nje ukazi »več povdarka«. Uradno poročilo priznava z zgorejšnjim stavkom, da policije ni nihče izzval in_ da ni izdala poprej nobenih ukazov in prepovedi. marveč da ie povsem proti predpisom potegnila sablje. Uradno poročilo piše neresnico, ker zamolčuje. da ie s Casapiccolo moralo sablje potegniti Še 40 policistov in se zakaditi v množico, ker ie Casapiccola glasno zaukazal: »Fahrts hinein wie die Wilden (zakadite se vanje kakor divjaki). Uradno poročilo si ne upa tajiti, da so vkljub prepovedi izzivali Nemci poleg »Trgovskega doma« z razvitimi zastavami. Povod demonstracij se v njem zamolčuje. Tu imamo dokaz, da se gorička policija sramuje priznati, kdo je povzročil nemire.
Uradno poročilo goriške policije zamolčuje tud*, da so Nemci v nedeljo dop. v goriškem liudskem vrtu večkrat ustrelili z revolverjem. Zamolčuje tudi. da bi bili Slovenci. Če bi hoteli, lahko z nemškimi izzivači drugače obračunali, a so jih velikodušno pustili, češ da lekcija z mokro cunjo zadošča ter jim le nekaj trakov snela z zastav. Uradno poročilo zamolčuje, da ie vodja goriške policije med nemiri dvakrat na glas zakričal nad Slovenci:	»Slovenische
Kultur« in kasneje Zivilisierte Horde. Uradno poročilo zamolčuje, da vodja goriške policije ne zna besedice slovenski.
Wieser in kamora so pustili svoje goste popolnoma na cedilu. Niso si upali jih braniti ali zagovarjati, marveč so se poskrili prepustivši goste usodi. Le plemenitosti Slovencev se imajo zvabljeni nemški železničarji zahvaliti, da imajo še kosti skupaj. Iz Celovca v enakih razmerah pač ne bi bil prišel noben Slovenec živ nazaj.
Laška poročila o nedeljski demonstraciji so deljena. Med tem ko
klerikalni listi poročajo dokaj objektivno, so kamoristi izlegli nesramne laži o slovenskih stražnikih, ki jim niso postopali dovolj odločno ^ proti Slovencem. Da so naskočili naše ljudi z golimi sabljami prav brez vzroka, to goriškim iredentariem ni nič, menda nai bi Slovence postrehali!
Slovensk a troboinica v Gorici. Nepopisno ie bilo navdušenje Slovencev. ko so po shodu okinčam s tro-bojnimi znaki stopili na ulico ni pred sabo razvili narodno zastavo I olin-ia jo je naskočila z orožiem. A o^ ie ne spravi iz Gorice. Naša troboinica do zdaj na Primorskem še m nrepo-vedana in tudi v Gorici sev.J? sme nositi. To bode treba predocm goriški policiji na merodajnem mestu. Troboinica ie zunanii znak nase narodnosti. in te si ne damo vzeti. Zato pa bodo goriški Slovenci z dcjele^ in mesta dobro stonli.	trobojnico
v Gorici vsak dan nokažeio in pribrede nekai obhodov, da se bodo oči g. Cn^nr-rnln navadile na naše harve.
Lex Kolisko že zopet straši. Ler Kolisko. po katerem se v Avstriji torej tudi na Dunaju sploh ne smelo učiti v drugem jeziku,^ nego v Nemškem, kljub temu, da ie tam 300.000 Čehov, le bila zopet na vrsti pri zborovanju »Siidmarke« v Solno-gradu. Nemci so nabrali za ta zakon že 700,000 podpisov.
Državni proračun za leto 1913 Izkazuje za vse avstrijsko ljudsko šolstvo beraško svoto 6,631.171 K.
Prispevek verskemu fondu katoliške cerkve oa znaša Po Istem proračunu 19,745.408 K!! Država nima za šole m učiteljstvo denarja ampak zvrača breme na občine in dežele, za katoliško duhovništvo pa je državna blagajna vedno na stežaj odprta, za tisto duhovništvo, ki še na svojo pest odira in izmozgava revno avstrijsko prebivalstvo.
Bogastvo cerkve v Avstro-Ogr. skl znaša 813 milijonov kron. V nepremičninah ima cerkev 300 milijonov kron — v papirjih 400 milijonov kron. To samo v Avstriji. Na Ogrskem ima cerkev poLdrugo milijardo premoženja. In vendar nimajo nikdar dovolj. Na vsakega duhovnika naOgr-skeni pride 8000 kron, dočim pride na navadnega državljana le 500 kron. Od 70 milijonov dohodkov pride na 18 škofov 38 milijonov K. In vendar bodo blagoslovljeni bogataši tarnali po prižnicah in izsesavali ljudi, ki si komaj zaslužijo za kruh.
Soproga rumunskega minfistra notranjih zadev na Ogrskem aretirana. Te dni je dospel iz Pariza na Dunaj rumunski minister notr. zadev Take Jonescu. Na Dunaju ga je pričakovala soproga, ki se je tja pripeljala v avtomobilu ^ez Ogrsko. Na Ogrskem pa so mažarski žandarji njen avtomobil ustavili in ministrovo soprogo aretirali — ker je bila na avtomobilu rumunska zastava — kar je po mažarskih drž. zakonih prepovedano. To so res lepe razmere pri nas.
Nemec na jug — Slovenec v Ameriko! — »Miinchener Neueste
Nachricliten« so objavile članek o nemškem naseljevanju v južni Avstriji. List pravi, da je naseljevanje v južni Avstriji prav ugodno, zlasti na Štajerskem in Koroškem med Slovenci. O Slovencih pravi, da so miroljubni in prijazni Nemcem; naliaja-io se pa na tako nizki stopnji, da se lahko konkurira ž niimi. Konkurira... to se pravi: postavlja iih v kot in preganja z rodne grude. Slovenec naj se mu umakne v Ameriko. So že tu tudi dobri domači faktorji, ki pomagajo v to svrho. Na »nizki stopnji« so res, ali v preveliki miroljubnosti in prijaznosti nasproti Nemcem se ne da govoriti. Mi smo Švabov prav do grla siti in ne vemo. zakaj bi se jim umikali s svoje rojstne zemlje. Ako imajo Nemci svojih ljudi preveč — naj naseljujejo z njimi Afriko. Značilno oa ie za naše gospodarske razmere. da o nas tako piše ugleden nemški list.
Vsem. ki potujejo. Piše se nam: Šele v Zidanem Mostu sem bil — in že nisem dobil niti v restavraciji niti v trafiki slovenskih ali vsaj dvojezičnih razglednic. (Op. uredništva: Kolikokrat celo v Ljubljani prodajamo, kupujemo in pošiljamo razne nemške židovske razglednice, ki so blago najslabše vrste). Umestno bi bilo. da Slovenci razglednic z nemškimi napisi sploh ne kupujejo. Boljše je poslati pozdrav na dopisnici, nego im nemški razglednici. Isto velja za časopise. Na kolodvorih južne železnice po Štajerskem in drž. žel. po Koroškem sploh ne dobiš slovenskih listov. Seveda naši potniki so s tem zadovoljni in kupujejo nemške. Dolžnost vsakega slovenskega potnika je. da zahteva slovenske liste — ako teh ne dobi — naj ne kupuje nemških. Slovensko časopisje mora šele sedaj dobiti svoj pomen, če se širi tudi po narodni meji. Zato bi bilo priporočati. da naj puščajo potniki slov. liste v kupejih oz. jih dado ko so jih prečitali v roke domočim ljudem, ki z njimi potujejo.
Popravek. V štev. 587. je prine-‘ sel »Dan« pod naslovom »Trpljenje nezakonske matere« daljši dopis iz Podpeči, kjer se je govorilo o ravnanju Franca Pristovca proti njegovi sestri. Stvar je prišla pred sodišče in je bil Franc Pristovec oproščen. Iz tega se vidi. da je bilo poročilo pretirano. Tudi druga očitanja so neopravičena in sumničenja neresnična. Ker ne maramo delati nikomur krivice, s tem ono poročilo popravljamo.
Sestanek slovenskih tehnikov.
»Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju« priredi v Ljubljani s sodelovanjem društva slovenskih agronomov »Kras« na Dunaju, »Kluba slovenskih tehnikov v Pragi«, »Kluba slovenskih tehnikoy v Gradcu« in curiških slovenskih tehnikov v dneh 20. in 21. kimavca 1.1.1. sestanek slovenskih tehnikov. Na dnevnem redu sestanka so poročila članov sodelujočih društev oziroma klubov o organizacijah slovenskih tehnikov in o njihovem splošnem položaju. Sestanek se bode posvetoval tudi o strokovni zvezi slovenskih akade-mičnih društev oziroma klubov. Prijavljeno je tudi strokovno predavanje Udeleženci sestanka si bodo ogledali nekatera tehnična dela in naprave v Ljubljani. Natančen program bode v kratkem razposlan priglašen-cem. ki se jih je prijavilo lepo število, kar znači. da vlada med slovenskimi tehniki veliko zanimanje za to prireditev. '»d pomanjkanja naslovov
se gg. starejšine omenjenih društev oziroma klubov ne more vabiti vsakega posebej. Vabimo jih tem potom najuljudneje, da posvetijo naši prireditvi blagohotno pozornost. Istoia&o vabimo ostalo dijaštvo, ki se zanima za stremljenje slovenskih tehnikov, da se sestanka udeleže. Posebno y. t abiturijenti, ki so se odločili za tehnični študij, si bodo na sestanku ustvarili primerno sliko o položaju slovenskih tehnikov. O važnejših točkah sporeda bomo v kratkem priobčili glavne podatke.
Ljudsko šolstvo. C. kr. kranjski deželni šolski svet je potrdil deške in dekliške nadaljevalne šole na ljudskih šolah pri Sv. Ani, v Bukovici, na Kokri, pri Sv. Lenartu, na Malenškem vrhu, na Sorici, v Primskovem. na Zalem Logu in v Dražgošah. Začasni učitelj v Strugah je postal ab-solvirani učiteljski pripravnik Viktor Kovač, v Osilnico je premeščena kot začasna učiteljica s Kala Marija Burja. Učiteljska suplentinja Stanislava Mešek, ie postala začasna učiteljica na 4razrednici v Kostanjevici. Učiteljica Roza Pichler v Retečah je premeščena na lastno prošnjo nazaj v Lipoglav. Radi pouka na gospodinjskih tečajih bo v šolskem letu 1913— 1914 suplirala učiteljico Marijo Odla-zek na dekliški ljudski šoli v Kamniku učiteljska suplentinja Helena Fischer.
Razpisane učiteljske službe. Po-stojnskio kraj: učno mesto na triraz-rednici v Št. Vidu pri Vipavi. Rok do
13.	septembra. — Učiteljsko mesto na enorazrednici v Koritnici. Rok do
3.	oktobra. — Kranjski okraj: učiteljsko mesto na deški štirirazrednici v. Kranju. Rok do 28. septembra (prejšnje prošnje neveljavne). — Radovljiški okraj: učno mesto na petrazred-tiici v Radovljici. Rok do 30. septembra. Nadnčiteijsko mesto na štiriraz-rednici (s 6 paralelkami) na Jesenicah. Rok do 22. septembra.
Deklinmaciiski večer v Mariboru, Gg. Milan Skrbinšek, režiser in igralec in Josip Šest. igralec, priredita pondeljek dne 15. t. m. v mariborskem »Narodnem domu« deklamacij-ski večer.
Iz Novega mesta. Prijatelji glasbe prirede v soboto 13. t. m. v Narodnem domu odhodni in benefični večer gospoda kapelnika G. Hofner-ja, ki zapusti v kratkem naše mesto, v katerem je deloval lepo število let * na polju glasbe z navdušeno vnemo in brezprimerno požrtvovalnostjo. Program za večer je umetniško izbran, po programu sledi prosta zabava s plesom itd. Zaslug moža, od katerega se :■ brrtkim srcem postavljamo. pač ni treba posebej naštevati. Pozna jih vsak naš meščan. Zato je naša dolžnost, da pridemo na ta večer polnoštevilno, da se dostojno poslovimo od njega, za katerega bomo težko dobili nadomestila.
Moška podružnica sv. C. in M. v Trbovljah priredi v nedeljo. 21. septembra t. 1. popoldne veliko ljudsko veselico pod 2001etno lipo pri Špancu. V slučaju neugodnega vremena se ta preloži na prihodnjo nedeljo. Priprava za vsakovrstno zabavo je v polnem teku. Blagosrčnost slavnega občinstva se ie ob takih prilikah vselej izvanreduo izkazala, kar upamo tudi sedaj. — Odbor.
Ustanovitev divaškega Sokola se vrši dne 14. septembra t. I. ob 4. popoldne v prostorih gospoda Ivana Obersnela, posestnika v Divači. Prijatelji sokolstva, potrudite se k ustanovitvi, da s tem moralično podprete prvi gib mladega »Sokola«.
Velik požar. Dne 7. t. m. okrog pol osmih zvečer je izbruhnil ogenj v dvojnatem kozolcu posestnika Jožeta Zurca iz Loga pri Mokronogu. Ogenj se ie v kratkem času oprijel tudi hiše. hleva, poda. navadnega kozolca in je vpepelil vse. Zgorelo je tudi pet prašičev in mlada kobila. — Jožetu Obi-ni je zgorel pod, hlev, dvojnat komolec in svinjak. Hišo so sicer rešili, vendar je precej poškodovana, ker se je tudi nje oprijel ogenj. — Ivanu Kovačiču je zgorela hiša, hlev, pod, dvojnat kozolec in dva prašiča. — Antonu Kovačiču je zgorel dvojnat kozolec. Posestniku Ivanu Gorupu, ki pa ni pogorel, se je strgala v hlevu telica in je planila naravnost v ogrni, kjer je poginila. Vsem pogorelcem ie zgorela velika množica žita, mrve. poljedelskih strojev, več voz, obleke in večji del pohištva. Veliko sadnega drevja je vsled silne vročine čanega. Skupna škoda znaša 60.»JOO kron. zavarovalnina pa samo /oJU j\. Pogorelci so zato v obupnem stanju in jiim je nujna pomoč neobhodno potrebna. Na mesto nesreče so prihitele požarne brambe iz Mirne. Mokronoga, Šent Ruperta, Dolenje Nemške vasi pri Trebnjem in iz Trebnjega. Požrtvovalnemu in neumornemu delu omenjenih požarnih brarnb se !• zahvaliti, da se ni ogenj še bolj razširil. Kako je ogenj nastal, se še ne ve natančno, vendar se govori, da gre tu za požig!
Sam se je ovadil. Pred enim te3r nom je ukradel 181etni Matevž Bučar iz Trebeljevega na Dolenjskem nekemu posestnikovemu sinu harmoniko, ki ie bila vredna 100 K. Okrade-
nec ie zasledoval tatu, vzel mu je v bližini Višnje gore harmoniko in ga je ovadil orožništvu. Ko je tat izvedel, da ga išče orožništvo, je šel v Ljubljano, kjer se je pretekli ponde-Ijek sam ovadil policiji, ki ga je izročila sodišča.
Aretacija tatinskega krovca. V Kalcah pri Logatcu je orožništvo te dni aretiralo 321etnega krovca Ivana Leskovca iz Vrhnike, ker je bil na sumu, da je izvršil v zadnjem času več tatvin. Leskovca Je orožništVQ izročilo okrajnemu sodišču v Logatcu.
Dvoie vlomov in tatvin. Dne 22.
t. m. med eno in dvemi ponoči so vlomili neznani tatovi v zaklenjeno trgovino Ivana Škrbca v Lužarjih pri Velikih Laščah in so odnesli iz nekega predala petdeset kron drobnega denarja kakor tudi več špecerijskih stvari. V istem času so se splazili naj-brže ravno isti tatovi Skozi odprto okno v hišo posestnika Antona Zakrajška v Lužarjih in so ukradli več moške obleke, tri pare zlatih naušnic, en zlat in en srebrn poročni prstan in več jestvin.
Tatinska dekla. 181etna Ana Miheljak iz Velenja pri Slovenjem Gradcu, je bila v zadnjem času usluž-bena kot dekla pri gostilničarki in trgovki Mariji Repavšek v Prelogah pri Semiču. Imenovana je med svo-lim službenim časom okradla nele svoio gospodinjo, ampak tudi natakarico, ki je služila pri Repavškovi. Tej je Miheljakova polagoma ukradla 100 kron gotovine, natakarici pa je izmaknila damsko uro z verižico vred in 10 kron gotovega denarja. Dne 1. t. m. ie Miheljakova izstopila iz službe in se je napotila proti Ljubljani. kjer je dne 4. t. m. stopila v službo pri kantinerju Karolu Konigs-bergerju v domobranski vojašnici. Ampak že drugega dne je zapustila službo. V Vodmatu so jo aretirali in izročili deželnemu sodišču.
Tatvina perila. V eni izmed poslednjih noči so odnesli doslej neznani tatovi kajžaricd Mariji Zupan iz Zgornjih Dupelj več raznega ženskega perila v skupni vrednosti 72 kron.
Deske niso dale miru neznanim tatovom, ki niso prav nič porajtali za to, da so bile te deske last trgovca z lesom Mateja Lončarja iz Tržiča. Kar ukradli so te deske in sicer 33 po številu. Deske so bile široke dva palca. Tatovi ali pa tudi tat je naložil deske na voz, pognal je konje m jo mahnil z ukradenim blagom Droti Pristavi.
Med delom je bil okraden. Opekarskemu delavcu Matevžu Debevcu Je bila ukradena te dni med delom v opekarni Knez na Brdu iz žepa sajenje denarnica z devetimi kronami in zlat prstan. Storilec je najbrže neki tamošnji delavec.
Najdena utopljenka. Dne 18. julija letos je videl ob Dravskem bregu pri Beljaku delavec gosposko oblečeno žensko, ki je skočila preko nasipa v vodo. Istega dne je izginila žena železniškega oficianta Karolina Beranek. Seveda so takoj sumili, da le samomorilka Beranekova. Iskali so io dolgo časa, toda zaman. Šele Pfed nekaj dnevi so našli utopljenko Pri urabštajnu. Truplo je bilo že tako segnito, da ga ni bilo več spoznati. Konstatirali so identiteto Berankove do koscih obleke in po uhanih.
Nesreča na vojaški vaji. V Veli-kovcu je bil nastanjen povodom zadnjih vojaških vaj poskušne baterije poljskega havbičnega polka št. 2. topničar Martin Pribitzer na visokem skednju. Pribitzer je padel med spanjem s skednja in si je pretresel možgane. Poškodba je smrtno nevarna, ponesrečenca so odpeljali v celovško bolnišnico.
Morilec Wagner. Preiskava proti morilcu Wagnerju je zaključena. Spisi so bili dne 9. t. m..odposlani državnemu pravdništvu. Pri zadnjem zaslišavanju je Wagner priznal, da je vzel oba otroka, ki sta bila na počitnicah pri stari materi, namenoma domu, da ju umori. Na vprašanje, če Je hotel uničiti vso vas, je odgovoril,
f.a	storil	to.	če bi imel dovolj
iizicmh moči. Duševno stanje Wag-nei ja preiščejo sodni zdravniki
Kolera v Galiciji. v Bosni ln na Ogrskem. Bakteriološka preiskava je dognala, da sta se v okraju Skole v Galiciji blizu ogrske meje primerila dva slučaia prave kolere. — V Tuzli je zopet nek delavec obolel ob sumljivih znakih. V okraju Brčka je en nov slučaj. — Kolera se epidemično razširja po velikih županijah Sraszo-Scereny, Ung. Bač - Bodrog, Bara-jna, Hajdu in Zempliti.
O patriarhu Bogdanoviču. V Ahi so našli kose suknja, telovnika in hlač patriarha Bogdanoviča. Trditev tla je Bogdanovič izvršil samomor’ se zdi neverjetna, ker bi se bil za tak namen gotovo izbral primernejše me-fcto. Tam, kjer je ponesrečil, bi se mu bilo lahko zgodilo, da se ne bi bil Ubil, ampak da bi bil obležal s polomljenimi udi. Bogdanovič je hotel 2. t. m. odpotovati, kar je dognano s pismi. Dne 9. t. m. je sodna komisija sestavljala zapisnik v hotelu Weiss-
maier, ter se le poKazaio, cia je tsog-danovič že pripravljal prtljago za potovanje.
Grozna eksplozija v tovarni. V
tovarni za steklene obročke je dne 9. t. m. nastala vsled požara eksplozija. Enega delavca je raztrgalo na kose, pet drugih je težko ranjenih. Pravijo, da je imel ubiti delavec Soll-mann po imenu, dinarnitne patrone pri sebi.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
* Častnik je moral postati. Uradnik Arpad Hajdu iz Budimpešte ie dobil pred kratkim pismo, v katerem se poživlja, da mora priti k svojemu polku za 28 dni. Orožne vaje. Uradniku se je to zdelo zelo čudno. ker ni bil nikdar vojak, kaj še le častnik. Hajdu ie bil pri vseh treh naborih osvobojen in je potem redno plačeval vojaško takso. Šel je torej na magistrat, kjer so dolgo premišljevali in ugibali, na kar so mu pojasnili, da ie vse skupaj res precej čudno. Ime. leto. naslov, vse baje »štima« in ker ni baje dobro z vojaškimi gospodi skupaj hruške peči. rajši pristopi k polku. Tam se bo takoj vse pojasnilo. Uradnik se je torej zglasil pri polku in jim je zopet vse povedal. To je bila komedijat Smatrali so njegove besede za neresnične in naročili so mu pod najstrožjo kaznijo, da se takoj uniformira. Kaj je hotel naš ubogi Hajdu? Preoblekel se je lepo in je začel »delati« častnika. Skratka, vojaški stan mu Je bil danzadnem ljubši. Honveška uniforma mu je kaj pristajala. čez kake tri tedne nato pa pride nenadoma iz Budimpešte odlok, da le imel oni Arpad Hajdu res prav, ker ni hotel iti v vojake. Takoj ga morajo izpustiti. Pravi Arpad Hajdu iz Budimpešte, ki je bil tudi uradnik, je stanoval prejšnje čase v isti hiši
— s tem se je zamenjava pojasnila
— kakor nepravi Arpan Hajdu. Tega hočejo sedaj zapreti, ker je ubogal in »se je po goljufiji šel častnika«. No. tako je sedaj vseeno. Ako Jih ne bi prej ubogal, bi ga ravno tako zaprli.
Ljjub!’ana.
— Bolgarski gost v Ljubljani. V Ljubljano je prišel g. Pejev, poslanec v bolgarskem sobranju, o katerem govorimo tudi v današnjem drugem članku, ker je podal v zagrebškem »Obzoru« nekake izjave, z katerimi se ne strinjamo. Pozdravljamo g. Pe-leva kot gosta, ali eno moramo tudi pri tej priliki naglasiti: Srbe nai pusti na miru. ker v Ljubljani ne dobi poslušnih ušes za trditve, ki jih je iznesel v zagrebškem »Obzoru«. Mi vemo prav dobro, kdo je zmagal pri Kunianovu in znano nam je tudi to — kdo je začel bolgarsko-srbsko vojno in ni treba, da bi nam kdo to pojasnjeval.	o.
— O razmerah v prisilni delavnici smo prejeli. To kar se je zgodilo s paznikom Bučarjem, ki je bil suspendiran, ker je branil svojo družinsko čast. jasno kaže, kakšne razmere vladajo v prisilni delavnici. Tu vlada klerikalno suženjstvo najslabše vrste. Največjo besedo ima neki nad-paznik škofov žlahtnik, ki ga občinstvo dobro pozna, ker stoji vsako nedeljo pred škofijo na straži z mole-kom v rokah. Tako kaže ta mož svo-jo pobožnost zunaj na cesti — ampak doma v prisilni delavnici je čisto drugačen. To je na zunaj bela ovca, znotraj pa zgrabljivi volk. Ko bi ga slišali, kadar vpije nad prisiljenci, bi kmalu ne verjeli na njegovo pobožnost. Surovo postopanje tudi s prisiljenci ni dovoljeno — pogosto pa je tudi neopravičeno. Čuje se. da prisiljenci tako stradajo, da iz pomij ostanke pobirajo. Pravijo da se psici z 8 mladiči boljše godi. Seveda za to si drugi lahko kai boljšega omislijo n. pr. angleško opravo za deželne konje, morske kopelii itd. Prisiljenci in pazniki čutijo mogočno roko, ki vlada v deželi. Pazniki so tako malo prosti, da komai jesti utegnejo. V teh razmerah, ki so zdaj v deželi, ie povsod tako. da se oni. ki so na prvih mestih maste in bogate — drugi ps delajo in trpe. Kak dobiček ima od tesra dežela? Tako n. pr. ie kruh zelo
•f ,*U(k za hrano nai bi zdravnik malo zanimal. Kurat g. Šega lepo govori o ljubezni do bližnjega -dobro bi pa bilo. da bi se to tudi izvajalo. O deset božiih zapovedih se večkrat sliši v smrdljivi kapeli — 6. bi se še vsak zdržal. 7. pa se skoraj! ne more. ker ga lakota prisili, da kai vzame Lačne nasititi, bolne obiskati jetnike rešiti — to sn telesna dobra dela. ki jih poznajo klerikalci le na nanirlu in pa v katekizmu. Krave na Kode-lievem daiHo prav dobro mleko, prisilienci ga dobe polovico z vodo pomešanega osrmnko namesto četrt. — Tako se vrši v prisilni delavnici vse v korist dežele in v čast klerikalne morale..dokler bo imel nnš kmet še tista črr>n očala, o katerih ie pisal Boltatov Pepe s Kodeljevega.
Jalo bi se še mnogo zanimivega napisati o prisilni delavnici in pokazati ravno na tem zavodu, kakšen sistem vlada danes v slavni deželi Kranjski.
— Trdinova številka »Slovana«. V kratkem se izda pisatelju Janezu Trdini v njegovem rojstnem kraju, v Mengšu spominska plošča. Naš ilu-strovani mesečnik »Slovan« priprav-lia to slavje s posebno številko, ki je vsa posvečena spominu odličnega pisatelja in kremenitega značaia. Prof. Ilešiču se ie posrečilo dobiti zapiske o Trdinovih šolskih predavanjih, radi katerih ie bil Trdina 1. 1866. pensio-niran (tožen je bil naravnost veleizdaje); govoril je na pr. Trdina v šoli: »Vzrok neslogi Hrvatov in Srbov je politična agitacija Avstrije in po-povstvo«; ali: »Pod vplivom nemščine so se najbolj pokvarile ženske; sprejele so iezik in navade tuie. postale so brezobrazne. brezstidne; nemška kultura je prinesla v mesta bludnice itd.« — Popolnoma na novo nam »Slovan« sedaj razkriva Trdinovega priiatelja trgovca Blaža na Reki. Bogato gradivo ie deloma iz spominov še živečih oseb, kakor velikega župana Budisavlieviča v Zagrebu. kr. svetnika dr. Cattija na Reki, dr. Kresnika na Sušaku. dr. Ban-javčiča v Karlovcu, dvorn. svetnika Ternovca v Trstu, svetnika Žaklja v Ljubljani itd. — Trdinova številka »Slovana« se odlikuje po izvirnih ilustracijah treh Trdinovih pravljic; vse te ilustracije so od prof. Saše Šantla v Pazinu. Tekst in slike se torej nanašajo na Trdino.
Odbor Sokola I. poživlja svoje člane in članice, da se v obilem številu udeleže pogreba preminulega dragega nam brata Antona Trškana. Pogreb se vrši v četrtek 11. t. m. ob 5. uri popoldne. Zbiranje v društvenem lokalu ob pol 5. uri. Na zdar!
Sokol I. vsoja si naznaniti svojemu članstvu in prijateljem Sokolstva. da priredi v svojem okrožju v prid Slov. Sok. Zvezi v nedeljo 14. t. m. sokolski cvetlični dan s sodelovanjem bratov članov in sester članic. Odbor je določil za zbiranje podarjenih svežih cvetk sledeče prostore: 1. magistratno okrožje gospa Widmar Pred Škofijo. 2. kolodvorsko okrožje sestra V. Podkrajšek Resljeva cesta 24, 3. Okrožje Tabor sestra Trškanova društveni prostori Sokola I.. Tgbor 2. Cenjene darovalce prosimo, da oddajajo cvetke v omenjene lokale v soboto popoldne, odnosno v nedeljo zjutraj. Odbor Sokola I. se priporoča za sveže cvetke in prosi, da vsak po svoji moči pripomore k temu dobrodelnemu podjetju in se potrudi, da bo cvetlični dan kar najboljše uspel. Na zdarf
— Tekma fermačev se Je vršila dne 8. septembra v lovišču g. Franca Urbanca, podpredsednika »Slovenskega lovskega društva« ob najugodnejšem vremenu in v naflepšem redu, za kar zasluži vodstvo in rediteljstvo pohvalo. Udeležba je bila za naše razmere zelo častna. Udeležilo se je namreč tekme 12 psov, jn sicer 2 gordon - seterja, 1 resast pes, 1 \vei-maranec, drugi so bili nemške kratkodlake pasme. Enega psa so morali sodniki odkloniti, ker ni odgovarjal predpisanim plemenskim znakom. Zelo številna družba lovcev in prijateljev lova se je zbrala ob pol 9. uri zjutraj v Mengšu v gostilni »Pri Ore-gorcu«, kjer se je vršil najprej ogled psov. Sodniki so bili: gg. Fran Kraus, Maks Buxbaum, Karel Preussler in kot namestni sodnik g. Viljem pl. Fii-rer. S kratkimi, jedrnatimi in zelo poučnimi opazkami je ocenil g. Kraus vsakega posameznega psa, na kar so žrebali, v kakem redu bodo tekmovali psi. Tekma je bila precej ostra in se ie vršila ves dan do poznega večera. izvzemši majhen odmor opoldne, kljub temu so ostali voditelji psov, sodniki in gledalci vedno dobre volje. Zadnji so tuintam z glasnim ploskanjem pohvalili posebno izvrstno delo tekmovalcev. Utrujenosti ni bilo nikjer. Po posvetovanju sodnikov ie razglasil g. društveni predsednik, g. dr. Ivan Lovrenčič, s kratkim nagovorom izid tekme. Dobili so: I. darilo 100 K, dalje samogrejko kot voditeljsko darilo in posebno darilo za najboljše vodno delo Frigga Eleo-norenheim s 19.5 točkami (lastnik g. Fran Urbanc); II. darilo 70 K in puškin tok kot voditeljsko darilo Uka Meran s 152 točkami (lastnik g, Dragotin Klobučar); III. darilo 50 K in lovski stolček kot voditeljsko darilo s 130 točkami King (lastnik g. dr. H. Souvan); IV. najvišje pohvalno priznanje in kot voditeljsko darilo nahrbtnik s patronami Lea s 120 točkami (lastnik g. L. Matajc); V. najvišje pohvalno priznanje in kot voditeljsko darilo pasji bič črt s 117 točkami (lastnik g. R. Boltavzar); VI. najvišje pohvalno priznanje in kot voditeljsko darilo lovski nož Lord s 112 točkami (lastnik g. dr. Igo Janc); VII. najvišje pohvalno priznanje in kot voditeljsko darilo pasji povodec Waldo s 109 točkami (lastnik g. dr. KiiBwetter); VIII. pohvalno priznanje Tom s 93 točkami (voditelj g. Geč); IX. pohvalno priznanje Dora s 93 točkami (.lastnik g,
dr. Lukan). A. polivamo priznanje Ali s 87 točkami (lastnik g. Guštin); ostala psa Silva (lastnik g. Sever) in Waldo (lastnik g. Pollak, grad Ncu-kloster v Savinji dolini) sta dobila prvi 69, drugi 60 točk. Dobitelja I. in III. darila, g. Fr. Urbanc in g. dr. H. Souvan, sta naklonila svoji darili društvu ter pokazala s tem, da vesta ceniti njegove žrtve za prireditev imenovane tekme. Za naklonjenost se jima društvo tudi na tem mestu kar najlepše zahvaljuje. Gg. sodniki so izrazili v lepih nagovorih svoje zadovoljstvo s potekom tekme, češ da niso mislili, da stoji lov na Slovenskem že na tako visoki stopnji, kakor je pokazala tekma. Za ta razvoj se moramo zahvaliti »Slovenskemu lovskemu društvu«, ki zasluži vso podporo, moralno in gmotno.
— Na II. državni gimnaziji (ob Poljanski cesti) se začne šolsko leto 1913/14 dne 19. septembra s slovesno sv. mažo, ki se bo služila ob 9. dopoldne v nunski cerkvi, redni pouk pa 20. septembra. V-prvi razred se bodo učenci prejemali dne 16. septembra. Ta dan se je zglasiti tudi tistim učencem. ki žele v II.—VIII. razred na novo vstopiti. Dosedanji učenci naj se vpišejo dne 18. septembra. Več pove naznanilo v šolskem poslopju.
— Kolesarjem! Kolesarsko društvo »Ilirija« priredi v nedeljo dne
14. t. m. veliko cestno dirko Ljubljana—Logatec in nazaj in sicer za klu-bovo prvenstvo. Dirkalo se bode pri km 2.8 na Tržaški cesti (Vič) točno ob 2. popoldne. Vloga je 3 K do 12. t. m. a prijave po 12. je plačati po 6 K. Zaključek prijav je dne 14. ob 10. uri dopoldne. Darila so štiri, ki so vsa zelo lepa* Izven tega dobi vsak dirkač, ki dospe 20 minut za prvim. diplomo. Kolesarji, ki žele sodelovati kot kontrolerji. nai se prijavijo
g.	podpredsedniku Joso Gorcu na Marije Terezije cesti.
— V nedeljo zvečer se ie zgubila srebrna dolga verižica na poti od Križanske cerkve do Sv. Jakoba trga. Najditelj naj jo blagovoli oddati v našem uredništvu.
— Semeni Malega Šmarna za kože se bode vršil vpondeljek dne
15. t. m. kot navadno v skladiščih tvrdke »Balkan«, trg., sped. in kom. del. dr. na Dunajski cesti št. 33.
— Sl. občinstvo opozarjamo na današnji oglas špedicije »Balkan«.
— S trga. Včeraj sta dva.Vipavca pripeljala na trg 103 zaboje grozdja in sadja. Posebno živahen promet je bil včeraj na sadnem trgu, kjer je bilo razpostavljenega 172 košar raznega sadja. Jajc ie bilo prinesenih na trg 55 košar, kuretnine pa 32 kur-nikov. Krompirja Je bilo 10 voz in so ga prodajali po starih cenah. Zelja Je bilo 7 voz, kateri je bil 100 glav za 4 krone.
— Umrli so v Ljubljani: Anton Trškan. posestnik. 26 let. — Lorene Zajec, delavec-hiralec. 62 let. — Edvard Zupanc, rejenec. 11 tednov. — Franc Babnik, delavkin sin. 2 leti. — Marija Podkrajšek, soproga stavbnega inženirja. 28 let.
— V mestni klavnici se je od 24. avgusta do 31. avgusta 1913 zaklalo: 59 volov. 5 bikov. 7 krav. 168 prašičev. 166 telet. 25 koštrunov. Vpeljanega mesa ie bilo 612 kg. Zaklane živine se ie vpeljalo: 1 prašič. 8 telet. Opomnja: 6 goved z mal. zobom.
— »Pompadour«. ta sijajna Nor-disk veseloigra v 2 delih z gospo E. Frohlich in Karlom Astrup je včeraj jako ugajala. Ravnotako italijanska drama »Razkrinkan«. V soboto krasna detektivska novela »Kdo je storilec« in v sredo »Benečanske sanie«.
Loterijske številke. Trst: 63, 18, 26. 19. 65.
■Mw>w>w«r.junwu	o«Wi ii m>iiinwMHiiMaaBaMnMMMi
Trst.
Odlok! glede regnikolov. Pon-
deljkov »Piccolo« piše. da je prišla v Trst brzojavka iz Rima. in sicer listu »Corriere della sera« s sledečo vsebino: »Avstrijska vlada je zagotovila italijanski vladi, da izdani na-mestništveni odloki ne stopijo v veljavo.« — če je avstrijska vlada res zagotovila Italiji, da ne stopijo v veljavo izdani namestništveni odloki, ni gotova stvar, zakaj »Piccolo« sam ie napisal to notico z vprašajem. Mi Tržačani. Avstrijci, ne vemo ničesar o kaki protiodredbi naše vlade proti namestništvenim odlokom. Vse pa je mogoče, da v Italiji že vedo o kakem novem koraku naše vlade. Mi sicer ne verjamemo, da bi naši vladi tako mtro upadlo srce. vidimo pa. da se italijanska vlada silno briga za svoje državljane, celo za tiste, ki so v drugi državi, v tem slučaju v Avstriji. Kakor ie že bilo povedano. bi imelo biti odpuščenih vsled teh namestništvenih odlokov kakih 40 regnikolov. ki so v službi pri magistratu in funkcijoniralo tam kot javni organi. Torej za teh 40 regnikolov se Italija zelo poteguje. Italijanski listi (v Italiji) pisarijo še neprestano o teh »zločinskih« namestništvenih odredbah, italijanski konzul na Diinaiu ie interveniral pri avstrijski vladi in avstrijski Italijani
mažejo s svojimi deputacijami in re solucijami kolena, da boljše teče z; korist regnikolov. Skratka: Italija s-poteguje z vso vnemo za svoje državljane. In prav ima. To je tudi njena dolžnost. Skrbeti za svoje državljane je dolžnost vsake vlade. In te dolžnosti se vlade povečini tudi zavedajo in jo izpolnjujejo. Alj pa je tudi naša vlada med temi, ki izpolnjujejo svoje dolžnosti? Dvomimo po pravici lahko dvomimo. N;kakor pa ne dvomimo o tem, da je Avstrija čudna država, tako čudna, kakor tista dežela Korotan, kjer zori pše-niča v strokih. V naši državi je vse mogoče. Tu je mogoče, da bo vlada branila regnikole in jih morda celo podpirala, svoje ljudi pa bo izganjala iz ^svoje domovine. Mogoče je. da naši vladi upade srce in se pokloni svoji sosedi ter iz samega kavalirstva pusti regnikole. naj ostanejo na najboljših mestih v naši občini tet jim zasigura enkrat za vselej prosto pot v našo državo, obenem pa je v stanu gledati prav mirno, kako zapušča na tisoče Slovencev Avstrijo ter se izseljuje. Saj smo ravno pred nekoliko dnevi zapisali, da se je izselilo iz same Kranjske v zadnjih 30. letih okrog sto tisoč Slovencev, ki bi si pa lahko služili svoj kruh v Avstriji, ko bi ne bilo v njej toliko regnikolov. V Primorski sami jih je okrog sedemdeset tisoč. Naša vlada Pa gleda prav mirno in niti ne gane se. da bi enkrat ustavila to rapidno naseljevanje regnikolov v naše dežele. Naravnost občudujemo jo v njeni kristalno angleški flegmi. (Mi imamo torei tudi nekaj kar lahko občudujemo. Op. stavca!) Vsemu temu se ne čudimo, ker dobro poznamo našo vlado. Gospodom diplomatom je prav malo mar. ali je vse v redu, ali ne. ali so državljani zadovoljni ali ne in ali so ti črni. zeleni ali pa kake druge barve. Diplomatom je glavno to, da'nastopajo diplomatično, vse drugo ie postranska stvar. Toda, dragi Čitatelji. pod besedo »nastopati diplomatično« se skriva toliko čudovitosti, da je nemogoče popisati. Približno povedano se pravi biti diplomatičen. biti tak kakor ravno zahteva ta ali ona prilika. Če pa je uporaba te prilike poštena ali nepoštena, koristna ali nekoristna, pametna ali neumna, vse to ie čisto postranska stvar. Di-plomatična ie — in tako mora biti. — Uboga država, ubogi narod, ki ga je nanesla usoda v to žalostno stanje, da mora gledati na diplomate in čakati. nai pride karkoli že. A marsikdo si poželi Samsonove moči. take moči. ki bi lahko raztrgala tak diplomatski tempelj, tempelj brezčutnih pijavk. Vlada ie pač stroj, in strol dela tako, kakor je pač sestavljen. In za nič se ne briga. — Vrnimo se k temi! Kaj stori vlada z namestni-škimi odloki še ni znano. Mogoče je, da ostanejo v veljavi ali pa tudi ne. Pri nas se pač svira s čudnim lokom, a ker je vse mogoče na tem božjem svetu, je mogoče tudi to. da ta prenapeti lok poči.
Sokolska veselica v Škednju. V nedeljo je priredil škedenjski »Sokol« veselico. Zbirališče je bilo pred »Gospodarskim društvom«, odkjer je odkorakalo precej veliko število posetnikov na veselični prostor z domačo godbo na čelu. Veselica se jo vršila na dvorišču pred gostilno gospoda Sancina. Prostor, določen za nastope, je bil ograjen in na dveh straneh sta se dvigali tribuni. Postavljen ie bil tudi šotor s kolom sreče. — Okrog 5. ure je pričela javna telovadba. Najprej le nastopil deški naraščaj, za njim pa dekliški naraščaj, oba s prostimi vajami. Dečkov je nastopilo 16, deklic pa 19. Za tem je sledil nastop članic (19), ki so nastopile s prostimi vajami in na orodju (bradlji), ter članov (15). ki so tudi nastopili s prostimi vajami in na orodju (drogu, konju in bradlji). Lep prizor je bil. ko sta nastopila deški in dekliški naraščaj skupno v mešanih vrstah. Ravnem tako je žel deški naraščaj glasno pohvalo za dve lepi skupini, kateri je sezidalo 18 dečkov naraščaja. — Po končani telovadbi se ie vršila' tombola in kolo sreče se Je neprestano vrtelo. Udeležencev je bilo okrog 500. — Materijalen uspeh te veselice ni bil tako dober, kakor prejšnja leta. Je pač kriza, ki se jo opazi povsod. Vendar se ie pridno plesalo in vse mize so bile zasedene. Vino in jedila izborna -- a vsi natakarji žal. niso razumeli slovensko.
Neznan prijatelj.
Prišel ie v kavarno s prerezanim trebuhom.
Iz gostilne v ulici Ugo foscolo št. 4 se je slišalo v pondeljek okoli 9. ure petje in smeh. Dva sta bila. ki sta prepevala in se norčevala. Eden. Alojz Vekjet. blizu 40 let star, je že poznan; večina ga pozna po Po imenu »Pulver«. Njegov drug pa ie čisto tuj. še nikdo izmed tistih, ki so bili tedaj v gostilni, ca ni poznal.
KfITDM AN 0PTIKINSpecialist
• JUtvIHiill M- LJUBLJANA -mi
%
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
Šelenburgova
fTa dva sta postala ljudem že nadležna in začeli so zalitevati od krčmarja. nai ju vrže ven. Ker je bil pa iVekjet stalen gost te gostilne, se je gostilničar obotavljal ustreči želji ljudstva. Čez nekaj časa se je vzdignil Vekietov tovariš in je nagovarjal tudi Vekjeta naj gre z njim. Vekjet pa se je ustavljal, naposled pa ie odšel samo neznanec.
Vekjet je še nadalje prepeval, poznalo se ie. da se ga je precej nalezel. Zopet so se ljudje jezili in gostilničar ga ie vrgel iz gostilne. Pred gostilno je Vekjet še nekaj časa mrmral, potem pa je odšel. Čez eno uro ie prišel Vekjet v kavarno »Caffe Nuovo«, ki se nahaja na trgu stare mitnice. Kakor po navadi je prišel Vekjet v kavarno, sedel je flegmatično k mizi ter naročil črno kavo. Ker je bil Vekjet v tej kavarni že domač, se je začel pogovarjati z gospodarjem kavarne, z nekim Francem Abramom. »Kdo bi si mislil, tako dober človek sem jaz, pa me zabodejo.« — »Kako zabodejo?« se začudi gospodar. »E. trebuh so ml razrezali!« nadaljuje Vekjet mirno in si pri tem slači jopič. Srajca ie bila vsa okrvavljena, tam na sredi trebuha pa je zijala široka rana. Vsi navzoči so osupli. Nekateri so ga vprašali, kdo ga je zaklal, on pa le le odgovarjal: »To ie moja reč. samo moja; ž njim pa se še srečam, in tedaj mu poravnam račun. Vi pa nič ne skrbite, je zadeva, ki se tiče samo mene!« Med tem časom pa so šli nekateri po stražnika, drugi zopet po voz. Stražar ga ie spravil na voz in ga peljal v bolnišnico. Medpotoma pa ga ie brezuspešno izpraševal kdo je zločinec, ranjenec ni hotel povedati niti kje ie bil ranjen. — V bolnišnici je bil Vekjet takoj operiran: njegovo stanje ie zelo nevarno. Sumi se. da ga je zabodel oni njegov znanec. s katerim je bil malo prej v gostilni. Policija se resnično trudi, da bi zločinca zasledila Ves trud ie bil dosedaj brezuspešen.
Mali oglasi.
Besedil 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malib oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Pekovski vajenec se sprejme takoj pri Franc Beden. Ljubljana, Tržaška cesta štev. 4.	814-3
Dva dijaka
sprejme na hrano in stanovanje mestni učitelj J. Likar, Ljubljana Nova ulica 3, I. nadstr.
Tovarna, pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konštrukdji, dobrem materjalu In najnovejšem j iastnoizumljenem modelu dosegli vsepovsod na]- ! boljši sloves. Priporočam sc slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov.
					jTeJgj
					
Krajst« Klobase
po 20 in 40 vinarjev komad najboljše vrste. Razpošiljam po povzetju od 10 kron naprej. Pri večjem naročilu poštnina prosta. Prodajam vsako sredo in soboto na ljubljanskem trgu
J. Primc,
gostilničar in izdelov. klobas, Selo št. 23 pri Ljubljani.
Učitelj,
nekdanji učenec prof. Umlaufa na Dunaju poučuje igranje na citre. Pri pridni vaji go-jPPl? tov uspeh. Več se ~b poizve v Ljubljani Cojzova cesta 9, pritličje desno.
Šolske knjige
za vse srednje, meščanske in ljudske šole v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schwentner
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernova ul. 3.
Poslopje »Mestne hranilnice".
=13^3
Nainovejša telefonska in brzojavna
poročila.
TURŠKA VOJSKA JE PREKORAČILA MESTO.
Carigrad, 10. septembra. Oiiciel-no se potrjuje, da so turške čete udrle včeraj zjutraj čez reko Mesto. V Carigradu še mislijo, da ta korak nima večjega političnega pomena.
Neoflcioznl krogi se bole, da ne dl turška armada na svojo pest za-5ela tudi akcije proti Grčiji in tako dala povod za novo veliko vojsko, v Katero bi bil zapleten ves Balkan, ker obstoja grško - »rbsko . rumun-ska zveza v svrho garancije novega itanja na podlagi bukareškega miru.
VTIS V DIPLOMATIČNIH KROGIH
Carigrad. 10. septembra. V tukaj šnjlh dlplomatlčnlh krogih se pripisuje koraku turške armade mnogo večja važnost, kot to pripušča turška vlada. Sodi se, da si je turška vojska namenila s svojimi 350.000 možmi, da Izvede Idejo revanše proti bivšim balkanskim zaveznikom, četudi proti volji vlade. Tu se z velikim interesom pričakuje poročil o akciji vojske, ki se pomika proti Macedonlji (kjer bodo Srbi pomežiknili, da je dovolj pustolovščine.)
TURČIJA SE NE OGREVA ZA ZVEZO Z BOLGARIJO.
London. 10. septembra. »Evenl Standard« poroča iz Carigrada: Bul-garski delegati so izkušali turške de legate o vrednosti aliance prepričati, a niso dosegli najmanjšega uspeha.
SRBIJA IN CRN A GORA.
Rusija posreduje.
Berlin, 10. septembra. Ruska vlada je potom Hartwiga Spalajkovl ču sporočila, da si želi, da se vpraša, nja razdelitve ozemlja med Srbijo In Črno Goro kmalif razrešijo.
To se kmalu zgodi.
Cetinje, 10. septembra. V tukajš njih diplomatičnih krogih so uverjeni, da se razdelitev ozemlja čim preje izvrši v zadovoljnost obeh strani. Se Itak ne gre za več kot za 150 kvadr. kilometrov.
Ogleite si
pred nakupom izgotovljene obleke, sukna in pelerine za odraslo in
:: šolsko mladino ::
v trgovini
5S „Pri Škofu" «
Ljubljana, Pred Škofijo štev. 3 — zraven škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolu".
»BALKAN«
Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 83 — Telefon št. 100. (Centrala: TEST)
mednarodna špedicija, špedicije In zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni uiitnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje za selitve in prevažanje pohištva v mestu in na vse strani z patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotacije itd.
Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „Dalmatie“ delniške družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona parobrodne družbe D. Tripcovlh & Co, Trst Avstrijskega Llovda Cunard-Line za I. In U. razred.
Naročila sprejema tudi blagovni oddelek .Jadranske banke".
Točna postrežnoa,.
sprejema
Zmerne cene.
Ravnokar so dospeli najnovejši jesenski in zimski
pariški modeli
damskih kostumov in paletojev, kateri se ne bodo razstavili v izložbi ter se samo na izrecno zahtevo pokažejo odjemalcem.
Nadalje priporočam največjo izbiro paletojev in kostumov za dame in deklice, oblek in površnikov za gospode in dečke ter šolsko mladino. Dalje pelerin in otročjih oblek
po priznano nizkih cenah.
V°
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
t .is.t sn	»I
f,Glasbena	!atica“ v Ljui Ijani.
Vpisovanje v glasbeno šolo
v soboto 13., v pondeljek 15., v torek 16., v sredo»17. septembra dopoldne od 9. do 12., popoldne pa od 3. do 5. ure in v nedeljo, 14. septembra dopoldne od 10. do U1*e.
To slovensko glasbeno vzgojevališče podaja učencem umetniško-glas-beno izobrazbo v klavirju in vijolini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine; v violi, violončelu, kontrabasu, flavti, oboi, klarinetu, fagotu, trobenti, rogu in pozavni do dostojne uspobljenosti za sodelovanje v orkestru; v solopetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znanstveno teoretičnih vedah t. j. v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu in eventualno kompoziciji in glasbeni zgodovini popolna izobrazba za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo, kapelnistvo i. t. d.
Zavod stoji pod artističnim vodstvom g. koncertnega vodje M. H u b a d a in pod administrativnim vodstvom g. šol. ravnatelja Frana G e r b i č a.
Na zavodu poučuje 13 glasbenih učiteljev; m.ed temi: Fr. Gerbič, Mat. Hubad, Josip Vedral, Anton Trost, Klotilda Praprotnik, Jana Clu-mecka, Josip Pavčič in drugi.
Natančnejši podatki so razvidni Iz lepakov.
Odbor ^Glasbene Matice44.
VSE
na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih
vpeljane
šolske knjige
so v predpisani izdaji vedno in v veliki izberi
v knjigarni in trgovini z muzikalijami
Kleinmayer & Bamberg
LJUBLJANA,
:: Kongresni trg štev. 2 za dobiti. ::
Seznami šolskih knjig se oddajajo zastonj.
dan
VsaKi
otrdi to prepričanje: nežno vonjavo, istotako fini okus, — polno zlatorujavo barvo da naši kavi edino le dobroznani, izkušeni grebški
„kavin pridatek pravi :Franck:" s tovarniSko znamko -kavin mlinček*.
emp IM/28.M4
Štev. 1146/m. š sv.
Razglas.
Šolsko leto 1913/14 se prične na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih
dne 16. septembra 1913
s klicanjem sv. Duha in potem takoj z rednim šolskim poukom.
Vpisavalo se bode v smislu § 33. dokončnega šolskega in učnega reda dne 13., 14. in 15. septembra 1913 v šolskih poslopjih in sicer: dne 13. in 15. septembra od 8. do 12 ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne, dne 14. septembra pa samo o y. ac 12 ure dopoldne in sicer: za 1. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju v Komenskega ulici št. 19; za II. mestno desko ljudske šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št. 5; za III mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti st. 21 (».nadstro pje); za IV. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju Na prulah št. 13; za mestno trirazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40; za mestno nemško deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št 21 (pritličje); za mestno slovensko dekliško šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za mestno nemško dekliško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19.
Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani se v mestne šole ne bodo
sprejemali.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 1. septembra 1913.