4. stran: Nov urbanistični načrt Škofje Loke 6. stran: Obvestilo staršem o sprejemu otrok v VVZ Kranj 11. stran: —■■IHJtU.l Ml »MM«««™^™""--------- — . Lttoinji sejem opreme in sredstev civilne zaščite, ki ga bodo odprli danes, je posvečen varstvu okolja in zaščiti prebivalstva v primerih vojn in naravnih __i j,.. Č" Doni rt n Gozd ni le gospodarska dobrina **rtč- Foto: F. Perdan Leto XXXI. Številka 41 ttaaovitelji: občinske konference SZDL ^*nke, Kranj, Radovljica, Skofja Loka a Trtic - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni ■"ahuk Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej 2alar GLASILO SOCI Dirka za svetovno prvenstvo v motokrosu v Podljubelju navdušila Podljubeljska lovorika Skandinavcu Veliko nagrado Jugoslavije v motokrosu z drzno in borbeno vožnjo prigaral Šved Thorleif Hansen, zmagovalec prve vožnje za svetovno prvenstvo in drugi v drugi vožnji — Svetovni prvak Genadij Mojsejev je s tretjim mestom v prvi vožnji in z zmago v drugi osvojil drugo mesto v skupni uvrstitvi, Belgijec Hendrikus Everts pa je bil v prvi vožnji drugi, v drugi pa tretji in tako osvojil tretje mesto — Nad 15.000 obiskovalcev, med katerimi je bil tudi predsednik DK ZKS Franc Popit to&udnjo sodniškega stolpa ob tffiubeljski progi so se pogoji za **° časomerilcev, sodnikov, poroče-'gcev in drugih služb zboljšali. Za hitijo prireditev so Tržičani *&redili in modernizirali tudi kovalne bokse Podljubelj - Za Tržičani in pod-ljubeljsko dolino je četrta dirka letošnjega svetovnega prvenstva v motokrosu za kategorijo 250 kubičnih centimetrov in šesta motokrosi-stična prireditev svetovne ravni, katere organizatorji so bili Tržičani. Vzdolž 2200 metrov dolge vijugaste in strme proge, polne pasti, ki lahko spravijo na kolena tudi največje mojstre motokrosa, se je zbralo (kljub neposrednemu televizijskemu prenosu) nad 15.000 ljudi, med katerimi so bili tudi člani častnega komiteja prireditve s predsednikom CK ZKS Francetom Popitom na čelu. Zelja videti 48 tekmovalcev iz 20 držav je bila močnejša od bojazni pred slabim vremenom. Pred začetkom dirke se je ulilo, potem pa je vreme držalo do zadnjih deset minut tekmovanja, ko so oblaki spet postregli z dežjem. Prireditev zasluži dobro oceno, za kar imajo največ zaslug izredni tekmovalci in organizatorji, ki je skupaj z vsemi službami bilo skoraj 300 ljudi. To je zadoščenje za častni komite, ki ga je vodil Franc Popit, za organizacijski komite s predsednikom tržiške občinske skupščine Milanom Ogri-som na čelu in za vodstvo prireditve. Nadaljevanje na 12. str. Kranj, torek, 30. 5. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot pol tedni k, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot pol tednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Po mesecu dni veljavnosti . nove razširjene participacije Razlike bodejo Nižja participacija na »domačih« tleh Ravno mesec dni je preteklo, odkar so zdravstvene skupnosti s samoupravnimi sporazumi sprejele novo razširjeno participacijo za zdravstveno varstvo. Kot se je izkazalo, vsaj za zdaj ne bodo potrebne kakšne posebno velike spremembe glede tega deleža, ki ga uporabniki prispevajo za zdravstveno varstvo iz lastnega žepa. Predvsem to velja za regije, kjer so občinske skupnosti sprejemale samoupravne sporazume v enakem besedilu. Zbodle pa so uporabnike razlike med regijami, saj niso vse enako zapisale pravic in obveznosti v samoupravne sporazume. Po načelu, da uporabnik zdravstvenega varstva plača prispevek, to je participacijo k storitvi, tam, kjer mu je nudena, so seveda uporabniki iz različnih regij med seboj v neenakem položaju. To še posebej velja za gorenjsko zdravstveno regijo, ki si je v samoupravne sporazume glede participacije zapisala nekaj manj obveznosti kot na primer druge slovenske regije. Ker pa so Gorenjci, kadar gre na primer za zdravljenje v bolnišnici, vezani v 60 odstotkih na ljubljanske bolnišnice, to je na Klinični center, so jasno »pod udarom« obveznosti zapisanih v sporazumu veljavnem za ljubljansko zdravstveno skupnost. Če na »domačih tleh« prispevajo k rentgenskemu slikanju le 5 din, za več posnetkov pa največ 30 din skupaj, je račun za prispevek v Kliničnem centru drugačen: prispevek za rentgensko sliko je 20 din in to za vsako ne glede na število. Podobno je za prispevek ob nesreči na delu. Gorenjske zdravstvene skupnosti nimajo tega prispevka; če pa ponesrečenemu pri delu iz gorenjske zdravstvene regije nudijo pomoč v Kliničnem centru, se tam plača tudi prispevek k tej zdravstveni storitvi — iz ponesrečenčevega žepa. Medtem ko uporabniki zdrastvenega varstva iz drugih regij teh razlik v participaciji v glavnem ne občutijo, so za gorenjske bolnike vsekakor pomembnejše, ker v veliko večji meri koristimo Klinični center. Prav zato je strokovna služba zdravstvene skupnosti Kranj že navezala stike z ljubljansko zdravstveno skupnostjo, da bi se po možnosti te razlike v participaciji uskladile. Če pa se bo to izkazalo za neizvedljivo, bi kazalo zadevo neposredno urediti s Kliničnim centrom. Gorenjske občinske zdravstvene skupnosti bodo verjetno na svojih skupščinah v kratkem razpravljale še o dopolnitvi 75. člena samoupravnega sporazuma in na priporočilo predsedstva republiške zdravstvene skupnosti črtale participacijo za bolnišnično zdravljenje, kadar gre za zdravljenje bolezni kot so rak, sladkorna, mišična, živčnomišič-na obolenja. L. M. Sejem opreme in sredstev civilne zaščite odprt Pripravljeni na nesreče in katastrofe Zanimivost 6. sejma opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju sta republiška razstava o varstvu okolja in razstava o varstvu voda f takšni gneči odločajo spretnost,* "menap* so tudi sposobnosti stroja DOGO drznost in znanje tekmovalcev, velikega OSE 5. STRAN: SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Na tretji seji se bodo ta teden sestali delegati vseh treh zborov radovljiške občinske skupščine. Družbenopolitični zbor se bo sestal že danes popoldne, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta na ločenih sejah zasedala jutri popoldne v veliki in mali sejni dvorani občinske skupščine v Radovljici. Dnevni red za zasedanje posameznih zborov je precej različen. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda velja opozoriti na poročilo sveta z;i preventivo in vzgojo v cestnem prometu, na poročilo o sistematskih preventivnih zdravstve-Jih hnrcev od 1975. do 1977. leta in na poročila o delu uprav lvljamo povzetke 'z gradiva za sejo. z,ai ou- () vendar gradiv.i nismo dobili pravočasno. cevnega - - poročilo o sislemaisK.n picveiii v cestnem pronietu, " f ^ ]97? |etfl jn nfl poroc| nih Pregledih borce^^^. ^ Dogovorimo ^ ()l))a, mh organov- r*a • ■ objaV|jamo povzetke malo pozno 17 otraHiva za =>ej"- J Kranj — Danes. 30. maja, ob desetih dopoldne bo zastopnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Nikole Ljubičica admiral Bogdan Pec u tir, predsednik zveznega sveta za Začetek prvenstva LAO RIBNICA - Danes popoldne se bo na športnih terenih v Ribnici in Kočevju zadelo XXX. športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja. Pokrovitelj prvenstva je član sveta federacije Ivan Maček, na njem pa sodeluje osem ekip. Ekipe so že zbrane v Ribnici, športniki pa so po dosedanjih rezultatih na predtekmovanjih odlično pripravljeni. Zato se v prihodnjih dneh povsod obetajo zanimive borbe. -j g civilno zaščito, odprl na kranjskem sejmišču 6. sejem opreme in sredstev civilne zaščite, ki bo trajal do 4. junija. Dpi sejma bosta tudi razstavi o varstvu okolja, o katere pomenu bo spregovoril dr. Avguštin Lah, in razstava o varstvu voda, ki jo je pripravila Območna vodna skupnost. Na sejmu srečamo 200 razstavljavcev, ki prikazujejo nad 1000 primerkov sredstev opreme in zaščite od 400 proizvajalcev. Razstavljavci so na zunanjem sejemskem prostoru uredili naselje za bivanje ljudi in shranjevanje njihovega premoženja v primerih naravnih nesreč ali vojne. Razstavljena oprema je izdelana na osnovi izkušenj iz zadnjih katastrof in naravnih nesreč v Sloveniji in Jugoslaviji. Edina tovrstna prireditev v naši je izredna zanimivost tudi za strokovnjake iz drugih držav. Sejem bodo spremljala tiTdi srečanja strokovnjakov s tega področja. Nad 600 jih je prijavljenih in jih je večina že v Kranju. Organizatorji so imeli obilico težav z njihovo razme- stitvijo. Pri tem jim je pomagalo Turistično društvo Kranj. Jutri, 31. maja, ob devetih dopoldne bo na sporedu že prvo predavanje v kinu Center, drugo pa bo naslednji dan. Isti dan bodo kranjsko prireditev obiskali tudi republiški in pokrajinski sekretarji za ljudsko obrambo. V sejemskih dneh se bodo zvrstili tudi številni praktični prikazi uporabe sredstev za zaščito in opremo. Goreniski sejem . je pripravil za organiziran obisk šolske mladine 75-odstotni popust pri vstopnini. Za vsakega šolarja bo treba plačati le 5 dinarjev. Organizirane obiske pripravljajo tudi oddelki za ljudsko obrambo. J. Košnjek a m 6. SEJE/M OPRE/ME iN SREDSTEV 3 (Si CIVILNE Z4SCITE Naročnik: kranj '78 30.5.-4.6. Kongres ZK Srbije Po temeljitih pripravah v osnovnih, občinskih in pokrajinskih organizacijah ZK se je v ponedeljek v domu sindikatov začel 8. kongres ZK Srbije. Kongres srbskih komunistov je v času hitrega gospodarskega razvoja, velikih naporov in pomembnih rezultatov na vseh področjih družbenega in ekonomskega razvoja. To je obdobje popolne družbeno-ekonomske in politične stabilizacije in uspešnega razvoja samoupravnih odnosov, napredova nja mednacionalnih odnosov ter vrste drugih uspehov. Med obema kongresoma se je ZK Srbije akcijsko okrepila, močno se je razširilo njeno članstvo, saj so v tem obdobju sprejeli v vrste komunistov kar 297.000 novih članov, tako da ima ZK Srbije sedaj več kot 726.000 članov. Za svoj kongres so srbski komunisti izvolili 1228 delegatov, status delegatov pa ima tudi 191 članov centralnega komiteja, statutar ne in nadzorne komisije ter člani organov ZKJ Srbije. Kongres ZK Srbije je zadnji v vrsti republiških kongresov in pokrajinskih konferenc pred kongresom ZKJ. Odlikovanje Ivanu Mačku-Matiji Revolucionar Ivan Ma-ček-Matija je praznoval sedemdeseti rojstni dan. Ob visokem jubileju ga je predsednik republike Josip Broz-Tito odlikoval z redom jugoslovanske zvezde z lento. Odlikovanje mu je na posebni svečanosti izročil predsednik CK ZKS France Popit. Srečanje ukradenih otrok V nedeljo je bilo v Trbov Ijah srečanje skoraj 350 med vojno ukradenih otrok. Srečali so se pri nekdanji žan-darmerijski postaji, kjer so odkrili spominsko ploščo 2169 trboveljskim izgnan cem, taboriščnikom, zapornikom in ukradenim otrokom. Osrednja proslava je bila v delavskem domu, kjer jim je spregovoril sekretar republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Marjan Lenarčič. Le k v Čeljabinsku Tovarna Lek in sovjetska delegacija sta na osnovi več letnega sodelovanja podpisali protokol o gradnji farmacevtske tovarne v Sovjet ski zvezi. Sovjetska zveza bo namreč za Uralom v Čeljabinsku zgradila moderno tovarno za zdravila. Bo približno desetkrat večja od Lekove farmacevtske tovarne, v njej pa bodo poleg zdravil in raznih preparatov izdelovali tudi embalažo. Zgradili jo bodo do leta 1985. Manj za kruh Na Hrvatskem so v posebni brošuri objavili vrsto podatkov o rasti življenj skega standarda, industrij ski proizvodnji in drugih vejah proizvodnje in porabe. Med drugim je v brošuri najti podatek, daje bilo pred desetimi leti potrebno na Hrvatskem za kilogram kruha delati 28 minut, danes pa le še tS minut. V istem ob-doblju se je cena 175 litrov velikega hladilnika zman/ šala od 375 ur na 130 ur dela in črnobelega televizorja od 550 na 215 ur dela. Sv. Duh - V krajevni skupnosti Sv. Duh je bila v nedeljo, 28. maja, vaja pripadnikov enot teritorialne obrambe, civilne zaščite, narodne zaščite ter drugih, ki sodelujejo v našem splošno ljudskem odporu. Vajo so si ogledali tudi predstavniki bližnjih krajevnih skupnosti, saj je jasno, da bi moralo biti v primeru vojne ali vojne nevarnosti sodelovanje vseh prebivalcev izredno tesno. Na vaji pri Sv. Duhu je bilo mogoče dobiti marsikateri napotek za nadaljnjo krepitev naše zasnove splošnega ljudskega odpora, po splošni oceni pa je dobro uspela, (jg) - Foto: F. Perdan JESENICE V sredo, 31. maja, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o osnutku odloka o stopnjah prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, osnovnega izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in zaposlovanja v občini Jesenice, o osnutku odloka o obveznem radiofotografiranju prebivalstva, o predlogu razpisnih mest za vpis novincev v srednje šole v naslednjem šolskem letu na Gorenjskem ter o nekaterih drugih vprašanjih. V četrtek, 1. junija, bo obiskal Jesenice predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner s sodelavci. Najprej se bo pogovarjal, v železarni in si ogledal železarno, popoldne pa bo razširjena seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta, ki se je bo Vinko Hafner udeležil. Na razširjeni seji se bodo pogovarjali o uresničevanju izhodišč slovenskih sindikatov v občini, o organiziranosti sindikata v občini in o družbenoekonomskem stanju v občini ter o pripravah na kongres zveze sindikatov Slovenije in Jugoslavije. D. S. RADOVLJICA V četrtek, 1.junija, bo v dvorani Gozdnega gospodarstva Bled redna seja občinske konference ZKS Radovljica, na kateri bodo razpravljali o oceni sprejetih rešitev nagrajevanja po delu v organizacijah združenega dela, o statutarnem sklepu o oblikovanju in delovanju zveze komunistov v občini in o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. SKOFJA LOKA Na današnji seji izvršnega sveta razpravljajo o usposabljanju in vključevanju v življenje in delo duševno in telesno prizadetih otrok in mladostnikov v občini Skofja Loka, reševanju stanovanjske problematike delavcev v družbenih dejavnostih, povišanju stanarin in najemnin ter predlogu dogovora o financiranju dejavnosti skupnosti slovenskih občin. Jutri, 30. maja. ob 12. uri bo seja občinskega komiteja ZKS Skofja Loka. Na seji bodo ocenili sprejeto nezaupnico na 5. seji OK ZKS in se pogovorili o informiranju. V četrtek, 1. junija, ob 10. uri predsednik izvršnega sveta Peter Petrič pripravlja pogovor pred javno razpravo o novem urbanističnem načrtu občine Skofja Loka. Ob 18.30 istega dne bo izredna seja izvršilnega odbora občinske zdravstvene skupnosti. Obravnavali bodo problem zdravstvenega in zobozdravstvenega varstva borcev NOV in se dogovorili o prevzemu pokroviteljstva proslave ob 25-letnici krvodajalstva. L. B. TRŽIČ Več pomembnih sej je bilo pretekli teden v Tržiču. Komisija za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki pri skupščini občine je pozitivno ocenila predloge za dopolnitve dogovora, ki temelje na zakonu o združenem delu, in menila, da je stari že zastarel, komite občinske konference ZKS pa je bil pobudnik za sklic posvetovanja sekretarjev aktivov mladih komunistov iz tržiške občine. Na posvetovanju so sodelovali tudi predstavniki občinske konference ZSMS. Izvolili so 9-članski sekretariat aktiva mladih komunistov. Sekretar je Tone Kramarič, namestnik pa Krsto Kaler. V sredo se je sestal odbor, ki vodi akcijo letošnjega Tedna komunista, isti dan pa je zasedala tudi skupina, ki ima na osnovi študije Edvarda Kardelja nalogo oceniti delovanje subjektivnih sil, združenih v fronti. m J. Kepic Sodelovanje Jesenic in Trbovelj v Jesenice — Delovni ljudje in občani občine Jesenice in občine Trbovlje že tradicionalno sodelujejo na vseh področjih, saj so korenine medsebojnih stikov že v predvojnem obdobju, ko so se skupaj povezovali za uveljavljanje svojih pravic in za osvoboditev. To sodelovanje se je utrjevalo tudi v vojnem času, v povojnem obdobju pa sodelujejo na več različnih področjih Povezanost Jesena- in Trbovelj tako prerašča običajne medobčinske Slovesno v mladinsko organizacijo Tržič — Na osrednji slovesnosti na osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču so skoraj 200 učencev 7. razredov tržiških osnovnih šol sprejeli v mladinsko organizacijo. Novosprejete je nagovoril predsednik občinske konference ZSMS Tržič Marko Valjavec. Kulturni program so pripravili učenci Brači-čeve šole, na sprejemu pa so bili ravnatelji osnovnih šol, mentorji mladinskih organizacij in člani komisije za delo s pionirji. J. Kepic odnose, zato je občinska konfereca SZDL Jesenice predlagala skupščini občine, da se sklene listina o pobratenju. S tem naj bi odnosi postali še globlji in obširnejši, hkrati pa naj bi s posebnim programom urejali tudi način in oblike sodelovanja po-pobratenih občin. Občinska konferenca SZDL Jesenice zato prihaja pred vse tri zbore skupščine občine Jesenice s predlogom odloka o pobratenju občine Jesenice in občine Trbovlje. D. S. Srečanje veselih šolarjev Cerkno - Ob 10. obletnic i Vesel« šole in 30. obletnici izhajanja 1'ionu skega lista je uredništvo časopisa /a slovenske osnovnošolce \ soboto \\\ nedeljo pripravilo srečanje veselili šolarjev in njihovih mentorjev. Prireditve v Cerknem se j« udeležilo .joo tekmovalcev, občinskih prvakov Vesele šole i/, vseh slovenskih občin, ter okoli 300 mentorjev in |>edagoških delavcev. V soboto so si ogledali Cerkno, bolnico Franjo in kulturno prireditev Spominjam se, naslednji dan dopoldne |>a je bilo republiško tekmovanje v znanju i/ \ ,-selr šole H I Praznik pripadnikov civilne zaščite Ljubljana — Letos, 20. junija, bomo v Jugoslaviji prvič slovesno proslavili dan civilne zaščite. V njegovo počastitev bodo pripravljene številne proslave in vaje. Dan civilne zaščite bomo praznovali v spomin na dogodek iz leta 1955, ko je bil sprejet zakon o ljudski obrambi, s katerim je bila protiletalska zaščita, ki je dotlej skrbela za zaščito in reševanje ljudi in imetja v splošno ljudski obrambni vojni, preimenovana v civilno zaščito. Ko je na nedavni novinarski konferenci načelnik republiškega štaba za civilno zaščito in pomočnik republiškega sekretarja za ljudsko obrambo Polde Štukelj govoril o nalogah pripadnikov civilne zaščiti je menil, da so bili že doslej na tem področju doseženi zelo lepi uspehi saj so pripadniki enot iz leta v leto bolje strokovno usposobljeni in tudi opremljeni. Seveda pa bo prav izobraževanju in opremljanju pripadnikov civilne zaščite tudi v prihodnje treba posvečati kar največ pozornosti. Na novinarski konferenci je Polde Stukelj spregovoril tudi o veliki vlogi, ki jo imajo pripadniki civilne zaščite ob raznih elementarnih nesrečah: poplavah, pri gašenju gozdnih požarov, pri reševanju ponesrečencev izpod zemeljskih ali snežnih plazov itd. Vedeti je namreč treba, da kljub vsem ukrepom naravne nesreče povzročijo v naši republiki letno od 170 do 200 milijonov din škode, pogosto pi tudi znatno več. Med pomembnejšimi manifestacijami ob dnevu civilne zaščite vsekakor velja omeniti posvet s poveljniki občinskih štabov za civilno zaščito v Ljubljani, na njem bodo prisotni spregovorili o aktualnih nalogah na področju civilne zaščite, sejem opreme in sredstev civiln« zaščite na Gorenjskem sejmu v Kranju, razne seminarje, predvsec o oskrbi prebivalcev prizadetih ob naravnih nesrečah in vojnih akcijah, vaje in tekmovanja. Ob prazniku pa bodo raznim skupnostim, organizacijam in posameznikom podeljene za požrtvovalno delo na področju civilne zaščite tudi posebne plakete. Plakete bodo podeljene na slovesni seji republiškega štaba za civilno zaščito. J. Govekar Preobrazba slovenskih sindikatov Na petkovi konferenci slovenskih sindikatov so sprejeli »Izhodišča organiziranosti in metod delovanja ZSS«, dokument, ki je že bil v najširši javni razpravi v osnovnih in občinskih organizacijah ZSS Na podlagi teh izhodišč se morajo občinske organizacije in njihovi organi preoblikovati najkasneje do konca julija, republiški organi sindikatov — teh bo po novem dogovoru 18 — pa do konca septembra letos. Z novo organiziranostjo želijo slovenski sindikati doseči, da bi njihova organizacija postala resnično najširša organizacija delavskega razreda. Zato mora stalno prilagajati vlogo, vsebino in metode dela novim pogojem, v katerih živi delavski razred. Srečanje internirancev in mladine Ljubelj — Ze precej let zapored se junija ob spomeniku internirancem na Ljubelju in prostoru, kjer je bilo med drugo svetovno vojno taborišče, podružnica Mauthausna, zbero slovenski interniranci, politični zaporniki in izgnanci. Letošnje srečanje bo v soboto, 3. junija, ob desetih dopoldne na istem kraju, glavni organizatorji pa so komisija za bivše politične zapornike, internirance in izgnance pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije ter gorenjske občinske borčevske organizacije, še posebej pa tržiška in jeseniška. Letošnje srečanje internirancev na Ljubelju bo preraslo v srečanje z mladino. Jeseniški kulturniki in mladina tudi pripravljajo kulturni program za sobotno prireditev, ki se je ponavadi udeležijo tudi interniranci iz drugih držav, predvsem pa iz Francije, zaprti med vojno na Ljubelju. Interniranci, zaporniki in izgnanci želijo, da šole pripravijo skupinske obiske srečanja, borčevske organizacije pa naj se udeleže srečanja s prapori. -jk Angelca Rozman predlagana za redsednico V skladu z novim statutarnim dogovorom o organizirarosti in delovanju sindikata in zveze sindikatov Slovenije je predvideno, da ima vsak občinski sindikalni svet med voljenimi funkcionarji poleg predsednika in sekretarja tudi podpredsednika. Kadrovska komisija pri občinskem sindikalnem svetu Kranj je V skladu s temi predvidevanji evidentirala možne kandidate za bodočega podpredsednika. Po širši razpravi je komisija sprejela sklep, da predsedstvu občinskega sindikalnega sveta Kranj predlaga kot najbolj primerno za bodočo podpredsednico občinskega sindikata Kranj Angelco Rozman, zaposleno pri Merkurju, poznano dolgoletno aktivno družbenopolitično delavko v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah, predvsem pa v sindikatu. Predsedstvo občinskega sveta ZSS Kranj je na torkovi seji predlog kadrovske komisije soglasno sprejelo in ga dalo v potrditev še osnovnim organizacijam sindikata. sindikatu1 sklenili, da h* in 26. oktobr* podp Na konferenci je sodeloval t«fc predsednik zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špil jak, ki je dejal * v organiziranosti sindikatov Juffr slavije ni večjih novosti. Vendar* je treba zavedati, da niti to, kar*' na petkovi konferenci sprejeli si* venski sindikati, niti statutarni do govor jugoslovanskih sindikatov tasta nekaj dokončnega, temveč bc treba organiziranost in delovanj* stalno prilagajati razmeram Prs* i gibljivost organizacije mora bit / osnova, na kateri se lahko slabi zamenja z boljšim. Sprejeta izhodišča so osnova # statut zveze sindikatov Slovenije t ga bod o začeli takoj pripravljati Mora biti tako sestavljen, da deif vanja sindikatov ne bo ohromi-temveč ga bo poživljal. Na konferenci zveze Slovenije so tudi 9. kongres ZSS 25. 1978 v Mariboru. Seminar za sindikalne delavce Radovljica - V skladu s programom občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica je predsedstvo sveta v sodelovanju z delavsko um verzo Radovljica organiziralo dvodnevni seminar za predsednik osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij sindikata 26. t" 27. maja na Pokljuki. Prek 120 prijavljenih udeležence* je bilo razporejenih v tri skupine, b so obravnavale teme o organiziranosti in metodah dela zveze sindikate* o vlogi sindikata in njegovih nalogah glede na določila zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih. Drugi del programa jea»-jemal naloge vodilnih subjektivnih sil družbe pri nadaljnji gradil našega družbenopolitičnega sistema problematiko političnega informiranja v sindikatih, programiranje m financiranje dejavnosti in akcij osnovnih organizacij sindikati družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje sindikalnih delavce* in samoupravljavcev ter naloge sindikatov v sistemu družbene samozaščite in ljudske obrambe. JR Posvetovanje in seminar Tržič — Ta teden bo korrutmanega kot s psihološkega vidika najpomembnejši pravici, saj zagotavljata invalidovo integracijo v normabio življenjsko delovno okolje. Tako stališče ne sme biti in tudi ni več samo načelno. Če hočemo uresničiti z ustavo zajamčeno pravico do dela, kar pomeni pravico do življenja, do možnosti, ki delovnemu človeku omogoča in zagotavlja, da se uveljavlja kot ustvarjajoča celovita osebnost. To pa velja tudi za invalidne osebe. Prave invalidnih oseb ureja vrsta predpisov iz zakonov, vendar se je izkazalo, da veliko invalidnih oseb doslej še ni imelo pravnega naslova invalidne osebe in s tem posebnega družln-nega varstva in družbene pomoči. To pa je tudi vodilo k sprejetju novega zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ki velja od I. januarja lani. Vrsto nalog iz tega zakona izvaja skupnost za zaposlovanje v sodelovanju z drugimi delovnimi in družbenopolitičnimi skup n ostmi. Po novem zakonu lahko pridobi naslov invalida oseba, ki je sposobna za zaposlitev in še ni dopolnila 4.r> let in se zaradi svoje invalidnosti brez poprejšnje usposobitve ne more ustrezno zaposliti in nima to zagotovljeno po drugih predpisih; ali pa oseba, ne glede na starost, za katero je verjetno glede na preostalo možnost za delo, splošno in strokovno izobrazbo in zdravstveno stanje, da se v krajšem času toliko usposobi, da lahko delo opravlja vsaj polovico delovnega časa. Meril in postopka za ugotavljanje in priznavan je lastnosti invalidne osebe zakon ne določa, daje pa pooblastilo pristojnim interesnim skupnostim SR Slovenije, da sporazumno določijo ta merila. Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb mora biti sestavni del celotne politike zaposlovanja, ki ga ureja zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, kjer je posebej omenjeno ustvarjanje možnosti za zaposlitev invalidnih oseb Zakon nalaga organizacijam združenega dela in delovnim ljudem, ki samostojno opravljajo dejavnost s sredstvi, ki so lastnina občanov, in uporabljajo dopolnilno delo drugih delavcev, da zagotavljajo možnosti za zaposlitev invalidnih oseb po njihovih sposobnostih. Kgi Hict,k Otvoritev nove prodajne galerije Mladinske knjige in razstave akademskega slikarja Kostje Gotnika bo v četrtek, 1. junija 1 978, ob 20. uri v Park hotelu na Bledu. Ob otvoritvi se vam bo predstavili glasbena skupina Sončna pot. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Skofja Loka objavlja presta dela in naloge administrativnega delavca t v oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Pogoj: dvoletna administrativna šola in šest mesecev delovnih šenj Za objavljena dela in naloge so potrebne delovne izkušnje na enakih ak podobnih delovnih nalogah in opravilih. Kandidati morajo biti moralnopolitično neoporečni Prijave z dokazilom o strokovnosti, kratkim življenjepisom i opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo razpisni komisiji sveta delovne skupnosti upravnih organov SO Skofja Loka, Poljanska c. 2. Nepopolnih prijav komisija ne bo obravnavala. Premiranje telic je prineslo, napredek v živinoreji Živinorejska poslovna skupnost Slovenije že od leta 1971 svojega sklada nameni precejšen del sredstev za premiranje telic^ danji rezultati kažejo, da se ta sredstva dobro obrestujejo. Selekcijski program za lisasto in rjavo pasmo temelji na odbiti* boljših živali za pleme.'Največji napredek se doseže z odbiro najb«^ staršev za bike, ki služijo za osemenjevanje. Vsaka generacija bi'* ^ ki se letno vključi v osemenjevanje, ima praviloma boljše dedne sa* ve za proizvodnjo mesa in mleka. S tem, da se iz hleva izločijo star«'' živali in privezujejo telice, se v hlevu izboljšujejo dedne zasnov«" proizvodnjo. Prav pri tem je veliko pripomoglo premiranje telic. Intenzivnejša proizvodnja zahteva zaradi krajšega časa izktti nja živali in večjega izločanja živali s slabšo proizvodnjo, da se pr; vsako leto večji odstotek ženskih telet. V letu 1971. ko se je pr..v s premiranjem telic, je bilo v zasebni reji premiranih 825 telic, oziro"' i 10,6 odstotka od staleža krav. Ob takšnem številu vzrejenih telic trs obnova črede v hlevu deset ali več let. V letu 1977 je bilo preniirajH! 207.1 telic, kar znaša 18 odstotkov od staleža krav. Ob takšnem oc ku vzrejenih telic se obnovi čreda v pet in pol do šestih letih. T1 seveda pomemben napredek, ker se s tem veliko boljše izkorišča gec-ski napredek, ki je možen z začrtanim selekcijskim programom. Poleg genetskega napredka predstavlja premiranje telic tudi** korak naprej pri izboljšanju reje. Od začetka premiranja do lani* izboljšal dnevni prirast za 35 g letno in je znašal lani 635 g dne** V poprečju so telite tehtale 5|()kg in bile visoke 126 cm. V primer-z letom 197.1 so bile za li cm višje in 2.1 kg težje, s tem da so bii* premiranju enako stare. Pri posamezni teliti to ne pomeni velikaf skupnem številu premiranih telic to predstavlja pomembno ku. ' dodatno pridobljenega mesa. Telice so bile ob pripustu stare pop«1* 18 do 19 mesecev in so telile v starosti 27 do 28 mesecev. Rejski i lisasto pasmo predvideva, naj bi telice telile v starosti 24 do 26 mesev*1 To pomeni zgodnejše pripuste Seveda to ne pomeni, da se telice i*"' enostavno pripuščajo 2 do A mesece prej brez vsakega dodair** ^. ukrepa. Za čas pripusta je važno, koliko morajo biti telice odrašiV' ^ težke. V času pripusta morajo doseči približno dve tretjini končne te*J 5 to je .170 do .190 kg. Zato zgodnejši pripust telic pomeni izboljšati vin S telic. Preiti je treba na intenzivnejšo vzrejo telic, posebno v prvem k starosti. Vzreja telet z zgodnjim odstavljanjem in paša preko poletja j gotovo najprimernejši način za vzrejo telic. Paša je izrednega pome zaradi ugodnega vpliva na konstitucijo telic bodočih krav. Pravilna priprava telic na telitev in proizvodnjo po telitvi m • pripomore do hitrejšega povečevanja proizvodnje. Najboljša odbil* pleme je po lastni proizvodnji. Zato je treba telice krmiti tako, da* v prvi laktaciji pokažejo, koliko so sposobne dajati. Številne razfifca* so pokazale, da je telice na takšno proizvodnjo potrebno pavi" pripraviti, ker le na ta način lahko pokažejo, kaj zmorejo. Od vseh načinov daje najboljše rezultate naslednji: Dva do tri mesece pred otelitvijo je potrebno, odvisno od kondic£ teliie močneje krmiti. Dnevno naj poleg osnovne krme dobijo 1 do2« močnih krmil. Telice se ne smejo zamastiti, ker to vpliva na nu* vimena in zamaščenosl povzroča težave pri porodu. Da se prepreči * mastitev, se telice začne močneje krmiti, ko so breje 9 mesecev. Tak* naj dobijo telice, odvisno od osnovnega obroka, še 3 do 5 kg mo*[ krmil dnevno. Tak obrok naj dobijo še 3 do 4 tedne po tehtvi. \ »■ času pokažejo sposobnost za proizvodnjo mleka. Telice z nizko a*0 nostjo je potrebno takoj izločiti. S temi ukrepi bo doseglo premiranje telic svoj namen: ohrani* stalež goveje živine, hitro obnovo črede in večjo proizvodnjo po lr*«» Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske - Kranj Kmetijska pospeševalna služba mag. Peter K unstelj, dipl. ing. agr Sekcija za vzdrževanje prog Ljubljana obvešča uporabnike regionalne ceste II /321 a Podnart- Podtabor, da bo zaradi nujnih vzdrževalnih del na ^ na mestu križanja s progo, zaprta SSqJJJ1P«** v «*•■ od 31. maja 1978 od 23. ure do 1. junija 1978 do 5. ure. Obvoz v času zapore za lahka vozila bo.^^1^ v Otočah. Za tovorni promet obvoza ni oziroma do o y zpt stavljen zasilni prehcxl. W hrek,30. maja 1978 5. stran O 3 RADOVLJICA l SEJA družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica torek, 30. maja 1978, b 18. uri ■naia sejna dvorana •kupščine občine Radovljica orenjska cesta 19 SEJA ibora združenega dela kupščine občine Radovljica •rfda. 31. maja 1978, b Iti. uri hka sejna dvorana •Kupščine občine Radovljica >renjska cesta 19 SEJA nora krajevnih skupnosti -upsčine občine Rado vi j ica ■>ria, 31. maja 1978, * 18. uri aia sejna dvorana •K jpšćine občine Radovljica c Gorenjska cesta 19 Dnevni red V SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA *o izvolitvi komisije za verifikacijo SolaatiJ in imunitetna vprašanja in N*rri zapisnika prejšnje seje bodo J»faevnem redu se naslednja vprasa-V ... . ~ oanutek odloka o registraciji plov-> objektov in o varnostnih ukrepih ^»kjikem in Bohinjskem jezeru ter o Vihirek v rekreativne namene - <*&\ttek družbenega dogovora o Vtrtih in dopolnitvah osnov m » določanje osebnih dohodkov j? *HUi prejemkov in imenovanje "^kionarfev 4 "J*&m sprememb in dopolnitev 2*^5. dogovora o nalogah pr, in izvajanju kadrovske •Nitike " »»oujravni sporazum o ustano-'/y'^»*«ocialno skrbstvo "1 k*/" P°r Nravstvenih pregledih borcev *V a čas od 1975 do 1977 Poročila upravnih organov ■I Razbora združenega dela * zbora krajevnih skupnosti ^nekaterih točk dnevnega reda V* obravnaval družbenopol.btn" t>*iuke skupščine, bo »bor ^dru-^Jg dela obravnaval se naslednja *kp: o potrditvi zaključnega ■ davkov občanov ter P"8P*vko* \**ro*no zavarovanje kmetov v ^•i Radovljica za leto 1977 . W- predlo odloka o določitvi P««^-^ itopenj za uresničevanje progra »^družbenih dejavnost, vobftm «ljica za čas od 1. 7. do 31. 12. 197J W* OMutek odloka o nunimalnin normativih za vzdrževanje a3svaajskih hi*, prostorov za stanovanj in po-v stanovanjskih i* ►t *ej«gatska vprašanja _ I '£+«£ne točke dnevnega red« bod« j^raavane tudi na seji zbora krajev ■^•topnosti Uresničevanje kadrovske politike *5*r za spremljanj« Kfcnega dogovora o nalogah pri Rvanju in izvajanju kadrovske v Sloveniji je priprav,! V^i— _u ;n Hnnohlltev %t za spremljanje izvajanja __.j Intrii ti 1)1 I t 1 sprememb in d°P0",n»te* \**nera dogovora, ker je le-ta /x \ zastarel in neusklajen z no-J zakonodajo in družbenop Vih problemov s področja Ka-> politike, ki so fcopt^eljeni hA družbenih dokumentih, -posebej je poudarjena vloga vnih ljudi in občanov kot osno v-Rilcev oblikovanja in izvaja-^adrovske politike ter pove/alf kadrovske politike s sam JSnim socialističnim razvoje . aSS je poglavje o poklicnem ^^anju.Tnjern so upoštevanja K4 in .sklepi republiške kon-fcV socialistične zveze in sicei, V* poklicno usmerjanje sestav I \Wivske politike v združenem E^dlog družbenega dogovora sta iVvnavala odbor za ■pre""«"-I ^žbenega dogovora o todrov-StNitiki vobfini in izvrsni sv fV skupščine. P^£*'J£ NJ*«ati sprejmejo, m dojočjj« DOGOVORIMO SE Na dnevnem redu zasedanja skupščine je tudi razprava o osnutku odloka o registraciji plovnih objektov in o varnostnih ukrepih na Blejskem in Bohinj skem jezeru ter o uporabi rek v rekreativne namene. Delo organov skupščine Vsi upravni organi občinske skupščine so za zasedanje zborov pripravili poročila o delu v letu 1977. Izvršni svet občinske skupščine je poročila obravnaval in predlaga. — da oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja preuči možnost organizacije dela, predvsem komisijskih ogledov in če je treba vključi v delo tudi zunanje sodelavce; — da davčna uprava po programu pospeševanja malega gospodarstva pripravi načrt selek- tivne politike obdavčenja tako imenovane deficitarne storitvene obrti; — da gradbena inšpekcija dopolni poročilo s poročilom o delu inšpekcije za ceste; — da kmetijska inšpekcija pospeši svoje delo; — da sanitarna inšpekcija poostri nadzor glede odvažanja smeti in da sedanje poročilo bolj podrobno obdela. Izvršni svet občinske skupščine predlaga delegatom vseh zborov, da poročila upravnih organov s pripombami sprejmejo. Družbenopolitična vloga, odgovornost in pomen Osnutek družbenega dogovora o pridobivanju in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo delegatov ter voljenih in imenovanih funkcionarjev v SR Sloveniji Komisija podpisnikov družbe- vloga, odgovornost, nega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom ali imenovanim funkcionarjem je pripravila osnutek novega družbenega dogovora. Pri izdelavi dogovora so upoštevali določila zakona o združenem delu, določbe iz predloga zakona o temeljih državne uprave, zveznem izvršnem svetu in zveznih upravnih organih. Družbeni dogovor določa le skupne osnove in merila. Zato bodo morali podpisniki dogovora pripraviti samoupravne sporazume, ki bodo natančno urejali vlogo in pomen funkcij ter zahtevnost dela. Osnova za ovrednotenje posamezne funkcije je njena družbenopolitična Sporazum skupnosti socialnega skrbstva Samoupravni spora/um o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Radovljica je bil sprejet na ustanovni skupščini samoupravne skupnosti 1 H. februarja 1975. Ker pa v skupnost takrat niso bili zajeti delegati združenega dela, so lani pripravili predlog novega samoupravnega sporazuma in ga uskladili Z določili zakona o združenem delu. Hkrati pa so vključili tudi delavce v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela ter skupnostih. Predlog novega samoupravnega sporazuma so v združenem delu že obravnavali in ga s tričetrtinsko večino tudi sprejeli. Prav tako sta predlog obravnavala skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Radovljica in izvršni svet občinske skupščine. Oba organa predlagata delegatom vseh zborov občinske- skupščine,- dfl - sporazum -spre j mejo. pomen, zahtevnost del in nalog in predviden obseg nalog. Seveda bodo samoupravni sporazumi morali upoštevati tudi kvaliteto dela, minulo delo, racionalizacije in inovacije. Znesek za najodgovornejšo funkcijo v samoupravnih sporazumih je izhodišče za določitev zneskov za druge funkcije navedene v sporazumu oziroma pravilniku. Osebne prejemke za voljene in imenovane funkcionarje naj bi usklajevali z družbenoekonomskimi gibanji v republiki najmanj dvakrat na leto. Osnutek družbenega dogovora je v občini že obravnavala komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve in ga sprejela. Predlaga ga delegatom zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora v potrditev. Prispevne stopnje za SIS Predlog odloka o določitvi prispevnih stopenj za uresničitev programov SIS družbenih dejavnosti v občini Radovljica od 1. 7. do 31. 12. 1978, ki ga bodo obravnavali delegati na seji skupščine, se nanaša na tiste temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki niso podpisale samoupravnega sporazuma o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini za obdobje 1976 do 1980. Prispevne stopnje v odloku še niso določene. Zaradi uskladitve in obravnave na skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti bodo predložene na seji skupščine. Domačini najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč Lani je bilo v občini 110 prometnih nesreč ali za 8 odstotkov več kot leta 1976 — Življenje je izgubilo 15 ljudi ali 114£ odstotka več kot leto prej Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Radovljica je pripravil za zasedanje skupščine zanimivo poročilo o delu v minulem letu. Pri pregledovanju statističnih poročil zasledimo, da je bilo lani v Sloveniji več prometnih nesreč in več mrtvih kot v prejšnjih letih. Število nesreč s smrtnim izidom se je najbolj povečalo na območju LTJV Kranj, in sicer za 46 odstotkov; v naseljenih krajih za 36,5 odstotka, izven naselij pa za 41,7 odstotka. V nesrečah je izgubilo življenje 40 otrok in 28 mladoletnikov, hudo ali lažje poškodovanih pa je bilo 1200 otrok in 951 mladoletnikov. U Po uradnih podatkih je v radovljiški občini 9254 voznikov motornih vozil in kmetijskih traktorjev, od tega 2319 voznic. Podatki kažejo, da je bilo med 110 nesrečami kar 86 oziroma 82 odstotkov nesreč v naseljenih krajih v občini, življenje pa je izgubilo 10 ljudi ali kar za 400 odstotkov več kot leta 1976. Povzročitelji nesreč v naseljih so bili običajno domačini. Po drugi strani pa je značilno, da število nesreč izven naseljenih krajev sorazmerno upada. Najbolj črn mesec je bil lani oktober, najmanj nesreč pa je bilo januarja. Najpogosteje se nesreče dogajajo med 16. in 18..uro, med 6. in 8. uro pa je bila lani v občini na primer samo ena nesreča. Najbolj nesrečen dan v tednu pa je bila lani sreda. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na koncu poročila predlaga nenehno preverjanje usposobljenosti voznikov in tehnične brezhibnosti vozil. Omenjajo pa tudi štiri najbolj nevarne točke v občini. Ugotavljajo, da križišče v Podvinu še ni urejeno tako, kot je bilo predlagano. Posebno prehod za pešce je ponoči nevaren. Zato bi bilo treba ta prehod osvetliti. Predlagana je tudi prepoved zavijanja na bencinsko črpalko v Radovljici za vozila, ki prihajajo iz kranjske smeri. Prav tako predlagajo ureditev in označitev križišča na cesti II. Bled —Lesce. Najbolj pereč problem pa je še vedno križišče z železnico pri Žito Lesce. Ta prehod (nekdanja poljska pot) postaja vedno bolj obremenjen. Merjenja so pokazala, da je železniške tire na tem odseku v trinajstih urah prečkalo 421 motornih vozil. Svet zato opozarja odgovorne oziroma pristojne, da to črno točko v občini čimprej odpravijo. Ugotovitve in problemi v poročilu opozarjajo občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in druge, ki delajo na področju prometne varnosti, da storijo vse potrebno, da bo prometnih nesreč na naših cestah letos manj. Večja zdravstvena skrb za borce V zadnjih letih so v občini posvečali še posebno skrb borcem. Čeprav zdravstveni pregledi kažejo, da odstotek zdravih borcev ni večji od 10, pa po drugi strani v občini ni socialnih problemov. Kar 85 odstotkov članov zveze borcev ima na primer svoja stanovanja, 15 odstotkov pa jih živi v družbenih stanovanjih. Od 1975. leta delujejo v občini trije dispanzerji za borce, in sicer v Bohinjski Bistrici, na Bledu in v Radovljici. V treh letih je bilo opravljenih 1613 preventivnih pregledov. Bile so opravljene laboratorijske preiskave, kontrola vida in sluha ter elektrokardiogramske in rentgenske preiskave. Pregledi oziroma analize kažejo, da so najpogostejša obolenja ožilja in srca, dihal, prebavil in ginekološka obolenja. Manj pogoste pa so nevroze in psihična obolenja. Pri obolenjih srca in dihal gre pogosto za začetek obolenja, ki ga je moč zdraviti preventivno. Pogoste so tudi rane na želodcu in dva naj ste rn i k u, ki so največkrat posledica duševnih naporov, slabih prehrambenih navad in kajenja. Ciroza jeter je prizadela trinajst oseb. Glavni vzrok pa je največkrat alkohol. Tudi sladkorna bolezen je med borci precej razširjena. V tem obdobju je bilo potrebnih tudi dvajset operativnih posegov. S takšnim zdravstvenim stanjem borcev v občini prav gotovo ne moremo biti zadovoljni. Zato bo njihovemu zdravju v prihodnje treba posvečati večjo skrb. Prek 44 milijonov Predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov občanov in starostnega zavarovanja kmetov občine Radovljica za leto 1977 Občani so lani plačali od kmetijske dejavnosti, obrti in intelektualnih storitev, prispevkov in davka iz osebnega dohodka od zaposlenih pri zasebnikih, davka od premoženja, prometnega davka od avtomobilov in drugih davkov 44,044.344,85 dinarja. Neplačanih pa je bilo konec decembra lani za 7,295.79:1,10 dinarja davkov. Iz zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov pa je razvidno, da so kmetje do konca leta 1977 plačali 894.872.6U dinarja prispevkov, terjatve pa so znašale 691.825,35 dinarja. Izvršni svet je predlog že obravnaval in predlaga, da ga sprejmejo tudi delegati na zasedanju skupščine. Bolj opredeljeni stroški Osnutek odloka o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah Samoupravna stanovanjska skupnost Radovljica je pripravila osnutek odloka, ker je sedanji, ki velja že štiri leta, postal zastarel. Novi osnutek bolj opredeljuje stroške za investicijsko vzdrževanje. Mednje na primer sodijo celotna ali delna zamenjava dotrajanih konstrukcij, elementov in opreme in obnovitvena dela na notranjih konstrukcijah, elementih in opremi. Iz inovacijskega vzdrževanja pa je črtana zamenjava iztočnih pip oziroma baterij. Prav tako je spremenjena doba trajanja posameznih elementov. Bolj natančno so določeni tudi stroški za tekoče vzdrževanje. Vanje so vključeni stro'.ki požarnovarnostnih naprav in opreme civilne zaščite ter vzdrževanje le te. V tekoče vzdrževanje pn vzdrževanje drogo< a zastave ter oglasim, svete. Novost od oka točno določa ••* >ške, imetnike stanove 'ske etažne lastnike. Razen samoupravni, o , nov samoupravne stanovanj«; . s. lpnosti je osnutek odloka že An ivnaval izvršni svet občinske skup&ctuC, a predlaga delegatom, da osnutek odloka dajo v enomeseč 10 javno razpravo. »,ju o sodi r.a t ve in i.a hišne je tudi, da breinene -avict i O LAS 6. stran SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA KRANJ Komisija za sprejem otrok v WZ KRANJ - PLANINA Obvestilo staršem Torek, 30. maja 197t o sprejemu otrok v VVZ Kranj Komisija za sprejem otrok v VVZ Kranj je po razpisu za šolsko leto 1978/79 obravnavala 371 prošenj, od tega 127 za jasli in 244 za vrtec. Sprejela je lahko 71 otrok v jasli, 186 v vrtce in 21 otrok v varstvene družine. Skupaj je bilo sprejetih 278 otrok. VRTEC -JASLI -VARSTVENA DRUŽINA PRIIMEK IN IME BIVALIŠČE ŠTEV. TOČK NAJDIHOJCA JASLI Abramovic Zrin ka Berćić Bojana Bezlaj Alenka Bregar Urška Cvijin Danijela Debeljak Klemen Dobnikar Petra Djukić Anes Dum k a Bogdan Džuzdanović Admir Eržen Andrejka Fajmut Klemen Fink Iztok Jakše Daša Jamnik Sonja Jenko Simona K and are Tina Knafiič Boris Kodrič Tomaž Kokoravec Jure Kosmač Peter Kropovsek Miha Mane« Damjan Markelj Nataša Misanovič Lidija NinićSvetlana O kič Mersiha Osojnik Peter Oberstar Marko Ravnik Gregor Rozman Matej Srečo Nikola Strnad Miha Ščekič Dragan Šmid Ana Tadić Božena Teran Maruša Torkar Klemen Trček Saša Žagar Mina Žbogar Mojca Žumer Aleš Dražgoška 5 Gosposvetska 17 Koroška 53 C. 1. maja 61 Dražgoška 7 Vrečkova 3 Valjavčeva 8 V. Vlahovića 6 Planina 10 C. 1. maja 67 Jezerska c. 10 Oprešnikova 54 V. Vlahovića 10 V. Vlahovića Gor. odreda 8 Begunjska 15 Planina 1 V. Vlahovića 8 C. 1. maja 65 Vidmarjeva 14 C. 1. maja 63 Šorlijeva 23 Vrečkova 5 Vidmarjeva 12 Ul. XXXI. divizije 46 Tavčarjeva 22 Kebetova 20 Šorlijeva 22 Šorlijeva 15 Valjavčeva 11 Kalinškova 24 C. 1. maja 69 R ući gajeva 8 Starac. 27 Ul. mlad. brigad 12 Savska c. 1 Zg. Duplje 15 Planina 8 Kidričeva 11 Moša Pijade 44 Janeza Puharja 7 Komen skega 3 12 12 12 14 12 11 12 10 10 14 12 12 12 12 10 12 14 12 12 10 10 12 15 10 12 16 12 12 12 12 12 14 12 12 12 12 11 12 12 10 10 10 JANINA -JASLI Brudar Mark Begunjska 12 12 Golob Andraž Šorlijeva 39 13 Hribljan Monika Gradnikova 7 14 K ešpret Špela Betonova 12 11 Krčmar Vida Staneta Rozmana 3 12 M andelj Boštjan Moša Pijade 13 12 Mezeg Domen Nazorjeva 6 12 Plestenjak Katja Bobovk 25 12 Polanec Nina Begunjska 13 13 Rozman Silva Olševek 9 16 Stepan-Krajnik Peter Valjavčeva 12 14 Šifrer Bojan Oldhamska 3 12 S tur m Gregor Moša Pijade 48 10 Zabret Rok Bobovk 10 12 Zrimšek Martina K ebetova 1 12 MAKSA ROZMAN TATJANA -JASLI Benedik Mojca Bertoncelj Andreja Čarman Tina Gogić Milan Kos Katarina M ešič Gregor Nikolić Barbara Oman Marcela Ravnjak Mojca Ravnjak Sonja Stenovec Maruša Volčja k Aleš Zaletel j Renata Zaleteij Sašo Tominčeva 72 Šolska 2 Zabukovje 10 Škofjeloška 8 Kokrški log 21 Trojarjeva 41 Zlato polje 3 h Benedikova 16 Škofjeloška 8 Škofjeloška 8 Z g. Bitnje 73 Kocjanova 12 Ješetova 10 Delavska c. 11 12 14 12 12 10 11 1(1 10 14 II 10 12 u M VARSTVENE DRUŽINE Ribič, Sejmišče 1 Gašperšič Blaž Strekelj Andreja Treven Tilen Savska loka 7 (zamenjava) Stara c. 18 (zamenjava) Stara c. 3 (zamenjava) Butalič, Jezerska c. 59 Naglic Primož štraus Stane Mandeljčeva 1 (zamenjava) Oprešnikova 36 (zamenjava) Dovžan, Vrečkova 5 Primožič Tomaž V odopi včeva 9 (zamenjava) 10 Stefe, Gor. odreda 4 Aberšek Aleš Fortuna Damjan Šorlijeva 15 (zamenjava) Cirče 11 (zamenjava) 12 10 PLANINA I Dukić Edin Makuc Špela Petrovič Nataša Poljanec Klemen Primožič Uroš Zavšek Aleš V. Vlahovića 6 C. 1. maja 63 Gor. odreda 14 Janeza Puharja 6 Vodopivčeva 18 Vrečkova 2 10 10 10 10 10 10 PLANINA 11 Bobnar Aleš Brolih Boštjan G ros Gorazd Ovsenik Tjaša S:ia-Daniel Tom Gor. odreda 16 Milje 40 Letence 10 C. Kokr. odreda 11 C 1. maja 63 10 10 10 10 10 VRTEC -JASLI -VARSTVENA DRUŽINA PRIIMEK IN IME BIVALIŠČE ŠTEV. TOČK VRTEC - JASLI - VARSTVENA DRUŽINA PRIIMEK IN IME BIVALIŠČE ŠTEV. TOČI PRI VODOVODNEM STOLPU Sunesko Darja Moša Pijade 13 10 MILENA KORBAR -VRTEC OŠ SIMON JENKO -VRTEC Benedik Metka Žagar Tina Rotarjeva 3 Valjavčeva 14 12 12 Butalič Barbara Kolar Marjan Papež Barbara Pelko Mateja Romšak Anita Romšak Robert Rozman Ana Smeh Silva Žagar Janez J ezerska 69 Oprešnikova 47 Stružnikova 17, Šenčur Vrečkova 5 Pokopališka 20 Pokopališka 20 Kokrški log 18 Reševa 7 Visoko 122 14 10 11 11 12 12 OŠ PRIMSKOVO VRTEC Bizjak Matej Bogoev Danijel Ceru Slavko Gašperin Darja Gregorin Irena Herman Severin Hudoklin Mitja Iskra Simon I stenic Rok Jan kovic Ljubi sav Jerman Petra Kovic Katja Osojnik Maja Osojnik Vita Osterman Primož Papler Alenka Rakar Iztok Stojnic Branko Šakanović M arinka Šuštar Peter T ase v a Valentina Urbane Nataša V ehar Gregor Vitez Urban Vovk Eva Zupan Renata Betonova 32 Mrakova 2 C. 1. avgusta 3 Žanova 11 Britof 178 Krašnova 13 O komova 2 Planina 3 Tekstilna 18 H ote maže 7 Štirnova 10 Ručigajeva 54 Ul. Gor. odreda 8 Ul. Gor. odreda 8 Cesta talcev 23 d Smledniška 29 Vrečkova 2 Vrečkova 11 Luznarjeva 22 Podbrezje 39 Janeza Puharja 8 Žanova6 Kalinškova 5 Cesta talcev 6 Ovsiše 15 Reševa 10 zamenjava 12 11 10 10 9 9 11 10 14 12 12 13 13 11 10 10 10 13 12 10 10 9 10 9 12 BRATOV VILFAN -VRTEC Čop Anja Čufer Matej Cufer Uroš Dolin ar Matej Haftier Nina Kristan Blaž Lebar Barbara Renko Luka Urh Marko Bičkova 8 a Gorenj esavska 40 Gorenj esavska 40 Z g. Bitnje 248 Sr. Bitnje 75 Škofjeloška 52 Stražiška 15 Hafnerjeva 21 Seljakova 3 11 12 12 10 12 11 1* 12 12 Kd *str S C Ui !r Jak S ?* REZKA DRAGAR VRTEC Bregar Anka Škofjeloška 54 CICIBAN VRTEC Atanasev Sladjan Bozovičar Simona Bušelić Matjaž Hudobivnik Maja Kavčič Gorazd Kiprovski Vitomir Kolman Alenka Koimanko Ines Pajer Erik Rajgelj Urška Rutar Blaž Smolovič Igor Vodiškar Rok Zvikart Tadej Šorlijeva 21 Žanova 4 Koroška 49 Cesta JLA 29 Šorlijeva 13 Ul. XXXI. divizije 46 Sejmišče 2 Dražgoška 6 Kokrški log 19 Begunjska 6 Kuratova 54 Partizanska 33 Moša Pijade 13 Dražgoška 5 14 10 zamenjava 11 12 12 zamenjava 14 16 14 12 14 12 12 KLANEC - Aljančič Katra VRTEC Beton Gorazd Gruden Barbara Hrovat Miloš Kavčič Katja Korenjak Alenka Kralj Klavdija Lašič Karmen Leskovec Aleksander Marinešk Petra Mladenović San dr a Mokič Tadeja Murko Polona Pavlic Andrej Zaplotnik Jaka Z a plot nik Tomaž Zanko Andrej Žibert Aleš Luznarjeva 26 M edvode 89 Jezerska c. 46 Mlakarjeva 10 Gor. odreda 10 Britof 193 Tavčarjeva 14 Cesta na Klanec 29 Titov trg 23 Naklo 2 Kurirska pot 7 Gosposvetska 17 Šorlijeva 18 Cesta na Klanec 15 Planina 56 Smledniška 108 V. Vlahovića 8 J aneza Puharja 6 PAVLA MEDE KATARINA - VRTEC KEKEC - Besić Fedja VRTEC Črček Viktor Fučka Igor Hudobivnik Nadja Klemenči č-M oh or i ć T ade j M ašalin Andrej Mišanović Mirjana P avšič Gregor Peternelj Barbara Rogelj Mateja Rozman Alenka Škofic Gregor Torkar Aleš Valant Maja Vuković Kristjan VV eiss Martina 2un Gorazd Šorlijeva 4 12 Nazorjeva 2 12 Moša Pijade 6 10 Betonova 42 12 Stošičeva4 9 Begunjska 6 10 Ul. XXX. divizije 46 12 Mrakova 1 12 Šorlijeva 3 10 Ljubljanska 32 10 Kalinškova 24 12 Kokrškcga odreda 13 a 12 Moša Pijade 48 9 Šorlijeva 4 12 M oša Pijade 4 12 Šorlijeva 23 10 Valjavčeva 3 12 Ambrožič Eva Gartnar Alenka Gartnar Robert J ost Barbara Kašper Uroš Kozina Matija Kozina Primož Križnar Renata Kurtič Aleksandra KurtičMilorad M azi Boštjan Peskov Gregor Stamenkovič Sladjana S al m i č Lidija Šerol Dominik Šolar Boštjan Zaleteij Nataša Zupan Jasna Posavec 24 Pivka 9 Pivka 9 Čadovlje 14 Pivka 47 Mlaka 123 Mlaka 123 Naklo 229 Naklo 73 Naklo 73 Gorenjesavska 42 Mlaka 51 Cesta na Belo 4 Pivka 5 Strah i nj 66 Ljubno 71 Ješetova 10 Naklo 17 JANINA -VRTEC Bečan Marko Maršala Tita 104, Jesenice 12 NOVO STANOVANJE VRTEC (NA PLANINI) MAKSA ROZMAN TATJANA -VRTEC Ankele Jernej Gogić Sladjana Šeme Primož Sempetrska 41 Škofjeloška 8 Koroška 16 12 12 12 TUGO VIDMAR -VRTEC Bezlaj Barbara Kodele Andreja K omi č Melita Košir Tit Kerčmar Igor Kutin Bernard M ar ca n Aleksandra M arijan Vera Mičič Jožko M ičic Marko Oblak Urška Obradović Jasna Pavlovi* Nataša Plava Edmond Rogelj Marjeta Rogelj Mojca Rozman Karmen Stenšek Damjan Vukotić Tanja Zavec Simona Zavec Urška Zdešar Aleš Koroška 53 12 Gradnikova 1 12 Savska cesta 52 14 Nazorjeva 12 14 Vrečkova 6 14 Kokrški log 5 14 C. 1. avgusta 11 9 Sejmišče 7 14 Sejmišče 7 14 Sejmišče 7 14 Pševska 17 11 Gubčeva 3 12 Planina 17 10 Tomšičeva 18 12 Begunjska 8 10 BegunJHkaK 10 Trboje85 11 Pipanova 29, Šenčur 14 Kebetova 20 n H rastje 39 12 H rastje 39 12 Cesta JLA 70 9 Dovžan Peter Hudobivnik Simona Kern Boštjan Kita novic Zoran Košmrlj Andrej Kropovsek Katja M ihelčič Maruša .M ulja ver Andraž Pucelj Damjan Puhar Žiga Tomić Janja Vagaja Nataša Valant Dušan V oglar Vanja Zaletel Anita Vrečkova 5 Cirče 31 a Gorenjesavska 48 V. Vlahovića 8 V. Vlahovića 8 Šorlijeva 23 Župančičeva 18 Planina 26 Planina 1 Vrečkova 4 V. Vlahovića 6 Rakovica 18 Planina 26 Planina 1 Gregoričeva 23 14 IVO SLAVC JOK L -VRTEC Bašar Aleš Brkič Elrisa Cirk Manca Cemas Barbara Dolenc Matej Domazet N ataša lijakov ic Djoni Djurović Zoran Djukić Sašo Gajšek Roman Idič Albert J anjič Milan Jovićić Mišo K ova ei c Sonja Mićnović Petar Novak Polona Pegam Danijela Petrič Simon Polajnar Boštjan Polajnar Mojca Pompe Gregor Premrov Robert Robežnik Boštjan Sitar-Vadnjav Aleš Šumi Darja Sušteršič Karmen V idic U rša Zelnik Igor Zupančič Brigita Zupančič Irena Žgajnar Katarina Križnarjeva 3 Z lato polje 3 p Krožna ul. 9 Kidričeva 18 Gasilska 16 Staneta Rozmana 5 Cankarjeva 14 Nazorjeva 12 Valjavčeva 10 Cesta JLA 34 Oldhamska 1 Zlato polje 3 a Galetova 4 Zlato polje 3 c Kidričeva 13 Cesta 1. avgusta 11 Cesta L maja 65 Gorenjesavska 24 Kidričeva 8 Snedičeva 2 Levstikova 3 Cesta Iva Slavca 5 Cesta JLA 46 Kidričeva 8 Struževo 20 Struževo 55 Stritarjeva 5 Cesta JLA 74 Valjavčeva 11 Valjavčeva 11 Kidričeva 17 10 zamenjava 14 12 10 12 12 zamenjava zamenjava 10 10 zamenjava 12 10 14 U zamenjava 10 12 10 zamenjava 10 14 II 11 12 11 II 10 10 9 DODATNO OBVESTILO! Starše sprejetih otrok obveščamo, da morajo biti otroci pred vstopom v jasni oz. vrtec laboratorijsko pregledani. Pregledi bodo od 1. julija do 30. avgusta. Vsa ostala navodila dobite v otroškem dispanzerju. O sestanku staršev in dnevu prvega sprejema otrok v jasli oz. vrtec boste pravočasno obveščeni. Starši odklonjenih otrok se lahko pritožijo v 15 dneh po Wmj obvestila na naslov: KOMISIJA ZA SPREJEM OTROK V VVZ KRANJ, Kebetova 9, priporočeno po pošti. Razpis za šolsko leto 1970/80 bo objavljen januarja 1979. Predsednik komisije: Tone Volčič hrek,30. maja 1978 I^stranOLAS Por tre trte študije Kdor količkaj pozna dosedanji li-^Hi opus akademskega slikarja, *>Rratorja — in kar je za razume-"■fije del tega umetnika ravno tako ^tJembno, amaterskega astronoma l^unirja Pirnata, bo nemara v zadnju obstal pred njegovimi naj-•»»ejSmi slikarskimi stvaritvami — "Ttretnimi študijami. W kakšni miselni vzvodi in nagibi hodili umetnika, da se je naenkrat *l>ovsem nepričakovano obrnil od Jje dosedanje izrazito osebno Jrvane in v znamenju sodobne ^oloske in kozmične civilizacije ^cipirane »scienee fiction« k »pra-£&i likovni ikonografiji« — človeku portretu? Zakaj je umetnik i^krat skoraj povsem opustil upo-!ty»nje fantazijskih, srhljivo pu-^*ih »lunarnih pejsažev« in lete-/"Pfedmetov v brezmejnem vesolju * lotil najbolj »profane« in postne tematike v človekovem likov- nem svetu — slikarske obravnave človekove zunanjosti — in tudi tistega, kar je za zaveso vidnega. Da, prav to zadnje, tisto kar je napol zastrto, nam daje misliti, da ta prelom le ni bil tako radikalen kot smo mislili v prvem hipu. Puščobne lunarne krajine, kjer smo človeka le slutili in brezupno »jadranje« po vesoljskih prostranstvih, so bili k« sklopi likovnih znakov, podobe, ki so nam posredovale globlje umetnikovo sporočilo, simbolni teksti o boleči človekovi osamljenosti, o njegovi nemoči, da bi prodrl v sfere tistega, o čemer dobro ve, da obstoja, ne ve pa, kje je in kakšno je; le kdo ni še imel občutka majhnosti in izgubljenosti, ko se je kdaj zazrl v jasni noči v brazmejni zvezdni svet! In zdaj, namesto da išče odsev človeka v stvareh, v svetu izven njega, se je lotil umetnik opazovanja samega človeka, ki ga podaja v njegovi telesni prepričljivosti, v pogosto kar strogi in dokumentar- vzeoino varstveni ustanovi Kroj v Skofji Loki so imeli r„7*mvi Na prvi so se obiskovalci lahko seznanili z hte-r x.m „„imlaišim, na drugi pa so si otroci, varovanci ^^namenj^r^m^ .g*ače in pnpomočke 2a n>|, S*S 'S&id'J^^vUem v počastitev dneva mladosh. (-jg) v J »zgmo. Razsta S F. Perdan VEČERA POEZIJE V KRANJU ■u jfliaVppv ie v četrtek, 25. maja, skupaj s študent-Klub kulturnih delavcev jev ^ Ljubljane pripra poezijo in prozo r" ^m^KlJC) iz Ljubljane pripravil dva zanimiva > kulturnim centrom <^,fi*Icem so se z lastno poezijo in prozo ^poezije. Številnim P°^aiC*£n Remic, Damjan Jensterle in Nrtavili Ismeta .Ah™n°™4Ki]r pa so predstavljali Ivan Volarič-4o Torkar (v okviru KKD), &rvu ^ piskernik Njihov večer je V Milan Kleč, Peter Mlakar in rn g &^^&£22Z ^ Vaianje poezije. M. Jensterle 1 ■ I ka _ V teh dneh je v muli dvorani delat doma na Jesenicah odprta samostojna lazstava akademskega tinaJaleVa Ravnika iz Bohinja. Avtor na svojstven na cw pred KP Ai^fbtična dogajanja v naravi, ki jih ponazarjajo različni teb- iCi™vne šole Prežihov Voranc, k, so nato o razstavi na/nsal, \$>Vil To je vsekakor spodbuden primer, vreden posnemanju. -\Wmč______ Wa Groharjeva slikarska kolonija fi^jv Mali* Groharjeva sukhi-. Atnija. enajsta bo že po vrsti. jV2, do 4. junija v Srnedetvvski • Vm. Od 1974. leta sta nanoee ^fijici mladih likovnikov pobrateni občini ^ederev«ka Palanka. Letošnja Ja bo potekala pod geslom danskih iger Narava, zdravje, imela pa bo še posebno ime žita rastu i pronose iz me Skofja Loka I teleti 'Ws£a Palanka bo torej te ra/redov osnovnih sol m "J Motorjev v Jo«"^ ; Male «carjeve ^aisk, Wi« ie pridobivanje novin. ..»b; X< likovno ustvarjanje mlad V-L1 /Imui s( ran. |>a likovn ^Vkofonije,rUtgudi navezovanje ^lijkih losov med mlad,m. republik in pokrajin Iz Slovenije se bosta kolonije udeležila po dva učenca i/, šestnajstih osnovnih šol. med njimi tudi Tomaž Križnar in Krami Maste H i/, Škofje Loke. Frane Bevk in Irena Benedičič iz Železnikov ter Karmen Kristan in Polona Mesec s Trate. Mladi slikarji si bodo v Smederev-ski Palanki ogledali Titovo delavnico v tovarni (ioša. gledališko predstavo in kulturno prireditev, njihovo najpomembnejše delo pa bo seveda iskanje novih motivov, ki jih bodo skušali čim uspešneje prenesti na slikarsko platnu. Poleg razstave likovnih del K), kolonije, ki je bila lani v Školji Loki, bodo zadnji (lan srečanja odprli tudi razstavo novih del. Sledila bo še razdelitev priznanj in sklepni pogovori, nakar se bodo morali pionirji posloviti postala tradicionalna. Osnovna šola Komen-da-Moste je bila izbrana za jugoslovanski center za otroški ekslibris, kjer naj bi bil tudi arhiv z otroškimi ekslibrisi. Na otvoritev razstave, ki bo odprta do 15. junija, so učenci iz Most povabili nagrajene učence in po enega predstavnika in mentorja iz vseh sodelujočih šol. Ob tej pribliki so gostitelji pripravili prijeten kulturni program, govoril pa je predsednik častnega odbora prof. dr. Avguštin Lah. Po ogledu razstavljenih ekslibrisov so gostje obiskali Lončarsko zadrugo, knjižnico Petra Pavla Glavarja in hleve konjeniškega kluba v Komendi. H. J. FILM Ko zorijo jagode Ustvarjalna moč slovenskega režiserja Hajka Kanfla je v njegovem filmskem razvoju zelo upadala. Tako je mnogim ostal v lepem spominu prvenec Mrtva ladja z Mileno Zupančičevo in Radkom Poličem v glavnih vlogah. Njegov drugi film Pomladni veter je napravil le bežen vtis. Z najnovejšim Ko zorijo jagode pa se nam je predstavil kot zelo podpoprečen avtor, kajti film ima mnogo slabosti v vseh pogledih film akega izraza. Verjetno je bila tudi že literarna predloga Branke Jurca taksna, da se v kasnejšem dramaturškem predelovanju ni dalo kaj dosti spremeniti. V sami zgodbi je z dramaturške strani nekaj takih napak, ki bi jih človek, ki pozna generacije, o katerih film govori, brez dvoma odpravil. S tem mislim predvsem neverjetno Jagodino psihično zrelost. Ne poznam nobenega osmo šolca. ki bi kaj dosti vedel o VValtu VViti-marm, kaj sele. da bi njegove pesmi recitiral. Redki so tudi tisti, ki poslušajo v teh letih jazz glasbo, da pa bi poslušali le to zvrst, kot to počne glavna junakinja, tudi ne vem. Ranfl je naredil veliko napako z izborom igralcev, kajti vsi so prestari za vloge, ki jih igrajo. Tako imaš po ogledu filma občutek, da je avtor hotel sporočiti, kako je današnja mlada generacija umsko in fizično zrela. Posebno poglavje v filmu pa je tudi dialog. Govor je nenaraven, izrazi taksni, ki se skoraj ne uporabljajo. Občutek imamo kot da se film godi v nekem nenaravnem okolju, v okolju, ki je bilo umetno ustvarjeno po nekih normah človeštva. B. Grlj Viktor Magyar Razstava v Šivčevi hiši v Radovljici Slikarstvo Viktorja Magvarja zavzema med slovenskim samorastni-škim slikarstvom posebno mesto. Lahko ga doživljamo kot ilustracije pesmi o naravi ljudi in lepotah Dolenjske, še posebej okolice Čateža, ki jih je »zložil« slikar sam in pomenijo odmev na umetnikovo otroštvo in nostalgijo za »izgubljenim rajem«. Griči, porasli z visoko trto, prepes-njeni v prizore, s kakršnimi se srečujemo v pravljicah, grmovje pod griči, spremenjeno v rogovilaste plastike, figure mož in žena v lesene lutke, hiše v hišice i/, kock. škafi, polni grozdja v otroške posode — vse te elemente iz otroškega sveta združuje umetnik s sanjskimi simboli — krilatimi možmi, konji, ki lebdijo v Dela samoraslega slikarja Viktorja Magyarja, pesnika dolenjskih ljudi in narave, se nahajajo v številnih galerijah in zbirkah v domovini Evropi in ZDA. Tokrat do 12. junija, imamo priložnost del njih občudovati v radovljiški Sivčevi hiši. - toto: F. Perdan zraku itd. in nekako otožnimi obrazi mož in žena ob harmoniki in ob polnih sodih vina. Naivnost je porabljena le kot sredstvo za umetnikovo izpoved v podobah. V resnici v Magvarovem slikarstvu ni nič naivnega in nič slučajnega: slike so do potankosti pretehtane v kompoziciji, hoteno stilizirane, enako skrbno in rafinirano je izbran kolorit. Vsi našteti likovni elementi dajejo umetnikovim slikam izredno harmoničen značaj. Barva, ki je poleg likov in njihove razporeditve po slikarski ploskvi umetnikovo osnovno izrazilo, je pri Magvarju svetla in jasna: modra, zelena, fres, manjši rumeni poudarki so poleg beline, ki jo slikar rad uporablja, njegove glavne barve. Na naši razstavi se Viktor Ma-gyar predstavlja s svojim »plavim« obdobjem. Zdi se. da.je prav sinja barva avtorju najljubša. In prav ta še posebej stopnjuje harmonijo umetnikovih del, ob katerih se oko in duša spočijeta in pomirita, čeprav ima njegova umetniška izpoved tudi temne podtone. Najbolj značilna Magvarjeva tehnika je olje na les. Posebnost med razstavljenimi oljnimi podobami predstavljajo miniature, ki še poudarjajo odlike njegove umetnosti. V zadnje obdobje Magvarovega ustvarjanja sodijo risbe in sitotiski v črno-beli ali kolorirani tehniki, za katere je slikar izbral format in obliko panjskih končnic, ki jih uvrščamo med najbolj tipične zastopnike slovenske ljudske ustvarjalnosti. Izčiščenost likovnih form in motivika sanjskega sveta sta v teh delih morda najizrazitejši. Maruša Avguštin DEVET DNI DUNKEROUA Kako je prišlo do največjega umika britanskih čet v drugi svetovni vojni in kako je potekal V mraku se je po dogovoru med generalom Gortom in admiralom Abrialom pričel dokončni umik II. korpusa z vzhodnega dela obroča, ki je branil l)unkerque. V zavezniških rokah je ostalo le še 12 kilometrov ozemlja. S tem je bila Gortova naloga končana. Čeprav je želel ostati do konca operacij, mu povelja tega niso dovoljevala. Pogovoril se je še z generalmajorjem H. K. L. G. Alexandrom, ki je prevzel poveljstvo nad prvim korpusom, nad možmi, katerih naloga je bila braniti zadnjo fazo umika preko Kanala. Koordinacijo za evakuacijo Britancev in Francozov je v tej fazi prevzel admiral Abrial. Načrt je določal, da se II. korpus umakne na ladje v noči z 31. maja na 1. junij, z zunanjega obroča pa naj se vsi umaknejo do 23. ure zvečer. 50. divizija je bila dodeljena poveljstvu Prvega korpusa, ki naj bi s pomočjo preostalih francoskih vojakov kril zadnji umik. Admiral Ramsav je bil v Dovru v hudih skrbeh. Evakuacija s peščenih obal je zastajala, s pomolov dunker-škega pristanišča pa je postala zaradi stalnega nemškega ognja skrajno nevarna. Ni imel vesti od ladjic, ki so od-plule v noč. Nobena se še ni vrnila. Od admiralitete je dobil nalog, da je treba tako angleškim kot francoskim četam v enaki meri omogočiti umik čez Kanal. Doslej so po Ramsavevih ocenah že prepeljali 9270 francoskih vojakov. Medtem se je evakuacija nadaljevala z vso hitrostjo. Veter je popustil, morje se je umirilo in na pot so se znova lahko podale tudi male ladje. »Očistile« so vse obrežje okrog Dunkerqua, samo iz La Panna, ki so se mu že približevali Nemci, so tega dne odpeljali 5000 mož. Koje general lord Gort tega dne končno zapustil Dunkerque in se podal v Anglijo, je bil uspeh evakuacije zagotovljen. Samo tega dne se je srečno izkrcalo na angleški obali 68.014 mož. Od jutra 1. junija je operacija Dinamo rešila 2(X).(K)0 britanskih, francoskih in belgijskih vojakov. SOBOTA, 1. JUNIJA Počasi se je drama približevala višku. V zgodnjih jutranjih urah je britanska mornarica utrpela tolikšne izgube kot v nekaterih največjih bitkah v preteklosti. Tega dne so Nemci z vso silo napadli iz zraka. V nekaj urah so se potopili štirje rušilci, štirje so bili močno poškodovani. Po vsem Kanalu so gorele in se potapljale ladjice. Zato je britanska admiraliteta sklenila, da bodo evakuacijo Dunkerqua podaljšali za en dan, vendar ne bodo več vozili podnevi. Nad Kanalom so krožile patrulje britanskih vojnih letal. Toda proti večeru tega dne se je britansko vojno letalstvo lahko pohvalilo, da je sestrelilo 7H sovražnih letal, kar je bil prav gotovo rekord. (Vendar druga vojaška poročila kažejo, da so Nemci pogrešili samo 29 letal, treba pa je tudi upoštevati, da so jih nekaj od tega sestrelile tudi ladje.) Na morju in v zraku je vojskovanje tega dne doseglo kritično točko. Kako pa je bilo na kopnem? Ob H. uri zjutraj se je general Alexander sestal /. admiralom Albrialom. Obema je bilo jasno, da evakuacije ne bo mogoče končati do nedelje zjutraj. Fronto bo torej treba držati še do nedelje opolnoči, le da jo bodo še bolj zožili in na njej razporedili vse razpoložljivo orožje. V obrambi bodo sodelovale vse čete, ki se še niso vkrcale. Bilanca na morju je bila trenutno strašna: v 24 urah izgubljenih 31 ladij, 11 resno poškodovanih. Toda prav v tem je bila zmaga Dunkerqua — evakuacija se je nadaljevala skorajda z nezmanjšanim poletom in hitrostjo. Pojavili pa so se novi problemi. Poslej je bilo na obali največ čakajočih francoskih vojakov in prva težava je bil ®že jezik za sporazumevanje. Poleg tega se je v marsika teri četi zaradi napetosti in naporov podrla disciplina Nemogoče je bilo odvrniti čakajoče vojake, da ne bi prevelikem številu poskakali v čolne, in marsikatera barka se je potopila zaradi preobremenjenosti, ko je odrinila od brega. Čeprav je admiral Wake-Walker storil vse, da bi bile čete pravočasno poučene, je vendarle prihajalo do številnih dezinformacij. Ce bi hoteli, da bi vse to priložnostno ladjevje in vojska funkcionirala brez ovir, bi rabili še sto dodatnih ladij za zvezo ... Pa vendar je bil tudi ta prvi junij zmagovit: kljub številnim izgubam je varno prispelo na britanska tla novih 04.429 mož. Konec potovanja — britanske ladje so iz Dunkerqua pripeljale nov tovor vojakov. Toda konec potovanja je le za vojake, ladje se obračajo in plujejo po nove čete, ki čakajo na peščinah Dankergua. NEDELJA, 2. JUNIJA Se vedno je ostalo na obali okrog tri do štiri tisoč mož britanskih ekspedicijskih sil. Ocene so pokazale, da bo to noč treba prepeljati skupno še kakih 25.000 mož. Zato so v Dovru ukazali, naj ob petih izpluje 70 ladij in več čolnov, Francozi pa so poslali 43 ladij. Naraščalo je tudi število ranjencev. Povelje je določa--lo, da mora ob vsaki deseterici ranjencev ostati deset vojakov in oficir in ustrezno zdravstveno osebje in da se morajo čimprej premakniti na pomole, da jih evakuirajo. Ob 10.30 je poveljnik Tennant signaliziral nemški komandi: »Zaradi akutnega položaja ranjencev bi morale sanitetne ladje evakuirati tudi podnevi. Sklicujemo se na ženevsko konvencijo, po kateri sovražnik teh transportov ne bo napadal.« Kljub temu je prvo sanitetno ladjo pričakala eskadri-Ija nemških bombnikov in odvrgla devet bomb povsem blizu ladje. To noč je izgubil življenje tudi poveljnik Clouston, ki mu gre vse priznanje za uspešno evakuacijo 200.000 mož s pomolov Dunkerqua: Ko se je z vojaškima motornima čolnoma vračal iz Dovra v Dunkerque. da bi do konca vodil evakuacijo, so njega in njegove može napadla nemška letala. Poskušal je priplavati do obale, a ga niso več videli. Ob enajstih so se vkrcevali zadnji možje britanskih ekspedicijskih sil. Ladja St. Helier si lasti čast, da je vozila zadnje. Tako se je za Britance končala vojaška epopeja, ki se je pričela tri tedne prej. ko so možje britanskih ekspedicijskih čet prispeli v Belgijo s španskim bezgom na pokrivalih. Tako se je končala tudi zgodba enega največjih umikov v vsej vojaški zgodovini. In tako seje končala, čeprav takrat tega še nihče ni slutil, tudi Hitlerjeva možnost, da zlomi Anglijo. Ob 11.,50 je poveljnik Tennant poslal iz Dunkerqua preprosto sporočilo 9 »BKS evakuirane.« Manj uspešno pa se je končala evakuacija francoskih vojakov. Ob 12..50 je admiral Wake-Walker sporočil v Dover, da ob pomolu v DunkerqttU čakajo štiri ladje na prevoz Francozov, a da francoskih čet ni nikjer. Kasneje se je izkazalo, da so čakale nekje drugje, pri pomolu, kamor so prihajale francoske ladje. Tako so angleške ladje z 10.000 mesti zjutraj izpilile iz I)unkerqua prazne. To napako gre pripisati popolnemu razpadu francoske komande, ki ni več koordinirala povelj. Tega dne so prepeljali na varno 20.250 mož. Dvanajst minut čez tretjo uro je iz Dunkerqua prispelo obvestilo, da so zadnje ladje izplule iz pristanišča. Iz revije Radar • Revija za ljubitelje zanimivega branja izhaja mesečno • Dobite jo lahko v vseh kioskih ali pa se naročite nanjo na naslov Ljubljana, Tomšičeva I POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ (29. zapis) Na kraju prejšnjega zapisa sem omenil obisk potomke pesnika Koseškega v njegovem rojstnem domu v Spodnjih Kosezah. — No, danes o tem zanimivem obisku lahko kaj več povem. HELGA ACKERMANN, roj. VESEL Seveda se je pesnikova pra-vnukinja (ne vnukinja) podpisala v spominsko knjigo po nemško »Helga Ackermann, geb. Vessel«. Prišla pa je iz Frankfurta v Zvezni republiki Nemčiji. Do Kosez je nemško gospo (z nedvomnim kančkom slovenske krvi!) pospremil ravnatelj ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice prof. Jaro Dolar. On je tudi pripisal sorodstveno razmerje (»pesnikova pravnukinja«) obiskovalke do starega Jovana Vesela — Koseškega. — Iz spominske knjige, ki jo Cerarjevi skrbno hranijo v stekleni omarici, je razviden tudi datum tega obiska: 21. maj 1973. No, priložnost je, da opozorim sedajle na dve tiskovni napaki v prejšnjem zapisu: na starem Vese-lovem domu gospodarijo zdaj Cerar-ji, ne »Cesarji«; v nemškem imenu Johann mora biti dvojni n; Lovri-škovi jami pravijo Lovriškova zivka (ne »živka«!), pač skrajšano po zijavki (t. j. skalni votlini). SVETLOBE V SENCI Koseškega že celo stoletje smešijo, poklicani in nepoklicani. To je zelo poceni. Dobro ime vzeti je prav lahko — vrniti ga pa je zelo težko. Razumeti čas in okoliščine, biti trezen in pravičen, nepristrasten. Potem se pogledi zbistre. Preden pa kaj povem o »kosešči-ni«, jeziku, v katerem je pisal Jovan Vesel in nekateri njegovi posnemovalci (epigoni), velja povedati besedico, dve o Koseškega Človeški plati, o nekaterih v literaturi manj znanih pesnikovih potezah. Dvojnost k zvestobi — slovenstvu in Avstrijstvu - je bila značilnost Koseškega (pa ne le njegova!). O tem je povedal njegov moravski rojak pisatelj dr. Fran Detela tole: »Mnogo zaslug je imel Koseški za narodno gibanje v Trstu 1. 1848. Posebno on je pripomogel, da je to mesto ostalo v onih burnih časih zvesto avstrijskemu orlu. Vnet Slovenec, zvest Avstrijec je bil Koseški .« »No, iz te dvojnosti v pesnikovem značaju so seveda nastali le taki verzi: Mi čvrsti Slovenci smo, gremo v boj za pravdo, za dom, za cesarja. Se bolj znana je Koseškega maksima: Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane. Tudi v prozi je bil Koseški zvest Avstrijec. V letu 1848 je pisal v No- »Naši sinovi ravno sedaj na laških bojiščih za milega vladarja kri prelivajo in se hrabro bijejo za njegove pravice. To je dostojno in pošteno, to je slavjanska šega, za cesarja, blago in kri in vse, kar imamo!« (Kako čist je prav nič cesarsko-zvest pa je bil vir Prešernove Hipo-krene!) Pa vendar: tudi Koseški je bil čvrst domoljubec, buden klican Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos! Tudi za čistočo jezika mu je šk> (četudi v praksi ni sledil sam svoji pesmi): Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo; kar je najetega v njem, dajete sosedu nazaj! Kinčite ga iz lastne moči, iz lastnega vira! Jasno, ko strune bo pel, zvonu enako donel. Človeška plat Hote se ne spuščam na področ ja, ki jim moje pero ni kos Tem raje pa iščem v življenjih naših velmož one človeške poteze, k: nam še tako odklanjanega človeka vendarle narede simpatičnega, vsaj v določeni meri. Tako pravi, med drugim, pisatei Detela: »Ponosen in moški je bil KosesK proti nasprotnikom Avstrije in Slovenstva, mil in prizanesljiv prcu rojakom, skromen cenitelj sam sv: jih zaslug, a nikdar obupajoč, vedno prepričan, da zakon natore je tak.i iz malega raste veliko.« Hčerko njegovo, svojo matr opisuje Koseškega vnuk dr. JdM Kugy kot čudovito ženo, glasben-in sploh umetniško talentirano bU go, srčno dobro mater, skoro nežen sko bitje. In potem še tale drobec: Ko sem govoril s sedanjo gosrx dinjo v Cerarjevi hiši (blizu 75 k*t je), mi je povedala, da so bili nihata Jože Cerar doma z bli2n>^ Vidma, da so se zelo mladi oženil/ da so od pesnikovega brata kuD hišo in posest. - Prodajalec si je «3 sklenitvi kupoprodajne pogodbe i govoril zase kar precejšen letni vrt užitek (dva prašiča idr.). — J4ol*> je ostal sam, žena ga je na stara let zapustila in šla z mlajšim. (»Take-babe, Bog nam pomagaj!«, sen-, ^ ob tej priliki!). Ker pa je bil preužitek, ki «j> mladi Cerar obljubil prejšnien lastniku posestva le prevelik in * osamljenega starega moža kar pi^ obilen, je le-ta popustil in se zadovoljil s sorazmerno zmanjšanimi jatvami. Menda je onemogli star* naposled postal kar član mlad« Cerarjeve družine. »Bili so dober človek, ta Vesel, a katerega so ata kupili.« Morda pa je le srep poglec najbolj znane Koseškega slike km da so imeli moža za trdega in ošab nega? »Kdo je mar? Ta ponosne kore nine — je slovensko oratar!« No, to pa je bil naš Jovan Ves* Koseški, kmečki sin! Novembrska konferenca kranjskega okrožja in Kokrški odred Ivan Jan Fantje so med ljudmi obujali spomine na bližnje boje in bili zdaj glede varnosti že bolj mirni. Vedeli so namreč, da se je prav ta dan z orožjem vrnil s Štajerskega tudi 3. bataljon in da se je utaboril blizu njih nad Lomom. Oni, borci 2. bataljona, ki so pred njim opravili to dolgo pot, so jih še posebej razumeli, hkrati pa vedeli, da so hreni odlično orožje in da jih ima zdaj tudi i. bataljon vsaj toliko kolikor oni, če ne še več. Vse to je dajalo večji občutek varnosti. Car tega hladnega in mokrega večera je potem še dolgo žarel v vseh, ki so mogli priti v dvorano. In to kljub temu, da so bili borci v zavarovanju oba dneva mokri in premraženi. Bila je vendar vojna, sovražnik blizu, pred aktivisti in borci pa nove naloge. Zato je bilo tega veselja in srečanja konec natanko ob desetih zvečer. Nekateri ljudje in aktivisti so odhajali in treba jim je bilo zagotoviti varno pot, drugi so še ostali, da bi se sestali še naslednji dan, večina bataljona pa je odšla počivat v bližnje začasno taborišče. Naslednje jutro, ki je bilo spet hladno in deževno s snegom, se je bataljon spet razdelil po zasedah in v patrulje, ter svoje odposlanstvo odigral do konca. Obveščevalei so že sporočili, da se je prejšnji dan pripeljalo v Tržič (JO policistov-Mongolov, očitno Vlasov-cev. in da še ne vedo, kam so krenili. Pozneje so zvedeli, da so se vrnili brez vpadanja proti Lomu ali Dolini. Zvedeli so tudi, da je šla ven močna patrulja domobrancev iz Ko vorja, prav tako pa, da je iz Poljč proti Dragi krenilo 90 policistov. Le te je ustavila in zavrnila zaseda 1. bataljona, ki je bila nad vhodom v Drago. To je bil zadosten razlog, da je bilo treba kraj dobro opazovati in varovati. To je bataljon tudi storil. Kljub vsem tem sovražnikovim pohodom ta dan ni prišlo do spopadov, kajti zborovanje je bilo prej končano. Sledi do zborovanja so bile z naglo premestitivijo kraja agen tom in sovražnikom temeljito zamešane. Vsekakor so zvedeli tudi za ta kraj zborovanja, kar so pokazali spopadi čez dva dni, a to je bil tudi dokaz, da so njihovi obveščevalci tokrat s poročili zamudili. Da so bili agenti na delu, so potrjevale koncentracije sovražnika v Tržiču in okolici prav v času okrožnega zborovanja. Zal, tedaj agenti še niso bili odkriti, česar delček bomo spoznali malce pozneje. A le delček, ne vsega. Drugi bataljon je svojo nalogo v zvezi z zborovanjem opravil in se 20. novembra zvečer spet vrnil nad svoj priljubljeni Lom, kjer je že taboril utrujeni 3. bataljon z novim orožjem s Štajerske. Kranjsko okrožno vodstvo je kmalu za tem lahko ugotavljalo, da se je sodelovanje med terenom in vojsko — kar je bilo poprej problematično — krepko /.boljšalo in da se še krepi. K temu niso prispevala samo dogajanja na opisanem zborovanju, temveč tudi stiki malo prej in tudi pozneje. S tem je tudi okrožno partijsko vodstvo dobilo večji vpogled v vojaško in politično delovanje Kokrškega odreda, hkrati pa je po enotah KO sodelovalo pri politični vzgoji. Ugotovljeno je bilo tudi, da iz vojske vse bolj izginja neprimerno ime »terenci« in da vse pogosteje uvajajo naziv »politični delavci«. Skratka: to novembrsko zborovanje je bila nekakšna ločnica med slabim sodelovati jem vojske na eni in terena na drugi strani poprej, ter sodelovanjem le teh poslej. V vzhodnem sosednem okrožju -kamniškem - je bila podobna konferenca teden dni kasneje, iti sicer v nedeljo 20. novembra 1944 v osvobojenem Motniku. Na zborovanje in volitve je iz raznih krajev tega okrožja: iz Domžal, Mengša, Kamnika, Moravč in drugod prišlo skupno 178 aktivistov, tako legalcev kot ilegalcev, in zastopnikov vojske. Nemci so na Gorenjskem imeli številne padle, kisojih »*b™e™P?kcpw na pokopališču v Kranju. Zato so neprestano zalezovali tako OF ter partizane, da bi jim prizadejali /«^^ ^ okupatorjevih policistov, orožnikov in vojakov v Kranju tudi dokazuje: kako zagrizen boj se je odvijal v pokrajini. Izvolili so m članski okrožni plenum OF in 11 člansko tajništvo. V imenu Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko sta temu zborovanju prisostvovala Angelca Mahnič-Brat ko, ter dr. Miha Potočnik. Tudi tu so v lepo okrašeni dvorani priredili imeniten miting, kjer je sodelovala kulturniška skupina Kamniško-zasavskega odreda. Poleg splošno dobre prireditve je bil tu najzanimivejši izvajalec U-letni partizanček Poldek Podbevšek -zdaj mžiner - ki se ga spominjamo iz 1942. leta, ko mu je padla mati -partizanka. Na tem mitingu pa je > »popolni bojni opremi in oborožer navdušeno recitiral in pel partizan . ske pesmi... Ko je končal, so gsj delegati nosili po dvorani. ..« Tudi ta konferenca z volit var vred je imela velik vpliv in mogoče r odmev. (127) * V Kamniškem zborniku - letnik V I -na strani 243 napačno navedeno, «h j» na konferenci prisostvovala tudi S niča POOF Angelca Ocepek; pravi* je A. Mahnič. (nadaljevanje v naslednji številkrt 3« ii Jfri it na KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM t spela očiščevalna akcija v Cerkljah - Turistično društvo Cerklje je pripravilo očiščevalno akcijo, ki je l krajevnih skupnostih Cerklje in Grad sicer boljše uspela ^ot v podkrvavških krajevnih skupnostih, a je vseeno plašna ocena ugodna. Največ pozornosti so posvetili iUtoči ob potokih, v gozdovih pri vaseh, divjim odlagališčem smeti, pa tudi površin ob cestah niso pozabili, lani je turistično društvo Cerklje prejelo priznanje, saj » bUe Cerklje drugi najbolje urejen kraj v Sloveniji. - J. Kuhar Žirovnica - Delavci SGP Gradbinec, temeljna organizacija Jesenice grade v Mostah pri ŽirovniTobrafno pogonsko zgradbo Elektro Žirovnica. Predvide vaje7 da bodo poslopje zgradili v začetku jeseni -B g™'0' da Radovna — V Radovni ne gradijo le vikendov, nekateri domačini so se odločili ostati na skopi zemlji in se vsak dan voziti daleč na delovno mesto. — B. B. VRTEC NA S VETJU jfedvode — Delavci SGP Stavbenik Koper gradijo v Medvodah vrtec, v katerem bo prostora za 130 malčkov, ^dvidevajo, da bo zadnji objekt iz prvega Ijubljanske-i° samoprispevka nared že koncem oktobra letos. V t**™ bosta kuhinja in pralnica imeli precejšnjo ^'gljivost, saj bodo v kuhinji lahko pripravili 800 obro-» pralnici pa lahko prali perilo za 250 otrok. Zato ***** pripravljali hrano tudi za otroke v ostalih treh lTtc*h, pozneje pa še za šolarje; saj bodo čez dve leti v ^Posredni bližini pričeli graditi osnovno šolo. -fr Na izlet z Glasom in Alpetourom V Belo krajino Dragi bralci, obljubili smo vam, da bomo skoraj vsak mesec organizirali kakšen izlet po naši lepi domovini. No, za junij smo vam pripravili prijetno pot v našo Belo krajino. 17. junija ob 7. uri zjutraj bo izpred hotela CREINA odpeljal avtobus proti Ljubljani in potem ob Krki skozi Muljavo, Žužemberk in Dolenjske toplice v Novo-mesto ter čez Gorjance v Metliko. Tu se bomo najprej podprli z dobro malico v hotelu BELA KRAJINA — pripravili nam bodo samo belokranjsko cvrtje — nato pa bo sledil ogled belokranjskega muzeja. Izlet pa ne bi bil pravi izlet, če ne bi poskusili tudi pristne belokranjske kapljice: obiskali bomo eno od tamkajšnjih vinskih kleti. Tudi v tovarniško trgovino BETI Metlika bomo stopili; mogoče boste našli kaj bolj poceni iz njihovega bogatega proizvodnega programa. Ce bo slabo vreme, bomo kosili v enem izmed gostinskih objektov v Beli krajini, če se bo pa vsaj »gor držalo«, kot pravimo, bomo imeli pravi piknik na Gospodični, sredi Gorjancev. Pozno popoldne se bomo po avtocesti vračali domov. Cena izleta je 300 din po osebi. V ceno so vračunani prevoz z udobnim turističnim avtobusom, gostinske storitve po programu, vstopnine ter vodstvo in organizacija izleta. Prijave sprejema Turistična poslovalnica ALr*ETOUR (v hotelu CREINA), telefon 23-883. Ob prijavi je treba vplačati akontacijo 100 din. Prve letošnje gobe — V četrtek zjutraj se je Franc Šnajder s Kokri-ce pohvalil z dvema »jurčkitma«, ki ju je našel v okolici Bele pri Pred dvoru. Nista bila sicer najbolj čvrsta, dolgotrajen dež ju je namočil in razmehčal, bila sta pa le. Franc Šnajder se je v četrtek zjutraj prvič letos odpravil na »teren«, za vsak primer, je dejal. Imel je res dober nos, saj so jurčki tako zgodaj in povrhu še v takem vremenu prava redkost. (H. J.) - Foto: F. Perdan Evropa spet posluje Kranj — Centralova temeljna organizacija združenega dela Gostinstvo je spet usposobila za obratovanje restavracijo Evropa. V njej pripravljajo stara slovenska jedila, kar je novost za obiskovalce starega dela Kranja, kjer se Evropa nahaja. Osebje restavracije pod vodstvom Alojza Kleka pripravlja vsak dan pristna domača kosila, vsak dan pa je mogoče dobiti tudi na primer kranjsko klobaso v zaseki, gorenjski želodec, liptaver, najrazličnejše juhe, kmečke pojedine, žgance, pečenke s kislim zeljem, sirove štruklje, najrazličnejše zavitke itd. Posebna zanimivost restavracije Evropa je bograč, pripravljen in serviran v posebnih posodah. -jk ^pjpjpj BJJRSlKSHMaas8»KH&"»»'■'■•■*;*™----- Radovljica - Gozdno gospodarstvo Bled TOZD Ra-5S£? /? od Radovljice do Podvina lepo uredilo tozd™učno pot. To je lepa steza, ob kateri so gozdovi m raznT drevje ter klopi za počitek. Na tej poti se VreLalŽi seznanijo z gozdovi in nadihajo svežega Traka Smer gozdne poti kaže lepa tabla v Radovljici. -B.B. Medvode - Delavci SGP Tehnik iz Škofje Loke zaključujejo gradbena dela na garažni hiši v novem stanovanjskem naselju v Medvodah. Zdaj so na vrsti le še obrtniška dela; tako da računajo, da bodo garaže predali namenu konec meseca junija, -fr OČISTIMO NAŠ KRAJ Mavčiče — V soboto, 27. maja, so člani mladinskega aktiva Mavčiče izvedli očiščevalno akcijo. Zanjo so se odločili, ker so spoznali, da je za lepo in zdravo življenje pomembna tudi čista okolica. Blizu dvajset mladink in mladincev je očistilo okolico od Podreče do Brega. Akcija je potekala pod geslom Očistimo naš kraj, zaključili pa so jo s piknikom in družabnim večerom. Mladinci osnovne organizacije Mavčiče so uspešni tudi na športnem področju; v košarki, rokometu, nogometu in namiznem tenisu. V kratkem bodo ustanovili klub OZN in izdali svoje glasilo. Pogovarjajo se tudi o tem, da bi odšli med koroške Slovence in se pobratili z eno izmed njihovih mladinskih organizacij. M. Šušteršič V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM ^Sf*if g°re Z Pi?nirskilods^ Planinskega društva Kranj je pripravil JL L 26- "3?' iradlclonalno planinskokulturno prireditev »Mladina n z£^zlTm~ rte800 ** *dobr" ^o'iz^zz" Gozd ni le gospodarska dobrina Človek je z gozdom povezan že od ij"adavnine. Navezanost je bila skozi različna, pač glede na prehram-r*no in pozneje ekonomsko odvis-J°*t. Prvotno je bila pokrajina pre-■Rfeo gozdnata in človek, še na tomitivni stopnji razvoja, je v ?r/zdu iskal hrano in zatočišče. Bil je ^ takrat prosto živečih živali. ^Poznejšim kultiviranjem rastlin in 'udomačitvijo nekaterih živali je ?*tal poljedelec in živinorejec. "''treboval je izkrčene gozdne po-^ne za poljedelsko rabo. Gozdove '■"*t bolj krčil tudi za pašniškt' 3j2?«ne. To je bil nomadski način J^nja, ko so se živinorejci selili iz "aia v kra?.: Znova in /nova so mi- stošili gozdove in s tem rodno zemljo in zapuščali samo goličavje. Z gozdovi opustošeno Sredozemlje je posledica premočnega, nekontroliranega poseganja v gozdove in škode so do danes ostale nepopravljive. Naši gozdovi niso utrpeli tolikšnega uničenja, če izvzamemo Kras. V Sloveniji nam gozdovi pokrivajo polovico ozemlja. Vsi ti pa niso več naravni. Nekdaj dokaj razvito fuži-narstvo je rabilo za gorivo lesno oglje, ki se je pretežno pridobivalo iz bukovine. Pri spreminjanju naravnih oblik gozda je bilo prisotno še požiganje gozda za pridobivanje kmetijskih novin. S tem se je spreminjal tudi krajinski izgled. Menja- vali so se listnati z iglastimi gozdovi. Naravno ohranjeni gozdovi so se obdržali le še v goratih predelih in pri nekaterih hribovskih kmetih, ki so z gospodarjenjem slučajno ohranili naravni tip gozda brez danes nujnega poznavanja naravnih zakonitosti življenjskih procesov najviše razvite rastlinske združbe. Danes gozda ne izkoriščamo več samo za pridobivanje lesne surovine. V gozdu smo spoznali še druge, današnjemu času izredno pomembne koristi. Te bi opredelili kot: — vlogo gozdov za zadrževanje padavinske vode in za ohranjevanje čiste vode našim mestom ter za potrebe industrije; — pomen gozdov za obnavljanje kisika, ohranjevanje čistega ozračja v bližini mest in industrijskih središč, zlasti v predelih, kjer se kažejo posledice strupenih plinov; — vlogo gozda pri preprečevanju erozije; — varovalno vlogo gozda za kmetijske in gospodarske objekte; — pomen gozdov za telesno in duševno zdravje mestnega in industrijskega prebivalstva; — pomen gozdov za turistično dejavnost in — pomen gozdov za naravoslovno in kulturno vzgojo prebivalstva. Te koristi lahko pričakujemo le v zdravem in- bolj ali manj naravnem gozdu. Zato mora vsak poseg v gozdu sloneti na naravnih osnovah ob poznavanju preteklega in sedanjega razvoja na podlagi tega moramo določiti cilje in funkcije, ki jih od njega pričakujemo. Danes govorimo, da ima gozd večnamenski pomen. Torej mu ne določimo samo pomena za pridobvanje lesa, temveč obenem še za varovanje in druge posredne koristi. Načelo sodobnega gospodarjenja z gozdovi je trajno vzdrževanje in ohranjevanje vseh nalog in koristi gozda. Gozdarstvo ima danes širši družbeni pomen. Kolikšna je vrednost gozda za današnjega industrijsko usmerjenega prebivalca, se zavedamo šele v zadnjem času. Gozdovi v bližini mest, naselij in industrijskih središč imajo drugačen pomen kot v htibovitih predelih in imajo poleg tega drugačno gospodarjenje. Pridobivanje lesa v njih mora biti podrejeno rekreativnemu pomenu. Obiski v gozdovih so danes vse bolj množični. Gozdne ceste omogočajo, da vse več ljudi prihaja v stik z naravo. Ti prihajajo z različnimi nameni. Največkrat iščejo rekreacijo in oddih. Toda, ali smo tudi pravilno vzgojeni za ravnanje v naravi? Ob tem se pojavlja vprašanje vzgoje obiskovalcev gozdov, zlasti še mladine. Pri mnogih je treba šele vzbuditi pravi odnos do gozda in občutke za naravne lepote.-Sleherni obiskovalec naj bi spoznaval vse koristi, ki jih ima od gozda, in tiste, ki mu jih lahko povzroči. Koliko gozdnih požarov povzročijo nepazljivi in malomarni obiskovalci. Premnogo mladih dreves je posekanih ob vsakem novem letu. Današnja najbolj pogosta navada je odvažanje nesnage in raznovrstnih odpadkov v gozdove. S tem balastom so zlasti obremenjeni gozdni robovi. Vse to gozdarjem daje nove naloge. To je popularizacija gozdarstva in skrb za obiskovalce gozdov. Zato je že četrto leto zapored vsak zadnji teden v maju imenovan za Teden gozdov. Zamisel, prvotno kot dan drevesa, izvira od FAO, organizacije pri Združenih narodih za gozd, kmetijstvo in prehrano. Leta 1951 je ta konferenca v Rimu med drugim sklenila: »Konferenca sodi, da bi se morali vsi ljudje zavedati tako estetskih kot gospodarskih koristi drevesa, zato priporočamo vsem svojim članicam uvedbo dneva drevesa v letnem času, kakor jim najbolj ustreza.« Pozneje je FAO predlagala tudi uvedbo dneva gozda. Slovenski gozdarji so omenjeno idejo pričeli uresničevati pred štirimi leti. Takrat je republiška konferenca SZDL prevzela pokroviteljstvo nad Tednom gozdov in skupaj z gozdarji obenem tudi skrb, da bi se ideje Tedna gozdov množično izvrševale. France Polanc Podljubeljska lovorika Skandinavcem Na nedeljski tekmi nekateri tekmovalci niso končali dirke. Morali so z motorjev v blato. Taksni padci so izredno nevarni. Nedeljski so se končali brez posledic Nadaljevanje s 1. strani za katero je bil najodgovornejši Jože Jurjevčič. Izreden je bil tudi prispevek pokrovitelja tovarne obutve Peko, sicer pa tudi za nedeljsko prireditev velja, da je tako kot vse dosedanje združila Tržičane, njihove organizacije in društva, od gasilcev do gorskih reševalcev. Največje breme pa je ležalo na članih Avto-moto društva Tržič. Prva vožnja, trajala je 40 minut in dva dodatna kroga, se je začela presenetljivo. Do četrtega kroga je vodil češkoslovaški tekmovalec Jaroslav Falta, ki pa peklen- skega tempa zasledovalcev ni vzdržal. Na razmočenih strminah so stopili na sceno Šved Thorleif Han sen (kawasaki), Hendri-kus Everts (bultaco) iz Belgije in dvakratni svetovni prvak v tej kategoriji Genadij Mojsejev (KTM) iz Sovjetske zveze. Skupaj s se sedmimi tekmeci jim je uspelo prevoziti 18 krogov. Naši so se dobro držali. Peter Šegula na maicu je prevozil 15 krogov in zasedel 22. mesto, Tržičan Branko Ahačič je bil 25., njegov sokrajan Matjaž Globočnik 27., veteran Leno Šošta-rič pa je bil 30. med 31. uvrščenimi tekmovalci. 13 tekmovalcev je omagalo ali pa so jim odpovedali stroji. V drugi vožnji je bil Falta po startu spet med najhitrejšimi, enako pa velja tudi za drugega sovjetskega tekmovalca Vladimi-rja Kavinova. Vendar, dvojica ni dolgo vzdržala. Mojsejev, Hansen in Everts so bili spet najspretnejši. Falta je bil četrti, Kavinov pa je moral peto mesto prepustiti Angležu Hudsonu in se zadovoljiti s šestim. Mojsejev, zmagovalec druge vožnje, in Hansen, ki je bil najhitrejši že na dopoldanskem uradnem treningu, sta pokazala izredno motokrosistično znanje po jarkih in strminah. Od naših je bil Šinkovec 24., Branko Ahačič 25. in Šegula, najboljši v prvi vožnji, 28. REZULTATI - 1. VOŽNJA: 1. Thorleif Hansen (Švedska), 2. Hendrikus Everts (Belgija), 3. Genadij Mojsejev (Sovjetska zveza), 4. Jean Paul Mingels (Belgija), 5. Suzuki Torao (Japonska),... 22. Peter Šegula (Jugoslavija), 25. Branko Ahačič (Jugoslavija), 27. Matjaž Globočnik (Jugoslavija), 30. Leno Šoštarič (Jugoslavija); 2. VOŽNJA: 1. Genadij Mojsejev (Sovjetska zveza), 2. Thorleif Hansen (Švedska), 3. Hendrikus Everts (Belgija), 4. Jaroslav Falta (Češkoslovaška), 5. Neil Hudson (Velika Britanija),... 24. Niko Šinkovec (Jugoslavija), 25. Branko Ahačič (Jugoslavija), 28. Peter Šegula (Jugoslavija); Veliko nagrado Jugoslavije je osvojil s 27 točkami Thorleif Hansen. Drugi je bil s 25 točkami Genadij Mojsejev, tretji pa z 22 točkami Hendrikus Everts. V seštevku za svetovni pokal vodi Genadij Mojsejev z 69 točkami iz štirih dirk, Hansen in Everts pa jih imata po 62. Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan Svetovni prvak Genadij Mojsejev je sicer zmagal le v drugi vožnji, a je še naprej vodilni v svetovnem prvenstvu motokrosistov Podljubeljske zanimivosti PRAVILNE NAPOVEDI - Ko so predstavniki mednarodne motocikli-stične federacije F1M obiskali Tržič in opravili inšpekcijo proge, so jih prireditelji nedeljske dirke spraševali po favoritih. Strokovnjaki mednarodne fe-U deracije so menili, da kaže zmagovalca Podljubelja iskati med sovjetskimi tekmovalci, Belgijci in Švedom Han senom. Imeli so prav, saj so bili Sovjet Mojsejev, Šved Hansen in Belgijec Everts najuspešnejši. ZLATA SMUČKA ZA BOJANA - Med odmorom nedeljske dirke za svetovno prvenstvo v Podljubelju je urednik ljub -IjanskefjH dopisništva zagrebških Sportskih novosti Drago Kranjc p«xlelil Iraškemu alpskemu smučarju Bojanu Križaju »zlato smučko«. Tako so odločili udeleženo posebne ftnkfftc zagrebškega aisnika. Na drugo mesto so uvrstili smučarskega skakalca Bogdana Norciča * GOSTJE IZ BEOGRADA - Člani folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so povabili v goste folkloriste skupine Branko Cvetkovič iz Beograda. Beograjski plesalci so se predstavili med odmorom prireditve, zabavali pa so skupaj z domačimi folkloristi tudi tekmovalce in druge goste na sprejemu in svečani razglasitvi rezultatov. NAJSTAREJŠI IN NAJMLAJŠI -Najstarejši med udeleženci nedeljske dirke v Pudljulielju je hil naš tekmovale« Leno Šoštarič, saj se že krepko bliža 40 letom. Najmlajši pa je bil Komun Krnest Mulnar z 19 leti. Meti našimi je bil najmlajši Tržican Branko Ahačič. Najvišji meti tekmo val« i pa je hil menda Cehoslovak Zdenek Velkv SPOMIN NA SODELAVCE - Dopoldne, pred popoldansko dirko, so delegacije prireditelja Avtomoto društva Tržič obiskale grobove zadnja leta umrlih športnih funkcionarjev in sodelavcev dirke ter položili vence. Grobovi umrlih so na tržiškem in kriškem pokopališču. J Košnjek Belgijec Everts, stari znanec podljubeljske proge Novice iz TKS Kranj lO SE JE SESTAL ŽE V DRUGO Predsednik 10 TKS Kranj je pred kratkim sklical drugo sejo, na kateri so se člani dogovorili o sklicu druge skupščine telesnokulturne skupnosti Kranj ter ob enem že določili dan sklica delegatov. Izvršni odbor je na seji imenoval odbore, ki so posvetovalna delovna telesa izvršnega odbora. Odbor za kadre bo v prihodnje vodil Miha Molan, odbor za množičnost Darko Šegula, odbor za Šolska športna društva Franc Zupan, odbor za vrhunski šport Drago Petrič, odbor za objekte Andrej Pole-nec ter odbor za finančna vprašanja Stane T on Idi. INICIATIVNI ODBOR PRIČEL . ,. Z DELOM , . .. V ponedeljek se je sestal na prvi seji iniciativni odbor za ustanovitev občinske zveze telesnokulturnih organizacij občine Kranj. V uvodu je predsednik 10 TKS Vili Planinšek prikazal potrebo, da se v občini Kranj ustanovi zveza telesnokulturnih organizacij, v ta namen pa je bil ustanovljen iniciativni odbor, katerega predsednik je Milan Turel. Iniciativni odbor bo moral razrešiti nekatera pravna in druga vprašanja. Moral bo pripraviti sporazum o ustanovitvi in statut oziroma pravila zveze. Člani so si zadali prvo nalogo, da se seznanijo pri RZTKO glede osnovnih konceptov organiziranosti občinskih ZTKO. M.Čadež Rokomet Pokala Garniziji JLA in Dupljam Zmagovalec dirke za Veliko nagra do Jugoslavije Thorleif Hansen u Švedske je bil po dirki tako blaten, da ga je bilo komaj prepoznati Šah Kranjska gora gosti šahiste V soboto, 3. junija, in v nedeljo, 4. junija, bo v Kranjski gori 30. jubilejno mošt veno sindikalno republiško prvenstvo v šahu. Organizator tekmovanja bo Šahovsko društvo Jesenice, pokrovitelj pa jeseniški občinski svet zveze sindikatov. Organizatorji pričakujejo, da bo na tekmovanju sodelovalo nad 70 moštev iz vse Slovenije. Otvoritev prvenstva bo v soboto, 3. junija, ob pol devetih dopoldne v hotelu Kompas v Kranjski gori. J. H. Dopisniki poročajo Jesenice - V jeseniški občim m« tudi let« v počastitev dneva mladosti priredili številni športna tekmovanja. Še posebej velja omenil tekmovanje nit-el jeseniškimi dijaki i n g iiinira rj / i.bineimli kara vi. Pobudo /a ta sre-čanja s< dati mladi a/ Zclezarske>izi>braže-va Inega « elitni Tekmovali so v odbojki, šahu. košarki, nami/ nem tenisu, m ivljanjti in malem nogometu. J. Rabit' Tržič - Šolsko športno društvo 1'olei / (»snovne šole heroja Bračna v Tržiču je pi ludilo občinsko prvenstvo v gimnastiki, na kale umi je sodelovalo il TVD Partizan Tržič. Ekipno so med dekleti in fanti zmagali zastopniki prve eki|ie SŠD Polet, drugo je ImIo prvo moštvo ŠŠIl Kokrški odred, tretji pa s|>et tekmoval« i Poleta. Med dekle! i so bile najboljše zastopnice Poleta Megliceva, Beiloiova ;ui Zupanova, med lanti pa Močnik (Kokrški odred) in tekmovale« Poleta 1'avšek in (iosai ŠŠI) Polet pa je bil organizator ludi letošnjega občinskega šolskega prvenstva \ atletiki Sodelovalo je nad |Otl tekmovalcem Ekipno j<- zmagalo SSU Polet '/. 935 lučkami pred SNI) Kokrški odred z !M 7 Im-kaini m ŠŠI) Storži«, katerega tekinovalii so zbrali 193 toi'k Kokrški odred je bij zmagovale« med dekleti. Polet pa med lanu I Kikel Jamnik - Klub mara i mi« e-v »Mali \ ih-/ Jaiiinika je prnedil v počastitev dneva mlad«, su i rim tek z Nemili na Mohorja. Sodelovalo je-okrog 10 tekmovalcev. Med ženskami do 2~> let je zmagala Helena Bešter. med ženskami nad 2'i let -lini |'ei«-ioian. med moškimi do tU let Maks JeleiK in mod moškimi nad 30 let Polde Taler S Kisici Kranj — Iniciativni itdhoi z;i ustanovitev Zveze lelesnokiiluiinilt organi/arij v kranjski (»Vini se je sestal na drugi seji in Ugotovil, da organiziranost ZTKl) se m popolnoma jasna predvsem l><> treba dati-večjo pozornost v zdi že vanju -porinili objektov, za katere sedaj skrbi telesnokultiii na samoupravna inleiesna skup "osi M.Čadež Kropa — Košarkarji kroparskega Plamena so igrali z moštvom Ilirije Slovan iz Ljubljane in bili poraženi z 89:71. To je bila že druga prijateljska tekma Kmparjev. Za goste sta še posebno dobro igrala Križnar in Sarajlija, pri domačinih pa se je izkazal M. Eržen. Razen njega so za Plamen igrali še Ješe, Zupan. Dermota, B Eržen in Gašperin. B. Zupan Kranj — Športniki kranjskega Šolskega centra za blagovni promet so .sodelovali na republiškem prvenstvu Šolskih eentrov za blagovni promet. Skupno je sodelovalo 450 lxxločih trgovcev iz 10 slovenskih centrov. Tekmovali so v košarki, rokometu, namiznem tenisu, šahu in streljanju. Kranjska dekleta so bila prva v košarki in druga v rokometu, fantje pa so bili zmagovalci v rokometu V streljanju je presenetil Vital Justin s .'t. mestom. Kkipno so bili Kranjčani t ret ji. C. Zaplotnik Mojstrana - Postaja Gorske reševalne službe iz Mojstrane je priredila v Vratih smučarsko tekmovanje za memonal domačega alpinista Zvoneta Koflerja. Sodelovalo je devet moštev. med katerimi so bili tudi gostje iz Ziljske doline na Komškem. Mošt veno je zmagala prva ekipi Mojstrane, med posamezniki pa Bogdan Kotnik iz Mojstrane. J It. Kranj - V Somboru se je začelo letošnje državno prvenstvo v «estnohitrostmh dirkah. Sodelovalo je 170 tekmovalcev iz vse države. V kategoriji 125 kubičnih ,-ent imet rov sta nastopila tudi Kranjčana Boris Baje in Janez P kitar, Oba sta začela izredno. Baje je Kmagal, Pintar pa je bil zaradi težav z motorjem četrti, Baje je zmagal tudi v kategorji motorjev do 175 kubičnih (entimetrov. Postavil je tudi rekord proge. Dobro se je odrezal Akrapovič iz Kranja. Slabo cestišče je onemogočilo, da bi tekmovalci pokazali vse, kar znajo. J. P. Duplje - V sredo popoldne je bil tradicionalni rokometni turnir v počastitev dneva mladosti, ki ga vsako leto organizira ZSMS Duplje. Na letošnjem turnirju so nastopile ekipe Preddvora. Garnizije JLA iz Kranja m Dupelj. Prehodni pokal je brez poraza osvojila ekipa Garnizije JLA. Rezultati: Garntzija JLA : Duplje 19:12 (8:5), Preddvor : Duplje 24:18 (12:7). Garmzija JLA : Preddvor 20.15 (9:9). Športni dan Kranj — Na Kkonomskuadmmistrativ nem šolskem centm v Kranju so pripravili športni dan. na katerem so med drugim medsebojno tekmovala dekleta 1'AŠ. PAŠ in KŠ. srečali |>a so se tudi ranije dopoldanske in popoldanske izmene. Tekmovalce je uvodoma nagovoril ravnatelj Marko Tunik, samo tekmovanje pa je trajal«, skoraj tri ure. Rezultati - dekleta - suvanje krogle: I. Metka Kav as (UAŠ). 2. Vanja Bajt (PAŠ). (. Darinka Smrtnik (ES); tek na 100 metrov: 1. Irena Papler tU AS). 2 Jolanda Jordan (EŠ». i. Poletna Ore-har (l'AŠi: vašina: 1. Marta Dolžan (KŠI. 2. Marjana Pegam (UAŠ). t. Tatjana Kum" (l'AŠi; daljina: I. Leonkla Jesenov«'«-tl'AŠI. 2. Bojana Kreli (KŠI. 3. Mojca Šenk (KŠ»; tek na 800 metrov: 1 Metoda Smrtnik (KŠ). 2. Marjeta Valjave« (EŠ). 3. Andreja Komac U'AŠi; štafeta 4 x 100 metrov: I. UAŠ. 2. KŠ. 3. 1'AŠ: ekipno: UAŠ .53.5 točke. 2. EŠ 50 točk in ;l. PAŠ :«.."> točke. V tekmovanju fantov je na KNI metrov zmagal Vinko Ušenii-nik s po|s>ldanske izmene, v teku na 4 metrov Tomaž Križaj iz dopoldanske izmene, v teku na KHMI metrov njegov kolega iz izmene Pavel Jereb, v suvanju krogle Aleš Dobmkar (dopoldanska izmena), v skoku v višino Matjaž Dolenc iz. popoldanske izmene in v skoku v daljino Vojko Sitar iz dopoldanske izmene. V štafeti -t x IIKMI metrov pa so bili hitrejši tekači popoldanski- izmene. Dvoboj m prinesel zmagovalca, saj so oboji zbrali po 32 točk. V. Jaušovec Nogomet Triglav povečuje prednost V II kolu gorenjskega metlobčinskega nogo met nega prvenstva je vodilni 'Triglav < 'Tržiču premagal drug<»nvr* doma«1 mošivo. Jesenice s«> doma po lazile Lesce. Bohinj pa Blejce. Izidi 11. kola - člani: Tržič Triglav 2:i>. Jesenice ; Lesce 2:1. Bohinj : Bled 5::i. Alples l.'1'H t.u: mladinci: Tržič Bled !:(». Bohinj : »Triglav 5 3. Jesenice Use c- 3:1; pionirji: Skofja l.oka Lesce.Ml. Bohinj Bled -i:O M«l člani vodi Triglav z 21 točkami pred Tržičem. ki ima l»> ločk. m Jesenicami, ki so zbrale II i«>«'k. Pri mladincih v«kIi selekcija Škofje Loke s 17 točkami pred Bledom m Jesenicami, ki imata IJ oziroma Ki točk. V tekmo-vaii|ii pionirjev pa vodijo Bohinj« i z 12 točkami preti selekcijo Školje Loke. ki je- zbrala III točk. in Jeseničani s 7 ločkami. P. Novak Razburljivo na koncu Kranj — Za tekmovanje v nogometni ligi kranjske občine je značilna borbenost, ki odloča, kdo se b«i uvrstil med sedem najboljših, ki bodo imeli pravico setdetovati jeseni v prvi skupini občinske lige Doslej je pokazala najvei nogometnega znanja enajsloiiea Save-, sledi pa H Korotan. |>a HkIi A moštvo Piiinskovega igra vedno boljše-. Tekme so izredno lan. Pri organi zae iji se- |s>javljajo nekatere ležave-. ve-ndai jih (»Vinska iiogotiii-tna zveza s poinoč|o klubov uspešno premaguje. Vodi Sava s 2'> ločkalUi. Sledijo Korotan 24 točk. I*iinisk««vi> A 23 ločk. Šenčur 23 točk. Tlbojc 21 točk. Koknea 21 loe'k. Naklo IHtočk. Pndhrczjc 17 lo«'-k. Preddvor 15 loik. Brilol 13 io«"-k. KiImam i točke m Grintave«" > točk«-. Piimskovo B. ki nastopa izven konkurence, pa »• zbralo 12 ločk. Na lestvici siieke-v vodi Dieinilj ll*ninsko-vo Al preti igrale-e-m Save- K«>/.ir|em M. Šutu« Danes konferenca gorenjskih nogometašev BOHINJ - Danes, 30. maja, ob 17. uri bo v Bohinju konferenca temeljne nogometne zveze za Gorenjsko. Dosedanji predsednik zveze Miha Kramar je povedal, da bo na konferenci govora predvsem o organizaciji nogometne igre na Gorenjskem po sprejetju nove usmeritve v slovenski telesni kulturi. Dosedanja temeljna nogometna zveza se bo preimenovala v medobčinsko nogometnei zve-zo Gorenjske, v katero bodo razen Triglava i/. Kranja vključeni vsi klubi iz jeseniške, radovljiške, škofjeloške in tržiške občine. K vključitvi v nov«) organizacijo jf vabljena tudi kranjska občinska nogometna zveza s klubi oziroma nogometnimi aktivi. TakAna organizacija nogometa hi bila trdnejša, eimogočala bi večji pre-gled nad delovanjem klubov in c«>-n«-jša tekmo v a n h V. selekcija naj bi imela sedež v Kranju. IV. selekcija pa eno moštvo na Jesenicah oziroma v Kadovljiei, drugo pa v Škofji Loki oziroma v Kranju. V programu nove nogom«-tne «>rganizacije- je tudi uvedba novega U-kmovanja /.a kad«-te, ki ne bi bilo več skupno z Ljubljano, temveč .Haniost«>jno. To bi pocenilo tekmovanje. Vodstvo selekcij naj bi prevzemali najbolje organizirani klubi «tb pomoči Udesnokulturnih skupnosti in Zvez telesnokulturnih organizacij. Kranj, ki sedaj financira vse- štiri s«-lekfije, hi bil razbr«>menj«"n. Marsikaj kaže dopolniti in izpoptdniti tudi v rekreacijskih tekmovunjih. Današnja konferenca je torej izrednega pomena za razvoj gorenjskega nogometa, ki se caplja pri repu republiške lestvice. P Novak Lestvica: Garnizija JLA Kranj 2 2 0 0 39-27 4 Preddvor 2 1 0 1 39:38 > Duplje 2 0 0 2 30:43 0 Najboljši strelec- turnirja je bil Vidic (Preddvor) s 16 zadetki. Vse tekme sta zelo dobro vodila Bernard (Kranj) in Bartol (Naklo). V «5etrtek popoldne pa je bil na igrišču TVD Partizana Duplje še ženski turnir v počastitev dneva mladosti, na katerem so nastopile ekipe Jelovice, Tržiča in Dupelj. Prehodni pokal so zaradi boljše razlike v golih prejele rokometa-šice Dupelj. Rezultati: Duplje : Jelovica 6:2 (3:2) Jek>-vica : Tržič 6:5 (5:0), Tržič : Duplje 5:4 (3:2). Lestvica: Duplje 2 1 0 1 10.7 | Tržič 2 1 0 1 10:10 2 Jelovica 2 10 1 8:11 2 Tekme je zelo dobro vodil sodnik Benegalija iz Dupelj. J. Kuhar Streljanje Z Ohrida z državnim rekordom KRANJ — Na letošnjem držav prvenstvu v streljanju z zračno puško, ki je bilo preteklo soboto in nedeljo na Ohridu, je nastopilo 17 ekip iz vseh republik in pokrajin z več kot 250 tekmovalci. Na tekmovanju so zelo uspešno nastopili tudi kranjski strelci, ki so med člani usedli prvo mesto z novim državnim rekordom, in sicer so dosegli 1461 krogov. Za ekipo novih državnih prvakov so nastopili Naglic, Plestenjak, Retelj in Ogrin, vodil p« jih je Alfonz Kern. Drugo mesto so osvojili tekmovalci Novega Sada s 1445, tretji pa m> bili tekmovalci iz Smederevske Palanke s 1444 krogi. Med posamezniki so vsa prva mesta pobrali slovenski strelci. Zmagal je Rešetar (Velenje) pred Korbarjem (Trbovlje) oba s 373 krogi, na odlično tretje in četrto mesto pa sta se uvrstila Kranjčana Naglic s 371 in Plestenjak s 369 krogi. Od ostalih uvrstitev je bil Retelj na devetem s 966, Ogrin pa na 33. mestu s 355 krogi. Med članicami je Brezarjeva zasedla odlično deveto mesto s 356 krogi, med mladinkami pa sta bili Kiparjeva na 29. is Lovrenčičeva na 33. mestu. Pri mladincih, ki so ekipno zasedli 13. mesto, je bil najboljši Sitar na 30. mestu, Strniša je bil 36. in Knena 45. mestu. J. Kuhar Pozdravi športnikov KRANJ - Uredništvu in bralcem Glasa so poslali najlepše pozdrave kranjski strelci, ki so sodelovali na državnem prvenstvu na Ohridu, in, kot smo že poročali, zmagali. Oglasili p« m se tudi člani naše skupine učiteljev in vaditeljev smučanja, ki so se udeležili svetovnega srečanja v Toarmini na Etni v Italiji. Strelcem in smučarjem najlepša hvala in želje, da nas bodo še naprej razveseljevali! Na športnih igriščih živahno Tržič - Občinska konferenca ZSMS Trač te priredila v počastitev letošnjega dneva mlado sti številna športna tekmovanja, na katerih je sodelovalo kar 67 moštev s 341 nastopajočimi V četrtek, na praznični dan, so najboljšim ie podelili pokale in primanja. V košarkarske^ tekmovanju so slavili športniki taborniškem odreda Križka gora iz Križev, ki so bili nat uspešnejši tudi v rokometu, dobre uvrstitve pa so dosegli v drugih panogah. Najboljši nogometaši so bili vojaki karavle Srečka Prhavca ii Medvodij, v kegljaškem tekmovanju je zmagala ekipa Metalke - TOZD Triglav Trhč. najboljši v šahu pa so bili igralci Gradbinca Ekipno so zmagali taborniki iz Križev. Drugo je bilo moštvo Gradbinca, tretje moštvo taborniškega odreda Severne meje iz Tržiča, čet m športniki iz Bistrice, peti pa Podljubeljčani. J. Kikel Priznanja Borisa Ručigaja KRANJ - Žirija za podeljevanje priznanj BORISA RUČIGAJA bo ob koncu letošnjega leta podelila priznanja najzaahi*-nejšim športnim delavcem in športnikom v občini Kranj. _ Kandidate za priznanja BORISA RUvl-GAJA predlagajo telesnokulturne, družbenopolitične in delovne organizacije »rr posamezniki. Skladno s sklepom in pravilnikom o podeljevanju priznanj Borisa It uči gaja pozivamo TKO, družbenopobtič-ne in delovne organizacije ter poaamea-nike v občini, da predlagajo kandidate za podelitev PLAKET in ZNAČK BORISA RUClGAJA. Plakete se p«>deljujejo za pomembne dosežke pri razvijanju telesne kulture in za doluoletno uspešno delo v telesni kulturi praviloma se plakete podeljujejo enkrat posameznikom in organizacijam za: _ organizacijsko delo pri razvijanju mn«»žičnosti. ustvarjanju novih in boljših m«»žnosti za delo in tekmovanja. "dosežki pri športni vzgoji, m SK*r mentorjem, vaditeljem, trenerjem in sod- nik°d«)sežke v strokovnem in raziskovalnem dX kot so publicistika, metodik. to^rtnTga treniranja, športna »edica., ^jekSanje telesnokulturnih objektov. Z" dosežke na področju propagande v tisku, radiju in telečji ter filmu, likovnem ^f'jl^ul't podeljujejo posameznikom J ek*amP za letošnje športne dosežke mw,n?,r^wT ^E^ZBIRAJO PRI TKS |,?S?Lt^iJ- S/V. ROK ZA PRIJAVO KRANJ. p-^bjKlS 9. 1»78. KANDIDATOV JE M. Cadez 13. stran O startu kolesarskega maratona Dežmanov memorial, ki je bil v soboto ■* Kokrici, se je zbralo blizu 70 kolesarjev iz vse Slovenije. — Foto- F Per- 1m Kolesarstvo Maraton in kronometer uspela Neprevidno čez cesto Kranj — V četrtek, 25. maja, ob 20.50 je na regionalni cesti v Zg. Bit-njah voznik osebnega avtomobila Jože Markelj (roj. 1956) iz Kranja izven prehoda za pešce zadel Nede-ljka Staniča (roj. 1952) iz Kranja, ki je z leve strani nenadoma stekel čez cesto. Pešca so huje ranjenega prepeljali v Klinični center. Trčil v ograjo Brnik — V petek, 26. maja, nekaj po polnoči se je na regionalni cesti v bližini letališča Brnik pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Drago Šiftar (roj. 1952) iz Ljubljane je vozil proti Kranju. Pri odcepu ceste za letališče je zapeljal v levo in trčil v steber betonske ograje, avtomobil se je nato še nekajkrat prevrnil in obstal na boku. Hudo ranjenega voznika so prepeljali v Klinični center. Škode na vozilu je za 64.(XX) din. Kamničan spet vozi Železničarji opozarjajo na nevarnost in previdnost, saj se ljudje le počasi privajajo, da na progi Ljubljana —Kamnik spet vozi vlak! Kakrica — V .soboto dopoldne so člani kolt "**e sekcije na Kokrici pripravili svojevrsten **anr»ki maraton. Udeleženci, okoli TO se jih f *ralo na startu, so vozili na 70 kilometrov "■B poti, hitrost pa so uravnavali trije avto-Prvi je vozil poprečno .'14 km/h, in ga ni smel prehiteti, drugi z .'II k m/h in t ret ji Mptečho hitrostjo 27km/h. Seveda je bila Rakuš najboljši Zagreb — Sobota in nedelja sta bila spet na-Ta dneva za kolesarje. Prvi dan so tekmo-*n«a dirki v spomin Vida Ročica od Zagreba ■ Delnic (133 km). Nastopilo je »ti kolesarjev ■ 17 jugoslovanskih klubov, med njimi tudi ^tvcani. Dirka je bila zanimiva, precej je bilo ^Mteatov v vodstvu, v cilj pa je prišel 1. Polnoč (Rogj 3:31,42, 2. je bil Fumio (M. C. Za-f*fc* 3:32,00, odlično 3. mesto pa je osvojil ■fonjčan Mirko Rakuš s časom 3:32,04. Kkipno .* zmagal ljubljanski Rog 10:36',30. medtem ko *»»la Sava druga (10:39,50). Naslednji dan so kolesarji vozili na dirki za a*«l Mateja Ostojića od Delnic do Zagreba, -lagal je domačin Bedekovič s časom 3:26,.W> *d Moravcem (Varaždin) in Rakušem. Izka-^ «je tudi Pečhik. ki je pripeljal v cilj H. z časom, kot zmagovalec-. najštevilnejša skupina kolesarjev, ki je vozila med prvim in drugim avtomobilom, kar kaže na dobro kondicijsko pripravljenost udeležencev, žal pa so bili nekateri mlajši nekoliko preveč nestrpni, tako da brez padcev ni šlo. Kljub temu pa je maraton Dežmanov memorial pokazal, da s tako obliko kolesarjenja kaže nadaljevati. V nedeljo je bil na vrsti drugi kronometer Adria, ki ga Kokričani organizirajo v počastitev pobratenja kolesarskih klubov Adria iz Trsta. G ros upe 1 j in Kokrice. Udeležba je bila tudi tokrat nadpoprečna. Poleg gostov iz Trsta so nastopili še kolesarji — mladinci, člani C in veterani — iz številnih slovenskih klubov. Tekmovalci so startali posamično v razmaku ene minute, I"'*1 V,,/-.I.U pa so morali II kilometrov [»iti <>d BobovkadoBele in nazaj. Rezultati — mladinci: 1. Marn Ki,19. 2. Cu-derman (oba Sava) l«,2«,;l. Čok (Adria) IT.tkV člani C: 1 Šepee 16,24, 2. Dovžan (oba Rog) 16,59, 3. Najdič (Horjul) 17,03; veterani A: ]. Marušič (Adria) 16,41, 2. Lojze Utaman 17,29, 3. Kalan (oba Kokrica) 1H.14; veterani B: 1. Cerasari (Adria) 16,21, 2. Plestenjak (Kokrica) 16,53, 3. Ferluga (Adria) 17,11; veterani C: 1. Bonano 17,45, 2. Poropat (oba Adria) 17,52. :i Savel (Grosuplje) 18/>f>; veterani D: 1. Udovč (Adria) 19.17. 2. K oprat (Kokrica) J).5:i. .i. Kai-diga (Branik) 21.32: veterani K 1. Bratun 21,01, 2. Zirovnik < cba Kokrica) 21.44. Kkipno je bila najboljša Adria, Kokričani pa so bili 2. Smrt pešca Začetek sezone na plastiki Kranj — Junija se na Gorenjskem začne J««na tekmovanj na plastičnih smučarja" •kakainicah, ki bo trajala do 15. okto-^ P*W gorenjske območne tekmoval-_H""*«ili za skoke je na zadnji seji at r** *«kdar prireditev na skakalnicah . ^jftkeoi. Junija bo prvi del tekmo g J* gorenjske lige za vse kategorije. *£jP°»*d je naslednji: 10. junija v Sebe-*■> 17. junija v Zaibrcznici in 24. junija *ranju_ Na vseh teh tekmah bodo sod-. v skladu z dogovorom s trenerji go-/*j*kib klubov ocenjevali tekmovalce s f^haiai poudarkom na doskoku. V nede-**• W- junija, pa bo SK Triglav organiziral tr*dicionalno meddruštveno tekmova-v počastitev krajevnega praznika Štrajk na 15-m skakalnici v Stražišču. ,vru«t« bodo zaceli sezono Jeseničani, "bodo v soboto, 5. avgusta, izvedli med-7**tveno tekmovanje v počastitev občin-*!■ praznika, naslednji dan. 6. avgusta pa bo TVD Križe organiziral tekmovanje z mednarodno udeležbo v počastitev občinskega praznika Tržič. Tradicionalni mednarodni teden skokov v Kranju, letos te tretjič zapored, pa bo tokrat od 11. do 13. avgusta na skakalnicah v Stražišču in na Gorenji Savi. Osrednja prireditev bo v nedeljo, 13.avgusta, ko bo mednarodno tekmovanje za pokal Kranja na 50-m skakalnici. Organizator SK Triglav je povabil na to tradicionalno prireditev v počastitev kranjskega občinskega praznika najboljše skakalce iz sedmih držav. Jesenski del gorenjske lige (brez članov in starejših mladincev) pa bo po naslednjem razporedu: 9. september v Z abrc/.niči, 23. september v Kranju in 30. septembra v Sebenjah. Zaključek sezone na plastičnih skakalnicah pa bo v nedeljo, 15. oktobra, na dveh skakalnicah na Gorenji Savi (za vse kategorije). •I -lavoi nik Mladinci zmagali . «rta selekcija Gorenjske je gostovala v y,mžalah. r*o boljši in kvalitetnejši igri so Jj** Gorenjci s 3:1. Domačini so sicer dokaj ovrščeni v SMI. — zahod, toda proti gostom niso našli pravega orožja. Prepričljiv uspeh pionirjev iz Kranja '* M pionirskem nioštvenem republiškem Sft*tvu v šahu. ki je bilo 20. in 21. maja v J"* »črni, je v konkurenc-i starejših pionirjev .^•"čljivo zmagala selekcija iz občine Kranj. je 29 točk. Na drugu mesto so se jjr*ili pionirji it. Celja (27 toč1*), tretja jo bila Sobota (2.3,5 toč-ke). V ekipi zmago so nastopili Bumbar Rado. Božič Samo. '!*» Samo, Gasperlin Iztok in Hidovec Igor. J2rjR"*e iz Železnikov pa so morale priznati tekmi*:- Zmagale so ikonirke iz ?Jnefi (Ljubljana). *">ovanje je bilo izvrstno pripravljeno društev prijateljev mladine, šahovsko ■aw7w« in o. š. Boris Kidrič J^vo Uven m .rf jj /a tekmovalne i ti SiV^Jn*£r »služijo vso pohvalo. Pogoje srečanja ter • s Bavdt.k Ajdov dne ii tliva lo Čeprav so imeli rahlo terensko premoč, so jih gostje iz Kranja presenetili s hitrimi protinapadi. Strelca za zmagovalec- sta bila Osretkar 2 in Batistič. Obe kranjski tretji selekciji sta se pomerili v medsebojnem obračunu, Po enakovredni igri je bil ttldi rezultat neodločen — II. Igra je bila borbena. Na splošno velja, da so varovanci trenerjev Kobana in Andrejašiča zagotovilo za boljše čase- nogometa v Kranju in na Gorenjskem GORENJSKA : KRAS 3:1 V prijateljski tekmi se je ekipa Gorenjske v nekoliko spremenjeni postavi pomerila z ekipo Krasa i/. Prošeka pri Trst u. Tako so se Gorenjci oddolžili za gostoljubje našim zamejskim rojakom. V ter srečanju so bili domačini boljši in so zmagali s 3:1. Več <«l re/.ultala pa je vredno utrjevanje prijateljstva z našimi rojaki iz zamejst va. 120 PIONIRJKV NOGOMETAŠEV V počasistev Dneva mladosti je bil v Britofli velik pionirski turnir, ki je bil prava mamic-stacija mladosti. V zanimivih bojih pionirjev i/ vseh kranjskih šol so imeli največ uspeha domačim in ROS t je iz šol S. Žagar, K -Jenko in p. Prešeren Bolj kot rezultati pa je pomembno, da je za nogomet med mladimi veliko zanimanja in da se že kaže delo s prvimi selekcijami I h > šolah. Množično tekmovanje je bila prva počastitev največjega praznika mladih. Velja tudi omeniti odlično organizacijo NK Britof. ki pa mu največ težav povzroča pomanjkanje gardentb. Zato bo potrebna pomoč vseh krajanov, da bo marljiv športni kolektiv dobil prepotrebne prostote. Prikazane igre. ki sta jih sodila sodnika Brndaška in Torkar. kažejo razen množičnosti tudi na kvaliteto. M. Suh k- Naklo — V petek, 26. maja, se je na magistralni cesti v Naklem pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Alija Velič (roj. 1947) iz Ljubljane je peljal proti Radovljici. Pri bencinski črpalki v Naklem se je srečeval z nekim kombijem, izza katerega je tedaj tekel na cesto Nezir Ramič (roj. 1938) iz Naklega; voznik Velič je pešca čeprav se je umikal v desno na bankino in zaviral, zadel, tako da je obležal hudo ranjen. Prepeljali so ga v Klinični center, kjer pa je že čez nekaj ur umrl. Otrok stekel pred avto Jesenice — V soboto, 27. maja, ob 14.10 se je na Tomšičevi cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Albin Lipušček (roj. 1929) z Jesenic je peljal po klancu navzgor od Straže proti Jesenicam. Z leve strani je tedaj stekla čez cesto Gruda Horozovie (roj. 1970) z Jesenic, tako da jo je avtomobil zadel. Hudo poškodovano deklico so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Trčenje v ovinku Cerklje — V nedeljo, 28: maju, se je v vasi Grad pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Valentin Jerič (roj. 1946) s Stefanje gore je peljal od spodnje postaje žičnice proti Cerkljam. V ostrem desnem nepreglednem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo, kjer je trčil v osebni avtomobil Vladimira Mišje (roj. 1947) iz Komende, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. V trčenju so bili ranjeni voznik Mišja in njegova žena ter Grgič Ivanka in njen mož Stanislav, v Jeričevem avtomobilu pa sopotnik Marjan Polajnar s Stefanje gore. Škode na avtomobilih je za 36.000din. L. M. Nesreča pri delu Skofja Loka — V petek, 26. maja, ob 7.20 se je v Viličarjih pri Škof ji Loki pri delu hudo poškodoval Vinko Kokelj, (roj. 1942) elektio-monter iz Elektro Kranj. Kokelj je padel z višine Ć) metrov z dotrajanega električnega droga, s katerega je odvijal staro električno napeljavo. Z zlomljeno roko in poškodovano hrbtenico so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. KAMNIK - Včeraj, 29. maja, je na progi Ljubljana — Kamnik spet zasopihal vlak, ki se je s tirov umaknil leta 1968 in so ljudje nanj že skoraj pozabili! Deset let je proga mirovala, to pa je povzročilo, da so ljudje pozabili na nevarnosti, ki jim prete v primerih pozabljene previdnosti in pozornosti. To so potrdile poskusne vožnje 24. in 25. maja. Ljudje so pozabili, kako ravnati, če je proga spet prometna. Le redki so te dni spoštovali signalizacijo na prehodih prek proge, hodili mirno po progi in celo skozi predor, železničarji pa so opazili otroke, kako se brezskrbno igrajo na progi in ob 1 njej. Nepazljive občane čakajo številne nevarnosti, ki pa jim bodo kos le s previdnostjo in z upoštevanjem varnostnih predpisov. Kamniška proga je namreč nekaj izjemnega. Čeprav je dolga le borih 20 kilometrov, jo križa nad 60 cestnih prehodov, še več pa je prehodov za pešce, na katere so se ljudje že navadili. Strojevodje, ki bodo vozili na kamniški progi, vedo za izjemen položaj na novo usposobljene proge, vendar njihova previdnost pogosto ne zaleže. Pri motornem vlaku znaša na primer zavorna pot 400 metrov. Še posebno opozorilo pa velja staršem, ki naj svoje otroke opozorijo, naj se ne igrajo več na tirih. Takšna igra se najpogosteje konča s smrtnim izidom! J. Košnjek Gostinska in trgovska delovna organizacija CENTRAL KRANJ, n.sol.o. vabi k sodelovanju večje število GOSTINSKIH DELAVCEV ob 10. jubilejnem srečanju gorenjskih aktivistov, ki bo v NEDELJO, 11.6. 1978. Kandidati naj se osebno ali po telefonu javijo v kadrovski službi DO Central Kranj, Maistrov trg 11, najkasneje do 5. 6. 1978. Naklo - Odsek magistralne ceste v Naklem postaja vse bolj črna točka, pa ne le zaradi dotrajanega nadvoza, ki je posebno nevaren ob slabem in hlad nem vremenu; ta del je namreč vse bolj nevaren tudi pešcem, saj skorajda ni at^i k° Se ne bi pri Pre{kanju ceste ponesrečil pešec. Zadnja nesrečo v Naklem, v petek, je bila posebno huda, saj je pešec zaradi poškodb nekaj ur kasneje v Kliničnem centru umrl. — L. M — Foto: F. Perdan Jugoslovani na svetovnem seminarju l^t"rmimm — V amučankem srediHtv Taor- * pobočju vulkana Etna v Italiji je hil Ym 1 »bor poklicnih učiteljev smučanja. Na W~ O fl VA 1 O T^v 1 • • H "ečanju smo prvič meli svoje zastopnike ▼ «-1« fJGJn VlPl J Jvgmlovani. Na* zastopniki Min> Dvor Ali k* Marko Trđun, Marjan Štele. Marko Po- J\ I tlltOon lozman in Iztok Belehar iz Kra . ■*jH*C'C> U m Preddvoru Kranj - Če kandidat za voznika sedi v avtomobilu avto šole, potem naj bi bilo vse v redu glede dokumentov in tehnične brezhibnosti vozila? Pa ni tako. Akcija, ki so se je lotili kranjski miličniki v petek, 26. maja, je pokazala vrsto malomarnosti: en avtomobil avto šole je bil brez tehničnega pregleda, drugi ni bil tehnično brezhiben, inštruktorji so pozabili potrebne dokumente, niso imeli potnih nalogov, ni bilo izpolnjenih evidenčnih kartončkov in podobno. Seveda niso malomarni prav vsi, vendar pa je med njimi kar nekaj takšnih, ki zanemarjajo veljavne predpise. — L. M. — Fot*o: F. Perdan ^Tonu^ Rozman smucanja i"«'- Kj£S5lt° šol«, smučanj«, k. ^%Ml,J^odeTuj^im. precejšnje zam-'ftudila med soaouj . enakoprav J-fe Nas. država J" ^t^J" „'„.„carskih J W« »vetovnega «^>veaatl da s„ • S? ^^Tenfu,rc?remljen. in oble- ■a* zastopniki enotno opremljeni in nnie-i t **n opremi in obleki »o jim pomagali Klan . 5"*sV Almira iz Radovljice, Alpina izZirov Kora, Ta-olia in Toko. J ** poklicni učitelji amučanja so se že začeli 2*j**jati na svetovni Interaki kongres, ki bo Cr*"/* leto na Japonskem. Udeležila se jja ^*"b naMa demonstracijska vrsta. Tutli za to ^T**dek»vanje bo nujna pomoč organizacij jj***tf» dela, predvsem pa tistih, ki proizva -%V^«>rtno in amučamko opremo. Za slednje t,1**^« srečanja tudi priložnost za uveljavi Jk Kranj — (lorenjski rokometni klubi so v pred zadnjem kolu zabeležili lep uspeh. Hoko-metaši Jelovice so v II. zvezni ligi premagali Industroniontažo s 2<):i'> in si zagotovili obstanek v družili dnigoligašev. Knako velja tudi za rokometa lice Alplesa, ki so premagale Ivanu' s Hi: 14 in si prav tako zagotovile obstanek v II. zvezni rokometni ligi — sever. V slovenski rokometni ligi so Preddvor čanke gostovale v Izoli pri Olnli. Zmagoviti zadetek so dosegle tik pred koncem srečanja in se tako učvrstile na prvem mestu. V zadnjem kolu igrajo doma z Velenjem, ki je zadnje. Manj usfieha so imeli rokometaši Tržiča. Klonili so pred moštvom obale iz Izole. S 4 točkami so na tretjem mestu. V zadnjem kolu igrajo doma / voden m Slovenjgradcem. -jk Trio Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič proizvaja — sestavne dele obutve (notranjike) in — modno usnjeno konfekcijo ter — vse vrste osebnih in drug.h sredstev pr, delu m sredstva civilne zašč.te Vse svoje izdelke razstavlja na sejmu opreme in civilne zaščite v Kranju od 30. 5. do 4. 6. Obiščite nas in oglejte si naš razstavni prostor Tina — za poletne dni blagovnica Kranj, Titov trg v prodajalni Dekorative - kopalne brisače — Svi-lanit Kamnik - posteljnina Idila Metka Celje, nagrajena z Ljubljanskim zmajem 1978 - zavese, prti, posteljna konfekcija, — Velana, Induplati, Ibi, BPT Tržič 30 LET velika izbira — dobra postrežba SGP TEHNIK gšSBTcBffiSa Razpisna komisija TOZD Gradbeništvo razpisuje delovne naloge in opravila direktorja TOZD Gradbeništvo Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih — kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene s samoupravnim sporazumom o enotnih merilih kadrovske politike v občini Šk. Loka — mora biti gospodarsko razgledan — da je aktiven družbenopolitični delavec — da ima vodilne sposobnosti Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju po- Sojev v zaprti pisemski ovojnici na naslov: SGP Tehnik, 642 20 kofja Loka — za razpisno komisijo, v 15 dneh po objavi razpisa. Vse zaželjene informacije lahko kandidati dobijo osebno v kadrovski službi ali po telefonu 60-371. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata. Gostinska in trgovska delovna organizacija CENTRAL KRANJ, n. sol. o., TOZD Delikatesa, n. sub. o. Maistrov trg 11, objavlja na podlagi sklepa OMR in v skladu s 16. členom samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih proste delovne naloge in opravila: 1. dveh prodajalcev za trgovino Na vasi Šenčur za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), za trgovino Na klancu pa za nedoločen čas 2. več učencev za poklic prodajalec Pogoji: pod 1.: se zahteva šola za prodajalce ter 1 leto delovnih izkušenj, poskusna doba 2 meseca, pod 2.: pa morajo imeti učenci dokončano osnovno šolo ter ne smejo biti starejši od 18 let. SLOVENSKE ŽELEZARNE Tovarna verig Lesce z n. sol. o. objavlja dela in naloge: 1. Galvanizerja I. — 3 izvrševalce 2. več K V delavce v: strugarjev, ključavničarjev, orodjarjev, reskal cev in elektrikarjev Pogoji: pod 1.: zahtevan poklic: galvanizer, .široki profil delovno znanje: 24 mesecev v poklicu pod 2.: za zasedbo KV delovnih nalog se zahteva poklicna sola ustrezne smeri Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Slovenske železarne Tovarna verig Lesce, Lesce, Alpska c. 43. KEMIČNA TOVARNA PODNART-p. o., Podnart proda po sklepu delavskega sveta na JAVNI LICITACIJI tovorni avto TAM 2001 (leto izdelave 1971) Izklicna cena je 32.000,00 din Licitacija bo 31. maja 1978 ob 7. uri v Kemični tovarni Podnart. Interesenti položijo pred licitacijo 10'* kavcije od izklicne cene. Vse dajatve v zvezi s prodajo poravna kupec. Popravek Pri razpisu štipendij iz združenih sredstev za šolanje na srednjih šolah in študij na višjih in visokih šolah za šolsko leto 1978/79 v občinah Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič, ki je bil objavljen v petkovem Glasu, 26. maja 1978 na 10. strani se tč. 1 pravilno glasi: »da se katastrski dohodek pomnoži s 14, oziroma 2,5 in zmnožek deli s številom družinskih članov« in ne s 16 kot je bilo objavljeno. Uredništvo Glasa Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica Kranj Trg revolucije 2 objavlja javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev ter materiala, in sicer: 4 računske stroje 4 sešteval ne stroje 4 pisalne stroje 2 knjižna stroja Siemag 1 magnetni stabilizator 5 kovinskih vrat ter v ekspoziturah podružnice: rabljeno pisarniško pohištvo Licitacija bo I. junija 1978 SILNIC0 alipinaeMo. V Albert, Pajerjeva 14, Šenčur vozila ■felgi oTeddm°ože0n ^^ajDane, Binkelj 16, Sk. Loka jodno prodam MOPED tomos %r°P<5S, Ljubljanska ^15, ^L™ gtMCO 1000 celo ali po &2r%£lX^Z*Zh. odeovorni ^*r^_«»**^" . 2j-341, uredni iS^LT _ Opro**««0 prometne- FRIZERSKA POMOČNICA, vešča vseh del, dobi zaposlitev takoj v salonu Mrak Janez, Radovljica 4242 Sprejmem NK DELAVCA in 2 VAJENCA za izučite v slikopleskar-ske stroke. Slikopleskarstvo, Kočnik Stane, Pot na Jošta 8, Kranj 4243 Iščem ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu po 4 ure na dan ali 2-3-krat tedensko. Kočnik Alma, Pot na Jošta 8, Kranj 4244 Zaposlim KV ŠIVILJO ali priučeno za živanje pletenin. Oblak Julka, Zasavska c. 43/a, Kranj, tel. 21-416 4245 .OBVESTILA POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Zglasite se na telefon 064 60-801 3870 ŠIVILJA KOVAČEVIČ Anica, Radovljica, sporoča cenjenim strankam, da se je preselila iz Roblekove 3 v Ulico St. Žagarja {nova hiša) 4080 BAGAT TEČAJ krojenja in šivanja vpisuje za tečaj v JUNIJU dnevno od 15. do 20. ure ter 31. maja in 2. junjja od 8. da 12. ure. Delavski dom, vhod št. 6 4203 — NAJDENO! Našel sem očala pri Zdravstvenem domu Kranj. Galičič Janez, Spodnje Duplje 38 4251 KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD Hotel Bled Komisija za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge VODJE IZLETNIŠKEGA DOMA RIBNO PRI BLEDU Pogoji: srednja šola ali hotelska šola, VKV gostinski delavec — natakar, znanje enega tujega jezika - pasivno, delovne izkušnje 2 leti. Pismene prijave sprejema Komisija za medsebojne odnose TOZD Kompas hotel Bled v 15 dneh. TEDEN GOZDOV od 27. maja do 4. junija 1978 Hortikulturno društvo Kranj in Gozdno gospodarstvo Kranj prirejata razstavo VARUJMO GOZDOVE od 27. maja do 4. junija 1978 v prostorih Hortikul turnega društva Kranj, Gregorčičeva 18 (poleg Prešernovega gaja). Razstava bo odprta od 10. do 17. ure. Vabimo še na predavanje O GOZDNIH PTICAH, ki bo v sredo, 31. maja 1978, ob 19. uri v domu JLA. Avtor predavanja je Iztok Geister. Vabljeni ZAHVALA Pokopali smo drago mamo, staro mamo in taščo Ivanko Svatovšek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so bili z nami v najtežjih urah. Posebno se zahvaljujemo dr. Zgajnarju in Mihelci Skuber za pomoč in tolažilne besede v času njene bolezni. Iskrena hvala vsem za izraze sožalja, darovane vence in šopke, posebno jezerskim fantom, delavcem KZK TOZD Klavnica, delavcem Vzgojno-varstvenega zavoda Kranj in Iskra ATC. Žalujoči otroci: Marija, Katarina, Klemen in Irena z družinami in sin Marko Zg. Jezersko, 24. 5. 1978 V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama Marija Ovsenk T in eto v a mama v Žireh Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 29. maja 1978, v Žireh. Žalujoči otroci: Vilka, Silvo, Lena, vnuki, pravnuki in prapravnuk. Vsem PTT delavcem in upokojencem sporočamo, da je v soboto, 27. 5. 1978, preminil naš dolgoletni član Janez Kocjančič ptt upokojenec iz B režij Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 29. maja 1978. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. TOZD za ptt promet Radovljica Dotrpela je naša najdražja mami, orna, sestra, teta, sestrična, tašča in svakinja Zdenka Sire roj. PIRC Od nje se bomo poslovili v četrtek, 1. junija 1978, ob 16. uri na.kranjskem pokopališču. Žalujoči: sin Ljubo z ženo in hčerko, sestra Halka, brata Metod z ženo in Boris, nečaka Marko z ženo in Darja z možem in ostalo sorodstvo Glasgovv, Kranj, Ljubljana, Brežice, 26. maja 1978 Preurejena slaščičarna v Kranju Primer sodelovanja med arhitektom in upodabljajočim umetnikom Pred 25. leti je arhitekt Marjan Šorli prvikrat posegel v pritličje hiše št. 17 v Prešernovi ulici v Kranju. Prostor Slaščičarne — kavarne, čigar prvotno srednjeveško zasnovo so močno spremenili že pri prejšnjih adaptacijah, je arhitekt razširil na račun nekdanjih pomožnih prost čirov in ga obogatil z leseno stensko obrobo, z ostanki starejših arhitektonskih detajlov in stiliziranimi kamnitimi živalskimi figurami. Pomanjkanje prostorov je v letošnjem letu pripeljalo do nove preureditve slaščičarne, ki jo je načrtoval ing. arh. Roman Zaletel. Arhitekt je razširil lokal v smeri dvorišča in ustvaril obsežen prostor s svetlobno dominanto v zaključnem vzhodnem delu. Svetloba prihaja v ta predel skozi dve stekleni kupoli in ustvarja svojevrsten kontrast v odnosu do telekomunikacijskega sistema ter avtomatizacije. Nova postaja, ki bo zaradi izredne stopnje avtomatizacije lahko prevzela 21 odstotkov vseh ran žir ni h del na področju ŽTP Zagreb, bo v celoti zavarovana s signalnovarnostnim sistemom Iskra-Lorenz. Nova ranžirna postaja v Zagrebu je četrta v državi, ki jo je opremila Iskra. Doslej so že opremili podobne postaje v Doboju, Skopju in pred nedavnim tudi v Zagrebu. L- B Tekmovanje v ulovu rib Ribiška družina Kranj bo tudi letos za vse člane pripravila tekmovanje v ulovu rib s plov-cem. Tekmovanje za pionirje in mladince bo v soboto, 3. junija, v bajerju Bobovek. Začelo se bo ob 8. uri in trajalo dve uri. Za člane pa bo tekmovanje v nedeljo, 4. junija, prav tako v bajerju Bobovek. Začelo se bo ob 7. uri in trajalo tri ure. Na tekmovanju bodo dovoljene vse vabe razen krvi in poživil. Ker Ribiška družina za letošnje tekmovanje članom, mladincem in pionirjem ne bo pošiljala posebnih vabil, velja ta objava v Glasu hkrati kot vabilo vsem, da se udeležijo tekmovanja. ostalih svetlobno manj poudarjenih prostorskih celic. Nov močan svetlobni vir usmerja tako korak obiskovalca lokala v njegov, od vhoda najbolj odmaknjeni del, ki bi sicer ostal le malo opazen. Podolžna zasnovana prostorska zasnova nove slaščičarne se je tako obogatila z odlično dominanto, ki jo poleg koncentracije svetlobe dopolnjuje tudi barvni okras sten. To stensko dekoracijo sestavljajo slike na steklo t. j. grupacija razgibanih kompozicij barvnih gmot na stekleni osnovi, ki jo je oblikoval akad. slikar Henrik Marchel. Tako je obarvana, mlačna in nekoliko mrzla svetloba dobila svoje dopolnilo oz. poživilo v ubrani polikromaciji sten in obenem v barvno aktivnem oblazinjenem pohištvu, ki izpolnjuje prostor. Zaradi prostorskega ravnotežja je bilo potrebno ustvariti dominante tudi v prvem, glavnem prostoru. Kanalizacija v Savo Jesenice — V jeseniški občini imajo precejšnje probleme zaradi neustrezne lokacije smetišča na območju občine Jesenice. Iz leta v leto je več odpadkov, deponija smetišča se hitro polni, odvoz odpadkov pa se bo še povečal z organizacijo odvoza iz krajevnih skupnosti Hrušica in Žirovnica. Zato bo nujno, da bi čjmprej našli primeren prostor za novo deponijo odpadkov na območju jeseniške občine. Variantna rešitev, da bi odpadke odvažali na skupno deponijo z radovljiško občino v Dvorsko vas, ni uresničljiva, ker Dvorska vas ni dobila vseh ustreznih soglasij. V občini je največji onesnaževalec še vedno jeseniška železarna, čeprav je v zadnjih letih prizadevno gradila čistilne naprave. Poleg železarne pa je pomemben onesnaževalec kanalizacija mesta, ki ima neposreden izpust v Savo. D. S. Dotok razpršene svetlobe skozi arkadne spet domaČe vize Star naročnik in bralec ugovarja: »Odzivam se na stavek Na zdravje čin, čin, kjer neki dopisnik žalosti, da im ob nedeljah obilo glasbe iz mačih radijskih valov in da m konca ne kraja teh na zdraije i* čin, čin . . . Morda pa le ni tako dolgočasno, kot se zdi, saj neka teri slovenski ansambli ustvariti prav prijetne vi že Zakaj ne bi ljudi razveseljei s slovensko narodno glasbo* radi poslušamo prijetno glasbo * veselo petje ...« Se strinjam, da res ni vse pi*~ vel, kar se oglaša in kakor * oglaša na polju domače giask-da pa bi bilo marsikdaj marsiM lahko znatno bolje, četudi nikakor ne v stilu nekatere naš bavne glasbe, tiste svojske, avo*i gardne. Malo več domiseln *~ | šesta vljavcem besedil ne bi šk* dilo tudi v domači glasbi: takdf-do prave mere. Najbrž pa je bov* tako kot že je kot če bi jo na drugo stran, na realizem •* kakšna naj bi že tista nova smf v naši zabavni glasbi bila. Tisi* veste, ki se zrcali v stari »a** kje si zdaj ali v moji kobili s*3 ali v nešteto podobnih. Sicer pa: vsak ima svoj okus in najbrž Utka ušesa svoj posluh. KLJUCl.KLJUCKI Kranj - Za Globusom ekspres izdelovalec ključev, ks ima jasno, svoje tarife. Nai bra lec je zaprosil za izdelal malega ključka za avtomobilski pokrov, za tistega, kije na rezer voarju bencina. Res je bd nov ključek ekspres izdelan, cena pa 15 dinarjev, le je hotel plačati, ko ga je izdelovalec pobaral: iAl imate ključ za avto?« Ja, je bil odgovor, nakar se je cena takti spremenila: »A tako* Ce pa je tt avto, velja 20 dinarjev!« Zakaj nenadna sprememm tarife, zanima bralca in mene: 5 P* M i Ti