spodarske 7 obrtniške m narodne zh ai ai o ysako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo V , • _____1_ I.J.. A ___1 /»A 1________1 ' 4 gold pol 2 gold po posti pa celo 4 gold. 60 kr pol 2 gold. 40 kr., za čětrt Jeta 1 gold. 30 kr četrt leta 1 gold.; pošilj p Ljubljani v sredo 11. septembra 1872. Obseg: Postava za Kranjsko deželo zastran rabe, napeljevanja in odvračanj vodá (Dalje.) Kozave ovce. letina. Lepo zelje in pa eljnati stori Kako so liberalci začeli sodi ti o novih ljudskih šolah Poljska Leh- rertag" v Celovcu. Novičar. Potovanje na Véliki Zvon (Grossglockner). (Dalje.) Mnogovrstne novice. v Dopisi. Gospodarske stvari. dovodih in vodotokih pa tudi potrebne preh'ode in tište naredbe, ktere so potrebne za ohrambo in varstvo oseb Postava za Kranjsko deželo zastran rabe, napeljevanja in odvraćanja vođa in lastniňe. 19. Lastnik zemljišča, ktero se v korist kakega (Dalje.) podvzetja obteží s služnostjo (servituto). dobi y j ^ ^^ ^^ ^^ ^^ ŤkJ ^ ^ W.-Û JLX ^^ ^^ ^ ^^ y ^ ^ ^^ ^ ^ ^^ ^^ J| da sme sovživati dotično napravo proti temu pravico, da pla 13. čuje primeren donesek k stroškom za napravljanje in Će se iz javnih vodá napelje voda v pre- vzdrževanje ; ta donesek se po tem ravná, koliko vode toke (kanale), bajarje ali vodovode, ki služijo v privatne namene, se je pri rabi ali porabi vode na tanko porabi; ali to vživanje vode ne sme biti namenu naprave v škodo in nevarnost. držati pogojev, pod kterimi se je to dovolilo. V dvombi ^ *^»vurc ťv/iuui, jc w se je držati tega pravila, da je dovolitev in pridobitev Prava ž.e J delu ali dodelana, tedaj mora to vživanje Ako se sovživanje zahteva še le potem ko je na- pravice do vodne rabe utesnjena toliko, kolikor je naprava opravičnega potřebuje, z odvečno vodo pa obraća državna uprava zahte vaj oči lastnik stroške. plaćati po prenaredbi potrebne 14. Ako se na podlagi državne postave 4. t lit. a. voda, ktere lastnik ne potřebuje, podělí komu drugemu v rabo, tedaj se mora v dovolilno pismo, ktero daje državna uprava in jo naredi po předpisu govorili Koliko ti stroški znašajo, to razsodi pristojna poli gosp os ka, ako se dotičniki niso med seboj do 20 pomanjkanj Pri nevarnosti ognja ali pri začasnem hudem vode sme kraj ki Je dobil zapisati vselej tudi ta pogoj, da mora tisti pravico do vodne rabe, tudi to pravico porabiti v primerno odločenem času, sicer vgasne dovolitev te pravice. Tudi takrat se sme izreci, da je podeljena pravica roma starešinstvo občinske okolice policijska gosposka j ozi- j napraviti in nemu doma zvršiti to, kar občna korist zahteva, namreč se privatne in javne vode lahko začasno a bij 7 da Lastniki vode in drugi, ki so upravičeni to vodo do rabe ugasnila 7 M V/ XUIJL VV1 ^ V4 LV J V V/ Vf V^ JLJ XIVV J^f J. Ui T 4 VVV / ----w ---- ako se določena odškodnina ni od- vživati, pa smejo ako se jim je pri tem kaka škoda rajtala upravičencu tako, kakor mu gré. uwouu» > «.nj»«, uc* oc jiíxi ^ e^ua jjuvmc iz, preuiu- Rudarska postava določuje, dokle gredó ženja tiste vasi občine, kteri v korist se je ukazala naredila tirj ati da jim ta škoda povrne iz premo 15. pravice rudarskih podvzetnikov do vodá iz rudnikov odtekajocih, in ktere vodne pravice rudarji sploh imajo 16. Raba vodovja za plavljenje lesá se uravnuje ostave ta izjemna raba vode Določbe 21 15 14 7 in 17 17. do 19., potem državne imajo tudi veljati naprave, po po gozdarski postavi in po plavbenih redih 7 raba vo- kterih se preskrbujejo z vodo ne samo občine in vasi 7 dovja za ribštvo pa po ribštvenih redih (postavah). 17. Podvzetniki naprav za namakanje potem podvzetniki gonil in jezil, od kterih ustanovitve se sme pričakovati obilen dobiček za narodno gospodarstvo, smejo po besedah državne postave §. 15. lit. b. zahte-vati. ampak tudi posamne naselbe, ako poslednjim njih leg brani, da bi se vdeležile naprav, ktere so v vaseh in občinah za napeljavo vode osnovane. * (Dalje prihođnjič.) da se jim za napeljavo in odpeljavo vode, kakor tudi za narejanje potrebnih jezil, zatvornic in druzih pri-prav dopusté proti primernemu odškodovanju na tujem zemljišČu pristojne služnosti (servitute), ali da se jim, skimi Kozave ovce. Bolezen, kteri je imé kozé, je med ovcami Kranj prav kakor si lastnik zemlj išča izvoli, potrebni svet odstopi. malo leti se Tej posilni pravici pa niso podvržena poslopja z dvo- te bolezni redka bolezen, in sicer e še ne tako redka, da pred živinozdravniških bukvah pisalo, da rišči in hišnimi vrti k njim spadajočimi. dobij Kranjske ovce. Ako bi pa po taki napravi zemljišče za lastnika tranjskem Zdaj pa vendar v Šneperskem gozdu na No zgubilo primerno rabljivost, mu odkupi celo to >zemljišče. tedaj sme on tirj ati 7 da uaujoacui, kjer se čez poletje pase več tisoč ovcá, imamo kozé, kterih nadzorovanje je izročeno marljivemu se 18. dr. Razpetu, okrajnemu zaravniku Postojnskemu Al Podvzetniki, ki narejajo nepokrite překope te kozé se iiso pri čele pri nas na Kranjskem na- in vodotoke (kanale), imajo razun dolžnosti v obe. drž. zak. njim naloženih, tudi še to dolžnost morajo napraviti in vzdrževati potrebne mostove in brvi 491. da lez le so jih naše ovce v 1st m na paši, 7 so bile 4JLAVJIUIJU AiM^fA c« W IVI 1U T liUliiU T Oil/i uvil VUllU JJXvOtU T V 110. Ul V Ij ki vežejo obojestranske oregove, pri visoko zidanih vo- sko rokah, da so ovce zdravě jih od ondot seboj prinesle 7 čeravno so imeli njihovi gospodarji spričal Kranj v Žup so jim dali spričalo 292 zdravja in c. kr. okrajno poglavarstvo Poreško ga je pođpisalo — brez ogleda! Ravnokar pa je Tržaška vlada pisala naši Kranjski, da 25. in 26. avgusta so prignali iz Hrvaškega 154 ovac v Trst, in ko so jih v mesnici pred klanjem ogledavali, našli so 11 za kozami bolnih ovác. Nevarnost tedaj naši deželi tudi žuga iz Hrvaškega. Da se ta nesreča odvrne, dala je naša vlada vsem okraj nim go-sposkam na Dolenskem, kjer se meje stikajo s Hrvaško, in pa okraj nemu glavarstvu v Postoj ni ukaz, oštro Čuti nad tem, da se po hrvaški drobnici ne zatrosi zeló kužna bolezen. Naj vsi gospodarji podpirajo gospo-sko v tem, da se od naših mejá odvrne bolezen. Poljska letina. Iz Rake na Dolenskem. Ljudje ne pomnijo tako prijetnega milotoplega vremena, kakor ga imamo to jesen. Nebo je jasno, solnčni so dnevi, zvezdate ne prehladne noči so vinski trti jako ugodne; zato se je nadjati prav izvrstno dobre kapljice, kar je bo; škoda le, da po visocih gorah bo vina malo, ker okoli sv. Petra in Pavla je močno palež in smod razsajal; po nizkih goricah in na debeli zemlji bode pa veliko veči pridelek od vlanskega. Gotovo bo vino drago, kajti že zdaj plačujejo in dajejo na mošt po 6 in 7 gold, za avstrijsko vedro. — Ozimina se je pri nas dobro obnesla. Ajda, posebno pozna, pa je zavoljo dolge suše zaostala ter je zeló majhna ostala in še le zdaj cvetè. Zato so pa tudi čebele letos zeló slabe. Meni je letos prvi roj, ki sem ga bil za 3 gold, kupil in v Sumparjev panj ogrnil, 25. avgusta pobegnil. Sploh tožijo čbelarji pri nas, da so jim pozni roji pomrli, ker zavoljo silne suše ni bilo paše. — Dragi čbelarji in bratje učitelji! blagovolite po „Novicah" nazna-niti, kako so se obnesle čbele v panj ovih , ki nam jtfe {*e slavna c. kr. kmetijska družba podělila?*) — Sicer >o pri nas na Dolenskem slaba. Edini krompir se nam t'e dobro obnesel, posebno pa zgodnji. Reje za prešiče >o pri nas malo, repe in korenja ne bo; tudi želoda letos pri nas nič ni, ker so gosenice na hrastovino zgodaj segle tercvetje jej požrle. Y prihodnjič ga bo pa še manj, kajti kar je Kostanjeviška hosta v Krakovem med kmete razdeljena, neusmiljeno gospodari sekira po hrastovih gozdih, kterih les se kupcem za mornarstvo prodaja, kolikor le more. Tudi zelje so nam gosenice napadle, akoravno smo jih zatirali. Tudi naša mladež je letos 53.820 škodljiviših metuljev pokončala; za njen trud so se jim delila jeklena peresa, pisalne knjižice, papir in črnilo. Natančni zapisnik, kteri se lahko vsakemu pokaže, koliko so jih vsaki dan pokončali, ako bi treba bilo, priča, da naša šolska mladež ni rok križem držala. **) Naj bi se povsod tako delalo ! Jernej Pirnat. Lepo zelje in pa — zeljnati štori. Zalilog 2. avgusta. Od več krajev se sliši, da so gosenice letos zelje pojedle, in tudi pri nas, dasiravno smo metulje lovili in pokončavali, so oni toliko zalege na zelje naredili, da tudi nam bi ga ne bilo nič ostalo, ako bi se ne bili po nauku „Novic" ravnali. Brž ko sem zapazil gosenčjo zalego na želji, sem odřezal, po domače rečeno, en všel (zeljnato glavo), na kterem je bilo veliko zalege zelj-nega belina in to sem otrokom v šoli pokazal, ter jim *) Tuđi kmetijska družba pričakuje porocil o darovauih panjovih. **) Očitua hvala gré za to marljivemu gospodu učitelju! Vred. povedal, od kodi ta zalega, in kaj iz nje pride; poleg tega sem jim pa tudi priporočil, naj starišem domá po-vedó, da skrbijo za pokončanje gosenčje zalege na želji. In kmalu sem videl, da moje besede niso bile klic vpi-jočega v puščavi. Ženske so zalego in tudi že gosenice prav pridno obirale in tako imamo zdaj prav lepega zelja obilo. Tišti gospodarji pa, ki niso tega storili, imajo zdaj le to, kar je gosenicam ostalo — zelnate store. Mih. Kalan. bolske stvari. Kako so liberalci začeli soditi o novih ljudskih šolah. Pozor ! Kdor je tako nesrečen, da je bral le liberalne časnike, temu se je morda res sanjalo, da so ljudske sole, kakoršne so v Avstriji osnovali liberalci, strašansk napredek v ljudski omiki. Dan na dan, bodi si v čas-nikih, bodi-si v svojih zbirališČih, so trobili liberalci in nekteri še trobijo, da se otroci še le zdaj kaj uČé v šoli, da ni veče sreče od šole, v novem duhu osnovane, in da za državljana ni važnejše dolžnosti, nego podpi-rati brezverske šole. Kdor pa z zdravimi telesnimi in duševními očiní opazuje šole, ta vé, v čem napredujejo nove šole. Ni čuda, da celó priprosti stariši z glavo in ra- mami zmajujejo in prav skrbno poprašujejo: kaj bo iz naših otrok, ki obiskujejo nove te šole. In tako tožijo z vso pravico. Hvala Bogu, da slovenske šole še niso tako globoko zabředle v liberaluško blato, o čemur hvala gré narodni večini našega deželnega zbora in odbora, deželnemu solskemu svetu, veliki večini od današnjega liberalizma ne oglodanih duhovno v naših in učiteljev naših. Nekterim liberalcem so se vendar pričele ali oči odpirati ali pa jim je nehoté in nevedoma iz ust in peresa ušla taka graja novih šol, da bi nas bil „Tagbl." križal, ako bi jo mi bili izrekli. Novi „Fremdenblatt" pisaje, ne o šolah v hribih, kjer šole — kakor pravijo liberalci — še zdihujejo pod težkim jarmom duhovskim, ampak o dunajskih šolah, iz kterih so duhovne skoro popolnoma iztirali, molitev in vsa sv. razpela odpravili, govori tako-le: „Ljudske šole dunajské občine gredó rakovo pot. To se bode skoro neverjetno zdelo njemu, ki vé, s kolikimi stroški je občina ustanovila šole in koliko skrbi obraća na-nje. In vendar je res. Vpra-šajte le učitelje in ravnatelje dunajskih srednjih šol, gimnazij , realnih gimnazij in realk, in oni vam bodo soglasno vsi brez izjeme odgovorili tako-le : teh šol učenci strašanske napake delajo zoper (nemški) pravopis, o slovnici in stavkoslovji najboljši med njimi ni-majo pravega pojma; kako bi toraj mogoče bilo latin-skega jezika učiti take učence, ki ne znaj o niti prav pisati, niti stavkov zlagati, še manj pa vezati jih! Naj-slabejše je pa z računanjem. Pri nalogah, ki jih lahko reši, kdor vé, koliko je „enkrat ena", si ne vedó pomagati. V potrjenje tega ta-le izgled. Pri skušnji v najvišem razredu ljudske šole nek mestni odbornik učencu dá nalogo : „če poldruga klobasa veljá 6 soldo v, koliko boš dal za 6 klobas? Mladi gospodek ni mogel rešiti te naloge. Učitelj reče učencu, naj to pismeno izračuni na tabli; mestni odbornik pa mu na to ust-meno dopové, kako se reši ta naloga. Kako se morejo otroci učiti matematike, ako jih ljudska šola ne nauči podlage vsega računanja! In take so skoro sploh vse dunajské mestne ljudske šole". „Tega žalostnega stanu ljudskih šol, ki imajo ravno 293 tako žalostné nasledke za srednje šole, krivi so le uči změnili kajti žalostno bi bilo, ako bi bili zar es vsi na telj Mnog namero ljudskih fesorj: teh učiteljev, iz oči izpustivši namen in zoči učitelji teh misli, kakoršnih so bili kolovodje. ? ijuusiiiii sol, se vedejo, A. se hribolazci, ki pridejo od naše straní, ni nikjer drugod ženskih gimnazij kakor v Rusiji. na vrh s hribolasci, ki pridejo iz tirolskega Kal s KoroŠci pa, ki přidej pri 7 „Adlersruhe", na vrh pri „Hohenwarte". Zrak je jel tan mi je kar voda lila v JO i v cti v uuti xiiat, v prsih uic ju j wu noc« ogah in po čelem životu zapuščati. France me je je 7 iz nosa v vleči tiščati in moc Dopisi. Gorice mi sept; Vpor rodí odpor. Vpiranje slim — kaj pač bode konec tvoje predrznosti? Al pocasi naprej se je boljšala pot, in srečno smo prišli ob pol uri na „Adlersruhe", 10.930 črevl tukaj je kardinal Salm dal kteri pa daj še sledů več ni. adnj visoko Tudi očo postaviti 7 o zoper vero rodi vpiranje za vero in združenje ljudi za skupen odpor z združenimi mocmí. Bije se v našem času orjašk duhoven boj ; čas naš je čas velepomenlji- vega ločenja duhov. — Ni davno tega, ko je pomenjala beseda „liberalen" svobodomislecega člověka, ki pr. v politiških rečeh grajal očitne upravne in politične je na Od tukaj naprej se gré bolj na desno proti sredi napake ali neumno in trmasto starokopitnost, v verskih Vélikega Z ekaj časa naravnost kvišku (sto- in cerkvenih rečeh pa resnične vraže in babjeverstvo in pinje so bile v snegu in ledu že prej šnj i dan vsekane) j^xvckxiu j sploh , j\ai jo ic yjL<\u. uiu v co rvi ut» uu/^jijjl v ci oiviii « in potem proti južnemu robu Malega Zvona. Pichler novah. Kar je nekaj let pa, je beseda „liberalen" po mi reče: zdaj vas pa bova s Sepelnom na vrv nave- men popolnoma spremenila. Vulgarni laži-liberalizem kar je prah človeški na božjih verskih usta Jaz se branim, Češ, da t« ni še zala godrnja: „Herr, muss sein!" (mora otreba nočem 7 pas okoli života kar biti je moralo In Sepl pri tej priči mi r J. T liti V V JJULVsLX ^VJJUlllUUiCl O^ri UUiV>U110)| ▼ UlgCtlUl ±CL£Al~ XlkJKsL CLkl£A*ŠLLMj al on za- kakor se zdaj po časnikih in v „omikanih" (!) družbah hočem ali šopiri, ni druzega, nego gola brezvernost in brez- deneta božnost. Ne napadajo se več napake ampak na- UU» XII |J1 X tUj Jk/X X^X JULXJ. KJ \J MA IX v/ O l> • XIV XX CL ^J CL \X CLJ KJ OU ▼ \J\J XX CL CL l\, Kj j CLULl J^OjA. LXC* z vrvijo spredaj , Pichler pa z pada se jedro samo verskih res nic, napada se bistvo cerkvenih naprav. Ni davno, kar mi je nek prosto drugim koncem koj za menoj. Pažljivo in tiho štirih smo lezli po stopinj ah v ledu vsekanih po vseh Sepl zmiróm drží napeto vrv, Pichler pa mi je na noge mislec znanec rekel: „Poznáš me in veš, kako mislim, aliilkSlI HH^H^H ; v ce pojde tako naprej, prisiljen bom postati rakovec 295 (reakcionar) u In res, misleč člověk, ki vidi in vé, kako se reči razvijajo, mora želeti zdrave reakcije. Ce kako bo, ako nam Bog ne pomaga K sklepu še eno pa našim učiteljem ljudskih šol na veselje. Naš učitelj pride nevšečna in napačna reakcija, hostese spominjali, gosp. Jakob Šerak je nekdaj slovečo grajščino Gam- iaži-svobodnjaki, da ste jo zakřivili vi. verne stranke je tedaj naraven, kjer je vpor zoper njo Odpor berg (Gallenberg) za več tisoč^forintov kupil. med našimi Naj bi tako silovit. — Te in enake misli mi je vsilil naš go- bi jim privoščili grajščinic. riški shod na sv. Gori přetekli pondeljek učitelji prav veliko Serakov bilo! Iz srca sep- Hake na Dolenskem. 23. avgusta t. smo tembra. Nad 40 tisoč ljudi (med kterimi blizo dve tret- imeli pri nas očitno izpraševanje, pri kterem je bilo jini moških srednje starosti), došlih iz 7—10 ur hodá 196 otrok nazočih, popoldne pa na Bučki. Lepo je naše dalj nih krajev nosti in raznih stanov in šeg dežele; 40.000 ljudi razne narod- bilo videti, kako so se otroci odlikovali ter brez stranu zbranih v isti namen odgovarjali. Gospod okrajni glavar grof Chorinski se kje in kakošna je tista Čudovita moc, ki jih je skup je z otroci lepo v domaćem jeziku pogovarjal in jih v spravila? Agitacije ni bilo ni duha ni sluha; samo va- vseh predmetih izpraševal. Posebno so se otroci v Bučki bilo tukajšnjega kat.-društvenega odbora se je po cerk- v sadjereji odlikovali. Tudi peli so dobro. Naj se vah primerno razglasilo — in vspeh je bil — orjaška omenim, da smo si na Raki šolsko zastavo letos omi- xnanifestacija, kteri ni para v letopisih goriških. slili, zato očitno zahvalo izrekam vsem šolskim podpor-trohnjevih časih duševnega spanja ne bi bilo mogoče nikom in dobrotnikom, posebno pa gg. Mart. Hočevarju, napraviti tacih velikanskih izjav občnega mnenja Irkiču, Pfeiferju, Grossů, v Krskem gosp. baronu Ro-Zdaj vidite tudi vi, Slovenci, ki vas to zadeva, da si nerju, gospodu fajmoštru, gosp. kaplanu, Mavrarju in naš narod ne pusti izruti iz srca jedra narodnosti Pireu na Raki, kakor tudi gosp. oskrbniku Radelške ki vas to zadeva da si svoj e vere katoliške y ampak > da zraven zgolj grajšeine za izdatno podporo. Pod to zastavo je naša národnih hoče imeti tudi kátoliške taborje. Izdajalec je, šolska mladina imela že dve lepe slovesnosti, eno 23. kdor pod surko ali pod plaščem „svobodě" nosi in avgusta skrivši prodaja tihotapsko robo blatt-ovsko" liberalstvo. Et nunc moniti 77 židovsko ali „Tag- V ^ IAO LC* , drugo X. SCUbCUIUia> JULU1 OO Kf UJ i Ui , VAC* U.V-» KJi, Novice" imele prostora za obširni popis, naj sklenem discite! te vrstice z zagotovilom, da pri nas šole ne zaostajajo, Dne 17. t. m. bode na Kostanjevici nekaka osmina marveč da veselo napredujejo na korist naroda na- septembra. Ker bojim da bi namrec ki se svetogorske slavnosti. Mnogo gospode, je v pondeljek bala težavne hoje na sv. Goro in gnječe, želi primerne službe božje v bližji cerkvi frančiškanski. šega pod zastavo* za Boga in cesarja Smartno pri Kranji sept. Jernej Pirnat. Tagblattov a rokovnač.) Se naj omenim, da en iztis tište številke tukajšnjega Mavtarske beznice so zavekale zoper Jezuite in vsi blatni časniki od gorila do orangutanga no tri do ljub- 3,Goriziano a", v kteri je popisana procesija svetogorska plačuje se celó po 40 soldov. *) vodu v pondeljek ni bilo nikakega. Nagajanja pri spre- Ijanske 77 afnice" jih prav po opičje posnemajo (opice Telovadci namreč nimajo toliko možganov, da bi same kaj no- ginnastici") so bili šli v nedeljo v Tržič pobratit se vega mogle izduhtati, zato samo smešno posnemajo to, ^^giUllCiOUUl J OV UIAI Oii V X1VUU1J V V JL JL £iiv/ W Kř L CL V X L OU 4f JUUV^IU l^iU.UUtM/11 ^ ĆJ CU L\J OCÍU.IU O LLlvOilV VOUV/UULWJ V/ tVj s Tržani in Koperci in kovat združbo goriške dežele, kar pri druzih vidijo) ter uboge Jezuite po svojem Trsta in pa Istre. Celó iz Tridenta jim je došel po- geslu in vodilu: „vse za vero, resnico in pravico m /I rwi HP /\ i a A TTfi fwi i nlr a. i f n li i o nlr n ntrAnr n Î Ct tmh maaři Ir a ' \ wwi lín /I w i n -t a Ímtti aa 4- n li !" prav zdravilen telegram. To je avstrijsko-italijanska zveza! s fraucosko *) priljudnostjo tipljajo. Mrvico take hvale Ko so se vrnili ponoči domu, našli so mesto polno ro- donaša ljubljanski „Tagblatt" 23. avgusta t. v noč iz gaj ati volje 7 dopisu s pridjanim naznanilom, da je v Smartnu se ni manjkalo telovadcem, ki so bili židane dvojica sester obnorela čisto zarad Jezuito v, Tržiču Pa to ni nič novega, vsaj vemo, da so samo Jezuiti vse marjev, ki so celo peli. Dobre volje, romarjem na- Kranj a pa menda so jim bili laški romarji že v V VIJU j ^Cfc UUVUUa tOKJ jlUl vili IMIUtVt A. V/UJLW1J J. £J\j v določno povedali, da zahtevajo tudi oni tisto svobodo hudo na za-se 7 kakor telovadci za-se. se je vršilo ui ^«-ou. — Dopolnitev vsega, iv<»i u^« xv«.v<* > x«ji m uua, dne t. m., je strašno škripanje z zuit je moral bit", ki je zapeljal Evo. ubogo 7 kar po črnuhih zapeljano ljudstvo navalili. in Gotovo tista kaca v raji ni bila zloděj 2 7 No ampak 77 Je- zóbmi v „Isonzo"-u in sosebno v „Cittadino"-u. 7 bo sterica" pa druzega ne more, da laže 7 da so Trie- zem m 77 pa vsa] Tag- deček umrli ! ! sirotica „Triesterica"! bolezen Izpod Jelenovega Roga 4. sept. UCltelj si grajscino kupi») i uvcjio mtigc „x^iu- 1J nui lu ouua^uiui vopcžJLL labc^či u u. id vijanje*. tudi enkrat kaj iz Čem š en i ka. Po neutrudljivi škoda, velika škoda bi bila, da bi tako světla luč samo marljivosti za vse dobro vnetega našega župnika gosp. pod mernikom svetila! Kar peče in žge me, dokler pre- Fr. Rouie-ta se delà nov velečasten oltar iz angle- slavnému iznajditelju novega ozdra vijanja ne posadim to zanimivo in važno, ako povem, da je dopisnik „-«.«.5-blattov zamolčal (gotovo iz čiste ponižnosti, ker neče samega sebe svetu kot preucenega in čudodelnega zdrav-(Nov oltar; smrt5 nika razglašati) prevažno iznajdbo 0 ozdravljanji Povejte drage ,,No- Ijudi in čudapolni vspeh tacega ozdra vijanja. Res vice škega cementa, ki oglajen se tako sveti, da se člověk v njem vidi. Izvršuje ga devetnajst rokodelstev mojster 1 v t v i 1 il C i • • /A 1 t v i « ,šanja" na prebistro glavico. Poslušajte ! zmešani bolnici pride neki vrač, 3) ki mora V XlJVyJ-H Y J.U.1» JLCÀ v 1 OUJ V ^Ctl r vlUCiJ gu JL vHU vAV-žAD tV> V JJLLV/j O LUI y JLJk. líLLXVJ UlvQMlll KJ \J LL± L\J L ^J L ±\JL\j občeznani naš rojak, gosp. Matija O z bič s svojima vr- silno visoko in globoko učen biti ker se ne smovoma 7 lima igralea tamburice, glasovira in druzih muzikalnih orodij. Brez hrane bo veljal 1800 gold., in bo dodělán, ako briga za ki sta ob enem tudi dobra pevca in vse zastarané zdravilske regelce, ampak hodi svojo pot. Ako bi bil ta učenjak po stari navadi zdravnikov popra-ševal po vzroku bolezni, zvedel bi bil, da je bilo zarad tega tudi iskalo zdravila (a ne pri tem vraču kakošnegaposebnega zadržka ne bode, do roženkranske zmešano dekle vedno zadovoljno in veselo, vsak mesec nedelje. — Letina bode pri nas bolj pičla, ker ravno ob njenem času pa jo je glava hudo bolela ter se je Ered velikim Smarnom je toča precej škode napravila. iep pogreb smo imeli te dni po spoštovanem očetu T omeljna. Naj blagi mož sladko v Gospodu spava ! Druga žalostna novica je pa ta, da se je vgnjezdila zvedel bi bil, da ravno zdaj o tem času se je zeló zeló nam vročinska bolezen (tifus), ki so jo neki knapje pregrela, prehitro shladila ter je jela potem kar vsa > 7 ženske se ga zarad velike sitnosti njegove zeló boje ter rajše trpé, kakor da bi pri njem pomoci iskale); iz Trbolja zanesli v vas Brezje; vas je precej velika, zamišljena prihajati. Od druge sestre bi bil pa zvedel pa razen dveh hiš je vse več ali manj bolno. Ne vem S priljudnostjo franeoskega punta, ko je po Franciji tekla 7 7 Pop shoda iz » Glas je pozneje n Gorizrano posebej ponatisnil kakor tudi oni kri duhovnov, menihov, nun in poštenih kristijanov, » Tagblatt" Pis tako va-nj ne veruje. 3 VraČ je menda iz korenike ,,vrag u 9 296 m da jo je una ponoči v spanji kar nenadoma napadla, za 6 let ni noben odbornik videl srenjske denarnice, vrat zgrabila ter dolgo davila, da je sirota od strahů pač piškavega oreha vreden, in če tudi bi v vsem dru in groze kar omedlela in potem se tudi zmešala. Ta vzrok bolezni bi bil zvedel Eskulapov mojster-skaza, prepustiti drugim rokam in drug ako bi bil kaj po njem vprašal, ker bi moral vedeti zarad tega vzroka se je že mnogo žensk zmeša o. jezuitožrski Eskulapovič je od repa lasalnika blatta" ali trkajoče lune tako razsvetljen ; da Al gem tak bil, kakor ni, moral bi bil že županovanj Opravičena je tedaj naša želi znebiti se tacih „dobrih gospodarj í<Í da Tag- kakor sta župan in Gač, da vendar enkrat pride po stavni red v naše županijske zade ve > ima vse Ljubljane. (Vabilo k VIII. občnemu zboru sloven- bolezni že popřed v glavi, predno še bolnika ugleda. 2) ske Matice v Ljubljani.) Podpisani prvosednik slovenske K bolnici gredé je menda tako-le mislil: Pri vsem sti- Matice vsled 25. §. opravilnega reda določuje za VIII. kanji in vohanji od bližnjega misijona dozdaj še nisem občni zbor nic zaslediti; al danes mogel vjeti. O „ jaz res pero bolj po „štamcarsko" vodim, pa moram kakega Črnuha Tagblatt" poskakuj ! tolst „piselc" boš dobil ; ter naznanja cetrtek 26. dan meseca septembra 1872 9 da pa vsaj boš se po sv. masi, ki se bode ob ura sam ko těsto vse razviekel in prav fino ociral' ( zjutraj služila v stolni cerkvi, občna skupščina v čita! č d Da je mogel res tako misliti, kažejo sledeča vprašanja, ktera edina je stavil materi in bolnici: „Kje je bila zadnjič pri spovedi, pa že pri Jezuitih ?" Odgovor: „Ne, domá!" Ne"! prične ob uri dopold , y JL^I i--yyfJVJ UllUl T UU101jV/UU VVA VV^UUVIU J/A A W^V vedi?" Odgovor: „Bila je". — Zdajci se oddihne, — do Jezuita je hotel priti; přišel je, in ako bi bilabol- vedi?" Odgovor: Pa že doli v Řepnje leta?" Odgovor: Je bila pa v misijonu pred Jezuitom pri spo- Vrsta razgov orov jej bode Predsednik nagovori zbrano skupščino. Poročilo o odborovém delovanji od 15. februarija 1872 do 26. septembra 1872 do Bila Je Zdajci se oddihne Račun od 1. julij 1871 julij 1872 Volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in potr nica tudi že pred 20 leti kje kakega Jezuita videla Eotem pa nikdar in nikjer več ne, prav tišti Jezuit bi il kriv sedan je bolezni, in obešen mora biti za zdaj vsaj ..... dij odborov račun vsled Proračun od j^lij 1872 do Volitev 11 odbornikov, in sicer Matič. pravil julija 1873 10 odbornikov namesto onih 1868 v ViSOJ - V „1 agblatt". v/ |;«)uc»1j* lu «vui/mijiè i «vuuiiv si v izgled tega svojega kolego, nehotično učenost nje- padarji in dohtarji! vzemite oljenih govo t konjač? Ali Pričajte pa tudi vi: ali tak vrač ni odbornik namesto samovoljno odstopivšega Pajka, prav Opomb 1 voljenega 1870 Volilni list je velj tišti ni še celó slaběji od vsake konjaške, ktera družbenik lastnoroeno pisal ali vsaj podpisal ki ga je vsaj vzroka bolezni iŠče v vodi bolnikovi? Zdaj Opomb 2 Račun za preteklo, proračun za prihodnje Ra še čudodelni vspeh njegovega konjaškega ozdrav- društveno leto in volilni listi se pred razgovori razdelé nazo • ▼▼ ^ • w rtv *■ 1 • v • • • v» -i \j i »t j anj a Vrač zapiše arcnije;3) bolnica jih zavžije f m o čuda prečudo ! popred tiha, zmešana bolnica kar začne div jati in noreti! Toraj ubogi človeški rod vriskaj! občno skupščino vabi cim družbenikom Vse častite družbenike Matice slovenske na VIIL dr. E. H. Cost bolniki od veselja tulite! Velik modrijan se vam je rodil, novo znajdbo v ozdravljanji je skotil, čudeže delà rutin, il U V U Zi li ČV) U U U V U li U.1 a, Y JLJ €*> LIJ i je utvic», ^.x^jouj*. V4.ct.ui, lu JC i-U. ocpici veče kot se godé na Božjih potih. Padarji, dohtarji in uri ima odbor Matičin svojo skup prvosednik lekarji postavite mu vreden spomm iz Kostanjevice sept oženka ! Spičmoh. Prejšnji dan, to je 25. septembra, popoldne ob 5. sčino s sledečim pro-Prebere in potrdi se zapisnik XXV. od- gramom borove skupščine Poročilo Kakošna nadloga sta ob- poslednje odborové skup odborovém delovanj čini naši župan in Gač so „Novice" že večkrat Siei U p au ILI U a ^ j OV pl- vv»j » * »1UUK/1 lil* ^Hlivuijjc. -X ) A i. UOUJ Oi poaicijit liC- kar popolnoma potrdimo tudi mi kmečki občani. kterih Matičnih knjig za plačilo 137 gold, za tiskárna tajnikovi službi za prihodnj od Poročilo odsekovo o Prošnja pisatelj a ne ? sale 1, . Cele bukve bi mogli popisati, kake zvijače je uganjal popravljanje njegovih spisov v? u u rv v v^ ui lllw^ll jj ti y u tv w ^ t cvv^v j v O J * *j ^ j v » v^au v t i in kako se lagal Gač pri delitvi hoste v Orehovci ju odbor predloži VIII. skup Račun in proračun, ki Poročilo o odbo zavoljo paše; kar je le on nekterim deležnikom zarad rovem delovanji sestavljeno za VIII. občno skup paše v ušesa šeptal, je valil potem na posestnika Jenš-koviča, da bi se bil kmalu hud prepir in pretep lahko leto vnel. vemo po- knjigah, ki naj jih Matica na svetio dá za 1873 Posamnih odbornikov nasvetj (Za volitev 11 odbornikov Matice slovenske) ki Al pustimo Ga ča danes na strani in naj kako se je župan upiral, da ne bi prišli do se v prihodnjem občnem zboru 26. dne t. m. imajo vo glaša danes naš list, nasve ki nove volitve občinskega odbora in župana let se kakor smola drži srenjskega predstojništva. Se ko mu je si. deželni odbor zažugal z globo 20 gld. liti tuj ej o po programu, Novice" ki ga 99 svojim prijatlom sledeče rodoljube (po seje omajal. Na 5. dne t. m., je dal glas, naj iz vsake vasi gospodarska opravila izmed v Ljublj abecednem redu), deloma za znanstvena, deloma za prideta dva možá, da se pogovorimo, kteri dan naj bode volitev. Ko iz nekterih vasi ta dan možje vkup pridemo, Poklukarj ; prosimo župana ? naj se nam za ta razgovor prepusti rejega 9 dr Strb dr. Razlag stanovajočih dr 9 Fr. S Jan sta šolska soba kakor drugekrat. Po tej čisto nedolžni dr prošnji razkačeni župan začne zopet razsajati čez našo duhovščino, ktero vsi poštenjaki po pravici visoko spo-štujemo, in napada posebno gosp. kaplana, da le on ro- V on čino Fr. K o s a r j a Andr. W i n k 1 enca, Ivana Tomšič izmed 9 njih D. Savnik 9 M. Herm dr. Tonkl 9 % ) čeravno njega Še takrat memo volitve 9 , .xx ^mwv^^v ------, govili za novo volitev itd., domá ni bilo (bil je pri duhovnih vajah v Ljubljani) ko nas je 78 posestnikov mestnih in kmečkih v naglici podpisalo pritožbo do si. deželnega odbora. Zdaj vendar Tak ponovila. tudi Matična; želeti je tedaj Vsaka volitev je važna, tedaj 9 da se vsi marljivo popri (Razprave med c. k. deželno vlado in dezelnim zborom Kranjskim. Konec.) Na ta odgovor je c. kr. je odločena volitev na 16. dan tega meseca. župan, ki se izgovarja pri deželnem odboru, da računa deželna vlada svoje zahtevanje brez novih raz logo v zopet 23. listu nile junija t. so „Novice' í nazna 9 da deželni odbor na zahtevanje deželne vlade, naj ne more narediti, ker je prestar, in pri kterem vseh bi predlagal vsa poročila in obravnave deželnemu zboru Starokranjsko : komet v svoji glavi imeti, predno je k bolnici přisel. zuita ali zoper meŠanje? Toraj je mogel zdaj tudi norca Ali zoper Je- poleg slovenskega tudi v nemškem jeziku, je sklenil odgovoriti, da tej zahtevi ne more zadostiti, ter da je Stávec. ta sklep deželnega odbora bivši deželni glavar grof Al» Àuersperg; začasno ustavil in se o tem obrnil na Naj- za vpeljavo listov o posestnem stanju v zemlji više mesto za razsodbo. dopisom od 13. juiija t. št. 855 je potem c. k. deželni predsednik naznanil da je Njih Veličanstvo na podlagi §. 42. deželnega reda z zboru náčrt postave o notranj najvišim sklepom od 28. junija t. 1. gospodu ministru notranjih zadev zaukazalo, da ima deželnemu odboru naznaniti, da njegovega sklepa, ki je členu 19. temeljne državne postave od 21. decembra 1867. 1. in tudi ko- ških knjigah (Grundbucher) po dovršenem pregledu ka bi vlada predložila prihodnjemu deželnemu emljiških knjig tas tra, m naj osnovi tank stanj opravil mljiške odveze in o potrebi kterih odveznih komisij še za nekaj časa bode deželni odbor předložil prihodnjemu dežel nemu zboru posebno poročilo Vlogo Planinske ob risti dežele zato nasproti, ker je stvari primerno ob- čine zoper preselitev cesarskih gospósk iz Pl v ravnavanje le v enem jeziku spisanih predlog težavneje, ne more odobriti in se toraj deželnemu odboru ukaže, za to skrbeti, da se Logatec je deželni odbor sklenil izročiti deželni vladi s tem, da bi o tem zaslišala mnenje deželnega zbora enako drugim deželnim zastopstvom Ker deželni šolski svèt slovenskemu učitelj skemi pripravijo predloge za deželni društvu za občni zbor 24. septembra t. 1. iz normal v enakih razmerah zbor po določbi navedene temeljne državne postave v obeh ~ ~ .....Deželni kar iezicih. To je tedaj konec dolge borbe ! odbor mora ubogati Najviši ukaz in bode storil , JXO.J. puru, mu ju uuzuiLii uuuor iz uuzeinega za&iaua Qovoii mu je zapovedano. Radovedni smo pa zdaj : ali so do- 100 gold, podpore proti opravičenju pred dež. zborom nega šolskega zaklada zarad pošlega denarja v rubriki „remuneracij in podpor" ni mogel nakloniti nobene podpore, mu je deželni odbor iz deželnega zaklada dovolil tudi deželni odbori v Gradcu, Celovcu ) Go- rici, In Poreču, v Trstu in v Opavi enaka povelja? se je po predlog zdravstveneg sveta.) Karola Bleiweis ce jih še niso imajo Slo vani v imenovanih deželah ogl adnj za-se po jela resolucija, da je preselitev mirnih blaznih polnoma ločeno stran deželne prisilne délai seji spre- 7 DO- zdaj cesarski sklep od 28. junija t. kterem morajo isto zahtevati, da se jim ondi vse pred- gkoz in skozi pripravna in zarad prenapolnjene deželne loge deželnih odborov predlagajo v obojih deželnih je- - zicih, kajti kar je tukaj pravo, mora biti tudi drugej. (V odboroví seji kmetijske družbe) je bilo med solucijo. Ker je tedaj tudi jako nujna. Tudi zdravstveni referent deželne vlade vitez Andrioli je konečno glasoval za re- • V • VISI preselitev za dobro, sme se pricakovati, da se kmalu nujna zade va in to tem več, ker se je enako reši drugim sklenjeno: Odbor pri trdi v vsem sl. deželnemu odboru o napravi vinske in sadjerejske šole na Slapu, da po odstranjenih mnogovrstnih ovirah bi prihodnji de- nasvetuje se c. k. deželni vladi, da občini Blejski dovoli dva živin ska dr. L sej ma v Zagoricah; — trgovec A. et C. M. Schro- videti tudi goveda Kranjska zdravstveni svèt spoznal tako želni zbor sklenil napravo te šole; tudi na Dunaj godilo pondeljek je bil sveto válec v ministerstvu tukaj Ljubljani. Želel je z lastnimi očmi der v Trstu naznanja družbi, naj bi razglasila 7 da ker ima nalob , da za se pri njem dobi pravi peruvanski gvano, cent blizo po sirijskih. Gospod Tiuv/u i/hvai. g u v g uai Lviaujo&a , ivui imat uaiu^ , u.oi juc dunajsko razstavo napravi statistični popis goved Av dr Bleiweis in Solmajer sta ga . gold. 50 kr. f ob enem je přiložil knjižico v sloven- peljala na živinski sejm, kjer je imel priliko videti ve-skem jeziku „o zgodovini in lastnostih pravih gvanskih liko mešanico Kranjske goveje živine; ogledal je tudi gnojev" iz Angleškega prestavljeno ; naj se tedaj kine- kovaško in živinozdravniško šolo in družbini vrt na tovalci, ki tega zdatnega tičjega gnoja želijo, ^obrnejo Poljanah do imenovanega trgovca ; gosp Matevž Kodér 7 župnik na Slapu, naznanja, da pre vzame predstojništvo podružnice kmetijske za Vipavsko dolino, in razodeva íožena svoje misli o napravi občinske trtnice bor sklada Na mnogo vprašanja naznanjamo, da pravil; občne banke ljubljanske" so že davno pred c. ministerstvu s kterimi se od- ui čuj te ! 77 zur Abwechslung" šel med Slovane Je 7 kajti po zagrebŠkem „Obzoru" poroča 7 da zbor „feuerwehri- stov značaj (požarnega društva) v Zagrebu je imel nemški 7 a to poroča tako 7 ^^^^ Jkakor da bi „Obzor" o tej protinarodni demonstraciji ne bil črhnil druge besede! Naj tedaj dostavimo mi, kar „Obzor" piše o tej „pan-germanski demonstraciji", ktere se je udeležilo se ve pravi da Je Zagreb središče kulture nemške na Hrvaškem, pova-bilo je nemška feuerwehr-društva iz Cislajtanije ; cere-moniel bo nemški, komanda nemška, kakor vsred Frank- furta, in da se krona postavi vsemu, bode protestan-tiški župnik Schoedel imel velik govor, da se potem po nemških novinah (tedaj tudi v „Laibacherici") pisati more, kako Z a g r e b gravi tira v NemČijo, če tudi je vse to laž. Vsakako je pa žalostno, da v Zagrebu, srcu Hrvatske, se sme izpeljati taka germanska demonstracija od ljudi, ki so bili gostoljubno sprejeti v našo domovino, a še žalostneje je videti slabost in nečimurnost naših domačih ljudi, ki se nahajajo v tem društvu in s svojim sodelovanjem in materijalno podporo pripomorejo grebu. Novićar iz domaćih in ptajib dežel. Iz Dunaj a. — Njegovo Veličanstvo skličuj del gacije na 16. dan t. m. v Pešt, kamor gredó tudi po slanci državnega zbora dunajskeg Ogersko ' ~ se je zacel dne t Buda-Pešt Državni zbor m Prestolni govor, ki sta ga sestavila Lonyay in Szlavy, zopet obeta, kakor je poslednji dve leti obetal po Andrassy-u zloženi kraljev govor, cele kup " ~ " form ostale menda bodo tudi te reforme obljube,^ kakor so ostale prej šnje. Na obrazu da ni kaj posebno ------- -v. 0\J U O tCtiC se je bralo Deakovski stranki vesela; razcepijena je v tri veje Deakovci Tudi levičniki niso edini. Hrvašk v sredini so pravi 7 poleg teh pa konservativci in reformerj py na poslan zo raz- polovici; 11 unionistov (magyarov) ■■■P^P JHH|H 3 je ostali (narodnjaki) se vedejo in prav imajo, kajti neki vpisalo v Deakov klub, kakor go s tje tega zbora, — ťittv u . Varady seje pridrznil zboru predlagati, da sepooblast v hrvaškem jeziku, s kterim so prišli v ogerski še grebški poslanci přestavijo popred vmagyarski beró v zboru ! Većina zborova aljivi predlog. — Pri odobravan jezik in potem vendar je ovrgl volitev bode huda borba, ker je od obeh ogerskih stran mnogo protestov v zboru Čujte* krasen --^•^vvn.VV T Y riWVX VUJtU J\1 ctocii izgled, bode magjarske"! Madjarska vlada je že z a pri svo tri Srbe Pančevpa 7 ki so bili pri svečanosti v Beligadu, in vrednika 77 Nemcija. Iz B e r o 1 Danes menda cesar avstrijski in car ruski zapustita Berolin in končan je hod trojnih škem rJ Casniki cele Evrop v prestolnem mestu nem pa gibujejo ledk tega shoda, ker nobeden nič gotovega ne vé. To Je gotovo, da od 6. dne t. m. do danes je „nemška slava" stala na vrhuncu in pred Bismarkom so na kolenih ležali vsi tišti Velikonemci, ki njega molij nemškega. Vsak prijatelj človeštva mora želeti za ta tricesarski shod pomenil 7 svetá 7 al vsakeg boga naj bi . kdor je iz zgodovine poslednjih let učil, kam meri veliko nemška politika, navdaja strah, da ne bi ta shod bil k gl mirnih časov. Kdor ve da Bismark je bil ili 1 x U 1 11 \j cl O \j V • IXUU1 7 \jlcl UiOUiaii\ jO U1 vzrok, da je protiprusko ministerstvo Hohen wartovo padlo, ki je A v s tri j o imelo pomiriti, vidi ta mož 77 von Blut und Eisen" na m da dom 7 ďa tudi cela kopa ljubljanskih „feuerwehristov". P Da požarno društvo dokaže Nemcem Avstrijo ima z demonskim gledom obr njene svoje v f O Cl boj 7 kakor boa konstriktor na svojo žrtev ki se utegne pred ali pozneje vneti med nem štvom in slovanstvom v Evrop 7 přidej hude ure Avstrijo, ki se bode po modrosti svojih vladarj nad le otéla nevarnostim 7 ako poznává 7 da ni nemška država > ampak da je država mnozih narodov, ki jih je previd nost Božja združila v eno celoto. Popravek tiskárně pomote. V zadnjem listn v dopisu li iz Kostanjevice" na 12. in 14. desni vrsti od zgoraj naj namesti g o-stilnico se bere gasilnico. — Kursi na Dunaji 10. septembra. 5°/0 metaliki 66 fl. 40 kr. Ažijo srebra 107 fl- 65 kr takim demonstracijam. Ako je sploh korist požarnih Narodno posojilo 71 fl. 40 kr. Napoleondori 8 fl. 70 kr Odgovorni vrednik: Janez Murnifc. — založnik: Jožef BlaznikoYi dedi v Ljubljani.