\aitoiiiu piaf.au« » gotovim. Leto LXII V Ljubljani, v sredo 8. avgusta 1934 Štev. 178 a Ona 1.50 Din Naročnina mesečno ^^ flH^MB A. dHHI^BHBfe. O^fe. ^ Ček. račun: L jo b- 25 ca inozem- ^^^^^^ ^^^^^^^ W ^ ^ ^^ '/»o« «. 10.650 ia ^^M m g ^^m 10.349 za inzerate« deljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Kopitarjevi uL 6/111 S£0VENEC Sarajevo Mr. 7563. Zagreb ttv.39.0U, Praga-Dnna j24.797 jeva 6, telefon 2993 Telefoni nredniitvas dnevna služba 209* — aočaa 2996, 2994 ia 2059 ■ Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneve po praznike Zakaj se Poljska brani vzhodnega pakta? Medtem ko so v Nemčiji čisti vodje narodnega socializma pobijali nečiste in je avstrijski zvezni kancler izkrvavel, ker je preveč ljubil svobodo svoje domovine, ter De Mussolini, v zmedi, kateremu sinu fašizma bi pomagal, ali nemškemu, ali avstrijskemu, pošiljal v strašni poletni vročini svoje polke na severno mejo, je poljski zunanji minister tiho, brez velikega diplomatskega in tiskovnega ropotanja izvršil zanimivo delo. Obhodil je vse male baltske države in ustvaril prvič po svetovni vojni v tem predelu Evrope iskreno željo po sodelovanju med državami, ki jih je zgodovina posadila v isto zemljepisno okolico. Imel je srečo, kajti če bi evropski fašizmi ne bili poskrbeli Ea žalostno zabavo, ki še vedno doni po ušesih vseh kulturnih narodov, bi bilo Beckovo potovanje brez dvoma postalo predmet mnogo bolj ostre kritike političnega javnega mnenja. Tako pa je ostalo skrito v zatišju. Xie par francoskih časopisov, ki po navadi Črpajo na uradnih studencih, je mimogrede izrazilo svojo nevoljo nad »nerazumljivimi poti, po katerih hodi poljska zunanja politika«. Kaj pa je tako nerazumljivega na tem, kar počne sedaj Poljska? Pred pokolji v Nemčiji in na Dunaju je vsa Evropa govorila o velikem varnostnem paktu, ki sta ga iztuhtali Rusija in Francija in ki naj bi postal nekak obrambni zid proti vsem onim, ki bi radi spremenili sedanjo politično razdelitev Evrope. V pakt so povabljene skoraj vse države, tudi Poljska in Nemčija. Toda francoski državniki niso dovolili nobene nejasnosti ter so odkritosrčno priznali., da bo Francija sklenila s sovjetsko Rusijo posebno zavezniško pogodbo, če bi se zamisel skupnega pakta ne posrečila. Iz tega sledi, da je Francija pripravljena dati prednost zvezi s sovjetsko Kusijo, če bi se njeni starejši zavezniki obotavljali z navdušenjem sprejeti predlog o skupnem paktu. In česar se je bilo treba bati, se je tudi zgodilo. Med zaveznicami Francije se je prva oglasila Poljska, ki je na francoski predlog odgovorila, da ji ni všeč in da je treba nastopati previdno in prevdarno. In takoj je odjeknila iz Pariza aezna, nejevoljna kritika. ' Kaj je zagrešila Poljska? Pri tako velikanskem, vso Evropo obsegajočem načrtu, kot je francoško-sovjetski pakt in ki ga naj podpišejo domala vse evropske države, vendar nikdo ne more zahtevati, da naj veljajo izključno francoski oziri za skupno merilo, po katerem naj se ravnajo vse druge države. Poljska., ki je velesila, leži prav v osrčju onega ozemlja, za katerega varnost naj bi jamčil predloženi pakt. Ali torej nima ravno Poljska v prvi vrsti pravico, da si predlog ogleda od vseh strani, predno se mu brez pridržkoy more pridružiti, in da strogo pretehta vse "njegove koristi in tudi morebitne škode, predno napravi končno izbiro. Franoosko-sovjetski predlog hoče, da bi na eni strani Rusija prevzela jamstvo za francosko mejo ob Renu in da bi Francija prevzela jamstvo za rusko mejo proti Poljski. Poljski pa hočejo vsiliti peresnik v roke, jnaj takšno pogodbo brez pomisleka podpiše! Kako namreč naj pomaga Rusija braniti francosko mejo proti Nemčiji, če ne na ta način, da bo ISfemčijo mogla napasti na njeni vzhodni meji, to se pravi, da bo mogla s svojimi armadami vdreti na Poljsko, jo pre-ikoračiti od vzhoda do zapada in udariti proti Berlinu. In kako naj jamči Francija drugače ruske meje, če ne tako, da bo smela svojo vojsko pošiljati zopet čez poljsko ozemlje. Zdi se, kot da bi Francija in Rusija sklepali zvezo na podlagi položaja leta 1914, ko sta obe še neposredno mejili na Nemčijo. Toda danes je vmes velika Poljska s 33 milijoni ljudi, ki naj po računih francosko-ruskega predloga postane prehodno ozemlje za tuje armade, ali pa celo še njihovo bojišče. Kdo se bo torej -čudil poljski vladi, ce predloga o vzhodnem paktu ni mogla sprejeti z bučnim navdušenjem, ker je opazila, da je ravno njeno ozemlje tisto, ki ga je pakt izbral za bojno polje, kadar bi jamstva postala potrebna. Poljske vsled tega mhce ne more obsojati in je naravnost grdo, ce ji nekateri očitajo, češ, da je nehvaležna, ne-slovanska, germanofilska in podobno. Kajti tudi mi bi se dvakrat premislili, predno bi podpisali še tako krasen varnostni pakt, ce bi le samo slutili, da bi utegnil lepega dne spremeniti naše lepe kraje v bojišče. Se manj jo je treba obsojati, ker za njo — in ona je prvi sodnik svoje lastne varnosti — obstojajo še drugi načini, da si zavaruje nedotakljivost svojih meja. Mesto obširnega, preokornega pakta, y kateri bi sedela cela truma držav, hoče Poljska očuvati svojo varnost z dvostranskimi pogodbami z vsakim svojih sosedov. To politiko zasleduje polkovnik Beck že več ko eno leto, to mu pa tudi najbolj zamerijo v Franciji. Ce bi bili v koži Poljakov, bi se nam tak očitek zdel krivičen. Toda za sedanjo poljsko politiko obstojajo še drugi razlogi, ki jih v sedanji pakto-maniji in v nekem nerodovitnem vseslovan-skem čuvstvovanju premalo upoštevamo. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Finkel-stein-Litvinov sicer govori o miru in o varnosti. To je tudi njegova dolžnost, zvezana s službo zunanjega ministra, a nikakor ne more razodevati pravih idejnih osnov politike republike ruskih sovjetov. Stalinov namestnik Kaganovič pa teh obzirov nima in zato tudi mnogo bolj jasno izpoveduje prave Idejne pogonske sile sovjetske zunanje politike. Tovariš Kaganovič pa je, ne.se dolgo tega. izjavil, »da sovjetska Rusija ne bo mogla uspešno uveljaviti »vrne politike, razen, če vzdržuje med nekomunističnimi Maršala Hindenburga zadnja pot Pogreb v Tannenbergu Hitlerjevo slovo Stotisoči okrog groba - Hitler ne zahvaljuje rajnemu, da je hitlerizmu pomagat do polne zmage Berlin, 7. avgusta. AA. DNB poroča ia Tannen-berga: Nacionalni pogreb predsednika Hindenburga se je vršil v prostranem častnem dvoru tan-nenberškega spomenika, obdanega z osmimi štiri oglatim i stolpi, povezanimi z visokim obzidjem. Krsta s pokojnikovim truplom je stala na kata-falku pred ogromnim križem sredi dvora, okoli nje je pa bilo 53 zastav oddelkov, ki so se udele-mi člani državne in deželnih vlad, diplomatskega žili tannenberške bitke. Okoli 3000 oseb, med nji-zibora, vodstva kopne vojske in mornarice, člani rajhetaga, zastopniki oblastev in mnogo drugih oglednih osebnosti, je zasedlo prostore na tribunah, postavljenih okold središča dvora, kjer eo stali častni bataljon in delegacije raznih društev, medtem ko se je zunaj obzidja zbrala množica okoli 200 ti60Č ljudi. Po žalni koračnici »Eroica« je protestantovski vojaški škof Dohrmann opravil mrtvaške molitve in v svojem govoru povdaril, da je pokojni Hin-demburg izrecno odredil, da naj se pri pogrebu s posebno hvaležnostjo spominjajo vojakov, ki so padli v svetovni vojni, in da ne želi slavospevov, temveč da naj ga samo priporoče milosti^ božjii. Svoj govor je škof zaključil z besedami: Z žalostjo v srcu, a ponosno pokopavamo danes njegovo tru- plo. Naj njegov duh živi v nas vseh in naj nam pomaga graditi tretji rajW Nato je škof podelil blagoslov. Hitlerjev govor Potem je imel spominski govor državni kancler Hitler. Orisal je Hindenburgovo življenje in posebno podčrtal, da je pokojni maršal 9 dni nato, ko mu je cesar poveril kot vpokojenemu generalu poveljstvo nad armadami v vzhodni Prusiji, iz-vojeval največjo zmago v svetovni zgodovini in rešil nemška tla pred opustošenjem. Tragični konec štiri in pol letnega boja nikakor ne gre v breme Hindenburgu; ta konec pomeni samo obsodbo politikov. Toda staroslavna vojska je doživela nov triurni, ko nacionalna Nemčija leta 1925 ni našla boljšega zastopnika kakor vojaka maršala Hindenburga. Bil je čudež skrivnostne Previdnosti, da se je pod predsedstvom tega prvega vojaka in služabnika našega naroda moglo pripraviti vstajenje našega nemškega naroda in da je on sain odprl vrata nemškemu preporodu. Kot predsednik rajha je postal maršal zaščitnik nacionalno socialistične revolucije in s tem tudi prerojenja našega naroda. Tu, kjer počivajo vojaki njegovih xma- Fašizmi se krhajo ... Punt proti Mussoliniju Arpinati je zaprt z množico drugih vodij fašizma Curih, 7. avgusta, b. Arpinatijeva zarota je povzročila med vodilnimi fašističnimi krogi v Italiji veliko vznemirjenje. Podrobnosti o zaroti so se lahko izvedele le iz pripovedovanja potnikov, ki prihajajo iz Italije. Na poštah v Italiji je poostrena cenzura. Telefonska kontrola je tako stroga, da ni mogoče dobiti po telefonu prav nobenih vesti o položaju v Italiji. Nezaupanje do politike sedanjega režima je prišlo te dni do velikega izraza. Da je stvar resna, se vidi predvsem iz tega, da so prispeli v Švico nekateri ugledni fašistični funkcijonarji, ki so prišli pri Mussoliniju v nemilost, pa so pravočasno pobegnili iz Italije. Trdijo, da je v vrstah fašistične stranke nastalo precejšnje nezaupanje do politike sedanjega režima. Zadnji zunanjepolitični neuspehi ter obupne finančne in gospodarske razmere v državi so prisilil? celo člane direkforija fašistične stranke, da so pričeli resno razmišljati o nastalem položaju. Mussoliniju se je doslej še zmerom posrečilo, da potlači nezadovoljstvo in da zapre usta onim, ki so bili najbolj nevarni. Tiranija OVRA Tajna fašistična policija OVRA je razvila v Italiji danes tako aktivnost, da ne more noben fašistični funkcionar izreči nekaj, kar že v isti uri ne bi zvedel šef italijanske vlade Mussolini. Člani OVRE dobivajo tajna navodila direktno od Musso-lnija in imajo strog nalog, da že v kali zadušijo vsako kritiko. Način, kako to storijo, jim je dan na prosto. Vsakdo, ki nekaj spregovori proti režimu, je takoj denunciran, odstranjen s položaja in izključen iz fašistične stranke. Oni, ki so nevarni, so takoj deportirani in konfinirani. Na tak način se je večkrat izvršilo čiščenje v fašističnih vrstah, kar je vodstvo stranke imenovalo »selekcijo« (izbiranje). Nasilne metode fašističnega režima, ki so znane izza Matteotijeve afere in po umoru duhovnika Minzonija je fašistični režim že davno opustil in jih zamenjal z metodami tihe likvidacije. Boj proti vsaki kritiki Fašistični režim ni pričel samo borbe proti poskusom eventuelnega odpora, ampak je pričel z energično likvidacijo vsake kritike, ki gre na škodo fašističnega režima. Pri tem se poslužuje državami neprestano trenje, in da bo najlažje branila svoje meje na Daljnem vzhodu — kjer so najbolj izpostavljene — če se ji posreči zanetiti požar med Nemčijo in Francijo, ker potem ne bo zmagala niti ena, niti druga — in obe sta Stalinovi državi enako pri srcu — ampak bo nastopila revolucija, od katere bo komunizem edini imel koristi. Kdo bo zameril Poljski, ki je soseda Rusije, če manj posluša Litvinova in bolj verjame Kaganoviču in če je prišla do spozna; nja, da je ta tolikanj poveličevani vzhodni pakt moskovski izrodek, s katerim hoče sovjetska republika dobiti v roke zakonita sredstva, da se vmešava v vsa evropska vprašnja in da utrdi omrežje III. interna-cionale še s političnim pogodbami, ki jih bo spoštovala le toliko, kolikor ji bodo koristne za njene politične cilje? Zato se ne bomo čudili poljski vladi, če skuša pridobiti za svoj boj proti vzhodnemu paktu — v obliki kot je predložen — tudi male baltske države. Nasprotno, skušali bomo razumeti, da je to njena življenjska borba, upravičena življenjska borba, ki bo morda tudi drugim evropskim narodom prihranila razočaranja. Toda naj jo nerazumevanje, na katero je zadela ponekod po Evropi, ne zakrkne, tako da bo dosegla oboje: varnost svoje države in ohranitev starih prijateljstev. predvsem deportacij, konfinacij, policijskega nadzorstva, v težjih slučajih pa posebnega tribunala za zaščito države. Pri vseh prefekturah so za to ustanovljeni posebni odbori'za konfinacije. Oni, ki bi se s čimerkoli zameril režimu, dobi sporočilo, da je pod policijskim nadzorstvom in da ne sme biti nič več ▼ mestu, kjer je doslej stanoval. Če ti ukrepi ne pomagajo, ga deportirajo in po večini take škodljivce fašističnega režimo izženejo na Liparske otoke. Tako se že 8 let postopa s protifašističnimi elementi, ki jih fašistični režim ne more obtožti ničesar, kajti vsakogar, ki se le malo pregreši proti današnjemu redu v Italiji, spravijo pred izredno sodišče za zaščito države. Izredna sodišča Razprave pred tem tribunalom so tajne in vlada je doslej objavljala le imena onih, ki so bili obsojeni. Sedaj pa je bil tiskovni urad predsedstva vlade reorganiziran in namesto šefa tiskovnega urada Polverellija je bil imenovan Mus-solinijev zet grof Ciano. Tisk sme zabeležiti le to, da je izredno sodišče obsodilo neko skupino protifašistov na več let robije, imen protifašistov pa ne sme objaviti. To metodo so od bivših znanih fašistov občutili na svoji koži nekdanji tajnik fašistične stranke Farinacci, ki se je pa pred kratkim »poboljšal« in je postal zopet član fašistične zbornice. Isto je okusil tudi Turati, ki je bil dolga leta najboljši Mussolinijev prijatelj in govitih polkov, bo našel Ilindenburg svoj večini pokoj med praporji in zastavami v večni paradi. Nemški narod bo pa romal k svojemu mrtvemu junaku, da bo tam v stiski črpal novih. sil. Po Hitlerjevem govoru so zapeli pesem >Ich hatt' einen Kameraden«. Nato so sprožili častno salvo, vsi navzoči so pa zapeli obe narodna himni. Potem so krsto odnesli v stolp generalov. Medtem, ko se je vršil pogreb Hindenburg* v Tannenbergu, eo v Rimu in Panizu opravili za-dušnici za pokojnim nemškim predsednikom. Po Nemčiji Svečanosti so se razen v Tannenbergu vršile tudi po vseh večjih nemških mestih. V Mona-kovem je govoril v imenu vrhovnega vodstva napadalnih oddelkov pred zbranim uradništvom von Cnausen, ki je med drugim izjavil: Predsednika von Hindenburga so pravkar spremili k poslednjemu počitku. Naš vrhovni vodja Adolf Hitler je zdaj na čelu države in nas bo vodil k svobodi in časti. Borili se bomo, dokler ne dosežemo cilja, ki ga je postavil fiihrer. Danes mu vnovič priee-žemo zvestobo. sodelavec in ki se je kot tajnik stranke pokazal za izredno dobrega organizatorja. Mussolini ga (e najprej odstranil s položaja tajnika fašistične stranke, nato ga poslal ▼ blaznico in končno ga je de-portiral na otok Rhodos, kjer je še sedaj. Zadnje mesece je doletela ista usoda fašističnega poslanca De Davida in fašističnega publicista Maloporto, sedaj pa tudi višjega državnega podtajnika v no tranjem ministrstvu Arpinatija. Arpinati ktofutal glavnega tajnika fašistične stranke Arpinati se je spri z Mussolinijem pred neka) meseci. Tajnik stranke Starace, ki {e izvršitelj Mussolinijeve volje, je moral izvrilti z Arpinati jem to, kar je zahteval Mussolini, zaradi česar je prišlo med Staracejem in Arpinatifem ▼ navzočnosti Mussolinija do osebnega obračunavanja. Arpinati je pri tej priliki prisolil tajniku fašistične stranke par krepkih zaušnic. Takoj nato ie OVRA aretirala Arpinatija in izvršila pregled občinskih knjig Bologna, kjer je bil Arpinati še pred kratkim mestni načelnik. Ker niso mogli ugotoviti nobenih nepravilnosti, niso mogli Arpinatija spraviti pred sodišče, kakor je želel šef italijanske vlade, ker pa je bil nevaren, so ga enostavno konfinirali. Njegovi prijatelji v Bologni so bili vsi odstranjeni s položajev v mestni občini in tudi iz pokrajinskih odborov fašistične stranke. Vse proti fašizmu Politična akcija, ki jo je vodil Arpinati proti direktorju fašistične stranke, pa ni mogla biti povod, da se ga postavi pred sodišče. Kakor se čuje, je rovarjenje proti fašističnemu režimu zelo razširjeno. Trdi se pa, da Arpinati niti ni bil glavni vodja te zarote. Trdi se, da so v tej zadevi kompromitirani še drugi številni fašistični voditelji io celo člani fašističnega kvadriumvirata. Balbo zahteva preosnovo vlade Znano je, da je položaj letalskega ministra B a 1 b a omajan še od lanskega' leta. Njegov polet v Ameriko pa je zopet obnovil njegovo popularnost v Italiji. To je bil že zadosten razlog, da mu je Mussolini odvzel letalsko ministrstvo in ga poslal v Afriko. Neuspeh fašistične zunanje politike je Balba tako vznevoljil, da se je odkrito postavil proti Mussoliniju. Za Balba se trdi, da je edini človek v Italiji, ki se upa povedati Mussoliniju v obraz vse, kar misli. V času, ko se je Mussolini po neuspelem sestanku s Hitlerjem v Benetkah in po zmagi francoske politike na temelju regionalnih paktov moral odreči politiki četvornega pakta in reviziji mirovnih pogodb ter zavzeti pomirjevalno stališče do Francije, se je nenadoma pojavil Balbo v Rimu in zahteval od Mussolinija, da nemudoma rekonstruira vlado in poveri zunanje ministrstvo Grandiju. Druga ministrska mesta pa da poveri strokovnjakom. Govori se celo, da je Balbo zahteval od Mussolinija, da se umakne iz aktivne politike. Jasno je, da se je Mussolini temu odločno uprl in vest o predstoječi rekonstrukciji vlade se je demantirala, dvakrat pa so bila izdana uradna poročila, da je Mussolini čil ln zdrav ter da z lahkoto opravlja svoje posle. Za vsako ceno Iz komentarjev fašističnega tiska se jasno vidi, da hoče Mussolini za vsako ceno obdržati v svojih rokah vsa ministrstva in da hoče predvsem še dalje voditi sam notranjo in zunanjo gospodarsko in vojaško politiko. Maršal Balbo se je po govoru z Mussolinijem vrnil z letalom v Tripolis. Fašistični tisk je ob prihodu Balba pisal, da bo imel Balbo spominski govor ob prvi obletnici svojega prekomorskega poleta. Govor p« je bil odpovedan in z njim tudi vse slavnostne prireditve, ki so bile določene. Balbu pa se je vseeno posrečilo, da je preprečil, da Mussolini imenuje za londonskega poslanika grofa Ciana in da odstrani Grandija, ker fe le-ta Mussoliniju na poti._ Zagrebška vremenska napoved. Precej jasno z naraščajočo oblačnostjo, v zapadnih krajih bo postalo topleje. Upor bo izbruhnit... Vse kaže, da se opozicija v fašističnih vrstah pripravlja na odločno akcijo, ki je ne bo mogla ustaviti niti tajna fašistična policija OVRA, za katero izda Mussolini težke milijone narodnega denarja. Nevzdržnost finančnega položaja je pospešilo nezaupanje v fašističnih vrstah v sedanji režim in opozicija ima vedno lažje delo v akciji proti Mussoliniju. Jasno je, da bo ta akcija izbrulinila z vso silo na dan v trenutku, ko se bodo že itak slabe razmere v Italiji še poslabšale, to pa je zelo blizu. Nemiri v Alžiru Alžir, 7. avgusta. Zadnja poročila o položaju v Konstantini navajajo, da je po prihodu vojaških čet nastal mir. Po glavnih dogodkih ni bilo novih incidentov. Pri spopadih je bilo ubitih 27 oseb, od teh 22 Židov. Pobili so jih večinoma v njihovih stanovanjih. 30 oseb je ranjenih. Med pobitimi Židi so bili nekateri znani kot trgovci in lzposoje-valci denarja. Verjotno jc, da so postali žrtve osebne maščevalnosti. Evropejcev niso nadlegovali mislimani. Tudi v okolici Konstantine so bdi ii-gredi. Tu so ubili dva Žida. Arabski voditelji oči-vidno niso obvladali svojih množic. Verjetno Je da so se te množice dale zavesti od profesionalni! agitatorjev. Oblasti so aretirale 10 oseb. Izdal« se obsežne varnostne ukrepe zaradi pogreba židovskih žrtev. Pariz, 7. avg. p. Danes je izdalo notranje ministrstvo o dogodkih v Constantine komunike, v katerem pravi, da se je pokolj judov razvil iz razmeroma majhnega incidenta, ki pa je privedel v nedeljo do krvavih dogodkov. V teku bojev je bilo 27 mrtvih, od tega 23 Zidov in 4 domorodci. Nadalje je bilo ranjenih okoli 20 oseb, ki so pa vse v domači oskrbi. V svrho vzdrževanja miru sla bila odposlana v Constantine dva bataljona vojaštva, da okrepita taniošnjo garnizijo, ki je sedaj številčno zelo slaba. Oblasti so aretirale okoli 80 oseb in nadaljujejo preiskavo. Danes je generalni guverner Alžirja odpotoval v Constantine, Kaj bo z našim sadjem? Medtem ko se posvetujemo, propadajo milijoni narodn. premoženja Maribor, 7. avgusta. Danes dopoldne jo bita na okrajnem glavarstvu v Mariboru anketa zastopnikov sadnih pridelovalcev, Kmetijske družbe in ban.-ke uprave ter sadnih trgovcev, povabljeni so pa bili tudi nekateri politiki. Navzočen je bil načelnik Kmetijske družbe, podpredsednik senata dr. Ploj. ravnatelj Sadjarske iu vinarske šole Priol, oba kmetijska referenta, predsednik mariborske podružnice Kmetijske družbe dr. Kovačič in drugi. Anketa naj bi prinesla jatuiost v vprašanju letošnjega sadnega izvoza, vendar lega smotra ni dosegla. Vršila se je splošna razprava o najbolj perečih vprašanjih, določenih sklepov pa ni bilo mogoče izvršiti, ker niso znani pogoji izvoza in drugih bistvenih podrobnosti, ki so z izvozom v zvezi. t GLAVNO JE: »IZVOZ Položaj j'' na sadnem trgu še vedno tak, kot je bil: vagoni stoje na železnici naloženi, skladišča se polnijo, cena jabolkam je 7."> par do 1 Din in vse čaka na odrešilno vest iz Belgrada: na izvozne liste. Cini se bo odprl izvoz, potem se bo uredilo tudi vprašanje nakupne cene, ki je sedaj zaradi teh homaitij tako nizka, da ne odgovarja ua noben način položaju na .sadnem trgu. Cginjv je odvisna od dveh činileljev: od izvozno premije, glede katere se sedaj še ne ve, koliko bo znašala, in od vprašanja, ali bo Nemčija dovolila večino kontingenta izvozili alla rinfusa, kot se je izvažalo prejšnja leta, ali pa bo vztrajala uy svoji prvotni zahtevi, da se mora izvažati sadje samo v zabojih, kar seveda režijske stroške znatno zviša, ln režijo bo moral nositi sadni produceut! KDO PREJME PREMIJE? Glavna razmolrivanja se sedaj vrtijo okrog izvozne premije, ki znaša 500 mark ter izvira iz carinske razlike med 2 in 7 markami, pri kontingen-tiranem in uekontiageiitinmeni izvozu. Premijo dobi Prizad, razdelila naj bi se pa ue med trgovce-izvoznike, temveč med producenle. Pri zgornji višini bi znašala povrnjena premija 80 par pri kilogramu jabolk. V slučaju, du dobijo premijo izvoz-ničarji. ki so .sedaj plačali jabolka po 75 par do .t Din, bi to značilo, da so kupili sadje popolnoma zastonj! Zaradi tega je predpogoj vsega, premijo naj dobe producenti. Nihče pri nas pa še sedaj ue ve, ali bo premija res 5 mark in kako se bo razdelila. Zaradi tega tudi ni mogoče določiti nakupne cene; kajti če res dobe trgovci premijo v naznačeni višini, potem je umljivo, da morajo za iznos te premije povišati nakupno ceno jabolk. Govori se pa celo, da uumerava Prizad obdržati celo premijo, ali pa vsaj znaten del ter bi iz tega naslova kril izgubo iu stroške pri izvozu pšenice. To bi bilo nedopustuo, »ki bi naša jabolka izravnala škodo, ki je nastala po krivdi Prizada! VPRAŠA .N .1K KONTINGENTA še tudi ni rešeno. Sindikatu, ki se je ustanovil na zahtevo Prizada, se je dodelilo skupno s Kmetijsko družbo 750 vagonov jabolk,za izvoz iz Slovenije na račun kontingenta. Od tega 40 vagonov mostnega sadja za izvoz alla rinfusa, 710 vngonov pa ranega in poznega sadja v zabojih. Pogajanja so še v teku, da bi se razmerje glede zabojev in alla rinfusa iz-premenilo, da so dovoli večji kontingent za rititUMi — naložena jabolka, .le pa še vprašanje, če bo Slo-renija sploh imela dovolj sadja, da lahko izpolni udileve kontingentu, Ce nam gre sedaj izvoz ranega sadja po vodi. ki je boljše obrodilo, kot pozna jabolka, potoni bomo imeli ua razpolago samo 300 do 400 vagonov za izvoz. Po hitierievskem pn«»(ei na Koroškem LJUDSTVO JE V SKRBEH to razburjenje pa še netijo nekateri brezvestni sadni trgovci, ki ga izrabljajo za čim večji pritisk na cene. •le pa tudi razumljivo, da so kmetje v skrbeh. Prodali so jabolka trgovcem, ki sadja po večini še ni.so plačali. Ljudje so'dali sadje na slepo srečo. Trgovec pravi: Cim več dobim, tem več boni dal. Če ne dobi nič, ne bo tudi ničesar dal. Mnogo sadne trgovine je namreč še v rokah ljudi, od katerih bo v slučaju katastrofe le malo dobiti. Večina sadnih okolišev je odvisna leto« od prodaje ranega sadja. Pozna jabolka, predvsem kanadeui mošančki, skoraj nikjer ne kažejo lepo, škodovala jim je pa tudi toča. In, letos je med ljudmi tudi taka stiska za denar, da bi dali slednje jabolko od hiše, samo da dobijo nekaj dinarjev za najpotrebnejše. Ljudi' zanima: ali bo Prizad kos nalogi, ki si jo je naložil? Skušnje s slivami dokazujejo, da ne bo šlo tako, kot so si v Belgradu zamislili. Z jabolki je stvar še kočl-jivejša. Kanadk ne moreš prodati tam, kjer kupujejo mošančke, vsak kraj ima svoje j specialitete, za katere vedo edinole trgovci. Poleg ! tega je birokratizem, s katerim Prizad posluje, ne- i premagljiva ovira sadne trgovine V vrstah sadnih proaucentov se vse bolj širi mnenje, da bo Prizad zadal letos slovenskemu sadjarstvu hud udarec, od katerega se ne bo več kmalu opomoglo. Rezultat bo: žitni monopol št. 2, le da bo ta za naše kraje še občutnejši, ker ne bo mogoče najti načina, kako razdeliti bremena poloma ua vso državo. — Zato ljudje tudi ne razumejo, zakaj nekateri krogi ša sedaj tako krčevito branijo politiko Prizada. SINDIKAT za sadni izvoz, ki se je ustanovil v Mariboru, pa je izzval proteste v- vrstah sadnih trgovcev samih, ki niso v sindikatu. Še vedno ni namreč rešeno vprašanje razdelitve kontingenta na posameznike in mnogi se bojijo, da bodo ostali praznih rok. KMETIJSKA DRUŽBA naj bi bila v sindikatu nekako kontrolor in zastopnik sadnih pridelovalcev. Dobila je od kontingenta 50 vagonov, pa brez obveze za polno izrabo omenjene količine, dočim je izvoz za trgovce v celotni količnini obvezen. S 50 vagoni pa ne bo mogla Kmetijska družba preveč uspešno intervenirati na tržišču in bo prožila nekaj ugodnosti glede nakupne cene lahko samo svojim članom. KONČNA REŠITEV se obeta v najkrajšem času. Baje naj bi že jutri 8. t. m. prispelo v Maribor 150 izvoznih dovoljenj, obenem pa da je že dr. Nemec, delegat Prizada, uredil v Nemčiji vprašanje premije in načina izvoza ter obračunavanja. Za producenta bo pač glavno, da se resi vprašanje premij, da se'bo vedelo, koliko bodo trgovci lahko plačevali, ko začnejo nakladati blago. Da bi namreč pozneje povrnili presežek iz premije, na to ni misliti. Situacija pa je danes že taka, da bo vsaka ura zakasnitve postala za izvoz ranega sadja usodna. Trgovci si pomagajo sedaj na ta način, da vlagajo v naložene vagone, ki čakajo na kolodvorih, led, kar |«i tudi ni dobro, ker se sadje moči. Veliko vskladiščnega sadja jc že postalo mokašlega ter se je bati, da nam bo Nemčija reklamirala celo vrsto pošiljk. . * Belgrad, 7. avg." m. Glede izvoza staje r-j skih jabolk v Nemčijo je danes vaš dopisnik | izvedel, da se bo dr. Nemec, vodja sadnega j oddelka pri PRIZAD-u pojutrišnjem vrnil I iz Berlina. Takoj po njegovem prihodu bodo vsi interesenti pozvani preko Avale, da pred-lože potrebne prijave pri PRIZAD-u za izvoz ' svojih artiklov iz Nemčije. Heimtvehr pretepa Slovence Učitelj Viternik in Hutter zaprta v Celovcur Maribor, 7. avgusta. Prijatelj našega lista nam piše: V nedeljo, 29. julija so aretirali lieimvvehrovci na plibcr-škein kolodvoru učitelja Viternika in profesorja Hutterjn iz Globasnice, ko sta sc vrnila iz Jugoslavije, kamor sta. pribežala pred hitlerjevci. Ti so ju hoteli namreč v Globasnici aretirati, ko s« zavzeli vas. še danes — po 8 dneh sedita v ječi v Celovcu, kjer ju tudi pretepajo. Radi zadnjih nemirov je v Avstriji še vedno vse nervozno. Ob vsaki mali priliki sc pojavi tuintuni streljanje."-Nezadovoljstvo vlada tudi med redno vojsko, kjer dobivajo vojaki na dan 0.5 šilingov, in med Starhcmbergovo gardo. To tvorijo tudi 16 in 17 letni fantje, dobivajo pa na dan po 3.5 šilingov plače. Hitler-janci sc v trumah podajajo v skrajno levico. Mladina, preje, liitlerjansko usmerjena, se je orientirala v drugi eksti-cm in mladi, še niti osnovni šoli odrasli otroci prehajajo v komunistični tabor. Tudi pri zadnjih bojih so sc bojevali na strani Hitlerjevcev komunisti. To se jc opazilo zlasti pri bojih v okolici Leobiia in v Leobnil samem, kjer so bili 'tudi boji najhujši. Menda je padlo pri teh bojih okrog Leobna največ mož rodne vojske. Zanimivo jc innonje bitlerjeveev o Jugoslaviji. Od svojega mladega prijatelja hitler jeveii je dobil drugi, ki je ostal doma na koroškem, pismo. V njem se zelo pohvalno izraža o.sprejemu in o dobri oskrbi p>ri nas. S tem je razblinil svojemu koroškemu tovarišu doma marsikatero nezaupanje o. Jugoslaviji, ker mu ce-lo svetuje: »und sohon sofort auf die Bahn imeli Jugoslawien«. Vsem dober tek — pred 14 let? so mini drugače govorili! Obsodbe v Avstriji Dunaj, 7. avg. p. Pred izrednim vojaškim sodiščem je bil danes obsojen na smrt edini član aktivne vojske, ki se je udeležil puča dne 25. julija, Krnšt Teike, na smrt na vešalih. Smrtna obsodba je bila izvršena ob 17.55. V Celovcu je bil pred izrednim vojaškim sodiščem obsojen na smrt narodni socialist Kostelnik, ki se je udeležil bojev v okolici Wolfsberga. Nato ga je zvezni predsednik pomilostil ua 15 let, težke ječe. Za njim je bil obsojen drugi narodni socialist Hrunner na 12 let ječe. V Gradcu pa je bil obeojeu narodni socialist Rainisoh na 6 let ječe. Obrat v sovjetski politiki Eksplozije v Zagrebu Zagreb, 6. avg. AA. V podstrešju poslopja okrožnega sodišča v Zagrebu se je 4. t. ui. okrog 9 pripetila manjša eksplozija, ki m nikogar ranila. Stvarna škoda je neznatna. Policijske oblasti so razen lega našle v javnem stranišču v rezervoarju za vodo manjše količine inont iianega razstreliva in g:a pravočasno odstranile. Rezultat dosedanje preiskave kaže na nekega člana inozemske ban-ditske organizacije Pereeea in Pavehca, starega 30 let, srednje rasti, črnolasega z majhnimi in pristriženimi brki, slabe telesne loonstltue-i je, obločnega v temno modro obleko. Razpisana, je nagrada 20.000 Din za twte: ira kdor prime ali pripomore k aretaciji zločinca. — Uprava Jiolicije v Zagrebu. Šahovski turnir v Mariboru Pire in Steiner vodita Maribor, 7. avgusta. Današnji dan mariborskega mednarodnega šahovskega turnirja je bil gotovo eden najzanimivejši, ker je prinesel srečanje dveh najmočnejših mojstrov tega turnirja. Uorila sta se naš domači prvak Vasja Pire in avstrijski prvak Spielmann. Na ontalih deskah so se borili Stupan proti Menšikovi, Vidmar ml. proti Steinerju, Keifir proti Drozgi, Ar*taloš pa je imel prost dau. Danes dopoldne so se odigrale še nekatere viseče partije, ki so se, končale takole: Menšik : Vidmar l-emij, Stupan je dobil proti dr. Drezgi. Menšik se ie predala brez nadaljevanja partije Steinerju. Današnje tretje kolo »e je pričelo popoldne ob 15 in trajalo do večera ob splošnem zanimanju publike, ki jo je posebej privabil dvoboj Spiel-manna in Pirea. Ob pol 0 se je odločila interesantna igra med obema mojstroma s čudovito zmago Vas je Pirca. Današnje kolo pa je izpadlo sledeče: Kot druga je zmagala Menšikova nad Stupanom, malo pred 8 so končale še ostale partije, v katerih je zmagal Keifir nad Drezgo in Steiner nad Vidmar- jem ml. _ . Stanje po tretjem kolu je sledeče: Pite in Stei-uer 2M>, Spielmanu, Meušikova, Reifir Ua, Stupan I, dr. A sla los, dr. Drezga n Vidmar ml. 'A. .hitri dopoldne je prosi, popoldne pa se prične četrto kolo, in sicer igra MenSikova s Pircem, Slei-uer s Stupanom, Spielmann z Reifirom, dr. Astaloš /. Vidmarjem, dočim ima dr. Drezga prost dau. Turnir v Belgradu ltelgrad, 7. avg. m. Suo?l se je nadaljeval amaterski šahovski turnir. V drugem kolu sta partiji Nikolič : Schreiber in Matvejev : inž. Feuer kmalu končali neodločeno. Nadalje je Sorli premagal Mnk-s i ni o viča, Grenčarski pa Pavliča. Ostale partije so bile snoči prekinjene, se nadaljevale danes dopoldne in >e končale s sledečimi rezultati: Jurišič je zmagal Nagvmelvkutijn, Feder R:iyerja, Durdzinski Rajkovičti, Si košek Ca reva m Vukovič Petroviča. Senzacija drugega kola je bil pornz Rajkovlča. Diunijjska vroinenska napoved: Menjajoča se. cečnoina znatna oblaftnoet, brci posebnih padavin. Promet P. H. narašča Belgrad, 7. avgusta. AA. Promet Poštne hranilnice v juliju 1034: V juliju je varčevanje dobro napredovalo."Pristopilo je <1076 novih vlagateljev, tako da zdaj nalaga pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah 297.165 oseb, zneeek vlog pa je zrasel za 11,178.219.19 Din ter je znašal konec julija 676,231.572.02 Din. V čekovnem prometni se je odprlo 75 novih računov, tako, da jih je zdaj vsega skupaj 24.061. Promet po teh računih je znašal meseca julija 4.947,190.011.36 Din. Od tega ee ije izvršilo s prenosom brez uporabe gotovine 46.97 odstotkov. Stanje vlog po čekovnih računih jc znašalo konec meseca julija 903,099.267.42 Din. Skupne vloge pni Poštni hranilnici presegajo konec julija 1579 milijonov dinarjev. Osebne vesti Ljubljana, 7. avgusta. AA. Ban dravske banovine dr. Drago Marušič je nastopil svoj redni letni dopust. Za njegove odsotnosti ga zastopa pomočnik bana dr. Piirkmajer. Belgrad, 7. avgusta, ni. Z rešenjem pomočnika prometnega ministra so upokojeni: pomožni vlako-vodja Mihael Sever, progovni nadzornik Josip Za-platin, strojevodja Karel Meklenšek, prometnik Karel Perše, blagajničarka Josipina Luzner, vsa na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Belgrad. 7. avgusta, m. Z današnjim popoldanskim brzovlakom se je odpeljal v Rim na dvomesečni dopust tukajšnji apostolski nuncij msgr. Her-menegild Pellegrinelti. Belgrad, 7. avgusta. Napredovala sta v 4. skupino 2. stopnje dr. Ivan Bizjak, sodnik okrožnega sodišča, in Božidar Rukavina, namestnik državnega tožilca, oba v Varaždinu. Fučov rešen ŠangaJ, 7. avgusta. TG. Čete nangknnške vlade so danes zaustavile pohod rdeče vojske proti pristanišču Fučov. Sinoči namreč so napadli komunistično vojsko pri Smihovu (in jo porazili. Potolčena armada beži proti severu in jo preganjajo kitajski aoroplani. Lyauteyev grob v Maroku Pari*. 7. avg. p. Danes je prispel v Pariz Pierre Llautey, sin pokojnega maršala ter je izjavil zastopnikom Havasn. da je njegov oče izrazil željo, rta naj bo pokopan v maroški zemlji. Enako željo je izrazila tudi maršalova žona In bo francoska vlada odredila prevoz zemeljskih ostankov pokoj-negn maršala v Maroko, kjer bo maršal nanovo pokopan ob velikih slovesnostih. Ameriška oboroževanja Mashingtnn, 7. avg. p. Vojno ministrstvo naznanja, da bo okrepilo redno ameriško suhozemsko vojsko od stalnih 118.000 na 165.000 mož, nadalje se poveča število častnikov od 12.000 na 15.000. Havnotako bo okrepljena obalna straža, zlasti proti Tihemu oceanu, To novečnnie števila vojaštva bo stoio državo letno okoli 35 milijonov dolarjev, za kolikor se bodo morali povečati voiui krediti. Nedavno je francoski zunanji minister Barthou pred poslansko zbornico obrazložil obrat francoske zunanje politike h sovjetski Rusiji, ki naj bi po francoskem naziranju postala čimpreje tudi članica Zveze narodov. Barthoujev govor pa je glavni organ moskovske politike »Pravda« (št. 145) na sledeči način komentiral: »Zbližanje sovjetske republike in ene najmočnejših kapitalističnih velesil Evrope je najočividnejši dokaz notranje moči in rastočega ugleda sovjetov v mednarodnem svetu. Ta preobrat v mednarodni politiki ne vpada slučajno z uspešno dovršitvijo našega petletnega načrta. Dejstvo, da so kapitalistične države same sprožile misel o pristopu sovjetov v Društvo narodov, je ponioven dokaz za rastoč ugled in pomen sovjetske republike, ki zmagoslavno in z nezmagljivo silo gradi novo socialistično družbo in postaja najvažnejši faktor mednarodnega miru,« Oficijelni komentar Moskve očividno popolnoma namenoma združuje notranjo in zunanjo politiko. Toda dejanski položaj je precej drugačen. Sovjeti ne rabijo miru radi njihove rastoje moči in velikih uspehov prve petletke, ampak radi tega, • ker so velikanski načrt mogli le deloma uresničiti in je ostal prav za prav veliko nedovršeno delo. Dva uradna vira iz prav zadnjega časa (Itogi wy-polnenia pervvoga pjatiletnjago plana — uspehi in izvedba prve petletke, Moskva 1923 — in »Projekt druge petletke, Moskva 1934) to dokumentarično dokazujeta. Iz priobčenih podatkov je mogoče trojno razbrati: 1. Petletka je gotovo dovršila veliko delo. »Ako označujemo,« pravi prvi vir, »stanje industrije v 1. 1928 — 100 potem rezultira v i. 1932 za sovjetsko Rusijo koeficijent 218.5, za kapitalističen svet pa 67«. Toda tej ogromni modernizaciji ruske industrije v nikakem razmerju ne odgovarja tehnično znanje in spretnost delavstva, ki z visoko modernimi stroji ne zna obratovati. Zato so sovjeti bili primorani, da so kot glavno točko druge petletke določili potrebo »osvojenja« nabavljenih strojev. 2. Uradni dokumenti dalje povdarjajo nerenta-bilnosti državnih podjetij, radi česar je bila država prisiljena seči po inflaciji, ki je po uradnh podatkih že 1. januarja 1934 presegla 7 milijard. Da seveda takšna inflacijska politika ne bo ostala brez učinka na domači trg in domačo gospodarsko politiko, jc tudi popolnoma jasno. 3. Morda še važnejši pa je tretji faktor, da je namreč sovjetska republika za premog, jekio in železo žrtvovala človeka. Izgradnja konsumne industrije je še vedno tudi v drugi piateletki le postranskega pomena. To pa pomenja neprestano in trajno oslabljenje delovnega človeka. Ne sme pa se misliti, da v Rusiji ni vedno več razumnejših glav, ki uvidevajo neznosnost tega položaja. Toda razvoj se kljub boljšemu spoznanju nekaterih avtomatično nadaljuje in vleče s seboj še naprej stare napake in stare bolezni. Samo primer: Na 17. strankarskem kongresu je izjavil finančni komisar Grinko, da so sovjeti 1. 1933 potegnili iz prometa poldrugo milijardo papirnatih rubljeV. Množica papirnatega denarja je torej na koncu prve petletke ogromna narasla. Sicer ruski zakon za kritje červonca predpisuje le 25% vrednost, česar se je dosedaj Rusija tudi držala. Toda emisiji državnih bonov pa ne stoji ničesar na potu. Jasno je, da bodo sovjeti morali nekje vzeti denar, ako hočejo uresničiti drugo petletko. Sicer je res, da so dohodki iz državnega gospodarstva v dobi druge petletke preračunjeni na 418 milijard rubljev nasproti 120 milijardam za dobo prve petletke, Toda kako malo realne so te številke, je povedal zastopnik finančnega komisarijata prof. Leontijev, ki je izjavil, da se boji, »da bo novi načrt prav tako padal iz ki ize v krizo, kakor je bil slučaj tudi v' drugem, da bo namreč industrializacijo mogoče izvesti le s pristradanjem prebivalstva«. Zlasti se to tiče kmečkega prebivalstva, ki še vedno predstavlja tri četrtine vseh prebivalcev. Že sedaj se kažejo zelo vznemirljive posledice letošnje slabe letine in mnogokje je prišlo že do ostrega boja med državnimi oblastmi in njihovimi pomagači ter kmeti tudi takšnimi, ki so organizirani v Kolhozah. Glavni generalni državni pravdnik Akulov je bil pred kratkim prisiljen zagroziti z najstrožjimi represali-jami proti tistim, ki bi se branili • oddajati žito. Ako k temu opozorimo še na žalostno stanje, v katerem se nahajajo sovjetska prevozna sredstva, radi česar se zlasti vojni komisar Vorošilov vedno znova razburja, potem vidimo velike težave, s katerimi se mora v domači politiki boriti Moskva. Pravilno spoznanje tega položaja in pa neao-vršenost, ki je v ruskem gospodarstvu in o kateri govori vsaka vrstica 'Sovjetskega tiska, je nagnila sovjetsko diplomacijo, da je tako željno prijela za ponujeno francosko roko. Znano je, da so skozi 15 jet bili sovjetski diplomati na odločno revizijoni-stičnem stališču. Sedaj pa so naenkrat menjali svoje mišljenje in so postali veliki nasprotniki vsakega revizionizma, ker si ne delajo iluzij, da bi rcvizioni-zem vedel do vojske, v katero bi se hočeš nočeš morala zaplesti tudi Rusija. Vojske pa se sovjeti i boje radi popolnoma negotovih meja na Daljnem i vzjioriu. še bolj pa, ker je notranji položaj v sovjetski Rusiji skrajno napet in nekonsolidiran. Zato so sovjeti hiteli, da so nenapadalne pakte z nekaterimi evropskimi državami na svojo inicijativo podaljšali kar do 1. 1945. Nasproti Poljski in Romuniji pa so se prav za prav odpovedali reviziji celo lastnih meja. Neuspešna dovršilev prvega petletnega načrta in ne njegove pridobitve, kakor pripoveduje ruski oficijelni komentar iu pa ovire v notranjem gospodarskem razvoju kakor tudi nevaren politični položaj na vzhodu so sovjete nagnile do spremenjene politike napram evropskim državam. Duhovna pot španske mladine Zanimivo podobo iz' sodobne Španije, o položaju in izgledih za bodočnost v duhovnem in političnem pogledu, nam razgrinja poročilo Paula Keinsa, ki jc izšlo v znani neanški liberalni revij ij^Die neue Rundschau«. Priobčil jemo ga v celoti: Zelo težko jc prerokovali, na katero pot namerava kreniti španska mladina. Prav lahko pa je, nasprotno, ugotoviti, po kateri nič več ne namerava hoditi. Zakaj v tej zvezi močno pada v oči dejstvo, da možje, ki so 'bili du-Jlovni pokjreniteJji revolucije in vse do revolucije voditelji intelektualne ter de lomu tudi pro-lctarske mladine, zdaj nimajo nobenega vpliva več. Vsi oni, liberalni revolucijonar ji iz 1. 1931., U.namuni, Muruuoni, Ortcgu y Ga«scti, so pri posedniih volitvah v Cortes (parlament) propadli! In to, čeprav »o bili kandidati stranke ministrskega predsednika Lcrrouxa. ki je |>o svojem mišljenju Cerkvi prijazna. Zakaj v tem je jedro vprašanja: kot poborniki. republikanske Upor množic«, so. kakor svoj čas Kous-»■eatii^vi spisi v Franciji, sopovzroČile revolu- cijo. Potem pa jc Oltcga pač u-mel duhovito kritizirati, zunikovuti, toda poz it i v je izostajal. V njegovem letošnjem članku vViva la Republika« (lil Sol, Madrid), se lo najbolj pokažp. Republiko brani zgolj kot .obliko države, a lo ne more zadovoljiti, ker mora imeti sleherna oiblika tudi svojo vsebino. Značilno je, da samo venomer ponavlja, da jc odklanjal laicizem re publika tiskih levičarjev. Toda strastna, poti vplivom duhovno in ekonomske krize trpeča mladina terja voč nego obrambo, kritiko in zanikanje. Prej jo raz vnamejo gesla kot kritično ocenjujoče sodbe. In to geslo so je zadnji čas razodelo, prav posebno temperamentno ga jo pa v svojih dveh knjigah »Genio de Kspafia« iu >Lu nueva. Catolicitlail« lansiral nadarjeni pisatelj Gimčnez Caballero. Geslo je: Kini. Kini je bil mati španskega slovstva v antiki. Pet rimskih cesarjev, med njimi Trajan, je Iz Španije doma. Filozofi kakor Seneka, Kviti-tilijnn in drugi, so bili Španci. Vse petnajsto in šestnajsto stoletje diha duha rimskega ka-tolištva. In razpad v sedemnajstem stoletju je samo posledica odklonitve rlmsko-krščiin-skega bistva in nagibanja k španskemu značaju tuji francoski kulturi. Te teorije *o t močno razširjene zlasti med intelektiiario mladino. Odstotek akademske mladine, ki ga zastopa FUE (Pederation Universitaria Kspa-nola). zavzema sicer antiklerikalno meščansko levičarsko stališče, toda njen vpliv in pomen vidno hirata. Levičarski ekstremizeni vpliva prav za prav samo na delavstvo. A lu jrre manj za marksizem kol za anarhizem. Torej no gre za doktrino, marveč za čisto mistiko! V kolikor jc ta anarhizem slndiknUstično pobarvan, je zgolj samo mezdno gibanje brez duhovnega podstavka. Njegovi ideali pa, »communlsnio liberUtrioc. revolucijonnrna »odprnva države«, svobodni blagovni promet brez plačilnih sredstev, to so čista mistika in utopija. Te mistične obljube, ki spremljajo vsakdanjo borbo za povišanje mezd. nam tolmačijo Intenzivnost razrednega bojn v Španiji, tolmačijo nam pa v prvi vrsti številne 1«i«oiMsfriowe akcije ln bombne atentate. Slovenci v Argentini Kakšna društva imajo V3.H.-3H. Kako prijazno je miza pogrnjena! Vse se sveti: noži, vilice, žlice, leske-čejo se krožniki, podstavki, sklede. Ampak potem tisto pomivanje! KAJ STORITI! M a I o V i m a na vlažno krpo, pa malo podrgniti: in vse se zopet svetil ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV Argentina, meseca junija. J Slovensko izseljenstvo v južni Ameriki j" • , vseh ozirih mnogo na slabšem kakor naše izseljenstvo v Združenih državah Severne Amerike. Posebno izrazita je ta razlika v društvenem življenju. Oni imajo bujno cvetoče organizacije, mi pa ne moremo nuditi niti društva, ki bi se zdaleka dalo ■ primerjati onim. L eno besedo povedano, Slovenci smo v društvenem oziru tukaj pravi berači, in to najbolj po svoji krivdi. Kolonija, kjer še nismo opazili političnega razločka, ki je v Sloveniji tako značilen, ni mogla nuditi do sedaj niti ene organizacije, ki bi vsaj deloma ustrezala zahtevam in potrebam našega tukajšnjega izseljenstva. In kje je krivda? V malenkostnih osebnih sporih, ki zastrupljajo življenje in ozračje naše kolonije? Da, osebna nasprotstva in častihlepnost nekaterih so vsemu kriva. Prvi početek slovenskega društvenega življenja je iskati v dobi, ko je v Argentini živel naš prejšnji izseljenski župnik g. Mrkun. To je bilo v letih 1927—1928. Vse do tedaj ni bilo nobenega slovenskega društva. Takrat pa je g. Rudolf Leban zbral okoli sebe peščico Slovencev, ki so ustanovili Slovensko pevsko društvo »Primorje«. Gojilo je to društvo edinole petje in je po kratkih mesecih v miru zaspalo zaradi notranjih sporov, ki so nastali kmalu po ustanovitvi. Približno istočasno je ustanovil g. ing. Ciril Jekovec v Buenos Airesu društvo, ki je obetalo, da se bo razmahnilo po vzorcu slovenskih severnoameriških društev. Bilo je to Slovensko delavsko podporno društvo. Društvo je bilo ustanovljeno s hvalevrednim namenom preskrbovati slovenskim izseljencem delo, v čemur je imelo precej uspeha. Spravilo je k delu, k tedaj gradeči se podzemski železnici »Lacroze«, lepo število naših ljudi. Zato se je članstvo silno množilo. Imelo je baje že do 1450 članov. Tuda društvu je manjkala notranja sila. G. ing. Jekovec, čeprav vsega spoštovanja vreden rodoljub in navajen še na stare metode, ni znal uveljaviti v društvu svoje avtoritete, ni zmogel dela. Tako je društvo po nekaj brezplodnih sestankih izginilo. Uvidevši težkoče tega društva je g. Jekovec, skupno z g. župnikom Mrkunom in nekaterimi Slovenci iz Jugoslavije, ustanovil društvo »Slavija«, ki je pa ravno tako zaspalo kakor druga društva, ne da bi sploh kaj delovalo. Prišlo je sicer do občnega zbora, na katerem je bil izvoljen odbor. .Ta se je sešel enkrat, ustanovili so se odseki, ki niso nikdar delovali. To društvo se je vnovič zbudilo šele maja 1929, ko smo se odločno pričeli pripravljati za Slovensko prosvetno društvo. Tedaj se je zdelo, da bo Slavija začela resno delovati, kajti na hitrem so sklicali izredni občni zbor, izvolili nov odbor, se preselili iz predmestja Villa Devoto v središče mesta, seja je sledila seji, dokler se po nekaj mesecih niso pomirili in sklenili korpora-tivno priključiti bujnb se tedaj razvijajočemu Slovenskemu prosvetnemu društvu. List «Slovenski tednik* je bil ustanovljen dne 4. aprila 1929. Ta dan je nekak mejnik v slovenskem drušvenem oziru. S «Slovenskiin tednikom* je bil namreč postavljen temeljni kamen našemu društvenemu razvoju. Nekaj mesecev prej sem prišel v Argentino. Kakor drugi, sem tudi jaz pričel čutiti potrebo pametne in smotrene organizacije, zaradi česar sem takoj stopil v stike s «Slovenskim tednikom* odnosno njegovim ustanoviteljem g. Petrom Ceboklijem. Že v drugi številki lista, dne 11. aprila sem objavil članek »Potreba narodne organizacije«, ki je bil nekaka podlaga vsemu našemu poznejšemu delovanju. S Ceboklijem in tov. Škrbcem, vipavskim rojakom, smo ustanovili nekak pripravljalni odbor, h kateremu smo pritegnili še nekaj drugih znanih izseljencev, med'njimi sedanjega pevovodjo cerkvenega pevskega zbora Jakšeta, ki ima morda največ zaslug v našem društvenem življenju. Prevzel sem medted pomožno urednišvo «Slovenskega tednika*. Potem sva s tov. Škrbcem sklicala ustanovni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva, kateri se je vršil 14. junija 1929. Komunistični agitatorji so se hoteli polastiti našega društva in prišlo je celo tako daleč, da smo morali te ljudi s policijo odstraniti z občnega zbora. Toda uspeh je bil dosežen, kajti društvo je bilo ustanovljeno, priglasilo se je že prvi dan nad 50 članov, izvoljeni odbor je bil zadostno jamstvo, da bo društvo tudi res uspevalo. Takoj sta se ustanovila pevski in dramatski odsek, ki sta delovala s polno paro, in že 1. septembra smo stopili prvič pred širšo javnost s prireditvijo v veliki dvorani v centru Buenos Airesa, ki je bila sijajna manifestacija slovenstva v Južni Ameriki. Uspeh je bil ogromen v vsakem oziiru, kajti naše vrste so se povečale in razrasle v mogočno organizacijo. Vodil sem tedaj tajništvo SPD. V kratkem so se pa tudi v tem društvu pokazali osebni spori, ki bi utegnili postaviti v nevarnost obstoj društva. Tem sporom pa je za trenutek postavil konec prihod g. dr. Josipa Novinca, ki je naslednje leto prevzel predsedstvo društva. Navdušeni zaradi sijajnih uspehov, ki jih je 8 številnimi prireditvami želo Slovensko prosvetno društvo, so sklenili Slovenci, ki so živeli v drugem delu Buenos Aiiresa (SPD je imelo namreč svoj sedež na Paternalu, kjer je bilo zaradi naših številnih gostilen največ Slovencev) ustanoviti v okraju Parque Patricios, v južnem delu mesta, novo društvo. Da bi pa ne prišlo do škodljivega cepljenja sil, smo sklenili, naj bo novo društvo le nekaka podružnica SPD, prevzame naj njegova pravila in naj se na tak način ustvari pomembna zveza. Dru-Stvo se je res ustanovilo, prevzelo ime Slovensko posvetno društvo II. in približno dve leti agilno delovalo. Danes pa je popolnoma izginilo. Rojaki v Cdrdobi (mesto v notranjosti) seveda niso hoteli biti manj kakor oni v Buenos Airesu. Tam živi navdušen rodoljub, ki je takoj zbral okoli sebe tamkajšnje Slovence, se posvetoval z nami okoli ^Slovenskega tednika* v Buenos Airesu. Posledica je bila, da je v C6rdobi zagledalo luč sveta Slovensko prosvetno društvo III. To društvo je, čeprav neznatno, morda eno izmed najbolj agilnih. V zadnjh dveh letih pa se ne strinja s stališčem, katero je zavzelo SPD I., zaradii česar je nastal v tem društvu razkol in večina članov se je odločila za spremembo imena in za priključitev k bivšemu delavskemu kulturnemu društvu »Ljudski oder«, o katerem bom govoril v posebnem odstavku. Prevzeli so ime DKD »Iskra« v C6rdobi in agilno delujejo. O SPD III. se pa nič več ne sliši. Slovenci v Rosariju se niso hoteli priključiti Slovenskim prosvetnim društvom, sprejeli so pa njihova pravila in leta 1930, februarja, ustanovili Slovensko delavsko društvo »Triglav«. Z ozirom na to, da je število Slovencev v Rosariju precej skromno, društvo nekako životari; prireja pa številne dobro obiskane zabave. Po vsej Argentini so raztreseni naši rojaki. Večje število jih je v provinci Buenos Aires v kraju Berazategtti. Tudi ti so se, čeprav v skromnem šte- vilu, združili in ustanovili SPD IV. Imajo svojo ' -^žilico in čitalnico, pomagajo si pri iskanju dela. Tako je namen njihovega skromnega društva dosežen. Marca 1930 sem zapustil Buenos Aires in se peselil v Chaco. V kraju Pica Roque Saenz Pena živi poleg številnih Črnogorcev tudi nekaj naših rojakov Metličanov. Ustanovili smo tam leta 1930 društvo, ki je pa postalo splošno jugoslovansko, zaradi česar, je prevzelo ime Prosvetno društvo »Jugoslavija«. Društvo ima svojo čitalnico, knjižnico, tamburaški zbor in prireja veselice predvsem ob proslavah državnih praznikov. Vodijo ga povsem Slovenci. Že zgoraj sem omenil, da bom v posebnem poglavju govoril o DKD »Ljudski oder«. To društvo je bilo tisto, ki je prvo pričelo resno delovati. Zal, pa je bilo spočetka izrazito komunistično. V njem se je vršila komunistična propaganda, zaradi česar ni prišlo za nas v poštev. Društvo je izdajalo svoje mesečno glasilo «Delavski list*, ki nas je ostro napadal in nas oviral. Nekaj članov društva, ki se niso strinjali z delom tedanjega odbora, je izstopilo in ustanovilo novo društvo Slovensko delavsko društvo »Miraniar«, ki je hotelo biti vez med nami in njimi. Društvo pa ni moglo doseči svojega namena, kajti septemberska revolucija 1930 in prihod generala Uriburu-ja na vlado je povzročil, da je vlada razpustila vsa komunistična društva in zaprla prostore DKD »Ljudski oder«. Ko pa je prišla zopet svoboda in dovoljenje nadaljevati z društvenim delovanjem, se je Ljudskega odra polastila zmernejša struja, ki je namen društva popolnoma spremenila in danes se v DKD »Ljudski oder« vpisujejo vsi svobodomiselni Slovenci. To društvo je ohranilo svoje levičarsko mišljenje in vodi neizprosen boj proti našim novim organizacijam in proti našemu izseljenskemu župniku. Ogromna napaka, ki nam je povzročila številne glavobole in ki je bila pravzaprav vzrok, da je prišlo do razkola v našem društvenem življenju, je bila ustanovitev Sokola »La Paternal« v Slovenskem prosvetnem društvu. Če bi bil Sokol »La Paternal« ustanovljen kot samostojno društvo in ne kot sekcija SPD I., bi bil popolnoma dosegel svoj namen; toda kratkovidnost tistih, ki so leta 1930 Sokola ustanovili, je bila kriva, da je prišlo do spora. SPD I. je bilo ustanovljeno kot popolnoma ' nepolitično in gospodarsko društvo. V njegove vr- ' ste so imeli dostop vsi Slovenci, ki so hoteli delo- j vati v prid slovenskega izseljenstva. Razumljivo j torej, da je moralo priti v društvu do nekakega i spopada med desničarsko usmerjenim Sokolom in med socialistično levico, ki se ni hotela priključiti »Ljudskemu odru«, katerega žrtev je bilo predvsem »središče«. Notranji spori so bili mnogoštevilni in so prišli do izraza posebno tedaj, ko je «Slo- ! venski tednik» začel propagirati proti novodošlemu ministru dr. Ivanu Šveglju. Odbor SPD I. se je iz- j javil solidaren s »Slovenskim tednikom» odnosno s Petrom Ceboklijem, odbor Sokola pa z ministrom. Posledica tega je bila, da je prišlo do ločitve. Obe društvi sedaj delujeta vsako zase, prire-• jata prireditve, katere so dobro ali slabo obiskane, kakor pač nanese prilika, vodita med seboj škodljivo vojno in se sploh ovirata, kjer le moreta. Sokol goji poleg telovadbe tudi petje in dramatiko, ustanovil je v Buenos Airesu slovensko šolo in gre tako po svoji poti. SPD I. pa skuša usmeriti i svoje delovanje proti drugemu cilju. Na vsak način : je škoda ogromna. Z mojim prihodom iz Chaca je v zvezi ideja ustanovitve zveze vseh južnoameriških jugoslovanskih društev. Septembra 1931 smo imeli v prostorih ' Jugoslovanskega kluba v Buenos Airesu dva sestanka, na katera so poslali svoje zastopnike sledeča društva: SPD I., SPD II., SPD III., Sokol »La Paternal«, Jugoslovenski Sokol Buenos Aires I„ Jugo-slovenski klub, Jugoslovensko društvo »Kosovo« iz Ensenade, Prosvetno društvo »Jugoslavija« iz Chaca, Jugoslovensko vzajemno podporno društvo, Slav-jansko podporno društvo, SDD »Triglav« in Slo- vensko pevsko društvo »Primorje« iz Sao Paulu v Braziliji. Domenili smo se ustanoviti Zvezo vseh društev, izvolili smo odbor, sestavili pravila, toda časopisna kampanja proti g. Šveglju je povzročila, da je ta velika ideja zaspala in padla v pozabljenje. Po svojem prihodu v Argentino je naš novi izseljenski župnik g. Josip Kastelic pričel pripravljati ustanovitev slovenske katoliške organizacije. Pred par meseci je ustanovil Bratovščino presve-tega Rožnega venca, ki je danes številčno najmočnejša slovenska organizacija, kajti šteje že nad 270 članov. V Buenos Airesu je še društvo Jugoslovanski patronat, toda Slovenci se v njem udejstvujejo v tako skromnem številu, da ni omembe vredno. Ista slika kot v Argentini, se nam nudi pri naših izseljencih v Braziliji. Večina Slovencev živi tamkaj v kraju Sao Paulo. Prvo tamkajšnje slovensko društvo je bilo ORNUS. Menda nihče, razen prvih ustanoviteljev ni vedel, kaj pomenijo te črke. Toda podobno ko »Ljudski oder«, je bilo to društvo komunistično, zaradi česar so v začetku 1. 1929 ustanovili Slovensko pevsko društvo »Primorje« v Sao Paulo. Kmalu pa je tam nastal oster spor med voditeljema Cotičem in Paternostrom. Ta se je od društva odtegnil in ustanovil Jugoslovansko podporno društvo. Že nekaj let smo prisiljeni zasledovati ostro osebno borbo med tema človekoma, o katerih sem prepričan, da sta oba dobra Slovenca. Častihlepnost pač zasleplja! Škodo pa trpi slovensko izseljenstvo v Braziliji. Morda se bo marsikdo vprašal: čemu nam pa nič ne omenja števila članov posameznih društev? Ne! Naše število je tako sramotno nizko, v takem nesorazmerju s številom slovenskih izseljencev, da ga raje zamolčim. Povem pa, da v vseh organizacijah skupaj ni 600 članov. S. F. Evharistični kongres za skopljansko škofijo Evharistični kongres 14., 15. in 16. avg. 1934 v Letnici V tem letu, ki je razširjeno na ves katoliški svet, bo v Letnici, okraj gnjilanski, škofija skopljanska, evharistični kongres s sledečim programom: 14. avgusta zjutraj bo posvečenje cerkve Matere božje. Nato bo slovesna sv. maša s prvim govorom o presv. Evharistiji. — Na kongresu bo več govorov v cerkvi in pred cerkvijo. — Vedno bo priložnost za sv. spoved. — Po sv. maši 14. avg. bo blagoslovitev Slomškovega doma in slavnostno zborova~ nje. — Od 9 zvečer do 12 ponoči' bo češčenje presv. Rešnjegra Telesa. Ob 12 in pol bo slovesna polnočnica. 15. avgusta proslava praznika Marijinega Vnebovzetja. Sv. maše bodo od ranega jutra do glavne slovesne sv. maše ob 10. Popoldne bo procesija z Najsvetejšim. 16. avgusta. Zirorlaj skupno sv. obhajilo vseh udeležencev. Nato procesija k sv. Roku v vas šašare; peta sv. maša in pridiga. Vlomljeno v grad Soteska V grad Soteska, ki je last kneza Auer-sperga. je bilo v noči od 4. na 5. t. m. vlomljeno. Z močnim tramom, katerega so vlomilci vzeli v bližini, je bilo udrto zamreženo okno v klet. V kleti so se nahajali zaboji slatine, ki so jih vlomilci odprli in eno steklenico načeli. Nato so vlomili v sobo v pritličju in navrtali blagajno, niso je pa mogli odpreti. V prvem nadstropju so odprli zaporedoma 2 sobi, v tretji sobi so pa tam spečemu gospodu vzeli hlače, ki so visele ob postelji, srajoo, kravato in 10 šilingov denarja. Poskušali so odpreti tudi omaro, a so to opustili in se vrnili po isti poti. Škode vlomilci sicer niso posebne napravili, a preseneča njihova izredna predrznost, kajti za varstvo graščinske žage in gradu je nameščen posebni nočni čuvaj, ki dela redno obhode. Upamo, da se bo orožništvu posrečik prejeti vlomilce. A žalostno je dejstvo, da se vlomi in napadi na Dolenjskem nepre stano množe ter da se upajo vlomilci že nad močne in zavarovane gradove. Vlomilci v Krškem Krško ob Savi, 6. avg. Pred dobrim tednom je nekdo — ali morda jih je bilo več — napravil precejšnjo škodo v poslopju novega, kopališča na ta način, da je s kamenjem razbil reklamno ogledalo, ki ga jc bila. podarila nedavno neka zagrebška tvrdka. — Pred nekaj meseci so vlomili neznanci na Trški gori v on-dotno vilo g. Renierja ter mu napravili s tatvino in poškodovanjem znatno škodo, m da bi jih bila mogla oblast izslediti. Nocoj pa je nekdo — ali morda jih ,ie bilo zopet več (in najbrž takih, ki jim morajo biti razmere dobro znane) — vlomil v odsotnosti g. Rendla in njegove žene v njuno stanovanje v mestni hiši ter skrivaj odnesel precej stanovanjskih potrebščin. — In, ko se ljudje pogovarjajo o tem vlomu, že pride deček naznaniti orožnikom, da jo danes pri belem dnevu nekdo vlomil v bližnji vasi Cesta v hišo gdč. Malči Levičarjcve ter odnesel puško in več rjuh. Lastnina< ni torej več preveč varna in to tem manj, ker se javni oblasti doslej ni posrečilo spraviti na dan krivcev. Še danes je n. pr. neznan hudodelec, ki je jeseni umoril na Vidmu g. Juvančičevo, in prav tako je neznan zložinee, ki je pred leti umoril znano gostilničarko v Stari vn.si. — Je pač znamenje časa tudi to, da ljudje vedno bolj omalovažujejo božje zapovedi, ki ne tirjajo zgolj zunanje legalnosti, ampak poudarjajo v prvi vrsti vestnost pred Bogom. Ta zavest se pa obenem z odtujenostjo cerkvi pri mnogih vedno bolj izgubi j a. Mednarodna avtomobilska vožnja se je začela Ljubljana, 7. avgusta. Danes so se iz Nizze odpeljali mednar. udeleženci avtomobilske vožnje skozi alpske dežele. Po dosedanjih obvestilih, ki so prišla v Ljubljano, gre vožnja v redu in ni bilo danes dopoldne še nobene večje zapreke ali nezgode.. Do večera bodo avtomobilisti najbrže že vsi v Aix-les-bains, jutri pa že v Švici. V zvezi z našimi včerajšnjimi opozorili podeželskemu in mestnemu prebivalstvu, naj bo v lastnem interesu in v interesu dežele, pa tudi, zaradi varnosti mednarodnih voznikov, previdno v nedeljo dopoldne na glavnih cestah, opozarjamo še voznike številnih avtobusov, naj se strogo drže reda in naj bodo do skrajnosti obzirni, tako da ne pride do kakšnih nesreč in da tuji vozniki ne bodo ovirani. Ob času, ko vozijo mednarodni vozniki po naših cestah, vozijo hkrati tudi naslednji avtobusi: Novo mesto—Zagreb, Novo mesto —Ljubljana, Ljubljana—Kranj—Tržič, Ljubljana—Bled, Bled—Kranjska gora in še ne- kateri drugi. Vozniki teh avtobusov naj se drže absolutno desne strani ter naj vozijo skrajno previdno! Kakor smo že poročali, pričnejo avtomobili odhajati v nedeljo iz Zagreba ob 4 zjutraj v presledkih po eno in dve minuti. Vozila vozijo po načrtu skozi naslednje slovenske kraje: brežiški most 4.35 do 8; Novo mesto od 5.05 do 9; Radohova vas od 5.40 do 9.49; Ljubljana od 6.15 do 10.50; Kranj od od 6.30 do 11.20; Javornik od 7.10 do 12; Podkoren od 7.50 do 13. Od Podkorena do meje bo v nedeljo cesta zaprta. Ob tem času smejo tod voziti samo vozila, ki bodo posebej označena, dalje vozila diplomatskega zbora, dvora in oblasti. Zasebni vozovi bodo smeli voziti samo, če se izkažejo z mednarodnimi listinami za prehod čez mejo. Vsa druga vozila bodo ustavljena v Podkorenu, ker ni dovolj prostora za parkiranje na meji. Vsi vozniki so naprošeni, naj v nedeljo med 4 zjutraj in 2 popoldne ne uporabljajo cest na tekmovalni progi! V Ljubljani naj drugi vozniki križajo progo le na tistih, krajih, ki jih varuje policija. Z gasilske veselice -k opoinočnemu požaru gasit Kamnik, 7. avgusta. Lani smo poročali o zelo zanimivem slučaju, kako so na Duplici pri Kamniku gasilci iz najboljšega razpoloženja na gasilski veselici pohiteli gasit ogenj v bližnjo mengeško okolico. V nedeljo se je pripetil podoben slučaj v Šmartinu v Tuhinjski dolini. Kmalu po polnoči so opazili na veselici v smeri proti sosednji vasi Lokam mogočen odsvit ognja, ki je bil vedno večji. Takoj so šli po gasilsko orodje in naglo pohiteli v Loke, kjer so se iz gospodarskega poslopja posestnika in gostilničarja Ivana Malija dvigali veliki stebri dima, gasilci iz bližnje Srednje vasi pa so že pričeli z gašenjem in reševanjem. Iz hleva so rešili živino, iz poda pa gospodarsko orodje in vozove. Gospodarsko poslopje, ki je 20 metrov dolgo in je obsegalo poleg hleva še pod, skedenj, drvarnico in listnico, stoji tik ob oanovinski cesti, ki vodi po Tuhinjski doiini. Ko-mai 8 metrov od gorečega poslopja sta bila gospo- darsko poslopje in hiša trgovca e. Piahute, še mate naprej pa druga poslopja. Zaradi vročine in isker je bila velika nevarnost, da bi se ogenj razširil, vendar pa so požrtvovalni gasilci s precejšnjim trudom omejili požar. Prizadeti posestnik ima precej škode, ker je zavarovan !e za majhno vsoto. Gospodarsko poslopje je bilo zidano in dobro ohranjeno. Ogenj ni imel težkega dela in se je lahko razširil s tako naglico, ker je bila na podstrešju naložena vsa mrva prve letošnje košnje. To je bil zdaj že četrti požar v letošnjem poletju v kamniški okolici. Kako je nastal, še ni dognano. — Pri revmatizmn v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefovat voda z velikim pridom Dri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala Ljubljanske vesti: Zanimivosti iz zemljiške knjige Ljubljana, 7. avgusta. Zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča kaže za julij prav poučno sliko o gospodarskih razmerah Ljubljane in okolice. Julija meseca je bilo pri 73 po&estvih v mestu in okolici vknjižeuo za 4,780.665 Din raznih posojil. Najvišji zneski so bili vknji-ženi po 150.000 Din, 348.000 Din in celo 2 milj. Din. Najnižji pa so bili 600 in več po 1000 Din. Polagoma se oživlja hipotečni kredit in nekateri zavodi so v položaju, da dajejo večja posojila proti najvišji varnosti. Na drugi strani pa je tudi opažati pojav, da se lastniki realitqt skušajo izuebiti težkih bremen in streme za tem. da obvarujejo svoja zemljišča pred velikimi obremenitvami. Tako je bilo pri 68 vealitetah mesta in okolice v juliju mesecu izbrisano skupaj 4,479.555 Din na posojilih. Najvišji zneski so bili izbrisani 760.000 Din. 300.0011 in 150.000 Din. Najnižji pa so bili izbrisani 70 Din, 50 in 127 dinarjev. Mnogi posestniki so najemali večja posojila, toda so se morali obvezati, da izposlu-jejo v zemljiški knjigi zaznambo prednosti vrstnega reda posojil. V tem pogledu je bil vrstni red zaznamovan pri 26 zemljiščih za 8,330.712 Din. . n , Državni zaklad je pri 22 okoliških posestvih predlagal prisilno vknjižbo na neplačanih davkih v skupnem znesku 73.000 Din, a pri 3 hišah v mestu zu 19.678 Din. Češkoslovaški poslanik g. Wellner v Ljubljani Včeraj ie prišel Bleda češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Wellner v Ljubljano. Dr. \Vellner, ki se živahno udeležuje vseli pomembnejših kulturnih prireditev na Gorenjskem, si je v Ljubljani ogledni nekatere ustanove. Nameraval je obiskati K'- bana in župana, ki pa sta oba na dopustu. Poslanik je napravil nekaj zasebnih obiskov ter konferiral z raznimi našimi znanstvenimi delavci. Ti obiski pa so imeli zasebni značaj. . Dr. Wellner je ze poldrugo leto poslanik na našem dvoru ter si je v naši državi pridobil veliko priljubljenost. Odličnemu gostu Slovenije želimo pri nas najlepših vtisov. DOBRNA pri celju ie splošno znano zdravilišče za bolezni živcev, srca in ženskih bolezni. Od 1. septembra dalje stane celokupno 20dnevno zdravljenje /, autobusno vožnjo vred od postaje Celje do zdravilišča in obratno Din 1.200 — odnosno Din 1.380'—. © Minister n. r. prof. Anton Sušnik je nevarno zbolel ter je bil predsnočnjim prepeljan na kirurški oddelek splošne bolnišnice. Potrebna je bila operacija trebušne votline. Minister Sušnik je nevarno operacijo srečno prestal ter se popoldne že zavedel. Ako ne bo posebnih komplikacij, je upati, da v dveh, treh tednih že zapusti bolnišnico, k čemur mu želijo vsi njegovi prijatelji in spoštovala. 0 Sprememba posesti. Ljubljanska kredit, banka je prodala Združenim papirnicam Vevče, Oori-čane in Medvode vlož. št. 284 k. o. Kapucinsko predmestje z vsemi na pare. 234 iste k. o. nahaja-jočimi se objekti za 1,810.000 Din. Ljubljanska kreditna banka je hišo z dvoriščem in drugimi objekti ob Dunajski cesti januarja letos zdražila na javni dražbi. Na hiši so bili vknjiženi trije denarni zavodi za skupno terjatev 1,600.000 Din s pripadki. . , 0 Sodne takse v juliju. Ljubljansko okrajno sodišče je julija zaznamovalo, da so stranke plačale za razne zadeve na taksah v kolkih skupaj 143.411 Din Samo trije civilni oddelki navajajo, da so pravdarji plačali 37.839 Din na kolkih, oba izvršilna oddelka navajati skupaj 35.066 Din, zemljiška knjiga pa 40.093 Din. Za razne legalizacije jxk1-pisov na listinah in raznih izjavah ter za pove-ritev prepisov listin in spričeval je bilo plačano na taksah 14.450 Din. Dnevno je na pisarno okraj, sodišča velik naval strank, ki prinašajo v poveri tev mnoge prepise spričeval. © Katera dama želi najmodernejšo obliko lile klobuka, najnižje cene kakor žalni klobuk in paj-*olan, naj obišče salon »Anita«, Ljubljana, Krekov trg 10. Mariborske vesti: Makolski vlomilci pred sodniki V okolici je bilo julija meseca še dokaj živahno kupčevanje z zemljišči. Letošnja stavbna sezona v neposredni okolici ni tako živahna, ko prejšnja lela, vendar zemljiška knjiga kaže. da so bile v neposredni ljubljanski okolici dokaj živahne kupčije s stavbnimi parcelami. Najživalinejše kupčije so bilo v k. o. Ježlca in k. o. Stožice. Obe kat. obe. izkazujeta za julij mesec v zemljiški knjigi 5 kupnih pogodb za vrednost 348.000 Din. V Stožicah je bila kupl jena neka hiša i. vrtom za 182.000 Din. Parcele so tam prav drage, tako sta bili 2 stavbni parceli kupljeni za 68.000 Din, ena pa za 60.000 Din. Tudi na Viču in Glincah je bil živahen realitetni trg. Tam so bile sklenjene 4 kupne pogodbe za 164.300 Din. V Rožni dolini je bila prodana neka hiša za 103.000 Din. V Zg. Šiški so bile prodane 3 stavbne parcele za 44.000 Din, v Dravi j ah pa 4 za 93.700 Din. V juliju mesecu je bilo v okolici sploh sklenjeno in zemljiški knjigi predloženo 48 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 1,197.618 Din. V Šte-panji vasi je bilo neko zemljišče prodano za 53.000 Din, dalje prav tako v Šfejianji vasi hiša z zemljiščem za 230.000 Din. To posestvo .je kupil trgovec z usnjem Fran Lavric iz Ljubljane. Zemljiška knjiga dalje navaja, da je bilo julija meseca plačano v kolkih za razne takse skupaj 40.998 Din. Razburljiv prizor v Kamniku Kamnik, 7. avgusta. Danes dopoldne je v Steletovi svečami na Glavnem trgu g. Janko Štele kuhal laneno olje. Po nesrečnem naključju se je olje vžgalo, pri čemer je dobil g. Štele, ki je bil najbližji kotlu, velike opekline po rokah, obrazu in hrbtu Pri gorenju lane-nega olja je nastal gost, umazano rumenkast dim, ki je naenkrat napolnil vežo in puhnil na u|ico. Takoj je bil ves trg poln smrdečega gostega dima V Kamniku je bil danes tržni dan in nabor, zato je bilo v tem času na trgu polno ljudi, ki so bili nenavadno presenečeni, ko so videli, kako se iz Steletove veže vali na trg dim. Prepričani so bdi. da je nastal požar in v trenotku se je nabrala pred hišo množica ljudi. K sreči se je vse izteklo brez večje škode. Opekline, ki jih je dobil g. Janko Štele, so sicer hude, vendar pa upamo, da ne bodo imele nevarnih posledic. Novo mesto Nič kaj pametna ni odredba, -da so posuli Flo-rijanski trg z debelim gruščem in kamenjem, tako da človek skoraj nima kam stopiti. Tak material je vendar za kako zelo prometno cesto, ne pa za majhen trg sredi mesta. Iz franč. samostana. Samostansko predstoini-štvo je naredilo kaj pametno jx)tezo, da je dalo razsvetliti hodnik med glavno cerkvijo in Lurško kapelo z električnimi svečami. Tu se je zlasti k šmarnicam zbiralo samo tako vblago«, ki mu je bilo edino le za šalo, ne pa za pobožnost. Odstranjene so tudi stare spovednice, v zidno votlino pa je postavljen kip sv. Antona, delo podobarja Vodnika. Prav lep pogled je sedaj po tem hodniku tja pod zvonik, kjer stoje nagrobne plošče v cerkvi pokopanih vitezov, na katerih so še dobro ohranjeni njihovi relijefi, zlasti Lenkovičev. O. p. Ladislav bo, kakor čujemo, preslikal samostanske hodnike s slikami iz življenja sv. Frančiška. — Pred dnevi so imeli v samostanu obisk general, vizi-tatorja franč. reda. — V dneh 1. in 2. avgusta se je vršila v samost. cerkvi porcijunkulska pobožnost. Ljudi je bilo veliko manj kot prejšnja leta, vendar pa je bilo v teh dneh podeljenih 1400 sv. obhajil. Kaj pa Trdinov grob in spomenik? Čakalna doba starega pokopališča gre h koncu. Vse mogoče se je že debatiralo o novem parku, ki bo na tem mestu nastal, le o usodi groba in spomenika našega pisatelja Janeza Trdine ni še nič čuti. Zato si dovoljujemo vprašati, kaj bo s Trdinovim grobom? Slepi naj bi imeli bele palice. To skromno željo je izrazil tuk. domačin slepi Ivan Štrukelj, češ, naj bi oblasti poskrbele, da bi slepi reveži dobili bele palice kot znak, po katerem bi jih ljudje takoj spoznali, jim pomagali in se jim umikali, bodisi peš ali z vozilom. Take odredbe so v veljavi tudi po drugih državah in so se zelo dobro obnesle, slepim pa je z njimi podana izdatna jiomoč in podpora. Maribor, 7. avgusta. Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča (predsednik vss. dr. Tombak, prisednika vss. Iiaberinut in Kolšek) se je končala danes karijera mariborskih >,gangsterjev«, ki so čisto po amerikan-skem vzorcu z avtomobilom delali v podeželju vlomilske obiske ter se odpeljali z nakradenim blagom. Obtožbo je sestavil proti njim drž. pravdnik Sever. Na zatožno klop je povabil kar. 10 obtožencev, sedelo pa jih je pri razpravi samo sedem, ker trije niso prišli ter se je postopanje proti njim zaradi tega izločilo. Vodja te vlomilske tolpe je — ženska, Katarina Cverlin, 41 letna delavka iz Malcol, ki ima za seboj že 10 let predkažni ter se je že neštetokrat zagovarjala zaradi tatvin in vlomov. Poleg njega so sokrivci: 22 letni delavec Otmar Čagran iz Pobrežja, HO letni natakar Ernest Skrabl iz Pobrežja, 33 letni Stanislav Ferfolja, ključavničar iz Gorice, 23 letni Leskovar Ivan iz Zg. Laž. Ti so bili člani vlomilske tolpe, dočim so bili soobtoženi kot kupci sumljivega blaga: krošnjarji z manufaklouro Peter Vujičič iz Pilatovcev, Pavel Pavič iz Draguševcev, llija Brdar iz Kašta, Kari Matulan iz Dubrovnika ter gostilničar Jakob Seifrid. Tolpa ima na vesli znane makolske vlome, o Protibrezbožna razstava V IV. deški šoli je do 12. avgusta odprta razstava, ki kaže boj zoper Boga in vero v Rusiji in po vsem svetu. Kdor to razstavo pogleda, temu se mora vzbuditi groza in slud nad tem, kar počenjajo brezbožniki. Smešenje Boga in vere, papeža, duhovnikov, divjanje zoper vernike, rušenje cerkva in samostanov, vse to mora vsakega kulturnega človeka privesti do obsodbe tega protiverskega boja in do sklepa, da se mora vse krščanstvo upreti tej brezbožni propagandi, ki si hoče osvojiti svet. Zaradi tega se obisk razstave vsem toplo priporoča. Kn.-škof. ordiuariat v Mariboru. * □ Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je umrla v starosti 41 let gospa Pavla Gregorc, posest-nica iz Grajene. Naj počiva v miru! □ Na mestnem vojaškem uradu dobe interesenti pojasnila za sprejem v podčastniške šole: Strojno šolo vojne mornarice v Kumborju, zrako-plovno podčastniško šolo v Novem Sadu, pomorsko zrakoplovno šolo v Divuljah in vojaško godbeno šolo v Vršcu. □ Vzorni kmetovalci iz Slovenske Krajine so obiskali v ponedeljek in torek kmetijsko šolo v Sv. Juriju in vinarsko ter sadjarsko šolo v Mariboru. Vodila sta jih šol. upravitelj Blaž Filo iz Markovcev in kmet. ref. iz Murske Sobote, Zlasti pohvalno so se izrazili kmetovalci o napravah in o vzornem redu na vinarsko-sadjarski šoli v Ma-. riboru. □ Smrt plemenite žene. V Regensburgu je bila položena včeraj k večnemu počitku gospa baronica Methilda Twickl. Pokojnica, ki je dosegla starost 62 let, je preživela svoje življenje v Mariboru na vzornem posestvu pod Piramido. Bila je blaga in velikodušna žena, ki je. izvršila mnogo dobrega siromakom. Dičila jo je jireprostosl in velika pobožnost ter je bila znana dobrolnica mariborskih verskih ustanov. Zapustila je pet dobro vzgojenih otrok, od katerih je eden posvetil svoje življenje Bogu v dominikanskem samostanu. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje! □ Sedaj pa še v Mariboru! Zagrebški listi poročajo o usodi znanega ravnatelja zloglasne Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru Kende in njenega tajnika Ignaca Kristofiča. Zagrebška kasacija je razveljavila prvotno sodbo zagrebškega sodišča ter je obema obtožencema znatno zvišala kazen. Kenda je dobil po novem 6 let robije in trajno izgubo častnih pravic, Kristofič pa 4 leta robije in 4 leta izgube častnih pravic. Sedaj pa čaka še oba nova »rihta« v Mariboru. Nabralo se bo na ta I našin lep kup let sedenja. 1 □ Vtopljenec, ki so ga potegnili v ponedeljek, kakor Smo že poročali, na suho v Pristanu, se je ujel najprej v lovilno napravo za les pri Hanhu pod Mariborskim otokom, Ko so ga skušali z drogovi spraviti na suho, se je truplo oprostilo ter so ga valovi odnesli naprej. Vtopljenec je imel na sebi samo kopalne hlače, kar dokazuje, da ga je zadela nesrečna smrt pri kopanju. Vtopljenec je ležal že najmanj 14 dni v vodi, je star okoli 30 let, ima zdrave zobe, na glavi šop svetlordečih las. Po komisijskem pregledu so ga prepeljali v mrtvaš- knterih smo svoječasno v začetku marca t. 1. obširno poročali. Vlomili so najprej v trgovino Andreja Ju-rišiča v Makolah ter mu odnesli za 4000 Din blaga, potem so drugič poskušali vlom v mukolsko posojilnico, ki se je izjalovil, v isti noči, 15. marca pa so vlomili v prostore Konzumnega društva v Makolah ter odnesli blaga za 31.000 Din. Poleg tega jo izvršila tolpa še v mariborski okolici več vlomov in tatvin. V Makole so se pripeljali z avtomobilom, ki .so ga po njihovih trditvah, ki jih navaja obtožnica, dobili od krošnjarjev, katerim so prodali nakradeno blago. Vsi člani gangsterske tolpe so vlome priznali, le krošnjarji iu gostilničar so tajili. Sodba se je glasila: Cverlin Katarina 5 let robije, 5 let izgube častnih pravic, triletni izgon iz Maribora ter pridržek po prestani kazni; Čagrau Otmar 5 let robije, 5 let izgube častnih pravic,; Ernest ŠkrabI kot starejši mladoletnik, 8 mesecev strogega zapora; Ferfolja Stanko 3 leta, po prestani kazni izgon iz države; Leskovar Ivan, 3 leta in tri mesece robije, 5 let izgube častnih pravic, po prestani kazni prisilna delavnica!; Peter Vujičič 3600 Din globe ali 00 dni zapora; Seifrid Jakob 1200 Din globe ali 20 dni zapora. Proti Paviču Pavlu, Brdar iliji in Matulinu'Karlu se je razprava izločila tei pridejo posebej na zatožno klop. □ Veseli Maribor. Veselje in rajanje je zavladalo v obdravski prestolnici. Imamo svoj teden, ki ni navaden teden, ampak naš teden šteje 10 dni. Da bo še bolj držalo smo si napravili tudi tak koledar z desetdnevnim tednom in ga nabili na vse plotove. Smo Mariborci sklenili, da se v teku tega tedna znebimo vseh penezov, ki jih še naši suhi žepi premorejo: tega sklepa se dosledno držimo, samo ne vemo še, ali bodo penezi vzdržali do zadnjega dneva. Pri večini bo nastopila suša že poprej. Dober nos so imeli za to našo slabost mariborski krojači: par dni pred tednom su poslali svoje biriče okrog ter izterjali vse, kar se je dalo. Vedeli so že vnaprej, da bodo ostale po tednu samo še luknje v žepih, ki jih bodo morali zastonj krpati. Nekaj ni v redu v glavi Mariborcev. V soboto in nedeljo se jih je nateplo nad 13.000 na ozkem prostoru, da so hodili drug drugemu po kurjih očesih. Še včeraj, v ponedeljek, ki je najbolj pust mariborski dan, je bilo zvečer do poznih ur vse na nogah. Ubogi avtodrom in ringlšpil in tobogan. Komaj sproti ustrezajo navalu ljudi — pa ne mladih, ampak starinov. In zlate deklice in va-rijete in copernice in druge atrakcijel Največji revež je avtodrom. Od ranega jutra do ranih nočnih ur se uči staro in mlado na njem šofirati. Ob koncu tedna si bo že lahko vsak Mariborec kupil svoj avtomobil. In poceni je laka reč: 5 minut — 5 dinarjev. 20 vozičkov je, vsakih 5 minut vržejo 100 Din, na uro recimo 1000 Din in na dan... Kvečjemu jiočivajo 8 ur. In teden ima 10 dni... Šport — to je geslo veselega Maribora: avlovož-nje, pa vspenjanje v zračne višine na tobogan in polet v blažene višave na ringlšpilu. Imamo že nekaj rekordov: na ringlšpilu ga je postavil gospod, ki je svojo rekordomanijo drago plačal. Sredi petega poleta je doprinesel svoj tribut z darovanjem. Na toboganu pa smo imeli rekord v ponedeljek zvečer. Držijo ga še gospod, ki imajo rezidenco na Glavnem trgu. Neumorno so se vspenjali v višavo, skraja s težavami in tujo pomočjo, na koncu pa je šlo že kar samo ... Za rekorderja na avtodromu še nismo izvedeli, pa ga bomo sporočili, Najbrže ga bo obdržal nežni spol.. . Maribor je pokazal vso dovzetnost za hec. Edino to nas skrbi, kam bodo vsi ti penezi odtekli. Saj je samo veliki ringlšpil doma iz Maribora, prav za prav iz Studencev, ostalo je iz krajev onkraj meje, kar se niti z govorico v blaženi nemščini ne skuša utajiti. V glavah mariborskih občinskih očetov se je že posvetila praktična zamisel. Na lastni koži so menda vsi po vrsti preiskusili veselje in prijetnosti vseh teh atrakcij, pa bodo sklenili: Čemu postavljati Mariborcem kopališče, če se ne kopljejo, čemu športne prostore, če skoro nihče športa na goji, čemu vse drugo, kaT stane denar. Postavimo jim avtodrom in tobogan in ringlšpil, pa bodo vedno veseli in zadovoljni in še davke bomo lahko odpravili, ker jim bomo žepe lahko na prijetnejši način sušili. □ Fige iz Dravske doline. Nadžupnik in dekan vuzeniški g. Hiittner nam je prinesel v uredništvo zrele, sladke fige, ki so že sedaj dozorele na njegovem vrtu v Vuzenici. Fige v Dravski dolini cve-tejo vsako leto dvakrat, dozorijo pa samo enkrat, in sicer šele koncem poletja. Letos pa so zaradi zgodnje letine prizorele izvanredno hilro ter so sladke, kakor dalmatinske. G. župnik ima na 6vojero vrtu dve figovi drevesi. Kulturni obzornik Knut Hamsun 75 letnik Norvežan Knut Hamsun je obhajal dne 4. avgusta svoj 75. rojstni dan. Po mnenju svetovne literarne kritike je Hamsun največji izmed živečih pisateljev. Njegovo ogromno življenjsko delo — 30 knjig romanov. novel in dram — se izmika pavšalni -... pfjVPuTit oceni. Nedvomno jo, da pomeni ilainsunovo delo v zgodovini svetovnega slovstva inorda nekoliko hladen in odmak- njen spomenik, kakor je hladen in odmaknjen sam od življenja, ki ga opazuje z nasmeškom in s prizanesljivo ljubeznijo, prikazujoč ga s tolikim podrobnim poznanjem, kakor pred njim samo veliki mojstri romana, Tolstoj in Dostojevskij, a prav radi tega je njegovo delo trajen siiomenik zmage nad grobim naturalizmom ter sinteze naturalizma in poezije, ki je počivala v njem in jo je on obudil k življenju. Vse, kar je primarnega v življenju, in vse, kar je primitivnega na svetu, je našlo v njem svojega oblikovavca in branitel.ia pred civilizacijo, ki podira človeku vso pravo in pristno srečo v življenju. Skušal je predstaviti človeka in njegove težnje, v kolikor izvirajo iz njega samega in njegovih »solidnih« in »nesolidnih« potreb V kolikor se v svojih delih spušča v kakšno ocenjevanje, moremo ugotoviti lo, da spremlja s simpatijami obe osnovni potezi človeka — ohranitev delavne idiliko v življenju in pa podiranje te idilike z revolucionarnimi gestami, ki izzvene v prazen in puhel nič, ker se človek stalno povrača v, magari spremenjeno, a vendar v bistvu eno in isto idiliko. In t temu procesu kima Hamsun pritrdilno s svojo izkušeno, preprosto in modro glavo. Ne. gre pa tajiti, da prikazuje Hamsun v vseh svojih delih samo to, kar jc moči dojeti z razumom, ki mu pomaga kvečjemu plemenito navdahnjeno srce. Ena stra.n življenja je Hamsunu zmeraj ostala zakrita in niti najmanjšega poskusa ni napravil, da bi malo odgrnil zaveso in spustil na oder svojega življenjskega gledišča tisto potrebo in težnje človeka, po večnem zadoščenju, ki je na zunaj upodobljeno v osebi Avgusta; njegova napaka je v tem, da. je tudi metafizični svet skušal vtesnitl v fizične oblike, i S svojo pripovedniško umetnostjo je do-1 zorel najbolj v svojih poslednjih dveh knji- gah: »Potepuhi« in »Avgust«. V slovenskem prevodu imamo štiri njegova dela: »Pan«, »Viktorija«, »Blagoslov zemlje« in »Potepuhi«. s. š. DR. ALFRED ŠERKO: O PSIHOANALIZI (Slovenske poti XIII — Ljubljana 1934 — Tiskovna zadruga.) Dr. Freudova »psihoanaliza« je postala za njegovo privržence, kakor pravilno trdi dr. Šerko, ne samo medicinska metoda za zdravljenje psihonevrotičnih obolenj, kar je bila v začetku svojega razvoja, marveč je posegla s svojimi tezami in hipotezami na druga, zlasti pedagoška, psihološka in se-ksuološka področja in se razvila v poslednjih letih v sestav splošno kulturnih vprašanj, v nov svetovni nazor. Cas je že bil, da smo tudi Slovenci dobili zgoščen in vendar dovolj izčrpen pregled vsaj poglavitnih idej »psihoanalize«. Takšen pregled je namreč jx>dal v svoji knjižici »O psihoanalizi« dr. A. Šerko. a šel .ie še dalje: pregledu je dodal prav tako nujno potrebno trezno oceno dr. Freudove psihoanalize in s tem obogatil naše jioljudno znanstveno slovstvo ne samo z novo kompilacijo, marveč tudi s samostojno kritiko idej, katere je predhodno nazorno in plastično orisal. Resnobna, volja g. avtorja, da bi svojim čitateljem podal zgradbo dr. Freudove psihoanalize (v kolikor je tu sploh mogoče govoriti o kaki »zgradbi«) v glavnih potezah tako jasno, da postane vsakomur razumljiva, je razvidna iz načina, kako je svojo snov obdelal. Toliko stvarnosti in nc-pristranosti, kolikor je je pokazal dr. Serko pri razlaganju vsebine Freudovih naukov, ne ni nikdar prisodili človeku, ki do njih zavzema tako odločno odklonilno stališče kakor on. Dr. Šerko je razložil vse, kar tvori jedro te novodobne življenjske filozofije — zakaj v takšno se je dr. Freudova medicinska metoda polagoma spremenila — V osmih kratkih poglavjih: Podzavestna duše vil ost — Spolnost —- Narcismus — Ideal jaza — Teorija nagonov — Problem kulture — Problem religije — Sanjo. Deveto poglavje drobne knjižice vsebuje dr. Šerkovo temperamentno polemiko z dr. Freudom in njegovo psihoanalizo. Avtor pravi o nji takole: »Iz mojih dosedanjih izvajanj je ... razvidno, da se za psihoanalizo izčrpava človeška duševnost v seksualnem nagonu in njegovih pojavih, da je prav za prav vse, kar človek počne, kar misli in čuti, prikriti ali odkriti izliv njegove spolnosti, da človek v svojem bistvu ni eticno-inteligentno, ampak zgolj animalno-poholno bitje, ki se seveda svoje pohotnosti ne zaveda v celem obsegu. Vse, kar se je do sedaj smatralo za najsvetejše in najboljšo v človeku, njegovo stremljenje po lepoti in resnici, njegovo hrepenenje po večnosti, vsi njegovi ideali, vse se izkaže v psihoanalitični luči kot maskirana pohotnost, kot simbolizirana seksualnost... Četudi si psihoanaliza laska, da je šele ona odkrila človeško dušo v vseh njenih globinah, Ln sicer s svojo iracionalno intuitivno metodo, je vendar v svojem bistvu grobo materialistična. priznavajoč samo eno gonilno silo človeškega udejstvovanja: goli živalski nagon. Pil vse to in še marsikaj, kar jc na psihoanalizi odbijajočega, bi no smelo priti v poštev, če bi se izkazalo, da jo njen nauk znanstveno utemeljen. Baš v tem pogledu pa so mora reči, da psihoanaliza sploh ni znanost, ampak, kakor pravi psihiater Bumke: žonglira nje s pojmi, kopičenje hipotez v I najslabšem pomenu besede, brez vseh doka- Trboveljski rudarji se morajo zopet braniti Ljubljana, 7. avgusla. Za danes dopoldne so bila v palači TPD v Ljubljani sklicana ponovna odločilna pogajanja med TPD in rudarji za rešitev mezdnega spora, ki j;a je izzvala družba s svojimi zahtevami po znižanju rudarskih mezd, službenih položajev in naturalnih prejemkov. Kakor smo takrat poročali, je minister za gozdove in rudnike dr. Ulmansky ob priliki zadnjih pogajanj skušal poravnati nesoglasja med družbo in delavci s tem, da je podjetju izposloval večje dobave od strani države. Od takrat oddaja družba državi 6000 ton premoga mesečno več kakor prej. Kljub temu pa napetost med delodajalci in delojemalci v revirjih ni prav nič pojenjala in vnovič je prišlo do konfliktov, ki so pričali, da boj rudarjev še dolgo ni izbojevan. Pred tednom dni je družba povabila v Ljubljano delavske zaupnike iz revirjev jn jim predlagala nekakšen kompromis, po katerem naj bi delavci sprejeli občutno znižanje prejemkov. Zaupniki so izjavili, da ne morejo razpravljati, ker nimajo nikakih pooblastil od delavstva, ter so dosegli odložitev pogajanj za danes, da med tem poiščejo stik z rudarskim delavstvom. Kaj pravite? Težko je z gotovostjo označili značilne poteze posameznih narodov, pavšalnost je tudi tu zelo nevarna. Kljub temu lahko trdimo, da smo Slovani demokrati »par excellence«. Kar je pri nas nedemokratičnega, je navadno tuje. Ce n. pr. predstaviš svojo ženo : »To je moja gospa«, ali pa: »Moja gospa soproga!«, je to strašno tuje. Zakaj bi žena ne bila žena? Alešovcu so težko zlikali v glavo »znameniti« »Kiiss' die lland« in ko sem kol dijak bral njegove spomine, sem res čustvoval z njim. Ne bojim se prevzeti nase težkega bremena očitka od strani naših purgarjev in frakarjev, da sem »kmetavzar«, ker nočem »ljubili ruke«. Priznavam pa, da so moji prijatelji mnogo bolj prožni in da se kaj radi asimilirajo in aklimatizirajo, da se brž znajdejo v vsakem podnebju, da se zasukajo vselej lako, kakor to podnebje zahteva. Recimo kar na kratko, da gredo za vetrom. Danes jc sploh v modi obračali se po vetru. To je danes normalno, značajni ljudje eo danes ie abnormalen pojav; sicer, ali ni vse relativno? Torej lahko trdim, da so listi, ki se obračajo po vetru, sntičajni, ker je takšnih več, ker je lo v modi. Kljub temu ne morem svojim prijateljem odpustili, kadar n, pr. mojo ženo nagovore z »milostljivoali celo bolj moderno »miloslivo«. Ko bi bila vsaj kaka kraljica, da bi lahko delila milosti! Menda bo tudi »milostljive« kmalu konec: Vodstvo narodno socialistične stranke v Nemčiji je svojim članom s posebnim ukazom prepovedalo n Uživanje »gnSdige Fraiu, češ, da je to aristokratsko in reakcionarno ter ne ustreza duhu narodnega socializma. Ker smo radi vselej posnemali tujce, jih bomo gotovo tudi glede le prepovedi. To bo najnovejša moda. Modi je vselej zagotovljena zmaga, celo tedaj, ko jc treba nesli na zastavljalnico poročni prstan. Pri ljudeh, ki mnogo sedijo, je delovanje čreves zmanjšano. Čreva se pri njih le malokdaj izpraznijo, zaostala neprebavljena hrana začne v njih gniti in kot prva posledica se pojavi nerazpoloženje, slede pa tudi težka obolenja celega organizma. Vse to pa lahko preprečite na prav enostaven način, ako spijete dnevno na tešče po dve do tri čase mineralne vode. Običajno zadostuje »Tempel« ali »Styria«, pri težkem zaprtju je pa treba vzeti »Donat< Koledar Sreda, 8. avgusta: Ciriak, Larg in Smaragd, mučenci. Osebne vesli z= Poročili so se na Brezjah 5. avgusta N o 5 Matevž in V i d i c Ivana z Javornika. — Čeme Anton in Adamič Franica iz Most. — Škoda Ivan iz Most in B e r č i č Franica iz Virmaš pri Stari Loki. — P i k e 1 j Franc in Zupane Ana, učitelja na osnovni šoli v Gorjah pri Bledu. Na današnjo konferenco pa na veliko začudenje vseh zainteresiranih činiteljev in vse javnosti zaupniki sploh niso prispeli. Zborovanja v revirjih, ki jih je sklicalo načelstvo II. rudarske skupine, pa so bila nemogoča. Tako zaupniki sploh niso imeli prilike, razgovoriti se z delavstvom o njegovem stališču, željah in zahtevah. Tako se je zgodilo, da sta danes dopoldne prispela na generalno ravnateljstvo TPD samo zastopnik ministra za gozdove in rudnike rudarski glavar inž. Močnik iz Zagreba in zastopnik Delavske zbornice Golmujer. Rudarski zaupniki so pismeno sporočili že.ljo, naj se pogajanja prelože za teden dni. Rudarski glavar inž. Močnik je nato izjavil, da vlada nikakor ne želi zavlačevati zadeve in da se bo rudarsko ministrstvo des-interesiralo nad sporom, ako ne pride do pogajanj brez odloga. Predstavniki družbe, ministrstva in Delavske zbornice so se nato sporazumeli, da se bodo vršila pogajanja jutri. G. Gohnajer je odpotoval v revirje, da obvesti zastopnike delavstva o položaju. Družba ima očitno voljo izvesti nameravane redukcije, ki jih je morala pred mesecem dni že enkrat preklicati vpričo odločnega odpora rudarjev. Sklepna beseda o Slovenski Krajini Ko je bila »debata« že končana in so bili razlogi za Slovensko krajino izčrpno prikazani, se je oglasil v »Jutru« 31. julija t. 1. dr. P. St. V dosedanjem poročevanju pod to šil* ro pomeni ta članek višek. Debata se je pričela že davno pred izidom novega zemljevida, a piscu ni znana. In za nas je stalna raba naziva Slovenska krajina po mnogoletni rabi ustaljena — utemeljevali smo jo zadnji čas le radi tega, ker so zastopniki druge strani kazali veliko uepoznanje predmeta. Mesto da bi pisec sam pretresel razloge in se odločil na osnovi spoznanja, pa govori o nesmiselnem kompromisu, češ: »Prekmurje bodi skupno ime za ozemlje murskosoboškega in dolnjeleudavskega okr., Slovenska krajina pa vsega ozemlja od Mure, kjer prebivajo Slovenci, torej tudi onega slovenskega ozemlja, ki je ostalo izven naših dVžavnih mej. Tako bo Prekmurje mišljeno kot naša politična enota (?), Slovenska krajina pa naša narodnostna pokrajina.« In kar je »najlepše« — ta kompromis podtika St. izvajanjem g. J. Severja v »Slovencu« od 25. julija!! Prav nasprotno ,ie res (za tistega, ki zna brati slovenske stavke..): g. Sever je naziv Slovenska krajina — brez kompromisa! — predlagal za vse ozemlje od Mure do Rabe radi Slovencev na Madjarskem, ki so naraven del te pokrajine! Da bi »Prekmurje« danes tvorilo »politično enoto«, o tem ne vemo prav ničesar. Podobno je z določitvijo »spornih« kra-. jevnih imen. Tu pa se je St.-u dogodila največja smola; namreč, du »pravijo povsod na Ravenskem glavnemu kraju Sobota, na Go-rrekem (ne: Goriškem!) pa ga dosledno ime- , nujejo le »Murska«, češ »bila sem v Murski, pridem iz Murske« — to je prav velika neresnica! Dosledno imenujejo povsod v Slovenski krajini le »Sobota«! V zadnjih letih pa so Madjari, madjaroni in »naturali-zirani domačini, prišleki imenovani« (St. besede!) začeli rabiti grdo, vse obsodbe vredno spačenko »Murska«. Večkrat smo v časnikih to grajali, brez uspeha sevpda. Rad pa verjamem, da se kak slaboten domačin vda slabemu vplivu teh ljudi in govori z njimi v njihovem žargonu. Prav to je dokaz, da del uradništva nima čuta za čistost krajevnih imen, ker če bi ga imeli, ne bi bilo »spornih« krajevnih imen. Sprejeli bi v uradno in ustno rabo domača imena in vse bi bilo v redu. In za tem bomo stremeli, dokler ne dosežemo pravilnega stanja. Pobijali pa bomo zmedo in zaletelost, ki je kvalifikacija nekaterih »prosvet iteljev« v Slovenski krajini. Domačin. Novi grobovi •f V Arclinu pri Vojniku je umrla ga. Marija Kline. Pogreb bo v petek dopoldne v Vojniku. -f- V ptujski bolnišnici sta umrla Liza Peklič, hčerka posestnika iz Stanošincev pri Podlehniku, stara 24 let; Franc Zorko, posestnik v Mezgovcih, star 68 let. Blag jima spomin! fcadast na eKaku in ioncu. Kam daje. NIVEA Pred sončenjem morate nadrgniti svojo telo t Nivea kremo ali Nivea oljem. S tem zmanjšate nevarnost sončarice, obenem pa dobito krasno bronasto barvo kože. Mivea na xraKu In soncu1 + Na Drenovem griču pri Vrhniki je v soboto 4. t. m. umrla 26 letna Marija Jelovšek, po dom. pri Papežu. Večni mir njeni duši! Ostalim naše iskreno sožalje! + Smrtna kosa v Litiji. Po daljšem bolehanju ie umrl v Gradcu pri Litiji g. Peter ca Franc, ki je bil za hišnika na »Stavbah«. Pokojni je bil dolga leta požrtvovalen član litijske gasilske čete ter skoraj od začetka svojega tukajšnjega bivanja njen poveljnik. Obenem je bil tajnik litijske gasilske župe, kjer si je s svojim delovanjem, posebno v organizatorienem pogledu stekel mnogo zaslug. Zadnje čase se mu je bolezen pričela obračati na slabše ter se je zatekel v ljubljansko bolnišnico. V soboto so ga pustili z reševalnim avtom prepeljati iz bolnišnice domov, kjer je umrl doma in bil pokopan v torek popoldne. Zapušča užaloščeno vdovo z 2 nedolelnima otročičema. Žalujočim naše iskreno sožalje, njegovi duši pa večni mir in pokoj! — V četrtek popoldne je mestni mrtvaški avto pripeljal truplo v bolnišnici za duševne bolne na Studencu umrle domačinke gdč. Emči M a g o 1 i č e v e. Umrla je (x> daljšem trpljenju v starosti 40 let. Pokojna se je rodila v Litiji, kjer je bil njen oče dolga leta sodni uradnik. Ona je pred vojno tudi službovala na litijski sodniji, po vojni se je pa s svojima sestrama preselila v Zagreb, kjer je bila do svoje smrti uslužbena pri ravnateljstvu Mauthnerjevega tekstilnega koncema. Njen sveži grob so zasule s svežim cvetjem njene prijateljice. N. v m. p.! Ostale vesti — Kop.nlni vlak Ljubljana—Škoija Loka. Pri-čenši z 8. avgustom t. 1. vozi na pr.ogi Ljubljana gl. kol.—Škofja Loka ob lepem in solnčnem vremenu dnevno kopalni vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob delavnikih ob 14.15, ob nedeljah in praznikih pa ob 12.53 in prihaja v Škofjo Loko ob delavnikih ob 14.54, ob nedeljah in praznikih pa ob 13.30. Iz Škofje Loke se vrača kopalni vlak vsak dan ob 18.26 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 19.03. Potniki plačajo za vožnjo s kopalnim vlakom polovico normalne (ne konkurenčne) vozne cene; polovična vozna cena se mora plačati za tja in nazaj hkratu. Otroci od 4. do 10. leta starosti plačajo četrtino normalne vozne cene. Enosmerne polovične vozne karte, ki se izdajajo na osnovi legitimacij za državne nameščence, za te vlake ne veljajo. Te znižane cene veljajo od vseh jiostaj do vseh postaj na progi Ljubljana gl. kol.—Škofja Loka. Apeliramo na potujoče občinstvo, da se poslužuje kopalnega vlaka, ker je dnevna vožnja odvisna od zadostne frekvence. zov, zato pa s tem večjo gesto nezmotljivosti. Nato dr. Serko dokazuje, da psihoanalitični nauki niso samo nedokazani, ampak narav: nost absurdni, da psihoanaliza v resnici nt nič drugega nego bolj ali manj duhovito žongliranje s pojmi, in da se mora samo sveji ne znanstven i spekulativnosti in svoji lascivnosti zahvaliti, da je prodrla v tako široke kroge. Dr. Serko nadalje dokazuje, da se Freud v svojih izvajanjih vrti v krogu: da se izogne temu očitku, se sklicuje na dejstvo, da se da, v prosti asociaciji dobljenih domislekov, izkonstruirati nekaj konkretnega, n. pr. neka želja, neka potreba, in da je prav v tem dokaz, da, je njegova metoda pravilna, ker samo ona vodi do tega rezultata. Iz rezultata, sklepa torej Freud na pravilnost metode, iz pravilnosti metode pa na pravilnost rezultata. »Kdor ima možgane, da misli, in um, da premisli, se lahko prepriča, da je psihoanaliza velika budalost,« pravi dr. Serko. Nazadnje našteva dr. Serko čisto objektivno tudi pozitivne strani dr. Freudovih odkritij. Freud, pravi avtor, je iskal potov, po katerih bi mogel prodreti v one globine človeške duševnosti, do katerih šolska, psihologija ni segla, in razložiti njegova dejanja in nehanja determistično iz teh globin. Da je pri tem zašel in zraclonaliziral podzavest, je kriva njegova metoda, do katere pa ni prišel samovoljno, dogmatično, ampak 0. Cena izleta je v III. razredi' 1725 Din. Prijavite se čimpreje pri »Putniku- v Ljubljani. Celje mišenjem in izpregovoril odkrito besedo o seksualnosti človeka, kot glavni gonilni sili ne le udejstvovanja vsakega poedinca, ampak vsega, človeštva v njegovem kulturnem stremljenju, zlasti pa, da je opozoril na pedagoško izredno važno dejstvo infantiine seksualnosti iti njenega dozorevanja v pred-pubertetui in pubertetni dobi... Brez dvoma je nadalje Freud najboljši poznavatelj histerije in drugih psihonevroz in marsikatera njegovih idej o vzrokih in simptomih teh obolenj pomenja napredek v uevrologiji in obeta. nova_ spoznanja, ki bi brez Freuda no bila mogoča._ — Psihoanalitična metoda pa je že po svojem bistvu take narave, da dopušča tvoriteljni domišljiji največji razmah. Ni metoda, ki brzda fantazijo — kar bi morala biti njena naloga. — ampak fantazija se poslužuje metode, ki dopušča, da se najde ž njo vse, kar se hoče. »Ni Freud prvi — zaključuje dr. Šerko svojo kritiko —- ki so ga zavedle špekulacije v nesmisel, ista uso-je zadela tudi spekulativne mislece, kakor so bili Fichte, Schelling in Hegel...« Knjižica je opremljena s seznamkom nekaterih tujk. s. š. Veronauk in verske dolžnosti dijaštva. Zakoni, pravilniki, rešenja in razpisi. Zbral dr. Avguštin Juretič, konzultor, Belgrad. —-V knjižici, ki obsega 69 strani, so zbrane vse zakonske odredbe, pravilniki, rešenja in razpisi, ki so nanašajo na veronauk in verske dolžnosti dijaštva, — Knjižica bo zelo dobro služila katehetom ter vzgojiteljem mladine in staršem, ker bodo na ta način lahko vedno imeli pri rokah vse predpise, ki se nanašajo na. veronauk kot predmet in na verske dolžnosti dijaštva, kakor tudi na način sodelovanja dijaštva, pri proslavah narodnih in verskih praznikov. — Cena knjižici | je 10 Din. Naroča se: Uredništvo »Glasnika j belgrajske nadškofijc«, liclgrad, Hartvigova 1 ulica 41-11. 3' Koncert v kapucinski cerkvi. Podobno skromnosti in prisrčnosti kapucinskega brata sv. Konrada je bil v soboto zvečer v kapucinski cerkvi koncert. Lepo število Celjanov se je zbralo k počastitvi svetega brata. Pater Anzelm Canjuga je v začetku dovršeno odigral nekaj orgelskih točk iz del Di Canestrarija, Rihovskega in Rheinber-gerja. Pri nekaterih točkah ga je spremljal na gosli akademik g. Golob Franc. Sledil je govor p. Leopolda Grbavca, ki je v pesniških besedah naslikal svojega sobrata — svetnika, kako vse v čast božjo je bilo njegovo življenje. Za njim je pevski zbor Celjskega Zvona pod vodstvom g. prof. M. Močana odpel dve Mihelčičevi in štiri Sattnerjeve skladbe. Prijetni motivi Mihelčičeve »Fr. Konrad« so pokazali veliko milino; Sattnerjeve Evharistične, posebno Evharistični tron pa so pokazale veličastno ustvarjanje sodobne cerkvene pesmi, katero malokdaj čujemo. Tudi vse solo-točke, ki sta jih izvajala gdč. Heda Brglezova in g. Miro Modic, so zelo ugajale. & Nenadni pregled blagajne davčne uprave v Celju. Davčnim obvezancem mesta Celja naznanjamo, da se vrši nenadni pregled blagajne davčne uprave v Celju. Davkoplačevalci naj pridejo z davčnimi knjižicami, pobotnicami in poštnimi položnicami dne 10. t. m. med uradnimi urami k davčni upravi v Celju, da se zamore odposlanec finančne direkcije v Ljubljani prepričati o pravilnem knjiženju pri davčni upravi. Ptuj HVI&HPC enoletni trgovski tečaj Slovenskega llilKrlLa trgovskoga društva v MARIBORU, Zrinjskega trg 1 vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekte. Zahtevajte prospekte. — Nesreča na slabem mostu. Iz Kamnika poročajo: Na banovinski cesti, ki vodi iz Kamnika v Tuhinjsko dolino, bi se kmalu pripetila težka nesreča na mostu preko Nevljice na Vfhpolju. Tovorni avto, ki se ie okrog 17 vračal iz Tuhinja, se je na mostu ognil nekemu vozniku. Ko je zavozil ob ograji mosta, so se dvignile mostnice in dvoje koles se je jsogreznilo v nastalo globoko strugo Nevljice. O tem lesenem mostu na prometni tuhinjski cesti je že delj časa znano, da je v zelo slabem stanju. Svoj čas je imel že oblastni odbor v načrtu zgradbo železobetonskega mostu,, kakršen je bil postavljen v Mostah pri Komendi. Tem večja potreba po novem mostu se kaže danes, ko je stari leseni most zaradi velikega prometa in pomanjkljivih j3opravil v skrajno slabem stanju. Cestni odbor mnogo žrtvuje za dobro stanje cest, kar mn je vsekakor v priznanje, vendar pa bi moral gledati tudi na obnovo slabih mostov. Na tuhinjski cesti je za letos predvidena ureditev klanca na Ka-vranu, zdi se nam pa, da bi ta klanec lažje počakal kakor pa leseni most, preko katerega vozi vsak dan dvakrat avtobus, ki vzdržuje osebni promet po Tuhinjski dolini. V inleresu javne varnosti iu potniškega prometa je jiač, da cestni odbor vzame to vprašanje v roke in nadaljuje započeti načrt oblastnega odbora. KONCE RT Godba 40. peš i olka igra vsaki četrtek na vrtu restavracij GRAND HOTELA UNION V slučaju slabega vremena v veliki dvorani Vstop prost - Cono normalno - Začetek Va 8. uri zv. Priporočam se J. MASTNAK. dir. in restavrater — Ko se začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izprazujenje črevesa in zmanjša naval krvi — Sadno vino ali sadjevec, spisal M. Humek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani; cena izvodu je 10 Din. Knjiga je prirejena po najnovejših virih in lastnih izkušnjah. Nudi bogata navodila, kako sadjevec izdelujemo, kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno, zdravo in stanovitno pijačo. Knjiga se peča tudi z izdelavo kisa in uporabo sadnih tropin, da ne pridejo v nič; opremljena je z 42 podobami. Vsem sadjarjem to izvrstno brošuro najtopleje priporočamo. — Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josef« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno._ — Kdor štedi, napreduje, zato ne kupujte drage, inozemske., anipak domačo, prijetno, ceneno, naravno JORDAN grenčico, za katero Vam bo vsak zdravnik rekel, da ugodno deluje pri vseh boleznih prebavnih organov. Dobi se povsod. — Pogreša se od nedelje zvečer Slavko Ha. rtman, sin rot. strojnika v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Deček, ki jo šibke telesne postave, je star 11 let in v kratkih hlačah in srajci. Ako bi bilo komu kaj znanega, kje se deček nahaja, prosimo, da naznani žandarmerijski postaji v Rndov- | ljici. Domnevajo, da. je fant nu poti iz Ra-| dovljioe pri Fuksovi brvi padel v Savo in ' utonil. Štirideset let zveste službe. Danes 8. t. m slavi gdč. Katarina Kovačič, trgovska sotrudnica pri tukajšnjem veletrgovcu Ornigu, štirideset letnico dneva, ko je stopila kot mlado dekle k tvrdki v službo. Vse njeno življenje je bilo in je strogo krščansko. S svojo poštenostjo, pridnostjo in vsi-kdar prijazno besedo za vsakogar si je pridobila spoštovanje in ljubezen vseh, ki jo poznajo; poznajo pa jo gotovo vsi v ptujskem okraju. Gdč. Katarina je teta tukajšnjega gimnazijskega ravnatelja dr. Maksa Kovačiča. Jubilantki, ki je še vedno čila in živahna, želimo k njeni sedanji obletnici še mnogo let in božjega blagoslova. Hitra pomoč. Ker se državnim nameščencem in upokojencem v zadnejm času mesečni prejemki zelo neredno izplačujejo, vsled česar pridejo ti-le pri hišnih lastnikih in trgovcih radi plačila svojih obveznosti v neprijeten položaj, je kreditna zadruga državnih nameščencev v Ptuju sklenila, dati svojim članom kratkoročna posojila do 1000 Din. Posojila se morajo vrniti takoj ob prejemu zakasnelih mesečnih prejemkov, najdalje pa tekom enega meseca. Kreditna zadruga je s tem činom napravila veliko uslugo svojim članom in jih rešila neprijetnosti, ki jih čakajo vsakega prvega v mesecu od upnikov. Radio Programi Radio Ljubljana} Sreda, S. avgusta: 12.15 1'loSSc 12.45 Poročila 13.00 Oiis, plošče 19.00 Carovniško praznoverje starih Slovanov (Kr. Terseglav) 111.30 Literarna ura: Knjižni pregled L. Mrzel) 20.00 Vokalni koncert ge- ''avle Lovše-tove 20.45 Radijski orkester 21.II0 Slovensko narodne z orkestrom, pojejo gdč. Zupanova, gg. Drmota in Jug 22.011 Cas, poročila, plošče. Četrtek, 9. avgusta: 12.15 Plošče 12.45 Poročilu 13.011 Čas, plošče 19.00 Nekaj zabavnega vam bo povedal Mirko Ktinčifi 19.89 Plošče po željah 20.00 Prenos iz Belgrada 22.00 Cas, poročila, lahka glasba (R. O.). Drugi programi; SREDA, 8. avgusta: Belgrad: 22.50 Zab. gl. — 'ia gre.b: 22.15 Zab. gl. — Dunaj: 20.25 Ork. kone. 22.00 Kone. pihal — Berlin: 21.00 Zab. gl. 1.00 Zab. gl. — Bratislava: 21.30 Koncert — Brno: 19.30 Klav. kotle. 21.40 Koncert ua čelu — Budimpešta: 19.00 Viol. kone. 23.30 Cig. gl. — Praga: 19.30 Koncert nu cltro 21.00 So-krutova potrpežljivost, opera 21.40 Konc. kvarteta na citre 22.15 Koncert — Milan-Trst: 21.30 Simf. koncert. ČETRTEK, 9. uvgusla: Belgrad: 18.30 Konc. sal. orkestra 20.00 Kone. pihal 22.50 Zab. gl. — Zagreti: 20.00 Prenos v/. Belgrada 22.15 Zab. gl. — Dunaj: 20.10 Konc. solistov 21.50 Pop. konc. 22.50 Orgelski kone. 23.20 Zali. gl. — Berlin: 10.00, 19.00, 21.50 Opera Somrak bogov 23.00 Pisani glasbeni program — Brno: 21.30 Vok. konc. (Dvorakove. eig. melodije) — Budimpešta• 21.00 Jaz/, nmzika ifl.lHl Konc. prestolu iškoga orkestra 23.^0 Cig. gl. — Trst-Milan: 19.30 Zab. gl. 20.45 Kom. opera »Crlscino« — Praga: 20.00 Simfonični koncert. Hasznanila Ljubljanski bognslorci bodo imeli v četrtek, dno 9. t. m. na Brezjah dogovorjeni.) sestanek po objavljenem sporedu. Pridite gotovo. Na svidenje. Upokojeno učiteljstvo ima toinesečui sestanek v četrtek, 9. t. m. ob 4 popoldne na Jezici v gostilni g. Ramovša. Vabljeni vsi. , Zahvala, l.eskovški romarji so iskreno zahvaljujemo najprej prečast.itemu gospodu župniku .1. Pri bo žičti za njegovo izredno vnemo in trud, daljo vsem drugim prečastitjm gospodom, ki ho pomagali, da se Je naše romanje v Zagorje pri Pilštunju tako lepo iz vršilo. Bog naj vsem obilno poplača na prlprošnji. Zagorske Marijo. Drugo lelo, čc Bog du, nn svidenje v še vočjeim štovilu! Ljubljana 1 Jadralna sekcija Aero-ktuba v Ljubljani, ki vodi ločuje brozmotornega letanja v Novi vasi nu Blokah, vabi vse. Interesente, gimnazijce od 5. razreda naprej terr vl«oko6olce, naj se takoj javijo v tajništvo kluba. Gradišče 7, UJer dobijo točnojša pojasnilu Maribor m Lovska strelska tekma o Mariboru. V okviru Mariborskega tedna bo v nedeljo, 12. t. ni. od 8- 18 na vojaškem strelišču v Radvanju velika lovska strelska tekmii, ki jo priredi mar jlmrska podružnica Slovenskega lovskega društvu. Nastrelitev pušk in vežha nu vse tarče, se hodeta vršili v soboto, 11. t. ni. od 15 do mraka. Kazglatdtcv rezultatov In razdotltov nagrad Iki v ni' doljo ob 21 v lovski sobi pri Orlu. Slreljalo se bo s kroglo in zrnjem, lldeležcnel bodo tekmovali v skupinah: Juniorji, snujorjl, mojstri, lovski pazniki, vsi člani S tj) Maribor, ter gostje. Posebej se 1« tekmovalo za prehodni [Mikal mariborsko mostne občine. Tekmovalci se morajo zglnsiti najkasneje do sobote pismeno ali nstmeno načelniku strelskega oddelka dr. Kovb-čcch nll sUelskomu mojstru Vukmaniču. Poizvedovanja Dobro znana osoba, ki si je izposodila znamke * nokl ljubljanski trgovini, naj jih čimprej vrne. dru-sačo so bo soduo postopalo. Svet v 30 in 100 letih Bolezni bodo premagane, Pogled v bodočnost je človeka vedno zanimal, posebno pa danes, ko jih je le malo, ki bi bili s sedanjostjo zadovoljni. Angleški znanstvenik J. B. S. llaldane poskuša odkriti zaveso bodočnosti vsaj za trideset let naprej. Ni bogve kako tolaži j iva slika, ki nam jo pokaže. Tehnika bo seve napredovala, zato pa tudi brezposelnost. Vendar bo človeštvu danega nekaj povsem novega: »znanstvena država«. V tej rajski državi bo vsak otrok že pred spočetjem pod zdravstvenim varstvom. Materinstvo bo častitljiv poklic in kakor vsak drug poklic plačan. Vzgoja mladine bo taka, da bo vsak dvajsetletnik zaposlen po 30 ur na teden. Preprečevanje bolezni bo na višku, tako da bo večina ljudi dosegla starost 70 let, nc da bi bila kdaj v življenju resno bolna. Kirurgija bo dosegla uspehe, ki bi se danes zdeli gola domišljija. Tudi vse druge vede bodo zelo napre- troje bo gonilo sonce dovale. Zemljo bodo preiskali do 15 milj v globino in prvi polet na luno se bo obistinil. Ameriški učenjaki so se mi>ali pogledati še dlje v bodočnost in napovedati, kako bo na svetu čez sto let. Pravijo: Leta 2034. ne bo na zemlji nobene nalezljive bolezni več. Svet bo veliko bogatejši, kajti energijo za vse stroje bo dajalo sonce. Iz morja bodo dobivali toliko zlata, da ga bo za vse narode na svetu dovolj. S pomočjo daljnovoda bo mogel vsak iz svoje zasebne sobe opazovati vse dogodke po vsem svetu. Najčudovitejše stavbe bo mogoče postaviti v teku enega tedna in najlepša palača bo stala smešno malo. Poleti čez ocean bodo vsakdanji in na letališčih bodo ljudje zahtevali listke za Afganistan »tja in nazaj«. Ljudje bodo le še malo delali, ker bodo vse delo opravljali stroji s sončno pogonsko silo. Ali ne bo malo dolgočasno 1. 2034.? Gospa Sunyatsen, vdova po velikem kitajskem državniku, ki je ustanovila novo politično stranko, katere namen je, da pobija japonski imperializem na Kitajskem. Znamke povzročile vojno Nove uniforme amrleške armade (spredaj); glavna razlika ie v pokrivala, ki ima namesto * prejšnje ploske čepice obliko klobuka. »Ženska dosti bolj hrabro prenaša bolečine kakor moški.« »Ali ste zobozdravnik?« »Ne, tovarnar za čevlje.« i Hindenburgova rojstna hiša ▼ Poznanju. Oviran promet" Dnevnik »Elsiisser Bote« (Strasburg) pripoveduje naslednjo redko zgodbo: »Državna meja je po vojni razpolovičila vas Scheibengard. Del kmetij je ostal na nemškem in drugi del na francoskem ozemlju. Ta teden je nastal pri nekem nemškem posestniku požar. Francoski ognjegasci so pohiteli na pomoč, ker ni v bližini nobene druge vasi na nemških tleh. Toda nemška obmejna straža se je zelo bala, da hočejo Francozi izrabiti priliko za tihotapstvo. Zelo natančno je preiskovala gasilske lestve in brizgalnice ter primerjala potne liste. Ko je bilo naposled vse gotovo, so dobili francoski gasilci dovoljenje za prekoračenje meje. A izkazalo se je, da je med tem postala njihova pomoč nepotrebna. Nemška kmetija je v tem že pogorela do tal. Na šolskem dvorišču se tepeta dva dečka. Učitelj pride zraven in ju opominja: -Zakaj pa se pretepata? Ali se v šoli nista učila, da moramo svoje sovražnike ljubiti?« Močnejši nato: »Saj to vendar ni moj sovražnik, gospod učitelj! To je le moj mlajši brat!« Usoda prve poštne rakete. Na Angleškem je Gerhard Zucker konstruiral poštno raketo. Za poizkusili strel je sprejela 1200 pisem, ki naj bi jih prenesla s škotskega otoka Scarp na otok Ilarris. Takoj po sprožitvi raketa eksplodirala in pisma so zgorela ali se razcefrana razsula na vse vetrove. i00 let tkalnega stroja 7. avgusta t. 1. je preteklo 100 let, odkar je umrl slavni francoski tehnik J. Jacquard, ki je izumil prvi mehanični tkalni stroj. Naši predniki so se posluževali primitivnih tkalnih priprav, saj so delali le za lastno rabo in tkanje je bilo predvsem domača obrt. Slavni francoski in angleški tehniki so se poglobili v problem mehaničnega tkalnega stroja. Stroj naj bi kolikortoliko olajšal delavstvu v tovarnah naporno delo. Problem je rešil francoski tehnik J. Jacquard. Naletel je pa kmalu na težave. Predvsem pri delavstvu, ki se je balo za svoj vsakdanji kruli. Nastali so prepiri in poulični boji, pri katerih so izumitelja pretepli in ni mnogo manjkalo, da ga niso vrgli v reko Rhono. Kakor mnogi izumitelji, tako tudi Jacquard ni užival sadov svojega dela. Francoski rekordni letalec Mermoz, ki je ope-tovano preletel Atlantik; zdaj so ga imenovali za komanderja častne legije. Port au Prince, glavno mesto haitske republike, ki je po 19 letih ameriške okupacije dne 1. avgusta letos postala zopet samostojna. Velika hancelarja Seipel in Dollfuss v skupni grobnici V dunajskem predmestju Alsergrund so katoliške socialne organizacije postavile v spomin pok. zveznemu kanclerju dr. Seiplu dom v socialne namene. Na pročelju proti Kriem-hildincm trgu je domu pridružena lepa, ne velika cerkev s kripto, ki je določena kot zadnje počivališče velikega kanclerja, katerega so začasno pokopali na centralnem pokopališču. Zidajo še drugi trakt doma in tudi cerkev v notranjosti še ni popolnoma dovršena. Vse stene in tla bodo obložena z salzburškiin marmorjem. Strop je s simboličnimi prizori okrasila kiparica Baudrich. Cerkveno ladjo označuje priljubljen Seiplov rek: »Dajte, delajmo dobro in se ne utrudimo...« Pod glavnim oltarjem leži kripta v obliki grobnice, ki naj sprejme zadnje ostanke nepo- zabnega kanclerja. Na obeh straneh je prostora še za dve krsti. Ko je postal žrtev napada hrabri kancler Dollfuss, vredni naslednik starega Seipla, so Avstrijci takoj sklenili, da naj dobi mesto v spominski cerkvi poleg Seipla. Tako bosta počivala skupaj oba največja državnika nove Avstrije. Za cerkvijo urede poseben prostor, kjer bodo postavljali spomenike slavnim Avstrijcem, tako, da bo tu Pantheon najboljših sinov nove Avstrije. Seipel-Dollfussovo spominsko cerkev posvete dne 16. septembra letos. Že prejšnjo noč preneso v kripto Seiplovo krsto. Če bo Ie mogoče, preneso medtem v kripto tudi Dollfus-sove zemske ostanke. Moskovski gledališki igralci pri Rdeči armadi na Daljnem Vzhodu Izmed osebja Velikega moskovskega, gledališča se je bil sestavil operni in baletni ansambl, ki je odrinil na Daljni Vzhod k četam Kdeče armade, da jih razvedri in poživi njihove notranje vezi z Moskvo. V to »daljnovzhodno brigado igralcev« se je prostovoljno prijavilo 44 članov in članic opere, baleta in orkestra. Med njimi so slovita imena: Lubencov .Katulska, Hanajev, Kandati-rova Vasiljeva, Galicka, Smolcov, Jegorov itd. V Habarovskn so priredili štiri koncerte; dveh se je udeležil tudi poveljnik posebne armade na Daljnem Vzhodu — Bliicher. Potem so se igralci razdelili na dve skupini in obiskali posamezne posadke, tako da. so bile veselja deležne vse čete. Obe skupini se zopet snideta v Vlndivostoku, odkoder se te dni vrneta v Habarov.sk, da prisostvujeta slavnosti posebne armade na Daljnem Vzhodu. Kaj bi mogli danes kupiti z vojnimi stroški? Ameriški državnik dr. Murray Butler je izračunal, kaj vse bi mogli danes kupiti za milijarde, ki jih je požrla svetovna vojna. (Butler je pacifist in je I. 1932. prejel Noblovo mirovno nagrado.) Po njegovih računih bi mogla za ta denar sleherna družina po vseh deželah, ki so se udeležile vojne, to je v Franciji, Belgiji, Rusiji, Angliji, Ameriki, Kanadi, Avstraliji in Nemčiji dobiti lastno hišo z vso opremo in pet oralov zemlje v vrednosti 200 tisoč dinarjev. Pa bi še ostalo denarja, da bi mogli v vsakem mestu teh dežela, ki šteje nad 20.000 prebivalcev, ustanoviti knjižnico v vrednosti 20 milijonov dinarjev in visoko šolo za približno 500 milijonov dinarjev. In še bi ostalo nekaj tisoč milijonov za ustanovitev in opremo raznih bolnišnic. Vse te dobrine je požrla vojna... Štorklja prehodila 180 km Na neki ptičji farmi v južni Nemčiji so negovali lansko jesen mlado štorkljo z bolnimi perotmi, ki ni mogla z drugimi pticami na jug. Nekega dne pa je štorklja pobegnila. Po poldrugem mesecu se je pojavila v Thunu v Švici, kjer so jo spoznali po nožnem obročku. Kraj je oddaljen 180 km od omenjene nemške farme. Potemtakem je štorklja prehodila dnevno 4 km in se kakor njene tova.rišice, držala točno jugozapadne smeri. Jožef Marija Jacquard, ki je 1. 1808. iznašel prvi tkalni stroj. Umrl je 7. avgusta 1834. Komaj si moremo misliti, da spada med malenkostne vzroke, ki so često dovedli do vojne, tudi znamka; torej majhen košček papirja, ki služi prometu. Ko je I. 1900. domenikanska republika izdala znamko, na kateri so bile njene meje napram sosedni državi Haiti začrtane v škodo slednje, se je Ic-ta čutila ogroženo in izvedla mobilizacijo. Prišlo je že do krvavih obmejnih bojev, ki so prenehali šele potem, ko je vlada domenikanske republike vzela znamko iz prometa. Pa tudi usoda panamskega prekopa se je odločila z znamko. L. 1881. so sklenile Združene države zgraditi vodno pot, ki bi vezala Tihi ocean z Atlantskim. Obstojala sta dva na-čita; eden je predvideval panamski, drugi ni-karaguajski prekop. Ker bi prinašal prekop ogromne koristi, sta se potegovali zanj tako Panama kakor tudi Nikaragua. Panamci so očitali svojim tekmecem, da je Nikaragua nepri-kladna za gradnjo prekopa, katerega bi vulkanski pojavi uničili. Kljub temu pa se je konferenca ameriških inženjerjev odločila za Ni-karaguo. Tedaj se je dogodilo nekaj nepričakovanega. Ko so se mislili inženjerji raziti, je prejel vsak udeleženec anonimno pismo z ni-karaguajsiko znamko, na kateri so bili narisani delujoči vulkani. To je zadoščalo. Naslednjega dne so se ponovno sestali in odobrili panamski načrt. L. 1927 je izdal Paraguaj znamko, na kateri si je prilastil sporno ozemlje Cliaco Bo-real. To je vzbudilo v glavnem mestu Bolivije ogorčenje. Takoj je izdala Bolivija novo znamka, kjer je bilo označeno sporno ozemlje kot bol.ivijska last. Borba, začeta na papirju, se je kmalu prenesla na bojno polje, kjer se vrše že danes boji. Za las je manjkalo tudi 1. 18%.. da ni prišlo do vojne meri Britanijo in Venezuelo, ko je slednja izdala znamko, na kateri si je prilastila nekaj britanskega ozemlja. Spoti Italijanski plavalci nastopijo Nočna tekma drevi ob 9 na kopališču »Ilirije« Ilirija se je pogodila s prvaki Italije, ki se vračajo .skozi Ljubljano iz Budimpešte domov, za današnjo tekmo. Italijani so dosegli v Budimpešti na troboju Madjarska : Italija : Jugoslavija drugo mesto il\ odnesli precej zmag. Italijani ne nastopijo v povsem isti postavi, kakor v Budimpešti, ker so nekateri njihovi plavalci odpotovali v Magdeburg, kjer se udeleže evropskega plavalnega prvenstva, vendar so v moštvu plavalne zvezde svetovnega slovesa, kakor jih Ljubljana in tudi ostala Jugoslavija še ni videla. Spriuterja Signori, Gosta, dolgoprogaša Co-stelli, Perentini, so plavalci evropskega slovesa. Italijanska štafeta 4 krat 200 m prosto je porazila madjarsko štafeto, ke je ena najboljših na svetu. Ves evropski športni svet se je divil tej zmagi. Odlična sta tudi prsna plavalca. Program tekem je naslednji: 100 m prosto, kjer nastopi Lisardi, od domačinov pa Frič. Pri tej točki bo borba precej zenačena, kajti Frič predstavlja s svojim časom 1.04 uvaževanja vrednega nasprotnika. Nu 40Q m prosto nastopita za goste Perentin in Ravera, ki jima bo Mibalek težje dorasel. Na 100 m hrbtno nastopita Ravera in Tržačan Oinera, za domačine pa kot gost državni rekorder Gazzpri iz Splita. Na 200 ni prsno nastopi od gostov Pavliček, od Ilirijanov pa Hribar. Zanimiva in napeta bo štafeta 3 krat 100 m mešano, kjer nastopijo gostje v postavi: Pavliček, Omera, Lisardi, domači pa v postavi: Hribar, Gazzari, Frič, Poleg tega nastopijo v vvaterpolu. seniorji Ilirije proti juniorjem. Občinstvo naprošamo,, nuj se napram italijanskim gostom obnaša fair in jim izkaže svoje simpatije. Vstopnice se dobe v predprodaji v kopališču Ilirije. 1934 V. balkanske igre Zagreb, 26. avgusta ter 1. in 2. septembra 1934. Balkanske igre, največja in najreprezentativ-nejša športna prireditev balkanskega polotoka in za evropskim veslaškim šampionatom 1932. največja športna prireditev, ki se je kedaj vršila na Balkanu, se približuje. V treh tednih bo sprejel stadion v Maksimiru najhitrejše, najvztrajnejše, najsposobnejše in najmočnejše lahkoatlete vseh šestih balkanskih držav Albanije, Bolgarije, Grčije, Romunije, Turčije in Jugoslavije. Vse te države pospešeno vrše zadnje priprave za sestavo reprezentanc in potovanje v Zagreb. Vsi hočejo zboljšati svoj plasma, Grki pa, ki tega ne morejo, ker so pač stalni prvaki, hočejo na vsak način obdržati svoje vodilno mesto. Za prilično oce-njenje razmerja moči, prinašamo rezultat poslednjih »Balkanskih iger«, ki so se vršile v jeseni lani v Atenah. Prva je bila, kakor pričakovano, Grčija s 169 točkami, druga je bila nekompletna Jugoslavija s 110 točkami, tretja je bila Romunija z 61 točkami tesno pred Turčijo z 59 točkami in Bolgarijo s 53 točkami, ki so izvanredno napredovale. Zadnja, šesta je bila Albanija, ki je nastopila prvič s svo-iimi mladimi in neizkušenimi atleti, s 7 točkami. Že od začetka »Balkanskih iger«, t. j. od leta 1929, odnosno 1930, se vrše le-te po naslednjih pravilih. Število točk se je, z ozirom na sodelovanje več držav spremenilo. Bolgari so 1. 1933 predlagali, da se točke štejejo po novi višebojski tabeli t. zv. finski), vendar kongres »Comitee interbalca- nique« v preteklem letu istih ni sprejel in so ostala v veljavi ta-le pravila: 1. število zastopnikov tekmovalcev v posamezni disciplini je omejeno na največ dva, izjema je maratonski tek, kjer jih lahko starta poljubno število od vsake držuve. 2. V posameznih disciplinah lahko vsaka ekipa doseže za prvo mesto 6 točk, za drugo 5, za tretje 4, za četrto 3, za peto 2, za šesto mesto t točko. Tako dobljene točke se enostavno seštejejo in vrstni red držav se odredi po tem. Štefete, ki se redno štejejo dvojno, se računajo v tej konkurenci kakor vse druge discipline enojno. Zapreke. Prireditel j »Balkanskih iger« je zašel v neugoden položaj. Pričakovalo se je, da se bo poleg pomoči ministrstva za telesno vzgojo naroda dobila tudi pomoč ministrstva financ in ministrstva zunanjih poslov. Toda ministrstvo financ je odbilo prošnjo za oproščenje davka nn vstopnice, ki je v Zagrebu zelo visok in ziui-ša celih 34.5 odst. pobrane vstopnine. Razen tega še ni prišla rešitev prometnega ministrstva za brezplačen prevoz naših in inozemskih tekmovalcev, kar znaša lepo vsoto. Grki so doslej imeli vedno tc ugodnosti. Vendur, kakor gre država v vseli sličnih reprezentativnih slu-čajh na roko. se pričakuje tudi tu ugodne rešitve. Do seda j jc odobrena še samo polovično cena za brzojavke novinarjem. Gospodarstvo mmmmmmmmmmmmmmmmmmm Delavske plače padajo zaposlenost narašča Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani poroča o gibanju zavarovanih delavcev in delavk v juliju. Poročilo navaja, da je povprečna zavarovana mezda pri moških znašata Din 25.22, (1.13 Din manj), pri ženskah 18.10, (0.12 Din manj), povprečno 22.57 Din (0.77 Din manj). Celokupna dnevna zavarovana mezda pri moških 1,312.126.40 Din (plus 9,774.80), pri ženskah 557,540,40 Din (plus 28.960.—), povprečno 1,869.666.80 (plus 38.734.80) Din. Številke v oklepajih pomenijo prirast oziroma padec od lanskega leta, to je od meseca julija 1933. V primeri z junijem 1934 je članstvo OUZD-a malenkostno padlo za 168 zavarovancev, lo je vsakoletni sezijski pojav, katerega opažamo, odkar obstoja naše socijalno zavarovanje. Proti koncu juli|a ie začelo članstvo zopet nekoliko naraščati. — Letni prirast, to je prirast pd julija 1933 znaša plus 4.403 zavarovancev. Med temi je 2.602 moških in 1.801 žensk. Zadnje mesece naraščajo moški vedno hitrejše, dočim je letni diferincijal ženskih skoTa) nespremenjen na isti višini, kakor je razvidno iz sledeče tabele: Letni diferincijal članov: i, mesec moških, ženskih, skupa) I. — 798 1529 + 731 II. + 212 H- 2009 -1- 2221 lil. + 1381 H- 1931 + 3312 IV. + 1309 + 1896 + 3205 V. + 1740 + 1970 + 3710 VI. + 2380 + 2057 + 4437 Vil. + 2602 + 1801 + 4403 Prirast članstva n asproli juliju 1932 znaša -f 1815; odgovarjajoči prirast v mesecu juniju |e znašal + 360. Ta razlika nasproti letu 1932 bo v bodoče stalno naraščala. Z izboljšanjem zaposlenosti pa delavske plače padajo v glavnem že v začetku leta 1934. Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera je približno enaka taktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je padla v juliju 1934 napram istemu mesecu lanskega leta za Din 0.77 (v juniju Din 0.69). Celokupna dnevna zavarovana mezda vseh članov je radi naraščanja zaposlenosti vkljub zniževanju plač nekoliko večja od lanskega leta. Plavalne tekme v Budimpešti Budimpešta, 5. avgusta. Ob 7 se je pričelo s skoki s stolpa v Csasar-Furdil, tekmovanje v triboju Madjarska: Italija-Jugoslavija. Pri treningu smo žc opazili, da Madjari ne posvečajo jtosebno mnogo pu/.njis skakanju; tako se je vršilo to tekmovanje kot nekaka predtekma — brc/, občinstva, kateremu-jc vvaterpoto v prvi vrsti iu plavanje nadvse. Kon&ni izid v skokih s »tolpa — 8 in iml metra, a no 10 m, kakor sta ga navajena Zichcrl in Stniad in čemur jo tudi malo pripisovat] neuspeh, medtem ko bi dosegli pri normalni višini JO m mnogo boljše uspehe: 1. Vajda M. (Madjarska) 94.54; 2. Pili asi (Italija) 92.78; Ziclicrl (Jugoslavija) 90.3.1,• HofTy I,. (Madjarska) 88.90; 4 ,r>. Cozzi (Italija) 84.53; fi. Htrnad (Jugoslavija) 60.03. Točlcc: Madjarska 0, Italija 3, Jugoslavija 2. Uspeh nasprotnikov leži v nesrečnih kvocientih Za težkočo skokov, medtem ko jo Zieherl skakal sicer boljSe, so bili skoki 7, manjšim kvoeientom. No. tudi skoki Vajde (Madjarska) niso bog7.ua kaj lepo izvedeni, pa še gojijo Mndjari upanje, da sj osvojc v Magdoburgii evropsko prveustvol Nn.š Zieherl mora pa ostati doma, duši bi zaslužil, da nos ravno on zastopa, ki so je tu edini od našiti odrezal častuo. Z malo zamudo so je z prihodom državnega upravitelja lIorthyja oficielno otvorilo tekmovanje. Med ostalimi veličinami sta bila v loži tudi miš poslanik Vučkovič in italijanski princ Colonn. Pri defileju so si naši stasiti fantje na mali osvojili naklonjenost publike. Takoj zatem se pojavijo na startu plavačj za 100 m prosto; stnrt — z zastavico lia vzklik — se je Izjalovil in starter kliče tekmovalce nazaj, toda ti so so zaustavili šele pri obratu. Pri ponovnem startu sla takoj prešla v vodstvo Czik in Szckely, ostalih red jo sledeči: ioo metrov prosto: 1. Czik (Madjarska) 59; 2. Sza,kely (Madjarska) 1:00.8; 3. Costa (Italija) 1:04.2; f. CAganovii (Jugoslavija) 1:05.2 5. Lisardo (Italjja); fi. Fritsch (Jugoslavija) 1:06.1. Ctganovič se jo nekaj časa držal na tretjem mestu, nato ga jo pa prehitet Italijan Costa za celo sekundo, Fritsch je pa popolnoma odpovedal. Madjari so pa lahko ponosni nn Czika, ki da ur s nima para v Evropi. Toihc: Madjarska 22, Italija fi, Jugoslavi.iu 5. ioo metrov prosto1 jc Iiiia najzanimivejša borba. Na startu je bjla zbrana elita plavačev in takoj po startu smo si mi tihem priznati, dn smo res začetniki. Najhujši boj ju bil med Lepgyelom (Madjarska), ki ,i<; takoj izpočetku prevzel vodstvo in plaval 100 m 1:09 ter Slgnorljem In Cosl.olljjem (oba Italija). Po 300 m sigurno vodi Len-zyel, a vedno bolj se mu bliža Signori, ki od 350 m počasi preide v vodstvo in sigurno zmaga. 1. Signori (Italija) 5:08.4: 2. Lengyel (Madjarska) 5:10.0; 3. C os to Iti (Italija) 5:11.0; I. Czahados (Madjarska) 5:24.8; 5. Mini (Jugoslavija) 5:29.5; H. Mibalek (Jugoslavija). Min- se revaiižia Mihaleku za poraz na držav-nem prvenstva, a'čos Je skoro 5 sekund boljši rtd sedanjega jugoslovanskega rokorda. ioo metrov hrbtno: Cazzarl, na katerega smo stavili vse našo na.de, c razočaral. Vodil Je sicer do 70 m in ga je občinstvo '.lurno pozdravljalo. Tndl ostali plavalci so računali z njegovo zmago, a kljub vsem naporom mu je uspelo zasesti šele tretje mesto. I. Na g,v (Madjarska) 1:15.2; 2. Ha/.ai (Madjarska) 1:15.4; 3. Gazzari (Jugoslavija) 1:1,Mi; 1. Omoro (Italija) 1:18; 5. Knvern (Italija); n. Marfleta (Jugoslavija). Tofke; Madjarska 211, Italija 13, Jugoslavija 5. Vmesne točke so bilo Izpolnjene s programom zn državno prvenstvo ter Je omembe vreden čas Pibern na Sini m 11 minut 0ti.4 in Leukeyjeve ua 100 m • prosto 11.ii sok. Vse vmesne točke so bile tako številno zase dene In kakovostno s tako dobrimi plavalci, da labj• prjjavali sodeč, prvovrstni sport.nl užitek. Mariborski klubi postavijo po več moštev. Ioraziitn s Francijo je prinesel Jugoslaviji nekaj koncesij, a te se vse v glavnem nanašajo na izvoz živine, medtem ko je kontingent lesa ostal isti. Španija je nedavno kontingentirala uvoz lesa; največje ugodnosti je dovolila Franciji. Zato je verjetno, d? se bo izvoz jugoslovanskega lesa še skrčil. V nekaj dneh poteče prijavni rok za udeležbo na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani, nakar bo uprava začela z dodeljevanjem razstavnih prostorov. Ker je na razpolago samo še nekaj razstavnega prostora in pozneje menjavanje prostorov ne bo mogoče, naj se tvrdke, ki nameravajo sodelovati, pa še niso poslale svojih .prijav, takoj prijavijo. . Letošnja razstava psov 1. in 2. septembra v Ljubljani. Prijave psov za to razstavo so že začele prihajati. Ker je končni termin za te prijave doior čen za 20. t. m„ se interesenti obveščajo, da te kar najbolj točno izpolnijeue čimpreje vpošljejo, ker psi, ki bodo pozneje prijavljeni, brez krivde prirediteljev ne morejo priti več v razstavni katalog. Ce » r f kdo, ki želi razstaviti svojega psa, pa iz katerega-"* : f'koli vzroka prijavnice ali istih v zadostnem številu še ni prejel, naj to s svojim natančnim naslovom takoj sporoči prirediteljem »Ljubljanski velesejem, oddelek za razstavo psov«, da mu jih nemudoma pošljejo. Zanimanje za to prireditev je čimvečje tudi v inozemstvu, posebno v Avstriji, ki vedno bolj raste. — Odbor. Dve novi tkalnici v Cakovcu. Cakovska barvar-nica Neumann je pričela graditi tkalnico. V tkalnici bo zaposlenih 100 delavcev. Te dni je pričelo obratovati »Medjumurska tkaona«, kateri je bilo lansko leto obratovanje prepovedano. Zdaj si je izposlovala zadevno dovoljenje. V tkalnici dela nad 300 delavcev. Tovarna trikotaže »Morava« v Belgradu je jx>d tečajem. Njen lastnik Heskija Pijade je sam prosil za proglasitev tečaja, ker m mogel izjX)lniti obvez nasproti svojim dolžnikom. Naša koruza za Francijo. Za tretje četrtletje tekočega leta je Francija določila kontingent jugoslovanske koruze, ki se lahko uvozi v Francijo, na 50.000 met. stotov. Enaka količina je bila določena za Madjarsko medtem ko bo Argentina lahko uvozila 75.000 met. stotov, Romunija 300.000 in Turčija 25.000 met. stotov. Zaplemba japonskih električnih žarnic. V zadnjem času so prodrle na jugoslovanski trg, predvsem v Belgrad in Skojdje, japonske električne žarnice. Prodajale so se kot žarnice izpod 15 sveč in so bile radi te navedbe proste trošarine. Financa je medtem dognala, da gre v resnici za žarnice z 19 svečami, ki so podvržene trošarini. Radi tega je žarnice zaplenila. Trgovci naj bodo pozorni, ker so denarne kazni za utajitev trošarine visoke. Rusi naročajo železo v Belgiji in Franciji. Iz Bruslja poročajo, da so Rusi sklenili več pogodb z belgijskimi, francoskimi in luksemburškimi železarnami glede dobave železnih plošč in univerzalnega železa. Gre za naročilo 40.000 ton železa, ki je bilo dano belgijski tvrdki Bockerill & Boel in drugim francoskim in luksemburškini finančnim skupinam. Glavno vprašanje je bilo, kako naj se dobava financira. KUBANY-JEV MATE ČAJ nrani Icr Krcpča živcu In mlSlcc. fu&M^-šuje prebavo, deln apctlt, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu nI bati nc gihta ne revme. Dobi se v vseli lekarnah v originalnih zavojih po Din 15'--, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Mtllvoj Louatck, Ljub-liana, Resljeva c. 1, ako poSlictc v naprc| Din 15'—. Športniki, turisti, lovci, nogometni!; pijte ga redno! re B ~ 0 t V globoki žalosti •naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je zapustila naša šrčnoljubljena mamica, stara mama, tašča in svakinja, gospa Ivanka Šafec roj. Debevc soproga stražnika v pok. dne 7. t. m. po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv, verfe. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, 9. avg. 1934 ob 2'pop. iz mrtvaške veže splošne bolnišnice, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 6. avgusta 1934. Fcrdo Šalec, soprog. Julčl por. Olholer, Ferdo, Justi, Mirni, Zora, otroci in vse ostalo sorodstvo Izvor, romunskega sadja na Poljsko. Med Poljsko in Romunijo je bila podpisana pogodba glede kontingentiranja zunanje trgovine. V smislu te pogodbe bodo Poljaki lahko uvozili še več volnenega in boinbažastega blaga, gumijastih čevljev, cevi in strojev v Romunijo. Romunija bo nasprotno uvažala sadje, semena in kože. Kovinska tkanina? Iz ameriških Združenih držav je prispelo poročilo o novem izumu. Baje se je nekemu znanstveniku posrečilo sestaviti »kovinsko tkanino«. Izumitelj je svoj izum že priglasil. Proizvod je tako mehak in prožen, da ga je mogoče mešati z navadno tkanino, bodisi z bombažasto, volneno ali iz umetne svile. Stroški za j>roizvajanje nove tkanine niso še bili objavljeni, splošno pa sodijo, da niso mnogo večji kakor stroški za navadno tkanino. Evropsko zlato gre v Ameriko. Zvezna rezervna banka v Newyorku poroča, da je prišlo do dne 3. avgusta 1.68 milij. dolarjev zlata iz Kanade, 1.60 milij. iz Anglije in 264.000 dolarjev iz Francije. K temu je treba še dodali nadaljni izvoz iz Anglije v znesku 2.30 milij. dolarjev in iz Francije 029.000. Borza Dne 7. avgusta 1934. Denar . Funt si je nekoliko opomogel, kar je razvidno iz kvotacije v zasebnem kliringu v Zagrebu (231.35 do 233.30). Pezeta v zasebnem kliringu v Zagrebu 600 —610, avstrijski šiling v Ljubljani je nekoliko nazadoval na 8—8.10. Ljubljana. Amsterdam 2297.63—2308.99, Berlin 1312.36—1323.16, Bruselj 797.46—801.40, Curih 1108.35—1113.85, London 170.53—172.13, Ncwyork 3359.66-3387.92. Pariz 223.99-225.11, Praga 140.95 —141.81, Trst 291.01—293.41. Promet na zagrebški borzi 31.631 Din. Curih. Pariz 20.2075, London 15.415, Newyork 305, Bruselj 71.95, Milan 26.30, Madrid 41.90, Amsterdam 207.30, Berlin 118.50, Dunaj 72.60 (57), Stockholm 79.50, Oslo 77.50, Kopenhagen 68.85, Praga 12.73, Varšava 57.90, Atene 2.92, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Ljubljana. 1% inv. pos. 71—72. vojna škoda 322 -327, 8% Bler. pos. 69 bi., 7% Bler. pos. 56— 58. Zagreb. Drž. papirji: 1% invest. jx>s. 71—72 vojna škoda 322—324 ,8. .323 bi., 9. 323-326, II. 323 den., 12. 325—327, 6% begi. obv. 57--58, 8",; Bler. pos. 68—68.75, 7% Bler. pos. 59—59.25. Delnice: Narodna banjia 4050 den.. Priv. agrarna banka 217.22, Osj. sladk. tov. 115 -120, Osj. livarna 145 bi., Inipex 50 den., Trboveljska 90 bi. Belgrad. Drž. papirji: 1% inv. jx>s. 71.50 den., agrarji 38.50—39.50, vojna škoda 322—325 (322. 321.55), 9. 323.50 324.50 (324), 12 325.50—327, 7% Bler. |X)S. 59 59.75. — Delnice: Narodna banka 4100 4150, Priv. agrarna banka 218-219.50 (219, 221.50). Žitni trg Ljubljana. Koruza kval. gar. 147.50—150, pse-niča bač., 79/80 155-157.50, bač. 80 kg 157.50 160, moka bač., nularica 255—260, ban. nid. 260- 265. Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 105— 107.50, bač. okol. Sombor 102.50—105, srbač. 105 107.50, gorbač. 105—107.50, bač. ladja Tisa in Be-gcj 115-117.50, slav. 102.50—105, srem. 102.50-105, gorban. 105 -107.50, bač. ladja Donava 112.56 -—115, vse je nova in 79 kg in 2%, ječmen bač. in srem. uovi 65-66 kg 90—92.50, bač. in srem. poldni 67-68 kg 102.50—105, koruza bač. 85—87, bač. okol. Sombor 86—88, ban. 83—85, srem. par. Indjija 85 —86, bač. ladja Sava 93 -95, bač. ladja Tisa, Donava iu Begej 94—96, moka neizpretnenjena. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Sombor. Pšenica bač. okol. Sombor 104—108, gorbač. 107—111. srem. 105—109, slav. 103 107, gorban. 107—111. ban. pol. 119—121, bač. pot. 120 — 122, oves bač., srem. novi 68- 70, ječmen bač., srem. novi 63-64 ll. 67-68 kg 100 —105, baranj. 115—120, koruza ba., srem. žel. promet 84—86, za avg. 85—87, bač. kanal ladja 92- 94. bač. Donava iu Tisa šlep 94 -96, moka Og in Ogg 185- 205, 2. 165—185, 5. 145—165, 6. 125 145, 7. 105 110, 8. 105-107.50, otrobi bač. pšenični 72.50 —75. Tendenca neizpremenjena. Promet 36 vag. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet slabši. Pšenica okl. 16.30 16.41, zaklj. 16.36—16:38. marec 17.28-17.35, zaklj. 17.34—17.35, rž okt. 11.60 11.73, zaklj. 11.73—11.75, marcc 12.55—12.73, zaklj 12.73—12.75, koruza avg. 10.80, sept. 10.85-10.90, zaklj. 10.78-10.81, zaklj! 9.72—9.74. Chicago. Pšenica maj 104. dec. 100.75, koruza sept. 75.25, dcc. 77.875, oves dcc. 51, rž dec. 87.25 VCinnipeg. Pšenica avg. 104, okt. 105, dec. 109, Živina Dunajski prašičji sejem. Pripeljanih je bilo 9832 pršutarjev in 4394 špeliarjev, skupaj 14.226 glav. Od tega iz Avstrije 7628, iz inozemstva pa 6508. Cene so bile sledeče v šilingih za kg žive le že: špeharji 1. 1.20 1.22. stari 1.10—1.18, kmetski 1.20 1.28, križani 1.20 1.38. pršutarji 1.15-1.50. Sejem je bil miren in so skoraj vse cene bile nižje kakor prejšnji teden, l ako so popustile ccue I. š|ic-harjev za 5 do 10 grošev, pršutarjev srednje in slabše vrste za 10 do 12 grošev, la madjarski vcle-posestniški špeharji sn se jx>cenili za 3 do 4 ^roše, kmečki za 5 grošev, angleški križani pa za 5*do 8 grošev. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienilovanjskt oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mati oglas Din 10*—. Moli oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se račana enokolonska S ram •isoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloifU znamko. 24-letni mladenič z dobro prakso v stiri-lizaciji in zavoju, išče službo bolničarja na kirurgiji. Priloži spričevalo.. Avgust Korent, Flo-rijanska 21-1., Ljublj. a mm\ Soboslikar. vajenca Primskovo 137, Kranj, v sprejme Čehovin Filip, Stanovanja ODDAJO: Stanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin - oddam za november. Vošnjako-va ulica 4. Poizve se pri hišnici. (č) Trisobno stanovanje se odda. Ponudbe na upr. Slov.« pod »Poleg sodišči« št. 8705. (č) Naprodaj dve partiji *bleh instrumentov, prva za 12, dru-za 20 ljudi. Pojasnila naje N. Hvaletič, kapel. Križarske godbe, Opatovima 33, Zagreb. (g) lilužbodobe Zastopnike IV vseh krajih, sprejme domača zavarovalnica proti proviziji in mesečni plači. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod štev. 2506—8831. (b) Izkušeno oskrbnico mlajšo moč, samsko ali vdovo brez otrok, išče novozgrajeno planinsko letovišče v Sloveniji. -Ponudbe pod »Kavcija« št. 8921 na upravo »Slovenca« v Mariboru, (b) Slugo iščem samo za popol dneve. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8952. Posredujem denar na hranilne knjižice tih denarnih zavodov iudoii Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. |d) iS Vnajem IŠČEJO: Kovaški mojster ivzume na prometnem kraju kovačnico v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8958. ODDAJO: Lokal primeren za mlekarno, slaščičarno ali temu pri merno - oddam za november. Vošnjakova ulica 4. Poizve se pri hiš niči. (n Skladišče obširno, suho, zračno in betonirani tlak, v sredini mesta se odda v na jem. Poizve se v trgovi-ni Perdan nasl., Krekov trg. (n) I Aufomotor i Tovorni avto rabljen, brezhiben, 3 in pol do 4 in pol tonski, kupimo. Ponudbe upravi Slov.« pod »Tovorni avto« št. 8906. (f) I! Pohištvo i Spalnice moderne, iz orehove korenine. pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenske-ga ulica 34. (š) Posestva Posestvo 10 oralov, prvovrsten vinograd, sadonosnik, nji va, gozd, dve stavbi, poldrugo uro od Maribora, prodam za 85.000 Din z vsem pridelkom — radi bolezni. Trgovina Lu-pinšek, Košaki, Maribor. Posestvo ob drž. cesti v Blekovi vasi (Dol. Logatec) - n prodaj. Hiša novejša dobrem staniu, z večjim zemljiščem, travniške in gozdne parccie. Ugoden nakup. — Pojasnila daje Posojilnica v Logatcu do srede avgusta t. 1. (p) inrrmi Klavirfi! Planini! Kupujte na obroke od Din 400'— prve svetovne fabrikate: Bosendorlier. Steinway, Forster. Petrot. Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši I (Lahka precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta 7. Velikanska zalogu vseh plastičnih Inštrumentov In strun Objave Preklic Podpisana Sušnik Amalija s tem obžalujem in preklicujem, kar sem neresničnega govorila o Ja-nežič Ivanu, krovskemu mojstru v Ljubljani, glede njegove obrti. 7. avg. 1934. Sušnik Amalija. Preklicujem neresnične besede izgovorjene'na trgu proti Jeri Trkov iz Hrušce. Jamnik Frančiška, Hrastje. Kupimo Maline vsako množino kupi — tvrdka »Vitamin«, Ljubljana, Masarykova c. 16. Srebrne krone staro zlato in srebro ko-puje RAFINERIJA DRA GIH KOVIN Llubliana, ilirska ulice 36. vhod Vidovdanske ceste ori gostilni Možina Seno sladko in polsladko, pre-šano, velike partije kupuje Hojnik Josip, Celje (k) Kupimo ca 1000 m starih železnih cevi 25 cm ali 2000 po 15 cm. Cevi se bodo uporabljale pod malim pritiskom. Ponudbe na upravo termalnega kopališča Dolenjske Toplice. Razpis Občina Košaki razpisuje dobavo gramoza za ob činske ceste. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti pismeno do 15. avgusta t. 1. v občinski pisarni v Košakih, kjer so reflektantom na razpolago tudi podrobnejši pogoji. V Košakih, dne 5. avgusta 1934. (k) Kupujem prazne čiste steklenice od Franc Jožefove gren čice. - Rojina, Ljubljana VII (k) Moško kolo kupim. Bohoričeva 5. (k POKDONJINJI KOLESA SSTL, .ADLER' ID .GRITZNER' po Izredno nlzhlh cenah samo pri tvrdki JOSIP PEIEUNC - LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika, za vodo. Večletna garancija 1 Pouk r umetnem vesenju brezplačen! Telefon Stev. 2913. Obiskovalci Mariborskega tedna — lep spomin si nabavite v trgovini Dranho Sučevič Maribor, Slovensko ulico 8 Parfumerija, kosmetika, brivski aparati, rezila, barve, olja in firneži — Oglejte si pred nakupom veliko zalogo •II Gospodinje, gostilne, obrtniki ne zamudite ugodne prilike I — Radi izpraznitve zaloge, prodaja iz skladišča Stanko Florjančič, železnina, Resljeva cesta št. 3 (pri Zmajskem mostu) po najnižjih cenah. Vhod v skladišče »kozi dvorišče. (1) Nudimo Vam za maihen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) »Reform« steklenice za vkuhavanje sadja in povrtnin so letos cenejše — Cenike zahtevajte pri tvrdki Lovro Petovar Ivanjkovci (1) IG M. VOK Ljuoljana, Tavčarjeva uL Podružnice: Kranj, Novomesto Celje. Malinovec pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajske c. 6. Prodam 20 oralov stoječe otave. — Josip Čad, Ljubljana, Podrožnik. (1) VINA dolenjska, štajerska in sploh vseb vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Otroški voziček dobro ohranjen naprodaj Sv. Petra cesta 52. (1) PREMOG drva Telefon 3934 SEOVŠA Kolezijska 19 »Prilika« samo Kersnikova 7 poleg Slamiča. Prodaja in nakupuje nove in dobro ohranjene premičnine — vseh vrst. Za pismene odgovore znamko 3 Din, Zapomnite si naš naslov! 0) Sode pripravne za vino v velikosti od 13 do 400 in od 3500 do 4000 litrov, se oddajo poceni. Mar! bor, trgovina, Trubarjeva 9. (1) Razno Razmnoževalni aparat najnovejši, je združeni Ciklostil-Sapirograf, ki se dobi za 65Č Din pri Vir-šček Andreju v Novem mestu. (r) Citajte in širite »Slovenca«! Seno staro in novo, prešano ali neprešano, kupuje -stalno Anton Birgmayer, Maribor, Meljski dvor. k DOBER TEK JE ZNAK ZDRAVJA. Čim pa opazite pri otrocih ali odraslih, da jim ied ne prija. da niso dobre volje, je to znak nerazpoloženja. Ne boste storili napak, ako jim daste takoj v malo vode ali mleka prašek »Magna«. »Magna čisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico. »Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din. (Reg. S. br. 4788/32) iiiiiiliiliilililllililiiiiiiiilliiliiilliilllll l^zA* POVSO& iiiiiiimiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiim 9lise za volane v različnih gubah čpecielni entel oblek, volan, šalov itd. — predllskanje. Vezenje monogramov, zaves, perila. Navad« Na eaiel vložkov ia čipk. — Hitro, Hno i* pocenil Matek <$ Mlkeš, Ljubljana (poleg kotel« strakeij) ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob smrti naše nepozabne mame, stare mame itd., gospe Ivane Rogel vdove dimnikarskega mojstra izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni sestram »Zavetišča sv. Jožeia« za vso skrb in požrtvovalnost ob njeni težki bolezni, darovalcem cvetja in vsem, ki ste drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat Bog plačaj I Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 13. t. m. ob pol 7 zjutraj v novi cerkvi v Šiški. V Ljubljani, dne 8. avgusta 1934. Žalujoče rodbine: ROGEL, BEVC, ŠTRUKELJ. LITIJSKA GASILSKA ŽUPA IN GASILSKA ČETA JAVLJATA TUŽNO VEST, DA JE V NEDELJO, 5. AVGUSTA, NJEN DOLGOLETNI TAJNIK IN POVELJNIK, PO DALJŠI, MUČNI BOLEZNI, TOVARIŠ PETERCA FRANC PREVIDEN S SVETOT1JSTVI SVETE VERE, STAR KOMAJ 45 LET, VDANO UMRL POGREB DRAGEGA, POŽRTVOVALNEGA ČLANA JE BIL V TOREK, 7. AVGUSTA OB 4 POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI NA LITIJSKO POKOPALIŠČE OHRANILI GA BOMO V NAJLEPŠEM SPOMINU! LITIJA, DNE 8. AVGUSTA 1934 ■Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je dne 6. avgusta po kratki bolezni umrla v Zagrebu naša nadvse ljubljena mati, stara mati itd., gospa Terezijo Ebensponger v 82. letu starosti. Pogreb se bo vršil v Zagrebu na Mirogoj. Ljubljana, Zagreb, dne 8. avgusta 1934. ŽALUJOČI OSTALI Simončič Maks: Galicifa 40 Proti jutru je nehalo snežiti. Okrog poldneva je za trenutek pokukalo celo bledikavo jesensko solnce izza meglene kaprene in nas zvabilo na prosto. Pred majhno židovsko beznico se gnete jx>lno vojaštva. Kričijo vsevprek, sujejo se in prerivajo kakor pocestni paglavci. Nekateri so že pošteno okajeni. Omahujočih korakov kolovratijo v parih, podeč se za deklicami, ki se jim ponujajo z bedastim, umazanim smehom navadnih pocestnic. »Te gališke punčare so se nas hitreje privadile, kakor pa mi njihovemu blatu,« se reži Čobal, ki se je pravkar srečno prerinil skozi gnečo. Okoli vratu ima na snažilni vrvici miz trebu-Gastih čutar, ki mu pri vsakem koraku žven.kelajo kakor ubiti kravji zvonci. »Napolniti sem jih pustil za V6ak slučaj, če bo pa premalo, bom še enkrat skočil. Samo težko je priti zraven. Nekateri se eiploh ne ganejo iz beznice. Že od jutra ti lokajo jeruš, kakor žejen pes vodo.« Mimo nas ženejo Srnovojniki nekega starejšega civilista. Na prsih, s katerih mu je zdrknila obveza, ima veliko rano. Suknjič ima obešen čez rame, okrvavljena srajca pa je o vi tu okoli zvezanih rok. Nekateri zdrve za njim, večina pa se zanj ne 7.meni. Teh umazanih prizorov smo siti do grla, pomagati mu pa itak nihče ne more. Ze od Jutra se venomer valijo skozi vas novi oddelki. Vsevprek: pehota, topništvo, prtljažni in mumicijeki vozovi, posamezni konjeniki na kilavih konjih, civilisti in vozovi z ranjenci, trop goveje živine, utrujene in sestradane, katero goni trop razcapanih pobalinov z batinami in kričanjem. Od vseh strani vik in trušč, cepetanje nog, cvilenje voz. Nekateri polki imajo številčno komaj velikost bataljona. Zamazani in utrujeni se vlečejo mimo nas po blatni, razriti cesti Cehi, Poljaki, Nemci, Madjari ... Z brezizraznimi očmi strme v daljavo, iz katere smo pnišli mi pred tremi dnevi. »Kje neki se je vzelo vse to?« cvili nekdo zraven mene. »Jo bomo gotovo morali tudi mi kmalu spet pobrisati nazaj. Kaj misliš,« se obrne k meni, »ali ne bi bilo pametnejše, če bi nas bili kar tam pustili? Pa kakor je videti, ne znajo ti bedaki drugega, kakor poditi nas iz kraja v kraj.« Sit sem teh večnih tožb, zato se zmuznem v naš brlog. Čobal, ki si je najbrž privoščil nekaj poštenih požirkov iz čutar, leži zleknjen na otepu slame in smrči ha vse pretege. Ležem na svoj prostor. Verjetno je, da bomo morali oditi tudi mi, zato je še najbolje, če se pošteno spočijeni. Bogve, kdaj bom spet počival tako lepo pod streho. Znočilo se je. O kakšnih fioeebnih odredbah ni duha ne sluha. Po večerji, s katero se je Ličan postavil, kar se je le dalo, je bila razdelitev cigaret in tobaka. Kadilci so dobili vsak po deset ogrskih, žvekaici pa po pol klobase tobaka. V sladki brezdelnioi se premetavamo po slami in puhamo debele oblake dima pod strop brloga. »Treba bo odpreti vrata, če ne se še zadušimo v tem dimu!« ugotavlja Lebinger, ki si je pravkar prižgal ob Siku že četrto cigareto. Pa se kljub temu ne premakne z mesta. »Kaj bi te skrbele takšne malenkosti!« momlja Možina. »Prekajeno meso 6e drži mnogo delj časa kakor pa sveže. Če ti pa dim ni všeč — saj veš, kje so vrata!« »Ti siploh nisi 6rečen, če ee nad kom ne zadiraš!« se razhudi Lebinger. Naenkrat je konec prepira. Nekaj prileti po stopnicah in butne ob vrata, ki se odpro s takšno silo, da nam 6koraj ugasnejo svečo. »Zlodjeva luknja!« rentači desetnik Kržan in se pobira s tal. »Ni dosti manjkalo, pa bi si bil zlomil nogo. Zdaj pa glejte, da se hitro okomatate! Ne vem sicer, kdaj odniarširamo, a pripravljeni moramo biti za vsako minuto!« nam vpije medtem, ko že odhaja po stopnicah. »Prekleta svinjarija!« rentači Čobal. »Pa prav nocoj si morajo zmisliti tega zlonika, ko mi tako čudno brenči v glavi, kot bi rojile čebele. Čebin, daj, poišči mi mojo ropotijo! Niti pripogniti se ne smem, tako čudno mi sili kri k srcu. Bojim se, da me bo zadel božji žlak.« »Ne bi bilo prevelike škode 1« ee mu roga Čebin in mu baše razmetane drobnarijo v teleč-njak. »Skoraj vse žganje je sam požlampal — saj ni potem čudno, če ti sili kri k srcu!« »Halo! Vsi veni Pa hitro!« kriči nekdo vrh stopnic. »Ne bo takšne sile!« odgovarja Šmuc. »To pesem že vsi predobro poznamo. Najprej te gonijo na cesto, kakor da se že bajta podira nad tabo, ko si pa zunaj, te pustijo ure in ure stati na enem m istem mestu, da je naravnost čudno, če ne po-ženeA korenin v zemljo!« Čobal »toka in tarna, do bi se ga moral kamen uemiiliti. »Kolebaj, čmerika, kolebaj!« ga priganja čebin. »Tvoj pihavnik sem za enkrat vzel jaz. Ko boš zunaj in te zrak pošteno prepiha, bo kmalu boljše.« Možina je zadnji. Brska po slami, če ni morda kdo kaj pozabil, potem pa previdno otrne svečo in jo vtakne v krušnik. Zunaj je že vse pripravljeno za odhod. Oddelek za oddelkom hiti mimo nas proti severovzhodu, odkoder smo prišli. »Brez koraka naprej!« Temne sence hiš begajo mirno nas kakor rahle, prijetne sanje in spet smo na planjavi. Oster severnjak nam orje v obraz. Vmes padajo posamezne snežinke, tanke in skeleče kakor železine konice. »Desno k Trop jezdecev hušikne mimo nas in 6e izgubi v nočni temina. »Držite zvezo!« kriči nekdo za nami. Čedalje hitrejši je naš korak. »Vraga, tekli pa vendar ne bomo!« se jeizi nekdo zadaj. »Čeprav pridemo prepozno, bomo še zmeraj dosti zgodaj,« zamodruje drugi. Pa vse godrnanje nič ne pomaga. V resnioi skoraj že tečemo, hropeč pod težo natovorjene prtljage. »Stoj!« Z naporom se obdržimo, da ne poderemo drug drugega. Kakor strelice švigajo posamzne besede. »Zakaj stojimo naenkrat?« »Vprašaj starega, mogoče ti pove!« »Tebi gotovo ne bi, si prešemaftt!« »Ne more biti vsak tako pameten, kot si ti lc »Morda smo zgrešili pot.« Za ».Jugoslovansko tiskarno« v LjubUanl: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakoveo, Urednik: Lojze Golobi*.