PoStnlna plačana v gotovini. Štev. 11. V Ljubljani dne 1. junija 1938. Cena posamezni številki Din 3'— Leto XX. “NAŠ GLAS« izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto din 40’—, za pol leta din 20’—, za četrt leta din 10*—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku.:== NAS GLAo r '"titvoi Ljubljana, ~ ulica 6/1. vračajo. pisma *' ■* n a i o. — -naj o. .{ubijana, a ulica št. 6. *a. v L] >b0 din nagrade na mesec. Take dnevni-čarje bi pa pri sodiščih v Sloveniji zaman iskal, ker jih ni. Bistveni smisel zadnjega povišanja plač, ki je imelo vodilno misel, pomagati ravno najšibkejšim, je šel gladko mimo nas, gmotno najslabših. Res pa je, da smo tega tudi deloma sami krivi, saj ne damo iz sebe niti glasu. V mestih, kjer so večja sodišča, bi bila že davno morala vzkliti misel na skupno organizacijo in skupno borbo za naše upravičene življenjske zahteve. Uradniški zakon nam to sicer precej omejuje, omejuje zlasti boriti se skupaj z drž. uslužbenci drugih strok za iste cilje, vendar, če ne gre drugače, na dan z Društvom dnevni-čarjev sodne stroke, da se bomo združeni borili za nas same in naše! Jasno je, da je le v slogi moč in da le združeni moremo kaj doseči. Spimo, globoko spimo! Pazimo, da ne prespimo, kajti bolj kot kdaj prej, velja danes rek: »Pomagaj si sam — in Bog ti pomore!« prosila kr. bansko upravo, naj svoj drugi dekret »razveljavi«, a svojega prvotnega pa spet »uveljavi«. Banska uprava je ti prošnji ugodila in dne 17. marca 1938., I. Št. 3071/2, izdala nov dekret, v katerem odloča: »ge. V. A., vdovi po služitelju v pok., pripada rodbinska pokojnina iz drž. blagajne v iznosu din 383,21 mesečno, katero...« Pazite na položnice! Naš list ima lastni čekovni račun pri poštni hranilnici v Ljubljani pod št. 11.467. Na ta račun je pošiljati naročnino. Uprava lista je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. »Naš Glas« stane za vse leto samo din 40.—, na mesec torej komaj din 3.33. Povečanje državnih dohodkov. V minulem proračunskem letu 1937./1938. so se skupni državni dohodki nasproti prejšnjemu letu zvišali za 1427 milijonov dinarjev, nasproti dohodkom v proračunskem letu 1935./1936. pa celo za 1923 milijonov dinarjev. Najbolj so se zvišali davčni dohodki, namreč za 968 milijonov dinarjev (oz. 1314 milijonov dinarjev). Dohodki drž. podjetij pa so se zvišali za 504 (oz. 609) milijonov dinarjev. Po izjavah pristojnih činiteljev je pričakovati, da se bodo državni dohodki še zviševali, kar kaže tudi novi proračun drž. dohodkov. — Spričo tega naravnost nepričakovanega in nadvse ugodnega stanja drž. financ upravičeno pričakujejo drž. uslužbenci in upokojenci, da se jim prejemki vsaj sorazmerno s povišanjem državnih do- To določbo je potrdila glavna kontrola na svoji seji dne 6. aprila 1938. in izdala pritrdilo št. 39.100 z dne 6. aprila 1938. Iz tega konkretnega primera je sklepati, da se bodo take napačne odločbe popravile; toda vsi prizadeti se morajo sami za to pobrigati! hodkov povišajo. V letu 1935. so nam bili službeni prejemki po izrečnih zagotovilih znižani samo začasno in to samo zaradi tedanjega padca državnih dohodkov. Ta razlog je zdaj odpadel in ni več prav nobenega vzroka, da se tedanje znižanje v celoti ne popravi, tako da bodo zadostovali naši dohodki vsaj za najskromnejše preživljanje. Draginja narašča. Znano je, da se že precej časa dosledno draže poglavitni predmeti dnevnega konsuma. Zadnji čas je pa začela naglo rasti tudi cena kruhu in moki. Zaradi tega je pričakovati podražitev tudi drugih predmetov, tako da se nameščenci s stalnimi plačami upravičeno boje, kako bodo mogli izhajati s svojimi že itak prenizkimi prejemki. Bil bi res skrajni čas, da se tudi nam primerno zvišajo plače in pokojnine, če že ni mogoče ustaviti naraščanja draginje. Varčevanje v državni upravi. Po do-določbi 1. odst. § 5. fin. jakona za leto 1938./1939. se smejo vsi odobreni krediti za gmotne izdatke angažirati in porabiti sa- Josip Purkhart, Maribor: Odmera rodbinske pokojnine Važna razsodba drž. sveta glede upokojencev po ur. zak. iz 1. 1923. (Sklepna beseda k poročilu v 3. in 4. št. »Našega glasa«, letnik 1938.) Na tožbe glavne kontrole zaradi vračunavanja omenjenega poviška v podlago za rodbinsko pokojnino pa v analognih primerih tudi oddelki državnega sveta niso zastopali istega stališča. Vprašanje glede tega je bilo predloženo splošni seji državnega sveta, ki je v svoji seji dne 7. oktobra 1937. izdal pod št. 23.247 sledečo načelno odločbo: Pri določanju rodbinske pokoj- nine po odst 1. § 138. v zvezi s § 136. zakona o uradnikih iz leta 1931. spada v pokojninsko podlago tudi 15% povišek osnovne plače v tistih primerih, kjer je bila določena osebna pokojnina umrlemu uslužbencu po zakonu 6 uradnikih iz leta 1923., brez tega poviška osnovne plače, pa mu je ta povišek vendar bil vzet v podlago za vplačevanje v uradniški pokojninski sklad od dne 1. aprila 1931. dalje. (Glej »Naš glas« št. 5. iz leta 1938.!) Opiraje se na to razsodbo državnega sveta je vdova V. A. ponovno Pokojnine Po letošnjem državnem proračunu je določenih vsega skupaj za 1112 milijonov dinarjev pokojnin. Od tega odpade na osebne pokojnine 770,3 milijona dinarjev, na rodbinske pokojnine 329 milijonov dinarjev, razne podpore, priznanja itd. pa znašajo približno 6 milijonov dinarjev. Nasproti državnemu proračunu za 1937./1938. so letos pokojnine zvišane za 26 milijonov din. Po izplačilnih blagajnah se razdele pokojnine tako, da izplačuje: milij. din glavna drž. blagajna 8.933 finančne direkcije: oseb. 207,5 Zagreb 15.493 254,6 L j ubij ana 10.496 »» 171,7 Novi Sad 6.677 »» 101,3 Sarajevo 5.560 »» 84,5 Podgorica 5.195 »> 70,0 Split 5.584 »» 67,4 Niš 4.118 60,7 Skoplje 2.543 40,6 Banja Luka 2.548 34,4 Finančna direkcija v Ljubljani bo izplačevala po letošnjem drž. proračunu torej 10.496 osebam pokojnine, podpore itd. Od teh je 6992 osebnih upo- kojencev, rodbin, upokojencev (vdov in sirot) je 3416, uživalcev podpor, raznih priznanj itd pa 88. Ti zadnji bodo prejeli po proračunu približno 152.000 din, na dokladah pa 600.000 din, skupaj nad 750.000 din. Za osebne upokojence je določen kredit nad 74 milijonov, za pokojnine, za osebne in rodbinske doklade pa 55 milijonov, skupno torej 129 milijonov dinarjev. Za rodbinske upokojence v Sloveniji je določeno za čiste pokojnine 15 milijonov dinarjev, za osebne in rodbinske doklade pa 26,4 milijona dinarjev, skupno torej nad 41 milijonov dinarjev. Iz navedenih številk je pa žal posneti tudi to, da se doklade upokojencem niso zvišale. Zaman so bili torej vsi napori organizacij, vse prošnje in spomenice, vse dokazovanje obupnega položaja upokojencev in njihove borbe za obstanek. Upajmo vsaj, da s tem, ko upokojenci spet niso bili upoštevani, ni rečeno, da bodo morali čakati na zvišanje prejemkov do prihodnjega aprila. Zato je treba nadaljevati to borbo z nezmanjšano silo, dokler uspeh ne bo dosežen. Vestnik John H. Turner: Majhna pomota Vročega junijskega popoldneva' je sedel v londonskem Green-Parku dobro oblečen gospod, ki je bil podoben konjeniškemu častniku v civilu. Kratke brke je imel gladko pristrižene kot pravi Anglež in z nagubanim čelom je strmel v travo predse. Zamišljeno je puhal tenek dim iz cigarete. Dejali bi, človek skoro narejenega vedenja. Končno je počasi vstal in odšel iz parka proti Piccadillyu. Živa duša ne bi bila mogla uganiti, da je pravkar dokončal dobro premišljen načrt za umor. Odšel je k mladostnemu prijatelju Harryju Viningu. Čeprav sta se le poredkoma videla, ju je prijateljstvo še vezalo. Vining je nekajkrat obedoval z Loudenom in njegovo ženo, ta ga je pa nekolikokrat povabil v svoj klub. Tako je bilo vendarle čisto naravno, da je Louden obiskal prijatelja in ga prosil za pomoč v svoji stiski. Vining ga je vpraševaje ogledoval, ko je omahnil v naslanjač. Nato je vprašal: »Kaj se je pa zgodilo, Aleksander?« Gost je za trenutek ostal nem. Nato je zamrmral — in nadaljeval s prepričevalno iskrenostjo: »Prokleta stvar, težko je govoriti o tem. Toda to je zadeva, da naravnost čutiš potrebo, izkašljati jo.« Prijatelj je sočutno prikimal. Spet molk, nato pa je Louden, ki je neprestano gledal v tla, nadaljeval: »Menda si že uganil, da Kitty in jaz... hm, da se ne razumeva tako ... kakor bi bilo treba.« »Tega nisem vedel,« je dejal Vining preprosto. »Seveda,« je gost obotavljaje se pričel, »nisem posebno zabaven človek. Toda sam bog ve, storil sem vse, kar sem mogel, da bi osrečil Kitty. Toda morebiti je ona malce ...« Prekinil se je: »Ne vem, kako bi dejal. Tako ali tako, taka je v nama, da sva kakor pes in mačka. Harry, stvar je naravnost obupna. Zato sem prišel k tebi, ker si zdravnik. Toda, saj ostane vse to med nama, kajne?« »Seveda.« »No, torej — včeraj... jo je napadlo. Prava histerija. Nič se ni bilo zgodilo, udarilo je iz jasnega. Dejala je, da je vse najino življenje pomota, dejala je, da sva združena samo na videz. In nato, Harry, mi je predlagala skupen samomor, razumeš? To mi ne ugaja... kot znak bolezni.« »In kaj si ji odgovoril?« »Dejal sem ji le: Nesmisel! In nato se je pomirila. Spet je postala mirna. Toda zdaj sem jaz nemiren. Ne vem, ali je ta misel samo trenuten domislek, ali se ji je pa misel vgnezdila v možganih.« »Saj veš, da nisem zdravnik za živčne bolezni,« je dejal previdno zdravnik. »Mislim, da bo najbolje, če stopiš k specialistu, zlasti če bi se taki napadi ponavljali. Ampak kolikor poznam tvojo ženo, ne bi mislil, da je nagnjena k temu. Sicer res pri histeričnih ljudeh ni nenavadno, da se v razburjenju sami ubijejo, toda po navadi so ravno poslednji tisti, ki groze s samomorom.« »Težka skrb se mi je odvalila,« je odgovoril gost. »Potrudil se bom, da jo razvedrim, kolikor se bo le dalo. Opazoval jo bom in če bi se ji poslabšalo, vprašam za svet specialista.« Popil je s prijateljem še kozarec viskija s sodavico, govoril z njim o bližnji športni tekmi univerz in čez četrt ure odšel. __x_ Od vse zgodbe ni bila res niti besedica. Niti to, da se z ženo ne razumeta. Kitty je bila hudo zaljubljena vanj, tako da si ne bi bila niti sama priznala, da se ji je časih njegovo ravnanje z njo zdelo malce hladno. Louden pa je ni bil nikdar ljubil. Nekoč si jo je poželel in mislil, da je za zakon to dovolj. Kesneje pa je spoznal mnogo drugih žensk. Kitty je vedela za marsikatero njegovo nezvestobo, toda v svoji nepokvarjnosti je mislila, da gre samo za prazno ljubimkanje in se je zdela celo sama sebi zelo modra, ker mu je dopuščala »vse te otročarije«, kakor je to sama imenovala. Tako bi bilo ostalo najbrž za zmerom, da ni Aleks spoznal ženske, v katero se. je strastno zaijubil. Toda bila mu je popolnoma nedostopna in samo zakon bi mu jo mogel približati, ni bilo pa prav nobenega dvoma, da bi Kitty nikdar ne privolila v ločitev. Mimo tega je pa Aleks spoznal, da ima njegova oboževanka ogromno premoženje, o kakršnem si ni niti upal sanjati. Povrhu pa je bila vanj, tega si je bil popolnoma v svesti, resnično zaljubljena. Tako je bilo z njima. Loudenova vzgoja je bila popolnoma napačna. Mati ga je razvajala, v šoli je imel zmeraj preveč drobiža in na vseučilišču so njegove lahkomiselnosti sprejemali nadvse popustljivo, tako da se je navadil misliti, da se mu mora vsaka želja izpolniti. Kitty je pa imela predpotopne nazore o teh stvareh in o zakonu, kar se mu je zdelo vse naravnost nesmiselno. Zato mu niti ni prišlo na misel, da bi govoril z njo o stvari. —x— Sicer je pa vedel, da bi bilo zaman. Vedel je celo, kaj bi bila Kitty odgovorila: da je zakon sklenjen pred altarjem. Tako so minevali tedni in Aleks je zmerom močneje hrepenel po Madeleini in po njenem denarju. In sčasoma je pričel Kitty sovražiti. Seveda je vedela, da dvori Madeleini — pač spet nova, lahkomiselna zabloda. Še naprej mu je odpuščala sama pri sebi to lahkomiselnost in se tolažila s tem, da se bo tudi te, kakor ponavadi, naveličal in se spet vrnil k nji. Samo ločitve ne, tak pre- lom bi bil preveč nasprotoval njenim verskim nazorom. O tem se z njo ni bilo mogoče pogajati. Tako je prišel Aleks do tega, da se je začel igrati z mislijo, kako bi odstranih Kitty. Ko je razmišljal o tem naklepu, je izgubil še prav vse, kar mu je ostalo duše. Sprva je bila to igra, polagoma je pa iz nje črpal mirnost, ki mu je dala, da je mogel trezno in po načrtu sklepati in pripravljati se. In ko je dozorel v njem sklep, se je brez najmanjšega očitka vesti lotil dela. Prvi korak je bil obisk pri Viningu. Nato je bilo treba obdelati posle v hiši. Seveda jim ni mogoče zaupati posameznosti zakonskega življenja, toda previdno in neopazno lahko zbudiš v njih vtisk vdanega mučeništva, vtisk »da moraš marsikaj prestati«. Tako se je zgodilo, da ga je služabnik pogostoma našel sedečega v naslanjaču, brez knjige, brez cigarete, strmečega naravnost predse. Pogostoma je vstal od kosila, ne da bi se bil dotaknil jedi — tako da so posebne kuhinjske dobrote, nalašč zanj pripravljene, ostale nedotaknjene. Malenkosti, ki pa ustvarjajo posebno ozračje. Ženi je tudi dovolil, kar si je vedno želela — da je s posli skupno opravljala molitve pred zajtrkom. Celo sam se je udeleževal teh pobožnosti. Naskrivaj je pa poslom zaupal, naj se ti novotariji ne upirajo. In res so v kuhinji kmalu ugotovili: Milostiva imajs versko blaznost, imenitna stvar, kaj?! Treba je bilo zdaj določiti dan in uro. Načrt za zločin je bil že storjen. Večer 2. novembra so se našle srečno okoliščine, ki bi omogočile izvršitev. Predvsem dve okolnosti: da je šel večerjat zdoma in da je Kitty že ob šestih legla. Tožila je o glavobolu in omotici, ki jo je pogostoma napadala. Prizorišče je bilo pripravljeno. Aleks je imel v predalniku, ki je stal v spalnici, stalno nabasan samokres. To so mo do 90 %. Angažiranje in porabo preostalih 10 % mora odobriti posebej fin. minister oziraje se na dotekanje državnih dohodkov. Če neodložljive in nujne drž. potrebe terjajo tudi angažiranje teh 10 %, mora resorno ministrstvo potrebo podrobno razložiti in predložiti finančnemu ministrstvu v odobritev. Službena obleka železničarjev. S prvim aprilom je stopil v veljavo novi pravilnik o službeni obleki železničarjev, ki so ga že dolgo let obljubljali. Službeno obleko dobe v naravi vsi žel. uslužbenci izvzemši uradnike z visokošolsko in popolno srednješolsko izobrazbo. Le-ti dobivajo podporo v denarju za nabavo obleke in sicer sorazmerno s položajno skupino. Najvišja podpora za nabavo znaša 1000 din, za ostale po 700 oz. 600 din. Redna letna podpora za vzdrževanje pa znaša po 800, oz. 600 din na leto. Ostali uslužbenci dobe letno in zimsko obleko. Letna obleka mora trajati dve leti, prav tako zimska razen hlač, le plašč štiri leta. Službena obleka se izdaja l.maja oz. 1. oktobra ter postane uslužbenčeva last. Obleka, ki jo pa uslužbenec prejme le v uporabo, pa ostane še naprej last železniške uprave. Poklicna posvetovalnica in posredovalnica. Banska uprava je izdala odredbo, s katero se ustanavlja kot posebna ustanova »Banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica«. Njen namen je: I. Ugotavljanje, ali imajo osebe, ki se obračajo na svetovalnico, potrebne duševne in telesne sposobnosti, primeren značaj in nagnjenje članom »Dobrote«! Vabilo na XVI. redni letni občni zbor »Dobrote«, obsmrt-nega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani, ki bo dne 3. junija 1938. zvečer v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani. Pričetek ob 19,30. Ako bi občni zbor ob tej uri ne bil sklepčen, se prične pol ure kasneje, t. j. ob 20., in bo sklepčen ne glede na število navzočih članov. Dnevni red: 1. Otvoritev in konstituiranje občnega zbora. 2. Poročilo odbora in pregledovalcev računov. 3. Sklepanje o razrešnici. 4. Predlogi. 5. Volitve. 6. Slučajnosti. Odbor. Zborovanje računskih uradnikov. Letošnji redni letni občni zbor Združenja državnih uradnikov računske stroke bo v Banja Luki, in sicer v dneh od 22. do 24. junija. Kongres poštnih uradnikov. Združenje uradnikov p. t. t. stroke ima letos svoj jubilejni XX. redni kongres v Zagrebu, v dneh 26., 27. in 28. junija. Tri dni prej bo prav tako v Zagrebu seja širšega odbora organizacije, ki bo pripravil gradivo za občni zbor. Pokojninski sklad pogodbenih poštarjev. Znano je, da imajo državni pogodbeni poštarji, ki ne prejemajo pokojnin iz državne blagajne, svoj poseben pokojninski sklad. Že dolgo se pogodbeni poštarji bore za podržavljenje sklada, vendar doslej brez uspeha. Zadnji čas pa vse kaže, da bo vendar prišlo do tega, da prevzame sklad država. Zato bo občni zbor pokojninskega ter gospodarska sredstva: 1. za obiskovanje določene strokovne šole, 2. za vstop v obrtniški ali trgovski nauk kot vajenec in 3. za obiskovanje drugih šol oz. za vstop v druge poklice. II. Nadalje je naloga te nove ustanove skrb za smotrnejšo in primernejšo porazdelitev naraščaja v razne stroke obrtniškega, trgovskega, pogostin-skega in industrijskega značaja ter posredovanje med starši in delodajalci. Vodstvo in nadzorstvo nad poklicno svetovalnico bo zaupano posebnemu kuratoriju, za kritje ustanovitvenih in vzdrževalnih stroškov se pa ustanovi poseben sklad. Nova ustanova utegne postati znatne važnosti za pravilno porazdelitev in usmeritev naraščaja v razne gospodarske panoge. Železničarski dijaški konvikt. Železničarska kreditna zadruga v Ljubljani bo s pričetkom prihodnjega šolskega leta odprla konvikt za slušatelje ljubljanske univerze. Vanj se bodo sprejemali prvenstveno sinovi železničarjev - članov Kreditne in Nabavljalne železničarske zadruge, nato sinovi železničarjev - nečlanov z ozemlja ljubljanske žel. direkcije, končno pa tudi sinovi vseh ostalih drž. uslužbencev v Sloveniji. V konviktu bo stalo stanovanje predvidoma 150 din na mesec, hrana za ves dan pa 10 din in jo bodo stanovalci konvikta dobivali v železničarski menzi. Reklamacije. Opozarjamo cenj. naročnike, da reklamacije izostalih ali na pošti izgubljenih številk lista niso več proste poštnine. Prosimo torej, da take dopise pravilno frankirate. sklada, ki bo dne 5. junija v Sarajevu, velike važnosti. Zborovanje narodnih železničarjev. Letošnji jubilejni XX. drž. kongres UJN2B, ki bo v Sarajevu, bo izredno svečan. Z zborovanjem bodo združene razne prireditve, ki naj kolikor mogoče dostojno pokažejo moč in veličino organizacije. Med kongresnimi dnevi bo glasilo združenja, »Glasnik železničara i brodara« izhajalo dnevno in bo prineslo vrsto aktualnih člankov in razna obvestila udeležencem zborovanja. Prirejeno bo tudi javno predavanje, s katerim bo organizacija podala pregled življenja in potreb prometnega osebja. Občni zbor Društva sodnih izvršiteljev kraljevine Jugoslavije je bil dne 15. maja t. 1. v Ljubljani. Udeležilo se ga je 53 članov. Občni zbor je vodil predsednik g. Ivan Stavec, ki je pozdravil kot gosta predsednika splitske sekcije g. Iva Stošiča. Predsednik Stavec je obširno poročal o društvenem delovanju v minulem poslovnem letu in popisal potek deputacije, ki je posredovala na merodajnih mestih v Beogradu. Društvo je delovalo predvsem za izboljšanje gmotnega položaja služiteljev, ki kot izvršilni organi pač zaslužijo, da se jim da možnost napredovanja v zvanični-ško skupino. Po tajniškem poročilu je imelo društvo 12 sej odbora. Z društvenim sodelovanjem je izdala ljubljanska tiskarna Merkur nujno potrebno, zelo pregledno zbirko izvršilnih zakonov in uredb. Iz blagajniškega poročila je videti, da znaša drušitveno premoženje 12,908 din 43 p. Sprejeti so bili tudi še razni sklepi, ki nalagajo društvenemu odboru posredovanje na pristojnih mestih v prid sodnih izvršiteljev. Železničarske težave. Ljubljanski oblastni odbor UJNŽB je imel 8. maja občni zbor. Zastopanih je bilo 24 podružnic s 3483 člani. Iz poročil, ki so jih podali društveni funkcionarji, je videti, da je naraslo lani članstvo za 305 oseb, tako da ima ljubljanski obl. odbor zdaj 3987 članov. Odbor si je prizadeval zlasti za takojšnje zvišanje prejemkov in izboljšanje delavnih pogojev. Gmotni in gospodarski položaj železničarjev ni bil še nikdar tako slab kot zdaj. Prejemki so pod eksistenčnim minimom. Malenkostno zvišanje do- Uživanje pokojnine v inozemstvu. V nekem primeru je državni svet razsodil, da je glede vprašanja, po katerem draginj-skem razredu gre upokojencem, živečim v inozemstvu, osebna doklada, važna samo okolnost, v katerem razredu je pred 1. aprilom 1930. bil sedež izplačilne blagajne, ne pa po katerem draginjskem razredu je dotični upokojenec prejemal doklade pred 1. aprilom 1930. Po odločbi fin. ministrstva od 25. oktobra 1930., štev. 33.511/1, pripada upokojencem, ki so bili ob času zedinjenja stalno nastanjeni v inozemstvu, a na ozemlju naše kraljevine niso nikdar živeli, osebna draginjska doklada po drag. razredu, v katerem je bil pred 1. aprilom 1930. kraj, v katerem je bil sedež oblastva, čigar blagajna je tem upokojencem izplačevala pokojninske prejemke. Ker je pa z odločbo ministrskega sveta od 10. februarja 1930., štev. 1747/1, ki je dobila obvezno moč dne 8. marca 1930., uvrščeno mimo drugih tudi mesto Zagreb (enako tudi Ljubljana) v L drag. razred, in se je to zgodilo torej pred 1. aprilom 1930., zato gre v takih primerih upokojencu po navedeni odločbi fin. ministrstva pravica do osebne doklade po L draginjskem razredu. O tem smo že večkrat podrobneje pisali. Zborovanje ljubljanske upokojenske organizacije. V nedeljo, dne 22. maja, je bil, kakor smo že zadnjič oznanili, redni občni zbor Banovinskega društva državnih Zemljiškoknjižni uradniki ljubljanske sekcije Združenja zemljiškoknjižnih uradnikov kraljevine Jugoslavije so imeli svoj letni redni občni zbor v nedeljo, dne 15. t. m., dopoldne ob 10. uri v prostorih Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Celju. Kljub težkim finančnim razmeram, v kakršnih žive danes naši uradniki, je bila udeležba na občnem zboru zelo velika, saj je bilo osebno prisotnih 63 članov. Občni zbor je vodil predsednik gi.' Jožko Ziherl, ki je poročal o splošnem in gmotnem položaju zemljiškoknjižnih uradnikov, ki vrše za naše gospodarstvo zelo važne in odgovorne posle. Poročal je dalje klad na prejšnjo višino je nezadostno, položaj železničarjev je obupen, zlasti stanje železniških delavcev, ki prejemajo od 600 do 700 din na mesec, če so polno zaposleni. Tudi sicer so železničarji zapostavljeni. Za V. polož. skupino mora uradnik z maturo imeti 25 let službe, mora biti star 50 let in biti trikrat zaporedoma odlično ocenjen. Disciplinski predpisi so strožji kot za druge uslužbence. Število železniških uslužbencev v Sloveniji je katastrofalno nizko, manjka vsaj 2000 uslužbencev. Zato ni mogoče izkoristiti odmorov in delajo delavci nad 8 ur na dan. Pomagati je treba pred vsem železniškim delajvcem in izboljšati predpise za priznanje pokojnine in službene obleke zanje. in samoupravnih upokojencev v Ljubljani. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano in je poteklo v znamenju sloge in solidarnosti. Po poročilih društvenih funkcionarjev in volitvah je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da je položaj drž. upokojencev skrajno reven, ker znižanja iz leta 1935. še niso popravili. — Podrobno poročilo o zborovanju objavimo prihodnjič. Upokojenški dom v Zagrebu. Večkrat smo že pisali, da je sklenila zagrebška organizacija drž. upokojencev savske banovine, da sezidat svoj dom za upokojence. Z raznimi zbirkami je do zdaj zbrala nekaj nad 40.000 din v ta namen. Na zadnjem občnem zboru so se zagrebški člani zavezali, da bodo plačevali v stavbni sklad vsaj po 1 din na mesec. V društvenem glasilu »Penzioner« predlaga zdaj neki član, naj bi društvo ves svoj denar, kar ga ima, porabilo za zidanje tega doma, kjer bi bil baje bolje naložen kot v banki, ki ne daje niti 4 % obresti. Društvo ima lastnega premoženja nad 132.000 din, posmrtni sklad znaša pa celo nad 620.000 din, tako da ima vsega premoženja preko 800.000 din. V domu bi bila deloma stanovanja, ki bi se oddajala v najem, prav tako tudi prenočišča za zunanje člane. Ker tudi v posmrt-ninski sklad prihaja vsak mesec dosti več dohodkov, kot ima izdatkov, se po predlagateljevem mnenju ne bi bilo bati za naloženo glavnico. o delovanju sekcije v minulem letu za interese svojega članstva. Deputacije v Beogradu so se vračale z raznimi obljubami, ki so pa žal ostale samo na papirju. Zemljiškoknjižni uradniki so trdno prepričani, da se bodo njihova stremljenja in težnje za izboljšanje položaja naposled vendarle uresničile in to v najbližnji bodočnosti. Zemljiškoknjižno uradništvo iz vse države nastopa povsem složno, saj ima priliko, videti pomen in vpliv svojega udruženja v borbi za skupne interese. Dosedanji neuspehi nas ne smejo delati malodušne, pač pa se moramo s podvojeno silo vreči na delo za izboljšanje našega položaja. Iz organizacij Upokojenec Zborovanje zemljiškoknjiž. uradnikov vedeli vsi, kajti pogostoma je svaril posle, naj se ga ne dotikajo, če bi slučajno predal pustil odprt. Ker je moral ob polu osmih večerjati v klubu, je odšel v oblačil-nico. Položil je ključe, denarnico in drugo na toaletno mizico, nato je odložil suknjo in telovnik. Pozvonil je. Ko je prišla sobarica, ji je dejal: »Niste videli škarjic? Natančno vem, zjutraj so bile še na mizi.« »Seveda,« je odgovorila sobarica, »spo-ndnjam se, da sem jih videla.« Stopila je k mizi in iskala. Pristopil je in nenadoma rekel: »Smešno! Saj sem ravno ključe nanje položil. Taka neprevidnost!« Dekle se je nasmehnilo: »Veseli me, da ste jih našli,« je odgovorila in odšla iz sobe. Spomnila se bo, da je položil ključe na toaletno mizico — nato se je oblekel in vtaknil ključe v žep. Prisluhnil je nekaj trenutkov. V sosednji spalnici je Kitty trdno zaspala. Tedaj je odšel zdoma. Čez četrt ure se je vrnil in nestrpno dejal sobarici, ki mu je odprla: »Prokleto! Pozabil sem ključe! Prepozno pridem k večerji! Pokličite mi, prosim, taksi.« Nato je odšel v oblačilnico. Čez nekaj časa je sobarica potrkala na vrata in naznanila, da avto čaka. Odprl je vrata in bil videti zelo nejevoljen. »Nikjer ne najdem ključev«, je dejal. »Nerazumljiva stvar! Saj se spomnim, da sem jih položil na mizico.« »Tudi jaz se spomnim tega.« »No, torej! Nič zato, v zemljo se niso vdrli. K sreči imam še en vežni ključ. Vrnem se kasno!« Zdrvel je po stopnicah in skočil v avto —x— Malo pred polnočjo se je Aleks vrnil in namenoma precej glasno zaloputnil vrata za seboj. Sobarica se je prebudila in zamrmrala: »Gospod se je vrnil.« Tiho je odprl spalnico, prižgal močno zavešeno svetilko ob postelji in mirno obstal. Ni se zgenila. Po prstih je odšel k pre- I dalniku in previdno in počasi odprl predal. Neprestano je prisluškoval, če se v postelji nič ne zgane. Vse mirno. Predal je pustil odprt, ključe v ključavnici,, obvil roko z robcem in vzel samokres. Nato se je približal postelji. Premišljeno, dvanajst palcev pred čelom je sprožil v glavo. Možgani so mu delovali kot stroj. Naglo je stopil nekaj korakov nazaj in si pognal kroglo v desno stegno. Imel je komaj še čas, da je vrgel samokres poleg mrtve žene, ker se je spomnil, da ga mora odboj zagnati malce vstran. Z robcem si je tiščal rano, se splazil malce nazaj in padel na tla ... Nekje od daleč je slišal hrup ... Vrata so se odpirala in zapirala. V pritličju so slišali strele. »Na pomoč!« je zakričal in spet: »Na pomoč!« Nekaj trenutkov je ležal na tleh in od hude bolečine zamolklo ječal. Po glavi so se mu podile zmedene misli. Vse je skrbno pripravil, ključe, služinčad, samokres. Prav nič ni pozabil. Kje neki za vraga so? Kaj če izkrvavi! Čutil je, da izgublja zavest. Končno je ugledal nad seboj obraz sobarice. »Pokličite doktorja Vininga,« je zamrmral. Sluga in sobarica sta ga na pol odnesla v sosedno s6bo. Sobarica je odšla telefonirat zdravniku. Louden je ležal na divanu in iznova premišljal, kar se je zgodilo. Vse je bilo premišljeno, nobene napake ni zagrešil. Bolečine so bile strahovite, toda zdravnik bo že pomagal. Morilec! Kakšne počno ti mazači, ki pišejo o tem, in kako preprosta je ta stvar v resnici, če imaš potrpljenje in vse po načrtu pripraviš. Zunaj je zaslišal zdravnikove korake, ki je šel v ženino sobo. Zakaj k nji? ikleks je domneval, da se mora prepričati, če je res mrtva. Saj dolgo to ne bo trajalo. Toda zdravnik je le delj časa ostal v spalnici, kot je Aleks pričakoval. Kaj vendar počne tam? Kaj pa — srce mu je hotelo kar zastati — če Kitty ni mrtva? Izključeno! Nemogoče! Končno je vstopil Vining in držal v rokah uro. »Zdaj mi nič ne pripoveduj,« je dejal, »najprej te priščem. Kje pa boli?« Aleks je v zdravnikovem glasu začutil čudno trd zvok. »Ne vem natančno,« je dejal, »ne vem kam me je Kitty zadela... Ampak Harry, kaj je z njo ... ?« »Seveda«, je zdravnik na kratko odgovoril in brez besed preiskoval rano. Aleksu se je zdelo, da ravna skrajno brezobzirno z njim. Stisnil je zobe, da ni zastokal. Končno je bilo končano. Vining je sedel in dejal: »No, torej.« »To je morala biti bolestna misel,« je pričel Louden, »saj vendar še veš, kaj sem ti pripovedoval. S to mislijo se je očitno pečala ves čas. Ubožica... Kesneje sem opazil še nekaj malenkosti — versko prenapetost. Uboga Kitty!« Ker ni zdravnik nič odgovoril, je nadaljeval: »Vrnil sem se od večerje pred pol ure. Hotel sem ji voščiti lahko noč, prižgal sem luč in tisti trenutek je že ustrelila in padel sem. Še preden sem mogel zakričati, je sprožila drugič... To je strašno.« Zakril si je z roko oči, kakor da si hoče prepoditi grozno podobo. Toda zdelo se mu je, da vidi skozi prste, kako se zdravnik krčevito smehlja. Kaj se mu je, za vraga, treba smejati? »Kako pa misliš, da je prišla do samokresa?« je vprašal Vining. »Gotovo je slišala, ko sem pripovedoval sobarici, da sem založil ključe. Ni dvoma, da jih je našla nekje.« Vining je prikimal: »Res. Opazil sem, da tiče še v ključavnici v predalu. »Vstal je in se zagledal nekam mimo Loudena. »Torej tudi še to!« je zamrmral. Kaj vendar hoče reči dečko s tem »Torej tudi še to!«? Ključi? Saj jih je vendar prijel ,z robcem. Tod ni pomote! Vining je nadaljeval: »V dveh tednih boš že spet dober.« Nato je dodal s poudarkom, ki ga ni bilo moči preslišati: »Saj se misliš menda prav kmalu izseliti?« Loudenu je srce glasno udarjalo. S potvorjeno mirnostjo je odgovoril: »Ne vem. bom videl. Zdi se mi seveda, da ne bom mogel prestati v Londonu, po tem ... Uboga Kitty —« Tedajci se je zdravnik obrnil in beseda se mu je kar pretrgala. Vining je pristopil in dejal: »Louden, izselil se boš, to ti obljubim. Nikoli več ne boš videl Londona, ne prijateljev, ne kluba, po vsem tem. Za to že sam poskrbim!« »Kaj za vraga hočeš reči s tem?« je vprašal Aleks, toda glas mu je zvenel kakor preplašenemu otroku. Kakšno napako je zagrešil? »Ustrelil si svojo ženo!« »Ne, saj sem ti povedal —« »Vem, da si ustrelil ženo, saj tega ni mogel storiti nihče drugi.« »Saj sem ti vendar že povedal, da se je sama...« Vse se mu je zvrtelo. Kje je napaka? Zakaj Vining tako strmi vanj? Čutil je, da se mu samoobvladanje izgublja. Še trenutek, pa zakriči in se izda. »Nisem je umoril,« je končno izdavil. »To je prva resnična beseda, ki si jo nocoj izgovoril,« je odvrnil zdravnik. »Nisi je umoril, pač pa si si umoril dušo. Razumeš zdaj?« Louden ni nič razumel. Vedel je samo to, da se mu je pripetila usodna pomota. Vining je nadaljeval: »Tvoja žena je umrla najmanj že dve uri preden si se vrnil. Kap. Od tod nezavest zvečer. Streljal si na mrtvo ženo!« Louden je zaslišal te zadnje besede, nato se mu je stemnilo pred očmi. Zdravnik je zaprl ročno torbico in odšel. »Ne vem,« si je mislil, »ali ga more sodišče prijeti. Toda če ima Louden le še kaj duše, — potem je res izgubljen.« Sledila so nato poročila tajnika g. Josipa Medveda, blagajnika g. Janka Gostiča in člana nadzornega odbora g. Albina Isteniča. S prisrčnimi besedami je pozdravil zborovalce višji pis. predstojnik g. Anton Zorko, ki je med drugim opisal slabi gmotni položaj našega uradništva in poudarjal važnost strokovne organizacije, ki edina more uspešno zastopati interese svojega članstva. Iz tajniškega poročila je posneti, da je v sekciji včlanjenih 155 tovarišev, želeti bi pa bilo, da bi se včlanilo še onih 7 tovarišev, ki so danes še neorganizirani. Iz blagajniškega poročila je videti, da znaša društveno premoženje 29.475 din 70 p. Pri volitvah upravnega odbora so bili izvoljeni dosedanji sledeči člani uprave: gg. predsednik Ziherl Jožko, podpredsed- nik Kuštrin Fran, blagajnik Gostič Janko, tajnik Medved Jožko, odborniki Tumpej Fran, Weber Minka, Rigler Fran, Ukmar Anton, za namestnika Seiko Janko, Žnuet Josip, člani nadzornega odbora: Tavzes Mijo, Istenič Albin in Turk Josip, namestnika pa Vakselj Janko in Vrtačnik Slavka. Po lepo uspelem občnem zboru je sledilo skupno kosilo v Nabavljalni zadrugi, nato pa so si zborovalci ogledali razne zanimivosti mesta Celja. V prijetnem razpoloženju je le prehitro minul čas in so se nekateri tovariši vrnili domov že s popoldanskimi vlaki, drugi pa z večernimi. Celo dolga pot iz Kozjega v Celje ni ovirala našega tovariša, da ne bi prišel na občni zbor s kolesom. Po soglasnem sklepu se bo vršil prihodnji občni zbor v Mariboru. Zadružne vesti Iz ljubljanske Nabavi jalne zadruge. Iz poročila upravnega odbora za zadnji občni zbor, posnemamo nekaj podatkov o prodaji blaga in gibanju cen. Lani je prodala zadruga članom 234.115 kg moke. Nabavila jo je od zasebnih mlinov, ker člani z moko iz mlina Zveze niso bili zadovoljni. Cena moki se je zvišala do 1 din pri kilogramu. Testenin je prodala zadruga 11.266 kg, zdroba pa 16.000 kg. Cena sladkorju se je dvakrat dvignila. Prodala ga je zadruga 101.000 kg. Riža je šlo 22.500 kg, cena se je zvišala od 50 par do 1 din. Tudi cena kave je zaradi javnih davščin močno narasla, celo za 10 din pri kg. Prodala je zadruga 2551 kg kave. Žitne kave je šlo mnogo več, namreč 7950 kg, cikorije pa 4630 kg. Cene masti so v splošnem ostale neizpremenjene, prodanih je bilo 10.450 kg. Olje se je podražilo pri litru za 2 do 2,50 din. Prodala je olja zdruga 24.830 litrov. Rozin je šlo 5814 kg, cena je poskočila za 2 din. Suhih sliv je bilo prodanih 3300 kg, zvišanje cene je zaradi slabe letine izredno visoko: od 6,50 din so se podražile na 10,50 din. Tudi med se je podražil za 2 din pri kilogramu. Prodalo se ga je 1950 kg. Jajec je zadruga prodala 55.500 komadov, jabolk pa 13.500 kg. Fižola je šlo 4810 kg. Mila je prodala zadruga 16.500 kg pri nespremenjenih cenah, dasi so se cene na debelo zvišale. Krompirja je pa prodala 33.800 kg. Gospodarska zadruga poštnih nameščencev v Ljubljani. Ta zadružna ustanova naših poštnih uslužbencev je imela po poročilu v »Jugoslovenski pošti p. t.« minulo leto prometa za 8,000.000(?) din. Posojila znašajo 428.000 din, kuriva je pa zadruga prodala članom za 261.000 din, krojaških in čevljarskih izdelkov za 135.000 din. Prodaja kuriva in promet v čevljarni sta se povečala, pač pa so padli dohodki krojačni-ce, kar kaže kako težko si drž. uslužbenci nabavljajo nove obleke, ker si jih s svojimi nezadostnimi prejemki zaradi pretiranih cen ne morejo nabavljati. Občni zbor je bil zelo slabo obiskan, tako da smatra poročevalec: »da je članstvo očitno z delovanjem zadruge zadovoljno in da se zaradi tega ni zanimalo za občni zbor.« Zdravstveni drobiž Hrana bolnikov. Sluzne želodčne žleze, ki dobavljajo prebavne sokove, pričnejo delovati že pri pogledu na okusno pripravljeno jed. Če bolnikom strežemo, ki običajno nimajo dobrega teka, smo dvakrat primorani, da obrnemo vso pažnjo tudi na zunanjost in da z majhnimi triki v pripravi in nudbi jedil po možnosti zboljšamo tek bolnika. Posoda, v kateri jed serviramo, naj bo vedno popolnoma snažna, naj ne bo prevelika, še manj pa premajhna. Skledice naj bodo tako napolnjene, da ostane prost še okoli tri centimetre širok rob; tako se ti- sti, ki jed prinaša, te ne more dotakniti. Porcije naj bodo rajši premajhne kot prevelike, ker je pogled na večje množine bolniku pogosto ogaben in mu vzame veselje, da bi še naprej jedel. Pred vsako novo jedjo morajo biti ostanki prejšnje jedi odstranjeni. Krožniki za juho naj bodo napolnjeni vedno le tik do notranjega roba, tudi tedaj, če je juha edina jed; bolje je, da krožnik dvakrat napolnimo, da nima bolnik, ki mu je jed pogosto zoprna, juhe predolgo časa pred očmi. V pitno skodelico pod nobenim pogojem ne smemo vliti več kot osminko litra; tudi tu mora biti prazni rob širok. V vodne kozarce vlijmo sploh le zelo malo, za nekaj žlic, ker je pitje iz polnega kozarca ležečemu zelo težavno. Jedilna posoda naj bo nekoliko segreta, nikakor pa ne vroča. Pogovori z bolniki, zlasti s tistimi, ki trpe na želodcu in črevesju, naj se nikdar ne tičejo priprave jedil. Za hrano bolnikov se mora samoobsebi umevno uporabljati le sveže, brezhibno blago, najboljše kakovosti in najboljše priprave. Pravilno zračenje sob. Zrak v sobah se lahko pogosto pokvari; zato jih moramo večkrat zračiti. Dnevno zračenje sob je velike važnosti; če hočemo ostati zdravi, moramo za izdihano ogljikovo kislino vdihati kisik. Če se ta proces radi pomanjkanja svežega zraka ne vrši, more priti do različnih bolezenskih motenj. Posebno važno je pogosto zračenje onih prostorov, kjer spimo, kjer poleg izdihane ogljikove kisline slabo vpliva tudi izdihana vodna para. V zraku, ki je poln vlage, je ovirano tudi izhlapevanje potom kože. Zračenje je najboljše sredstvo, da vlago odstranimo in zrak v sobah obnovimo. Ker se nahaja večina nezdravih izhla-pin in par v gornji polovici sobe, je zračenje najhitrejše in najtemeljitejše, če odpremo gornje dele oken. Najboljši čas je zjutraj, nekaj ur po sončnem vzhodu, potem pa popoldan med drugo in četrto uro; zvečer in ponoči smemo pa le z veliko previdnostjo zračiti. Pozimi, če imamo sobe zakurjene, je najbolje, da vsa vrata in okna naenkrat odpremo in dosežemo s tem v najkrajšem času popolno obnovo zraka, kot pa da za dalje časa odpremo samo eno okno ali samo ena vrata; kajti v tem primeru se zrak ne obnovi zadosti in se sobe bolj shladijo kot v prvem primeru, ko se vstopajoči mrzli zrak takoj prevzame od toplih sten. Kislo mleko proti slabim zobem. Gniloba zob je šiba človeškega rodu. »Zdravje« je o tem predmetu že mnogo pisalo. Vsi poskusi, da se je ubranimo, niso imeli doslej zadovoljivega uspeha. Najbolj se ta bolezen pojavlja v deželah zmemo-toplega podnebja. Zaščita proti nji se doseže s kolikor mogoče dolgo prehrano dojenčka z maternim mlekom, z zadostnim dovajanjem vitamina D in s hrano, ki vsebuje mnogo apna. Za preprečenje zobne gnilobe se pri doraščajočih otrocih priporoča uživanje mleka, jajec, sira, masti ter rastlinska hrana, vrhutega temeljito žveče-nje. Zelo sporno je pa še zmeraj, ali v na- ših krajih sladkor in slaščice k postanku gnilobe kaj pripomorejo ali ne. Za nov donesek v tem vprašanju se moramo zahvaliti zanimivim raziskovanjem v deželah črncev Bantu v Afriki. Pri preprosto živečih črncih nastopi gniloba zob mnogo bolj poredko kot pri onih, ki pridejo v stik z Evropci, ki delajo torej na farmah ali pa v mestih. Primerjajoč prehrano se je ugotovilo, da je bistveni dvig gnilobe v zvezi z uživanjem sladkorja; ta ugotovitev se tiče imenovanih črncev. Kot izborno sredstvo za preprečenje zobne gnilobe se je izkazalo povsod uživanje kislega mleka; in hvala Bogu, da je ravno tega pri nas v izobilju. Poleg tega da nam služi kislo mleko za izvrstno hranilno, prebavno in čistilno hrano, nam je torej tudi zaščitnik naših zob, in sicer zaščitnik, ki je obenem zelo poceni. Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O S. REICH. ••eeeeeeeeeaeeaeeeaeeaeeeeeaeeoteaeeeeseeeessseseeeseeeet Najboljše sredstvo za ohranitev zob navaja H. Baldwin, zobni zdravnik angleškega kralja, obstoji v tem, da damo v kozarec vode čajno žličico namizne soli in rabimo to kot ustno vodo. Bolj zdravo je, če bivam v sobi, ki je manj topla, a ima dober zrak, kot pa v topli s porabljenim zrakom. Ricinovo olje učinkuje milo odvajajoče dve do tri ure potem ko smo ga zaužili. Žolčni kamni se le v izjemnih primerih pojavijo pred dvajsetim letom. Pri gorski turistiki porabimo približno devetkrat toliko energije kot pri enako dolgi hoji po ravnem. Sončne kopeli pri sladkorni bolezni vobče niso ne škodljive in ne koristne; koristne so toliko kot pri drugih ljudeh, nič več in nič manj. Lakoto moremo potolažiti tudi s sadjem in zelenjavo, pa se pri tem nič ne odebelimo. (»Zdravje«, Ljubljana.) Naročajte pisarniške in šolske potrebščine v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani in v njeni podružnici v Mariboru. »Jasnit« naročajo vsi, ki razmnožujejo načrte in risbe ali pa dajo kopirati v kopirnico Učiteljske tiskarne, ki izvršuje hitro in poceni. Izpiti za srednje šole so pred durmi. Naročite: Dr. Kozina: »Sprejemni izpit«. Modne in druge inozemske liste naročajte v Knjigarni Učiteljske tiskarne. Imate že nalivno pero? Če ne, izberite si ga v Knjigarni Učiteljske tiskarne. Za svoje otroke dobite naj bogatejšo izbiro cenenih knjig v Knjigarni Učiteljske tiskarne. TOVARNA VIDMAR LJUBLJANA SAVLJE 18 DEŽNIKI, NODIVICE. PEKIH PRODAJALNE: Ljubljana: Pred škofijo 19 Prešernova ul. 20 Begrad: Kralja Milana 5 Zagreb: Ilica^41 a Novi Sad: Kralja Aleksandra 21 Jurišičeva 8 Manufakturna trgovina ABIANI & JURJOVEC LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 5 Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) - Puh perje, kapok, volna, zima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških m čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta. Priporočam* tvrdko M. Tičar, Ljubljana za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413. Posojila do Din 10.000'— vsem javnim nameščencem po 7% proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu. 2q4mM dtZOVMU ustožfotuev fs& Mt&QW6 ftCteS&MUt e. e. a a. a. Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 ♦ Telefon štev. 4421 Širite zadružno misel med svojimi tovariši ! Državni uslužbenci ! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi, itd. Izdaja za konzorcij „Naš glas“ odgovorni urednik dr.