Posamezni Izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
»Nekdanji časi zatiranja In potujčevanja koroških Slovencev se ne smejo več povrniti. Da se več ne povrnejo, pa Je v veliki meri odvisno prav od vas, koroška mladina. Kakršna bo koroška mladina taka bo tudi bodočnost Slovenske Koroške.«
(I* flovorm fov. Francu** Dovlt« ns cnlodirttkor* plenumu v Voflkovcu.)
Io ni* iV»
Celovec, v soboto 39.1.1949
»—»■"■'■■■»■■S
Štev. 9(194)
Ob prvem kongresu Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško objavlja »Ljudska pravica« članek, v katerem je med drugim rečeno:
že v dobi pred in po Anschlussu so se slovenski komunisti na Koroškem bor.ii proti itaiiianskemu in nemškemu imperializmu. Od leta 1943 dalje pa so vodili borbo skupno z zavednimi Slovenci za Zedinjeno Slovenijo v smislu zgodovinske izjave Komunističnih partij Slovenije, Italije in Avstrije.
Odločilen čas pa je nastopil za koroške Slovence, ko se ie začela oborožena borba proti okupatorju v Jugoslaviji. KPS ie takrat smatrala, da je njena in-ternacionalistična dolžnost, organizirati oboroženo borbo proti okupatorju tudi v Juliiski Krajini in Slovenski Koroški, ki sta po krivičnih mirovnih pogodbah pripadli Italiji in Avstriji. Prvi aktivisti Osvobodilne fronte in prvi borci v partizanskih vrstah na Koroškem so bili slovenski komunisti na Koroškem.
Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško je organizirala in vodila borbo koroških Slovencev proti nacizmu. To borbo ?e Osvobodilna fronta organizirala že leta 1942 in io je uspešno vodila do zmage nad nacisti. Slovenske partizanske edini-ce so se borile in kontrolirale vse ožemite Slovenske Koroške od Svinske planine, preko Celovca in Bebaka, pa do skrajnega zapada v Ziljski dolini. Po vsem tem ozemliu so partizanski grobovi. Slovenska Koroška je bila edina pokraiina v Av-. striii, v kateri se je ljudstvo z orožjem borilo na strani zaveznikov proti nacistom. Partizanski odredi so zadali Nemcem težke izgube: 800 mrtvih. 10000 onesposobljenih za borbo. Partizani pa so imeli 10«o mrtvih. 710 ranjenih, 317 ujetih in pogrešanih.
Ta borba koroškega ljudstva je bila Izredno važna za zaveznike, ker se ie vodila v strateško važnem vozlišču Hitlerjevega raiha.
Osvobodilna fronta je tudi storila vse, da bi podprla avstrijske demokratične sile in it n' pomagala organizirati oboroženo borbo. Žal uspehi niso bili veliki. S oo-močio slovenskih partizanov na Koroškem se ie borila edino ena oborožena edinica Avstrijcev proti nacistom.
Po vseh žrtvah v skupni borbi z zavezniki so koroški Slovenci upravičeno pričakovali, da bodo zavezniki priznali del^ž Osvobodilni fronti v skunni borbi proti fašizmu in ji dali zato zasluženo priznanje. Toda zgodilo se je drugače Jugoslovanska armada, ki ie osvobodila Slovensko Koroško, io ie morala na zahtevo zanadnih imperialistov zanustiti. Angleška vojska pa jo je ponovno okupirala. Britanske okunaciiske oblasti so s pomočjo avstriiske buržoazije organizirale novo oblast in so postale zaščitnik stoletnih zatiralcev slovenskega ljudstva tia Koroškem. Osvobodilne fronte niso hoteli legalno priznati, ker niena politika ni bila v skladu z imperialističnimi načrti zanadnih zaveznikov. Ker se Osvobodilna fronta ni hotela odreči borbi za prikliučhev k Jugoslaviji, so ii angleške oblasti prepovedale vsa iavna zborovanja in sestanke ter so jo hoteli z vsemi sredstvi zatreti. Avstrijska deželna vlada pa je skušala razbiti enotnost Osvobodilne fronte s tem. da ie ustanovila Zvezo avstrijskih Slovencev. Toda ni uspela.
Borba Osvobodilne fronte na Koroškem tii samo borba za nacionalne pravice, temveč je tudi borba proti novemu fa-sizmu in imperializmu. Najboljši dokaz, itdp se danes v Avstriii in na Koroškem faiboij dosledno bori proti imperializmu.
so neštevilne obsodbe, kazni in fizični napadi itd. katerim so izpostavljeni člani Osvobodilne fronte na Koroškem. Toda to niso žrtve slovenskega liudstva na Koroškem samo za priključitev k Jugoslaviji, temveč je to obenem tudi doprinos v skupni borbi z avstrijskim proletariatom proti skupnim zatiralcem.
Ves kulturni in demokratični svet je danes obveščen o krivicah, ki se godijo Slovencem na Koroškem. Hlapci vseh vrst se zaganjajo v Osvobodilno fronto, da bi s tem razbili enotnost Slovencev na Koroškem. Toda Osvobodilna fronta je ostala enotna in nepopustljiva v borbi za pravice zatiranega liudstva.
Poleg vseli napadov s strani imperia-
listov in njihovih hlapcev pa je Osvobodilna fronta na Koroškem doživela napad tudi od nekaterih vodilnih tovarišev avstrijske Komunistične partije. Toda tudi ta napad ni razdvojil slovenskega ljudstva na Koroškem. V zvezi s klevetami proti KP Jugoslavije in OF Slov. Koroške je tovariš Kraigher na II. kongresu KP
Pretekle dni smo doživeli nov primer, ki kaže, kakih sredstev se avstrijske oblasti poslužujejo za zatiranje in preganjanje slovenskih antifašistov na Koroškem. Avstrijska policija je dne 25. januarja t. 1. aretirala bivšega partizana in sedanjega sekretarja okrajnega odbora OF za okraj Pliberk tov. Lipeja Kolenika. Po aretaciji so ga odpeljali v Velikovec na žandarmerijo, pozneje pa na okrajno glavarstvo. Tam je bila neke vrste obravnava, ki jo je vodil okrajni glavar dr. VVagner. Obdolžen je bil, da je ilegalno prekoračil mejo. Tov. Kolenik je trditve okrajnega glavarja zavrnil kot neutemeljene In neresnične, ker brez potnega dovoljenja nikoli ni prekoračil avstrijsko-jngoslovanske meje.
Značilno pri tem je, da sta kot »priči« pri tej obravnavi nastonili dve dvomljivi osebi, ki sta pred kratkim pobegnili iz Jugoslavije na Koroško, kicr so jima oblasti takoj velikodušno nudile zatočišče. Ti dve »priči« sta trdili, da sta tov. Kolenika videli, ko je bil ilegalno v Jugoslaviji. Okrainemu glavarju, ,ri je že neštetokrat dokazal svoje sovražno razpolože-
Slovenije dejal med drugim: »Kdor danes trdi na Koroškem, da borba slovenskega naroda za njegovo nacionalno osvoboditev in združitev s svojo matično deželo slabi protiimperialistične sile in da obramba sangermainskih meja Avstrije krepi borbo proti ameriškemu imperializmu, ta licemerno zapira oči pred dejstvom, da so nacionalno krivične meje prav v interesu ameriškega imperializma in prav v interesu poživljanja fašističnih panger-manskih tendenc v Avstriji.«
Osvobodilna fronta Slovenske Koroške zato dosledno nadaljuje svojo borbo kot najbolj napredna in borbena organizacija za osvoboditev ljudstva na Slovenskem Koroškem. Ta borba obenem krepi preti-
imperialistično fronto avstrijskega proletariata. Ker pa je FLR Jugoslavija vodila na mednarodnih konferencah pravilno linijo v vprašanju Slovenske Koroške, uživa tudi v borbi za pravičen mir z Avstrijo vso podporo Sovjetske zveze, kot jo je uživala prej v borbi za pravičen mir z Italijo.
nje do koroških Slovencev in njihove pravične borbe za popolno nacionalno in socialno svobodo, sta ti dve »priči« bili seveda dobrodošli. Njihovo »pričevanje«, je vzel za povod, da je obsodil tov. Kolenika na 14 tednov zapora in 200 rilin-gov denarne kazni. Tov. Kolenik obsodbe ni priznal, ker jo smatra za neutemeljeno in zato krivično ter je proti njej na licu mesta napravil priziv.
Pripomniti je treba, da se je tov. Kolenik aktivno udeležil oborožene borbe proti fašizmu in je bil 18. marca 1945 v borbi s fašistično policijo pri Libeličah težko ranjen. Ko je prišel oktobra 1945. leta iz bolnišnice, je takoj pristopil k delu v Osvobodilni fronti, da tako doprinese svoj delež v nadaljnji borbi koroških Slovencev za svobodo in enakopravnost. V tem času so ga oblasti že 9 krat aretirale — desetič je bil aretiran tokrat — šestkrat je imel hišno preiskavo samo zaradi tega. ker jim kot zaveden Slovenec in antifašist in funkcionar Osvobodilne fronte ni bil po volji. Povod aretacij so bile vedno lažne denunciacije nacističnih 'elementov.
Posledica rasne diskriminacije v Afriki
Johannesburg. — V Durbanu v Južni Afriki je prišlo do krvavih izgredov med Indijci in ostalimi prebivalci. Prišlo je do prave bitke ki je bila najbolj divja, kar jih zgodovina Južne Afrike pomni. Pri tem je bilo več mrtvih in ranjenih, škoda pa znaša 250 tisoč šterlingov.
Vzroki neredov še niso znani. Okoli 2000 ljudi, oboroženih s palicami in železnimi drogovi, je vdrlo na Indijski trg. Indijce so zaprli v njihova stanovanja in ta nato zažgali. Neredi so trajali 24 ur. Na stotine Indijcev je bilo brez strehe. Številne žene in otroci so zbežali v gozd. Policijske postaje in bolnišnice so polne ranjenih. V Natal so prišla policijska oja-čenja, ki pa niso mogla uspešno stopiti v akcijo, dokler ni prišlo vojaštvo, ki je moralo streljati In razgnati množico z noži. »Reuter« poroča, da je bilo pri tem po-kolju ubitih 300 ljudi.
Zadnje izdaje londonskih listov poročajo, da so do sedaj ugotovili 100 mrtvih In 1000 ranjenih. Po mestnih ulicah krožijo oklepni avtomobili oboroženi s strojnicami, ki jih spremlja 500 vojakov: 200 oboroženih policistov pa je z letalom prišlo iz Johannesburga. Minister za obrambo Južno-afriške zveze je izjavil, da bo proglasil obsedno stanje, če se bo položaj poslabšal.
Nedvomno so ti neredi posledica rasne diskriminacije južno-afriške vlade, ki z raznimi ukrepi zapostavlja in tlači Indijce v Južni Afriki in s tem še bolj podžiga rasno mržnjo ostalega prebivalstva proti Indijcem.
Na zadnjem zasedanju skupščine OZN in ob raznih drugih prilikah so jugoslovanski delegati in delegati ostalih držav ljudske demokracije razkrinkali diskriminacijsko politiko južno-afriške vlade.
Bolgarska mladina na delu
Sofija. — V preteklem letu je 259.000 mladincev v bolgarskih mladinskih brigadah izvršilo pomembno delo v vrednosti 1,5 milijarde levov.
Kesselring na dopustu
Prijetnega življenja se lahko veselijo vojni zločinci v angleški in ameriški zasedbeni coni v Nemčiji. Pred kratkim je užival osem dnevni dopust feldmaršal Kesselring s svojo ženo na Tegernskem jezeru. Znano je ,da je bil Kesselring od angleškega vojnega sodišča obsojen na smrt in po dveh mesecih pomiloščen na dosmrtno ječo. Kmalu nato se je mogel razvedriti na brezskrbnem dopustu.
396.000 brezposelnih na Bavarskem
Berlin. — Število brezposelnih na Bavarskem (ameriška okupacijska cona) sa je povečalo v prvem tednu lanuarja za 20.000. Tako je sedaj v tej nemški pokrajini 296.000 brezposelnih. Angloameriška uprava v biconiji je izdala ukaz za odpust nadaljnjih 25.000 železničarjev.
Rudaril v Anoiifi stavkalo
London. — V .rudniku Lous Mertyr na področju Rontwyja (Južni W;des) le začelo stavkati 1.800 rudarskih delavcev, ki zahtevajo povišanje mezd.
Ta primer nam je tudi prikazal, kdo so ti ljudje, ki »pribežijo« iz Jugoslavije, ker spodaj »ni mogoče živeti«, »ker je v Jugoslaviji teror« itd. To so liudie. ki so za časa vojne sodelovali s fašističnimi okupatorji. zdaj pa. ko jugoslovanski narodi uresničujejo petletni plan. se povezuiejo z različnimi agenti v tuiini in izpodkopavajo ljudsko oblast. Ko so jim postala tla prevroča, so pobrali šila in kopita in prihiteli na Koroško, kjer so bili z vesellem sprejeti, ker prav ti elementi so naibolise orožie v rokah reakciie z*	no-
ve Jugoslavije in slovenskih ant'fac'stov. Da se jih avstrijska oblast poslužuje eri zatiraniu koroških Slove*- ’■> -"ačllno za današnje razmere na Koroškem.
Delegacija OF Slovenije ob partizanskem spomeniku v Velikovcu. — Od desne na levo: Janez Vipotnik, Davorina Bevkova, dr. Franc Petek st., France Bevk In
Milena Mohorjeva.
Značilne metode prš preganjanju slovenskih antifašistov
Želje in zahteve koroških Slovencev so
zahteve vsega slov. naroda
Med nami je bivala delegacija Osvobodilne fronte Slovenije. Sleherni koroški Slovenec se je razveselil svobodnih bratov, ki so prišli k nam na obisk — in to prvič v zadnjih treh letih — da si ogledajo Slovensko Koroško, njene prekrasne doline in kraje ter da se na licu mesta seznanijo z življenjem in borbo stoletja teptanega in zatiranega slovenskega ljudstva na Koroškem za uresničitev zahteve, ki jo je pred sto leti postavil naš veliki rojak Matija Maiar — Ziljski in ki je Že danes v srcu slehernega Slovenca — to je zahteva po Zedinjeni Sloveniji. Imeli so priložnost videti in spoznati, da smo koroški Slovenci pod vodstvom naše vseljudske Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško dosledni v naši borbi, kakor smo bili dosledni in vztrain! za časa oborožene borbe proti fašističnim zasužnjeval-cem. Spoznali in videli so, da kakor nas doslej ni strlo nasilje, ki so ga nad nami izvajali, kakor nismo nasedli nakanam in poskusom domače in tuje reakcije, ki se je na vsak način trudila, poslužujoč se ori tem vseh dosegljivih sredstev, da bi razbila enotnost koroških Slovencev v OF m tako likvidirala našo borbo za osvoboditev in združitev z matičnim ■ narodom, tudi v bodoče ne bomo dopustili, da bi nas kdor koli razdvajal in vnašal v naše vrste nemir in zmedo. Dosledno bomo na-dalievali pot, ki so nam jo začrtali naši partizani v svesti si, da nismo osamljeni, da je z nami ves slovenski narod ter vsi ostali jugoslovanski narodi.
gibanju. Boril se je pretežno na Slovenskem Primorskem — v svoji domovini, kjer je mnogo doprinesel za osvoboditev in priključitev primorskih Slovencev k matični FLR Jugoslaviji. Po osvoboditvi je postal predsednik Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte in Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst.
Danes je tov. Bevk podpredsednik pre-zidiia Ljudske skupščine Sloveniie, ljudski poslanec v Domu narodov v Beogradu, hkrati pa tudi liudski poslanec v ljudski skuoščini Ljudske republike Slovenije v Ljubljani.
Kot pisatelj je tov. France Bevk napisal okoli 60 slovenskih knjig, med njimi »Kaplan Martin Čedermac«, ki smo ga imeli priložnost brati kot podlistek v Slovenskem vestniku, »Ljudje pod Osojnikom«. »Železna kača«. »Vedomec«, »Kresna noč«, »Vihar« in druge.
Pa tudi danes še piše, vendar mu je čas za to delo odmerjen le^ kratek, kajti njegovo delo v državni službi, ki ga izvaja vestno in požrtvovalno, zahteva mnogo časa.
Davorina Bratuš - Bevkova
je žena pisatelja Franceta Bevka. V svoji mladosti se je posvetila učiteljskemu poklicu in kot učiteljica službovala na Primorskem. Pozneje so jo fašistične oblasti prestavile v Italijo. Kmalu nato pa je učiteljsko službo pustila.
Leta 1943 se je priključila partizanski
vojski. Kot partizanka se je za osvoboditev svoje domovine izpod fašističnega jarma dosledno borila do zmage.
Po osvoboditvi se je posvetila delu v Antifašistični fronti žena. Danes je članica Glavnega odbora AFŽ Slovenije.
Janez Vipotnik
se je rodil 21. avgusta 1917 v Zagorju ob Savi. Po nekaj letih osnovne šole ie študiral tehniko v Ljubljani. Ko so leta 1941 fašistični zavojevalci vdrli v Jugoslavijo, se je takoj vključil v borbo. Delal je v Ljubliani v varnostni obveščevalni s'nž-bi (VOS) in organiziral ljudske množice za borbo.
8. julija 1942 je tudi sam šel v partizane. Bil je najprej kurir, pozneje komisar čete, potem komisar bataljona, nato komisar brigade, končno komisar divizije, nazadnje pa komisar VII. korpusa, v katerem je sodeloval pri osvoboditvi Ljubljane.
Takoj po osvoboditvi je postal sekretar Pokraiinskega komiteia Zveze komunistične mladine Jugoslaviie za Sloveniio, kjer je deloval do januarja 1947. leta. Bil je nato odpoklican v Beograd na Centralni komite Zveze komunistične mladine Jugoslaviie. Januarja 1948. leta se je vrnil v Ljubljano, kjer je prevzel funkcijo vršilca dolžnosti sekretaria Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije, ki jo izvaja še danes. Tov. Janez.Vipotnik je tudi liudski poslanec v Liudski skupščini Ljudske renublike Slovenije.
Počastili smo spomin nesmrtnega Lenina
Tovariši, ki so bivali med nami, so se vsi aktivno udeležili narodno-osvobodilne borbe, danes pa vsi aktivno sodelujejo v borbi jugoslovanskih narodov za izvedbo nalog petletnega plana — za izgrdltev socializma v Jugoslaviji.
France Bevk
se je rodil 17. septembra 18C0 na Tolminskem. Ko je končal ljudsko šolo, je vstopil v učiteljišče v Gorici. Med prvo svetovno vojno je služboval kot učitelj na Primorskem, po končani voini pa se je posvetil pisateFskemu poklicu. Deloval je kot književnik v Gorici. Tam je bil tudi urednik in tainik »Goriške Matice«, ki je kljub divianiu italijanskega fašizma izdajala na tisoče knjig za slovensko ljudstvo na Primorskem.
V začetku druge svetovne vojne, ko so fašistične tolpe vdrle v Jugoslavijo, je bil takoj odgnan v internacijo, pozneje pa v zapor. Ob zlomu fašistične Italije 1943. leta so ga partizanske cdimce osvobodile, nakar je takoi drugi dan šel z niimi in se tako priključil narodnoosvobodilnemu
Zveza slovenskih izseljencev v Celovcu
Vsem slovenskim izseljencem in drugim žrtvam nacističnega nasilja ponovno sporočamo, da imajo pravico do takozva-ne »Izkaznice žrtev« — (Opferausvveis) na podlagi Zakona o žrtvah iz leta 1947.
Zahteve po izstavitvi naj izseljenci stavijo preko Zveze. V Zvezini pisarni, Celovec, Saimstrasse 6 bodo pripravljeni potrebni formularji za vlaganje tozadevnih zahtev.
Zahtevi se morajo za vsakega posameznika priložiti:
1.	Dokaz avstrijskega državljanstva dne 12. marca 1938.
2.	Za vse one, ki so postali šele po 27. aprilu 1945 avstrijski državljani poseben dokaz, da so že pred 13. marcem 193S več kot 10 let bivali v republiki Avstriji.
3.	Potrdilo občine, da je prosilec sedaj avstrijski državljan.
4.	Potrdila in izkaznice, ki izkazujejo Izselitev, zapore, obsodbe itd. Za izseljence prihajata v poštev v prvi vrsti izkaznica »Umsiedlungsstelle« ter odlok Gestapa o zaplembi in razlastitvi imovine.
5.	Lastnoročno podpisano izjavo, da prosilec ni pripadal NSDAP ali njenim organizacijam.
6.	Dve doprsni sliki.
Opozarjamo, da se breg teh potrdil In potrebnih vlog zahteva ne more vlagati. Možno pa je, da en član družine za vse ostale oskrbi ni doprinese omenjena potrdila. Na ta način bo izstavitev izkaznic olajšana in poenostavljena
Zveza slovenskih . izseljencev
Ob zaključku zgodovinskega prvega kongresa Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je bila kratka proslava ob 25. obletnici smrti vel. voditelja delovnih ljudi Vladimirja Iljiča-Lenina. Delegati so skupno zapeli pesem »Bratje, le k soncu svobodi«, nato pa je boroveljski moški pevski zbor zapel našo »Pesem o svobodi«, ki je povzročila burno odobravanje.
V svojih spominskih besedah je tov. Milena Mohorjeva nakazala življenje in delo velikega Lenina, ki je skupim s Stalinom in Kalininom skoval mogočno Sovjetsko zvezo, ki je danes branik miru in zaščitnica malih in zatiranih narodov sveta. Delovnemu ljudstvu je za borbo proti Izkoriščevalskemu razredu dal novo orožje — Komunistično partiio boljševikov^ S tem orožiem so šle milijonske množice delavcev in kmetov v boj proti najhujšemu sovražniku človeštva^— fašizmu in zmagale. Izpod kapitalističnega jarma so
prav s tem orožjem osvobodile mnoge narode in s tem zadale svetovnemu imperializmu hud udarec. Milijonske množice delovnih ljudi, ki še danes ječijo pod iar-mom imperializma, se ob spominu na Lenina še posebno oklepaio niegovega nauka o pravici narodov do samood'očbe in se ravnajo po njegovem geslu: »Narod se osvobodi samo z borbo«.
Tudi koroški Slovenci sc prav posebno snominiamo velikega Lenina, ker vemo, da tudi naša borba za svobodo in enakopravnost terrHji na principih Leninovega nauka. Naše borb« in naših dosedanjih uspehov ne bi bilo. če no bi bilo Lenina in Oktobrske revobiciie. če ne bi bilo Komunistične partHe, ki nas je v tej borbi vodila danes, ko borbo za naše nacionalne in socialne pravice nadabMemo, nam je Lenin nauk kažipot v svobodo.
Lenin je umrl, njegova ideja pa živi, se širi in utrjuje.
Projekt prekooa Donava -Tesa - Oonava
V direkciji za gradnjo prekopa Donava — Tisa — Donava so po enoletnem debi končali generalni projekt za gradnjo prekopa. Pri projektiranju tega velikanskega prekopa je delalo 15 inženirjev, 30 tehnikov in 20 drugih ulužbcncev.
Vodni sistem med Donavo in Tiso snada med najbolj zamotane sisteme v F^roni. Rok, v katerem so jugoslovanski inženirii in tehniki izdelali celotni projekt, je ze'o kratek, če upoštevamo, kakšno obsežno delo je zato potrebno. Pri teni delu so jugoslovanski inženirji in tehnjki pokazali, da lahko rešujejo tudi naitežje in zamotane brobleme v hidrotehniki. Med izdelavo generalnega projekta so morali skopati nekaj tisoč sond in jam v zvezi z geološkim in pedološkim raz-iskavanjem zemljišč. Preiskali so gibanje
Pisatelj In g*ublic"st Louis Udarnic v domovini
Priznani pisatelj in publicist Louis Adamič se nahaja trenotno v Jugoslaviji. Prispel je iz Amerike, kamor se je napotil kot 14 leten fantič, gnan od želje po spoznanju novega sveta, o katerem je shšal toliko lažnih in pravih z_ ”... Rodil se je leta 1899 v vasi Blato pri Grosupljem in bo torej letos praznoval 50 letnico svojega življenja. Prvič^ je obiskal Jugoslavijo leta 1932 v dobi šestoianuar-ske monarhofašistične diktature. Te vtise je opisal v brošuri »Boj«. Druga svetovna vojna je šla preko sveta in mu temeljito spremenila obraz. Adamičeva domovina je zaslovela po vseni svetu zaradi svoje težke, pogumne in zmagovite borbe pro-
in stanje talne vode ob Donavi in Tisi in drugih rekah.
Lani so že poizkus začeli kopati v Banatu na razvodnici, kjer bo prekop najgloblji in kier bodo dela najobsežnejša. Na podlagi izdelanega nrojekta se bodo že spomladi začela gradbena dela v velikem obsegu. V ta namen je direkcija za gradnjo prekopa Donava —‘ Tisa — Donava priredila veliko število tečajev za strokovno usnosobitev in dvig potrehne-ga kadra. Nekai tečajev so že zaključili. Na teh prvih tečaiih so usnosobili tehnične risarie za izdelavo nadaliniih no-drobnih načrtov. Te dni pa so se začeli tečaii za voditelje gradbenih stroiev, za voditelje pri vrtalnih delih, za eviden-tičarje, normice in za ostalo tehnično osebie. V tečanh je sedaj okrog 400 delavcev in uslužbencev.
ti fašističnemu okupatorju in domačim izdajalcem. Zdaj je prišel Adamič, da si ogleda delo, napore In uspehe nove domovine. da dobi, kakor sam pravi, celotno sliko te velike stvari. Njegovo publicistično in pisateljsko delo v Ameriki je bilo zelo plodovito. Povsem naravno 'e. da je Adamič spremljal borbo jugoslovanskih narodov z zanimanjem in ljubeznijo in postal v Ameriki glavni pupula-rizator nove Jugoslaviie s tem, da je opisoval boj partizanov in razkrinkaval početje domačih izdajalcev. Pri njegovem prihodu so ga pričakovali na aerodromu v Beogradu predstavniki vlade in Partije. Dne 18. t. m. ie Adamiča sprejel predsednik vlade maršal Tito.
Na svojem potovanju po Slovenski Koroški je delegacija med drugim obiskala kuharski tečaj v Globasnici, šiviljski tečaj v Hodišah in Škofičah, boroveljske puškarje, nekatere predstavnike Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško ter mnogo slovenskih hiš. Preteklo sredo se ie zadržala tudi na plenumu okrajnega odbora Zveze mladine za Slovensko Koroško v Velikovcu. Na plenumu je imel tov. Bevk kratek nagovor v katerem je mladino pozdravil v imenu celotne delegacije in v imenu Osvobodilne fronte Slovenije ter poudaril, da se je ves slovenski narod vedno zanimal za usodo koroških Slovencev, ki se že dolga desetletja z uspehom borijo za svoj narodni obstoj. Dobesedno je dejal:
»Našim nasprotnikom se ni posrečilo koroških Slovencev oddvojiti in odtuilti od ostalih Slovencev. Zdravo Ddro slovenskega naroda pri nas in na Koroškem se Je vedno zavedalo, kje 5e tekla naša skuo-na zibelka In kje nas čaka lepša In srečnejša bodočnost v svobodi in neodvisnosti. Ta naša skunna zavest je bjia zmeraj tako močna, da je bila vsaka vaša radost tudi naša radost In da smo vsako vašo nesrečo občutili kot lastno nesrpčo. Bolelo nas je, da so vas kruto zatirali in raznarodovali. obenem oa smo živeli v trdni veri. da nikdar ne boste klonili, amnafe boste nadallevali boj za vse tlcfe pravice, ki vam gredo po načelih resnične demokracije. !n v tej veri se nl«mo varali. Po svetlem zgledu svojih prednikov ste oču-vali svoj materinski Jezik in svo»e narodne nosebnostl. Tako ste nrloravHenl dočakali novo dobo, ko je bil ves slovenski narod od fašizma in nacizma nb«n*«n na smrt in se je ta uprl, ker ie hotel živeti. V težkih dneh, ko le š|o za žlvUenle ali smrt nas vseh, ko sl je slovenski narod s krvjo pisal svolo novo zgodovino, ste tudi koroški Slovenci zgrabili za orožle In začeli borbo. S tem ste znnet enkrat jasno Izjavili pred vsem svetom, da ste del slovenske skupnosti, s katero ste pripravljeni dehti usodo, umreti v »»o*ti ali živeti svohodnn. človeka vredno žlvllenic. In vaše žrtve, ki so padale tudi za svnhn-do vsega človeštva, so kot nova zarja vaše leoše in srečnelše prihodnosti.
Nekdanll časi zatiranja in notuičevanla koroških Slovencev sc ne smelo več povrniti. Da se več ne povrnelo. pa je v veliki meri odvisno prav ort vas. koroška mladina. Kakršna bo koroška mladina taka bo tudi bodočnost Slovenske K-^oške. Ako boste delavni, ako boste množi'! svoje vrste, ako boste čuvali In krepili narodno zavest, ako boste ohranili enotnost koroških Slovencev, ako boste imnonust-Hivi v svohh zahtevah in priprav'lon5 brli na nove žrtve — boste v svoiem bobi gotovo imeli usnehe. V tem bobi pa naj vam vliva poguma zavest, da niste «ami. Za vami je ves slovenski narod, vsi jugoslovanski narodi, vse demokratične dežele. na vas In vašo borbo gledalo s simpatijami vse resnično demokr»«*ne mno»!ee sveta. Vsi dobro vemo, kak«ne so vaše želic in zahteve, sai lih glasno izpovedujete nred vsem svetom. Vaše žeHe in zahteve pa so tud! želie in zahteve slovenskega naroda in Jugoslovanskih naro^v 'n bodo ostale naše skimne želje in zahteve, dokler ne bodo lzoolni»ne. fr*’'«, do hj se čimorej zgodilo in da hi ne^dai tu*na Koroška, kakor smo j« Imenovali, nosila sledntič vesela In srečna Slovenska Koroška.«
V četrtek je delegacija spet odpotovala. Ob slovesu le tov. Bevk dejal: »Bodbe prepričani, tovariši, svobodna domovina vas ne bo oozabila!« O tem smo koroški Slovenci tudi trdno prepričani in nrav to nas vzpodbuja k še odločnejši borbi. Svobodne domovine tudi mi ne bomo pozabili. prav posebno pa si^ bomo ohranili v trajnem snominu tovariše, ki so nas obiskali. Naibolj srečni na bomo Slovenci tostran in onstran Karavank, ko ms ne bo ločila več krivična meia, ko bomo za vedno združeni v svobodni^ domovini in si skupno ustvarjali srečnejšo bodočnost.
Lokalno gospodarstvo v Mariboru. Leta 1946 ie bilo v mestnih podjetiili zmo-sleno okrog 1600 delavcev in nameščencev, naslednie leto ie pa bilo to število že zelo preseženo. Zdaj ie v 60 «amnstoi-nih gosnodarskih podietiih z 200 obrati, podružnicami in poslovalnicam' zanosle-no nad 4000 delavcev in nameščencev.
OBJAVA
V Selah na Saidi ori Kališniku sc je 28. t. m. pričel smučarski tečaj.
Tovariši, ki se tečaja ob določenem dnevu niso mogli udeležiti, naj pridejo
naknadno.	,	„
Dne 6. februarja bo v Selah smučarska tekma ki se ie vsak lahko udeleži.
Zveza mladine za Slov. Koroško
Pomoč jugoslovanskih narodov nam je zagotovljena
Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je prejel od Kluba koroških Slovencev v Mariboru naslednje pisifio:
Z letnega občnega zbora mariborskega pododbora Kluba koroških Slovencev, dne 1. januarja 1949. Vas najiskreneje pozdravljamo s srčno željo, da bi skoraj
napočila ura odrešitve koroških Slovencev izpod jarma stoletnih tlačiteljev. Prepričani smo, da boste v tej borbi zdržali, kakor ste zdržali v veliki osvobodilni vojni, ko ste doprinesli težke žrtve za našo skupno stvar. Naša pomoč, kakor pomoč vseh jugoslovanskih narodov vam je zagotovljena.
Smrt fašizmu — svobodo Slov. Koroški!
Obirsko
Kakor smo mi oddaljeni od sveta, si marsikdo misli, da živimo na Marsu. Temu vendar ni tako. Živimo isto življenje, ki ga živijo srečnejši v večjih in manjših mestih in njih okolici, to se pravi, da je pri nas isto življenjsko gibanje kot drugod: rodimo se, sklepamo zakone, ki po navadi držijo dalje kot v bolj civiliziranih delih dežele. Naravna posledica rojstev pa je, da tudi mrjemo. O vsem so nam podali letno bilanco na novega leta dan g. župnik s prižnice, kjer smo ugotovili, da le bila najbolj pasivna — smrt.
Gospodarsko smo bili lansko leto zaradi preobilnih padavin precej oškodovani. Kdor mora kakor mi le bolj ali izključno le z motiko in ne z modernimi »planeti«
Zveza slovenskih izseljencev v Celovcu
Vsem slovenskim izseljencem in ostalim po nacističnem nasilju prizadetim sporočamo, da so roki za prijavo po Povračilnih zakonih (Riickstellungsgesetze) podaljšani in sicer za:
Prvi Povračilni zakon (imovina, ki se nahaja pod upravo avstrijske države ali dežel) do 31. decembra 19-49.
Drugi Povračilni zakon (imovina, ki se nahaja v lastnini republike Avstrije) do 31. decembra 1949.
Tretji Povračilni zakon (imovina, ki se nahaja v upravi in lastnini drugih ustanov in privatnikov) do 30. junija 1949.
Do teh terminov imajo vsi, katerim je bila odvzeta po nacistih premična ali nepremična imovina priložnost, da.jo zahtevajo od sedanjih lastnikov nazaj. Vse izseljence opozarjamo na tozadevno okrožnica, ki smo jim jo poslali. Ob nejasnostih bo Zveza vsakomur pomagala s pojasnili in nasveti.
Zveza slovenskih izseljencev
in drugimi poljedelskimi stroji obdelovati svojo zemljo, je s tukajšnimi vremenskimi neprilikami, kot so bile lani, še bolj udarjen. Trdo je treba prijeti plug v roke, da ti ga skala pri drugem koraku ne vrže s celine! Kdor je že kdaj hodil po naših krajih in videl sključeno postavo pod težo koša na hrbtu odnosno z rjuho s senom na glavi, je moral spoznati in znati vrednotiti neizmerno ljubezen do svojega stanu in do svojega še tako majhnega koščka zemlje, čeprav hribovske, od velikega kmeta do malega kočarja. Tem hujši udarec za našega delovnega človeka je, če mu v maju ali jun., kakor lansko leto, zapade sneg poba ali z motiko prekopane novine in polomi pod seboj bujno rastočo planinsko rž. Pridelek je bore ničel. In ne samo naš kraj, ves kapelski okraj je bil v tem oziru močno prizadet.
V ostalem so nam padavine in po njih nastale posledice tudi tia drugih gospodarskih no^ročiih močno škodovale. V naših velikih planinskih pašnikih, kakor Belcarci, Grintovcu, Šenkovi in Roblekovi planini se je paslo lansko leto lepo
število dolinske živine: govedi, konj in ovac. Vsled nastalega mraza v najlepših poletnih mesecih uspeh ni bil takšen, kakor smo ga pričakovali, konje smo morali celo predčasno odgnati.
Tudi naša cesta je vsled nalivov mnogo trpela, predvsem še oni del, ki pelje iz Obirske v Korte. Bila je za dalje časa zaprta. Ogromne množine lesa so čakale v Kortah na transprot. Izgledalo je, da se v svrho popravila sploh ne bodo podvzeli ukrepi. Iz zasilne poprave je vendar začela rasti prava zidana škarpa, ki je bila v pozni jeseni dograjena, v nekoliko krajšem času le še kot Noetova barka.
Ne bi bilo napačno, ko bi deželna vlada vzela poleg tolikih drugih cest v svojo popolno' oskrbo še cesto Železna Kapla — Obirsko — Korte in hkrati zvezala Železno Kaplo preko Sel še z Borovljami z že davno obljubljeno cesto Obirska — Šajda. Predvsem sedaj, ko raste z dneva v dan brezposelnost, bi ta akcija tako za delovno ljudstvo kakor za narodno gospodarstvo imela velik pomen. Saj gre iz Kort, Šajde in Obirske na tisoče kubičnih metrov zdravega, dragocenega lesa na svetovni trg. Občina Bela je s popravili svojih številnih planinskih cest in potov zadostno obremenjena in ni v stanu te dolge ceste odgovarjajoče oskrbovati. Cesta Obirsko — Korte pa že davno ne odgovarja več za traktorski promet, ki je sedaj na tej cesti. Marsikdo od potnikov, ki potuieio fe Obirske v Korte in srečava na Korških pečeh težke traktorske vlake, s strahom gleda te velikane z dvema voizania, ki se zvijajo pod skalnimi previsi nad prepadom po nekod samo 2V* do tri metre široki cesti.
Vzsrola na odru
Širom Slovenske Koroške se pred zbranim narodom pogosto dviga zastor po naših prosvetnih društvih. Po dolgotrajnem trudapolnem delu, po neštetih vajah, večer za večerom nastopijo igralci z dobro naštudirano gledališko predstavo. Neizražen notranji užitek, čut globokega ute-šenja, napolnjuje igralca. To se pravi umetniško izživljanje. Korist nučene vloge ge je za igralca velika. Po vztrajnem poglabljanju v svojo vlogo mu je bila dana priložnost spoznavati in doicti vso lepoto, globočino in širino slovenske govorice, ki je kakor pesem. Lepa, značajna in junaška vloga mu preide v njegov značaj, ga vzgaja, poplemeniti in živi še dolga leta v njem. Pogoste vaje rodijo in poglobijo v igralski skupini čut tovarištva ih medsebojne povezanosti. Dolgo časa se še kličejo igralci med seboj z imenom vloge in občinstvo se jih dolgo spominja po imenih vlog ter jih kliče Mujo, Dolef, Zala, Kvas, Krjavelj.
In široke plasti naroda, ki rade prihajajo na prireditve v pričakovanju: kaj
bomo videli in slišali na današnii prireditvi? Nemirno, nestrpno pričakujejo, da se dvigne zastor. Je to pričakovanje, kakor pred nečem velikim, tajinstvenim. In ko se igra prizor za prizorom, dejanje za dejaniem utripajo srca hitreje, dih zastaja, globoka sveta tišina zavlada, ali pa se sprožijo salve smeha. Te trenutek so gledalci prestavljeni iz sive realne vsakdanjosti v lepši svet, v svet umetnosti in lepote. Je umik vsakdaniosti v lepše življenje. Vedno bolj in bolj se spojijo igralci in gledalci. Miklova Zala ni več ta Micka in Mirko ni več sosedov France ampak oba sta res samo Zala in Mirko in čas se je pomaknil za stoletja nazaj. Nevidna roka seje plemenito seme v srca vseh in seme vzklije in rodi čudovit sad. Vse žalostno in grdo se preoblikuje k dobremu in srca postajajo blaga in dobra, krepka in borbena. Kakor prenovljeni in prerojeni vstanejo s svojih sedežev, kjer je čas vse prehitro minil, polni dobrih not podeljenih od nevidne roke učiteljice, ki je ni mogoče nikdar pozabiti.
Kot mara ves
Vsoboto, dne 22. jan. 1949 smo na tukajšnjem pokopališču položili k zadnjemu počitku Blaža Ajholcerja iz Čahorc. Nenadoma ga je prisilila težka bolezen v bolniško postelj in po nekaj dnevih je za vedno zatisnil oči. Dosegel je starost 62 let. Pokojni je bil iz delav. vrst, ki se je s trudom svojih rok boril za vsakdanji kruh. Poleg svojega trdega dela pa je vedno rad pomagal gorjanskim kmetom in jim popravljal in izdeloval različno gospodarsko orodje. Njegova vrlina je bila, da nikdar ni zatajil svoje slovenske govorice in je ostal svojemu narodu do zadnjega zvest. Bodi mu domača slovenska zemlja lahka, ostalim pa naše iskreno sožalje.
SPZ naznanja:
Slovensko prosvetno društvo »Bilka« Bilčovs vabi na prireditev, ki bo v nedeljo, dne 30. januarja 1949 ob pol petnajsti uri v Velinji vasi pri Knaberlnu.
Na sporedu je igra »Dve veseli uri* in nastoo pevcev SPD.
Pridite številno!
SPD »Kajuh« v Št. Petru na Vašiniah bo imelo v nedeljo, dne 30. januarja 1949 ob 14. uri pri Grosu (p. d. Hrenu) v Št. Jakobu igro »Razvalina življenja«.
Ljudske univerze:
Dne 2. februarja 1949 ob 15. uri pri Šmonu v St. Gandolfu pri Kotmari vesi (predavanje o narod, osvobodilni borbi).
Dne 2. februarja 1949 ob 15. uri o zdravstvenih vprašanjih predavanje pri Ogrisu v BilČovsu.
Dne 5. februarja ob 19. uri Krznarju v Svečah predavanje:	»Naši veliki pesniki
in pisatelji«.
Dne 5. februarja 1949 pri Piceju p. d. Voglu v Št. Primožu predavanje: »Zgodovina slovenskega naroda*.
OBJAVA
Kmečka zveza za Slovensko Koroško objavita naslednje prireditve:
30. januarja 1949 ob pol 10. uri dopoldne kmečko zborovanje v Globasnici pri Šo-Štarju.
2. februarja 1949 ob 9. url dopoldne kmečko zborovanje v Dobrli vesi v Narodnem domu.
2. februarja 1949 ob 15. uri kmečko zborovanje pri Voglu v Št. Primožu v Podjuni.
11. februaria 1949 ob 9. uri dopoldne se vrši v Velikovcu okrajni občni zbor Kmečke zveze za Slovensko Koroško za okraj Velikovec.
OBJAVA
Partizanski invalidi, partizanske vdove In sirote, ki jim avstrijske oblasti odklanjajo invalidnino oziroma podporo, naj se čim prej zglasijo na sekretariatu čveze bivših partizanov Slovenske Koroške v Celovcu, Salmstrasse 6.
Zveza partizanov se bo potrudila, da jim pri vladi FLRJ izposluje invalidnino oziroma podporo.
Glavni odbuf
POVEST
i
o BELEM
FRANCE SLOKAN
KRUHU
;------------------------------------------------------------------—
Radi bi ustrahovali ves svet kot lastniki zaklenjenih žitnih skladišč. Podobni so »gruntarju«, ki zaposluje bajtarja, kakor da mu izkazuje posebno milost. Bajtar bi moral kaj kmalu umreti od gladu, če »gruntar« ne bi bil tako »plemenit« da bi mu ne rezal kruha. »Gruntar« seveda ne da nič zastonj. Tudi kapitalisti ne delijo žita lačnim Kitajcem in Indijcem, ki jih v nekaterih letih umira več milijonov od gladu, ampak raje vržejo v morje blago, da bi se ne pocenilo.
V isti sapi dopovedujejo njihovi politiki In »ekonomisti« svetu, da so svetovne žitne zaloge izčrpane.
Neki sovjetski učenjak Je izračunal, da bi bilo z današnjimi tehničnimi proizvodnimi sredstvi mogoče pridelovati 25-krat več živeža. To se pravi, da bi na svetu lahko živelo tudi 25-krat več ljudi. Seveda bi bilo treba izpolniti nekatere poboje. Ves živež in vse dobrine — vse sadove dela, bi bilo treba pravilno razdelje-
vati med ljudi. Kruli bi ne smel biti več predmet špekulacij. Pšenico bi morali pridelovati zato, da bi imeli vsi ljudje dovolj kruha, ne pa zato, da bi z žitom špekulirali posamezni mogotci. V kapitalističnih deželah pa dobrine razdeljujejo tako, da žanjejo posamezniki čim večji profit. Zato tam ljudstvo vedno enako strada, najsi je živeža preveč ali premalo, ali je letina dobra ali slaba. Tam so kapitalisti celo zadovoljni, če ljudje stradajo, če je ljudi preveč — ker si želijo armado nezaposlenih, zakaj: čim več je nezaposlenih, tem cenejše so delovne moči.
Zakaj je pa pri nas premalo ljudi?
Pri nas je za vse preveč dela.
Dohiteti hočemo, kar smo zamudili prejšnja desetletja. Hočemo se gospodarsko osamosvojiti. Razviti moramo industrijo, ki je še nimamo. Izdelovati hočemo dvakrat, trikrat in celo nad stokrat več posameznih izdelkov kakor pred vojno.
Ali je to mogoče? Če hočemo izdelati toliko vsega več, moramo imeti tudi več delavcev, ali ne? Kje jih naj vzamemo, ko nam jih primanjkuje že zdaj spočetka? Zdaj ni na splošno več delavcev kakor pred vojno; morda jih je celo manj, ker ni tudi več prebivalcev.
Če bi sleherni izmed nas naredil dvakrat več, bi se s tem število delavcev prav za prav podvojilo. Povečanje storilnosti lahko torej nadomesti veliko štev. delavcev.
Naj torej garamo kakor črna živina? Podnevi in ponoči?
Ne kakor črna živina, ampak kakor razumni ljudje!
V Napoleonovih časih so po naših cestah vozili vozniki blago s konji. Voznik je prevažal majhen tovor, ki bi ga ne bilo niti za pol sedanjega vagona — teden dni, zdaj pa vlak prepelje petdeset vagonov blaga tako daleč v šestih urah! Ali je treba zaradi tega toliko bolj garati? Spre-\idlmo, da gre le za drug delovni način — za izboljšanje in olajšanje dela.
Tudi pri našem delu se lahko marsikaj spremeni, da bomo zlahka naredili dvakrat, trikrat ali celo strokrat več. Marsikje bodo ročno delo nadomestili stroji. Izboljšali bomo delovne načine. Delali bomo po normah. To se pravi, za vsako delo bomo porabili le določen čas. Zato pa bomo vse delo uredili tako, da bo to mogoče. Delali bomo z glavo, ne le z ro-
kami. Neprestano borno iskali načine, kako bi delo čim bolj pospešili, poenostavili in izboljšali.
Toda prej moramo storiti in narediti še marsikaj. Zato je zdaj premalo ljudi. Premalo je zlasti izučenih delavcev, ki jim pravijo tudi »kvalificirani« ali strokovni-delavci. Strojem morajo streči izučeni delavci. Strojev pa tudi ne morejo izdelovati delavci, ki stroja niso nikdar niti še videli. Potrebujemo tehnike — eleiuroteh-nike. strojne tehnike v poklicu in v šoli. Učenje terja časa. Mi pa potrebujemo tehnike že zdaj. Ne moremo čakati, da se bodo še dolga leta učili. Razen tega jih bomo potrebovali od leta do leta več. čas nas priganja in podi. Prav tako potrebujemo nešteto izučenih delavcev. Potrebujemo mnogo inženirjev. Potrebujemo strokovnjake v vseh strokah.
Ali bomo torej mogli opraviti vse te naloge? Tudi, če ne bomo imeli dovolj delavcev in strokovnjakov? Da, lahko bi se nam primerilo kakor delavcu, ki sl ie začel zidati dom, pa mu je zmanjkalo kamna že za temelje. Tedaj bi zidali na pesek, prihodnji naliv bi nam pa izpodkopal zidovje.
Naša gospodarska stavba bi se podrla. To pa pomeni, da bi nas pokopal« pod seboj. Postali bi spet sužnji pošasti, ki bi škodoželjno in požrešno hlastnili č ’ m ”e*
(Daljej
0 odmerjanju oddaj kmet proizvodov
S pričetkom novega leta spet prihaja v ospredje našega kmečkega gospodarstva vprašanje odmerja obvezne oddaje kmečkih pridelkov. Neštetokrat že, predvsem pa v preteklem letu, je bilo dokazano, da je oddaja živine, mleka in žita vedno določena tako, da si veleposestniki lahko sami predpišejo čim nižjo oddajo, delovni kmet pa mora oddati toliko, da oddaja občutno škoduje njegovemu gospodarstvu.
Deželni vladi odmerja kontingent za oddajo zvezna vlada. Pri deželni vladi je poseben deželni oskrbovalni odbor (Auf-bringungsaussehuss), ki deželni kontigent razdeli na okraje; okrajni oskrbovalni odbori spet razdelijo okrajni kontigent na občine, v občini pa občinski oskrbovalni odbor določa oddajo za posamezna ggspo-darstva. Po določilih zakona morata biti v vsakem oskrbovalnem odboru zastopana dva zastopnika kmetov. Proti predpis-ni oddaji je v določenem roku možen priziv, ki ga mora posameznik s posebno utemeljitvijo pismeno vložiti pri pristojnem občinskem oskrbovalnem odboru, da ga le-ta posreduje pri okrajnem oskrbovalnem odboru itd.
O GLAS
Nujno iščemo žensko pisarniško moč, ki v zadovoljivi meri obvlada slovenski in nemški jezik ter je izvežbana v strojepisju, eventuelno tudi v stenografiji.
Ponudbe s kratkim življenjepisom se naj stavijo osebno ali pismeno na upravo Slovenskega vestnika, Celovec, Volker-markterstrasse 21/1. pod šifro »nujno«.
PRISTNO SMOLOVO ŽGANJE, žgano iz italijanskega brinja prodaja
Valentin Kropivnik v Bllčovsu,
pošta Bilčovs.
GOSPODARSKO PODJETJE
išče samostojnega šoferja za prevoz s tovornim avtomobilom. Pogoji: Zdravje, izkušnje v poklicu in zanesljivost. — Ponudbe se naj stavijo osebno ali pismeno na upravo Slovenskega vestnika, Celovec, Volkermarkterstrasse 21., pod šifro »Šofer 49«.
•*-
Tako bi bilo vse v redu, in tudi postopek pri odmerjanju oddaje zgleda demokratičen — vendar le na videz. Iz dosedanjih izkušenj namreč vemo, da v resnici ni tako in naše izkušnje so dejstva. Dejstvo je, da višji organi kmečka gospodarstva po občinah obremenjujejo pavšalno, veleposestva pa posamič. Dejstvo je tudi, da v deželnem oskrbovalnem odboru določajo kontigent okrajem po ključu, ki nikakor ne odgovarja resničnemu gospodarskemu stanju v posameznih okrajih, kajti drugače ne bi bilo mogoče, da bi veleposestniškemu okraju Št. Vid ob Glini, ki ima dobro rejeno in težko živino, za leto 1948 odmerili oddajo po kb'u-ču 19 odstotkov od goveda, gospodarsko zaostalemu in izčrpanemu slovenskemu okraju Velikovec, ki ima slabo rejeno živino, pa 17 odstotkov od goveda; drugače tudi ne bi bilo mogoče, da se na Slovenskem Koroškem praznijo hlevi, dočim kmetje v Mettnitztalu in drugod prodajajo
(Nadaljevanje.)
Treba je pripomniti, da je tudi material na osnovi posojila iz vojne dobe začel prihajati na Kitaisko v glavnem šele po zmagi nad Japonsko. Poleg tega so dali Američani Čangu še razna druga posojila. Leta 1947 mu je kongres ZDA odobril posebno posojilo v višini 400 milijonov dolarjev v obliki »pomoči«. Od tega je bilo odločeno 275 milijonov za ekonomsko »pomoč«, 125 milijonov pa za izrecno vojno »pomoč«. To so bili Judeževi novci za borbo proti lastnemu narodu.
Američani so izročili Čangu večino orožja, ki so ga zaplenili Japoncem. Poleg tega so oborožili z najmodernejšim orožjem 57 kuomintangovih divizij, ki so skupaj štele 707.200 mož.
Posebna oblika ameriškega vmešavania v državljansko vojno na Kitajskem je bilo prevažanje kuomintangovih divizij. Pod izgovorom »pomoči« kitajski vladi za re-okupacijo predelov, ki so jih zasedli Japonci, so Američani prevažali kitajske kontrarevolucionarne enote z letali, ladjami, tovornimi avtomobili in vlaki. Po Trumanovi izjavi je Američane samo to prevažanje stalo 300 milijonov dolarjev. Ta oblika vmešavanja v državljansko voino je bila izredno perfidna. Kitaiska osvobodilna armada, ki se je vso vojno junaško borila proti Japoncem, — dočim je Čang vodil mihailevičevo taktiko čakanja, — je razorožila večino japonskih enot, ki so bile na Kitajskem. Na ozemlju kjer so ko-
tmaaumamamgmammarmrr iti—rmiMr n 'n
živino mesarjem prosto brez zaključnih potrdil (Schlusscheine), ker so odmerjeno oddajo že presegli. Dejstvo je tudi, da slovensko kmečko gospodarstvo še posebno obremenjujejo, da na Slovenskem Koroškem izterjavajo oddajo potom nasilnih policijskih eksekucij in da kmetom po krivici nalagajo kazen za kaznijo. Koroški deželni glavar pa na Dunaju prosjači za znižanje kontigenta Koroški z lažnivo utemeljitvijo, češ slovenski kmetje ničesar ne oddajajo.
Za koga torej prosi »socialistični« deželni glavar, da bi mu znižali kontigent? Po vseh dosedanjih izkušnjah lahko rečemo, da zato hoče znižanje kontigenta, da bi veleposestniki oddajali še tnani in da bi »sivi« in »črni« trg zanje cvetel še v naprej. Pri tem pa naj bi s časom kmečko gospodarstvo Slovenske Koroške popolnoma propadlo.
Končno je tudi dejstvo, da v oskrbo-
munisti razorožili Japonce, so vzpostavili tudi ljudsko oblast. Osvobodeno ozemlje sta branili junaški 8. in 4. narodno-osvobo-dilna. Cangove kontrarevolucionarne armade zato niso mogle prodreti na osvobojeno ozemlje. Američani pa so kot zavezniki prišli na osvobojeno ozemlje, zgradili letališča in vzpostavili železniški in pomorski promet, potem pa začeli dovažati kitajske tolpe za hrbet kitajski ljudski vojski, češ da vozijo vladne enote, ki naj razorože Japonce. Taka ie bila dejanska vloga ameriškega imperializma v držav-Ijnski vojni na Kitajskem.
Američani so osnovali v pristanišču Cingtav, ki so ga po vojni dobili na zvit način od Čanga kot svojo vomo pomorsko bazo — vojaško pomorsko šolo, kjer so vzgajali kitajske kontrarevolucionarne oficirje. V prvih štirih mesecih državljanske vojne so poslali Američani v ZDA 2000 kuomiutancev v letalske šole.
Američani so poskušali pred svetovno javnostjo opravičeti svoje zločinsko početje na Kitajskem s tem, da so razkričan, češ, da tudi Sovjetska zveza pomaga komunistom, in da morajo zato Američani pomagati »demokratu« Oangkaišku. Dopisnik ameriškega easooisa »PM« je izjavil leta 1947, da je prišlo na Kitaisko vse polno ameriških novinarjev, da bi pisali članke o sovjetski pomoči komunistom. Po izjavi tega dopisnika so ameriški novinarji vtaknili svoj nos v vsak kot, toda niti enemu se ni posrečilo dobiti »dokaza«
valnih odborih — v okrajnih in v deželnem — odločajo in kmeta zastopajo le veleposestniki da pa kmečko prebivalstvo pri razdelitvi kontigentov okrajem in občinam nima soodločujoče besede. Deželni glavar, prav tako tudi kmetijski minister sta kljub večkratni zahtevi Kmečke zveze za Slovensko Koroško ta zastopstva odklonila. Kljub energični in upravičeni zahtevi pri deželnem glavarju in kmetijskem ministrstvu Kmečka zveza za Slovensko Koroško tudi še ni dobila zagotovila, da bo oddaja klavne živine za občine Slovenske Koroške v 1949. letu znižana za 50 odstotkov.
Zato bo potrebno, da bo naše kmečko prebivalstvo v naslednjih tednih budno in pozorno, da si bo v skupnih organiziranih nastopih za leto 1949 zagotovilo pravično odmerjeno oddajo in kar je bistveno, pravične cene in pravično kvalifikacijo svojih pridelkov, ki jih bo oddajalo.
To je danes, ko se kriza iz dneva v dan zaostruje in veleposestniki na vedno bolj nesramne načine izkoriščajo kmečko prebivalstvo, nujno potrebno.
o sovjetski pomoči komunistom, čeprav so se vsi zavedali, da bi za tak »dokaz« dobili mastne dolarje. Dopisnik reakcionarnega časopisa je obupal nad iskanjem »dokazov« in napisal: »Porazi, ki jih jo pretrpel Nanking, se ne morejo pripisati Rusom, ampak neprillubnosti osrednje vlade, njeni neučinkovitosti in pokvarjenosti«.
Toda ameriški imperialisti se niso omejili samo na pošiljanje materiala pomoči kontrarevolucionarnim enotam. V kitajsko revoluciio so se vpletli celo z lastnimi oboroženimi silami. Truman je leta 19*7 priznal, da imajo ZDA na Kitajskem 12 tisoč vojakov (dejansko jih je mnogo več) in 136 vojnih ladij — o letalih in tankih ni govoril.
Ameriški progresivni časopis »Political Affairs« je pisal juliia 1947: »Po izjavi Roberta T. Martina, dopisnika »New York Posta«, so razpostavljeni ameriški mornarji v bunkerjih ob železniških progah v severni Kitajski. Kitajske kmete s tem močno spominjajo na japonske okupatorje. Američani so postali dejansko okupacijska formacija v zavezniški deželi. Izkrcali so se na Kitajskem po sovražni kapitulaciji. Podivjali so in se demoralizirali v družbi Japoncev, marijonetskih in kuo-mintangovih vojakov, ki se bore skupno z niimi proti prekaljenim borcem osvobodilne armade. V želii, da ne bi izzvali mednarodnih zapietljajev, so komunisti prenašali ameriške provokacije«. B. T. Lo: Imperialistična intervencija SAD na Kitajskem. Political Affairs, julij 1947 str. 610.
(Dalje.)

Ameriški imperializem in Kitajska
Ivan Cankar J	Jj^	J in njegova
»Človeška postava je in božja zapoved, da hlapec ubogaj svojega gospodarja! Ampak tudi je postava, nikjer zapisana, povsod veljavna, in tudi je Kristusov ukaz, da ne ženi gospodar hlapca od hiše, kadar ti je doslužil in je star in nadležen! Ti, Jernej, pa pojdi sam, pa mu razloži in se te bo usmilil!«
Jernej pa je vzrojil in je govoril na glas.
»Nič na vrata usmiljenja, na vrata pravice trkam, da se mi odpro na stežaj! Ni berač in popotnik, kdor je gospodaril 40 let: ni brez doma, kdor si je sam dom postavil; ni mu treba prositi kruha, kdor je sam obdeloval prostrana polja. Ti, ki si delal — tvoje je delo: to je postava! Našel bom pravico, dodeljena mi bo; če mi je vi ne prisodite, sodniki nespametni, krivični; velik je svet, mnogo je sodnikov nad vami; nad vsemi pa je Bog!«
Kmetje so gledali mrko, župan se je posmehnil.
»Premisli, Jernej, preudari in ne prenagli se!« je počasi izpregovoril Šaiandcr.« Kar je svet naredil, ti sam ne boš prena-redii! Če sta se sprla z mladim gospodarjem in se ti ne da prositi — morda bi še našli zate kot v ubožni hiši, čeprav nisi iz naše občine. Dolgo si bil med nami: ni treba, da bi na cesti poginil!«
Ves kakor je visok, je vztrepetal Jernej od srda.
»Na cesto me je pognal, vi pa ste inc še s sramoto oblili! Pravice sem šel iskat, sodniki pa so se mi smejali! — Negodni-ke zaklepajte tja, v ubožno stajo, pijance, ki so bajto zapili in tatove, ki so jim na
starost dolgi prsti odpovedali! In tudi zapirajte vanjo sodnike, ki so postavo opljuvali in pravico oskrunili! Pa še tiste nazadnje, ki so sc posmehovali starcu, namesto da bi se inu odkrivali do tal!«
Tako je rekel Jernej.
Takrat so se razjezili kmetje in so govorili vsi vprek in so kričali.
»Nehaj, hlapec!«
»Ne zmerjaj, hlapec!«
»Znorel si, hlapec!«
»V kelio s hlapcem puntarjem, ne v ubožno hišo!«
»Pojdi, hlapec, kamor ti je pot!«
»Odpri mu duri, hlapcu, odpri mu, župan!«
»Odpri mu jili na stežaj!«
In župan je stopil k Jerneju.
»Hodi z Bogom, Jernej; zadosti besed!«
Jernej se je ozrl naokoli; samo glas se mu je tresel, pa miren je bil njegov obraz.
»Odpuščam vam, krivični sodniki, kakor je Bog odpustil onim, ki so ga preganjali in kleli!«
Povesil je glavo, tiho je odprl duri, tiho jih je zaprl za seboj.
VII
Ko je stopil Jernej na cesto, je pomislil:
»Tako je rekel župan: Zberi paglavce na cesti in jim pripoveduj svojo pravd?, zato pa da se ti bodo smejali in da te bodo vlekli za suknjo! Iz neprijazne besede je govorila bistra pamet. Česar ni spoznalo srce odraslih oskrunjeno od človeških krivic, to bo spoznalo nedolžno srce, še polno božjega blagoslova!«
In Jernej je sel in zbral paglavce na
cesti, kakor jih je videl in srečal. In ko so prišli, radovedni, prešerni in veseli, jim ie razlagal svojo pravdo.
»Irnel sem hišo, otroci, tam stoji pod klancem, tista bela z zelenimi okni: pa so mi jo vzeli. Zidal sem dolgo let, glejte, otroci, star sein že in nadložen, in ko sem dozidal, so prišli in so rekli: n&, Jernej, zdaj pa pojdi! Otroci ljubi, tudi polje sem imel: vse tisto je bilo moje, kar vidite od hriba dol do potoka: pa so mi vzeli. Od začetka je bilo samo tistih par njivic tam z hišo: jaz pa sem širil svet in sem ga množil, s plugom in brano; in ko sem dodelal, so prišli in so rekli: na, Jernej, mejniki so postavljeni, zdaj pa pojdi! — Otroci, mladi moji, nedolžni, povejte mi, če je to postava in pravica!«
Otroci so se čudili, nato so se veselo zasmejali.
»Daj mi krajcar, Jernej!« je zaklical bo-sonožec.
»Na krajcar, nič se ne boj, nikar se ne skrivaj! Vzemi krajcar, pa odgovori po pravici, kar sem vprašal!«
Bosonožec je plaho iztegnil roko, stisnil je krajcar v pest in je pobegnil.
»Bog s teboj, inalič bosopeti, prešerni!« se je nasmehnil Jernej. »Pa mi povej ti, ki stojiš pred menoj, ki si vse slišal in ki modro gledaš: kako je v tej pravdi pravica in postava? Kako po tvojili mladih mislih, neoskrunjenih?«
»Še meni daj krajcar!« je rekel fant s počasnim, čudno globokim glasom.
»Na krajcar še ti, na dva; zakaj bogat je Jernej, ki je delal štirideset let! Pa povej, kakor sem vprašal!«
Fant je spravil obadva krajcarja, umaknil se je za korak in je zaklical s prav tako počasnim, čudno globokim glasom: »Pijanec!« Nato je šel in se je oziral, če ne stopi Jernej za njim.
»Pojdi, mlad si in nespameten, Bog bo
zatisnil oči!« je rekel Jernej in je bil žalosten.
Velika je bila gruča okoli njega in, kolikor dalje je šel, toliko večja in veselejša je bila procesija.
»Le hodite, otroci z bogatim siromakom, le verno poslušajte njegovo pravdo! Ra-zorana njiva so vaša srca, naj pade seme vanjo, da bo klilo in zorelo nekoč! Nič ne škodi, če ste veseli in razposajeni; tistega se bojte, ki mrko gleda in počasi hodi! Tudi jaz sem rogovilil in sem plesal, da je bilo veselje; dekleta so me gledala in fantje so se me baii. S pestjo bi bil takrat dokazal svojo pravico, kakor jo kratijo s pestjo!«
»Zapleši, Jernej!« so zavpili otroci.
In kakor je Jernej šel v veseli gruči, v poskočili procesiji, so bile nenadoma lahke in mlade njegove noge, celo zazibal se je v bokih.
»Hej, Jernej pleše, Jernej ie pijan!« so kričali otroci: pred njim so plesali, za njim so se zaletavali vanj.
Jernej si je otrl potno čelo z rokavom, postal je sredi ceste in sc je ozrl po otrocih.
»Zdaj pa malo nehaimc, ljubi moji, dovolj je norčije! Ne pravice ne krivice na poznajo vaša mlada srca, Bog jih blagoslovi; ker sama pravica je v njih, še neoskrunjena od vsega spoznanja in od vse bridkosti. Kakor jaz do te pozni jeseni nisem poznal krivice, dokler je nisem zadel na svoja pleča, da hodim zdaj no svetu in iščem, kje bi odložil.	(Dalje.)
» .....................
Iada:atelt, 'astlnk !n založnik 'lata; Dr, Frane Fetok, Velik©-▼ec. Glavni a rednik ? Franjo 0*rls. o tovorni urednik: France hOsutnik, oba Cpiovec, Saimalrasso »». Uprava* Celovec, VOlkennaritter Stratte e evl ka -I. Dopisi «e na posilila o na naalov: Celovec (Kla^euiurt), Foslamt L, I o t« tablaBtacti 17*. Tlaka: ,K*rnln»t Volka,arl»* U. m. ». H.«
Čelov c, 10 -Ok»o*>er-Si-*f» f