PoSInlna platana v gotovini.
LETO VI.
LJUBLJANA, 10. MARCA 1928.
STEV. 11.
VlAPOČNlNA ZA JVGOSLA-VHOČETRTLETNODINI5 CELOLETNO-DIN-60/Z A INOZEMSTVO 1E-DODATI
> poJtNino/oglaji-po CENlKV/ POSAMEZNA
Jtevilka- PO- din* I
RAČUN POŠT. HRANILNICE I3.I88
ORHIN
A
VREDNiJtVOIN-VDRAVA V-VCITELUKI ‘TISKARNI/ ROKOPISI-SE -NE VRA-%A)0/AN0NlMNl-D0-PISIJENEPRIOBČV-k lElO/POiTNINAPLA-P XAN A-V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 290«
Judežev! groši.
Prinašamo danes spisek pobotnic plemenitega gospoda generalnega konzula- ki je ‘kot akreditiran zastopnik Italije v Ljubljani javno v svoji uradni izjavi lagal in tudi špijoniral, katerega je on kot vesten diplomat sestavil, da smo ga lahko mi dobili v roke, seveda brez njegove vednosti.
Spisek glasi:
Ricevuta No. 1 vedasi telgram-ma posta No. 5140 a 26 del 20. XII. 26 agli Esteri e legazione Privšek 100 D 16. decembre.
Ricevuta No. 2 porto 'il ritrato del Krain e parlo dei tiratori Lučan 50 D 21. dicembre.
Ricevuta No. 3 Appuro che il Gaberšček tenne le conferenze. Lučan 100 D 20 gennaio.
Ricevuta No. 4 Vedasi eratica Vrbnjak fascicolo No. 3289/C 13 — 1926 Vrbnjak 100 D 28 gennaio.
Ricevuta Ng. 5 informacioni cir-ca la Vodnikova družba, vedasi rapporti Jugoslovenska Matica Mencin 100 D.
Ricevuta No. 6 informazioni cir-ca Majdič iCglic 100 D 4. febbraio.
Ricevuta No. 12 Mikota e Kramarič (vedasi affare Ekar e affare venuta a Lubiana prete Kramarič di S. Pietro Carso Mencin 250 D 1. apr.
Ricevuta No. 13 asemblea generale fiduciarii Jugoslovenska Matica Mencin.
Ricevuta No. 16 affari Cervoni Mencin itd.
Prestavljeno glasi to:
Pobotnica št. 1 glej brzojavno pošto št. 5140 1. 26. od 20. XII. 26. Zunanje (ministrstvo) in poslaništvo Privšek 100 Din. 16. dec.
Pobotnica §t. 2 prinesel | sliko Krain-a (Kranjca?) in razgovarjal o strelcih. Lukan 50 Din. 21. dec.
Pobotnica št. 3 proveril, da ima Gabršček posvetovanja. Lukan 100 Din. 20. jan.
Pobotnica št. 4 glej zadevo Vrbnjak fascikel št. 3289/C 13—1926. Vrbnjak 100 Din. 28. jan.
Pobotnica št. 5 informacije o Vodnikovi družbi, glej poročila Jugoslovenska Matica. Mencin 100 D.
Pobotnica št. 6 informacije o Majdiču. Ciglič 100 Din. 4. febr.
Pobotnica št. 12 Mikota in Kramarič, glej zadeva Ekar in zadevo prihoda svečenika Kramariča iz Sv. Petra na Krasu v Ljubljano. Mencin 250 Din.
. Pobotnica št. 13. generalna skupščina zaupnikov Jugoslovenske Matice. Mencin.
Pobotnica št. 16 zadeva Cervoni. Mencin itd.
Lepa družba! Privšek. Vrbnjak, Ciglič. Mencin, Lukan.
Judeževi groši, ki jih je prejemala ta družba, so napravili narodno-zavednim Primorcem ogromno gorja. Vse neštete šikane, ki so jih morali prestati od italijanskih oblasti in podrejenih organov, imajo 'izvor v njih. Gospod generalni konzul plačuje vsako poročilo od najnedolž-nejšega občnega zbora nacionalne organizacije pa do najvažnejših vojaških informacij, ki mu jih prinaša armada njegovih konfidentov.
Od vseh teh nas danes najbolj zanima g. Mencin, ki je gotovo najbolj zmožen, sodeč po njegovih poročilih. Izgleda, da ima on na vesti Mikoto, Kramariča, Ekerja in premnoge zaupnike Jugoslovenske Matice, ki so zapisani v Črno knjigo generalnega konzula in si ne morejo raztolmačiti, zakaj ne dobe potnega lista.
Ta Mencin, ki se bomo nanj še povrnili, je bil svoj čas deležen naj-vlšfe protekcije SLS. Toda ker mu ta, mislimo da baš radi tega, ker smo že tedaj vedeli, da je špijon ni zalegla, ga je povzdignil pozneje gospod marchese v svojega osebnega tajnika. Kaj, lepa karijera? Mi danes končamo in ponovno apeliramo javnost, naj bo previdna pred imenovanimi osebami in naj proti njim postopa kakor zaslužijo.
Ta naš odpor se je razvil zlasti v zadnjih desetletjih 19. stoletja, ko se je naše ljudstvo zlasti po zaslugi narodne duhovščine prebudilo in začelo zavedati svoje narodnosti. Toda to je bil le začetek. Naše bistvo je ostalo nespremenjeno in. ni slučaj, da je prodiralo nemštvo tako naglo proti jugu baš preko našega ozemlja. Mi sami smo dajali nemštvu najboljše in najbolj zagrizene borce s svojimi odpadniki — nem-čurji, ki so bili hujši od Nemcev samih. Brez svetovne vojne bi bili danes skoraj popolnoma že zaliti z nemškim valom, ki je drl proti nam in preko nas z blagohotno pomočjo tuje vlade in tuje dinastije.
To je preteklost, toda s to preteklostjo smo vstopili v svobodno Jugoslavijo. Tudi v tej lastni državi je dokazal Slovenec svojo mirnost in poslušnost, v mnogo večji meri pa je dokazal svojo nesamostojnost.
V	naših vrstah ni ljudi, ki bi bili sposobni za velikopotezno gospodarsko in mednarodno politiko, mi nismo dali državi tega, kar bi ji lahko dali in 'kar je ona od nas potrebovala, to je svojo solidnost in strokovno naobraženost, pač pa smo se navzeli vseh slabih lastnosti, ki izvirajo iz Balkana in so koncentrirani v Beogradu. Manjka nam1 trdna hrbtenica, manjka nam narodna zavest in narodni ponos in vsled tega se tudi danes naslanjamo le na druge in iščemo opore pni onih, katerim bi morali biti opora mi sami.
Namen tega članka ni baviti se z našim političnim udejstvovanjem, o katerem je bilo pisano že preveč. Mnogo bolj važno je vprašanje, kako smo se Slovenci sami v Sloveniji udejstvovali na gospodarskem polju. In če potegnemo danes črto. potem se pokaže saldo, ki je naravnost porazen ne le za naše narodno go-spodarstvo, marveč zlasti in predvsem za vse one izmed nas, ki so se več ali manj udejstvovali v gospodarskem življenju Slovetiiije. Vsled neugodnih mej je ostala Slovenija torzo, ki ni sposoben za samostojno eksistenco. Ta torzo je danes izčrpan vsled slabe državne uprave, ki je izmozgala iz njega vsaj 5 milijard več, kot bi smela. To so zakrivili naši politični voditelji. Poleg teh milijard pa je izgubila Slovenija sto in sto milijonov dinarjev brez krivde države in državne uprave in le po krivdi svojih gospodarskih delavcev. Že svoj čas je naš list žigosal način, kako se postopa z našimi najbolj važnimi gospodarskimi institucijami. Takrat je šlo za slučaj Mestne hranilnice, ki je prehajala iz rok v roke, kakor se je pač menjavala politična konstelacija. Toda Mestna hranilnica je pač zavod, za katerega jamči občina in je vsled tega toliko močna, da prenese nekaj takih političnih skokov. So pa drugi zavodi, ki so šli vsled zanašanja politike v njih delovanje,
zanimivo je, da je Gavrilo par dni pred atentatom zaupal svoj načrt ljubljeni deklici, do katere je gojil najsvetejša čuvstva in kateri ni ničesar prikrival. Kot je bil idealen v ljubezni do naroda in domovine, tako je iskreno ljubil svoje dekle...
V	pričetku njegovega udejstvovanja je izvršil dijak Bogdan Žera-jič v Sarajevu prvi atentat, ki pa se je ponesrečil. Oinladinci, ki so bili zbrani v jugoslovenski nacionalistični organizaciji »Mlada Bosna«, so sklenili ubiti guvernerja Bosne generala Varešanina in Žerajič je s svojim življenjem plačal prvi poizkus.
Žerajevičeva smrt. razne demonstracije, pri katerih je bil 21. februarja 1912 ustreljen omladinec Šalim Agič in izzivalno postopanje Avstrije proti Srbom v Bosni, vse to je privedlo Gavrila Principa do tega, da se je odločil za svoje dejanje. Manevri avstrijske vojske ob srbski meji in poset Franca Ferdinanda v Sarajevu, ki je bil napovedan baš za dan bolečine vsega Jugosloven-stva, so b>ili vzrok, da se je Princip
zlasti pa vsled izrabljanja v zgolj zasebne svrhe posameznih merodajnih faktorjev v nič.
Ni treba imenovati imen, zavodi in faktorji so dovolj znani. Treba pa je pri tem podčrtati dejstvo, da se naša javnost s tem vprašanjem sploh ne bavi. Kljub strašnim izgubam, ki so jih utrpeli naši ljudje vsled gospodarskih polomov, kljub temu, da so udeleženi pri teh izgubah ravno najrevnejši in najbolj potrebni sloji, ostane vse mirno in nihče ne zahteva, da se razpravlja javno o osebah, ki so vse to zakrivile. Ta popolna pasivnost onih lju-dij, ki so izgubili svoj trdo prislu-ženi denar, je naravnost zagonetna in se da razložiti le z našo mentaliteto. Od nekdaj so bili naši ljudje ah' popolnoma pasivni, ali pa zgolj cvičkarji, ki so zabavljali in grozili pri svojih četrtinkah, niso se pa upali nastopiti javno in zahtevati, da jim polože račune oni, ki so si kot izvoljenci kratkdmalo prilastili položaj prvoboriteljev.
To se mora nehati in treba bo naše ljudi zrevolucionirati tako daleč, da ne bodo pustil brez kazni zapravljati svojega denarja. Vsak upravitelj tujega imetja mora upravljati to imetje vestno in pošteno, vsak upravitelj jamči ne le za svojo nepoštenost in krivdo, marveč tudi za svojo nesposobnost. Žal so kriva nekoliko tudi naša sodišča. Seveda ni to mišljeno kot očitek našim sodnikom, ki itak delajo, kolikor morejo. Toda pri sodiščih bi mahali biti sodniki-strokovnjaki, ki bi se pečali zgolj s takimi gospodarskimi zadevami, zlasti z gospodarskimi polomi. Če ‘bi sodišče v vsakem takem slučaju postopalo naglo in brezobzirno, če bi državno pravdništvo v vsakem takem slučaju uvedlo kazensko , preiskavo in ukrenilo takoj vse preventivne korake, zlasti preiskovalni zapor merodajnih činiteljev, potem bi se ozračje gotovo vsaj nekoliko razčistilo. Če propade zavod, ki je imel 88,000.000 dinarjev slovenskih vlog. potem mora biti nekje krivec, ki je zakrivil' ta polom in odgovarja za svojo krivdo v kazenskem zmi-slu, pa makar se mu ne more očitati, da je obogatil samega sebe. Kazenski zakon ima zelo ostre določbe za take polome in intendira, da se v vsakem slučaju ugotovi krivda in kaznuje krivec. In krivec je vsak ravnatelj, vsak upravni svetnik in vsak odločujoči faktor zavoda, ki ni pravočasno priznal svoje pasivnosti^ (n izvajal konsekvence. Ti odločujbči faktorji se zavedajo mnogo premalo dejstva, da ne upravljajo svojega lastnega premoženja, s katerim lahko delajo kar hočejo, marveč izvršujejo svoje funkcije le kot upravitelji tujih, njihovemu zavodu zaupanih kapitalij, za katere odgovarjajo ne samo s svojo častjo, marveč tudi s svojim imetjem.
odločil ubiti Franca Ferdinada, največjega neprijatelja Jugoslovenov.
Principovo idealno srce ni dopustilo, da bi ošabni in prešerni tujec-neprijatelj na ta način žalil dostojanstvo srbskega in vsega jugoslo-venskega naroda.
V Beogradu je svoj načrt zaupal vojvodi Voji Tankosiču in četašu Milanu Ciganoviču. Slednji je umrl šele lansko leto in je bil vsa svoja poslednja leta odločen Orjunaš. Oba sta se seveda za stvar navdušila in sta vežbala bodoče atentatorje v ravnanju z bombo in revolverjem.
V dežju in viharju sta Gavrilo Princip in Trifko Grabež oborožena z bombami, prekoračila avstrijsko mejo.
Napočil je Vidov dan 1914. in Princip je z moško mirnostjo in hladnokrvnostjo izvršil svoje dejanje. Zavedal se je muk. ki jih bo moral za to pretrpeti in vendar ni drhtel. Žal mu je bilo edino, da je ubil Ferdinandovo soprogo, akoravno je meril na generala Potioreka in pri tem zgrešil. Gotovo bi bil s tem preprečil marsikatero bol in zlo, ki so
Ljudstvo, ki nosi posleidice takih polomov, bi moralo nastopati kot sodnik in dolžnost sodišč je, da spravijo vse take slučaje pred sodišče ljudstva, to je predi porotno klop. Dokler se to ne bo vršilo sistematično in brez ozira na osebe, ki so tangirane pri takih polomih, tako dolgo ne bo ozdravljenja, tako dolgo 'bodo igrali v našem gospodarstvu vlogo ljudje, ki kljub strašnim' posledicam svojega delovanja hodijo okoli s ponosno dvignjeno glavo 'in igrajo kljub vsemu vodilno vlogo v našem narodnem gospodarstvu.
Beograjsko pismo.
Pisati o novih beograjskih tramvajih, lepih omnibusih, o sprevodu kraljeviča Marka, o predpustnih norostih, nimam namena, iker Iza to poskrbe dovolj- dnevniki, ki sitijo radoznalost mase z več ali man] posrečenimi senzacijami.' Posvetiti pa hočem teh par vrstic upoznava-nju našega članstva z razmerami v Beogradu, ki ga na eni strani vse preveč obrekujejo, češ, vse zlo prihaja iz njega, od katerega pa — trdim zaman preveč optimistično pričakujemo neke > rešitve! Predvsem si treba biti na jasnem, da danes Beograd ni več ono čestito staro srbsko, nacionalno zavedno mesto, ki je bilo žarišče jugosloven-stva pred vojno — temveč, da je Babilon vseh možnih narodnosti, ki mu močno odvzemajo narodni karakter — da je kaos nekakega in-ternacionalfizmai v katerem , tone povojna generacija, ki se udejstvuje na promenadi, barih, plesih in športnih igriščih.
Da je ta zastrupljena sfera delovala tudi neugodno na starejše — tudi ni treba posebej povdarjati. Vrhu vsega pa se je velik del »intelektualcev«, špekulantov in politikov posvetilo izključno zaradi — in razen nje — ter eventuelne zabave v prijetni družbi kupljene ljubezni-, ta vrsta parasitov ne pozna nobenega ideala.
Dalje je politično življenje, kar se tiče srbijanskega elementa v Beogradu, pa bodisi da je iz tkzv. prečanskih krajev ali! pa iz bivših krajev Srbije, silno zastrupljeno po partizanstvu, pri katerem sem imel priliko! opažati toliko zagrizenost, da se mora človek čuditi in zgražati obenem.
Končno je morda kvarni vpliv posnemanja nekake evropske civilizacije prinesel tako ostro ločitev stanov — brezmejno napuhlost bogatinov. a le prepogosto tudi diferenciranje intelektualcev od proletariata, da se človek zgrozi-, da je kaj takega v stari prestolici demokratične Srbije in v dobi razmaha socialnih pokretov sploh možno.
ga avstrijske čete napravile po okupaciji Srbije in pri katerih so se posebno odlikovale v divjanju nad nedolžnimi seljaki one, ki [im je zapovedoval general Potiorek, krvolok in smrtni sovražnik Slovenstva.
Nad činom mladega Gavrila Principa so se tedaj- zgražali vsi oni, ki jim je bilo več do udobniH časov in lepih razmer kot do njihovega ubogega naroda. Vsi od okolice škofa Stadlerja v Sarajevu do pobesnelih band' ljubljanskih Orlov — »Jungschiitzov«. so ‘se vrgli na ju-goslovensko omladino, jo denuncirali in vlačili po temnicah. Gavrilo -Princip pa je tedaj nastopil pot svojega trpljenja. Tudi on je moral iz ene temnice v drugo in končno so ga pustili, da je v Theresienstadtu počasi hiral in umrl tik pred pričetkom naše svobode.
Storil je svoje dejanje in se žrtvoval. kot vsi tisoči onih naših herojev, njegovo delo in oporoka pa ne bosta pozabljena, dokler bo bilo poslednje orjunaško srce...!
Deset let že spi Gavrilo Princip svoj večni sen -in v naši zemlji se je
Polom Slovenije.
Vloga Slovencev v novi državi se je razmotrivala že ponovno in so se čuli najrazličnejši glasovi o našem pomenu v političnem in gospodarskem življenju Jugoslavije. Ena stran je zastopala mnenje, da smo Slovenci sol Jugoslavije, da tvorimo s svojo sposobnostjo-, solidnostjo in poštenostjo evrtjpski del balkanske države, da smo v tej državi predstavniki zapadite kulture in da moramo biti kot taki v največji meri udeleženi pri vodstvu in upravi države. Druga stran pa je zopet povdarjala, da Slovenci sploh ni-
LISTEK.
BORIS Z. :
PRED DESETIMI LETI...
Nek’mre, tko hoče da živi, nek’ živi, tko hoče da mre!
(Princ Djordje Karadjordje-vič ob okupaciji Bosne).
Te dni bo preteklo deset let, kar ie umrl v avstrijskih temnicah. Zmagovita srbska vojska z jugosloven-pSkimi prostovoljci je prihajala preko Kajmakčalana in prinašala svobodo vsem Jugoslovenom, on pa je umrl ob zori uresničenja njegovih ciljev...
In vendar ni umrl...! V vseh mislih in srcih pravih jugoslovenskih nacionalistov še živi njegov svetlo 'Cžarjeni duh in z njim ves on — Gavrilo Princip.
Mnogmi je še danes njegova oseba zagonetna in mnogi ga imajo za °rodje v rokah starejših, ki so po ajihovem mnenju hoteli izrabiti nje-S°v fanatični nacionalizem v svoje
smo sposobni za samostojno delo, da smo -mešanica germanske) romanske in slovanske krvi, da smo vsedljina vseh slabih lastnosti teh ras. Kje je resnica?
Kot vedno, je tudi v tem slučaju zgodovina najboljša učiteljica.- Iz naše zgodovine pa izhaja, da Slovenci nismo znali biti nikdar samostojni, da nimamo torej državotvornosti, potrebne za državno nacfjo. Bili smo vedno le podrejeni del tuje države, vse naše delovanje, ves naš razvoj se je gibal le v pravcu odpora proti tuji državni sili.
svrhe. Take očitke je že Princip sam ponosno zavrnil, ker si je bil svest svojega cilja. Jasno in odkrito je izjavil svojim sodnikom: »|a sam hteo da ubijem omoga, koji je činio zlo jugostovenskom narodu!«
Gotovo je, da ga ne razumejo ljudje, ke ne poznajo samopožrtvo-vanja in borbe, proti močnim in silnim neprijateljem svojega naroda. Istotako pa je tudi gotovo, da ga razumejo oni, ki so danes v svobodni državi preganjani in zaničevani, ker nosijo njegovo oporoko v svojih srcih in ker jim je uresničenje njegovih idealov življenski cilj.
Mnogo je sicer i danes srednješolcev. ki se udejstvujejo v raznih omladinskih pokretih. toda Principova volja in ideali stoje tako visoko nad njihovimi, da je vsaka primera nemogoča. Za podvige, ki bi bili vredni Principa današnji omladini nedostaja volje, poguma in — časa.
Kadar prebiram razne spise o njegovem življenju in trpljenju, se mi zdi, da je bil Gavrilo Princip vtele^ šena popolnost. Malo jih je bilo, ki so spoznali njegovo dušo in misli in
Da v takem miljeju Orjuna ne more imeti ugodnih tal za razmah, je evidentno in je naravnost občudovanja vredno, s koliko požrtvovalnostjo boreč se s' financielnimi težkočami in indolenco večine lastnega članstva *— deluje žal le par idealistov, ki pa so značilno vsi poreklom iz province.
Le kdor vidi to peščico bratov-junakov, kako se žrtvujejo, more ceniti njih ogromno delo — in ven-
A. VERBIČ:
Pred genevsk
Lipsko. pričetkom marca.
Pd 'zunanJihi ministrstvih .posameznih zemeilj zopet pripravljalo potne kovčke in izstavljajo za najrazličnejše delegate diplomatske potne liste. V Genevi je stalež baletk in artistinj po barih že pomnožen, da bo odgovarjal potrebam in povpraševanju po trudapolnih konferencah utrujenih diplomatov, ki potrebujejo po napornih konferencah malo sladikega oddiha. Poučeni hudomušneži trdijo, da bo pestroli-kost varietetnega programa pri sedanjem zasedanju še posebno interesantna, ker hočejo sicer precej kalvinistično suhoparni Genevčani .pokazati,-da'zarriofetud1! Genevanuditi one prednosti zavoljo katerih žel nekateri prenesti sedež Zveze narodov v razposajeno mesto vaie-kovih šenov.
Nas kot narod proletarskih Seljakov te atrakcije Geneve ne zanimajo, nego politični položaj na svetovni pozornici, 'ki tvori ozadje bliž-nemu zasedanju Lige narodov.
Najinteresaritnejjše in gotovo-najperečejše vprašanje — spor med Anglijo in Rusijo stoji še vedno na mrtvi točki. Sprva so prihajale iz prestolice ob umazani Themsi vesti, ida bo gospod Chamberlain povsem pasiven napram ruski delegaciji. Sedaj pa napovedujejo njegov sestanek s sovjetskim delegatom Litvi-ftom, s katerim bosta skušala pristopiti k težkemu ruslko-angleškemu spqru. Pri teh razgovorih bodo imeli Rttsi gotovo težavnejše stališče, ker se morajo sovjetski samodržci boriti z Velikimi notranje gospodarskimi krizami, ki silno absorbirajo njihove 'sile. Poleg tega bodo morali IRusi llikvidirati tudi predej akutni spor s Folijsko, M ie nastal1 radi trgovske pogodbe. Poljaki so v tem sporu zelo odločni in le bil tako novoimenovani poljski poslanik v Moskvi odpoklican prej ko si je sploh ogledal ozidje rdečega Kremlja. Domlšljiveiše stališče zavzemajo napram Litvi, katere poslednje noto so sprejeli z zadovoljstvom na znanje. Pri ublažitvi napetosti med Litvo in Poljsko je sodeloval prav uspešno Stresemann. Seveda je moral zavoljo* tega prečuti marsikatero grenko od nemških nacionalcev, ki bi hajrajše podavil vse Poljake s Francozi zajddno.
Na Kitajskem se je položaj dokaj umirfl in izboljšal v prid Veliki Britaniji, kar priznavajo* tudi Rusi. Tako so padle na kongresu III. internacionale konstatacije, da ie doživel komunizem v Kantonu težalk poraz in da se ne gibi e kitajska revolucija več v 'smeri boljševiške ideologije, nego nacionalistične, ki vidi v komunizmu opasnejšega nasprotnika, kakor je ang!e§ki trgovec. Angleži gledajo na položaj v deželi sinc>v
med tem mnogo spremenilo. Orju-naši se spominjajo njegove žrtve tembolj, ker baš sedaj čutimo, da sedanjost ne zna spoštovati njegove oporoke in da bo treba še omladin-cev njegovega kova, predno se bo uresničil njegov in naš veliki cilj...
POLITIČNI SONETI.
L
Poznamo vas, gospodje radikali, vsak dan bolj jasna je o vas resnica, sedaj ko padla krinka vam je z lica, $mo šele v pravi luči vas spoznali.
Oj, kje so vaši davni ideali?
Kaj vam je mar svoboda in pravica? Prej dali nam ste za župana Frica, zdaj s klerikalci ste se zavezali.
Vam dragi so nemčurji, mažaroni in vsa pakaža, ki odi nekdaj pase po naših tleh se; kdor se vam ukloni,
odprete mu vse svoje zlate kase, vam prazni paragrafi so zakoni, a glavna stvar je, da skrbite zase.
dar žal ni uspeha, kot bi ga oni želeli in kot bi ga želeli mi.
Zato kličem vaem bratom^ ne pričakujte Čudežev, ker doba teh j<? piinila — in sila Orjune je v provinci, v naših mestih in vaseh.
Tu se vrzimo na delo in podrobno organizacijo, da damo našemu vodstvu v Beogradu pobude in veselja do dela, a sami da enkrat dosežemo ono, radi čegar smo!
) konferenco.
vzhajajočega solnca z velikim optimizmom. Odsev tega je porast akcij angleških podjetij, ki imajo svoj denar naložen na Kitajskem:. Pd poslednjih vesteh se kantonski kitajski nacionalistični ministri že pogajajo z angleškem poslanikom, ki jih je bil sprejel celo zelo svečano. Taisti ministri poizkušajo navezati stike s severno Kitajsko, kjer vlada momen-tano silna lakota, pred katero beže stotisoči v Mandžurijo, kjer je močan vpliv Japonske.
Indija.
Dočim je napetost v Kitajski, ki je stala britanski imperij preko 500 milijojnov funtov, precej popustila, pa je dokaj narastla v Indiji, kj^r uraduje Simsonova komisija, ki je naletela na zelo sovražno razpoloženje. Mohamedanei so pri panidij-skem protiangleškem gibanju precej pasivni, vendar pa tudi ne nastopijo v prid Angležem. Kakšen bo izidi te borbe je težko predvidevati. S stoletno prakso izšolani angleški kolo-nijalni upravi pa se bo gotova posrečilo parirati i to gibanje in odložiti še za dogleden čas vprašanje indijske samouprave ali celo domi-piona.
Neprijetna je dalje za Angleže tudi situacija v predelih
Trans jordanije,
kjer napada angleške postojanke kralj Ibn Sanld. Spor bazira na neizpolnitvi pogodbe med Iben San-dom in Angleži, ki so pristali leta 1927. na odstopitev mestec Akabe in Maasa k Hedžasu. Angleži so hoteli to pogodbo izpolniti najbrže ob Sv. Nikolu. Iben Sand je energičen možak in je primarširal s svojimi Va-kaliti pred ozidje zagotovljenih mu mest, da opomni Angleže na podpisano pogodbo.
Skok preko Rdečega morja nas dovede v
Egipet.
kjer so si Angleži z domačini v laseh, odkar izvršujejo »začasni protektorat«. Sedaj se vrše pogajanja za odstranitev poslednjih angleških čet s teritorija severnega Egipta. Angleži hočejo i v bodoče ohraniti kontrolo nad egiptovskim Sudanom, kjer je angažiran angleški kapital v bombažnih plantažah in vodnih zgradbah. Poleg tega ima pa še vrhovno kontrolo nad egipčansko zun. politiko. Egipčani so trdoglavi, vendar bodo morali končno sprejefi angleške predloge, ki bazirajo na zaščiti vitalnih angleških interesov — obrani Sueza.
Vprašanje bivših
nemških vzhodnoafriških kolonij
in ozemlja okoli Victoria jezera, Ugande in Kenije povzroča mnogo debatiranja v Nemčiji, kjer vidijo v
2.
Prelepo ti posestvo-, slavno Belje! Prej bilo vir milijonskih si dohodkov, redilo mnogo trotov si in trotkov, posestnikom spolnilo vsake želje.
Sedaj državi nisi na veselje, pasivno vedno si za več odstotkov, ker plen postalo raznih si gospodkov:
pregovor je: Kdor pride prej, prej
melje.
Ti imaš polje, vile in gozidove, podjetja plodonosna in cukrame, lahko plačalo naše bi dolgove,
rešilo nas iz stiske bi nevarne, a vate rajše hodijo na love, kdo za zadeve briga se denarne.
3.
Oj. slavljenka, preslavljena Glav-
njača,
prej bila malo si po svetu znana, gostila v sebi si tatu, cigana, pijanca kakega in postopača.
Zdaj vse na bolje se pri nas obrača: postala ječa si za državljana.
nameravani ustanovitvi posebne uprave celo iz teh ozemelj, angleško aneksijo bivših pemški}i kolonij, na katerih povrnitev So še vedno hfekateri računali.
Remsko vprašanje
je po govorniškem duelu med Stre-semannom in Briandom nekoliko oživelo. Nemci hočejo skrajšati rok zasedbe, ki gre že tako proti koncu, ker vidijo v vprašanju porenjsike zasedbe vprašanje notranje in gospodarske naravi. Francozom se seveda z izpraznjenjem Porenja ne mudi, ker upravičeno zahtevajo po~ preje ureditev varnostnega pakta in ustvaritev Vzhodnega Locarna za Poljsko. Za vprašanjem izpraznitve Porenja pa se nahaja še trši oreh — nevtraiiziranje tega nemškega »Aufmarschgebieta«, ki sicer ne stoji v Versaillskih traktatih, a ši ga Francozi nadvse žele. Da Nemci ne bodo- v tem pogledu pre-kavalirski se že vidi po razpravah o investizacijskem pravu, s katerim se ne morejo le ti kar nič sporazumeti.
St. Gothartsko tihotapstvo firme Mussolini in drug, ki uvaža orožje v revanžnega in bojaželjnega duha prežeto Madžarsko, ne bo povzročila
Tresle so se gore-
S tolikim truščem napovedani odgovor on. Mussolinija kancelarju dr. Seiplu, ie bil končno izgovorjen preteklo soboto v rimski zbornici. Fašistovski tisk. ki je pripravljal svet cel teden na ta dogodek, se je kosal med seboj, kdo bi bolje zadel pričakovane velike besede diktatorja. V bistvu se je to več ali manj posrečilo vsem. kar pa z ozirom na stališče, ki ga je zavzemal doslej fašistovski vojda v problemih, o katerih je imel govoriti, ni bilo posebno težko.
Dr. Seipel je javno obtožil fašistično Italijo, da vrši najhujši teror nad Južnimi Tirolci. Povedal je jasno voditelju Italije, da ni kompromisa med nemškim1 in italijanskim naroddm, dokler ni osiguran nemškemu življu v mejah današnje Italije njegov življenski obstoj, dokler se mir ubija materinski jezik in njegova kultura!
Če spregovori v taki obliki diplomat šibkejše države napram močnejši, mora imeti za to nedvomne dokaze. Da pa ima le teh več kot dovolj1, je jasno za vsakogar, tudi za one, ki so podpirali italijansko zunanjo politiko.
Mussolini teh obtožb v svojem odgovoru ni ovrgel, dasi je skušal zmanjšati njihov efekt s trditvami
o	raznih dobrotah, ki jih je prejel nemški narod na Južni Tirolski od fašistične Italije. Med temi ie par dobrot, ki jih je Italija po saintger-mainski pogodbi bila prisiljena izvesti, dočim so vse ostale le ogromno breme nemškemu narodu, bodisi v gospodarskem, kulturnem ali političnem oziru.
Značilno za Mussolinijevo pojmovanje o deljenih dobrotah, je njegova navedba zidanja \ karabiner-ske vojašnice v Bolcanu. Ta mučilnica, V kateri so bili mučeni nešteti Tirolici' v sled njihove narodnosti, spada po nazorih on. Mussolinija tudi med dobrote, podeljene drugo-rodcem.
V	ostalem pa fašistovski diktator ni zanikal navedi) dr. Seipla,
svoboda zdaj je v tebi pokopana, postala si najslavnejša »palača«.
In ker sramote bilo je premalo, nam skupščina je slavna poskrbela, da tvoje se ime bo proslavljalo.
da s taboj vsa država bi slovela, vse zate se je v hrabri boj podalo: kako bi duša ne bila vesela.
Ker drugega ni nujnejšega dela, vse zate se je v hrabri boj podalo, kako bi duša ne bila vesela.
■J	V. _	_
krajše ali daljše, vsem onim, ki si nameravajo postaviti lastno hiSico za stanovanje.
Frail Šuštar, lesna industrija Ljubljana, Dolenjska cesta 12.
TELEFON ŠTEV. 2424.
posebnega trušča. Ime firme in njeni garanti ter klijenti kot bolni Ti-tu-lescit §p garancija, da se ne bo skrivil viteškim Arpadovim potomcem niti las na glavi. Za kulisami se bo sicer pomirila moč Italije in Francije, pred javnostjo pa bodo demonstrirali s kako preiskovalno anketo in pustili vprašanje zarjaveti, kakor so »zarjaveli« deli strojnic. V naj-neprijetnejšem položaju je spričo tega tihotapstva Nemčija, ki se bo morala izreči za eno skupino. V prid Ogrslke govori nemški strah pred investigacijskim pravom. Za Malo antanto pa tudi nič manj nastop Mussolinijeve satrapije v Juž-notirolskem vprašanju in vprašanje odnošajev s Čehoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo, ki postajajo vedno ožji.
Južnotiirolska debata
je razgalila v vsej, goloti rokovnjaške metode Benitijevih opričnikov nad nesrečnimi nemškimi trpini v Južni Tirolski. Za nas je pri tej debati predvsem interesantna ugotovitev, da postaja izolacija Italije z vsakim aktom pobesnelega črno-srajčniškega »vsezbora« popolnejša in da ni več daleč čas, ko bo užival prijetno zavest, da je na clilci, kakor nekoč Vili Doornski pred debaclom.
rodila se je miška!
temveč se je postavil na stališče, da v Italiji ne obstojajo narodne manjšine in ne dopušča nikomur, tudi izven države načeti to vprašanje. S tem pa je podal popolno priznanje očitanega mu nasilstva nad manjšinami v Italiji. Priznal je manjšine, toda le kot generacijo preteklosti in deloma sedanjosti, in napoveduje njihovo smrt v bodočnosti.
Da se g. Mussolini ne bo zdržal pri svojem odgovoru in končal brez groženj, je bilo jasno za vsakogar. Mož grozi že od kar ga svet pozna in zato je sigurno računal ž njim tudi g. Seipel, ko je spregovoril v avstrijskem parlamentu. Od Mussolinija, ki ima navado postaviti na mizo ob vsaki priliki par stotisoč črnih srajc, je pričakoval svet tudi topot, da bo pustil zabliskati v žarkem rimskem solncu nabrušene bajonete fašisto-vskih legij in da bodo pripravljeni rimski orli zatemniti soln-ce. Italijanski časopisi so v resnici že čuli rjovenje italijanskih topov in narod je natihbma preklinjal svojega duceja, ki tako rad voha kri.
Toda diktator je spregovoril proti pričakovanju. V njegovem govoru je sioer brutalnost, ki ga je razgalila v kolikor še ni bil gol. kot poveljnika onih tolp, ki so se znale ponašati napram neoboroženemu narodu z vso surovostjo, ki pa svojega orožja še nikdar ni prinesla častno iz odkritega boja. Izjavli je, da bo izvajal represalije nad južnimi Tirolci z vso brezobzirnostjo, pri najmanjšem ponovnem' poizkusu kakršnekoli demonstracije onstran meja.
S kakšnimi občutki je sprejel svet te njegove vitežke besede, je razvidno iz časopisja vseh držav, ki ga z redkimi izjemami kljub nepričakovani zmernosti obsojajo.
Odgovor ' italijanskega ministrskega predsednika je tesno v zvezi s položajem v katerem se Italija danes nahaja. Petletno rožljanje z orožjem je pričelo presedati celemu svetu, Italija je ves čas pridno izrabljala utrujenost narodov od zadnjega svetovnega poraža. Čim bolj se je kazal odpor proti novemu kr-voprelitju, tembolj je iskala prilike za grožnje, ki so ji dobro služile v svrho izsiljevanja. Čim pa se je zgovornemu možu z Monte Cltoria namignilo, da se je evropsko uho njegovega grmenja naveličalo in da je dana možnost v bližnji bodočnosti, ko bo moral slediti svojim besedam z dejanji, je spremenil melodijo.
Diplomatska borba med Avstrijo in Italijo je doslej prinesla popolno moralno zmago Avstriji in prepričani smo, da bo te pozicije obdržala
i	v bodoče, ker ima moralno oporo vseh držav, razven par kupljenih zaveznic Italije.
To razpoloženje je bilo čutiti že prej in razumel ga je tudi g. Mussolini. Zato je med grmenjem in strašnim truščem lomečih se skal iz gore skočila — miška!
Železnato vino
lekarnarja dr. O. Piccoll-Ja v Ljubljani
krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. Naročila točno po povzetju.
Ulili pohlep po Dalmaciji:
Čim pričakujejo Italijani sprejem Nettunskih konvencij po našem parlamentu, takoj odpro predale svojih časopisov za popis trpljenja »neodrešene« Dalmacije. Z vsemi mogočimi zgodbami skušajo suge- % rirati svetu prepričanje, da so net-tunske konvencije za Italijo zahteva, do katere ima polno pravico in jo mora izpolniti Jugoslavija po vseh principih morale in obstoječih mednarodnih pogodbah o zaščiti narodnih manjšin.
Očividno smatra Italija naš se-danji notranje političen položaj ugoden za ponovno zahtevo ratifikacije konvencij. Za kulisami napenja ita- t lijanska diplomacija vse strune, da zadoni pravi akord, italijanski tisk pa pripravlja javno mnenje, ki naj! bi v odločilnem- trenotku vplivalo na jugoslovenski parlament v — Italiji ugodnem smislu.
Iz tega vidika je treba presojati tudi najnovejše vesti iz »zasužnjene Dalmacije«, ki jih v obliki nekakih potopisnih črtic prinaša »Po-polo di Trieste«, ter bodo izhajale prividoma kar v serijah.
Gorostasnosti, ki jih navaja pisec, je v resnici zmožna samo bujna fanta-cija italijanskega žurnalista. Grozodejstva, ki so očrtana — konkretnih slučajev seveda ne navaja — f sličijci v resnici že najpopolnejšim fašistovskim metodam. Pisec ugotavlja, da je italijanska kultura v ■Dalmaciji uničena, italijanski jezilk izgnan iz cerkve in šole in da pre-trpe prebivalci italijanske narodnosti nepopisne muke s strani oblasti, prebivalstva in seveda — Orjune.
Svst je italijanskih pretiravanj in fantazije vajen, ter bo šel preko tega z istim nasmehom kot je šel preko bobnečih fraz o slavnih zmagah italijanskega orožja. Vendar pa je potrebna ena ugotovitev, ker nočemo veljati za svetohlince in ker je treba, da se ve koliko je resnice na teh trditvah.
Ni še pozabljeno v naši javnosti, da se je našlo par sto izdajalcev in privandrancev širom naše Dalmacije, ki so na povelje Rima zahtevali ?zase .italijansko državljanstvo. Ti elementi, ki so bili po veliki večini izgnani iz vsake družbe vsled svojih umazanih dejanj, so danes baza, na katere stavi' Italija svoje zahteve, ispričo dobro poznanih italijanskih' metod je nedvomno, da je prejel' vsak izmed teh svoje groše v tej ali oni obliki. Ti elementi v resnici nimajo^, ugodno postlano pied' našiim narodom1, ker le ta nima onih značilnih junaških potez, ki pripuščajo Italijanu možnost bratiti in družiti se z prodanimi dušami. Vendar pa tudi napram tem tipom na žalost ni storila svoje dolžnosti ne oblast, ki jih prej ščiti kot preganja, ne narod, ki bi lahko sodil ostreje in ne Orjuna. ki bi morala vso to golazen iztrebiti že davno, kljub vsestranskemu odporu. Konftdentsvo, ki bohotno cvete v vrstah teh »italijanskih« podanikov, je napravilo našemu narodu in državi že toliko škode. da bi bil najenergičnejši nastop proti njim: ne le krvavo potreben, temveč tudi po vseh zakonih popolnoma upravičen.
G. Mussolini ne priznava kompaktno polmilijonsko manjšino v mejah današnje Italije. Tej mantlšini je uničil kulturo, ubil gospodarstvo ter jo skuša z najbrutalnejšimi sredstvi spraviti iz površja zemlje. To svoje delo celo priznava in priznava javno ta cilj. Za »italijansko manjšino« v Dalmaciji, ki jo ie moral šele umetno ustvariti, pa zahteva izvedbo pogojev, ki pomenijo prehodni šjadij združitve z »materjo Italijo«.
Dokler bo imel italijanski diktator take nazore, se ne sme čuditi italijanska javnost, če nastopa naš narod proti italijanskim državljanom na naši zemlji negostoljubno. Ravno tako pa je neupravičeno razburjenje, Če zleti v morje kakšen italijanski agent, ki je ogoljufal našega človeka za težko prihranjene novce, ali če so prejeli plačani fašistovski izzivači zasluženo nagrado v obliki batin.
Vse to pa so obenem dovolj jasni dokazi iskrene želje našega naroda po italijanskem gospodarju in garancija za dostojen sprejem, že tolikokrat napovedanega italijanskega obiska.
Poravnajte naročnino!
Še malo pojasnila.
Na naš zadnji uvodnik je odgovoril »Narodni dnevnik« s pogrevanjem trditev, ki jih je' navedel^ že v Članku, na 'katerega je prejel že odgovor. Očitek, da na njegova načelna izvajanja nismo odgovorili- je le izbegavanje jedru vprašanja, ki smo ga dovolj jasno označiM v svojem zadnjem članku. V kolikor še potrebujejo pojasnila mu jih podajamo s sledečim.
Njegov uvodnik je bil spisan popolnoma v duhu smernic današnje naše zunanje politike, ki jih je postavni že bivši zunanji minister gosp. Ninčič in 'ki se danes niso bistveno prav nič spremenile kljub temu, da je gospod Ninčič javno izmolil svoj konfiteor. Ta naša zunanja pol'itika odgovarja mogoče interesom nekaterih vodilnih mož, nikakor pa ne interesom celokupnega naroda, osebno pa ne nas mejašev kraljevine Italije. Odgovornost za to zunanjo politiko pa nosi v prvi vrsti radikalna partija, ki je imela in ima^ vso odločujočo moč v naši skupščini in notranji politiki. Očitki, ki smo jih torej stavili radikalni partiji, spadajo v načelnost vsega vprašanja. Ce pa smo ugotovili krivce, potem nismo zašli na stranpota z ugotovitvijo, kakšno je delo nekaterih radikalov, ki v prvi vrsti nosijo krivdo za položaj, v katerem se nahaja naš del jugoslovenskega naroda. Njihova dolžnost bi bila, da zastavijo vse svoje sile v svrho izmene zunanjega političnega kurza. k'i je za nas Slovence naravnost katastrofalen. Pri tej svoji akciji pa bi morali izvajati tudi vse 'konsekvence, ki jih v takem slučaju mora >izvajati značaj.
Mesto tega pa so slovenski radikali zastavili svoja energijo, da upravičijo delo radikalne partije, ter pripravijo narod na bodočnosti, ki se mu obeta z nettunskimi konvencijami. Pri tem svojem stremljenju in svoji gorečnosti pa so šli celo tako daleč, da so zastavili svoj vpliv na pristojnem mestu za človeka, ki je bil ožigosan kot državi skrajno nevaren element.
Na to ugotovitev, ki najbolj jasno osvetljuje krivdo radikalne partije na današnjem našem brezupnem položaju, je »Narodni dnevnik« odgovoril z izgovorom, da se pač v vseh vrstah in tako tudi v vrstah slovenskih radikalov nahajajo nepošteni elementi. Ta ugotovitev je brez dvoma pravilna in velja tako za druge kot tudi za nas. Razlika pa je v tem, da smo mi, čim smo spoznali te ele-ihente, objavili njih imena javno ter takoj 'izčistiti svoje vrste, dočim na očitek iz naše strani proti funkcijo-narjem radikalne partije le ta od nas ni zahteval nobenih pojasnil, niti ni dementirala maše izjave, s čimer je Odkrito priznala resničnost naših navedb.
Dokler pa ima vodilna stranka v državi take voditelje, ima pravico narod in če tudi manjšina v narodu, da po svoji vesti ‘in svojem prepričanju izrablja svojo energijo v dobro države. In če niso storili odločilni faktorji svoje dolžmosti, ima -manjšina pravico, da izbira sredstva, ki jih smatra za umestna v dosego tega cilja.
Vemo. da naše mnenje o naši zunanji politiki in pisanje našega lista ni ljubo »Narodnemu dnevniku«, kot tudi ni ljubo italijanskim oblastem, ki so v tem pogledu že ponovnokrat intervenirali na pristojnem mestu v našem zunanjem ministrstvu. Kljub temu pa ne nameravamo v bodočnosti. svojega pisanja prav nič iz-preminjati. V naših vrstah nimamo sterilnih ljudi, ki bi pretiravali vljudnost celo tam, kjer nikdar ni bila na mestu, poleg tega pa dovolj neradi prelivamo tinto, kaj šele limonado.
V	kolikor pa se t*iče odgovor »Narodnega dnevnika« SDS, naj ga naslovi na »Jutro«.
NaS pokret.
ČETNIKOM!
Oblastna vežba se vrši 6. mala.
Vrba na jezeru. Strogo obvezni sestanek za vse člane se vrši v torek, t. j. 13. t. m. točno ob xk2\. uri v običajnih tfroštorfh. Vodjla.
Mestna Orjuna Maribor je imela svoj VII. redni občni zbor dne 25. februarja t. 1. v mali dvorani »Narodnega doma«. Odziv članstva bi bil lahko boljši in bo v bodoče na vsak način treba skrbeti, da se po-
kaže za delo odbora več smisla. — Ob Vi2\. uri je otvoril brat predsed-sednik zborovanje s kratkim poročilom o stanju organizacije, nakar je poročal brat tajnik podrobno o delovanju odbora. Svoja poročila so nato podali: brat blagajnik o financah. brat oblastni čelnik o četniški in brat Dolfe o delavski sekciji. Po stvarnem in resnem poročanju je bil izvoljen skoro celotni stari odbor, pomnožen is trerrti' odličnimi {člani; in je dana garancija, da bode delo v bodoče resno in temeljito. S pozivom k vztrajnemu delu, da se bode končno uveljavila volja naroda nad osebnimi in strankarskimi interesi je brat predsednik ob 23. uri zaključil občni zbor. Tajnik.
Glavna skupščina Oriune v Man-dalini. Glavna skupščina mandalin-ske Orjune se je vršila v nedeljo 26. februarja. O poteku skupščine bomo še podrobneje poročali.
t Marin Šegvič. Pred dnevi je v Zagrebu preminul br. Marin Šegvič. Bil je eden od tistih starih borcev, ki niso omahnili v najhujših borbah. Z njim so izgubila jugosio-venska društva agilnega pobornika, ki ga bodo težko pogrešala. Večnaja mu pamjat!
V	Donjih Kaštelih se je vršila 11. februarja izredno uspela zabava Orjune, kateri je prisostvoval i br. če-domil Medini predsednik Orjune v Šibeniku.
Konferenca Orjun benkovaškega sreza se je vršila pred kratkim v Novem gradu. Na njej so se obravnavale vse aktualnosti, ki se tičejo Orjune in njenega pokreta. Konferenci sta prisostvovala brata V. Maček, tajnik šibeniške Orjune in Grga Ostrič, komandant zadarskega bataljona.
Nova četniška sekcija Oriune na Sušaku je bila pred kratkim organizirana in je bilo nadaljnje delo poverjeno novo imenovanemu komandirju.
Gibanje srednješolcev — Orjuna-šev. Agilni in neumorni člani Akad. kluba Orjuna, srednješolska sekcija na Sušaku, so te dni postavili temelje novim srednješolskim sekcijam Orjune v Bakru, Senju in v Novem.
V	splošnem srednješolci - Orjunaši intenzivno delajo za našo idejo in jim gre v tem vse priznanje. V Sloveniji sicer ni srednješolskih Oriun. ker bi to vzbudilo ogenj razburjenja v gotovih krogih, vendar pa naj bodo prepričani bratje izven Slovenije, da so i pri nas srednješolcl-Orjunaši tla svojem mestu.
Orjuna v Mostarju. Te dni je v Mostarju izbran pripravljalni odbor z br. Salatičem na čelu, ki ima izvršiti vse potrebno, za organiziranje Orjune v Mostarju.
Nov razširjevalec .[ugaslo ven-stva. V Skoplju je pričel izhajati list »Ujedinjena Jugoslavija« kot organ omladine Narodne Odbrane. Stoji na stališču brezkompromisnega Jugo-slovenstva in ga urejuje poznani borec za našo idejo br. Dobriča Vese-linovič-Petrovič. Izhajh dvakrat mesečno in stane letno 50 Din. Pozdravljamo novega glasnika naše ideje v' jugoslovenski Macedoniji in pričakujemo' od našega članstva, da seže po njem.
Zabava Oriune v Resniku, Srbija. Akademski klub Orjune v Beogradu je priredil 26. februarja veliko zabavo in shod Orjune v selu Resniku. Kmetje so Orjunaše navdušeno sprejeli in jih na lastno inicijativo pozdravili z gromko pesmijo »Hej Slaveni!« Pred zbranimi domačini je imel ognjevit govor br. Uroš Bje* lic in s tern1 pregnal vse predsodke, ki so jih seljakom vcepili o Orjuni v srce razni partizani. Slovo, katero so ti seljaki priredili odhajajočim akademikom-Orjunašem priča, da se naš priprosti kmet zaveda svojega Jugoslovenstva, da pa je treba človeka, ki mu bo pokazal pravo smer.
NAROČNIKOM!
S prvim aprilom ustavimoi dostavljanje lista vsleim onim. ki kljub prejemu opominov še niso poravnali naročnino!
NA IZJAVO Josipa Lukana v »Jutru«, s katero označuje vse naše obdolžltvei, da je bil konfident Italijanskega generalnega konzula v Ljubljani, kot neresnične in grozi s tožbo proti Orjuni, smio svoječasno izjavili, da je omenjeni na pravi poti in pričakujemo tožbo. Ker ta tožba do danes še ni bila vložena, ga ponovno poživljamo, naj izpolni svojo obljubo.	Uredništvo.
Kronika.
Egidij Peric. Včeraj je bil izpuščen iz preiskovalnega zapora gori imenovani izdajalec, ker se sodišče mi moglo prepričati, da je zakrivil ihudodetstvo vojaške špiifomaže. Mi v polni meri vzdržujemo vse naše obtožbe in bomo v prihodnji številki objavili ves naš dokazKni materijal glede njega	Op. uredništvo.
Avtomobil — šofer — in tipkarica. Časopisi poročajo, da je minister za izenačenje zakonov dr. Grga Andjelinovič zapustil svojemu nasledniku na porfelju samo: avtomobil — šoferja — in tipkarico. Najbržet udi on od svojega prednika ni ničesar druzega sprejel. Zdaj pa samo pomislimo: deset let živimo v isti državi — deset let trpimo pod neenakostjo zakonov — in po desetih letih zapusti minister za to važno vprašanje: avtomobil — šoferja — in tipkarico, torej to, kar si je nabavil prvi minister te vrste. To se pravi, da vsi ti ministri, ki so bili plačani, niso nič delali, oziroma da so bili ministri samo za avtomobil — šoferja — in tipkarico. Uboga država! Zato j,e tudi gospod Grga, ki' je igral že vse politične barve, protestiral, da so ga odstavili in je takoj pretil z opozicijo. Ima popolnoma prav. Ako gre samo za avtomobil — šoferja — in tipkarico, zakaj ne bi imel vsega tega on, namesto koga drugega. Saj je vse eno. Seveda po še^ plačo povrhu. Zakoni se bodo izenačili sami brez ministrov. Dokler se to ne zgodi, se bodo. dogajale stvari, o kakršnih je poročal marljivi poslanec Urek v »Jutru«, kjer je pokazal, kako se godi našim ljudem, ki se zanašajo na zakon, ko pridejo v kraje, kjer ta zakon ne velja^ Kdor je čital vse to, je prišel z našim jvrlim notranjim ministrom' dr. Korošcem do prepričanja, da je Glvanjača res potrebna — a ne za tiste, ki so v nji, ampak za tiste — ki so še zunaj. Dokler se bodo živ-Ijenska vprašanja države reševala samo z avtomobili, šoferji in tipkaricami — tako dolgo ne bomo mogli govoriti o enotni državi, ampak bomo stali vedno na enem mestu in narod bo zaman čakal, da zavlada po državi mir, red in pravica. O škodi, ki so jo utrpeli, naši ljudje, delavci, trgovci, podjetniki itd. zaradi neenakosti zakonov, bi se dale pisati knjige in to važno vprašanje se je reševalo ideset let: Z avtomobilom — šoferjem in tipkarico.
Intervencija g. Bodrera. G. Bo-drero je protestiral proti nadaljnjemu preganjanju ' špijona Hendla, ki je bil nedavno aretiran na Sušaku. O uspehu intervencije še nismo informirani.
Konfuzno postopanje oblastnega odbora. Klerikalci kaj radi in ob vsa-kr priliki smešijo in kritizirajo državne (za hjh srbske) zakone in poslovanje državhe uprave v Beogradu. Da pa je njihovo poslovanje še mnogo slabše, nam spričuje sledeči slučaj. Oblastna skupščina je naložila prebivalstvu nove davke, tako tudi na motorna yozila in je oblastni Odbor oznanil, da se morajo ti davki plačati do konca februarja t. ]. Kot vesten, predpise spoštujoč državljan greš na oblastni odbor, da se pozivu odzoveš, toda tam1 ne vedo o tem ničesar in te pošljejo na policijo. Policija noče imeti nobenega posla s to zadevo, pa te pošlje na davkarijo. Davkarija ti da za denar prijavni listek, ki ga moraš izpolniti in kakor stoji' -na njem zapisano, potrjenega od I. pol. instance prinesti nazaj. Greš zopet na policijo, ki pa listka nikakor noče ‘potrditi, češ, da to ril stvar policije. Torej nazaj na davkarijo. Ali davkarija nima tehtnic in te pošlje k vragu, ali pa na oblastni odbor, ki pa tudi nima tehtnice in te ponovno pošlje na policijo itd. Tako so romali naši dobri državljani od Poncija do Pilata, mirno prenašali vse šikane in izgubljali
Qt
n " 9
JkkolJ
PLETENINE S TO ZNAMKO SO NAJBOUSEl
dragoceni čas, samo da zadostijo svoj1! dolžnosti. Res vsega občudovanja vredne ovčice so te naše dobričine. Če je že cb samem začetku »funkcioniranja« oblastnega odbora taka kolobocija, kaj bo šele potem, ko bo v doglednem času po našem mnenju obdavčeno že vsako moderno stranišče, da bo lahko živela vedno nanovo povečana garda klerikalnih uradnikov.
»Archiv zloglasriega »Kriegs-iiberwachungsamta« — kakor poroča gosp. A. G. v »Narodnem dnevniku« — so po vojni zmetali v nekake zaboje in ga zdaj prevažajo v poseben oddelek, kjer bodo material sortirali. Gosp. A. G. svetuje naši vladi, naj bi se pobrigala za to, da bi se tisti akti, ki se tičejo naših ljudi, spravili skupaj in prepeljali v domovino, da bi mogli izvedeti, kdo je opravljal denuncijantske in druge nečedne posle. Mi se gosp. A. G. za njegovo dobrohotno skrb lepo zahvaljujemo, saj vlada se gotovo ni zmenila za njegov nasvet. Gotovo bi to bilo umestno in pravilno, toda »po pameti je taka sodba naša«: Vlada, ki ima doma svojo Glavnjačo, se gotovo ne bo zanimala za dunajski »Kriegsubervvachungsamt«. O tem smo lahko vsi prepričani. Posebno, če so v tej vladi ljudje, ki sami niso bili daleč od delovanja »Kriegsiiberwachungsamta«. Našteli bi lahko nekaj zgledov, pa si jih prihranimo rajše za drugo priliko. Tudi če bi ta material prišel v Jugoslavijo, bi ga najbrže nihče ne preiskal, pometali bi ga v kake shrambe, da bi čim preje segnil, če bi ga že na poti ne sežgali. Najboljši doklad za to je. da niso po vojni pregledali niti naših policijskih in sodni jskih arhivov in niso kJicaii de-nuncijantov na odgovor. Naše vojne žrtve zaman čakajo zadoščenja — in bivši denuncijanti iz SLS nemoteno hodijo svojo pot. Sicer pa je znano, da so mnogi iz njih celo v Jugoslaviji dosegli visoko mesto. Zato je izključeno, da bi se kdo zanimal za dunajske arhive. Vsi naši dosedanji! justični ministri so šli molče mimo te svoje dolžnosti in tako pojdejo tudi bodoči. Preživeli smo srečno deset let svobode in v tem času se v Sloveniji ni čulo, da bi bil obnovljen kak proces in de-nuncijant postavljen na pranger. da-si vsak ve, kje ležijo akti. Mi torej priznavamo gosp. A. G. dobro namero in se mu v imenu vseh nacionalistov zahvaljujemo v trdnem prepričanju. da se ne bo nihče — raz-ven nas — zanimal ne za »Kriegs-,uberwachungsamtov« arhiv, ne za druge podobne akte, ki leže po raznih slovenskih sodnijah — kajti za »poklicane faktorje« se je izpreme-nilo samo ime in drugega nič!
Gradnja železnic. Ako se človek vozi danes po progi Zagreb-Beo-grad, skozi okno voza lahko vidi, da delavci premetavajo ob progi zemljo. Izgleda, da se hoče položiti drugi tir, tako da bo ta del glavne prometne žile v državi dvotiren. Po raznih poročilih se namerava položiti drugi tir od Beograda do Novske in s tem omogočiti hitrejši in varnejši promet na tej progi.
Tako delo se mora vsekako pozdraviti. Poleg izboljšanja naših prometnih razmer, se s takimi ukrepi da zaslužka' mn dgobr ornemu. narodu, k*i bi sicer vsled brezdelja p&del v skrajno siromaštvo in v brezupni položaj. In ne samo večtisočglavo priprosto delavstvo, temveč tudi naši inženirji, tehniki in drugo osebje pride do pravega zaslužka. Izgleda, da^se tozadevno obrača na bolje, želeti bi le bilo, da bi se hitreje boljšalo. Čim več bomo imeli domačih sposobnih in delavnih modi, tem bolje bo za vse. Cim več se bo delalo, temveč bo prišlo blagostanja v narod.
DOKUMENT ITALIJANSKEGA FIGARSTVA.
Deset let že kriči Italija na vsa usta vsemu svetu o svojem junaštvu v svetovni vojni, da bi na ta način zbrisala pečat figarstva s sebe. Toda vsa ta sistematična komedija ne more predrugačiti dejstva, da je Italija, ne samo v svetovni vojni, ampak tudi vedno in povsod, še celo napram slabo oboroženemu Mene-liku, igrala sramotno vlogo figarja. Danes prinašamo v podkrepitev tega dejstvai statistiko francoske revije, ki nami predočuje število vojnih jetnikov, ki so jih posamezne države utrpele za časa svetovne vojne. Rusija	2,500.000 jetnikov
Italija	1,359.000
Nemčija	779.000	»
Francija
Avstro-Ogrska
Rumunija
Turčija
Srbija, Črna gora
454.000 jetnikov
448.000
116.000 »
104.000
100.000
Italija, ki je 'imela takrat ravno toliko prebivalstva kakor Francija, je dala trikrat toliko jetnikov kakor ona, dasi je stopila v vojno skoraj leto dni pozneje in je imela za nasprotnika že precej izčrpano Avstrijo. Te ogromne številke ne izbriše vse Mussolinijevo deranje.
SLOVENSKI HUMOR IN »KOPRIVE«.
Slovenski humor je slab, je rajši surov nego duhovit. Zato se ni pri nas od »Brenceljna« naprej obnesel še noben humorističen list. »Koprive« so skušale razširiti svoje področje tudi na Slovenijo. To je prav, kajti »Koprive« so posebno letos sijajen in je dobro, da se razširijo tudi pri nas.
S slovenskimi sotrudniki pa imajo smolo. »Juri s pušo« je bil nai-slabši del »Kopriv«. Slovenščina, ki je hotela biti humoristična, je bila izmišljena spakarija, ne glede na številne tiskovne pogreške — tako da je niti Slovenci nismo razumeli. Kaj so si morali misliti o nji šele Srbi in Hrvati. O »dovtipnosti« niti ne govorimo. Mislimo, da so »Koprive« to 'same uvidele, zato je šel »Juri s pušo« 'v zasluženi pokoj, 'da ne kvari dobrega slovenskega imena. Namesto njega smo videli v zadnjih številkah nekaj slovenskih prispevkov, ki so bili najslabši med vsemi. Čudili smo 'se, da sc' bili delo slikarja, ki ima pri nas dobro ime karikaturista. Z njim1 niso »Koprive« pridobile ne pri nas ne drugod.
Dočim so slike hrvatskih slikarjev vseskozi dostojne in polne zdravega humorja, je bila »Korupcija« ■slovenskega slikarja skrajno nedostojna in brej dovtipa. »Koprive« se vsled Maksa in Maksiča čitajo tudi po naših družinah in zato nam ne more biti ljubo, da izhajajo tudi slike, ki lahko žalijo čut dostojnosti.
Še manj moremo biti zadovoljni s karikaturo v predzadnji številki, ki kaže Slovenca v Jugoslaviji. Italiji in Avstriji — v podobi, ki ne odgovarja resnici. To ni dovtip, to je žalitev. Italijanski in Avstrijski Slovenec sta na sl»iki debela in v italijanski ter nemški »narodni noši« odklanjata slovenstvo, češ, da se njima pod tujo vlado dobro godi — zaradi trebuha. To ni res. Prvič ni res, da bi se Slovencem v Italiji in Avstriji toliko bolje (materijelno) godilo nego v Jugoslaviji, in drugič ni res, da bi 'se Sloveinci vsled tega odpovedali svoji narodnosti. Naši bratje na jugu o nas, našem jeziku m značaju itak nimajo dobrega pojma, s takimi »dovtipi« pa jimi moremo postati le še bolj zoperni. Zato protestiramo proti takim »dovtipom«. Vemo, da je pri nas mnogo napak in mnogo gradiva za karikaturo in satiro, a tako zlobno zavijanje resnice o n^šem narodu odklanjamo, ker v tem ni ne' humorja ne koristi. Zadnja številka »Kopriv« prinaša istotako neumlen dovtip o ljubljanskem magistratnem šimeljnu, dasi jfe znano, da ravno naš mestni aparat prožno delujd in da Zasluži pri tem najmanj takih »vicov«. Želimo »Koprivam« mnogo uspeha tudi pri nas, veseli nas, da so ha tako visoki stopnji in da prinašajo s svojo politično satiro toliko zdravega smeha v naše javno življenje. — Želimo pa tudi, da bi se v njih slovenski humor uveljavil drugače in boljše nego dosedaj.
Fašist Je jugoislovenski kruh.
Bivši železniški uradnik v Št. Petru na Krasu Lado Blaznik je bil tam vnet fašist. Kljub temu pa so ga prestavili nekam v Sicilijo. Tam mu ni dišalo. Pustil je službo in priromal zopet nazaj. Pridno je rovaril proti tamošnjemu športnemu društvu, denunciral dva domačina fašistom. da deluaeta proti interesom fašizma In propagirata za Jugoslavijo. Ko so železniški uradniki ob priliki neke veselice pisali v Beograd razglednico in mu predložili v podpis, je izjavil, da ni vredna Jugoslavija njegovega podpisa. Pač pa je bil on vreden, da ga je ta Jugoslavija sprejela in mu dala službo. Služboval je nekaj časa v Somboru. Meseca decembra lanskega leta je prišel v ljubljansko bolnico radi male operacije. Ta mož se baje Še danes klati 'po Ljubljani. Pozivamo merodajne oblasti, da pazijo nanj in ga spravijo 'tja, kamor po svojem delu in mišljenju spada. Športno
društvo »Snežnik« mu ni bilo po godu, Jugoslavija njegovega podpisa ni bila vredna, denunciral je zavedne Slovence fašistom in sedaj naj mu mi v zahvalo še dajemo kruh in prilika za nove lopovščine. Takim individujem bi bilo posvetiti malo več pažnje pravočasno, da se izogne poznejšimi! (neljubim ^odkritjem ali pa intervencijam privatnih organizacij, ker se državne oblasti ne brigajo dovolj, da take tujce pravočasno izženejo v fcorist vsega poštenega življa v Primorju in v korist onih. katerim taki falotje odjedajo pri nas kruh. Ako se to ne bo zgodilo, primorani ga bomo poiskati sami ter .njemu in raznim drugim »blaznikom« pokazati pot preko Snežnika.
Guslar. Pretekli teden je naše kraje obiskal srbski guslar. Glavni večer v Unionski dvorani je delal čast beli Ljubljani. Dvorana je bila nabito polma, publika jfe sprejela guslarja z navdušenjem in skušala razumeti globokost naše priproste narodne umetnosti. Dočim so nekateri izobraženci vihali nos. češ, da jim je ta umetnost tuja, dolgočasna, monotona — čudno da jih vsa} berlinsko priznanje ni izpreobrnilo! — čujemo, da je šolska mladina povsod s polnim srcem1, radostno dušo in pravim razumevanjem' poslušala guslarja. To nas veseli in nam je dokaz, da je še mnogo dobrega in zdravega v naši državi.
Gorica. Zbor v nedeljo, dne 11. marca ob 11. uri na običajnem mestu.	Vodja.
Tudi po desetih letih. Gosp. Ivan Hribar priobčuje v »Nar. dnevniku« svoje spomine, ki niso brez zanimivosti in jih naši ljudje radi čitajo. Zadnje dni nam je podal pisatelj svoje zveze z biskupom Strossma-yerjem, pri čemer je posebno zanimivo poročilo, kako je sodil veliki naš biskup o bodočem ljubljanskem škofu dr. Jegliču in s kakimi vzvišenimi nameni je odhajal dr. Jeglič na svoje novo mesto v Ljubljano. Seveda je zanimiva pri tem tudi primera med tem pismom in z vsem, kar se je pozneje godilo. Pa pustimo to. Nas je zbodlo v oči to, da gosp. pisatelj prevaja Strossmayer-jevo pismo, ki obsega en cel podlistek, v slovenščino. Naš veliki ju-goslovenski vladika je pisal jezik, ki ga prav lahko razume vsak poprečno izobražen Slovenec. In te vrste čitateljem so ti spomini namenjeni. Mogoče, da radikali okoli »Nar. dnevnika« še ne znajo po desetih letih Jugoslavije toliko srbohrvaščine. ali bolje rečeno, jugoslo-venščine, da bi razumeli Strossma-yerjevo pismo v originalu. To je mogoče. Ako je pisatelj prevedle! pismo zaradi njih, potem' je stvar v redu. Inače pa moramo biti proti takemu prevajanju, ki bi bilo samo dokaz, da po desetih letih skupne države Slovenci ne razumemo več niti Strossmayerjeve jugo slovenščine, ki smo jo dobro razumeli že pred vojno.
Papež proti d’Ammziu. Pred kratkim je pri sprejemanju nekih pridigarjev, papež izjavil, da hoče d’Anunzio s svojimi knjigami ustvariti novega človeka, ki nad bi bil prava slika današnje pokvarjene dobe.
Velikodušen čin. G. Dunčerski iz Novega Sada je v korist gladnim v Hercegovini daroval Narodni Odbrani 3 vagone pšenice in 3 vagone koruze, da jih po potrebi razdeli med uboge gladujoče prebivalce. Gosp. Dunčerskega. ki ga je Centralni odbor Narodne Odbrane izbral za velikega dobrotvora svoje organizacije stavljamo vsem za vzgled.
Bivši francoski) bojevniki posc-tljo Jugoslavijo. Na inicijativo Fida-ca bodo posetili v septembru t. 1. našo državo bivši francoski borci na solunski fronti. Pohod bo organiziran tako, kot nedavni poset ameriških legionarjev na francoskih bojiščih. Jugoslovenski narod1 bo soborce njegovih mrtvih in živih herojev sprejel na način, ki bo dokazoval, da nismo pozabili na vse one, ki so stali ramo ob rami z našimi borci t v najtežjih dneh in v najhujših borbah.
Istarski Slovani so priseljenci.1
Tajnik tržaškega fašja Cobol, ki se-daj sliši tudi na ime Cobolli, je na nekem zboru omenil, da so Slovan; | barbarski naseljenci, ki so izpodri-
HHpb Umili
nili stare rimske prebivalce, v kolikor jih niso potujčili. Ne glede na to, da je med temi besedami on. Cobol-lija polno potvorjenih zgodovinskih podatkov, moramo vsekakor kon« statirati, da bi imeli potemtakem edino pravico aspiracij na Istro le Albanci kot potomci Ilircev, ki so pred tisočletji še pred Rimljani naseljevali Istro.
Primeren poduk so prejeli kara-binerji te dni v Breznici. Domači fantje so se nahajali v neki hiši v mirnem razgovoru, ko vstopijo nenadoma karabinerji ter zahtevajo domačo hči, da jo odvedejo k zaslišanju, ker je osumljena tajne vezi z državi nevarnimi elementi. Ker pa so taka zasliševanja zalih deklet v zasedenem ozemlju na dnevnem redu in končajo običajno z vsiljivimi ponudbami kakega poveljnika postaje, so domači fantje zahtevali od karabinerjev točnejših argumentov ■in povelja za aretacijo. Patrula se je na to zahtevo z izgovori odstranila ter vrnila čez nekaj časa ojačena. V kratkem se je razvil pretep, v katerem so pričeli Italijani na slepo streljati med navzoče. Eden izmed fantov je bil ranjen v roko, toda tudi karabinerji so jo temeljito izkupili. Fantje so jim pobrali orožje in celo klobuke ter jim pošteno prešteli kosti.
Po incidentu so jo mahnili domačini čez mejo, da se odtegnejo maščevanju.
Slični dogodki z manj ali bolj srečnim iztidom, ki jih beleži kronika v zasedenem ozemlju skoro vsak dan, so najlepši dokaz miru in reda, ki vlada pod fašistovskim svežnjem.
Tuinl glasi.
In še en slučaj. V nedeljo se je peljal s tramvajem malo vinjeni posestnik H. F. iz Šempetra pri Gorici. Plačal je listek s pet lirskim1 novcem. ki je enake velikosti kakor 5 stotinski novec. Ker je sprevodnik hote ali nehote trdil, da mu je dal 50 stotink in H. F. se je znal braniti le v slabi italijanščini, je končal na kvesturi, kjer so ga pridržali do naslednjega jutra. Plačati je moral mastno kazen. Razen tega pa je moral odtisniti tam' tudi svoj prst, kakor najhujši zločinec...
»Piccolo« od 2. marca poroča 'iz Pule, da je komisar tamošnje Hr-vatske posojilnice razglasil konkurz tega zavoda, ker izkazuje pol milijona pasiv. O stvari ne kaže nič poročati, ker ie menda zadnjič aretirani ravnatelj Crlenica zapleten v to zadevo.
Spremembe v fašdlrektoriju za tržaško pokrajino. Na predlog tajnika za tržaško pokrajino ing. Ko-bola ali kakor se sedaj piše Cobollia je osrednji fašistovski tajnik eks. Turatti imenoval za člane tržaškega direktorija sledeče ličnosti: Alberta Pertota Ascarija za podtajnika, Ulriha Martellija za upravnega tajnika, podpodeštata Paula Cuzzi-ja, Viktorja Fresca, ing. Riharda Gramato, Edmunda Ebertia di Val-nera, Piera Pierija.
Ob tej priliki je načelnik vlade in fašistovski vodja Mussolini izrazil 'Kobolu svoje veselje nad tem, da je spremenil svoj priimek v Cobolli. Kobol je tudi vprašal za dovoljenje, da sme poleg svojega spremenjenega priimka nositi tudi priimek Gigli, ki ga je nosil kot prostovoljec v italijanski armadi.
24. t. m. zvečer se je prvič sestal novi direktorij. Potrdili so najprej nadzornike za leto 1928. v osebah Gustava Comicija, Angela Fana in Ivana Ivanchicha. Potrdili so tudi tajnike za posamezne dele tržaške pokrajine; za Sežano — Emilija Grazziolija, za Dutovlje — Teodora Compareta, za Divačo— Petra Pa-
landrija, za Zgonik — Josipa Coscl-ja, za Tomaj — prof. Josipa Serafi-nija, za Vel. Repenj — Bruna Alluni-Fabronija. za Postojno — Cap. Ivana Rellija, za Prestranek — Julija To-niolija, za Tržič — Avrelija Barbet-tanija, za Dobrdob — Andreja Fer-foljo, za Foljan — Julija Chialdija, za Turjak — Hermana Spangbera, za Pieris — Galifna Cantagallija, za Starancan — Josip Giustija, za Izola
— Morosini Artura Bazana, za Ron-ke — Dominika Turazzo, za Nabrežino — Avrelija Foggio, za Gradež
— dr. Blaža Marina, za Opčine — Frančiška Federicija. za Žavlje — Jordana Pellinija, za Milje — Feliksa Cessija. Pridržal si je direktorij imenovanje tajnika za Sv. Peter ob Soči in proučevanje položaja faš-jev v Št. Petru na Krasu in Borštu. Proučili so že na prvi seji vprašanje tiska, da zavzamejo točno stališče napram njemu. Pridržali so si proučevanje »vseh nepotrebnih in škodljivih listov, ki izhajajo v Trstu« za pozneje. Za sedaj pa so podali svoj anatema nad docela v fašistovskem duhu pisano revijo L’ Italia, češ, da je nepotrebna in da ne uživa zaupanja fašistovske stranke.
25. februarja zjutraj so se odpeljali tržaški pokrajinski tajnik ing. Cobol, goriški taihiik Caceese, re-ški tajnik Host Venturi, puljski tajnik Mrach, z letalom v Zader. kjer se bo sestal s tamošnjim tajnikom Madlemom, da se pogovorijo o vseh vprašanjih proti Slovanom'. Manedle bo posebno poročal o vprašanju Italijanov v Dalmaciji pod Jugoslavijo.
Celo proti slovesklnt služkinjam. V zadnji »Popolo di Trieste« je izšel članek, v katerem se neki verni či-tatelj tega lista, kakor se sam imenuje, zaganja predvsem proti Marijinemu domu v Trstu, kjer da se zbirajo ob nedeljah slovenske služkinje iz Trsta in da prisostvujejo tam celo slovenskemu petju in slovenskim predstavam, da. še hujše, izhajajo celo vabila na te prireditve v slovenskem jeziku.
Člankar vprašuje, kako mora kaj takega dopuščati fašistovska vlada, ki }e povsod na deželi upeljala italijanski učni jezik, da vrne pokrajini latinsko lice. kako da more torej ta vlada dopuščati. Nda se vrši tako zločinsko početje v Trstu.
Nato se zgraža nad dejstvom, da prihaja leto za letom, kakor po do-iočenemnačrtu, ogromno števila slov. služkinj v Trst. kjer tvorijo kasneje po večini lastno družino, ki seveda ne more biti italijanska. Radi tega predlaga, naj se spravljajo ta dekleta daleč dol v Italijo, kjer bi lahko našla delo, ker so znane radi svoje delavnosti. Tam bi postale kmalu dobre Italijanke. Nato spominja na tozadevne akcije tržaških Italijanov izpred vojne dobe, ko so skušali pritegniti služkinje iz Tirolskega in Karnije v Trst. da bi tako spravili ob kruh slovenska dekleta. Sedaj naj bi se zopet pričelo s to akcijo.
Nezaslišano poostreno postopanje italijanske vlade proti slovanski manjšini v zadnjem času je po vsej verjetnosti le pretveza, za katero hočejo zakriti splošen silno slab gospodarski položaj vse države. Res je, da ne more v svet niti najmanjši glas o incidentih, ki so v zadnjih dneh po vsej Italiji na dnevnem redu. Nemiri v Pordenonu, v Turinu, v Bologni, in drugod so splošno znani. Ker pa ne smejo listi ničesar pisati o tem1, je naravno, da se prikazujejo po ustnih poročilih še v hujši obliki. Tako je krožila po vsem Trstu vest, da so razjarjeni delavci v Pordenonu zažgali vsa poslopja tamošnje predilnice. Dejstvo je, da je bil več nego en dan zabranjen vsakemu dostop v Pordenone.
Drugod so brezposelni delavci napadli pekarne in jih oropali. Po vseh večjih mestih je bilo že ponovno vse vojaštvo konsignirano.
Število brezposelnih narašča neverjetno hitro, <in to celo po uradnih (podatkih osrednjega statističnega urada, ki se sicer ne odlikuje po veliki točnosti, kar se tiče slabih podatkov.
Na drugi strani pa splošni polomi z zadnjimi velikimi tehniškimi produkti. Velika motorna ladja »Satur-nia« je morala že na prvi vožnji zamenjati vijačno os z drugo, 'ki je bila slučajno pripravljena za drugo slično ladjo »Vulcania«, o kateri zgradbi se sedaj sploh ne govori več. Sedaj pa se je morala »Satur-nia« ustaviti za več mesecev v ladjedelnici, da ji spremenijo dno, ki nosi stroje. Radi tega je baje nastal precej hud konflikt med družbo Co-sulich in dobaviteljico jekla Ilva.
Najnovejša 'italijanska ladja »Con-te«, ki je bila zgrajena v Trstu, je imela že pred prvo vožnjo smolo. Vsi listi so prinesli vest, da je ladja ob 4. uri zjutraj srečno odplula v svoje stalno mesto v Genovo. Zaman so hoteli s to uro zakriti poškodbo, ki jo je zadobila ladja že na poskušni vožnji. Ob 11. uri je ladja lepo počivala še ob pomolu pred hotelom »Excelsiorom«.
Glede nesreče, ki jo je imela pri zadnji vožnji največja ladja »Augu-stus«, so prejeli vsi listi od prefekta strikten ukaz. da ne smejo ničesar poročati.
Motorna ladja tržaškega Lloy-da«, ki se je kakor znano te dni preselil v družbo Cosulich, »Remo«, je imela takisto na poti v vzhodni Orient silne neprilike. En motor je sploh odpovedal. Razni drugi so se močno razmahnili in tudi vijak je utrpel neverjetno škodo.
Naravno je, da spričo temu piše »Popolo di Trieste«, da v doglednem času res ni pričakovati dela za tržaško ladjedelnico ter skušala to opravičiti z že omenjeno združitvijo Cosulicha z Lloydom, da se odpušča vsako soboto znova veliko število delavcev in da je brezposelnost grozno narastla. Potniki, ki prihajajo iz starih pokrajin pa trdijo, da je pri nas še Eldorado napram obupnim razmeram1 v drugih pokrajinah.
Kot ironija zvenijo te dni vsi oni dolgi članki, v katerih se »Piccolo« in »Popolo di Trieste« ter z njimi v družbi italijanski listi Pule, Reke, Zadra 'in Vidma zavzemajo za gospodarski povzdig Reke in Zadra, zlasti zadnjega mesta. Seveda gredo vsi t'i predlogi za tem, da bi plačala izdatke Jugoslavija, ki naj se tako prepriča o sili in moči sedanje Italije.	.!	•
MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zaves, pregrinjal, perila itd. — Ent-lanje, ažuriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. Narodni in najnovejši vzorci.
MATEK & MIKEŠ
Ljubljana, Dalmatinova 13. Polog hotela Štrukelj.
TOVARNA
POHIŠTVA
LI. NAGLAS
Turjaški trg štev, 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2.
ŠIVALN I STROJI
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz^ lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
PISALNI STROJI .ADLER"
Kolesa iz prvih tovarn, Dtirkopp, Styria, Waffen-rad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke! Cenike franko In zastonj.
HI
18.-25. MARCA
Razstavljale! z vsega sveta. Razni specijalni velesejmi.
Za posetnike znižana vožnja za osebne in brzovlake: Jugoslavija 25°/o, Češkoslovaška 33°/o, Avstrija 25 o/o. BREZPLAČNI VIZUM — Legitimacija stane Din 22-—.
POJASNILA IN LEGITIMACIJE DAJE:
Češkoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg; Atoma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2; „Putnik“, Ljubljana, Dunajska cesta 1
Damska konfakcija In modni atoljo
naznanja cenj. damam sledeče cene u izdelavo navedenih oblačil:
Za delo od kostumi Za delo od plašča Za delo od jope Za delo od krlia Za delo od toalete Za delo od bluze
t od 250 do 300 Din od 200 do 250 Din od 170 do 200 Din od 70 do 100 Din od 150 do 200 Din od 80 do 150 Din
Ri nzpolijo ji veliki izbira izjolivljnlk plaltn. kiitun iti. Vsili lutinn izdalki to cini, kor odpade (triu. usli-iik tennurji. lijmo n 5D%> oiiji, kir jrj ptii oiji-nilciB. Državni iintfttiti dobijo protiI itkitBi n obroka, proti tikojioiiao plalilu H 10/° kopulo.
V»e delo se i.rrfule pod laztnim nadzorstvom In po nzlmodernejSih modelih.
In seri raj te v -ORJUNI"!
malinovec
tudi neoslalon malinov sok (Succus), prodaja v vsaki množini po smernih conah tvornlca
"ALKO" I drulba * o. *. LJUBLJANA, KOlIZOi-
A.&E.SKABERNE, LJUBLJANA
Velika z češkega angleškega sukna
II
le aalnederoejie arejeaa ter inrtkje m tiskirailks dela ed najpripro-stejicf a de agjmodenejiefi. - Tiska »eltke, mladinske, leposlejae la ziMrtme knjige. Ilostriraae knjige, v eao- ali jetbirm« tlskn.— Bretare v nalib in tndl največjih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
Šolski zrezki za osnovne is srednje žolc Risanke, dnevniki in beležnice.
Za konzordj lista »Orjirae« odgovarja RadoProsenc.
Tisk Uatelfcke tiskarne: zanjo odgovarja France štrukelj.
Ureja In odgovarja Miroslav Matelič.