L ©to V., štev. 223 Mubltana, socoia, 27. septemora «924 Poštnina pav?£!?raca. cena z um itha)a oi> * »juiral. Stane mesečno 20-— Dia St inozemstvo SO-—- m neobvezno Oglasi po tarifa, Uredništvo: Miklošičeva cesta St 16/1 Telefon St 72 nevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernov« ul, št 54. Telef. St. 36. Podružnic!: Maribor. Barvarska aL 1 Celje. Aleksandrova c. Račun pri poStn. čekot. zavodu Štev. 11.842. Ljubljana, 26. septembra. Za Mariborom Celje! Odmev mariborskih občinskih volitev, ki so mogočno podile glavno bariiero nemštva v Sloveniji, je zrasel tekom tedna v parolo, dvigajočo borbeno silo celjskega narodnega življa in živ nacijonalni interes cele naše pokrajine, pa tudi širne naše domovine Jugoslavije. Volitev je v nedeljo. Borba ie ostra, uži-gajoča, kakor v prejšnjih časih. Da, prav kakor v prejšnjih časih. Toda nič zato! Tradicija celjskega narodnega podviga je neprekinjena veriga fanatičnih spopadov in žilave odpornosti. Zgodovina njegova je kot bistveni del historijata naših prestanih naporov še edino veliko nedovršeno poglavje. Maribor, nekdanji Kernstockov Marburg. je pogasil »rauehgeschw£rzte Triim-mer» žgočega reoegatstva do zadnje iskre. Celjska tla pa še tlijo in palijo okrevajoči slovenski organizem občutneje, dvakrat občutneje, kakor nekoč, r časih Stidmarke, Schulvereina in avstrijske knute. Ne boji se narodni Celjan renegata stare sorte, zatrovanega do mozga s strupom avstrijske germa-mzacije. Z njim je zrasel, z njim preizkušal moč svoje zavednosti in ga z osvobojenjem vsega naroda našel ponižanega za vekomaj. Boli ga pa izdajstvo. Celjsko nemškutarstvo je dobilo slovenskega zaveznika, kakor v časih naj ogabne jšega štajercijanstva. Zato je celjska volilna borba ostra, stopnjevana do skrajnosti, toda umiji-ra. Zastonj vsa obramba nemških zaveznikov, da pri celjskih volitvah »absolutno ne gre ne za borbo med nem-štvom in slovenstvom, ne za slovenski značaj Celja®! Od osvobojenja dalje smo prilično jasni o tem in tako tudi ostanemo, da je celjsko cnem-štvo» v ropotarnici in slovenski značaj Celja izven diskusije. Toda gre za poskus, da se revidira eden od najlop-Sh rezultatov naše nacijonalne osvoboditve in da se rehabilitira s pomočjo slovenskih ljudi ona potolčena in poražena kliika velenemških eksponentov, M je v nedavnih časih strahovala slovensko Celje. Da je ta poskus postaj mogoč, v tem leži neodpustna mo-ralična krivda onih Slovencev, ki pomagajo pri nemškutarski listi in v tem smislu je njihovo delo gadu o oipad-ništvo. Odpadništvo od one častite nacijonalne fronte, ki se je v Celju vsa težka leta obupno, a vedno z novim pogumom dvigala proti nadmoči nemškutarsko - magnatskega kapitala in v neprestanih sponadih s plačano odpadniško sodrgo č vrstil a svoj značaj. To je neodpustna sramota, neznana doslej v zgodovini cel;«ke nacijonalne emancipacije in nepričakovana v razmerah, kakršne so. A vendar, morda je moralo biti tudi b! V nedeljo so občinske volitve in Celie bo tem pomembnejše zaključilo svoje slavno, široko razprto poglavje. Za Mariborom Celje! Parola vžiga in vodi k zmagi. ¥ pričakovanji! kraljevega prihoda ! Obnovljen načrt donavske federacije? VLADNI KROGI PRIČAKUJEJO KRALJEV PRIHOD V PONDELjEK — VLADA NE NAMERAVA SKLICATI PARLAMENT PRED 20. OKTO BROM? - PROTIKORUPICJ5KI ZAKONSKI NAČRT LE AGITACIJ. SKO SREDSTVO ZA VLADO- — INVALIDSKI ZAKON ODGODEN NA 1. APRIL. * - cijskih razprav v parlamentu do silno ostre borbe med radikali in vlado in do medsebojnih obtožb, katerih se vlada cd- Beograd, 26. septembra, p. V politični situaciji danes ni nič novega. Vse čaka na prihod kralja iz Belja. V vladnih krogih se danes trdi, da pride kralj v nedeljo zvečer v Beograd, v pondeljek pa sprejme g. Davidoviča v avdijenci. Na tej avdijenci pade odločitev o vstopu radičevih poslancev v vlado. _ Z druge strani se zatrjuje, da prihod kralja še ni določen. V tem slučaju bode-ta Davidovič in Petrovič potgvala v pondeljek v Belje. Danes dopoldne se ie vršila ministrska konferenca, na kateri se je znova razpravljalo o političnem položaju. Vlada prav mučno občuti včerajšnji poraz ministra Sušnika v finančnem odboru ter je sklenila, da se ta odbor ne skliče več pred jesenskim zasedanjem parlamenta. Z 20. oktobrom (pričetek jesenskega zasedanja) potečejo mandati dosedanjih članov parlamentarnih odborov ter se izvolijo novi. Ker bodo tokrat tudi radičevci že sodelovali, bo dobila vlada v odborih večino. Vesti, da bo Narodna skupščina sklicana 5. oktobra se danes demantirajo. Po vsemu izgleda, da bo vlada — ako ostani na krmilu — čakala do 20. oktobra. Protipoteza radikalov, ki napovedujejo obtožbo proti bivšim in sedanjim ministrom današnjega režima, je v vladnih krogih znatno ohladila borbenost »proti korupciji*. Zakonski projekt proti korupciji je sicer že izdelan, a mnenje samih vladnih krogov je, da je popolnoma nezrel elaborat, ki ima svojo vrednost le kot agi-tacijsko sredstvo. V političnih krogih se pričakuje, da bo prišlo povodom korup- krito boji. Pričakovati je silno mučne debate. V invalidskih krogih vlada danes veliko ogorčenje, ker je vlada sklenila, da naj velja novi invalidski zakon še le od 1. aprila prihodnjega leta. IZ STRANKARSKEGA ŽIVLJENJA. Eeograd, 26. septembra, p. Danes sta posetila Davidoviča in Petroviča v imenu zemljoradniškega kluba Vujič ter v imenu nemškega kluba Moser, ki sta ministroma stavila svoje zahteve glede urad' ništva. Za nedeljo jo napovedan zemljoradniški kongres v Beogradu, kamor je dospelo že veliko število delegatov. Jutri dopoldne ob 10. bo kongres neodvisnih radikalov v hotelu Imperial. IZMIŠLJENE VESTI. Beograd, 26. septembra, r. Današnje «Novosti» poročajo, da sta na koncu zad« njega sestanka radikalnega kluba poslana ca Aleksa Žujovič in Krsta Miletič ostro izrazila se proti drugemu ustivnemu fak« toriu in rekla, da ni prav, ako so radikali toliko storili za kralja, da so ga učvrstili, da sedaj kralj dela proti njim. Njima da je odgovoril posl. Miladinovič, da se po tem potu ne sme iti in da se mora polo* žaj drugega ustavnega faktorja upošteva* ti tudi tedaj, kadar radikali niso na vla» di, ker se sicer državno življenje spravi v kaos. Kakor doznava Vaš dopisnik iz radi* kalskih krogov, so te informacije zemljo* radniških »Novosti® docela izmišljene. Vlada najavlja politiko močne roke i "v • n 1 ••• v Juzm Srbiji V POPOLNEM NASPROTSTVU S SVOJIMI DOSEDANJIMI ZATRJE VANJI — MUČNE IN KOMPROMITANTNE IZJAVE DRŽ- PODTAJ- NIKA CEMOVIČA. Seia ministrskega sv-1 ta Invalidski zakon izgotovljcn in od vlade odobren. Beograd, 26. septembra, p. Nocoj je bila seja ministrskega sveta, ki je bila izključno posvečena invalidskemu vprašanju. Seja je trajala od 17. do 20. Invalidski zakon je bil odobren tudi v podrobnostih. Ministrski seji ja prisostvoval tudi j dr. Jež. Zakon je bil odobren v soglasju I s strokovnjaki in bo stopil v veljavo z, novim proračunskim letom. Predložil se bo v predsankcijo kralju, čim se vrne v Beograd. Finančnemu ministru se je naložilo, da najde finančno kritje za izvršitev invalidskega zakona. Po tem zakonu zahtevana vsota znaša 546,904.438 dinarjev. Po diskusiji o invalidskem zakonu je minister Spaho poročal o kretanju državnih dohodkov v prošlem mesecu. Minister za zunanje stvari je poročal o brzojavkah glede spopada med Črnogorci in Albanci. Nato so se prečitali ukazi o imenovanjih v ministrstvih za šume in rude. Prihodnja seja bo v ponedeljek. PRAŠKA PARLAMENTARNA DELEGACIJA V KRAGUJEVCU- Praga, 26. sept. j. Včeraj je odpotovala 12 članska parlamentarna delegacija v Kragujevac, da se udeleži razkritja spomenika 41 češkim vojakom, ki so se uprli v avstrijski vojski in bili v Kra-gujevcu ustreljeni. Beograd, 26. septembra, p. Nocoj so dospeli v Beograd zastopniki parlamenta in senata češkoslovaške republike, da se udeleže svečanosti v Kragujevcu. Jutri nadaljujejo svojo pot v Kragujevac, kjer se jim pripravlja slavnostni sprejem. Darujte za so^oletil Tofeor! Beograd, 26. septembra, r. Danes se je vrnil iz Južne Srbije drž. podtajnik Cemo-vie, M je novinarjem obširno razlagal situacijo v teh krajih. Po njegovem mnenju je problem v besedah: < Upravi jati se mora znati!» KaSaki napadajo le mesta in meščane, Črnogorca n. pr. pa puste popolnoma pri miru. Prebivalstvu se mora pokazati močna roka. Dosedaj je država pošiljala v te kraje uradnike, ki so premalo poznali mentaliteto prebivalstva in niso znali pridobiti državi avtoritete. Zato v mnogih vaseh kar domačini organizirajo pohode, ki imajo v glavnem roparski namen. Kar se tiče poglavarja Munjiča — pravi g. Cemovič — sem odklonil plačilo zahtevane denarne vsote za njegovo osvoboditev, da varujem državno avtoriteto. Prebivalstvo je hotelo to vsoto samo nabrati in izročiti ka-čakom. Da se vpadi bolgarskih in albanskih komitašev toLilcrat posrečijo, temu je po mnenju g. Cemoviča krivo to, da prestrogo varujemo princip respektiranja tujih grame. cZato sem na lastno odgovornost odredil, da naše čete pri preganjanju komitašev brezobzirno r?ekora-čijo bolgarsko ali albansko grar' j. Anarhistična vlada v Sofiji in kačat,ki režim v Tirani bodefa na ta način najbolje spoznali, da je treba ustaviti ckomitaške napade*. Izjave g. Cemoviča, ki otvorjeno zahteva nasilne mere v Južni Srbiji in napove- duje prekoračenje tujih granic, so politične kroge naravnost zaprepastile.. Sedanja vlada očividno sedaj ne ve drugega nego metodo V. I. Vi e h, ki je imel priliko, da obširno razgovarja s Stjepanom Radičem o politični situaciji. Iz tega razgovora jc Vaš dopisnik po ljubeznji-vosti gosp. V i c h a dobil na razpola-eo nekatere velezanimive izjave predsednika HRSS, ki so karakteristično ■zlasti tudi s politično - . moralienega vidika. «0 mojem triurnem posvetovanju z ministrom Nastasom Petrovičem, katerega je k meni poslal sam kralj, ste gotove že obveščeni.* Tako je pričel v gladki eeščini gosp. Stjepan Radič razgovor s češkim novinarjem. <,Kar pa ne veste, je to. da mi ponujajo ministrsko predsedništvo.» »Razložil sem ministru Petroviču celi svoj program in sporazumeli smo se. Minister ga ni le akceptiral v glavnih točkah, temveč tudi v vseh podrobno-■tih.'» »Odločil sem se, da jaz in moja stranka vstopimo v vlado. Smatram pa zaenkrat za psihološko nemogoče in politično pogrešno. da bi sam prevzel mesto ministrskega predsedni-štva, kajti med Srbi se ne sme vzbuditi 'mnenje, da se pričenja popolni prevrat v vladi in da se bo sedaj vla-lalo proti njim, tako, kakor so oni vladali proti nam. Ni rni za moč, temveč za. delo. Želim doseči sporazum med našimi narodi in pogoditi se hočem z našo narodno dinastijo. Nisem republikanec in tndi nikdar nisem bil. Ce sem uporabljal republikansko idejo, sem to delal premišljeno samo zato, da odvrnem naše ljudstvo od habsburško-monarhistične ideje, ki je bila med njim zelo močna. Pri nas nismo pripravljali 300 let odpor proti Haibšburgom, kakor na Češkem' in prevrat nam je prišel nepričakovano. Sem za reforme v državni upravi, proti nepofcami, proti osebnemu režimu, proti korupciji. Tem parasitom napovem boj na celi črti. Srbi so se (Uikovali kot vojaki in v zunanji politiku zato so nas med vojno nadkri-iili. Na administracijo pa se ne razumejo in za njo nimajo smisla. Zato ie sedaj vrsta na nas in mi Hrvsrti srnino v administraciji staro tradicijo. Pri nas smo predvsem trosili za šolo, v Srbiji so trosili za vojsko. To so mora za zmanjšanje izdatkov za vojsko. Monarhija naj ostane kot simbol naše :iarodne enote. Zato sem za sporazum z našo narodno dinastijo. Sem za kralja, toda za kralja v strogem mo-narnieno - parlamentarnem smislu po angleškem vzoru. V gospodarskem oziru smatram za potrebno tesno zbližanje obdonavskih držav, ki so draga od druge ozko odvisne'in ki tvorijo gospodarsko celoto. Sem za gospodarsko konfederacijo obdonavskih držav. Cim prej pride do take konfederacije, tem bolje. 0 politični konfederaciji bi bilo zaenkrat predčasno govoriti. Toda tudi te ne izključujem. Češkoslovaška kot gospodarsko zdrava država bi morala biti na tej stvari pred vsem intetesirana, ker bi moda prevzeti vodstvo. Govoril sem o tem s Cičerinom nedavno v Moskvi in tudi on se strinja z menoj. Postavim so proti Rumuniji. Rumunija po mojem mnenju ni država, ki bi bila ' ustanovljena na narodnostnem principu. Zato nisem pripravljen podpirati'Romunije v njeni ekspanzivno-sti in za romunske interese se pač ne sme preliti niti ena kaplja krvi jugoslovenskih vojakov. Co bi prišlo do boia z Rusijo za Besarabijo, ne bomo nikdar na strani Rumunije, ker nočemo trpeti za grehe njene ekspanzivne politike. V tej točki, kakoT tudi v drugih sem nasprotnik politike Male antante, katera bi morala v marsikaterem oziru spremeniti smer svojih dosedanjih smernic.* Češki novinar, ki je dober poznavalec naših notranjepolitičnih prilik in ki je slišal Radiča govoriti ravno nasprotne stvari, je naravno precej presenečen. Radič presedla,va — toda. ali misli resno, ali igra le komedijo — kdo bi to vedel? Danes demnntira vso svojo nedavno pro slast, odreka se re-pubiikanstvu in federalizmu — kaj pa bo storil jutri, lco bo imel vajeti državo v svojih rokah? Ali si bo zopet posadil frigijsko čepico na glavo ter znova zaplovil v razvratno politiko separatizma? Tipičen primer konjunktu-ralne politike se zdi praškemu uredniku to, kar sedaj Radie dela. »Povratek k staremu režimu bi pomenil pričotek katastrofe*, s temi besedami je Radič zaključi! r<:'.r ver. A na moje vprašanje, pravi češki novi-ar. kan; vodi vstoličenje novega režl- ■31 Ul 1 W uu»u ua, »vjv ------ ...... _ ~ ... nehati, ravno tako, kakor vmešavanje ma? — gosp. Radič m odgovarjal. Zagrebška „Rliee" Pred 20 leti je pričel v Zagrebu iz- j bujati »Pokret*, glasilo napredne jugo- ] slovensko orijentirane inteligence. Kaj je naprednim Hrvatom bil ta list, ve vsakdo, ki količkaj pozna hrvatsko politično zgodovino in zlasti borbo ,-rbsko - hrvatske koalicije za narodno edinstvo. Današnja »Riječ* je direktna naslednica nekdanjega, začetkom vojne ustavljenega ter pod tem novim imenom zopet obnovljenega ^Pokreta*. Od ustanovitve Jugoslavije je »Riječ* eden od glavnih glasnikov in borcev narodnega in državnega edinstva Sredi razdraženega in sovražnega okoliša stoji »Riječ* mirno in vztrajno na braniku svojih idej._ Ko v slabotnem oportunizmu marsikdo koleba in v najneugodnejših razmerah je ohranila »Riječ* svojo ravno in dosledno linijo, obenem pa se vzdržala na glasu prvega zagrebškega dnevnika. Naravno je, da v teh razmerah vsi oni, ki jih iština bode v oči, željno pričakujejo, da bi se uničilo »Riječ*. To se seveda ne bo posrečilo, kajti čim večji je pritisk separatistične blaznosti, bolj vidimo, da imamo dolžnost še intenzivnejše akcije za naše ideje. »Riječ* je in ostane trdnjava narodne ideje v Zagrebu. List je v vsakem oziru nezavisen in so v konzorciju, ki ga vodi in vzdržuje, naši najboljši možje, ki so na vročili zagrebških tleh delali v največji opasnosti pred vojno in med njo za osvobojenje Hrvatov od tujega jarma, kakor delajo sedaj, da se osvobodi separatistične bolezni. V korcsorciju sodelujejo Slovenci. Hrvatje in Srbi. ker smatrajo, da jih veže skupna dolžnost, da držimo svojo postojanko v Zagrebu. Bilo bi umestno, da bi se naša »Riječ«, (ki stane četrtletno 90 Din in se naroča v Zagrebu, Eica 8) razširila čim najbolj tudi v Sloveniji. Ne le radi zanimanja za- zagrebške in sploh hrvatske prilike in radi dolžnosti, ki jo imamo napram našim sobojevnikom v Zagrebu, temveč tudi zato, ker »Riječ* prinaša ogromno zanimivega materijala in ima izvrstne informacije. Vsaj smo od osvobojen ja sem Slovenci doma v Zasrebu ravno tako kakor v Ljubljani in Mariboru. Velik del Slovenije celo gravitira -v Zagreb. _ Nasi •"■cspodarski interesi se zapletajo. In če je radičevski Zagreb napram tej amalgama.ci.ji še tako slep in gluh noče priznati, da ima od nje milija.rd-no koristi, mi ipak ljubimo beli nas Zasrreb in nai se brani kakor trmasto dete. vseeno je in ostane naš jugoslovenski Zagreb. lEkselenca i^ra komedijo Rim, 25. septembra. Gospodu Mussoliniiu je treba primati, 'da ima izboren igralski talent. Sicer ni znano, da bi bil tekom svojega burnega življenja kdaj nastopal na gledališkem odru, toda igralski talent ima, temu se no da oporekati, in skoraj je škoda, da se ni posvetil gledališkemu odru namesto ministrskemu predsedništvu. V ostalem pa mu ta talent tudi kot ministrskemu predsedniku rabi kar najbolje. Benito Mussolini je bil, kakor^znano, pred ne ravno dolgim časom še prepričan socijalist, glavni urednik glavnega socialističnega lista, milanskega »Avantija*. in kot tak seveda vse prej kot vdan sin svete matere Cerkvo. V svojem listu je grmel proti Vatikanu in proti poneumnjevanju ubogega, nezavednega ljudstva po namestnikih Kristusovih, udrihal po Cerkvi in njenih služabnikih, z eno besedo: bil je brozverec, kakor stoji v katekizmu. Ko pa je prišel fašizem na površje in ž njim tudi, vsaj kar so tiče nacionalizma, izpreobrnjeni Mussolini, ki je zasedel celo st-olec ministrskega predsednika, tedaj pa je prišlo še drugo iz-preobrnjenje: bivši materijalist, bivši ateist Mussolini se je začel očitno nagibati iz palače Chigi tja preko Tibere k Sv. Petru in eden prvih njegovih prevratnih činov je bil, da je zopet uvedel v šole križ, ki ga je bil prod toliko leti izključil iz njih brezbožni liberalizem. Mussolini pa je šel še dalje. S spretno igro je razdvojil dotlej edinstveno klerikalno stranko in pritegnil njeno desno krilo, tisto, ki je bilo po svojih reakcijonaroih načelih najbližje Vatikanu, k sebi, v svojo vladno večino, v svojo vlado. Danes stoji že vsa stvar tako, da je Vatikan skorajda naklo-njenejši Mussoliniju kot pa don Stur-su in njegovim kolikortoliko socialistično, če ne že komunistično pobarvanim popolarom. V torek, 23. t. m., pa se je vršilo v Vicenzi odkritje spomenika senatorju Lampertic.u, ki je bil mož katoliškega prepričanja. Predsednik odbora za postavitev spomenika je bil neki opat. Vicenza je pač precej klerikalna! Odkritju je prisostvoval Mussolini in ž njim finančni minister De Štefani. Potem pa se je vršila slovesna otvoritev »Trga zmage*. Mussolini se je pripeljal tjakaj v avtomobilu. Ni pa ostal tamkaj, da bi počakal svečanostnega čina med zbranimi veljaki, temveč je v spremstvu škofa stopil v bližnjo cerkev, šel pred altar Matere božje, pokleknil in tako ostal pred oltarjem ^par minut. Kake molitvice, je molil, tajnika ne _narfl- Ko je prišel iz cerkve, je izpregovo ril zbranemu ljudstvu in dejal med druirim: »Ce sem pred kratkim stopil v tempelj ter se približal altarju in pokleknil pred njim. nisem storil tega, da bi se površno- poklonil državni veri (burno odobravanje); storil sem to iz glo-bokeaa prepričanja, ker mislim, da narod ne more postati velik in mogočen, zavedajoč se svojih ciljev, če se ne naslanja na vero in r smatTa za bistven elemmt sro.j^ra zasebnega m javnega življenja. Ce N^t« vi, ki me poslušate, prilagodili svoja dejanja tem besedam, se boste prepričali, da se domovini služi predvsem z molkom, ponižnostjo in disciplino, brez verskih fraz, pač pa z vztrajnim vsakdanjim delom!* In v Italiji je še vedno »cerkev ločena od države* in državne vere — ni! Pa recite, ali ekscelenea ne igra iz-borno komedije?!_ Klenkalna davčna ofenziva Cim globlje prodiraš v režimske tajnosti in čitaš nerodne obrambe »Slovenca*, bolj je jasno, da so kl-rikalei da morejo priti na vlado in se tam vzdržati, ne le opustili svojo »republiko*. vrgli čez plot svoje volilno geslo o vrnitvi vojakov in sploh pokopali avtonomizem, ampak predvsem daii tudi prosto pot v žepe slovenskih davkoplačevalcev, ki naj pač poravnajo račun za klerikalno korito. Iz Beograda nam sedaj poročajo še to, da se nameravano povišanje duhovniških plač veže z večjim pritokom davkov, vsled česar je seveda interes SLS čez noč naenkrat v korist davčne blagajne. . . . «Slovenee* se otresa s praznimi izgovori radi strahovitih obtožb. Id prir ha-iajo iz vseh okrajev in se je končno odločil, da pokaže barvo. Norčuje se iz dr.' r^o?lačevalcev in jih v posebnem, očividno iz vodstva SLS izhajajočem članku poživlja, naj se pač na-nram odmeri davkov pritožijo, češ, druge pomoči ni . . . Tako torej! Treba nam jc 21 tigrov in štirih ministrov, da smo izvedeli, da je edini recept SLS zoper "pretirano in krivično davčne prakso — vložitev re-kurza. Treba j-e, da 21 tigrov vleče na dnevnicah 5300 Dir na dan, štirje ministri pt' mesečno 200.000 Din; da se končno izkaže, da napram davčnim nesorazmernostim ni druge pomoči, kakor vložitev rekurza, kakor da bi imel vsakdo časa in formalnega poznanja zakonov in oblik, da se bavi s sestavljanjem težavnih pritožb. Izjava -SLS je popoln dokaz o nesposobnosti klerikalnih poslancev, da napravijo red, kakor so s no pa ob volitvah tako glasno obetali. ja nekako internacionalna. Radičevci soj so na dnevner redu zelovažne stvari, prošlo nedeljo preko dr. Mačka v Belo- l pros.mo, da se vabljenci s.gunodzo. vam izjavili, da ne priznavajo ustave. A vejo istočasno se pripravljajo, da prisežejo na ustavo, ki je ne priznavajo. Pisana družba, pisane melodije. + »Klerikalna stranka samo vara kmete« Pod tem naslovom priobčuje »Kmetijski list* oster uvodnik proti po« Istega dne se vrši zaupni sestanek k. o. JDS v Št. Jerneju ob 10. uri dopoldne v gostilni Ivan Recelj. Pc oča dr. Rape iz Ljubljane. Ob pol 2. uri popoldne pa se vrši zaup= ni sestanek k o. JDS v Kostanjevici v litiki klerikalnih avtonomistov, spoirin, v gostilni Ivana Kuntanca. Tudi tu poro ......... .... Ja 3. dr. Rape iz Ljubljane. IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV. V Ravnah pri Krškem se vrši v nc< joč se bogatih obljub, ki jih io SI jala volilcem pred volitvami. «Kmetijski list« piše, da tigri svojih obljub tudi od« kar so v vladi niso nič izpolnili. «Samo hvalijo se, da so vlada «reda, pravice in poštenja*, a preko te samohv-ilc do da« nes niso prišli še nikamor. Pa i pa sc- do« segli, da se vsak trenutek kak takle tigr« ski minister pripelje v Slovenijo na stro« | ške davkoplačevalcev in dr. skusijo čim ; največ svojih priganjačev spij.-rti h ko« i ritu, končno da skušajo čim največ dr- j žavnega denarja razmetati med svoje pri« j _ Zahteve angleške delavske stranke, ganjače in v svoje propadajoče zavode*. gre>? »Slovcnec* poroča, da je minister za promet Sušnik vložil tožbo proti beograjski «Reči* radi razžal.ienja časti. To je tisti gospod Sušnik, ki je šc danes odgovorni uredmk "Domoljuba*, najostudnejšega reptila in tedenskega »revolveržurnala», kateremu jc častikraja in brezvestno obrekovanje poklic in namen. Da lahko opravlja to nečedno opravilo brez kazni, ga krije s poslansko imuniteto kraljevski minister Sušnik. Taka sramota in korupcija je mogoča samo še v naši državi in lc zato, ker je na krmilu vlada »reda, pravice in poštenosti*. O. Sušnik, ki se ne sramuje opravljati kot poslanec in kraljevski minister službe tipičnega slamnatega «Sitzredakieurja», pod katerega imuniteto in povrh še ministrsko pred-pravico, sc krade čast in poštenje ljudem, ne da bi mogli priti do zadoščenja, je menda zadn;i, ki ima inoralično pravico nastopati kot tožnik proti kateremu koli listu... + Anomalije, šarena Davidovičeva vlada — tako razpravlja beograjska «Sa-mouprava* — se danes nahaja v čudnem položaju: ustvarjati mora sporazum sama s seboj, da se vzdrži na vladi. Ima pa tri sekcije: ožio (Davidovič, Petrovič in Pečič), širšo (Davidovičev, muslimanski in klerikalni klub), ter najširšo z radičevci. Nemci, Turki in črnogorskimi separatisti. Ta tretja sekcija se ruje z drugo, druga s prvo. Širša in najširša vlada pa zopet vojuje proti prvi, ožji vladi. Druga v drugo nima zaupanja. Prva je mokrate iz Zagreba zelo čudno luč in jih odkrivajo(!) kot lažnivce in klevetnikc. Nekateri častniki so poslali iz Zagreba v Beograd napačna poročila o stanju in razpoloženju na Hrvatskem. Niti malo se niso pomišljali (častniki) izmišljevati si stvari, ki sc niso nikdar dogodile. Oni Iz sovjetske Rusi|e Tolstoj obsojen trinajst let po svoj"' smrti! Leninova vdova je te dni vložila tožbo proti Levu Tolstemu, trinajst j.-i po smrti pesnika in filozofa. Obtožila ■e njecrova dela, katera označuje gospa Krupskaja za »malomeščanska in škodljiva*. Predlagala je, da se njegova dela konfiscirajo, predvsem »Ana Ka renina* in »Vstajenje*. Razprava ^ je vršila pred moskovskim sovjetskim sodiščem. Gospa Krupskaja je sam' prednašala svojo obtožbo, kot branilce je pa nastopal sovjetski prosvetni minister Lunačarskij. Njene besede sc napravile globok vtis na poslusaic--. Branilec je v sve jem govoru priznal, da diha iz napadenih del »meščansko svetovno naziranje*, toda prosil s niso niKaar ao»oaue. uni,-"^..... ......., ,, / , (častniki) so tc stvari forsirali« v časo« i ljudske sodnike za mDo sodbo ker J. ' ,« in »Riječ«... O. da bi Slo« i obtoženi avtor živel v času, ko se m pisje «Jutro venčev poročevalce razkril in razodel vsaj e n tak «siučaj», ki so ga častniki «forsirali» n. pr. v naše «Jutro». Toda, zdajle pride: »Vse tc njihove vesti pa so bile po večini izdelane v r e d a k« c i j a h in dokazano jc, da sc niso nikdar zgodile...» Preljubi bralec, razmisli si zdaj, kdo je «forsiral». Groša pa nc do« biš, kajti navzlic vsemu jc «položaj da« našnje vlade narodnega sporazuma iz« redno trden«; cSlovenčevcmu« poročeval cu pa sc bo lc s težavo posrečilo, da iz sedanjega policajministia Nastasa ustva« ri epigon-a po proslulem angleškem Hol« mesu. Iz demokratske stranke V četrtek dne 25. t. m. se je vršil za« upni sestanek k. o. JDS v Medvodah, kjer so se obravnavale važne organiza« cijske zadeve. Dr. Rape je poročal o po« litični situaciji, pri čemer je predvsem primerjal obljube klerikalcev pred volit« vami z dejanji sedanje vlade »zakona, reda in pravicc«. V soboto dne 27. t. m. sc vrši istotako zaupni sestanek k. o. JDS v Krškem ob pol 8. uri zvečer, v gostilni g. Havclke. Poroča dr. Rape iz Ljubljane, nakar sc vrši seja odbora k. o., ki bo sklepala o važnih zadevah za bodoče politično delo. V nedeljo dne 28. t. m. sc vrši zaupni sestanek k o. JDS na R '.' pri Krškem, '. tiri zjutraj v gostilni Terezije Kun uruga v arugo nuna zaupanja. n»j ob ...... srbiianska. druga »jugoslovenska*. tret- stek. Toroča dr. Rape iz Ljubljane, ker 1 poznal diktature proletarijata in nj?-gove kulture. Obramba je bila zama.r.. Sodba se glasi: Lev Nikolajevič Tolstoj, nekdanj: ear-ki oficir in veleposestnik, pred !•'! leti umrli, je kriv, da je razširjal spise, ki priporočajo meščansko svetovno naziranje. Ker pa je Tolstoj živel v dobi meščanske kulture in ni poznal velikih idej Leninovih, je sodišče sklenilo, da ge iz vseh javnih in zasebni1! knjižnic odstranijo ona njegova dela. ki so sposobna kvarno vplivati na narod. Zato se ta dela konfiscirajo in s bodo njihovim posestnikom odvzeli ter uničila. Papir se bo v papirnici zopet zsmetel in potem predelal v nov napir, ki naj se porabi za natis del Lenina. Zinovjeva in Buharina. Sodba je takoj izvršna.* Ta sodba je vsekakor edinstvena r1 za ljudi z meščanskimi možgani nepojmljiva, srednjeveška. i Pri tej priliki nai še omenimo. ie, zaradi pomanjkanja sredstev sovjet; -'.ca Rusija morala skrčiti poduk, nekdanji guberniji Kostrom-ki je zaprla polovico vseh šol. v rjaz.ariskj j" od 52 višjih šol otvorjenih le še 1-. v Tuli so zaprti vsi višii zavodi- ZjMrta ie poiovica strokovnih šol. kar jih je bilo doslei. abiturijentk ki žele na univerzo, se navadno odklanjajo. Z dru-re strani m se širijo vesti o velikanskem napredku ruskega šolstva Ki« istima? Nemško aacijonalna kiika in Judež Iskarjot sta napovedala $Iovenskcrna Ceija boj na nož. Sprejmemo ga, a obračun bo tak, da bo nestrpno nemško naci-Jonalno kliko in narodne izdajice enkrat za vselej minilo veselje stegati po lepeni našem mestu ob bistri Savinji svoje omadeževane roke. Slovensko Celje pozna danes vsak Jugosloven. Ohranilo bo pa svoj dober gias 13, ako ostane v slovenskih rokah. Slovenski vo5i!c!! Zavedajte se svoje narodne dolžnosti in vrzite kroglico dne 28, septembra ® Trajno se bomo izogibali tistih, ki bodo glasovali proti Slovencem. Njih imena bomo takoj po volitvah objavili. Spravite na volišče vse omahijivce in raaiomarneže. Naprej do častne zmage! Važno za celjske -----------, s ODCinsKe v Volitev se prične zjutraj ob 8. uri in trnja nepretrgoma do 5. ure popoldne. Vsi pristaši narodnega bloka pa naj gredo volit, čimpreje, najboljše že do 11. are dopoldne. To bo našim volilnim pisarnam zelo olajšalo delo in bode tudi omogočilo pregled kdo je že volil in kdo ne. Vsi volilci. ki stanujejo južno od kolodvora — Aleksandrova ulica — Prešernova ulica — Ljubljanska cesta, volijo na magistratu; vsi drugi v telovadnici meščanske šole. Legitimacije za volitve niso potrebne, dobro pa je, ako prinese vsak volilec-kak dokument seboj, da se v slučaju potrebe lahko legitimira. Volilni pisarni narodnega bloka se nahajata v Zvezni tiskarni iri v rdeči sobi gostilne -»Narodni dom«. Tam bodo na razpolago volilni imeniki in se bodo dobile vse potrebne informaeiie. m eesp&e ve Dnnasa na* SLS Včerajšnja «Nova doba« slednjo izjavo: Izjavi g. dr. Georga Skoberne, nemške« ga odvetnika v Celju, ie sledila izjava g. Davorina Krajnca, narodnega poslan« ca in posestnika iz Velike Pirešice. Oba gospoda sta si v priobčenih izjavah v tem edina, da pri nedeljskih obč. volitvah ne j-re za slovenski narodni značaj mesta Celja. V gornji trditvi soglaša ccljski od« ve tnik in predstaviteij nemške «\Virt« gchaftspartei« g. dr. Georg Skoberne z g.Davorinom Krajneem. Škoda tc zveze, ki je g. poslancu Krajncu tuja, ki jc kri« Vo poučen o tem, za kaj gre in o tem, kaj je g. dr. Ogrizek zadnje mcscce v Celju vse storil, da ni rrišlo do skupne« ga oficielnega nastopa vseh slovenskih strank v Celju. Ne glede na zavijanja in podtikanja neresničnosti, prinašamo v naslednjem oficielno ponovno izjavo, kakor v zadnji številki kNovc Dobe« in ki se glasi: Naš urednik je imel priliko razgovar« jati se z g. dr. Antonom Jerovšekom v Mariboru, ki je med drugim izjavil: «SLS kot taka nima s skupnim nasto« pom nekaterih njenih pristašev v Celju z Nemci nobene zveze. To zvezo tudi ob« 6oja in smatra, da se bodo njeni pristaši v tem slučaju volitev vzdržali«. Uredništvo «Nove Dobe« v Celju. >111* O 5 »■t Jži ® Vrzite i niri kroglice vsi v prvo skrmjico Ideali isi denar (Iz radičevske korupcije.) Zadeve radičevskega finančnega ministra Prpiča in porodičnega kroga ckoli Radičeve zelene mize, kL jih zagrebška «RijeČJ> neusmiljeno postavlja na svetlo, postajajo vedno bujnejše. «Veietržec Milan Prpič je danes razkrinkan kot navaden vojni dobičkar, ki je brez znoja in truda, pač pa z uljudno oporo v bivši avstrijski upravi zlezel na težke milijone. Po prevratu se je znal hitro znajti v povojnih zmedah, začel špekulativno ped-krepljati Radičevo početje, a istočasno tudi s premetenim mešetarjenjem vščipa-vati beograjske vladne kroge. Končno so ga vendar začeli pregledavati, povojna konjunktura .ie pojemala, hazardni posli so propadali in Prpič je začel drčati navzdol. Radič se je potepal v inozemstvu in Prpič se ga je v Beogradu začel odrekati kakor Judež Krista. Tekaj je prišlo do političnega preokre-ta. Radič se vrne naravnost iz boljševi-ške Moskve, da stopi v beograjsko vlado! Radiču se vrača politična sapa, Pr-piču finančna. Oba na robu propasti — zdaj pa se jima odprejo perspektive za i nove vire slave in bogastva. Radič je s korupcijskimi sredstvi laži in varanja za-dobil zaupanje naroda, — kakor Prpič bogastvo. Doslej je lagal narodu in pretil državi, odslej bo lagal i narodu i državi. Kako se ne bi taka dva duševna sorodnika složila! Sporazumela sta se, da brez protokoliranja, brez table na palači, osnu jota novo delniško družbo: «Eksploataci-ja šum in naroda d. d.-»... Radič je na seji svojega kluba, kjer se je sklenil nakup Prpičeve palače, izjavil, da bo ves svoj denar vložil v nakup. Niso si zastonj zašepetali seljaški poslanci: Radič to lahko stori, saj bo itak cela palača njegova!... Nato je Radič obetal Prpiču, da bo suspendiral i republiko i človečanstvo i mirotvorstvo, ako njegov zet Košutič postane kraljevi minister za šume in rude. Minister zlatih rudnikov za Radiča in Prpiča! Prpič je zopet dvig nil glavo, a nekateri zagrebški pridobitni krogi, ki za Prpiča niso dali več prebite pare, so se ga uplašili bolj kakor je sam pričakoval. Ko se je nedavno vršila na Sušaku anketa za razdelitev parcel na Brajdici, se je Prpič predstavil kot delegat zagrebške trg. obrtne zbornice, odrinil tajnika dr. Lunačka da se je odstranil, in nato za sebe izmojstroval parcele. — Te dni je zagrebška trg. obrtna zbornica dognala, da je Prpič na svoji palači izobesil firmo »Oroslavlje d. d.«, a ni nikoli zaprosil za obrtno koncesijo niti plačal predpisane takse in davke. Tudi ni tvrdke registriral. To je prestopek § 21. trg. zakona in sodišče mora proti Prpiču uvesti ex offo kazenski postopek, kajti takšno praktično izvajanje radičevskega republikanstva se zaenkrat še ne obnese... Materijal o Radičevem finančnem ministru še daleko ni izčrpan, pravi «Ri.ieč» ki dnevno dobiva nove podatke z vseh strani. Podrobno se bo še razpravljalo o njegovih šuinskih aferah. Zaenkrat pa je navesti da se v seznamu onih, ki so se izdatno okoristili pri direkciji plena, nahaja tudi Prpičevo podjetje «Velebit d. d.», ki je spravilo v svojo last 12 vagonov materijala za žično železnico v vrednosti 67.000 Din. Na vsa razkritja odgovarja Prpič in njegov prizadeti krog, da bo tožil toda «Riječ» mu kratko priporoča, naj opusti vsako nado, da bi razkritja mogel ustaviti s čemer koli. Resnica mora na dan, pa če gre tudi za prevzvišenost Prpiča, Radiča in njune — porodice. okolica kopališča. Kdor enkrat obišče ta kraj, se ne loči zlahka od njega. Nas ta« ni pa se v čednem privatnem stanova« nju, na hrano hodi v gostilnico, kjer mu ob tipičnih gostilničarjih ter ob pristni domači kapljici prehitro mineva čas. Go« sti se navadijo na Kraljevico kakor na svoj dom ali na kavarno v mestu. Mesto razkošnih dvoran, hotelov in kavarn, to« alet, športa in igralnic imaš tu enostav« ciativo in ki je izvršil sam vse predpri« prave. Godbi požarne brambe, ki je svi« rala zvečer v sokolski dvorani in vsem darovalcem prav prisrčna hvala! SV. LENAKD NAD LAŠKIM. Tudi v naši občini ni vse »• redu. Precej je za-furano občinsko gospodarstvo. Klerikalni odborniki se za občane brigajo kot za špansko vas. Za zboljšanje občinskega gospodarstva se pa pridno bore le nar Izseljenka k©i!f©re«ca v ZagrHbn Dne 18. t. m. je bila otvorjena v Zagrebu pod predsedstvom ministra za socialno politiko dr. Šefkije Behmena anketa o našem izseljeniškem problemu. Anketi so prisostvovali poleg reprezentan-tov državne izšel teniške družbe, ministrstva za zunanje zadeve in ministrstva sa-obračaja tudi predstavniki parobrodar-skih društev, saveza denarnih zavodov, načelniki naših pristaniških mest in zastopniki udruženja izseljencev. Pri otvoritvi konference je minister Behmen naglašal. da je izseljeniško vprašanje eno najvažnejših sodobnih socialnih vprašanj. Treba jo odrediti naši izseljeni-ški politiki določen pravec, tako da bo vsak izseljenec zaščiten in to od časa. ko zapusti svojo domovino pa do povratka v domovino. TzsePence je treba kulturno podpreti, da se ne izneverijo svojemu rodnemu jeziku in da ostanejo tudi v tujini v čim ožiem kontaktu z domovino. Anketa je bila samo informativnega značaja, a poedini referati, iznešeni na anketi, s,e bodo uporabili za podlago pri specialni razpravi o tem problemu. Gosp. Milan Marjanovič je poročal o svojih utisih. ki iih je dobil bivajoč med našimi rojaki v Severni Ameriki za časa vojne, a tudi po prevratu in osvetlil nekatere momente, na katere bi se 'moralo ozirati pri določevanju smernic naše izseljeniško politike. Razvila se je daljša debata, pri kateri je g. Benko Boinički osvetlil vprašanje naše izseljeniške politike z ozirom na najnovejše občutno reduciranje izse-Ijeniške kvote za Zedinjene države. Po končani debati je g. Kolin, dolgo-lelni tajnik Jugoslovenske narodne obrane v Južni Ameriki poročal o prilikah naših izseljencev v Južni Ameriki in naglašal, da je nujno potrebno, da se osnujejo konzulati v Boliviji, Equadoni, Braziliji in Uruguavju ter da se v sporazumu z ministrom prosvete pokrene akcija za otvoritev naših šol v Južni Ameriki. Z vso vnemo se je razpravljalo tudi o ostalih aktualnih izsapeniških vprašanjih in ob tej priliki konstatiralo. da je izseljeniško vprašanje za našo državo vitalnega pomena, kajti ono direktno zadeva eno desetino našega naroda. nost in intimnost, snago in zdravje, za« j predni občinski možje, toda. žal, da so divljajočo širino in čistost morja, ribi« j v manjšini. Pri prihodnjih volitvah bo-ški šport, prijateljske izlete, vožnje z j mo Sentlenarčani bolj pametni in bomo jadrenicami in čolni itd. V okolico Kra« Ijevice prihajajo večinoma velemeščani, ki so se nasitili mestnega trušča, naglice in nervoznosti. Kdor obišče ta divni ko« tiček našega Jadrana enkrat, mu ostane zvest dolgo časa. Ne samo to. Čestokrat se dogaja, da pripeljejo stari letoviščar« ji s seboj še nove goste, kar jc za Kra« ljevico pač najlepše priporočilo. «Dmštvo za tujski promet® je letos napravilo za Kraljevico samo nekoliko skromne reklame. Uspehi so bili rirese« netljivi. Samo v mesecu juliju in avgustu je prišlo v Kraljevico nad 800 Pudi, kar sicer ni mnogo, toda za začetek prav lc« po številce. Največ gostov je bilo iz Hr« vatske in Slavonije, takoj za njimi pa so vzljubili Kraljevico Slovenci. Tujcev je bilo manj, vendar pa ni manjkalo lju« di iz Avstrije, Madžarske, Italije, Bolga« rije. Poljske in cclo iz Belgije. Značilno je dejstvo, da je bila med letoviščarji posebno zastopana deca. Iz tega se da sklepati, da je Kraljeviča kot otroško okrepčevališče zelo prikladen kraj. V bodoče se obeta Kraljeviči še bo« gatejša otroška sezona, katero je zlasti Slovencem toplo priporočati. Tisti, ki so vsi volili samostojne demokrate, ki pas na občini in v Beogradu dobro zastopajo, dočim klerikalci povsod nas kmete ne vi dijo in nočejo poznati naših težav. SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. V eni zadnjih številk »Slovenca® je neki klerikalni dopisnik nesramno napadel tu« kajšnjo učiteljico gdč. Pintarič, ki n:iko« mur ni nič- zalega storila. Njena velika krivda je seveda v tem, da se noče Ida« njati tukajšnjim klerikalnim oblastnikom Sedanja «vlada reda in pravice® naro je tudi odstranila dosedanjega šolskega, vo« aitelja g. Meglo in to edino radi tega, ker je agilen Sokol in izvrsten uč?te!j. Na ta podla klerikalna izzivanja seveda ne moremo molčati in držati križem.rok. Ako hi se napadi na naše napredne* lju« di nadaljevali, tedaj vas bomo imensko razkrinkali do kosti in ne bomo pri tem poznali nobenega pardona.. Svetujemo vam, da ne hodite na solnce in da se za« držite mirno, ker bomo sicer odprli sve je registre. PTUJ. Dramatično društvo v Ptuju oddaja lože in parterne sedeže v abonc« ment še danes od 5. do 6. ure pcpoldne tc- v nedeljo cd 10. do 12. ure v pisarni bili letos na Kraljeviči, se prijaznosti do« I mestnega gledališča. Cene znižane. Plač« mačega prebivalstva in pa dobri kaplji« j Ijivo v obrokih. ci itak gotovo ne bodo izneverili. Saj se jim je oboje, Kraljevičani in pa vino, po njihovih lastnih izjavah nad vse moč« no prikupilo. f",v."ca ma Jadranu V drugi polovici septembra. Letoviščarji so zlovešče ptice. Kadar sc pripravljajo na odhod, se bliža žalost« na jesen. Jadran se polagoma prazni... Res je sicer, da letos ni imel gostov čez mero, toda toliko jih je vendar bilo, da se splača za njimi požalovati tsr jim za« klicati «-na svidenje!« Kraljeviča je tip sezonskega morske« ga kopališča. Velikih modernih z vsem komfortorn opremljenih hotelov nimj. Teh pa tudi v Kraljeviči nihče ne išče. Kdor pride sem, se zadovolji z romanti DOLNJA LENDAVA. Kavarnar Vu» kan je preklical svoj podpis na prizivu proti ukinitvi dveh madžarskih razredov na drž. osnovni šoli. Obenem je daroval 100 Din za Jugoslov. Matico. — Našo meščansko šolo je oblast ukinila, ker je imela premalo učenccv. — Učitelj Janez Sep je na razpoloženju ter naj bi bii LITIJA. Dramatični odsek Sokola pri« premeščen, ker je v Lendavi odveč. Ali redi danes, soboto zvečer v Sokolskem 1 možakar misli, da jugoslovensko soincc domu v Litiji komedijo "Radoveden j ne staja madžarskega masla? Pred pre* tast« kot otvoritev letošnje sezone. Reži« obratom ej učiteljeval v Macincu pri Ča« jo vodi br. Trepečnik. Po predstavi dru« j kovcu ob štajerski meji, kjer ni niti ene* žabni večer s plesom. Pričctek ob 20. uri. : ga Madžara, a «naš» Sep jc pretepal tam« Vstopnina običajna. 2088 kajšnjc otroke, če so ga pozdravljali v LE5KOVEC PRI KRŠKEM. V nede* J materinem jeziku in ne v edino zveličav« ljo smo v Krškem ob obilni udeležbi spremili k večnemu počitku mladega, na; debudnega učitelja iz Leskovca g. Loj« ni madžarščini. Šolskim oblastem priporočamo, naj se informirajo pri šolskih oblastih v Čakovcu, ki so ga pognale ob zeta Dolinska. Dasi je pokojnik boleha! J prevratu preko meje. Sep je toliko pre* žc par let za sušico, je vendar s svojim , drzen, da je napravil vlogo na prosvetni zdravim humorjem in vedrim licem gle« ( oddelek v Ljubljani ter je pobiral pod* dal z najlepšimi nadami v življenje. Svo* ' pisc pri madžarskih Lendavčanih. Skli- -jih duševnih zmožnosti ni uporabljal sa« j cuje se na to, da je on baje edini(!) na mo v šoli, ampak tudi na prosvetnem po« 1 šoli, ki je poučeval v kršč/ skem duhu lju izven šole. Leskovški Sokol, katere« ter da je preganjan zato, ker je zvest mu je pokojnik posvečal vse svoje moči, : pristaš klerikalne stranke. Dolžnost šol« mu bo ohranil trajen spomin. Z vnemo j ske oblasti je, da izroči tisto vlogo pri« jc sodeloval tudi pri krškem salonskem zadetemu učiteljstvu, ki irna pravico si orkestru, žrtvoval mu več, kot so mu poiskati zadoščenja. Čudno da ni Sep dopuščalo fizične moči. Do zadnjega je navedel kot vzrok ^preganjanja« tudi to, voljno prenašal težko bolezen s polnim da jc Slovencc. Kako jc Sep preganjan, upanjem, da ozdravi. Za njim nc žalu« izhaja iz dejstva, da slovenski državni jejo le mati, brat in nevesta, temveč vsi j namcščcnci, kojih otroci sc uče kake obr* njegovi tovariši in vsi, ki so ga natanč« : ti, nc dobe za nje dravinjskih doklad, pri neje poznali. I Sepu pa je izjema. On dobiva za svojc-- KRŠKO. Moška podružnica družbe sv. I ga sina, ki se uči ključavničarstva na Cirila in Metoda v Krškem je priredila Madžarskem, dragir.jsko doklado... Šol« ; prošlo nedeljo v prid prepotrebni šolski ska oblast naj tudi natančno preišče. ! družbi kegljanje na dobitke, zvečer pa ' kdo hujska tukajšnje ljudstvo proti nam! » veselico. Čisti dobiček ie znašal 2285.50 ! — Dobili smo nove šolske nadzornike. Din in en 10*kronski cckin. Kegljanja se j V Dolnjo Lendavo pride g. Kontler. v je udeležilo veliko Krčanov in okolica* Mursko Soboto pa g. Norima. Kam tira . nov, večerna prireditev pa jc bik zelo oblast naše šolstvo s tem imenovanjem. f slabo obiskana. Zadnje čase se opazuje, < o tem bomo razpravljali v posebnem da nekateri radi svoje narodne mlačno« i članku. Glede Kontlerja omenimo le to« ; sti in brezbrižnosti nc obiskujejo tako liko, da je dekan Strauss zagrozil posl. radi prireditev v korist CiribMctodove Kleklu z organiziranjem radikalne stran* J družbe kot bi morali. Pohvalno jc treba ke proti njemu, če ne prepreči tega ime* ; 3 'omeniti one, ki so odstopili svoje dobit« ! novanja. Kdo bo nadzoroval pouk slo« f ko prirodnih intimnosti, katere mu nudi j ,_c dnJŽbini'podrH5nici. Priporočljivo bi vcnŠčine v Prekmurju? Ali morda ime« najlepši, moderni beli in dn;?i domski klobuki po ugodnih cenah pri bilo, da bi tudi druge podružnice v svo« jih krajih prirejale kegljanje na dobit« kc, kajti za tako prireditev jc treba raz« meroma malo predpriprav, malo truda in stroškov, uspeh pa je lahko vedno za« dovoljiv. Da ie gmotni uspeh krške pri« reditve tako lep, gre zahvala g. R. En« Sfuiilp - Maske, Židovska ulic® novani nadzornik, ki se mora najprci sam naučiti slovnice? Ali ve šolska oblast da je potrebna revizija v madžarskih razredih na vseh šolah, da se dožene, ko« liko slovenskih otrok tišče madžaroni v madžarskih razredih? Kdo naj to izvrši? Morda tisti, ki dajejo potuho madžaro« HŠt Novi rod Leposlovni mesečnik za mladino. »Zveza slovenskih učiteljskih društev« v Trstu izdaja že štiri leta revijo, ki se lahko postavi ob strani našim najboljšim mesečnikom: mladinski leposlovni list »Niovi I£od«. Prva številka je izšla leta 1020., ko >? bila meja med Italijo in Jugoslavijo zaprta tudi za kulturne časopise. List jo poslej izhajal redno in točno in uredniki s sotmduiki vred so mu reševali pravdo življenja po vesti: niso ga pisali in urejali zato, da bodo imeli Slovenci en list več, temveč zato, ker je to narekovala srčna potreba. Tako je »Novi l!od« postal izjema med našimi mladinskimi časopisi. Skušal se je vedno približati idealu leposlo.-ne revije za miadi svet. To hotenje je jasno razvidno iz njegove vsebine. Letos stc.pa mesečnik v četrto leto Svoje-ga obstoja. Kaj se pravi delati štiri leta pod takimi okornostmi, kakor so bile ves ta čas v Julijski Krajini, ve samo tisti, ki je sani prebf nekoliko časa v sli finih razmerah. Delo .Novi Rod« je bilo res idealno 4c!o hi vsi, ki so pomagali pri njem. so videli v tem kulturno Doslar.atvo. 0ko'u oie^oveca ognjišča se dolini gledališča. . Opera . Režijo ta opera čim sijajnejše. Nabavila je ne-: Shakespearova komedija T'— " : ' katere nove dekoracije, kesiume pa je iz velike prijaznosti posodilo ljubljansko gledališče. Glavne vloge so v rokah gg. Mitrovičeve, Vladimirove, Petrovskega, Govorova, Oksanskega, Urvaleka, Janka. Dirigira in režira ravnatelj opere gosped Mitrovič. Tretja premijera v Splitu. Splitsko Narodno gledališče je v tekoči sezoni jako agilno. V četrtek zvečer je imelo že tretjo premijero. Igrali so Ostrovskega vBur-jo>, v kateri je nastopila v glavni vlogi g. Mansvjetova, znana svojčas tudi v Ljubljani, kjer je bila z Muratovo skupino iz Moskve. Nov časopis v Vojvodini. V Novem Sadu bo začel v najkrajšem času zopet izhajati že izza predvojne znani cLetopis Matice Srpske>. Časopis bo mesečnik ter bo izhajal redno aa &0 straneh. Prinašal Opera pripravlja Wagnerjevega pod taktirko kapelnika Sachsa z Marijem Šimencem, go. Zikovo, basistom Križajem in baritonistom Primožičem. (Madžarska Jcri(za>, operna pevka Marija Ncmeth iz Budimpešte, katero je ravnatelj Schalk angažiral za dunajsko dvorno opero, je te dni nastopila svoje mesto kot Leonora v Verdijevem cTruba-durju>. Njen uspeh jc bil velikanski. Občinstvo jo je sprejelo z nepopisnim navdušenjem in kritika ji priznava zmožnosti v največji meri. Mas:agnijevo gostovanje t Berlinu, ki je z uprizoritvijo Verdijeve cAide> doživelo finančen polom, se zaenkrat morda še ne prekine. Nekateri člani podjetja so namreč prišli na misel, da bi kazalo -Kar hočete*, igre je prevzel tržaški rojak igralec go- spod Terčič, ki bo glumi! v farsi glavno vlogo. L- snlitsUoo-a gledališča. Splitsko gledališče je radi skrčene državne subvencije leios moralo črtati operni repertoar. Vodstvo je zato posvetilo vso pažnjo drami, ki se je otvorila z Begovičevim komadom tSvalbeni let>. V repertoarju za tekočo sezono ima splitsko gledališče tudi nekaj slovenskih del. Abonentom obeta Cankarjevo cLepo Vido» in Kraizher-jevo . Nadalnji razpored obsega deia: Idiot (Dostojevski), Sen ljubezni (Kosor), Kamela skozi uho Sivankc (Lan-ger) romantične duše, Cjrrano do Ber-gerac (Bostand). Slepci (Maeterlinck), Po-mrvo in Julija, Kralj Lear (Shakespeare), Borba (Galswortbv) itd. V ansamblu split-ske drame se nahajata naša rojaka <*■*. uprizoriti rCavallerio rusticano* in in s;ecr raci; ekscesa, spodu Rusu pač v nobenem oziru ne bo Kupovclke na trgu so stalno v ne« kos, si skoro gotovo pomišlja prevzeti varnostj, da jih okradejo razni žepni ta« tako odgovorno mesto. Culo se je, da so toy^ ki se rccino vsak dan zbirajo v do« skoro vsi Slomškarji kranjskega okraja! p0]d'anskih urah na Vodnikovem trgu. poldanskih _ Med temi sumljivimi tipi je tudi nekaj propalih žensk, ki so absolvirale svojo «šolo» v večjih mestih, posebno v Za« izvajajo prakso v našem proti odstavitvi g Rusa. Saj je z njimi skoro bolj objektivno postopal, kot pa z lastnimi pristaši. * Milica Vukobraukovič ne bo pami-loščena. Kakor javljajo z Dunaja, je bila prošnja Milice Vukobrankovič za pomilo-_____ ščenje odklonjena z motivacijo, da so jo j tort,;ce kjO Din, ki jih je odnesla neka porotniki soglasno spoznali za krivo umo- taka geparjca. ra z zastrupi jen jem. u_ Tatvine v Ljubljani. Pred nekaj kino ljubljanski dvor Danes 27. t. m. Nadvse sijajna premijera krasnega filma, ki je našel priznsnje največjih kritičarjer sveta: enbrookovi Po istoimenskem romanu v 6 dejanjih, t glavni vlogi Mady Christians, Alfred Abel Predstave vsak dan ob 3.. pol 6., pol 8. in 9. nri. Ob nedeljah t a d i ob pol 11. dop. in 6. Blagajna je odprta pol nre pred prvo predstavo.___ nikom Alešom Megiičem lastnoročno tr« gal lepake Narodnega bioka, vsled česar jc bi! na dan volitve zjutraj aretiran. Iz istega vzroka sta bila aretirana tudi za« sebni uradnik Pirkmajer in mizarski va« jenec Josip Blažovnik, ki sta v noči pred volitvami trgala lepake slovenskega bio« ka in lepila nemške plakate. a_ Poškodba pri delu. V ključavničar« ski delavnici Temerle v Volksmajerjevi ulici se je ponesrečil 15«!ctni vajenec Henrik Baš. Nanj jc padla težka železna DAMSKE KLOBUKE priznano najlepše, moderne in preoblikovanje preskrbuje najcenejše Stuchly «& Maske Židovska ulica. grebu, sedaj pa ....._ , . mestu. V četrtek dopoldne jc zmanjka« | mreža, mu zdrobila levo nogo in ga ra« lo zopet služkinji Elzi Rambacherjevi iz ! ni!a na hrbtu. Prepeljan je bil v bolnico. Iz Hj° zLToptlj?nt%Strnovem .rade.! Ignacij Lončar. Okoli osmih zvečer je sku- G veJiki župan nam piše: Gospa Milka j Boihinčeva v Ljubljani je z nenavadno! - ^ ^ fa r?zbj,a avtomobil. šal s svojim avtomobilom priti preko Lake Shore Boulevarda. Električna želez- Polhovem gradcu. Črnem i Težko ranjenega Lončarja so peljali - - - • Njlnico, toda umrl je ze na potu tja. požrtvovalnostjo in trudom nabrala za po- -, plavljeiice v Polhovem gradcu. Črnem vrhu, Ločnici in Erastnici lepo vsoto 25.758 Din v gotovini ia dve otroški oble-kL Odi te vsote je izročila 10.000 Din gospodu velikemu županu ljubljanske oblasti za porazdelitev med poškodovance v Polhovem gradcu in Črnem vrhu, ostanek od celokupne gornje vsote in 2 obleki je pa gospa dr. Bohinčeva sporazumno z g. erezltim poglavarjem v Kranju osebno razdelila med najpotrebnejše poškodovance v Ločnici in Hrastnici. Naj bi bilo to velikodušno in plemenito delo gospe doktor Bohinčeve ostalim našim damam v vzgled in izpodbudo. * Izvoz mleka. Kakor se doznava iz gospodarskih krogov, gre čez našo severno mejo v Avstrijo vsak dan okoli deset vagonov mleka. Glavni konzument tega mleka je Dunaj. Zbirališče mleka sta zlasti Maribor in Cakovec, a pomožna zbirališča cela vrsta železniških postaj. Nabrano mleko se v glavnih centrih pasterizira ter odhaja z večernim vlakom proti DimajtL Produconti dobivajo za mleko večinoma po 2.50 Din za liter. Ta izvoz mleka je novejšega datuma in ako se zbiranje še bolje organizira, M utegnil naš izvoz mleka samo na severni meji znašati na leto več tisoč vagonov, kar bo brez dvoma povoljno uplivalo na naše kmetijstvo in na našo trgovinsko bilanco. * Usposobljenostne preizkušnje za osnovne in meščanske šole se prično na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani dne '4. novembra 1924. ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k nsposobljenostni preizkušnji se naj pred-lože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo naj-poznejo do dne 25. oktobra v rokah iz-praževalne komisije. Kdor bi ne bi pri-puščen, se bo pravočasno obvestil; posebna vabila b izpitom se ne bodo posijala. Ispraševalna komisija za osnovne in meščanske šole v Ljubljani. * Vojaška služba učiteljev. Vsi absolventi učiteljišč morajo po novem zakonu o ustrojstvu vojske svoje vojaško leto odslužiti nepretrgoma in ne več, kakor doslej, samo tromesečno v dobi šolskih počitnic. * Za šolske in drugo prireditve je sestavil podpisanec glasbeno delce z naslovom -cVino in voda». Skladba, ld se prične s triglasnim zborom kot uvod, obravnava na podlagi znane narodne pesmi v; obliki dvospeva prepir med vinom in vodo. V prepiru zmaga, kar je pač samo ob sebi umljivo, voda, zato je delce kaj primerno tudi za protialkoholne prireditve. Proizvajali so to skladbo dosedaj že na treh šolah, in sicer s prav povoljnim uspehom. Ker bi izdajatelj tega muzikalne-ga delca rad določil moč naklade, zato se obrača tem potom do vseh ljubiteljev glasbe te vrste s prošnjo, da mu po dopisnici blage volje sporočijo, se-li naročijo na omenjeno glasbeno delo in ako da, je-li žele cBesedilo in navodilo* (Cena približno 3 Din) ali (približno 5 Din) ali pa samo cPartituro (cena pribl. 10 Din). Skladba izide še ;>red Novim letom 1925. Anton Kosi, šolski ravnatelj v Središču ob Dravi. * Ustanovitev krajevne kontrole. Glavna kontrola v Beogradu je sklenila, da se ustanove krajevne kontrole pri naslednjih institucijah: pri sekciji finančnega ministrstva v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu, pri tobačnih tovarnah v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu ter pri direkciji državnih železnic v Ljubljani in Sara- jevu. * tPlaninski vestn:k>. Prihodnja številka ^Planinskega vestnikas izide sredi oktobra in bo posvečena triglavskim žrtvam dr. Klementu Jugu ia Vladimiru Topo-Jovcu. Obširna številka bo vsebovala tudi k člankom pripadajoče slike. * Odprte koče SIot. planin, društva. — j Naš rojak Frane Škufca je ponesrečil pri prebarvanju hiše. — Ob progi New-York Central železnice so našli mrtvega Andreja Firna. Kakor se je dognalo, ga je ustrelil Franc Trhlen, ker je Firn zalezoval njegovo ženo. — V Clevelandu je umrl za pljučnico Janez Peček, rodom iz Mirne na Dolenjskem. V Ameriki je bival 12 let. Istotam je umrla Ana Mevžek, rodom iz logaškega okraja. * Velika železniška nesreča. Nedavno smo poročali o veliki nesreči, ki so je dne 21. septembra pripetila na progi Za-greb-Sesvete in pri kateri sta smrtno ponesrečila trgovec Marcel Vogt iz Zagreba in posestnik Ljubomir Kušekovič iz Se-svet. Sedaj je ta nesrečni slučaj pojasnjen. Kušekovič in Vogt sta stala na stopnicah vlaka. Najbrže vsled prepiha so se vrata nenadoma zaprla ter odrinila Ku-šekoviča, ki se je, tki bi ne padel, oprijel Vogta; oba sta padla s stopnic ter prišla pod vlak. Vogta je vlak popolnem raztrgal, Kušekoviču pa jo odrezal obe nogi. j * Najvišji dimnik v Jugoslaviji. Mestna elektrarna v Zagrebu gradi nov dimnik. M bo visok 158 metrov in bo baje najvišji v Jugoslaviji. Dimnik ima tri metre v premeru. Z izgradnjo ogromnega dimnika hočejo slediti električno energijo. * Preuredba PasieurjeviU zavodov. Ministrstvo za narodno zdravje je delegiralo posebno komisijo, ki naj pregleda naše Pasteurjeve zavode in stavi primerne predloge za reorganizacijo teh zavodov. * Železniška nezgoda na Javorniku. — Na postaji Javomik na Gorenjskem je predsinočnem lokomotiva, ki je premikala vagone, skočila s tira. Pozvana je bila takoj pomožna lokomotiva z Jesenic. Tekom treh ur je bila proga zopet v redu. Gorenjski večerni vlak je imel vsled tega eno uro zamude. * Smrt pod tramvajem. V Zagrebu je predvčerajšnjim električni tramvaj v Uici smrtno povozil upokojenega ravnatelja poljedelske šole Ireneja šejterv. Smrt je nastopila takoj, ker je tramvaj starčku zdrobil lobanjo. * Iz vojaških raporor na Sušaku je pobegnil pred nekaj dnevi 22 letni mornar Ivan Radjen doma iz Ledenice. Ubežnika zasleduje radi raznih deliktov vojaška oblast. * V štirih nrah krojaški mojster. Srečko Potočnik, kateremu je bilo ministrstvo za trgovino podelilo koncesijo za ustanovitev krojaške šole v Novem Sadu, je neznanokam pobegnil ter vzel s seboj večje vsote tujega denarja. Zanimivo je, da je Potočnik že po štirih predavanjih svojim cslušateljem* izdajal diplome. * Srbohrvaščino poučuje prvovrsten strokovnjak, posamezno in v skupinah, po Berlitzovi metodi, tudi cirilico, čita« nje in pisanje. Vpisovanje in pojasnila v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 1C0. 2025 Iz Ljubljane u— Pripravljalni odbor oEdinosti« na« znanja, da se morajo vsi člani bivše «Mladosti» brezpogojno udeležiti sestan« ka, ki se vrši danes, v soboto v Narod« nem domu v društveni sobi. Dnevni red: Obnovitev dela v posameznih odsekih in slučajnosti. — Predsednik pripravljalne« ga odbora. u— Dokler bo živ bo «piv», tako se je izpovedal na policiji 44«letni brezpo« selni delavce Adolf Hrovat, doma iz Šmihela. Četrtek je bil zopet njegov dan. Popival je v družbi znancev po raznih gostilnah, proti polnoči pa se jc prikadil v kavarno «Zvezdo», kjer je začel nena« doma divjati in razmetavati stole in mi« ze. Poklican stražnik jc nasilneža, ki je že večkrat beležen v kriminalni razvid« niči kot nevaren človek odvcdel na straž« kjer jc naslednje jutro izvedel, da par odnesel posestniku Josipu Golavšku iz Loke iz žepa listnico z vsebino 900 Din. — Na glavnem kolodvoru je bila ukradena Matildi Vilhar ročna torbica z manjšim zneskom denarja in železniško legitimacijo. u— Ker je pričakoval slabega vremena it, porabil tat iz navade France Mande« ljc.rojcn v Gradcu in pristojen v Pred« o sije pri Kranju, v četrtek dopoldne pri« Iiko, skočil v neko nišo v Šiški ter ukra« del z vrta suš-~A se dežnik. S svojim ple« Ceija e— Vsem celjskim slovenskim volilcem in Slovencem v vednost. Držite v soboto in na dan volitev strogo disciplino. V vseh zadevah se obračajte edino lc na vodstvo Narodnega bloka in na obe vo« iilni pisarni. Brez vednosti teh naj se ne zgodi prav ničesar. Napovedani boj ho« čemo izbojevati dostojno. e— Cillier sozial=wirtschaftlichcr Block kandidira na sedmem mestu tudi kova« škega mojstra Koschierja. Ta mož je v triletni dobi slovenskega občinskega za« stopa zaslužil težke tisočake. V zahvalo za to agitira danes strastno proti tistim, ki so mu dali najboljši zaslužek. V Celju ga nimamo slovenskega kovača. Kdor od tc stroke si hoče kot zaveden Slovenec nom jo ie nato hitro odkuril na ulico in ustvariti lepo bodočnost, naj se naseli v io hotel popihati proti mestu. Ker pa je Celju, ker so mu zasiguranc vse sloven- bil opazovan, je hitel eden izmed hišnih ■ ske stranke. v ... l c_ gvcj podpis je preklical na kancu« prebivalcev za njim na kolesu in ga pre« dal na pol pota stražniku. .onudbe je vložiti marsikdo na lini. Upravičeno jc namreč j nenaravno c Ljrde krivice, ki smo jih pretrpeli od brez . . .. obzirnega in konsekventno nas Slovence 'rG^beni odsek prostovoljne^ Cezija nasp^ Tudi c^ silnega iu reševalnega društva v Ljublja« j trgovci in poslovodje razmn vccjui ^o ni priredi tudi letos dne 5. oktobra svo« vin (n. pr Jellenz, Rischne^, ;Ma,er H£ jo vinsko trgatev v veliki dvorani Mest« In.gmann, Pammen Kregau ,n d£, kojih nega doma. Letošnja vinska trgatev obe« ta biti velezanimiva prireditev. Ob 2. uri popoldne sprevod po mestu. Poleg izbor« Slovenci smo robske duše. V trenutku, ko nam pride nasprotnik s prijazno be« sedo in s priliznjenim obrazom nasproti, pozabimo takoj sramotno ponižanje in j J*ako v'ečin0 kakršno si žele sami. Smrt mladega narodnega delavca. V nc' kapljice in jedil, pestrih narodnih noš, župana itd., nastopi tudi kot najzna« menitejši zagovornik vseh tlačenih in ob« sojenih svetovno znani advokat Haba« kuk, kateri bo .izreza!, vsikega iz za« pora. ki je bil radi nespoštovanja pravil ol sojen v hladno ječo. 7,a dušno in te« lesno hrano je tedaj izborm preskrblje« no. Začetek trgatve ob 4. uri popoldne. Pn trgatvi sodeluje godba Dravske div. oblasti in pevsko društvo Krnkovo < Tr« novo. Vstopnina samo 5 Din, tako da ie vstop vsakemu mogoč. Cisti dobiček je namenjen društveni blaga i ni ir. bolniške« mu fondu in se tedaj poplačila hvalež« no spreje la.io. — Odbo-. 2078 u_ Opozarjamo na današnji oglas zobnega ateljeja Emil Pirk. 2086 u_ Prvovrsten sladek mošt se toči v Škofovi kleti. 1934 Iz Maribora a— Vest o smrti dr. Tu-nerja je bo« lestno zadela vse mariborske Slovence, dasi je bilo znano, da je dr. Tumcr 2e dalj časa bolan. Veliko spoštovanje jc pokojnik užival tudi pri Nemcih. Na ma« gistratu, na Narodnem domu, Mestni hranilnici in Kazini plapolajo žalr.e^ za« stave. Pogreba se udeležijo vsa društva, korporativno Sokol in Orjuna. a— Orjuna Maribor. Poživljam član« stvo, da se udeleži polnošteviino pogre« ba nestorja mariborskih Slovencev dr. Pavla Turncrja. Zbirališče za članstvo v krojih in civilu z znakom 26. t. m. ob 15. imena sc danes bliščijo na nemškutarski i kandidatni listi, so znali z lisičjo zvitost« ! jo privabiti slovenske odjemalcc na dro« bno, še bolj pa en gros, tako da danes slovenski denar žc zelo teži njihove ze« pe. Dokler so vabili svoje kaline, so blju« vali ogenj in žveplo na gotove somišlje« nike, samo da bi se prikupili pri Sloven« cih. Sedaj pa, ko so na konju, pokažejo zopet rožičke ter se brati jo s tistimi, ka« terim niso privoščili v svoji hinavščini prav nobene lepe besede. Preskrbljeno pa je, da se bodo že prihodnje dm in tedne ti rožički temeljito pristrigli. Na« rodna dolžnost vsakega zavednega Slo« venca jc, da se izogiblje vseh tistih, ki so podpisali nemškutarsko kandidatno listo in tudi vseh onih, ki bodo v nede« ljo dne 28. septembra s kroglico v roki pokazali, kako silno neljubi so jim slo« venski odjemalci. Boljše odkrit sovraž« nik, kakor hinavska duša. c_ Trgovska nadaljevalna šola v Ce« lju. Vpisovanje v to šolo se bo vršilo v pondeljek dne 29. septembra in v torek dne 30. septembra 1924., vsakokrat od 18. do 20. ure. Vpisati sc je vsem va« jencem in vajenkam trgovin Celja in bhz nje okolice. Pouk bo pričel, ako se ne razglasi drugače, v torek dne 7. oktobra. Vajencem in vajenkam, ki imajo ponav« ljalne izpite, se je zglasiti v četrtek dne 2. oktobra ob tričetrt na 16. in jim je prinesti s seboj potrebščine za pismene na'ogc. — Vodstvo e— Meso je kradla. V klavnici so me« sarji žc dalje časa opažali, da nekdo kra« de tamkaj shranjeno meso. V četrtek, dne 25. t. m. zjutraj jc bilo nekemu me« Pri« Ajševici pri Gorici je preminul komaj 27-< letni Karel Furlan. Pokojnik je bil pre-prost, toda izobražen fant in se je posebno vneto udejstvoval povsod tam, kjer je bilo treba povzdigniti ljudsko izobrazbo. Bodi mu lahka domača zemlji* ca! * Posledice zadnje toče na Tolminskem so naravnost strašne. Letošnje vremenske nezgode so delavnim Tolmlncem pobrale vse kar je zraslo na polju. 4. t, in. so pridrvele nad Tolminsko vse zbe-snele sile in so uničile še kar je ostalo prejšnjim nevihtam. Gozdi so vsi rujavi, sadno drevje se suši, tla so preorana od toče in deževja, njive kjer je zorela ajda, so kakor zmlete. Toča, ki je padla 4 'septembra, je ležala ponekod 3 do 4 dni. Najstarejši ljudje ne pomnijo tako strašnega vremenskega leta, ki je vzelo Tolmincem prav vse ter jim vlilo bridke misli, kaj bo šele na zimo, ko v hi-i ne bo kruha. i v Narodnem domu. - Predsednik. sarju zopet ukradeno goveje meso. rn« a- Umor v grajskem ;o~du. Pred dve« čel jc sumiti uslužbenko m paz 1 kam bo ma tednoma smo poročali o uspehu po« j šla. Zadevo je naznanil stražniku, ki jo lotil, ko je prodajala meso 1UU LV-UHU""- ----- I----. | f izvedb o tem zagonetnem slučaju, po ka« je potem zal----- . . terihse doTži tega umora Jelen, ki jc | neki stranki. Tatvine so se vršile ze oko« bil v Gradcu aretiran radi umora neke prostitutke. Mariborska policija jc izsta« vila njegovo sliko, na kar sta se javili dve osebi, ki sta izpovedala za preiskavo velevažne okolnosti. Neki mož, ki je bil pred 3 leti z Jelenom v sodnem zaporu li pol leta, a storilcu do včeraj niso mo« «li priti na sled. Arctiranka jc bik od« dana v zapore cclj. okrožnega sodišča. Iz Primerja Tržaški dramatični klub visokošol-m. na Konto- Slovensko planinsko društvo naznanja, da j se bo moral pokoriti sedem dni v zaporu. . v ... t,- .... ; ,,_ Tt Mp-,!i,icp Sv Ir.Tpfi v T inr-!>sml u— Iz hiralnice Sv. Jožefa v Ljubljani m. umobolna 32« "letna Marija Kos iz Brezovice pri Kam« niku. Ženska jc oblečena v belo jopico, Veliki Planini (celo leto); rjavo krilo ter obuta v raztrgane čevlje. ostanek) odprte sledeče koče: Koča na Kamniškem sedlu do 6. oktobra; v slu-1 je pobc,ni!a dne 23. t. čaju slabega vremena se za tvori 20. septembra: koča v Kamniški Bistrici (celo leto); koča na koča pri Trialavskih jezerih do 30. sep-lembra; Vodnikova kcen na Velem polje, do preklica; Erjavčeva kosa na Vršiču do 28. septembra; obe koči n:t Golici uadaiiuieua. do u— Ma prostoru veiesejma sc zadnje čase vrše vedno pogosteje razne tatvine. Zmanjka.o jc med drugim blagom tudi 16 velikih zavitkov strešne lepenke, o kateri sc ne ve. kdo bi io vzeL V petek M SŽ^S^cičeve drame in ie pri njem opazil celo čevljarski nož. «Golgota>. Dobiček predstave je name- Da ie sc ?e ?av°k ženska, ki je na sliki njen .Dijaški Maticu v rrstu. Poznala možaki jo je skušal dan pred ' NcvsakdanH ******^ "^ umorom pregovoriti, da bi šla z n im v jc praznovala druz.na filipdC v_ mitov Kr Cevi no kar pa e odklonila. Kljub tc« ljali na Krasu nenavaden dogodek: Star- mu Jelen i vedno ta°i, da bi bil storilec, ši so obhajali zlato poroko, sm gospo-a— Priporočljivi obrtniki. Mariborski ; dar pa je imel dve b.rm, ter en krst -kiiučavničar Maks Meglic, katerega so vse to v družinskem krogu zadovoljnih k 1 jucavmear JVlaKs i imeno« devetih moških članov obitelji. do££SSo .tJSc^S: | * Uspeh učiteljskega pevska zbora -: , 0 A T,iV i,—.t;t-ie bil tako I v Herpeliah-Kozint. V nedeljo jc konc zbor učiteljske v vnet za to nemško listo, da jc v družbi j tiral, pevski vodstVom s svojim bratom steklarskim pomočni« j Herpeljah-Kozmi Pel >e kom Julijem iu ključavničarskim pomoč« I svojega ustanovitelja, g. oevovodfe .rej javna zahvala Športni klub Ilirija v Ljubljani je drv, vršil v tekočem letu svojo higienično kc-palnico in garderobo na svojem nogometnem igrišču. Izpostavljena je bila 3 tem vrzel ki je znatno pripomogla k.a-bu h smetrenemu izpolnjevanju v go-jeniu športne telesne vzgoje. Da se nam je omogočil smel načrt e, je zasluga klubu naklonjenih Gospodov in podjetij, katerim izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo. Imenoma navajamo gg.: Dr. Karel baron Bora veleposestnik in industrijalec, Tržič; Costaperaria Josip, arhitekt, Ljubljana: Dolenc Fran, industrijalec, Skofjai Loka; dr. Žerjav Gregor, minister n. r^, ITribar Ivan, minister n. r.; Javornik J<>-sip industrijalec. Žalna; gg. Kosler, veleposestniki, Ljubljana; Avgust Praprot-nik. gen. ravnatelj, Slavenske banke: Slo-kar Anton, industrijalec Domžale; Nego-vetič Rihard, šef prometa pri Direkciji državnih železnic; ter podjetja: Slavenska banka, Ljubljanska kreditna banka, Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Zadružne opekarne, Dolenc, Hudovernik & Javornik, Lorenzi Josipa naslednik: Vesta, svetlobna industriia J. PogaČar, Pivovarna Union. Otvoritev smo proslavili z malo slo-vestnostjo; pri tej priliki jo prijazno sodeloval pevski zbor Zveze jugoslovenskih železničarjev, g. operni pevec Leopold Kovač je pa nabral v korist stavbenega sklada denarno podporo. Tudi njm> iskrena zahvala. Svojo dolžnost jo storilo tudi članstvo in mnogo ostalih prijateljev, ld jih ne moremo vseh poimensko navesti. Oddolžili se bomo vsem s tem, da bomo stremeli za povečanjem kroga našili športnikov ter s tem za povzdigo_ slovenskega 5 no rta lia mednarodno višino. Odbor & K. Uirii* Strahovito vneurje v južni Švici Poplavljeni kraji, podsute vasi, uničena poslopja in človeške žrtve. Letošnje leto bi lahko po pravici imeno Vali leto neviht, poplav, potresov in slič-nih elementarnih nezgod. Skoraj da ne mine dan, da ne bi slišali ali čitali o kakšni novi katastrofi. Toča klesti letošnjo žetev, kakor že dolgo ne in nevihte, ki Jupiter dobil novo luno, ne more ta. [tednov pred uvedbo rentne marke, sta biti šele peta, ampak že deseta. Do- se utrujena in naveličana ločila v so- zdaj poznamo namreč devet Jupitrovih lun. Prve štiri, ki so tudi največje je odkril že sloviti Galilei leta 1610, s svojim prvim daljnogledom. To mu je nakopalo pri takratnih moeofinjakih dokaj sitnosti; dejali so, da Aristotel nikjer ne omenja teh zveed in da jih tudi sveto pismo ne pozna, iz česar sledi, da se florentinski astronom nahaja v težki zmoti, ali pa se je mati se pojavljajo zdaj tu, zdaj tam, so že [Narava smrtno pregrešila, ker ni poiz-tako vsakdanja prikazen, da se ljudje ne i vedela za mnenje sv. pisma ali vsaj " " * tedanjih učenjakov, predno si je omi- slila tako novotarijo. Ti štirje prvi Jupitrovi sateliti so v ostalem dali povod enemu izmed najvažnejših uspehov, kar jih beleži novi vek: določitev hitrosti svetlobe. Hitro oblaki. Ko se je zmračilo ni dež pone-|so namreč izračunali dobo obhodil po-hal, temveč je začel liti s podvojeno silo. j sameznih lun okoli Jupitra in natančno Dolinske ceste in kotlinice so hile kmalu ' dognali, kdaj poedine lune mrknejo zmenijo zanje kadar jih ne prizadenejo naravnost. Švicarski kanton Tesin, najjužnejši del švicarskega ozemlja, je zadela v sredo proti večeru huda katastrofa. Kmalu popoldne so se zbrali nad pokrajino gosti pod vodo. Toda zatvornice neba so se odprle šele ponoči. Nad dolino Maggia se je utrgal oblak. Nastal je pravcati uragan, ki je ljudi strašno oplašil, ker ni hotel ponehati. Naselbina Someo je bila glavna žrtev njegovega divjanja. V največji temi, ko so pokrajino le od časa do časa razsvetlili grozni bliski, se je utrgal z neke višine plaz zemlje In zgr-mel v dolino. Kar mu je bilo na poti, je pobral s seboj: hiše, drevesa in ljudi. Del naselbine je gladko odnesel s sabo. 64-letna poštarica, ki je spala v uradu, je takisto postala žrtev nezgode. Lavina jo je odnesla v smrt. Komaj je bila prestana prva groza, se ic grmenje ponovilo in prihrumela je nova plast zemlje, ki pa je gladkejše zdr-eala mimo sela, ker je imela prostejšo pot. Pa tudi ta ni pustila preostalih hiš tam, kjer so stale. Deloma jih je zasula in pokopala pod sabo. Videvši grozo brez konca, so prebivalci zapustili svoje domove ter se v dežju podali iz stanovanj, da še njih ne pobere plaz. Bellinzone, znano izza strašne železniške katastrofe, je nevihta takisto obiskala in povzročila v kraju samem in okolici nepopisno škodo. Naraslo jezero Mag-siore se je razlivalo čez bregove in voda ie drla v dolino kakor besna. Železniška proga Locarno-Dormodossola je deloma razdrta ter se je moral na njej ustaviti ves promet. Avtentična poročila potrjujejo dosedaj smrt osmih in šest težko ranjenih oseb. Število lahko ranjenih pa je mnogo večje. Švicarske oblasti so poslale v obmejne kraje pomoč. Pri reševalnih delih sodelujejo posebno ognjegasci in vojaštvo. Prebivalstvo je izgubilo Vse: ljudje so brez strehe, brez obleke in brez živil ter prezebajo. Kjer so prej stale hiše, ni sedaj niti razvalin, tako temeljito so opravili svoje uničevalno delo plazovi zemlje. Poleg železniškega omrežja so poškodovane tudi ostale zveze. Telefon in br-zojav sta uničena, zato so poročila o nezgodi dospela z zamudo. Poročila o podobni vremenski katastro fi prihajajo tudi z itali.iansko-švicarske meje, posebno iz obližja jezera Como. Zdi se pa, da je število žrtev tam skromnejše kakor v južni Švici. (ker jih zakrije planet). No, Jupiter jsa so nahaja včasih na isti strani solnca, kakor naša zemlja, včasih pa na nasprotni, v takozvani opoziciji. Razlika teh dveh e-ks trem nih Jupitrovih leg z ozirom na našo zemljo je enaka premeru zemeljske poti okoli solnca, t. j. 300 milijonov kilometrov. Danski astronom Roemer, ki je takrat deloval na pariškem observatoriju, je opazil, da se mrk Jupitrovih lun, kadar se planet nahaja v največji razdalji od zemlje, ne krije z računi in da se zakasni za 16 minut. Iz tega je sklepal, da potrebuje ta čas svetloba, da napravi pot 300 milijonov kilometrov, in izračunal njeno hitrost na okroglo 300 tisoč km v sekundi. Petri Jupitrov mesec je bil odkrit, kakoT že omenjeno, 1. 1892. On je izmed vseh Jupitrovih satelitov najbližji planetu in se zavrti okrog njega v 11 urah in 57 minutah. Sesti, sedmi, osmi in deveti satelit so bili odkriti kmalu za petim (poslednji 1. 1914.) s pomočjo fotografije. Deveti, ki je oddaljen od maternega planeta 24 milijonov km, se zavrti okrog njega v 745 dnevih, in je tako majhen (19. reda), da ga ni mogoče videti niti z najboljšim teleskopom. V kroga slr- Listi so pred kratkim poročali, da te je nekemu ameriškemu astronomu posrečilo po sedemletnih trudapolnih opazovanjih in zamotanih računih ocf-kriti peto Jupitrovo luno. Tc vesti so dale poznatemu francoskemu astronomu Ch. Nordmannu povod, da je v »Matinu- napisal o noveon razkritju poljudno - kritičen članek, iz katerega posnemamo nekatere točke, ki utegnejo zanimati tudi naše čitatelje. Novico, ki nam io javljajo iz Amerike, piše Nordmann, je treba sprejeti s precejšnjo rezervo, naj takoj navedemo, zakaj: peta luna je namreč znana se iz prejšnjega stoletja, odkril pa jo je astronom Bernard z observatorija At. Hamiltona 9. septembra 1892. Testi o tem razkritju so torej precej netočne, č« pa je resnica, da je planet V iBerliner Tageblattu* čitamo deco zanimivo, obenem pa podučno, času primemo kozerijo: «Na Dunaju je neki policijski uradnik umoril svojo ženo. Svoječasno je bil »vahtmajster* in je vzel kmečko dekle z doto, ki se je prilegla želodcu. Takrat ni bilo na Dunaju ne mesa, ne kruha, ne jajc in ne masti. Toda pozneje se je doba prevrnila, meso, kruh, jajca in mast so se vrnili, kmetica je pa ostala lunmica in se ni mogla spremeniti v lahko Dunajčanko. »Vald-roajstriu je postala breme. Nazadnje je nagnal revir o, ki ga je ljubila, toda ona se je vračala v svoji priprostosti iu vdanosti, dokler je surovež ni ubil. Prejšnje čase so se takšni »zakoni iz razuma* bolj izplačali. Zadnja leta pa so bila pravcati kurzus idealizma. Tisti ali tista, ki sta z ženitvijo in možitvijo lovila doto in bogastvo, — kako se varujeta pred izgubo pridobljenih vrednosti? Leta 1915. si n. pr. videl ponosnega, slavljenega lajtnanta junaka. Leta 1918. je bil brezposlen trgovski potnik, 1. 1922. lastnik vile in avtomobila, 1. 1924. pa mora pričeti iznova in ima ]>o 150 31 k mesečne plače, če sploh ima službo. V velikom mestu je kriza seveda zgodnejša in hujša. Sijajna valutna ženitev izza dveh let nazaj je danes zgolj še ljuhavna zadeva brez ljubeani, in svoječasno čisto nespametna in nepremišljena možitev n. pr. z novinarjem je danes že prav pametna. Leta 1916. je mož z akademskim poklicom lahko osnoval prav dobro meščansko eksistenco in gospodinjstvo, od leta 1918. dalje je pa njegova žena morala vsak dan na lov za margarino, jajci, mesom in morda šc stanovanje iskat. Leta 1923., osem vraštvu. Par tednov pozneje bi bila dočakala nekdanjo višino. Gospod soprog in bančni direktor nima dandanes nič druzega ko samo še svoj Mercedes, in njegova Kittv bridko obžaluje, da je svoječasno prezirala privatnega docenta, ki jej je bil doboT kvečjemu za dekoracijo pri čajanki. Soprogov plačilni razred je občutno spremenjen. Vladni svetnik pa je 1. 1923. spadal med one redke, ki si lahko kaj privoščijo, a danes je na tesnem in tik pred redukcijo. Izkratka, časi se menjajo. Papa sodni svetnik je vedno hodil peš, njegov sinko pa je verižil z devizami in se vozil v avtu. Toda papa je le imel prav. Brez znoja ni uspeha, brez truda ni kruha, moli in delaj, rana ura zlata ura, nikdo ne pade mojster z neba itd. Sedaj so zopet pričeli s štedenjnm in polagajo krajcar na krajcar, da si prihranijo za par nogavic. Bančni nastav-ljenec postaja zopet bančni nastavlje-nec s slabo plačo in mnogo dela. Če hočeš odpreti lastno trgovino, že zopet potrebuješ ogromno vsoto, ki ostane potem vedno en? ko velika ali pa vedno večja in neznansko teži, ter žre obresti. Udeležba pri podjetju ti morda prinese tudi izgubo, razmetavanje , denarja ni več vsakokrat izredno sre" na špekulacija in vsak nakup ne pomeni več dobičkanosne kupčije na slepo. Sedaj se že celo zopet zgodi, da i dobiš mesto zgolj zato, ker kaj znaš. i Znanje in sposobnost nista več zapre-1 ka za napredovanje v službi. Učenje ni več nesmisel in budalost. Tudi oni časi so že minuli, ko so se stariši nekako morali odreči vsaki pravici nadzorstva nad dekletom, Id je reflektiralo na samostalno mesto v banki. Tudi onih časov ni več, ko si smel ukrasti čim višjo vsoto, da dosežeš tvornice, posestva, karkoli, pa se ni pri tem noben udeleženec zavedal, da je preskočil plot več paragrafov. Tako ni bilo ne tožiteljev, ne sodnikov, ne obsojenca. Stari so imeli in imajo prav. To je pa žalibog še edino, kar iniajo.» Pa recite, da ta sličica ni zanimiva! so se udeležili feldmaršal Krobatln, generalni polkovniki Ročk, Georgi in Pflan-zer-Baltin, dalje general infanterije Hof-mann ter vsi brigadirji in štabni častniki avstrijske zvezne armade. Po blagoslov- vita dunajska igralka in prijateljica cesarja Franca Jožefa, je angažirana kot redna članica v dunajskem Renesančnem gledališču. Živela je zadnja leta v silni bedi, tako da pomeni angažma za njo lienju mrliča je govoril pokojniku v slo- rešitev in sinekure, vendar pa bo gotovo vo feldmaršal Krobatin, nakar se je raz- j gledališko podjetje prišlo na svoj račun, vil sprevod. Špalir so tvorili bivši voja- j ker bodo senzacij, željni Dunajčani pač ki s fronte z godbo in zastavo. K j hoteli vsi videti nekdaj tako popularno X Katarina Schrattova, nekdaj slo- j ženo. X Mllijardni proces v Gradcu, o katerem smo poročali v četrtkovi številki «Jutra», ni prišel po tridnevni razpravi do nobenega pozitivnega zaključka. Zaslišani zdravniki, ki so imeli opraviti z grofico Ferri, so soglasuo izjavili, da je bila dama po njihovi sodbi normalna in da ni povoda proglašati jo za duševno zmedeno bitje. Ker pa pričakuje sodišče izjavo še enega zdravnika, psihiatra dr. Hovela, sc je obravnava odgodila na dru go polovico meseca oktobra. X Silni viharji v Franciji- Zadnji viharji so na Francoskem povzročili ogromno škodo. Med Parizom in Lyo-nom so uničili vse telefonske in telegrafske zveze. V okolici Avignona so bile nevihte tako divje, da so na več mestih raztrgale in poškodovale železniško progo. Posebno dolina reke Rhone je trpela vsled neviht veliko škodo. Voda Je na mnogih mestih izstopila in preplavila pokrajino. X Pogreb feldinaršala Kovesza na Dunaju. V četrtek so prenesli telesne ostanke na Dunaju umrlega feldmar-šala Kovesza v vojaški kazino na trg Schvvarzensberg. Ob pol 3. uri je blagoslovil truplo protestantovski župnik dr. Ziminermann. Tej ceremoniji je prisostvoval tudi madžarski poslanik na Dunaju Masirevich ter ostalo osobje madžarskega poslaništva. Pogrebne svečanosti NovodošSo! NovocJošlo! za oliklade (reverze), srn 'kinge, frake itd. Baržun ižam^t) za ovratnike zimskih sukeoj, brezkoukurenčuo pri tvrdki oieo ODIme, mmm. Svetovni šahovski mojster v Ljubljani Mirko Kraeelj: teži so zahtevali strogega nadzorovanja, n jj 1 f I šahovska žurnalistika je klicala na pomoč JUr. rmanas! Las&er preizkušene svetovne mojstre, da iztrgajo Laskerju žezlo šahovskega vladarja. Drug za drugim so odhajali poraženi. Izgovori, ugovori, sumničenja — vse se je razblinilo, čim so se stTokovnjaško analizirate mojstrske partije. Laskerjeva dolgoletna borba je šahovsko poljano bogato oplodila. Iz skoro brezlike grude je vzklilo zdravo in sočno seme. Šahovska literatura je neprecenljivo obogatela. D?. Lasker sam je odkril , v sijajnih razpravah in knjigah bi3tvo j šaha, filozofsko in nepobitno utemeljil ] njegov pomen ter mu zajamčil umetniško j priznanje. S trdno vero v umetniško poslanstvo šaha je postal dr. Lasker njegov apostol, odpovedujoč se dotedanji poki icn i svoji karijeri in posvečujoč se popolnoma novoodkriti šahovski muzi. Danes bo pozdravila Ljubljana odličnega gosta v svoji sredi, kamor prihaja 56 letnik na prizadevanje agilnega našega ^Ljubljanskega šahovskega kluba>. Dobrodošel nami PROGRAM LASKER.TEVEGA GOSTOVANJA V LJUBLJANI. Dr. Emanuel Lasker prispe v Ljubljano danes v soboto. Ker ura dosedaj še ni znana, bo obvestil interesente o točnem času prihoda potom obvestila v kavarni Evropi in v Narodni kavarni. Računati je, da pride z enim popoldanskih vlakov. V tem slučaju je zbirališče šahistov in prijateljev šaha pol ure pred prihodom vlaka v kavarni Evropi, odkoder se vrši skupni odhod k sprejemu odličnega gosta na glav. kolodvor. Zvečer se vrši v Kazinski dvorani pozdravni večer, na katerega so vabljeni vsi prijatelji šahovske umetnosti. Jutri, v nedeljo dopoldne, si ogleda mojster v spremstvu našega mojstra dr. Vidmarja Bled, popoldne pa se oba spopri-meta na šahu z lažjimi partijami v kavarni Evropi. Boj med obema svetovnim-i mojstroma obeta biti silno zanimiv in vlada zanj že sedaj živo zanimanje. Višek užitka pa bo nudila brezdvomno v nedeljo zvečer simultanka, ki jo bo igral dr. Lasker sam proti poljubnemu številu ljubljanskih šahistov. Pričakuje se udeležba do 40 najboljših igralcev iz Ljubljane in okolice. Posestniki šahovskih deščic naj te brezpogojno prinesejo s seboj. Kavarniške in klubove šahovnice bodo na razpolago le takim igralcem, ki ni- Skozi dolga desetletja je šahovski svet z začudenjem strmel za silnim žarom mogočnega planeta, v čigar svetlobi so zbledeli vsi drugi, dotlej na šahovskem nebu plamteči liki. Ta blesteči meteor je bil dr. Emaiiuel Lasker. Ko je leta 1885. zatisnil v njujorški umobolnici za vedno svoje oči mladi, že-nijalni zdravnik dr. Pavel Morphy, se je zdelo, da je šah z njegovo smrtjo izgubil svojo najsilnejšo oporo. Vstajali in rastli so novi mojstri, dosegali trenutne uspehe in slavo, a drug za drugim so omahnili s svetovnega pozorišča. Vstajali in ginevali so drug za drugim: Anderssen, Zuckertort, Schlechter, Čigorin in drugi, toda niti enemu ni uspelo povzpeti se preko didaktičnih mej v sfere šahovskega umetniškega stvarjanja, dokler se ni pojavil veliki dr. Emanuel Lasker, ustanovitelj šahovskega klasicizma. Rojen v Berlinchenu leta 1868.. se je Lasker posvetil prvotno filozofskemu študiju. Že kot dijaka ga vidimo na nemških šahovskih turnirjih, kjer vzbuja s svojo izredno nadarjenosljo in posebnim, dotlej neobičajnim, psihološkim načinom igranja splošno pozornost. Od zmage do zmage se povzpenja z neverjetno vztraj- j majo lastnih. Simultanka prične točno ob nostjo in ambicijo, dokler si ne pribori j pol 20. uri. Zamudnikom se naknadni leta 1889. z navidezno lahkoto v Vratis- j pristop ne bo dovolil. Gledalci so dobro-lavi mojstrskega naslova. A mladega filo- došli. Vsi pa naj pazijo na najstrožji mir zofa doseženi uspeh ne zadovoljuje. Ne odjenja prej. dokler ne izide kot prvi zmagovalec iz slehem i-ea mednarodnega šahovskega turnirja. Mladi doktor se leta 1894. celo ojunači do vratolomnega in red ter točno vpeštevajo navodila rediteljev cLjubljanskega šahov, kl uba>. Simultanka se vrši v celem levem traktu kavarne Evrope, ki ga je g. kavarnar Tonejc v to svrho za omenjeno prireditev poizkusa, napovedati do tedaj nepremag- j prijazno odstopil. Ijivenm mojstru Steinitzu borbo v obliki | V pondeljek popoldne igra dr. Lasker mateha za svetovno šahovsko prvenstvo j z najboljšimi igralci «Ljuh. šah. kluba> (New-York). Iz boja izide v resnici kot; po 2 brzopartiji (prireditev se vrši v zmagovalec z 10 zmagami, 5 izgubami ter j obliki brzotumirja); končni rezultat obe-5 neodločenimi partijami. ta precej jasno sliko jakosti naših doma- Dr. Lasker je dosegel v šahovski do- čili igralcev, ki bodo za velemojstra pre-vršenosti svoj višek. Ni ga bilo svetovne- j cej trd oreh. Doslej so se prijavili za ga turnirja v zadnjih predvojnih deset-; turnir sledeči igralci: Jerošov, Furlani. letjih, kjer ne bi bil zadivil igralcev s j C. Vidmar, J. Vidmar, Drnovšek (Novo-svojo fascinujočo umetnostjo. Ni torej ču-; meški šah. klub), Valentinčič (Siš. šah. da, da je zakulisni šahovski svet začel j klub), inž. Tekavčič, Lenar, R upnik in srdito borbo proti njemu. Laskerjeva Mrzlikar. umetnost, njegov psihološki način igra- Vzpored dr. Laskerjevega gostovanja nja, v vsakem poedinem slučaju nova, na najobčutljivejše mesto vsakokratnega partnerja naperjena puščica, vse to je prilivalo vedno znova olja gonji nasprotnikov. Laskerja so proglasili za veliko-mestnega j'retkanca, hipnotika, ki omam- v Ljubljani je torej vrlo pester in zanimiv. Sloves odličnega gosta in užitek, ki ga nudi njegova izredna, filozofsko-psi-hološka igra, bo brezdvomno napolnil dvorano o prilikah njegovih javnih nastopov s hvaležnim občinstvom do zad- lja potom sugestije svoje žrtve ter jim njega kotička. i narekuje po svoji volji poteze. Prenape-1 Ljubljanski šahovski klub. Ahasverjeva ossbsissi Maribor, 25. septembra. V hiši pod Kal varijo gore sveče. Tam spi dobri starec. Pokojno so mu sklenjene roke in oči voljno zaprte. Kdor pogleda življenju do dna, so z njim strne. Tako je učil modri Sakhfci Muni, tako so učili kristjani, trdeč, da se duša združi z Bogom. Za starca med svečami ni več tajne življenja iu smrti. Ko je srce utripnilo zadnjič in vrglo eliksir življenja v onemogle ude, se je duhu razkril čarobni meda-Ijon in je občutil, cla je eno. Tu življenje — tam smrt, in vse je en medalj on, ld se večno vrti ter pada na to ali ono stran, kakor ga suče volja, «vis viia.li=2>. Kdo bi omehč pečatov, s katerimi je zapečatena skrivnost smrti? Le mrtvi rešujejo zadnjo uganko, samo ugasle oči vidijo večnost. In ko leži dobri starec med svečami, se zunaj v septemberskem vetni zibljejo težko obložene veje jablan in po prvem orumenelem listju stopalo bose noge Pomone. Skozi vejevje se vidijo silhuete mesta in velike, široke linije modrega Pohorja. Izza tistega zajetnega hrbta, ki se ie obrnil na dravsko ravan, je nekoč nrisel Aha- sver, da bi nastopil dolgo pot križem sveta iu jo zaključil peni mariborsko Kalvarijo. v zavetju vinskih gričev, v napol plemiškem, napol kmetskem Tusculumu. Pohorski sin. ki je krenil s torbo in s suhim koruznim kruhom na pot znanja. je umrl kot «gaspar», kakor bi rekli v Vojnovičevem Dubrovniku. Nekaj gosposkega v najboljšem smislu besede je bilo na njem, na njegovem demokratizmu. Njegova osebnost je bila izrazita. V dobo, ki bruha iz ognjenega žrela lenjinske značaje, ni spadal. Mnogo sorodstva je imel s klasičnimi tipi starorimske dobe. Pindarjev rek: «Bcdi to, kar si!» je izpolnil tako kot je mogel. Dr. Tnrner je bil eden izmed redkih naših ljudi, ki so imeli vsa svojstva klasičnega človeka. Njegova turgenjevska fiziognomija je segala globlje kot je kazal videz: nekaj goethejevskega ie bilo na njem. In Goethe je bil le pozna izdaja klasičnega tipa. Harmoničen sklad meil mišljenjem in osebnostjo, med čustvovanjem hi značajem; ljubezen do življenja, neprestano obogačevanje duha. duševni mir. stalnost mišljenja — to so bile poglavitne poteze tega humanista. Pred dvema letoma sva sedela poz- no v večer in kramiiaja prav o tistem, kar je najgloblje razkrivalo starčevo osebnost: o »človeku v času in prostoru®. da se tako izrazim — o svetovnem in življenjskem nazoru. Bil je avgustov večer. Ta čas jo sadje zorelo. Zdaj je žc zrelo in pada ua tla. Zdaj pojde tudi on kot je dejal Mark Avre-lij: Kakor jabelko si, dozoriš in padeš k zemlji. In ko zdaj gore sveče in padajo zrela jabolka v septemberskem vetru, mi vstaja živo pred duhom najin razgovor: o božanstvu, o religiji, o filozofiji in znanosti, o smislu zgodovine. Dr. Pavel Tumer je imel resnično klasično vzgojo: ne le besede, temveč tudi duh je prešel vanj. V njegovi knjižnici so stale stare izdaje grških in rimskih pisateljev in poetov; te orume-nele strani je v prejšnjih letih tako cesto obračal kot njegov duhovni sorodnik stari Montaagne. Na tej podlagi si jo nekoč postavil pozitivLstičen svetovni nazor, prožet s pristno anglosaškim skepticizmom Davida Humo.ia in Herberta Speneerja. Njegov realističen pogled na uganko sveta in življenja je imel zadah a£*no%ticizma in teizma, kar je nesporno vpliv stikov z angleško kulturo. Dr. Tumer ni svo-ieaa mišljenja nikomur vsiljeval in je bil osebno toleranten napram vsakemu tujemu prepričanja, zavedajoč se resničnosti starega Heraklitovega reka »Panta rhei», ki mit je dal Gundulič v divno našo obliko: «vj-"-na na tom svijetu samo m jena jest...» Dr. Pavel Tumer ie bil naš gentle-men. Gentlanumi sn ne rode, oni nastajajo. Rodi sc človek, osebnost, nastane. Njegov pojem osebnosti je bi! tedaj klasičen in anglosaški. Baš v tem posrečenem spoju dveh kultur je koreninila njegova neomahljiva zvestoba idejam, osebni resnici in narodu. Če velja Goethejev rek: »Dns hOchste Gut der Erdenkinder sei niir die Per-onliehkeits. tedaj je lahko naš Ahasver mirno zaključil svoje popotovanje. kor je kljub vsem ovinkom in odpustijivim človeškim slabostim dosegel osebnostni ideal humanistov. Dr. Pavlu Turnerju ni dnin priroda ustvarjajoče intuicije, samoniklega umetniškega duha. Njegovi spisi no.-i-jo po večini ivčat dnevne publicistike. Toda imetniki niso le oni. ki ustvarjajo. temveč tudi tisti, ki jim lahko sledijo na vseh vratolomnih potih odkrivanja bistva. ]i-.'Ctr> in resnice. Malo .tih je bilo med n: mi. ki bi imr-i: tako izostren okus in tako široko literarno naobraz-bo. njegova knjiž- nica priča, koliko je čislal ta estet lepo knjigo stare in nove Evrope. Na jrajši je bil v družbi pisateljev in umetnikov: z vsemi našimi »starimi® je bi! navezal prijateljske stike in je le obžalovati, da se ga ni prijela najmodernejša bolezen, katero bi mu M'i priv« -ščili: pisanje- spominov. Tudi tu se jo |nokazala njegova klasična osebno^-; bil je naš Mecena s, naš gospod, naš I duševni plemič: demokratična izdaja barona Zoisa. Tumer tudi ni pisal o filozofiji in vendar je bil filozof: iskatelj resnico in Osebnega '/itja z njo. filozof v klasičnem smi«!u. neprofesionalen mislec. Naj še povem v jeziku soeijalne dobe: | bil ie individiralist, kar se v ostalem j lepo vjema z njegovim klasičnim ii-i pom in z dobo. v kateri je oblik o v m' svoj svetovni nazor. Kljub temu. da ce je skoraj pol stoletja sukal po salonih in užival sadove aristokratske raz-n-^žene kulture, je 'nlo v njegovem sroRposkem značaju toliko pristnega i>mnkratizma. da -;e j<> ni oral prikupiti tudi človeku revolucijornrnoga duha _ da, d 11 ha. Dr. Tnrner je zr:- sej v dobi. ko je individunllzem stil jna lovorikah velikih trhničnih jznajtlb. iko so največji mjeleti in umetniki pro-iglašaii odrešitev človeštva s tehnik" 0 reški in sušaški luki Zadnje čase se razvija promet v su* saški luki naravnost po ameriškem vzor* cu. Vedno večje pomanjkanje prostora je dalo povod zanimivim razpravam v dnevnem časopisju o uporabi bazena Thaon de Revel. Kakor znano, nam je pripustila Ita* lija v uporabo ta bazen, ki tvori petino kapacitete reške luke in ima prostora za 4000 vagonov blaga. Skladišča so moder* no urejena in bi bila za prvo silo prav dobrodošla. Če se pa pregledajo določbe, po kate* rih nam prepušča Italija omenjeni bazen, vidimo, da ostajajo faktični gospodarji še vedno Italijani. Po teh določilih imajo italijanski financarji pravico nadzorova* ti skladiščne prostore. Razen tega se sme vskladiščiti tudi italijansko blago, ako je kaj prostora na razpolago. Sploh so vse določbe prikrojene na tak način, da bi v slučaju uporabe bazena Thaon dc Revel prišla vsa naša zunanja trgo* vina pod italijansko kontrolo. Naše luke na Jadranu so popolnoma neurejene, so brez prave železniške zve* ze in dasi po naravi izvrstne, ni niti ena v stanu zadovoljiti vedno rastočim po* trebam naše zunanje trgovine. Stvar je dobro preračunjena in italijan ska vlada jc tudi zvito uporabila svojo velikodušnost. Ako bi mi uporabljali rc* ški bazen, bi enostavno velik del naše trgovine krenil preko Reke. S tem bi raz* padlo vse naše delo za popravljanje luk, ker ne bi bilo več nujno. Nahajamo se v času izvozne kampa* nje sliv, sladkorja, dalmatinskega vina in drugega blaga. Skoraj večina prometa grp preko Trsta, ki živi v veliki meri na naš račun. Vzlic temu ni priporočljivo ogrevati se za reško luko. Promet preko Trsta jc samo trenutne narave, dočim hj Reka trajno ogrožata našo zunanjo trgovino. Šest let je že, odkar smo se osvobo* dili. Zato je skrajni čas, da se postavi* mo na lastne noge. Ako smo potrpeli toliko časa, potrpimo še nadalje. Sprcjc* mati danajske darove v obliki dvomlji* vih in trenutnih koristi, nima več smisla. I.iška žclcznica bo še to leto izgraje* na, in lep del prometa bo šel preko Spli* ta. Na Sušaku jc za silo dovolj prostora. K.ir šc manjka skladišč, naj sc s primer* no n5ila september 355, promptna 345 do 352.50, bačka (2 za november (3 vagone) Trl.ua poro Novcsadska blagovna kerza. Pšeni- e.-i. bačka za (It; vagonov) vagona) 355, S2(i.50, oves srbijanski, 10 odst. kasa 235; koruza, stara 275, v stokih (12 vag.) 105, sušena (10 vag.) 235, sremska v Stokih (10 vag.) 105: fižol beli bački (1 vagon) 450, bački (2 vag.) 450: moka »0« 535, »Oss« 545. Tendenca neizpre-menjena. Svinjski sejem v Mariboru (26. t. m.) Dogon: 272 svinj, 1 koza. Povprečne cene: 5—6 tednov, komad 62—225 Din, 7 do 9 tednov 250—300, 3—4 mesecev: 350 do 500, 5—7 mesecev: 700—750, S—10 mesecev: 875—950, enoletne svinje: 1125 do 1375. Mesne cene: 1 kg žive teže: 12.25—18.75, 1 kg mrtve teže: 23.75 do 27.50, koze: 112. Sejem ie bil slab. = Dobave in prodaje. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici sprejema do 29. septembra ponudbe glede dobave dveh kompletnih električnih kontrolni-kov za merjenje porabe vode. — Velike zaloge lehnjaka (Tuffstein) bi rada prodala neka tvrdka v Avstriji. — Natančnejši podatki so interesentom na razpo- zbornice v Ljubljani. = Letina bombaža v Jugoslaviji. Po poročilu poljedelskega in trgovinskega ministrstva znaša letošnja žetev bombaža 12 milijonov dinarjev. Vročina, ki je bila letošnje poletje zelo velika, je slabo vplivala na letino. V Južni Srbiji bo vrgel bombaž letos za 20 odst. več kot lani. sičto produkcijo brez semena cenijo na 120 ton. — Dobra letina tobaka v Heroegovinl. Letošnji letina tobaka v Hercegovini je tako dobra, kot že dolgo ne. Zato bo morala uprava državnih monopolov znižati cene tobaku in tobačnim izdelkom, posebno ker je letošnji tobak izvrstne kakovosti. = Izvoz jajc lz Bolgarske. Uradna državna statistika izkazuje za prvo polovico t. 1. izvoz jajc iz Bolgarije v količini 812 vagonov. V prvih šestih mesecih leta 1923. je znašal uvoz jajc samo 288 vagonov. — Osnovanje mlinskega sindikata v Rumuniji. Lastniki malih in srednjih mlinov v Sedmograški so imeli te dni sejo, na kateri se je govorilo o ustanovitvi mlinskega indikata. Koncem oktobra se bo vršila nova seja, na kateri se bo o sindikatu končnoveljavno odločevalo. = Zmanjšanje insolvenc v Avstriji. Število poravnav in konkurzov v Avstriji je vedno manjše. V avgustu ja padlo število poravnav od 284 na 275, konkurzov pa od 39 na 33. To dejstvo se pripisuje večji zmožnosti plačevanja v gotovini in živahnejšemu poslovanju v po-edinih strokah. Tudi zadnji velesejem na Dunaju je pokazal dobre uspehe raznih vrst. =z Pocenjenje denarja v Avstriji. Poročali smo že, da je bila te dni vsled povoljnega dotoka tujega kapitala v avstrijsko gospodarstvo znižana zasebna obrestna mera na povprečno 15 odst. in da je bila tako izenačena z uradno obrestno mero državne banke. — Pri tej priliki objavljamo zanimivo tabelo ofi-cijelne obrestne mere v poedinih državnih centrih. Tako znaša v Amsterdamu (v odstotkih na leto) 5, Atenah 15. Beogradu 6, Berlinu 10, Bombaju 5, Bruslju 5 in pol. Budimpešti 12 in pol, Bukarešti 6, Kristianiji 7, Gdanskem 10, Helsing-forsu 9, Italiji 5. Capetownu 5, Kodanju 7, Kovnu 12, Lizboni 9, Londonu 4, Madridu 5. New Yorku 3, Parizu 6, Pragi 6, Revalu 9, Rigi 8, Sofiji 9, Stockhol-mu 5 in pol, Tokiu 8.03, Varšavi 24, Dunaju 15 in Curihu 4. Kakor se vidi iz te statistike, je obrestna mera najnižja v New Yorku in tudi drugod v Ameriki, najvišja pa na Poljskem, to pa vsled silne inflacije denarja. Naša država je v povoljni kategoriji. Mogli bi biti zadovoljni, ako se ne bi zasebna obrestna mera tako zelo razlikovala od uradne. = Produkcija volne v Avstraliji. Po poslednjih cenitvah sodijo, da bo letošnje striženje ovac v Avstraliji vrglo 2 milijona bal volne, za 400.000 več kot ani. =rČeškoslovaški petrelejski trust. Se- rtem glavnih rafinerij na Češkoslovaškem se bori med seboj v hudi konkurenci. Sedaj so zaključile akord za tri leta. Ravnateljstvo trustovega odbora bo uredilo produkcijo vsake članice po njeni zmožnosti. Prodajo petroleja bo 'vršilo izkjuč-no ono samo. Vsaka članica bo lahko' na- nemško-francoskimi trgovskimi pogajanji, ki se začno s 1. oktobrom. = Znižanje uvoznih carin v Franciji. Francoski ministrski svet je sklenil znižati uvozne carine na gotova živila, in sicer na konzervirano meso za 50 odst.., na razne vrste sira za 70 odst,, na maslo za 50 odst-, ječmen 60 odst., na povrtni-no in Tazne konzerve pa za 50 odst. = Znižanje poštne tarife v Nemčiji. Ker so zaključena pogajanja raznih gospodarskih organizacij in korporacij v svrho znižanja brzojavnih in telegrafskih pristojbin, je državni poštni ministeT predlagal parlamentu, naj se znižajo omenjene pristojbine. Ministrov predlog pride pred državni zbor koncem tega meseca. — Tehnična železniška konferenca v Berlinu. Te dni se vrši v Berlinu tehnična železniška konferenca, ki jo je sklicala zveza nemških inženjerjev. SvTha konference je znanstvena razprava o važnih problemih modernega železniškega pogona, njegovo najnovejše stanje in nadaljni razvoj. Zlasti naj bi se našel način, kako naj bi železnica uspešneje služila svrham narodnega gospodarstva. Razpravlja se na konferenci o organizaciji blagovnega prometa, o hitrem od-pretnljanju, nakladantju in razkladanju in o najnovejših izkušnjah na tem polju, o stanju razvoja lokomotiv in o drueih izpopolnitvah s posebnim ozirom na čim večjo štednjo pri pari. Priredili se bodo v to svrho razni poskusi. Na dnevnem redu je tudi debata o električnih signalih, o ureditvi delavnic za lokomotive in vagone in o najnovejših izkušnjah pri sestavljanju osebnih vlakov, kolodvorov za premikanje in predorov pod vodo ter o na jra ci jonal n e ] šem načinu ustvarjanja voz pri premikanju. Na konferenco so povabljeni tudi zastopniki železnic drugih držav. = Letina krompirja in sladkorne repe na Poljskem. Po poročilu poljskega statističnega urada računajo letošnjo letino na Poljskem na 264 milijonov sto-tov krompirja in 32 milijonov sladkorne repe. Izgleda, da se bo letos pridelalo približno toliko krompirja kot lani. dočim je sladkorne repe letos za približno 18 odst. več. — Produkcija nafte v Rusiji je v prvih devetih mesecih poslovnega leta 1923-1924, to je od oktobra do junija, dosegla 186.304.000 napram 157.487.000 pudov (po 16 kg) in je s tem porastla za 18.3 odst. V istem razdobju so predelale rafinerije 102,072.236 pudov surovega nafta v primeri s 93,681.635 v prejšnjem letu. do 218.50, lire 0 do 816; efekti: bančni: Litorale 0 do 77.50, Trgo 29 do 80, Eskomptna 106 do 110, Poljodelska 19 do 20, Kreditna Zagreb 112 do 120, Hipo 57 do 58, Jugoslavenska 105 do 107, Ljubljanska kreditna 220 do 240, Obrtna 66 do 67, Praštediona 915 do 917, Etno 110 do 0, Slavenska 0 do 95, Srpska 137 do 139, industrijski: Eksploatacija 100 do 102.50, Ragusa 0 do 700, Goranin 0 do 120, Šečerana 875 do 900, Isis 73 do 0, Narodna mlinska 13 do 14, Narodna šum-ska 0 do 70, Nihag 84 do 0, Gutmann 825 do 870, Slavonija 73 do 76, Strojne 150 do 0, Trboveljska 0 do 415, vagon 0 do 102, Vevče 0 do 135; državni: Posojilo 63 do 64, Vojna škoda 113 do 115. BEOGRAD. Na današnji borzi je bila tendenca čvrsta. Blaga je bilo malo, zahteva pa precej velika. Vse tuje devize rastejo. Promet je bil minimalen. — Notirale so devize: Budimpešta 0 do 0.0975, Bukarešta 35.50 do 0, Italija 315 do 316.90 London 321.50 do 322, New-York 71.75 do 72, Pariz 382 do 384, Praga 216 do 0, Švica 1370 do 0. Sokol Prednjački zbor Sokolskega društva na Polzeli priredi 5. oktobra t. 1. ob 15. na vrtu br. staroste javen nastop vseh oddelkov v obliki telovadne akademije. Prosimo obilne udeležbe. V slučaju slabega vremena prireditev odpade. 26. septembra: LJUBLJANA. Vrednote. Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 225 do 235, Merkantilna 123 do 130, Praštediona 916 do 0, Strojne 148 do 156, Vevče 0 do 123; zadolžnice Kranjske deželne banke 0 do 90. Blago. Trami merkantilni, tesani, 5 m dolž. 16-22 cm in 7 m 19-24 cm, franko meja (4 vagoni) 418 do 425, remeljni 4 do 5 m, 8-10 cm, franko meja (1 vag.) 804 do 812, letve 3 do 4 m, 3-5 cm, franko meja (2 vag.) 63« do 640, hrastovi plohi Ia, 3, 5, 6, 8, franko Ljubljana 1500 do 0, drva, suha, bukova, 1 m dolž., franko nakl. post. 26.50 do 0; oglje vilano. franko meja 113 do 0, pše- no ono samo. vsana c.amca uo iau*u Ia> ' Ljubljana 370 do 0 bavljala blago za svoj račun, prodajati ^f0™^ bačka J>sl. 0 do 360; ko pa ga ne bo smela sama, ampak se bo morala pri tem posluževati trusta. Akord predvideva ostre kazni za prestopke sporazuma. = Povoljni izgledi češkoslovaške premogovne industrije. Položaj premogovne industrije na Češkoslovaškem se stalno izboljšuje. Konzumenti kupujejo in na- in vedo. Zato je bil in ostal do zadnjega liberalec evropskega kova; član velike generacije, ki je dala Evropi Periklejevo dGbo. Umen, vsekdar širokega obzorja in vitežkega srca, pro-žet s tujo kulturo in vendar ves domač, slovenski, je stal dr. Turner visoko nad povprečno gladino slovenskega življenja in se jo mogel po širini duha meriti z drugim našim tipičnim klasikom in zapadnjakom — Josipom Stritarjem. Mirno kot Plinij mlajši je živel zadnja leta na svojem Tusculumu in se veselil velike zgodovinske izpremem-be, ki je prineda Slovencem svobodo. Živahno se je zanimal za vsa vprašanja, ki so se vrstila v kaleidoskopu lavnega življenja. Njegova sodba ni bila vedno moderna in prožna, zmeraj pa je prihajala od duha. Obrodile so trte' nad njegovo hišo, a vzornega vinogradnika ni več. Žlahtnemu grozdju, so nabrekle jagode, a dobri starec lezi med svečami. Tiho, vdano so se zaprle oči, ki so veliko videle. V mirni pozi so se ohladile noge. ki so mnogo hodile. V velikem miru jo izgini! dnb Tajni naproti, ki jo je v dnu duše ž?-jal in iskal, B, Bomo. bačka, franko bačka post. 0 do 360; koruza, bačka, franko bačka post. 0 do 285, umetno sušena, franko slov. post. 0 do 287.50; oves, franko bačka post. 0 do 270; suhe gobe, srednje 60 do 0; laneno seme, par. Ljubljana 685 do 0; konoplja mand-žurska, b-n, franko Ljubljana 0 do 880; briuie hrvatsko, franko Karlovac 0 do Konzumenti Kupujejo in na- J £ ^ slavonska ^ ročajo velike količine. Porastel je tudi; • uzangnj franko nakl. izvoz posebno v Nemčijo. ; oktober (10 vag.) 130 do = Produkcija alunumja v M ^ IraAo Ljubljana 500 Lam je znašala produkcija almmmja v j . < f_anko Postoj. Norveški 17.o00 ton. Izvoz je dosegel 12 ' i koks, origin., franko Ljublja- tisoč 778 ton napram 6177 v prejš^m ^ - • fzbran, franko Ljub- Znatni porast produkcije se pnpi-' ; mandol franko Ljub. suje večji delavnosti Hovangfa dan kih j i (]q q Ga bajla, -U!a tvornic, ki delajo pod amerikansko kon- j ^ ^ kg fr;mko Ljubljana 0 tro>°- ...... , , ... , , I do 35, Ia, soljena samo hrbtna slanina, = Produkcija ze!eza v Avstnu. V dru- ' {rauko ^ a Q do Bf. Ia gem četrtletju t 1. se ugotavlja nazado- ( * sIanin {ranko skl. Ljubljana vanje v vseh panogah produkcije zete- j q do 34 za v Avstriji. Proizvajanje surovega že- ' . Jeza je pad o v primeri s prvim°četrt- ZAGREB. V efektih je tendenca neiz-etjem od 107.899 na 93.172, jekla pa I premenjena. Od bančnih papirjev je bdo od 140 922 na 112.328 ton. V juniju je vec zanimanja za Hijh>, ki je trgovala po obratovalo samo 20 marainskih peči na-^57 do 58, dočim so drug. bančni papu-j. pram 25 v aprilu in 31 v prvem četrt- obdržali svoje včerajšnje tečaje. Od in-K Produkcija železnih plošč je padla dustrijskih papirjev je začetkoma trgovala od 10'415 na 86.786 ton. Največ ia naza-1 Šečerana Po 910. je pa proti koncu se-dovan a izkazujejo železne sipke, železo ! Stanka padla na 880. V Slavoniji se je trza konstrukcijo, posebno prečke in žele- govalo po 74, po katerem tečaju je je tudi 7.0 U.ter železnižke tračnice. Večja pro- Spori LAHKOATLETSKI MITING ZA PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL SLOVENIJE- (Iz seje tehn. odbora, dne 26. t. m.) Za lahkoatletski miting za prvenstvo srednjih šol Slovenije se določi sledeči redosled programa: 1. Predteki 100 m; 2. Skok v višino z zaletom; 3. Met kopja; 4. Tek 800 m; 5. Semiiinale 100 m; 6. Met krogle; 7. Skok v daljavo z zaletom; 8. Tek 3000 m; 9. Finale 100 m; 10. Met diska; 11. Skok ob palici. Za juryjo se določijo sledeči gospodje: Vrhovni sod: gg. Goreč, dr. Vučina, geom. Cerne, Sancin D., Kandare B. Star ter: g. Sancin D. Casomerilci: gg. Oorec, dr. Vučina, Brumat, Perpar, geom. Cerne. Sodniki na cilju: gg. Baltesar, Rybaf M. Sodniki na progi: gg. ing. Debelak, Maček, Podpac, Jernejčič, Kandare B. in Ludvik. Zapisnikarji: gg. Sancin in Gre-gorič. Vrhovni reditelj: g. Fink. — Sestanek juryje je dans ob 20.30 v dam-skem salonu kavarne Emona. Pozivajo se vsi klubi in zavodi, da imenujejo vsak po 3 reditelje, ki se morajo javiti v nedeljo ob 9.30 pri vrhovnem reditelju g. Finku. Tajnik I. SLUŽBENE OBJAVE LLAP- (Iz seje u. o. dne 24. t. m.) Odobri se sklep hazena-sekcije LLAP., da se prvenstvene tekme igrajo po sistemu bodov in da se je izžrebalo II. prv. tekmo med S. K. Hermes in Ilirijo dne 28. t. m. na igrišču T. K. D. Atena ob 11. uri. Sprejme se soglasno predlog tajnika I., da se spremeni klasifikacija pri tekmovanju za srednješolsko prvenstvo, ter da se isto klasificira po prvenstvenem sistemu (1 mesto 5 točk, 2. mesto 3 točke, 3. mesto 1 točka.) Tehnični referent za hazeno ie določil kot sodnika za prvenstveno tekmo Hermes : Ilirija 28. t. m. g. Dermelja. Tajnik I. Nedeljske nogometne tekme. Na prostoru Ilirije se vrše jutri, v nedeljo zopet nekatere važne prvenstvene tekme. Iz I. razreda igrata ob 14.30 Maribor in Hermes, ob 16.15 Ilirija in Jadran. Rezervi Ilirije in Jadrana igrata ob 10.30 dop. Iz II. razreda igrata ob 9. uri Korotan (Kranj) in Svoboda. — Mariborski prvak in večkratni finalist slovenskega prvenstva SSK. Maribor zadene v Kcrmesu na dokaj izbalansirano moštvo, ki goji kombinacijsko igro in }u -ie "Sajalo tudi v nekaterih mednarodnih tekmah. Moštvo ima v Mihelčiču prvorazrednega vra tarja In tudi neka) drugih prav dobrilj Igračev. Pretočeno nedeljo je sicer ne* koliko razočaralo, ker Je podcenjevalo, svojega protivnika, toda za Jutri se mora zavedati vnaprej, da more doseči dober rezultat le, ako napne vse sile In poda proti Mariboru svojo najboljšo igro. Ilirija, prvak Slovenije je obdržala slej-koprej svojo dominantno pozicijo med nogometnimi klubi Slovenije. Proti Rapl-du ie podala pretečeno nedeljo izvrstno igro ter dosegla impozanten rezultat — 10 : 0. Ako se bo nahajala jutri v enako dobri kondiciji, je sigurno, da bo podala prvorazredno igro. Jadran je znal baš proti Iliriji vedno strniti vse sile svojega agilnega moštva, ki se odlikuje po veliki vztrajnosti in borbenosti. Zadnjikrat je izpadla prvenstvena tekma neodločno 3 : 3 in tudi za jutri obeta Jadran trd odpor. S. K. Ilirija. Pozivljejo se vsi, ki so nastopili pri mladinskih pokalnih tekmah, vsi lahkoatleti in g. Kordelič, da se v nedeljo v slučaju lepega vremena oglasijo ob 11. na igrišču v svrho fotografiranja. — Odbor. Prvenstvena nogometna tekma med S. K. Primorje (Ljubljana) in S. K. Celje se vrši v nedeljo, dne 28. t m. ob 4. uri popoldne v Celju. S. K. Primorje, nogom. sekcija. Jutri v nedeljo, odhod v Celje z opoldanskim vlakom. Sledeči igralci morajo biti točno ob 12. (opoldne) na glavnem kolodvoru: Jančigaj, Birsa, Ternovic, Sla-inič V., Windiš, Erman J. in A, 2argaj St., Camernik, Bervar, Hafner in Vidic-Čevlje prinesite seboj. — Načelnik. Iz sekcije nogometnih sodnikov. —< Vsled odpovedi prvotr.o delegiranih sodnikov se delegira za prvenstveni tekmi 28. t. m. v Ljubljani Hermes : Rapid g. Betetto, Ilirija : Jadran g. Hus. — Načelnik. Kolesarski podsavez Slovenije. Za nedeljo dne 28. t m. razpisana dirka za «Gorsko prvenstvo Slovenije» se preloži na nedeljo dne 5. oktobra t. 1. Zaključek prijav v četrtek dne 2. oktobra. Za to dirko je dosegel podsavez polovično vožnjo za dirkače in kolesarje vseh klubov, včlanjenih v kolesarskem podsavezu Slovenije. Udeleženci naj si kupjio na izhodni postaji cel vozni listek do Ljubljane ozir. Vrhnike. Ta listek mora imeti mokri žig odhodne postaje. Pri dohodu v Ljubljano ozir. Vrhniko se ta listek ne odda pač pa se isti s potrdilom podsu-veza o udeležbi na dirki vporabi za vožnjo domov. Dirka se bo vršila ob vsakem vremenu. Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija. Dirka za «Gorsko prvenstvo kluban se je preložila na nedeljo dne 5. oktobra t. 1. Zaključek prijav v četrtek dne 2. oktobra L 1. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Reprezentanca 7.NP za tekmo za kra ljev pokal je sestavljena nastopno: Fric-dricli (Hašk), Dasovič (Marsonija), šifer (Viktorija), Hitrec (Gradjar.sk;), Gotz (Gradjanski). Križ (Hašk), Fcia (Marsonija), Mar.tler (Gradjanski), Per-ška (Gradjanski), Viiiek in Piazzcrianc (oba Hašk). Italijanska lahkoatlelska prvenstva. Letos so se dosegla nastopna italijanska lahkoatletska prvenstva: 100 m Mercgal-li 10.8, 800 m Cominotto 1:57.8. 110 ra z zaprekami Contoli 16.2, 400 m z zaprekami Facelli 58.2, 500 m Davcli 15:44. 2, 4 X 100 m staicia . Odgovorni urednik Fr. Broioviž. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani (lukcija so opaža samo v kovani žici, ki ie narastla od 17.442 na 19.759 ton. — Nove izvozne in uvozne omejitve na Poljskem. Poljska vlada je objavila seznam predmetov, čijih uvoz ie na Poljsko prepovedan. Med njimi se nahaja sladkor, čokolada in kakao s sladkorjem, rum, konjak, peneča in sadna vina ter kozmetična sredstva, ki vsebujejo alkohol. Hkrati je prepovedan izvoz rži in jajc, dovoljen pa je brez carine uvoz rži in pšenice. Ta naredba stopi v veljavo koncem septembra. ponujala v večjih postavkah. Promet je bil zelo slab. — V devizah je bila danes tendenca čvrsta. Vsi tečaji tujih deviz so nadalje porasili. Tako je začel Dunaj z 0.1015 in je končal z 0.1020, ček na Švico pa je porastel na 1371. Blaga je bilo na tržišču malo. Narodna banka je le deloma pokrila zahtevo v čekih na Italijo in Švico. Promet je bil slab. Trgovalo se je v glavnem v devizah na Dunaj. Italijo in Ne\v-York. — Notirale so devize: Dunaj 0.10075 do 0.10275, Italija izplačilo 315.20 do 318.20. ček 314.35 do 317.35, London, izplačilo 321.50 do 324.50, ček 320.30 do Ljubljana, 26. septembra 1924 Ljubljana 306 nad morjem Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd Dunaj . frafra . Inomost ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 763 1 761 3 760 7 7624 764-2 762 3 Zračna temperatura 16-3 22 6 184 20-0 21-0 14 0 Veter vzhod jutro zapad brez vetra vzhod se*, zapad Oblačno Padavine 0—10 min več. jasno 4-7 večin. obl. — več. jasno — 1-0 jasno 30 več. oblač 1-0 JllCCUl scMLCUiuia.. < „ . j ^o r»,\ r» = Pred povišanjem carinske tarife v 323.30. Nevv-York, cek 71.20 do 72.20, Pa Nemčiji. Nemška vlada je izdelala novo ! riz 381.50 do 386.50, Praga 2l5.o0 do carinsko tarifo, ki predvideva znatno po- 21850, Švica, ček 1365 do 137o; valute: višanje postavk za industrijske proizvo- dolarji 70.625 do 71 62o. avstrijske kro.ae de Večinoma gre za povišanje za 200 i 0.1015 do 0, češkoslovasKe krone 21o.o0. V Ljubljani barometer nižji temper. nižja Solnee vzhaja ob 5-54, zahaja ob 18 46 Dunajska vremenska napoved za soboto: Večinoma jasno, nekoliko hladneje. Velika depresija, ki se ie držala že 1 jugozapadni veter, da se bliža depresi.a doW skorajPnepremično nad Atlantskim | in z njo poslabšanje vremena'Ves ta čas oceanom se erno od Anglije, se je v pre- , to .je ves teden je ze dezevalo v vc-cm tek em tednu premaknila proti jugu nad rednje in zapadne Evrope; ponekod o \nelUo in njeno južno ter vzhodno so- • imeli <-elo katastrofalne nalive Lepo ;2„ To J prineslo popoln vremen- vreme imajo sedaj samo še na skrajnem ski preobrat. Nad Anglijo je pričelo de- jugu in vzhodu Ejrope ževat že v ponedeljek zjutraj, v torek Ker se nad srednjim Atlantskim ocea se je deževje že širilo nad severno in nom precej daleč proti severu še vedno zanadno Francijo, nad se verozapadno gospoduje visok zračni tlak, je pn»*o-Vcfmčijo in Dansko ter južno Skandinavi- j vati da se bo kmalu znova razširil prot, io to' se nato širilo vedno bolj proti vz- nam preko južnozapadne Evrope, pot,s-?odu in S. Pri nas južno od Alp je 1 ni. deževni pas prot i.astopilo šele v noči od srede na četr-1 klonil zopet lepo jesensko vreme, tek; U od nedelje dalje pa je že ziiačil- Di. Robert Kermauner: Enodnevni izleti po pogorju . poihograjjskem Vffl. (Koncc.) Od vrhniške strani- Na progi vrhniške železnice prideta za izlete v naše Dolomite v poštev samo zadnji dve postaji Drenov grič in Vrhnika. Iz Drenovega griča pelje cesta mimo Horjula čez Lesno brdo v Polhov gradeč, kamor prispemo v dveh urah. Pri Lesnem brdu pa lahko zavijemo na levo po kolovozu gor na vrh Korene (720 m), čije cerkev smo videli že s prejšnjili vrhov. Od tam gremo po gozdu dol v dolino Male vode skozi vas Briše v Polhov gradeč ln naprej ali čez Ožbolt v Škofjo Loko ali pod Grmado čez Katarino v Medvode, vsako po štiri ure. Iz Vrhnike pa pustimo izlete na 2a-2ar (460 m), Samotorec (669 m), Kožlek (787 m), cerkvice, kl jih bomo z našega pota videli, na desno, ker ne spadajo v območje naših Dolomitov, nego po veči- j no stran gor v gozd in po lepi senčnati ni v premogovno formacijo, in krenemo | poti pridemo do potoka z mikavnimi sla- po cesti proti Podlipi. Po polurni hoji stopi hrib na levi nekoliko nazaj od ceste in onkraj travnika vidimo samotno kmetsko hišo. Tam gre pot navzgor skozi gozd in kmalu smo na vrhu Korena (Kuren) pri starodavni zanimivi cerkvici, katero je potres močno poškodoval, da so ji morali napraviti v višini kakih štirih metrov raven strop in se na njem zbirajo jako zanimive deloma starinske vezenine, svilnate v štiriogclnikih udelane slike. Naprej gredoč pridemo do male vasi Jamnik, pod katero raste zopet v gozdu in na paši naša dišeča spremljevalka igalka. M jio uberemo zato tudi kar dol do ljubko v gozdu ležeče Podlipe, kamor smo prispeli v treh urah. Ker pa Vrhničan tako pozno vstaja, je že ravno čas za kosilo. Popoldne gremo lahko naprej in na levo na Smrečje, kjer srečamo zopet našo spremljevalko- blagajano in na vrli k bv.1 povi, ob čigar zgornjem teku raste tudi igalka, do fare Šent Jošt z dvema tik druga pri drugi stoječima cerkvicama sv. Jošta in sv. Janeza (621 m). Nazaj pridemo čez Horjul na Drenov grič po cesti. Zaradi najdišč blagajane smo morali na kratko omeniti tudi te izlete, dasirav-no je to hribovje bistveno drugačnega značaja, nego pogorje med Savo in Grada ščico. Tam so enotne mase glinastega laporja — Rožnik. Veliki vrh na Glincah, Dc- Starost zemlje delimo na štiri dele. j stopajo tudi že sesalci, kuščarji itd. Od najstarejše (paleozoične) dobe, ki sc i Od te dobe se naide pri nas samo kvar-deli od spodaj gor na štiri plasti: silur,; tarna in sicer diluvijalna in aluvijalna devon, karbon in dvas plast, imamo v j doba. Diluvlum, doba mamuta, ledena našem pogorju samo karbon (premogov- doba in rrvi sledovi človeka, in aluvium: no) in od dyas-plasti ali formacije pe-! naplave, ki so nastale po ledeni dobi in ščenec (kompaktno med Brezovico in j nastajajo še vedno. Diluvium je zastopan Dragomerjem). To je iz najstarejše do- po rudeči ilovici pri Lesnem brdu, alu-be zemlje, v teh plasteh se najdejo sa- i vium ob vseh potokih. :no sledovi praproti in mehkužcev. Dru- I Postanek zemlje nam šele razloži vzro ga doba zemlje' (mezozoična) se deli zo-: kc čudovite mnogoličnosti našega pogor-pet po starosti od spodaj navzgor na j ja v oblikah in rastlinstvu, trijas, jura in kredo. V trijas-formaciji! Zgoraj navedeni izrazi pa pomenijo, da dobimo poleg praproti in preslic cvetoče so te plasti iz iste geologične dobe, ka-rastline- cikadcjc in igličasto drevje. V kor plasti v Raiblu na Koroškem, v St. iura-plasti prve ralms, v kredi že list- : Kassianu na Tirolskem, v VVerfenu na Solnograškem, kjer jc bila njih relativna geologična starost po ostankih rastlin in živali že prej znanstveno dolo- čena. Ko potujemo po našem pogorju, nam pridejo nehote na misel ta vprašanja. beli vrh in Ključ nad Dobrovo, — spodaj pcščenec _ za Velikim vrhom do j nato drevje. Od živali nastopajo dolgo- doline Gradaščicc in v zgornjem delu tc j repi raki, amcffiiti, prave ribe, najbolj doline od Dvora naprej ob desni strani • značilni so pa za to dobo kuščarji: zma-cc'--c — pod našim značilno belim dolo- j ji. Tudi sledovi ptičev sc dobe že. Od mitom, A' trikotu med Vrhniko, Podlipo : tc dobe je najbolj zastopana trijas-doba: in Brezovico imamo pa razmetan svet, glavni dolomit, rajbeljski, kasijanski, plasti krimskega dolomita (glavni dol.), i werfenski itd. Jura jc nekoliko zastopana premogovne plasti (Raibl na Koroškem), j plast: apnenec pri Podpcči. v Babnem Trem kraljem, od" koder bi lahko šli ua i Kasijanski dol., VVcrfcnski dol., pri Li- j dolu, krcdc-formacijc tu ni bilo še najti. Rovte in na postajo Logatec. gojili nad Vrhniko bakreno rudo, globo-I Tretja doba zemlje (neozoicna) se deli j Iz Podlipe pa gremo lahko tudi na des-1 ko pod zemljo premogovne žile itd. • v tercijarno m kvartarno dobo. Tu na- I V »i- v r S? <5* I onemu, kl ml da niesc-no 1500 Din obresti. Ponudbo , pod ..Garancija 10313" na . upravo ..Jutra". ■UM »»•*» beMda »pu. E».DoplMrran)«- So .Zenltv«- m raCuna vsaka beseda 1 Din, - Friobčujelo »o lo mali oglas!. *I kvaa»c«s. rta«« •• tudi T inaukah Na vpraianja odgovarja uprava 1«. e« jov»raianja prllcleaa znamka u ndeonttt ter nantpolacljaka pristojbine O DtnV Jugoslov.-čežkoslovaška Liga f Ljubljani priredi v ponedeljek dne 29. t. m. ob 8. url ivečer v dvorani Mestnega doma predavanje s skloptlč-nlml slikami: O Češkem modernem kiparstvu in slikarstvu. Predava dr. Fran Me-Eesnel, asistent umetnostnega Tvornica sešira Globus I Mesta oskrbnice išče enega preddelavca ln j blagajnlčarke_ ali kaj podob-preddelavko eno preaaeiavKo za trda dela. — Plača dobra in stalno mesto. — Natančnejše podatke daje Fran Derenda, LJubljana, Emonska cesta 8 19833 nega želi solidna sospa, kl zna fino kuhati, šivati ter ima veselje- in zmožnost za ekonomij«) i* uporabna tudi za lažja pisarniška dela. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Samostojna dama". 20217 Službo društvenega uradnika odda- Poštna pomočnica nlčarlfrnatoa<'dr^drtavni išče mesta. Zna šivati. Po . | uslužbenci, ln sicer izmed ; magala M tudi v gospodinj-zgodovinskega semlnarlja na I obojih predvsem taki, kl po-ljubljanskl univerzi. Vstop- i znajo društveno poslovanje ~ " in so govorniki. Pismene po- nudbe z dokazili o sposobnosti ln dosedanji zaposlenosti je poslati na Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev, Ljubljana, Gradišče 7. 20251 nina 5 Din za, osebo, za dl-jaštvo 2 Din. 20280 Učni tečaj za risanje krojev ln za šivanje otroških ln damskih Dblek, kostumov ln plašcev. Sprejemam dame ln gospo-Jične za praktični pouk v svrho prlučenja šivanja za lastno rabo ln samostojnega izvrševanja vsakovrstnih šivalnih Izdelkov. Modni časopisi na razpolago. Prodajo se kroji po meri. Konces. šola Za risanje krojev ln šivanje damskih oblek. Ema Schte-fcan. Ljubljana, Stari trg 21, I. nadstr. 18241 Učni tečaji Z£ izdelovanje damskih klobukov Bprejema dame ln gospodične v praktičen pouk v »vrho prlučenja za lastno rabo samostojno izvrševati vsakovrstne damske klobuke. — Nadaljnja pojasnila od 10. do 1. ure pop. Modni salon za damske klobuke Alojzija Vlvod. roj. Mozetič, Ljubljana, Pred Škofijo 21, II. n. 18912 Čevljarskega vajenca pridnega ln poštenega, se sprejme. J. Brajer, Ljubljana, Breg 1. 20248 stvu. „Jutra" Ponudbe na upravo pod „Mala plača". 20216 Parcela ln mreže za ribice se prodajo. Naslov v upravi ..Jutra". 2027S Pletilni stroj nov koleaelj, decimalno tehtnico, golobnjak, kurnik. 200 športnih čepic prodam. — Naslov pove uprava ..Jutra" 20299 Pri prodaji posestva I dosežete priznano najboljši j Uspeh, če se poslužlte posredovanja Kealitetn« pisarne «Posest;>, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24, pri kateri se stalno oglašajo kupci. I. 1887 Malo posestvo z dvema njivama, četrt ure od kolodvora, blizu Ljubljane. se proda. Naslov pove uprava ..Jutra". 20109 Zlato uro moško in žensko, ceno prodam. Naslov v upr. ,Jutra'. 2I-S18 Pletilko za nogavice In Jopice Iščem. Pavla Zanoškar, Miklošičeva cesta 18. 20294 Prvorazredno kuharico se Išče, k! zna nemško ali hrvatsko. Apoteka Benko v Zemunu. 20075 Za nemščino Išče dobr. poučevalca uradnik, kl ne obvladuje nemščine perfektno. Ponudbe z pavedbo honorarja na upr. ,Jutra' pod .Nemščina 10321' 20323 Akademik-tehnik bi instrulral za prosto stanovanje. Cenjene ponudbe na Opravo ,Jutra' pod .Vesten'. 20337 (dobe) Čevljarski pomočnik dobro lzvežban, na tedensko plačo, za popravila, na želio tudi s hrano ia stanovanjem Be sprejme. Čevljarski moj-Bter Ant. Brecelj, LJubljana, Gajeva ulica št. 2. 20242 Dva gateri ta ln enega cirkularlsta, popolnoma ve£ča, eden k polno-jarmenlku ta drugI za vene-cijanko, sprejmem. Nastop službe takoj. — Ponudbe na naslov: Karel Kovač, Stari Lrg pri Rakeku. 20235 Šoferja ki bi opravljal čez zimo tudi druga dela, se sprejme takoj. Hrana ln stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. — PiBmene ponudbe, če mogoče s sliko, na upravo „Jutra" pod „Šofer 333". 20227 Korespondentinja samostojna v pisarniških poslih in prodajalka z večletno prakso so sprejmeta v trgovini z luksusnim blagom. Reflektlra se samo na gospodične, kl stanujejo v Ljubljani pri starših. — Naslov pove uprava ,,Jutra" 20189 Gospodična k otrokom Inteligentna, izobražena, per-fektna v nemščini, ljubiteljica otrok, z znanjem šivanja, ki bi bila opora gospodinji, se išče za Novi Sad k Erem otrokom v starosti 9, 4 in pol. 3 leta. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Ljubezen do otrok". 20186 Gospodične se iščejo, ki so lzučeno v vezanju s svilo. Naslov po.e uprava ..Jutra". 20157 Dekle za sobarico se išBe, k! govori nemško ali Brbsko-hrvatsko. Ponudbe na apoteko Benko, Zemun. 20073 (iščejo) Zidarski polir dobro Izurjen v tej stroki, Išče službe. Ponudbe ca upr. „Jutra" pod šifro ..Zanesljiv 10280". 20223 Šivilja za obleke ln' perilo se priporoča na dom. Naslov v upravi ..Jutra". 20173 Gospodična vešča samostojnega knjigovodstva in vseh pisarniških del z večletno prakso želi premenitl službo. Cenjene ponudbe prosi na upravo „Jutra" pod „Samostojna moč 10248". 20160 Blagajničarka (strojepiska) išče službe. — Pripravljena je pomagati tudi druga hišna dela. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Vestna 168". 20121 Samostojna kuharica išče mesta pri boljši obiteljl poleg sobarice. NaBlov pove uprava ..Jutra". 20103 Korespondentinja in knjigovodkinja, 23 let, slov., srbo-hrvatsko, nemško, cirilica-latlnlca, amer. knjigovodstvo, stenografija ln strojepisje, Išče mesta za takoj ali pozneje. „J. S. 23" na upravo. 20030 Kontoristinja z večletno prakso Išče mesta. Gre tudi kot blagajničarka. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Zmožnost 103" 20284 Elektrikar samostojna moč, Išče stalno mesto, lzvežban vseh motovž in popravil. Pod ..Eiektrl-kar" na upravo ..Jutra" v Celju. 20273 Pisarniško moč vešča strojepisja ln drugih Par črnih boks-škornjev pisarniških poslov, rabi na- .. . ,, „„ predno društvo za popoldan- : , „JI0 ske ure od 4. do 7. Honorar nizkl cenl- Na*l0v Pove upr, po dogovjru. Pism. ponudbe z navedb' dosedanjega delovanja na upravo ,,Jutra" pod ,jiJaprtdjio društvo". I 202S6 --J5--- Frodam hišo z vrtom pripravno za letovlščarje ali vpokojence, na lepi solnčni legi na Gorenjskem. — Cena 75.000 Din. Ponudbe na upr. , Jutra" pod značko ..Stanovanje. februar 1925". 19785 Trgovski uradnik z večletno prakso tudi v samostojnem vodstvu trgovine, vešč strojepisja, knjigovodstva (amer.. dvoj. ln enot.) in vseh pisarniških ter trgovinskih poslov Išče Btafnega nameščenja s 1. oktobrom. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Podjeten 10305". 20288 Sladki sadni mošt kakor tudi zimska obrana jabolka se dobi v Spodnji Šiški, Mavrerjeva ulica 274 (za slovensko šolo). 20221 ..Jutra". 20315 Odbranega krompirja prodam dva vagona izvoznim veletvrdkam. Cenjene dopise z navedbo cene Je poslati na upravo „Jutra" pod ..Krompir". 20250 Čebulo kg po 7 kron. krompir kg po 5 kron razpošilja vsako množino franko Ptuj E. Resman, trgovec, Stojncl, pošta Ptuj. 20280 Vircdam Perje kokošje, gosje ln gosji puh ter račje, oddaja vsako množino po zmernih cenab tvrdka E. V aj d a, Cakovec. 18S3 Spalno opravo primerno za samce ali prenočišča, vse lz trdega lesa in skoro novo, prodam po ugodni ceni. Poizve se Cankarjevo nabrežje 9/1. 20192 Uradi, trgovci! Več dobro ohranjenih pisalnih miz lz trdega lesa na prodaj. Naslov pove uprava ..Jutra". 20039 Kavarniška oprava obstoječa iz 8 okroglih, 6 stenskih dobro ohranjenih lesenih miz, blagajne, omare za liker, 2 ogledal ln 1 biljarda (sistema Seffert) so proda. Vpraša se pri lastnici kavarne ..Europa" v Celju, Kralja Petra c. 4. 20009 Kdor želi kupiti opravo lz hrastovega leBa za jedilno sobo, naj se oglasi pri meni. Deo pulldn >. 'Jena ugodna. Sprejme vsa v to stroko spadajoča dela. Avgust Cerne, mizar, Zgornja šiška. 19977 Mlada kuharica dobro Izurjena za kavarno, (e sprejme takoj v kavarni •.Central",. Cella.. 2009S Privatni uradnik zavzemajoč vodilna mesta, z najboljšimi referencami, dober organizator, z znanjem več jezikov (kakor slover ščine, nemščine, srbolirvašč. in nepopolno italijauščine. j češčine ter ruščine), knjigovodstva, korespondence »io- i venske ln nemške stenogra- ] fije išče primernega mesta. Ponudbe na upravo „Jutra" I pod ,,Organizator in zmožnost 10330". 20330 Kontoristinja vešča slovenščine in nemščine, Išče službe blagajničarke Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod .Marljiva 1032S". 5U53J5 Kočija lahka, enovprežna, ln sedlo se ceno prodasta. Vpraša Be pri M. Pire, Kranj. 20272 Eisenmann, avto luč magneti In sveče ter drugI pribor in vsi sestavni deli. General, zastopstvo ..Tebin". Zagreb. Zrinjskeg*-. trg št 15 Telefon 27-04. — Zahtevajte ponudbe. 19646 Šival, stroje na obroke najcenejše in najboljše, za katere sc jamči 10 let. in sicer za šivilje, krojače ln čevljarje, kupite pri tvrdki L. Rebolj v Kranju. — Poučevanje v umetnem vezenju vsak čas brezplačno. — Cenik pošljem brezplačno. - ,-r ~ • • 23SJA Fotoaparat 9 X 12 in nekaj potrebščin proda za 750 Din Rožanec, Slomškova 14/11, desno. 20282 Pisalna miza (Stehpult) na prodaj po zmerni ceni, pripravna za posojilnice aH odvetnike. — Dimenzije se izvejo pri lastniku mlzu. Naslov v upravi ..Jutra" pod „St. 500". 20284 drve 1920 šlezijske brlMe dobavlja .,Ilirija" tu, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Plačilo tudi na obroke. Železna peč (Fdhlofen) velika, ee kupi. Ponudbe na poštni preda! št. 15. 20170 Zeiss-daljnogled dobro ohranjen, se kupi z navedbo cene ln povečave. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Zeiss 10237". 20115 Otročjo posteljico z mrežasto ograjo, dobro ohranjeno, kupim. Cenjene ponudbe nasloviti na upravo ..Jutra" pod „Posteljlca". 20101 Hrastovo suho oglje vllano, kupim takoj nekaj vagonov kakor tudi bukovo oglje. Ponudbo na upravo „Jutra" pod „Schwelzcr". 20095 Ktipim suhe gobe po najvišji ceni In vsako množino. — Ponudbe z navedbo cene z vzorcem na: Ivan Sever, Velenje. 1937-1 Kupimo dva motorja 6 In 12 k. s., na sesalni plin ali sirovo olje. Navesti sistem, starost, priložiti prospekt tvornlce-dobavlteljice. R. Bunc in drug, LJubljana. 20253 Lešnike kupuje Mirim, tovarna čokolade. Maribor, Prešernova , — "i n Enonadstropna hiša s trgovino, stanovanjem in vrtom, na periferiji Ljubljane. je radi visoke starosti sedanjega gospodarja takoj naprodaj. Naslov pove upr. ..Jutra" 10589 Hiša s trgovino ln pekarijo v prometnem kraju Slovenije zaradi družinskih razmer na prodaj. — Ponudbe na upravo „Jurra" pod ..Zlata jama". 20267 Hiša na prodaj z vrtom, tri sobe, dve kuhinji. hlev za živino, veliko dvorišče, voda pred hišo Izpred mesta, nanovo predelana ln je za veako obrt. — Ambrož, Višnja gora. Dol. 20282 Hišo s pekarijo Zračna soba nanovo opremljena, s posebnim vhodom, in brana, se takoj odda. Na?lov v upravi ..Jutra". 20203 202SG Na dobro hrano po nizki ceni so sprejme gospodična. Naslov v upravi T,Jutra". 20231 Mlad zakonski par brez otrok. Išče prazno aii opremljeno sobo (event. ma:o stanovanje). Naslov v upravi ..Jutra". 20191 Eno ali dve mali sobi se Išče v pritličju, pripravne za lokal, v sredini mesta. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Pripravne 10236". 20146 Na hrano in stanovanje se sprejme devet gospodov (dijakov) v bližini obrtne šole; separatni vhod, električna razsvetljava. Naslov v upravi „Jutra". 20137 Tri prazne sobe v novi hiši v bližini obrtne šole se oddajo onemu, kl plača stanarino v naprej. — Naslov pove uprava ..Jutra" 20135 V polno oskrbo na stanovanje in hrano, sc sprpjme gospodična. Naslov pove uprava ..Jutra". 20249 Elegantna soba z električno razsvetljavo v sredini mesta se odda go-srodu; pripravna tudi za pisarno. Naslov pove uprava „Jutra". 20315 Dve prazni sobi v mestu se oddasta ■ 1. oktobrom. Naslov pove uprava kupim na prometnem kraju ,,Jutra". 20344 ali pripravno za napravo pe- | ------ karlje; event. se vzame tudi pekarna v najem. Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod ..Hiša s pekarijo". 20243 Kot družabnik s 500.000 kronami pristopim v dobro idočo manufakturno j v ,f ali mešano trgovino. Ponudbe ! Vinogradniki, vmotrzci! nod Družabnik" na upravo i lutra" "o°Sl Trgovec v Zagrebu prevzame " " i komisijsko zalogo prvovrst- 1 r.ih štajerskih vin. Klet ln posoda na razpolago. Meseč-; na poraba ca. 1 vagon. Po-' vzorčene ponudbe poslati nai 1 \ntc Zmeslč, Zagreb, Kuko-vičeva ulica 3/II. 20277 It 50.000 do 100.000 posojila se išče za takoj proti visokim obrestim In vknjlžho na prvo mesto na novozldauo enonndstropno hišo na prometnem kraju. Ponudbe pod ..Takoj 10245" na upravo ..Jutra". 20155 Dve mladi blondinki luštnl, se želita seznaniti z mladimi srčkaniml gospodi zaradi zabave. Na upravo ..Jutra" pod ..Plave oči". 20275 Pritlična hiša z vrtom ln prostornimi de"-lavnlcaml, pripravna za vsako obrt, na križišču ceBt, 10 minut od postaje Skofja Loka, se oroda. Naslov pove uprava „Jutra". 20219 Prodam hišo s takoj prostim stanovanjem In lokali. J. Hribar, GllnSka ulica 7, LJubljana. 20087 Pekarijo z novim Inventarjem v bližini Ljubljane dam v najem. Naslov pove uprava „Jutra" 20244 Malo gostilno iščem v najem ali kak lokal za vlnotoč (vinsko klet). — Kdor preskrbi, dobi nagrado 2000 Din. Naslov pove upr. „Jutra". 20151 Trgovina mešane stroke na deželi se zaradi smrti odda v najem. Pojasnila na upravo ..Jutra" pod „21ata Jama 10237". 20149 Majhen lokal se takoj odda. Naslov pove uprava. 20000 Malo trgovino mešanim blagom na prometnem Industrijskem kraju ljubljanski ali mariborski oblasti se s potrebnim Inventarjem kupi aH vzame v najem. Malo stanovanje s kuhinjo b! moralo biti na razpolago. Ponudbo je poslati pod ,, Resnost" na upravo ..Jutra". 19960 Lep trgovski lokal z inventarjem se takoj prepusti najboljšemu ponudniku Ponudbe na upravo ..Jutra" Mariboru. 20342 Na hrano in stanovanje se sprejme gospod takoj. — Naslov pove uprava „Jutra"' 20306 Prazno sobo Išče potnik bolj za shrambo oprave. Ponudbe pod „Praz-na 10318" na upr. ..Jutra". 20325 Na stanovanje se sprejme gospod, kl je čez dan odsoten, v sobo s posebnim vhodom s 1. oktobrom. Naslov pove uprava ,,Jutra" 20305 Stanovanje dobi, kdor odkupi pohištvo. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,,Stanovanje 100". 20293 V vso oskrbo so sprejme gospodično ali dijakinjo iz dobre hiše. — Klavir na razpolago. N-i^lov v upravi „Jutra". 203 Elegantno stanovanje proti odkupnini se odda stranki brez otrok, pripravno tudi za samca. Naslov pove uprava .Jutra'. 20287 Mlada učiteljica službujoča v dolgočasnem kraju, želi dopisovati z inteligentnim, resnim gospodom srednje starosti. Dlskrecija častna zadeva. Na upravo „Jutra" pod „Blondlnka". 20276 Znanja želi premožen ameriški Slovenoc, vdovec, z damo naprednega mišljenja, staro ne pod 35 let, z imetjem, zaradi boljšega sporazuma; skoraj^iia ženitev v vidu. Tajnost častno jamčeca. Slika na zahtevo. — Pisma na upravo „Jutra" pod značko , .Inženjer 10154". 19559 Godbeni avtomat dobro ohranjen, se proda. — Naslov pove uprava ..Jutra" 20225 Klavir (Stutzflii<"- • - £0312 Za plesalce se oddaja lepa nova dvorana. kakor za razna zborovanja. plesne vaje ia veselice v Hotelu Jratnlk, Ljub- _„„*„„„.,„„ I&tai v g02851 nik 60.000^10161' Posadim 175.0G0 Din proti vknjižbi na prvo me-_____ ___ sto in dobrim obrestim. pisanem srdi;'-u v sobi št. 6 Ponudbe na upravo „Jutra" , dražba nepremičnin: zemlji-pod „S. M. 20". 20283 Ska k-njlga Podlož. vi. št. 103 ------j in 153. — Cenilna vrednost: _ ' 108.366 Din 50 p ; vrednost Družabnima jpntekiine 151.200 Din; nuj- kapltalom 60.000 Din k manjši ponudek: 173.687 Din. Idočemu podjetju v Pravice, ki ne bi dopušča e iščem v svrho dražbe, jc oglasiti pri sodl-raziirjenja Isteca po družili šču najktsneje pri mestih Jugoslavije. Spcc.al- nem naroku pred dražbe- začetkom neia zna bujc be na dan. da se vodi. PoDUdbe .r.ja ni treba, potre- dražbe. - Drugače pa se ie nekaj prostih ur opozarja na dr::..Sc:ii o .i.c da delo lahko ki je nabit na uradni deski delo na upravo sodišča. — Okrajno so Jutra" pod šifro „Družab- i P!u;u, dne 15. sept. 1924. 23161 «027.1 -SENCE-j Vez. 15 Din, brož. 9 Din \ pošt. 125 Din TISKOVNA ZADRUGA Ljuliljuua I Mer t«š« ki) pridan j Kdor hoče š^i kyp:i! j Kdor išše tm ili f a b&i inseii/a 8 e Roman po ustnih, pisanih in tiskanih Pirih s^ss* Čudno! Cim dalje sem od nje, tem več moram misliti nanjo. Nikdar je nisem ogledoval, dokler sva živela pod isto streho, a zdaj jo vidim s svojimi duševnimi očmi živo, kakor bi stala pred menoj. Njen smehljaj vidim, njene ustnice, njene oči... vidim jo, kako se sklanja, kako dviga roko, kako odhaja... njen temni, melodični glas mi zveni po ušesih in gledam jo, kako mi sledi kakor senca in pazi name. Njene zamišljene oci vidim, ki se zablišče ob vsaki radosti, ld se posveti v mojem pogledu, in se ji stemne kakor morska gladina ob vsakem oblaku, ki plove preko mojega čela. Zamišljen sem dospel do čebelnjaka in obstal. V panjih je le šumelo in gomazelo; veter je nihal veje in se igral z lističi, na vedrem nebu so se užigale zvezde in mesec je lezel izza hriba. Bil je krasen tih večer. Le včasih je priplaval tuzen akord iz Benediktove celice in utonil kakor vzdih iz tesnobne duše. „ . . Tedaj sem začul šepet in šum. Presenečen sem se oziral. Odkod? Videl nisem nikogar. Morda je kdo v čebelnjaka? je odgovoril j prior. «Pater Angelik nima več matere.* ^Prepričana sem. da ste moder mož.> ga je zavrnila. «Vaše besede pa so nespametne. Pater ostane sin svoje matere, kakor je ostal Jezus sin Marijin na svetu in v nebesih.* «Oproslite, tega vi ne morete razumeti, gospa.* cTo razumeva prav dobro oba; samo vi govorite fraze, jaz j oa istino. Angelik je moj sin v kuti, kakor je bil v povojih. ' Te resnice ne more spraviti s sveta nihče, niti sam Bog... Dovolj! Peljite me k njemu!* cPaier Angelik je v klavzuri, ki je ne sme preslopiti nobena ženska noga.* «Niti mati?* cNihče.* . Držala je dogo doslej za ovratnik. Zdaj pa je ovratnik izpustila in držala psa le na vrvici. Iz vseh kotov in celic so gledale glave, ko sva stopala z z damo in dogo po stopnicah. je zagrgral pater Angelik, se skušal dvigniti in omedlel. cOh, saj že umira! Ivan, Ivan, jaz sem — poglej me! jaz tvoja mama!* je vpila in ga objemala. Moča sem mu obraz, in res se je zavedeL Poljubil ji je roko, jo držal v obeh svojih, iz oči pa so mu vrele debele solze. Tedaj se je zdrznila. Besede < m rte v* ni mogla izgovoriti, A izgovoril jo je p. Angelik: hovec IZDELAVA ZRCAL renoviranie poslepelih zrcal. — Umetno brušenje stekla za kredence in drugo pchcStvo. Gravirani« in matii'*n|e na steklo. Vdelava stekla v medena etotevirfe in okove. Stekla za izložbe, okna za a«, tomobile in kožlje stalno na zalogi. Ljubljana, Za Gradom št. 9 (ob Gruberjevem nabrežju) Centrala Beograd Samo Din svilen jumper z dolgimi rokavi, prvovrsten tricot t vseh mogočih barvah lo pri i9ioaIV A. ŠINKOVEC nasl. K. Soss, Ljubjana. tt Mmm elektrarna na r. z. z o. z. razpisuje mesto ini 4950/a d. d. v Ljubljani prodaja iti slovenskih prsni vseh kakovosti, v oelih vagonih po originalnih cenah, premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi sa Industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski prem vsake vrste In vsakega izvora t6r priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in do-mačo uporabo, kovaški premog, črni premog ln brikete PRDMETR! ZUCOD ZU PREMOfi, 0. D„ 3 l]UBip Miklošičeva cesta S1by. 15/11. s takojšnjim vstopom. Ponudbe naj se vpo-šljejo s kratko navedbo službenih mest in plačilnih pogojev na gornjo zadrugo. ie zakonito zavarovano najzanesljivejše in najboljše lepivo za podplate, vsako-_ vrstno usnje kakor tudi za dežnike, jermene, vsakovrstne porcelanaste figure in druge izdelke, gumijeve plašče itd. . , . „ Tvornica daje ob potrebi navodila ter ;amd za dobro kakovost. Lepivo se dobiva v vseh trgovinah^ Preprodajalcem ga pošil a v tubah po 26i in 50 gramov glavno zastopništvo: ROBERT KENDE i DRUG, agen-turni 1 komloionalnl posao, Varazdln. 49o3a THE LONDON DIRECT0R7" j j (Londonski adresar) izhaja vsako leto ter vsebuje pokrajinske ln tujezemske oddelke, kl so razdeljeni po strokah, ^ petih jezikih. T« adresar omogoča trgovcem direktno občevanje s traovci in tovarnarji v Londonu, provincljalnih mestih In industrijskih sredUČIh Anglije, Irske, na vsem evropejskem kon.l-nentu, Ameriki itd. Adresar vsebuje okrog 250.000 imen. naslovov in drugih podrobnosti, razvrščenih pod več kot *000 strokovnih seznamih, v katerih so vključeni eksportni trgovci s podrobno označbo blaga, kl ga Izvažajo, razen tega pa tudl kolonijalne In tujezemske trge, kl Jih zalagajo s svojim blagom. Parobrodne družbo In pristanišča, kl Jih njihove ladje obiskujejo ter približen čas njihovega plovenja. Oglasi tvrdk, ki žele svoje zveze razširiti ali onih, kl Iščejo agentupska zastopstva se tiskajo v velikosti ene cole (2-6 cm) za 1, 10 sh O d, (1 lunt šterling 10 šilingov) za vsalco uvrščeni®, ce se to zgodi pod raznimi oddelki. Večji oglasi od 2 £ do 16 £. Omenjeni adresar Je neobhodno potreben vsakemu, kl se zanima za prekomorsko trgovino, ter stane 11zvod 2 funta poštnine prosto, ako se denar pošlje istočasno z naročilom. The London Directory Co.j Ltd., 25, Abchurch Lane London, E. C. 4, England. Naročila za adresar In oglase sprejema ALOMA COMPANY. j j »»ini i n i ■■«11»i n k 111 m 11 n 11 UKxm 1EEAEL boje, mastila, lakove, Itak, emajle, kiatove i jamačno čisti firnia najbolje kakvoče nude MEDIČ-ZANKL dražba z o. e. MARIBOR, LJUBLJANA, NOVI SAD, pidružn.oa. centrala. »kJadiSte. Tvornloe: 679/» LJUBLJANA-MEDVODE. Zahvala. Za mnogobrojne izraze sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta, strica in svaka, gospoda Mihaela Mramorja kakor tudi za spremstvo blagopokojnega na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje in gg. pevcem za ginljivi žalostinki najiskrenejša zahvala. V Novem mestu, dne 25. septembra 1924. Rodbina Mramor-Kobe. 4952/a