. stnui |» - EDINOST" Štev. 294 ____v lr+v, aniči, da ne bi se za kulisami delalo na federa-; cijo države. »Cela vrsta pametno in mirno i mislečih ljudi smatra to za popolntuna gotovo in meni, da ie enotna država že odpravljena. Nemške meščanske stranke k temu stvarnemu položaju še nfso zavzele stališča, kar pa bodo morale storiti, ker se o tem, da se zanika, vprašanje ne spravlja s sveta. Poljaki vztrajajo na misli o svoji enotni državi, negotova je pri njih le , oblika priključitve. Ceho-SIovaki enako in Jugoslovani ne zaostajajo. Da, ravno na jugu je ro var jen je najhujše. Kongres v Ljubljani je sicer pokazal to, a razkrii pa ni vsega. Slovenska agitacija gre naprej svojo radikalno pot in si je v ta snem glasovanju zaprisegla dve tretjini duiiovs6> > ne fn samo ena tretjina še omahuje med Avstrijo kot državo ter državno idejo škofa Jegliča in kaplana dr. Korošca«. V razmere sudetsžcih dežela se čiankar noče vtikafti, »toda ju? je naše vprašanje, je vprašanje države, Nemcev sn vse sreanje Evrope. More se, če se hoče, govoriti o hrvatski državi, ki se tiče Ogrske, s katero S?i! ipatizirajo -tudi Neinci, nikdar pa ne o iiigosiov. z vkijučitviio Slovencev, ki bi Trst odrezala od srednje Evrope in vseh njenih narodov. Tu mora tudi za one, katerim se zdi rnogoča federativna država. prenehati vsaka razprava.« Ciankar meni, da se že v oktobrskem zasedanju parlamenta pokaže, kdo bo za enotao. kdo za federativno državno obliko. — Nemških nacijanalcev postaja str ali pred federacijo in — jugoslovanskim vprašanjem, k: ie celo tudi zanje tvOstalo vprašanje države, Nemčije in vse srednje Evrope! Španska poslanica Nemčiji. V Madridu so bili objavljeni sledeči uradn* podatki o zadnji seji španskega ministrskega sveta: »VJada se je na svojih zadnjih sejah bavila predvsem z mednarodnim položajem. Vsi c d pod vodniške vojne je b:lo potopljenih mnogo španskih ladii. katerih tonaža znaša 2Q'yc španske trgovske mornarice, število ponesrečenih mornarjev presega ion. ne Ri- l-e na jako znatno število ramen:*. Poiožaj je postal še bolj kritičen v sled defstva, da so bile v zadnjem času od vlade rekvirirane laaie z nujno potrebnim blagom torpedirane brez vsakega, i na jmanjšega vzroka. Težkoče španske j i nlc\: e postajajo vedno večje, interesi !Španske močno ogrozni. Vlada je za o jirnenl » da bo treba nemško vlado prijateljski opozoriti, da bo prisiljena, da najden ic rti potopljeno tonažo z nemškim? kidjani', za-idranimi v španskih pristaniščih, kar pa nii-akor še ne bi pomenilo končne zaplembe. Bla bi to le- začasna res te v, ki bi se morala pozneje urediti na i iirovnili pogajanjih. Sklep vfede, da 'zasv:,nra Španski za njen ohstov neobhodno oivebno tonažo, pa sicer čiisto nič ne izpreminia na trdnem načelu španske nev-trat iio?t . Vo-iii minister Stein o vojaškem poio- žalni" Nemški vojni minister pl. Steni se je "izrazil te dni o vojnem poiožaju sledeče: Pri nas sc žal i bog vise preveč govori 0 izgubljenem ozemlju, kar dejanski ne prihaja toliko v pošte v. Kar je važno, je to, da sovražnik kljirb svoji premoči v dolgih mesecih in težkih borbah rJ mogel doseči niti tega, kar smo dosegi mi v par dneh. Res je, naše zadnje operacije nam niso rriresie uspeha, ki smo ga pričakovali. Doživeli smo, priznajmo odkrKo, celo i;oraz. Na fronti *se že vnaprej računa s tem, da zaanorejo nastopiti tudi neuspehi. To ie resen opomin, ki nam priča, da vo'na še ni končana in da moramo napeti vse sile, ako ho-eerno izvojevati sreče?i ; izid. V dosego tega namena pa ie potrebna1 , močna in enotna velja vsega naroda. — Kdor podn:ra vplive, ki dedujejo razkra-j jrj ir> in zame rejo oslabiti voijo našega na-! roda za zmagovito končanje boja za ob-istanek, ta greši na strani domovine. Se- 1 dni £re za to. da odbijemo sovmžne napa- Ide in varčujemo z la>tnlm; silami; Mi vo-j i it ki ostanemo- mnogo mirnejši, kakor pa- Ioni. ki opažu "e jo dogodke od daleč. Iz, | da'^ave se vidi namreč slika položaja naj [ tren ti čisto drugače, precej pokvarjena in j i popačena č-n razni brezglavi ljudje povzro-, i čajo zmešnjavo in malodušnost, za kar; ' '.ravzaorav ni nobenega povoda, j ;-Ll--------—-----j Praštala k«rsva. 1 Ofctic. 5« kg na rdeče izkaznice. — Ra2d«!scvanie 20. avgusta. — Ceua 8© vinarjev za kg. Staro mesto: 1—1C00 (27) Laz z. veccliio 17. — Novo mesto: 1—2071 (28) S. Francesco 2. — Nova ra?f'?iea: lOC^l—2000 <28) Acquc 20. — Stara mPftica: 2001—2200 (28) Madonnina 24, 2201—3000 (23) Padabia 13. — Sv. Jakob: 3501—4000 (19) P. Diacono 6, 4001—4200 (19) S. Murco 16. — Sv. M. M. Z s.: 201—600 (13) Concordia 17. Koks. 19 kx na modre iskaznžce. Cena K 2'J9 ga 10 kilogramov. Novo mesto: 527—7R7 (44) S. Francesco 2, 1—526 (45) S. Frr.nce«co 2. — Stara inUnica: 1201—1320 (52) Madonnina 24, 1321—1570 (52) Media 52. — Nova mitnica: 1—802 (60) Acque 20. _ Sv. Jakob: 201-300 (l) S. Marco 16, 301—500 (1) P. Diacono 6. - Sv. M. AL Z«.: 1-200 (40) Concordia 7. • • • PETROLEJSKE IZKAZNICE. Orc osebe, k; so iz tehtnih vzrokov (zaradi bolezni. odsotnosti itd.) sveječasno zamudile izdajo petrolejskih izkaznic, dobe naknadno petrolejske izkaznice. V ta namen naj se v četrtek, 29.. in petek, 30. t m- cd S zjuiraj do 2 pop- P"i poslovalnici za kurivo v nI. nadvojvode Josipa št. 4, zglase glavarji domaćih gospodarstev oz. njihovi namestniki mestnega okraja Sv. Vid in sicer iz nasledniih ulic: Cereria. Tigor, della Rotonda, Gal-I lew'a, deli* Officina, Vetior Carpaccio, Bellosguar-do. Alice, de Fin. Seganini, P. Besengbi, del Bastione, A. fiofer, Ettore Dan ran t, F. Hermet, Ram-pr, F. Tosti, Tor. S. Lorenzo. F. Zamboni. Schia-pnrelli. detla Valle. Piazza dclla valle, S. Vito. vi-cclo S. Vito, vicoto dei Cr=lafai, vicolo delle Bom-j be, ul. G. R. Carli, Navali, Samuele Romanin, Ca'-; vela, viale G. Tartini, Montecucco (lihe številke) j S. Marco (lihe številke od 27 do 41) G. Muzio, vi-' cclo delle ville, Meucci, Denza, del L!oyd. S. Mi-chele (lihe Številke) Fontanone (lihe številke), TI. De Amicis, "'cclo deli' officina,. A. Mannnzio. Izkazati se je treba z izkn^nico za živila in za kurivo. |i;T S » JI-.-jtiA-; ^ tRf Odborova seja političnega društva »Edinost«« sc DO vršila danes, 28. t. nu ob 3K pop. v društvenih prostorih v nI. sv. Frančiška št. 20 I. Odborniki in namestniki naj se seje udeleže točno in polnoštevilno. — Predsednik. Slovenska realna gimnazija. Tržaški namestnik je svoječasno odposlanstvu tržaških slovenskih staršev, ki se ie proti konen meseca majnika letošnjega leta, pod vodstvom državnega poslanca dr. Otokarja Rybara. oglasila pri nj&m zaradi slovenskega srednješolskega pouka v Trsiu, kar aaj- slovesneje oblmbi?. ua tudi v shtćaju, če se s »rt-j hov njim Šolskim letom sioveoska (iuiaazila in : vensko učiteljišče zopet otvcnltn v Gorici, ostane- i jo zapcslovaliii tečaji v Trstu, da se tako omogoči tržaški slovenski mladini srednješolska izobrazba v njenem materinem Jeziku. Upamo, da ta tako odločno izrečena namestnikova obljuba ni ena tistih, katerih uresničenja naj bi čakali do scćniega dne. in zato tudi opozarjamo merodajne kro^e, da je skrajni čas, da se resno, misli na tako organizacijo slovenskih gimnazijskih zaposloval-h tečajev v Trstu, da bo odgovarjala dejanskim tržaškim razmeram in potrebam. 2e večkrat smo poudarjali, da je za Trst, za naše razmere in potrebe primerna edino le realna gimnazija, katera nudi mladini podijo za praktične poklice. Zaposlovsln: tečaji goriške slovenske gimnazije v Trstu so-dospeli do tretjega razreda, kjer nastopa bistvena razlika v učnem načrtu med realno in humanistično gimnazijo. Treba se je torej seda« definitivno odločiti, in odločitev po našem mnenju, za katero vemo, da je tudi mnenje vSeh interesirancev, ne more biti drugačna kot — realna gimnazija. Po-zivsmo pa merodajne činitelje, da naj nikari ne odlašajo, da naj nikari ne zavlačujejo stvari, kajii najdalje v enem meseca je ves»dar že treba začeti s poukom. Pred gospoda namestnika, kateremu mora biti koi možu na take visokem upravnem I mesta pač vse iežeče na tem, da se njegove ob-I Hi?fce in zagotovitve smatralo za re>:-e, stopa se-j dni pač neizogibna dolžnost, da izpcl«?, kar Je ob-i in zagotovil! Tržaška cenzura je v zadnjih časih — menda j oJ^r je dr. Seidler proglasil svoj nemški karz — j c . stala naravnost neznosna. Crta se vsevprek, i bi ez najmanjšega, tudi le za pičico utemeljenega i ra?toga, in vsa ta črtanja krijejo potem oziri na j »oškodovanje interesov vojevanja in vnanje poli-■ llfcec. Radovedni smo res, kaj so neki imela v j vc-rajšnjl »Edinostih črtana izvajanja k štirideset-j letnici zasedenja Bosne opraviti z vojevanjem in j vnanjo politiko, da nam jih je cenzor tako lepo j posnel, in radovedni smo še tembolj, l:er nikakor I iič moremo ume ti, da ista izvajanja niso bila prav j cisto nič nevariia za — mariborskega cenzorja, i ka?ti posneli smo jih dobesedno po mariborski i sSfraži«. Iz tega, kakor tudi žc tolikokrat navadnih enakih dejstev moremo le sklepati, da tr2aš.;a i cenzura ali nima pojma o svojih nalogah, ali pa da črta in črta, češ, naj trpi list sa-rno da je naša last-! na koža cela. In tako se dela z listom, katerega vse uiogoče oblasti izrabljajo s svojimi uradnimi r-Vivamr bolj kot sam uradni list! Menda v zahvalo za tlako, ki jim io dela! Dcnuccijanti v krščansko-socijalai »Relchsposii* so se sedaj spravil: tudi na nas tržaške Slovence in prav posebej na naš list. Ponedeljkova sReLcbs-pesi« objavlja namreč naslednji, iz Trsta datirani, a kakor se nam vse zdi, na ljubljanskem >Reiclis-pcstnesii« gnojišču, odkoder je predkratkim en?k movičarski« gnoj brizgnil po nas, «rastli cvet denuncijantske podlosti: »Odkar je »Piccolo« nečastno končal, nima italijanska irredenta nobenega lisi a več v Trstu. V tej zadregi ji je priskočila na pomoč slovenska ^Edinost«, ki objavlja tudi ita-5 Iiianske čižuke iu ie torej postaJa dvojezična. V le!- člankih se dela razpoloženje za najožje skupno delovanje Lahov in Slovencev z izrecno ostjo proti nemškemu tu^emi: gospodstvu«. V članku, ki je tii objavljen 18. avgusta, torej takoj po ljubljanskem zborovanju, se Italijani in Slovenci pozivajo Ti?, skupen boj, da si pribore »svobodo in neodvisnost«. V Ljubljani se je vendar sklenilo, da se oti Gdanskega do Trsta ustvari sklenjena politična celota. Iz tega ozemlja naj bi se pač odpravili Nemci, nasprotno pa naj bi se ljubeznivo priključili Italijani, ki so v vojni z nami. Blazno je to, toda je metoda v tej blaznosti. Je pač združenje vseh avstrijski državni misli nasprotujočih elementov.«: Vsa čast. nemški krščansko-socijalni ovaduh ne bi bil mogel bolje opraviti svojega nesramnega posla. Čudimo se le. da še ni kar naravnost pozval vseh državnih pravdnikov, sodišč in rabljev na nas, da bi nas cbesili na prvi kol zaradi vne-1 kričeče veleizdaje, zagrešene s propagando za irir med dvema narodoma v njihovi skupni hiši. No. naj se le potolaži »Reichspost« in naj le denuncira, kolikor hoče: mi ostanemo taki veleizda-j.iiei, kakor smo bili! Našim Italijanom pa prav pesebno priporočamo oni stavek, kjer govori nera-< ki list o »Italijanih, ki so v vojni, z nami (Nemci).« Morda jim pride prav. ko jih bodo kedaj Nemci zopet vabili k sebi. Pametna beseda. Splitska »Nova Doba«, v resnici resen in trezen list, se bavi z rovanjem glasila ' hrvatsko-srbske koalicije, »Hrvatske Riječi*, proti i narodnemu zedinjenju vseh Jugoslovanov in pra-j vi: »Nam se zdi, da je dolžnost vsakega pamet-I nega Človeka v očigled velikim dogodkom, ki mo-! rc'o nastati, da dela na to. da se vsaj zmanjša ona ! zmešnjava, v kateri more danes n. pr. v samem i Zgrebu obstajati šest političnih skupin, brez ko-! allclje, ki zavzemajo napram splošnemu narodne-! mU vprašanju v glavnem enako stališče, a med I seboj nimajo niti vodje niii sporazuma. V Zagrebu I je sedem dnevnikov, ki sc »bore« za državo Slo-i eicev, Hrvatov in Srbov, toda če pride jutri ko-: m? sari jat in nastanejo preganjanja, ni niti ene organizacije, nikakršnega fonda, da bi se vzdržalo r-očno časopisje, da bi se zavarovale narodne j žrtve itd. Koalicija noče sodelovati v narodni kon-j centracJji. Imela bo za io svoje razloge, kateri so I • n«r0če tudi dobri. Ali kaj !e na poti koaliciji, da t se koncentrirajo druge skupine? Zakaj je začutila j rotrebo. da gre še korak dalje?. Svoječasno ni ho; I tela v koncentracijo, ne oficijelno in ne neoficijelno, I danes bi pa rada preprečila delo drugih skupin, ki i se hočejo združiti.« »Nova Doba« smatra koalicijo j za iskreno rodoljubno in globoko narodno ter ob-; žaluje, da ji mora izrekati grajo. Mislimo, da se I strffcja žnjo vse. kar pošteno mrsli in čuti jugcslo-j vanski. C. kr. slo\ euska državna gimnazija v Gorici i se zopet otvori z oktobrom t I. Učenci, kateri na-i mera vajo vstopiti v ta zavod, naj to na dopisnici javijo ravnateljstvu tekom meseca septembra. Odlikovanj«. Finančni svetnik finančnega ravnateljstva v Trstu, Ernest Plber, je bil povodom zaprošene stalne upokojitve odlikovan z viteškim I.-rižcem Fran Josipovega reda. | C. kr. obrtno nadzorništvo se ie preselilo iz dosedanjih prostorov v ul. Molmo piccolo 5t. 7 v uL S. Lazzaro št 4 (Greinitzeva hiša). Telefonska številka ie slei ko prei 23—67. Okrožao sodBče v Pali. premeščeno tjakaj iz j Rovinja, se ie včeraj otvorilo brez vsake slo-vesnostt. Nove poštne sMncke. Uradne »Wiencr Zeitung« objavlja naredbo trgovinskega ministra • isdaii ; ncviii poštnih znamk. Prašnjc za epreetitev. Finančno ministrstvo je izdalo odlok, po katerem morajo posamezniki, ki prosijo za oprostitev črnovojniškega službovanja, za podaljšanje oprostitve ali za dovolitev Čakalnega reka, kolkovati prošnje z 2 K za vsako polo. Poziv materam! Podpisani vabim tem potom vse one matere, ki so poslale v torek, 20. tek. ines., svoje otroke na prehrano v Črnomelj iu v Metliko, da gotovo priden) danes, 28. t. m., ob 4 popoldne v prostore slovenske ljudske šole na Acquedottu, da jim ob tej priliki sporočim, kako so bili njihovi otroci sprejeti v Ljubljani, v Črnomlju in v Metliki. Obenem naznanim materam natančni naslov gospodarjev, pri katerih so njihovi otroci na prehrani in kako se počutijo otroci v naši bogati in gostoljubni Dolenjski. — Nanje Starec, učitelj-sprcmljevalec otrok. Cdhod ogrskih otrok iz Poriorose in Izole. Dne 25. in 26. t. m. se je z dvema posebnima parniko*-ma in dvema posebnima vlakoma odpeljalo prvih 1400 ogrskih "ctrok zopet nazaj v Budimpešto. v nedeljo, i. septembra, proslavi rojanski *So-| kol« svojo desetletnico s telovadnim nastopom, ki ! se prične točno ob 5 popoldne v gledališki dvorani ! Narodnega doma v Trstu. Ker mu je namen tako plemenit, in sicer za novo šolo pri Sv. Vidu, upamo, da napolni naše narodno občinstev dvorano do za.dniega kotička. Vstopnice in sedeži se dobivajo od danes naorei pri vraiariei Narodnega doma, gospe Bičkovi. ' Vojask! pogreb. V tukajšnji rezervni bolnišnici jičmski je 26. t. m. umrl ncšec domobranskega pešpolka št. 5, Anton Kralj, rojen leta 1875. v Treb-čali. Po odjlatl Iz ceri c x ] senjstimi podplaiaimi nubiikL P t>~ tz' izitijo bo naročila, po m ri in is^r* Snjejo v dveh stli dar h tuđi Ć3 naroč; ik preakib? pl * nc Siigiijaliteta: mazilo za Somijsvi 1:0; Trsi, ui. S. EebastisriO St. o Dobroznana urama in z ata na ; L POVB v Trsta. Trs stara niisite ste¥. 3. j i mm želoda usaKoursfnm ur i ter raznih ziatenin. |ZSflWC0 PIrs© v Trstu se Je preselila na Corso št. 15 v bivšo zlatarnico O. Zereo\v?iz & FijjHo. Velika izbera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic i*d. Cene zmerne. - Cene zmerne. 5000 steklenic jk> K 12'—steklenica sladkega Izo!ans?tega liFOiiCA ijm?) proda takoj tvrdka J. Parčina & C. v Trstu. skladišče V. Gaetano Donizetti št. i. | ZOBOZDRAVNIK i v Dr. J. Cersnak J v Trstu, ulica Posie vecc ili 12 l vogal uUce delle Po>i2 [ Izdiranje zoootf bres bo * I — Plomb:rar»}3. ' UM^TJ^I ZOBJE 1 VES.1%1 VSi«!* s S fj I ©b SV, | ! viti mlin pite* S®" Vst^^iAJ Ki*— litt mmmm ■ w ■ i i '' 1 ' * w ta m && W ^ S. If E % M J N uniči čađavo BS&a stenice. Vzorec, steklenica . . K 4. Vedja stekleniea ... K 16^ Brizgalniea.......K Prodaja se v vseli lekarnah in mirodHni-cab. Glavna zaloga za Avstro - Ogrsko: Lekarna »Zur liofinutig* 14, Pecs SizaiiipialiiliMieiusig v Tritii. ul. cfella Scallnsta 2 se prodajajo platrsni leviji 5 podplati \z ce-vine z usnjatinil podpliiaimi nabit-i. Prevzemajo se tudi ns