foltnin« ptačana t flotorta Lato LXlU V L|ui>ijuni, ▼ soboto, 10. avgusta 1935. Stcr. 182 a Cen« 1' D!n ftaročaiaa mesečno ti Dia. za inozen-ttvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din —r ' UrednUtva je v Kopitar jen al. 6/11) TaMoai aredaMtvai daevaa ahtlbe : im, tm sum Uhaja ml dna ajatraj. ra Ček. račun: I.jub-ijaua 4L t«6V) ia 10.349 za inserotei Sarajevo Stv, 7563. Zagreb Stv. 39.011, Praga-Duuaj 24.79? II prav a: Kopitarjeva 6, telefoa 3#9> ponedeljka ia dneva po praznika Naši rudarji in državne dobave Kot konzument skoro 40 odst naše premogovne produkcije posega država zelo odločujoče v raivoj naše rudarske industrije. Državna . železniška uprava omejuje zadnjih 5e«t let z železno doslednostjo naročila, pri rudnikih v Sloveniji. Pod raznimi motivacijami so se ta leta državna naročila v naših rudnikih stalno uiižavala. Leta 1920-30 so znašala še 060.000 ton, leta 1934-6 pa le še 450.000 ton. To se pravi, da so rudniki v Sloveniji radi tega znižanja naročil izgubili okrog 90 milijonov dinarjev na izkupilu. To, če računamo premog po sedanjih nizkih cenah in ne vpoštevamo, da so viporedno z nižanjem dobavnih količin tndi cene premoga stalno padale. V resnici je izguba na iz-kupilu daleč presegla 100 milijonov. Kot posledica tegi je izgubilo doslej kruh nad 2500 rudarjev. Rekel bi kdo, da je to pač posledica gospodarske krize in da mora železniška uprav® šte-ditl in zmanjševati naročila premoga. Skupna naročila železniške državne uprave so se res znižala ja okrog 28 odst. Ako bi bili naši rudniki pre tem prizadeti v sorazmernem obsegu, potem bi morala naročila železniške uprave v naših rudnikih zna-iati, oziroma posti samo na 680.000 ton. V tem primeru bi izgubilo eksistenco le 1.300 rudarjev, tako pa znaša njih število v času, ko praktično ni mogoče najiti nikjer dela m ko se vračajo v naše radarske revirje kot v svoje domovne občine Se stotine rudarjev, ki so se iz njih že davno izselili, še nadaljnih 1200 rudarjev. Po razdelilnem načrtu železniške oprave za lelo 1936-36 pa so se železniška naročila v rudnikih ra zapadnega dela države ponovno znižala in se je našim rudnikom dobavna kvota znižala od 440.000 ton na 300.000. To iz gospodarskega in socialnega vidika absolutno ni vzdržljivo! Cujejo «: razna opravičevanja tega sistema. Enkrat trdr železniška uprava, da ima država pač velike lastne rudnike in da mora kriti svoja naročila pač v njih, ne pa v privatnih. Ako pa pogledamo številke, vidimo, da niso samo državni rudniki tisti, ki zaradi križu na državnih naročilih niso v povprečju ničesar izgubili, temveč v povprečju tudi privatni rudniki vzhodnih pokrajin ne. Drugič se trdi, da premoga pač ni mogoče preko določenih razdalj prevažati. Istočasno pa prevaža železniška uprava na razdaljo 800 km v samo Slovenijo mimo počiva jočih slovenskih rudnikov letno nad 3000 vagonov premoga I Ob priliki zadnje redukcije se je postavilo zopet načelo, da je treba izločiti nepovoljen in m»nj povoljen premog, V prejšnjih letih je napravila železniška -uprava točne analize večje ali manjše povoljnosti premoga za železnice. Človek bi mislil, da bo postopala sedaj točno po teh analizah, ako postavi tako načelo in da se bo razločevalo po kakovosti premoga ali po kalorični vrednosti premoga ali po ceni. Zgodilo se pa ni niti eno niti drugo. V enem primeru so se ligniti izločili, v drugem pa se niso. V enem primeru se je visokokaloričen premog izločil, v drugem se je nižje kaloričen obdržal. Dražji premog se je smatral za bolj povoljen, cenejši za manj povoljen. — llezultat takega uvrščanja pa je bil končno ta, da se je znižal rudnikom dravske banovine mesečni kontingent zopet za 4000 ton, rudnikom savske banovine pa za 1200 ton. Zato pa je narasel vkljub splošnemu znižanju naročil mesečni kontingent rudnikov v drinski banovini za 1800 ton, rudnikov v moravski banovini za 2370 ton. Ali je to pravično in pravilno in kakšna logika je v tem? Pravijo, da vse to ni naperjeno proti rudarjem m da se bo za rudarje poskrbelo. A vse, kar se v lem pogledu zadnji čas govori in objavlja, nam ni novo. Že prejšnja leta se je obrnila delavska zbornica Slovenije konkretno na vse rudnike v državi z vprašanji, ali bi se dal zaposliti v rudnikih, ki so državna naročila v večji meri obdržali, znatnejši del naših brezposelnih rudarjev. Uspeh teh akcij je bil docela negativen. Pokazalo se je, da tudi rudniki, ki so obdržali državna naročila v nezmanjšani količini, ne potrebujejo novih delavcev. Po naše rudarje so pisali večinoma le rudniki, ki so plačevali z boni in ostajali mezde na dolga. Na stotine brezposelnih rudarjev iz Slovenije se je pojavilo za delo tndi v take rudnike, bre« ozira na težke stanovanjske in socialne razmere, ki so v teh rudnikih vladale. Končno pa so se morali vrniti, gmotno docela izčrpani, zopet domov, potem ko so prehodili v mnogih slučajih peš po 100 km in več in ko so zapravili na potovanjih še tisto borno pohištvo, ki so ga prej Imeli. Tak položaj je s socialnega in državnega vidika nevzdržljiv. Na ta način se ustvarja revščina, ki žene ljudske množice v obup in žene delavsko mladino v naročje najekstremnejšim političnim in socialnim strujam. Drž. železniška uprava mora naposled uvideti, da je to v škodo državi in notranjemu miru ter redu in da taka gospodarska politika železniške višje birokracije posebno ni na mestu v času, ko se vlada trudi, da normalizira razmere v državi. Naj navedemo le nekaj dejstev, ki so birokraciji znana, ker so ji bila položena na mizo, a niso imela žal nobenega učinka: Rudarske mezde so znašale v rudnikih dravske banovine 1. 1925 še 185 milijonov Din, leta 1929 še 168 milijonov Din, leta 1934 pa 68 milijonov Din, v prvih štirih mesecih 1. 1985 pa samo še 21.5 milijonov Dinl V istem razdobju so sredstva revirskih občin še bolj katastrolalno padla. Število delavcev je znašalo v glavnih slovenskih rudnikih 31. dec. 1929 — 8077, dne 31. dec. leta 1984 pa 4.0361 Razmerje med zaposlenimi in nezaposlenimi ter onemoglimi rudarji je znašalo v juliju 1. 1923 v glavnih rudnikih Slovenije: zaposleni 4111, onemogli 158(7, brezposelni 1626. Pri tem so bili zaposleni le 50 odst. delovnega časa. V poletnih mesecih je znašal povprečni čisti zaslužek 60 odst. rudarjev le po 400 Din na mesec. Socialne dajalve 4806 delavcev so znašale 5.76 milijonov Din ali okoli 10 odst. povprečnega zaslužka. Tu pa niso všteti davki, prispevek za bednostni 'ond in drugo. Povprečno znašajo samo zgornji od-'egljaji okoli 100 Din na rudarja in mesec. Ako bi se ti veliki odtegljaji zmanjšali, bi se takoj zrušilo vse ubožno Bkrbstvo v občini. Dostikrat čujemo, da so tn ludi bogati lastniki naših rudnikov dolžni priskočiti aa pomoč. De- Vsi za našega rudarja Zle posledice premogovne uredbe Treba je odvrniti gospodarsko in socialno nesrečo, ki grozi Sloveniji Kakor blisk" se je pred tedni raznesel glas po rudarskih revirjih, da hoče uprava državnih železnic dobavo premoga zopet znižati. To strašilo traja že celih 10 let. Koliko TPD rudarja sama straši in ga dela nezadovoljnega, o tem danes ne bomo razpravljali. Gotovo je pa, da so se rudarji po svojih zastopnikih vedno potegovali na najvišjih mestih za večjo dobavo, medtem ko je TPD že dvakrat rudarjem znižala plače, akoravno bi se v tej splošni gospodarski krizi lahko zadovoljila z manjšimi odstotki dobička. Dejstvo je danes, da se rudar s svojimi 6 šihti po 37 Din na 14 dni ne more več s svojo družino preživljati. In ker rudar od TPD ne sme nič več pričakovati zboljšanja, bo morala, hočeš nočeš vlada tu nekaj ukreniti, če drugega ne, da se jim bo dajala brezposelna podpora kakor je uvedena že v drugih državah. Ce je naš rudar po kratkih mesecih bivanja, ako ga je želja ali sila privedla do tega, da je šel v rudnike, ležeče na jugu, prišel domov raztrgan, je končno padel v breme občini. Ko se je zaznalo, da hoče železniška vrhovna birokracija dobavo zopet znižati, se je podala de-putacija rudarjev v Belgrad, da informira mero-dajne kroge o katastrofalnem položaju delavstva, če se dobava premoga še zniža. Ta deputacija je podala na seji stalnega odbora, ki se je izvolil meseca junija in ki razpravlja tekoče gospodarske stvari, svoje poročilo. Seje sta se udeležila tudi okrajna glavarja iz Litije in Laškega. Deputacija se je zglasila pri vseh ministrstvih, ki pridejo v poštev, da bi se zavzeli v prid rudarjev, in vsi so pokazali razpmevanje in obljubili svojo pomoč. Hočejo storiti še nadaljne korake in vse storiti za omiljenje položaja. Nato je bila delegacija po obisku v Belgradu pozvana h generalnemu ravnatelju TPD. Tam je dobila sledeče poročilo: TPD so znižane dobave za 3—4%. Od sedanjih dobav, ki so znašale 25%, so padle dobave na 22%. Cene premogu so znižane za 5%. Generalni ravnatelj je odšel v Belgrad, da skuša stvar popraviti. S 1. novembrom 1935 ustavi TPD popolnoma obrat v Kočevja. Uradnikom v Kočevju je te odpovedana služba, ker se jim mora odpovedati B mesecev preje. Do 1. novembra 1935 veljajo dosedanje nabave, od tega dne pa znižano dobave. Znižane cene premoga stopijo v veljavo ie 1. avgusta 1935. Pred vratmi je gotovo redukcija 500—600 radarjev. Na vrsti so gotovo starejši radarji in ponovno »nižanje plač v februarju ali inarcu 1936, če s« stvar ne popravi. Možen je tudi odpust 1500 radarjev, da bodo ostali zaposleni radarji vsaj pet šihtov tedensko delali. Od 1926 dalje so na vrsti vedno same redukcije. Bratovske skladnice so v razsula, če bodo redukcije tako obsežne. S stavkami se ne da nič napraviti. Težišče je sedaj v Belgradu. Katastrofa je v marcu hi, če se hitro kaj ne ukrene. Ve se, da uganja TPD velekapitalistično politiko, toda sedaj je odgovorna vrhovna železniška uprava v Belgradu. TPD ima sedaj povod, da kaže, da ni ona kriva nastalega položaja. Na tej seji se je še več enakih stvari govorilo. Gg. okrajna glavarja obveščata redno bansko upravo in bosta tudi sedaj storila svojo dolžnost. Tudi oba župana Klenovšek in Malovrh se odrekata vsaki odgovornosti, ako bi delavstvo bilo pognano v skrajni obup. Razume se, da vsa javnost stoji na strani naših rudarjev in zahteva, da se pride delavstvu takoj na pomoč. Ne gre, da bi se n. pr. v Bosni pri državnih rudnikih obratovalo po 22 Silitov mesečno ali še več, noš rudar bi pa moral od lakote umreti. Nikakor pa tudi ne smemo dopustiti, da bi TPD nastali položaj izkoriščala v rvo^o »vrhe, tudi tu mora enkrat vlada poseči vmes. Naša državna socialna politika mora enkrat kreniti na drugo pot in slediti sanaciji našega političnega življenja, ki more »kmeti samo na znosnih gospodarskih in socialnih razmerah I Kočevje se obrača na vso Slovenijo Kočevski mestni svet se je zbral te dni na sejo, da se posvetuje o veliki nesreči, ki grozi zadeti kočevsko občino, ker namerava TPD zaradi znižanja dobav premoga od strani vrhovne železniške uprave popolnoma ukiniti kočevski premo-gokop. Sejna dvorana je bila nabito polna rudarjev in njihovih žena z otročiči v naročju, mestno hišo pa je oblegalo čez 400 članov rudarskih družin. I« tega prizora, ki je mnoge ganil do solz, lahko vsa slovenska javnost razvidi, kaj bi pomenilo, če bi se kočevskim rudarjem in njihovim 600 družinskim članom čez noč vzel še tisti borni grižljaj kruha, ki ga imajo. Občinski svet je sprejel daljšo spomenico na vlaIj šal svoj obrat, sedaj pa bo moral propasti. To je gotovo gospodarska nesreča za okraj, ki jo itak gospodarsko pasiven in brez industrije. Tudi belokranjsko prebivalstvo upa, da bo državna uprava svoj sklep sislirala. Konlerenca naših rudarjev Radi preteče katastrofe, ki grozi celokupnemu g08|x>dnrsivu naše banovine, se zastopniki delavcev, obrtnikov, županov in drugih sestajajo na konference, da bi se z delovanjem širše javnosti preprečila najhujša nesreča. V potok 2. t. m. so se sestali na trboveljski občini župani rudarskih občin, okrajni glavarji in zastopniki delavstva ter konstatiraH, da jo stanje neznosno. V četrtek 8. t. m. pn je Delavska zbornica na pobudo strokovnih rudarskih organizacij in 2. rudarske skupino sklicala anketo v delavskem domu v Trbovljah. Zastopniki delavcev iz vseli rudnikov TPD so relerirali o nastalem položaju, zlasti v Kočevju. Tajnik Delavske zbornice Uratnik pa je poročal o celotnem stanju rudarskega vprašanja. Konferenca je sklenila: Na pobudo Delavske zbornice, slrok. organizacij iu 2. rud. skupine so se sestali rudarski zastopniki iz vseli rudarskih revirjev TPD na konferenco v delavskem domu v Trbovljah. Konferenca je proučila nevarnosti, ki groze našim revirjem in celokupnemu gospodarstvu banovine zaradi namere znižanja dobav premoga državnih železnic. Razpravljalo sc je, kakšne korake storiti, da se to ne izvede. Soglasno so je ugotovilo, da je treba v ta namen skupne akcije vseli slojev našo banovino. Ustanovil se je akcijski odbor, ki je prejel od konference nalogo, da podvzanie vse potrebne korake. Odbor t>o tudi sproti obveščal javnost o svojem delu in prosi, dn ga podpira v stremljenju za pomoč rudarjem in vsem drugim slojem Slovenije, ki so po taki politiki železniško uprave prizadeti. Vse časopisje prosi, da se odločno zavzame za slovenskega rudarja. Splošna mobilizacija v Abesiniji Italijanski lisi o mrzličnih obrambnih pripravah v Erilreji Rim, 9. avgusta. AA. O vojaških pripravah Abesinije je objavil »Giornale d Ttalia« zanimivo poročilo, v katerem navaja celo vrsto podrobnosti. V deželi Tigrenn, pravi list, so zgradili Abesinci blizu eritrejske meje rove iu strateške utrdbe, ki očividno nimajo samo obrambno nego tudi napadalno svrho. — Utrdili so zlasti ozemlje okrog Makade, zgradili celo vrsto novih strateških potov, ustanovili poseben center za razdeljevanje vojnega materijala, okrog katerega so zgradili več velikih skladišč za orožje in strelivo. Na fronto prihajajo neprestano večji in manjši oddelki vojaštva. Tako ie 10, julija prispelo v Adigrad 1000 ljudi, ki so imeli s seboj tudi več strojnic. Nekaj ur pozneje je prispelo v isti kraj 2.000 vojakov. V Sinkate je 13. julija dopotovalo 12.000 ljudi. Enako število vojakov sc je koncentriralo v Adui. 21. julija je prispelo v Agao s tovornimi avtomobili tisoč vojakov. Enaka skupina gazbS fi lavstvo to ob vsaki priliki povdarja. Jačje ob prilikah, kadar se povečuje njegova beda po ukrepih lastnikov manj, kadar se |jovečuje njgova beda po ukrepih z druge strani. Tu pa je treba priznati, da so izvršene bike gospodarske perturbacije, da bi se udarci, ki zadevajo delavstvo, ne dali pari- svoje interese tnanj rigorozno branili, kakor jih branijo dejansko. Tak položaj je, kakor smo že povdarjali, nevzdržljiv in smo trdno prepričani, da bodo mero-dajni činitelji storili vse, da se uradna napaka in metoda onih, ki pri državni železniški upravi od- rati od lastnikov, tudi če bi lastniki rudnikov t ločajo, popravi in temeljito izpremeni. oboroženih Abesincev so je tega dne pripeljala v Adigrad. Vsak dan prihajajo iz Addis-Abebe karavane z orožjem in strelivom. Koncem meseca julija je bila mobilizacija aliesinske vojske v največjem razmahu. Po poročilu fašističnega lista pa med Abesinci nc vlada prava sloga. Med voditelji posameznih plemen je prišlo do resnih sporov. Abesinski cesar je sicer skušal po svojih emisarjih vplivati na sprto abesinske vojaške vodje, Ha. bi sklenili spravo in obnovili discipliniranost vojske, vendar so njegovi poskusi doslej ostali zaman. V Addis - Abebi se modtem organizira protiletalska obramba. V deželah, ki mejijo na Somalijo, pa je mobilizacija že docela izvršena. 9. in 11. julija so odpotovale v Addis-Abebo tri avtomobilske karavane s strelivom in orožjem. V deželo 11 ar ar so poRlali mnogo strojnih pušk. Soditi je, da jo bilo mesoea julija kooen-triranih na soimalijski in eritrejski meji po 110.000 abesinskih vojakov, ml teh 83.000 nn meji pri Eritreji. Cesar Selassie je 26. julija tudi izdal tajni nk.az o splošni mobilizaciji, ki se ima izvršiti 12. septembra. Tega dne se bodo morali vsi zdravi moški prijaviti abesinski vojski. Na potu v Abesinijo smrtna nesreča italijanskega ministra Kairo, 9. avgusta. Italijansko bojno letalo je na potu T Eritrejo pri Heliopolisu padlo na tla in »e razbilo. Vsi potniki, med njimi italijanski minister za javna dela Luigi Razza so mrtvi. 2 ministrom se je vozil tudi znani afriški raziskovalec Ravmondo Franchelti in ministrov tajnik. Posadka |e štela 4 može. ★ 'i ..s Nemčija noče framasonov Berlin, 9. avgusta, b. Vse dosedaj obstoječe liamasonske lože so razpuščene. Zadnja med njimi je Velika loža nemške zvezne verige, ki se razide 10. avgusta. Listi pripominjajo k temu, da je sedaj framasonerije konec in da bodo »čuvarji nove Nemčije skrbno pazili, da bodo sanje framasonov t Nemčiji zares dosanjane in da bodo vse poskus* obnovitve že v viru zadušili. Dunajska vremenska napoved: Ponoči hladno,' jutri menjajoča in pojemajoča nhlaimnat -Sopejme. >ggjCTVjen»EC\:, dne 16. avgusta 193o. ("Stenr. 182. Seja vlade Zakon o hanovinski samoupravi Belgrad, 9. avgusta ni. Danes zvečer od 6 do 10 je bila seja ministrskemu sveta. Med drugimi vprašanqi se je razpravljalo tudi o predlogu gr.nl-benegu minslra za razdelitev kreditov v iznosu •VI milijonov dinarjev iz fonda za javna dela sa poedine banovine. Krediti so namenjeni večinoma zn graditev potov, regulacijo rek, napravo cistern in vodnjakov v krajih, kjer je pomanjkanje vode, ter za melioracijo in sanacijo. 8 temi javnimi deli se bo pričelo takoj. Pravosodni minister dr. Auer je obvestil ministrski svet o projektu zakonov, ki jih pripravlja v svojih resorih in to zakona proti korupciji, zakona o sodnikih, zakona o organizaciji rednih sodišč, zakona o spremembah meničnega in čekov- nega zakona, trgovinskega zakona ter projekta uredite o organiiaciji ministrstva ia pošto, brzojavni telefon. Notranji minister dr. Korošec jc obvestil ministrski svet, da pripravlja zakonski osnutek o hanskih samoupravah, ki bo v najkrajšem času dovršen. Iz fonda za izvedbo javnih del se bodo v Sloveniji izvedla naslednja javna dela: cesta Kaka Sv. Arh. Šoštanj—Št. Vid-Orna, Trbovlje—Marija Koka, Ljubljana—Litija, Ljubljana—Rakek. Regulirale se bodo sledeče reko odnosno hudourniki: Drava, Sava, Bistrica (pri Mojstrani), Belca, Savinja v Logarski dolini in ob Solčavi, Lubija, Lubnica in Lučnica. Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF grenčk). Registrirano oil Min. »oc. pol. in n«r. idr. 8. br. 15.48J od 25. V. 19»5. Nočni nemiri v Toulonu Pariz. 9. avg. AA. Iz Toulona poročajo, da so se snoči tam pripetili novi delavski neredi. Opolnoči je policijska uprava izdala poročilo, v katerem pravi, ila sta bili pri spopadih ubiti dve osebi, 50 ljudi, med njimi 20 policijskih stražnikov in mornarjev jo bilo ranjenih. Neki policijski stražnik je dobil zelo resne poškodbe in se bori s smrtjo. Po nepotrjenih vosteh je bilo davi v Toulonu ubitih 5 ljudi. 100 pa več ali manj ranjenih. Vojaštvo nad delavce Neredi so se pričeli snoči okrog 21. Na nokem trga so stavkujoči delavci improvizirali zborovanje. Policija je pozvala vso prisotne, naj so raz-idejo. Zborovale! pa so pričeli policijske organe napadati in jc padlo ludi več strelov. Na policijo so streljali tudi z bližnjih hiš. Tedaj je morala policija seči po orožju. Nastala jc ogorčena borba, v kateri bi bili policijski organi skoraj premagam, da jim ni prišel na pomoč oddelek mobilne garde. Delavci so se še zmerom branili. Nekateri so metali na konjenike jeklene pokrove vodovodnih hi-drantov in kanalov. Nazadnje so poslali proti de- Slovenskim župnijam Darujte zvon za cerkev sv. Jože Ia v slovenski naselbini v Bistrenici Belgrad, 9. avgusta, m. Po dolgih naporih je skopljanski škof dr. Gnidovec dobil gradbeno dovoljenje za cerkev sv. Jožefa v Bistrenici. Zemljišče |e že priskrbljeno, tudi temeljni kamen je bil že blagoslovljen pred letom dni. Sedaj bo konzultor slcopljanske škofije Kordin slovesno položil temeljni kamen in se bo delo takoj začelo. V treh mesecih — do praznika Kristujsa Kralja — upajo, da bo cerkvica že stala in jo bo mogel presv. škof posvetiti in tako zadovoljiti nujni potrebi tn srčni želji tamošnjih slovenskih naseljencev, ki so ostali zvesti svoji veri. Slišimo, da je vse drugo že pripravljeno, sami corkvenega zvona še nimajo. Morda se najde zopet kje v Sloveniji kakšna fara, ki bi lahko darovala odvisen zvon za cerkev sv. Jožefa, kakor so to že storile druge, na primer predoseljska župnija, ki je darovala zvon za Prištino in župnija Tržič, ki ga je darovala za cerkev v Dušanovcu. Slovenska naselbina v Bistrenici prav prisrčno prosi svoje sorojake, da bi priskrbeli zvon za njihovo cerkvico in je prepričana, da njena prošnja ne bo zastonj, Radikalna zajednica Belgrad. 9. avg. m. Danes ob 11 do 13 se je vršila v kabinetu notranjega ministra konferenca, kateri so prisostvovali predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr Anton Korošec, ministra brez portfelja Djura Jankovič in dr. Šefinja Hehmen ter bivši minister Miša Trifunovič. Na tej konferenci so navzoči ministri obvestili dr. Stojadinoviča o dosedanjem delu na ustanovitvi jugoslovanske radikalne zajednice. Konferenca zbornic za TOI Novi Sad, 9. avg. m. Danes ob 10 dopoldne je pričela tukaj konferenca zbornic za TOI iz vse države. Ta konferenca je bila sklicana na poziv trgovinskega ministra, ki hoče zaslišati te zbornice glede rešitve vprašanja kmetskih dolgov. Zaradi lega so prispeli semkaj zastopniki vseh zbornic. iz države. Po dobljenih informacijah se je na tej konferenci govorilo o vprašanjih, kaj storiti s 1. septembrom 1935, ko dospe prvi rok plačila kmetskih dolgov v smislu določil uredbe q zaščiti kmetov z dne 2. februarja 1935. Drugo vprašanje, o katerem se bo na tej konferenci govorilo, je, na kakšen način naj se definitivno reši vprašanje kmetov in kmetskih dolgov ter ali naj se to izvrši generalno ali individualno. Konferenca je tekom današnjega dne dobila mnogo brzojavnih predlogov in predstavk, v katerih se zahteva definitivna rešitev kmetskih dolgov. Izgredi v vlak u Belgrad, 9. avgusta. 8. t m. okoli 19. ure, ko je potniški vlak >Novska—Zagreb« vozil na postajo Prekec, je sprevodnik Mijo Poljane pozval orožnika Dragotina Lackoviča, naj uradno nastopi, ker ie bilo v vlaku več oseb, ki niso imele voznega listka in ga tudi niso hotele naknadno plačati. Pri legitimiranju teh oseb se je upri Mijo Rucmanec, zidar iz Lepoglave, ki je bil že obsojen zaradi uboja, in je udaril z nekim topim predmetom orožnika Lackoviča nekajkrat po glavi. Takrat je pa orožnik Lackovič potegnil uradni revolver in sprožil dva strela na Rucmaneka in ga na mestu ubil. Dogodek se jc pripetil na pločniku vagona, kjer je stalo še več oseb brez listkov. V trenutku, ko je počil strel, sta skočila s pločnika Veko-slav Cmič, poljedelec iz Prečeča, ki je odnesel lahke rane po glavi in desni roki, in Rudolf Marianovič iz istega kraja, ki se jc pri padcu ugriznil v jezik. Njune rane so lažjega značaja in oba se nahajata v domači oskrbi. Na lice mesta sta odšla načelnik sreza dugoselskega in neki starejši orožniški častnik, da vsestransko proučita dogodek. Župnik v Vučici umorjen Glln>, 9. avgusta, b. Neznani razbojniki so vlomili v župni urad v Vučici pri Glini in ga popolnoma izropali. Župnika samegn, Ivana Vedrino po imenu, pa so zaklali. Dogodek je izzval r bližnji in daljni okolici ogromno razburjenje. Reiorme v Bolgariji Sofija. 9. avgusta m. Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta. Po seji sta predsednik bolgarsko vlade Stošev in minister Kjose.ivanov izjavila, da vlada pripravlja nov volilni zakon za narodno sobranje in nov občinski zakon ter zakon o ureditvi državne uprave. inonstrantom še bataljon vojaštva, ki je nastopil z vso odločnostjo. Tcilaj so se morali delavci umakniti. Zbežali so po hišali in z vojnih ladij so še vso noč reflektorji razsvetljevali strehe posameznih hiš, da bi morda na njih izsledili oborožene delavec. Spopadi med delavstvom in policijo so sc pozneje nadaljevali na ritmih krajih. Pred železniško postajo jc bila situacija nekaj časa zelo težavna. Delavci so hoteli za vsako ceno prodreti na postajo in jo demolirati. Mobilna garda jih je šele i ostrimi salvami razgnala. Komunistični izzivalci Listi, ki so davi objavili obširna poročila o žalostnih dogodkih v Toulonu, ostro obsojajo revolucionarno akcijo komunističnih izzivalcev in zahtevajo, naj vlada za vsako ceno zatre nadaljne demonstracije. »Matint poudarja, da francoska vlada nikakor ne želi izzivati neredov in prelivati krvi. Toda brez obzira bo morala kaznovati tujce, ki so nagnali tisoče delavcev pred puške varnostnih organov. Radikalno socialistični »Oeuvre« poroča, da so vodstva levičarskih strank že pričela akcijo za pomirjenje delavskih mas. Gospodarstvo Sladkorna konferenca propadla. Iz Bruslja, kjer zaseda mednarodna konferenca za sladkor, poročajo, da je predstavnik Jave izjavil, da Java ne more sprejeti nikakih novih obvez, ki bi jih naložila konferenca. 2e prej je bila konferenca v razsulu; saj je sprejela resolucijo, ki ugotavlja, da predstavniki proizvajalcev sladkorja ne morejo več sprejeti Cbadbourneovega načrta. Resolucija pravi, da se ta načrt, ki zapade 1. septembra, ni obnesel. Sprejet je bil z namenom, da bi s pomočjo omejitve sladkorne proizvodnje dvignili cene sladkorja. Pričakovanega uspeha ni bilo v teku zadnjih pot let. Zato ga konferenca ni hotela podaljšati. Verjetno je, da l>o Anglija dala pobudo za novo mednarodno konferenco. Po vsem tem je jasno, da se bo poslej vnela konkurenca med proizvajalci sladkorja, ker so prišle ob veljavo "omejitve glede sajenja sladkorne pese. Guverner Narodne banke dr. Radosavljevič prispe po vsej verjetnosti v Ljubljaiio v ponedeljek. Iz Zagreba je odpotoval v spremstvu generalnega ravnatelja dr. Protiča in dr. Belina v Va-raždin. Odtod odpotuje v Maribor, nato v Rogaško Slatino in v Ljubljano. Iz Ljubljane se odpelje po vsej verjetnosti na Sušak. Kakor znano, se v Ljubljani sestane s predstavniki denarnih zavodov, s katerimi se hoče posvetovati o načinu, kako bi se mobiliziral denar v bankah pod zaščito. Po statistiki Mednarodnegu urada dela je v Romuniji 60.000 zavarovanih delavcev, v Bolgariji -100.000, v Jugoslaviji 700.000. Borza Denar Dne 9. avgusta. Marka in lira sta napredovali, dolar je popustil. V zasebnem kliringu je šiling zopet nazadoval, v Ljubljani 8.40—8.50, v Zagrebu 8.33—8.43, v Belgradu 8.24-8.35; funt v Zagrebu 232.45 do 234.05, v Belgradu 233.18—234.78. Ljubljana. Amsterdam 2946.37—2960.97, Berlin 1754.20-1708.08, Bruselj 734.54-739.60, Curih 1424.22-1431.29, London 215.41-217.47, Newyork 4313.60—4319.91, Pariz 288.18—289.62, Praga 180.76 do 181.86, Trst 356.81—359.90. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 621.186 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.235, London 15.1625, Newyork 305.375, Bruselj 51.60, Milan 25.1125, Madrid 41.95, Amsterdam 206.80, Berlin 123.25, Dunaj 58.40, Stockholm 78.15, Oslo 76.15, Kopenhagen 67.70, Praga 12.70, Varšava 57.85, A lene 2.92, Carigrad 2.465, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6685, Buenos Aires 0.8175. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 80—82. vojna škoda 369—372, S% Blerovo pos. 78—79, 7% Blerovo pos. 69—70, obv. Hip. banke 75 den., begi. obv. 63—65, agrarji 45.50— 50. Zagreb. 7% inv. pos. 80.25—81.50, agrarji 44.50 den., vojna škoda promp. 309.50—370 (369), avg. do okt. 368—372, begi. obv. 63—65 (65), 8% Blerovo pos. 78-78.25 (78), 1% blerovo pos. 69.25 do 69.50 (69.38), 7% pos. Drž. hip. banke 74 den., Priv. agr. banka 230—231 (229), Trboveljska 93 do 100, Isis 40 bi. Belgrad. 7% inv. pos. 81 den., agrarji 46 do 46.75 (46), vojna škoda promp. 373—375 (373.50), bogi. obv. 65.75- 66.50 (66), H% Blerovo pos. 76 do 79, 7% Blerovo pos. 70.50-71, 7% stab. pos. 80.50-81.50 (81), Nar. banka 5820 -5900. Žitni trg Sornhor. Oves bč., srem., slav., novi 92.50—95; ječmen bč. in sre., novi, 63-64 kg, 100—102.50; koruza bč., srem., 84—85, bč. in srem. za avg. 83 do 85; moka ŠL 8 90—95; otrobi bč. 81—83. Ostalo neizpremenjeno. Promet 50 vagonov. Novi Sad. Koruza bč. in srem. 84 — 85, ban. 80—82; moka št. 8 92.50—97.50; otrobi bč.. srem. in ban. 82—84, juta vreče ladja 85—87. Tendenca stalna. Promet srednji. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet srednji Pšenica; okt. 15.75—96, zaklj. 15.82-84: rž okt. 14.18—32, zaklj. 14.42—44; koruza avg. 14.30—75 zaklj. 14.50-55, sept. 14.30—70, zaklj. 14.55—60 maj 14.50—90, zaklj. 14.90—95. Chiengn. Pšenica: maj 93.375, sept. 90.375, dee. 92-25; koruza sept. 75.625, dec. 69.625; oves sent 35.125, dec. 29.50. 1 Winnipeg. Pšenica: maj 81.76, julii 84.75 sont 79S76. 1 Plavalne tekme v Mariboru Ilirija vodil Maribor, 9. avgusta. S noči so prišli zadnji tekmovalci na tekmovanje za državno prvenstvo junioi*-jov v Mariboru. Danes ob 14 so ne tekme pričele. Popoldno jo imela žirija sejo, na kateri so jo vršilo samo žrebanje za naskok v vaterpolu, ker so Ercegnovčani odstopili. Žirija ima sledečo sostavo: vrhovni sodnik za skoko ICavšek (Ljubljana), Bedenko, Si-monovio (Zagreb) in Šest (Maribor). Tekmovanja v plavanju sodi Doležal iz Splita, namestnik Bodonko iz Zagreba, starter Kra-meršič iz Ljubljano. Za namestnika je določen Sancin. Sodniki: Kavšak, Sancim, Po-tokar, Strgar, vsi i/, Ljubljane, Na rdeli iz Dubrovnika, Kehler, Macanovič, Simonovič in Steinhard iz Zagreba. Tekmovanje prireja SK Maraton, ki jo izvedel odlično organizacijo. Vsi klubi so zadovoljni z nastanitvijo v mestu in tudi z ureditvijo na otoku. Posebno se je obneslo javljanje rezultatov oo glavnem loku Drave. Pri gradu Viltušu vodi tik pod gradom na levi strani s prehodom na sredo struge. Pri mariborskem otoku vodi po desni strani. Cilj je oh veslnškem klubu v Mariboru na levi strani Drave iznad cestnega mosta. Nagrada: nik Ziherlov. V skokih juniork z deske si je osvojila prvenstvo Kržan Dana. Naj zanj. mivejša točka pa so bili skoki seniorjev s stolpa, v katerih so nastopili kar štirje bivši državni prvaki naenkrat, to so Zihorl, Kor-delič, Grilc in Strnad. Z vso srditostjo se borijo za čast državnega prvaka. Prve ob-vezne skoke so izvajali vsi mojstri enako elegantno, tako, da se publika kar ni mogla zediniti, katerega naj bi nagradila z večjim aplavzom. Pri zadnjih skokih se je pa po. kazala razlika med Zihorlem m ostalimi. % so jo precej oddaljil in mu je samo Kordolič nevaren. Izgleda, da bo v skokih siguren prvak. Waterpolo Ob 5 so bila tekmovanja v skokih kon. čana in so se pričela tekmovanja waterpolu, Ker je Jadran iz Ercegnovija odstopil, sta se namesto najavljenih treh, vršili samo dve tekmi. Prva tekma je bilaZPK : Jadran, v drugi pa je nastopila Ilirija proti Jugu iz Dubrovnika. JADRAN : ZPK 8:1 «:l Jadran je bil v absolutni piromooi. Najboljša sta bila Givanelli in Cviliševič. -Moštvo ZPK še ni vgrano, ima pa nekaj dobrih moči, kakor 11. pr. Defilipis, ki se je odlikoval s svojim hitrim plavanjem. Jadran je bil v obeh polčasih za nekaj razredov boljši od Zagrebčanov. Rezultat bi bil lahko še bolj katastrofalen. JUG : ILIRIJA 6:0 (4:0). Jug je zmagal z odlično igro proti ne-razpoloženi Iliriji. V prvem polčasu je bil nadmočon, v drugem pa se je Ilirija malo predramila, zlasti pa se je popravil golman Linhart, ki je bil proti koncu v odiični formi in je branil najnevarnejše strole Dubrov-čanov. Ilirijanom je predvsem manjkalo pregleda nad igro in borbenosti. Večina se je omejevala na obrambo. V Jugu je bil Tošovič najboljši in je tudi zabil večino golov. Publika je živahno drukala, Dalmatinci najprej vsak za svoj klub, nato pa skupno proti Iliriji. Mariborsko občinstvo pa je bilo vedno na strani boljšega kluba. Prehodni pokal, darilo veslaškega kluba v Mariboru dobi čoln z najboljšim časom dneva. Prehodni pokal se dobi za stalno, če zmaga Isti čoln z istimi tekmovalci dvakrat zaporedoma ali trikrat izmenoma. — Prijava za tekmo se more izvršiti pri veslaškem klubu v Mariboru, kajak klubu v Ljubljani in Zagrebu. Prijavnina znaša po 10 Din za osebo. Zadnji rok prijave jc 2 uri pred startom na startu. Skupen odhod tekmovalcev na start je dne 11. avgusta ob 5.44 z vlakom na Falo. Sestanek na glavnem kolodvoru v Mariboru. SK Sora v škof ji Loki bo v nedeljo 11. avg. ob 5 popoldne prvič odigrala prijateljsko tekmo 1 renomiranim klubom SK »Primorjem« s prvim moštvom za ligo. Prijatelji in kibici vljudno vabljeni, da v velikem številu obiščejo igrišče SK Sore v nedeljo popoldne. Proslava 60-letnice obstofa Kola jabačev in vozačev t Ljutomeru pod pokroviteljstvom Ni. kralj. Visočanstva kneza-namestnika Pavla bo imela sledeči program: 15. avgusta popoldne jesenske konjske dirke; 18. avgusta dopoldne razstavo ame-rikanskih konj, popoldne pa velike jubilejne konjske dirke in jugoslovanski kozaški derby Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru priredi ob priliki svoje 60-letnice pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vls. kneza-namestnika Pavla jubilejne konj-sek dirke in jugoslovanski derby na dirkališču Cven pri Ljutojneru dne 15. in 18. avgusta 1935 s sledečim sporedom: 15. avgusta ob 15 konjske dirke po sporedu; 17. avgusta ob 8 premovanje konj v Ljutomeru; 18. avgusta ob 9 sprejem gostov v Ljutomeru m povorka z vozovi in jahači na dirkališče Cven. Ob 10 razstava amerikanskih kasačev na žrebarni Cven; ob 12 skupen obed v gostilni Rajh Katike na Moti; ob 14.30 uporabnostna preizkušnja amerikanskih kasačev v kmetskem gospodarstvu; ob 15 jubilejne kasaške in galopske dirke in jugoslovanski derby po spored" KAC : SK Mladika. V soboto, dne 10. t. m. ob 18 se bo vršila na igrišču SK Mladike na Ko-deljevem revanžna prijateljska tekma med gori imenovanima. Ker se bo Mladika skušala na vsak način rehabilitirati za prejšnja poraza, bo vsekakor zelo napeta in zanimiva borba. S. T. K. »Moste«. — Drevi ob 20 strogo obvezen sestanek vseh nogometašev. M. K. Ilirija. Izredne odborove seje so dnevno ob 13 v kavarni >Evropa« ter se vsi gg. odborniki in člani športne komisije nujno vabijo k udeležbi zaradi nujnih poslov v zvezi z ljubeljsko dirko. Kolesarsko društvo »Zarja« na Jesenicah priredi 25. avgusta t. 1. ob 10 dopoldne kolesarske dirke na progi 30 km. Proga: Jesenice—Spodnji otok in nazaj. — Darila (tvrdka Krašovec): Kolo 1 vrednosti 1800 Din. — Pokal, garnitura »Dunlop' pnevmatike, trije aparati za britje, itd. Pravico do tekmovanja za pokal ima vsak dirkač tudi izven konkurence, ki doseže najboljši čas dneva. Ostala darila pa pridejo v poštev le za tekmovalce, ki so si nabavili kolo pri tvrdki Krašovec na Jesenicah, Podrobna navodila daje trgovina Krašovec. Začetek in cilj pred kolodvorom na Jesenicah. Prijavnina znaša 10 Din, vsak dirkač se mora prijavili do 20. avgusta. Šahovski turnir Danes sta se odigrali dve prekinjeni partiji iz 3. kola,-in sicer Sorli : Longer, ki je ostala remis, in Savič R., ki je dobil proti Cirilu Vidmarju. Na današnjem 5. kolu je bil Hren prost v A. skupini, v B. skupini pa Sorli. V A. skupini i« Milan Vidmar dobil proti Gabrovšku, partija Prein-fal in Branko Savič je končala z remijem. Gren-čarski in Carev sta igro prekinila. Ravno tako Jonke in Prek, ki stoji malo slabše, ter Nikolič : Šiška, v kateri ima Šiška kmeta rti. Izgleda p«, da bo remis. V B. skupini je Herbatin premagal Longeri"' Berič Cirila Vidmarja. Remis »ta bili partiji Savič R. : Matvejev in Marek : Sikošek. Licul in Subarič sta t zelo zapleteni poziciji igro prekinila. čokolada kakao bonboni Prleški prosvetni tabor S^ffSS?" Ljutomer, dne 7. avgusta. Mladina, ali veš, s kako radostjo in s kakim navdušenjem iu veseljem in s kako prireditvijo smo pred desetimi leti otvarjali in blagoslavljali v Ljutomeru Katoliški dom. Po desetih letih vas znova vabimo k proslavi jubileja, ki se bo vršila 8. septembra. Kes je, da deset let še ni tako dolga doba, a zadnjih deset let našega prosvetnega dela zasluži vso pozornost, zlasti danes po oživlje-nju naše ljudske prosvete. Zato vabimo vse naše prijatelje iz ljutomerskega, radgonskega in ormoškega okraja in še ono iz Slovensko krajine, posebej še vse one, ki so se pred 10 leti udeležili otvoritve in blagoslovitve našega Katoliškega doma, da pridejo tudi tokrat in se z nami radu- jeio. 8. tabor. • I september naj bo naš prleški prosvetni Naše prosvetno društvo je oživljeno. Manjkal pa nam je dosedaj zunanji simbol naše skupnosti, manjkal nam jo društveni prapor. Temu smo od-pomogli. Arhitekt Pengov iz Ljubljane nam je naredil načrte. Zato bo 8. september obenem dan blagoslovitve našega novega društvenega prapora, prvega po vstajenju našo prosveto. Vabimo vas k proslavi našega jubileja, obenem pa vas prosimo, naši prijatelji, da nam z i denarnimi prispevki pomagate plačati naš novi društveni prapor, ki bo umetnina ln ponos vsega okraja. Prispevki naj se nakažejo n| račun Okrajne posojilnice v Ljutomeru, ček. rnč. štev. 10746. Gorenjski tabor v Komendi Pripravljalna dela so končana. Veličasten vtis dela spomenik padlim vojakom, kaiterega je izvršila tvrdka Vodnik v Ljubljani. Tudi evharistični svetilnik vzbuja pozornost številnih obiskovalcev, kateri hodijo opazovat priprave za ta veliki gorenjski tabor. Obema spomenikoma se je pa pridružil še tretji, kateri naj zastopa po besedah g. prol. Plečnika stari vek naše zgodovine: je to rimski nagrobni kamen z upodobljenim delfinom, kateri je še zelo dobro ohranjen, dočim čaka napis še razvozlanja. Ves prostor je okrašen z gorenjskimi pušeljci, ki krasijo mesto mlajev slavnostni prostor. Prosimo, da se vsi- udeleženci udeleže že sprejema škofa, ld bo ob 8 pri vili Mejač. Opozarjamo na naše včerajšnje poročilo o avtobusnem prometu. Za one pa, ki pridejo s svojimi kolesi, imamo pripravljeno shrambo na podu g. . .J/Iejača (na domu), za vozove pa je določeno zad- 1 nje dvorišče iste hiše. Pevce prosimo, da se točno zberejo k »kupni vaji. Pripravljeno je zopet novo število gorenjskih narodnih noš, katere kažejo, da bodo' vtisnile poseben pečat slavnosti. Sprejemamo nove prijave do sobote zvečer. Ponovno prosimo, da nam skupine prijavijo število opoldanskih koett. Za popoldansko veselico je izvrstno preskrbljeno. Na svidenje v gostoljubni Komendi. — Pripravljalni odbor. Koledttr Sobota, 10. avgusta: Lavrencij, mučenec; Pavla, davi ca. Novi grobovi f V Sromljah pri Brežicah je utnrla dne 7. t. in. ga. Uršula Soittler, roj. Šekoranja, stara 75 let. Itanjka je bila inteligentna, a vendar skromna in tiha ženska; vedrost njenega značaja, požrtvovalnost in velika ljubezen do svojcev ji je omogočila prenašati uspešno vso pezo življenja žene-matere. Pokoj njeni duši! Ostale vesti — Z osirom na prepozno obvestilo za dovoljenje polovične vožnje opozarja odbor obrtne razstave v Celju zunanjo posetnike celjske obrtne razstave v Celju zunanje posestnike celjske obrtne razstave, da zahtevajo na odhodni postaji rumeno legitimacijo K 13, s katero imajo pravico do brezplačnega povratka. Žigosanje legitimacije je brezplačno. — 25 letnico mature so slavili maturanti gimnazije v Kranju dne 7. avgusta pri tovarišu župniku Francu Štiglicu v Šmartnem ob Dreti. Maturanti so prišli na to slavnost iz treh držav; Jugoslavije, Avstrije in Italije. Udeležili so se obletnice: Vari Leopold, živinozdravnik v Litiji, Ko-privšek Štefan, šef pravnega oddelka Agrarne banke v Belgradu. Pogorelec Slavko, uradnik Radio a. d. v Belgradu, Erjavec Lojze, višji kontrolor drž. žel. v Ljubljani, Pagon Fran, načelnik mate-rijolnega skladišča drž žel. v Mariboru, dr. Avg. Reisman, odvetnik v Mariboru, Burnik Janez, župnik v Zgornjem Tuhinju, Muri Ignac, župnik v Gorenjkab na Koroškem, Črnivec Jernej, župnik v Št Janžu na Dolenjskem. Odsotnost Je opravičil z daljšim pozdravnim pismom službeno zadržani tovariš Albin Omahen, sodnik vojaškega sodišča v Nišu. Udeleženci intimne slavnosti so naslednji dan obiskali Gornji grad, Logarjevo dolino in domačijo tovariša Franca Štiglica v Rečici ob Savinji, med njimi tudi tovariš, ki službuje v Italiji. Obiščite obrtno razstavo v Celju! Dosedaj 10.000 obiskovalcev iz Jugoslavije in inozemstva. 50 ®/o popust na železnici — Razpis glasben« nagrad«. Ustanova Eli-zabeth Spragne Coolidge je razpisala nagrado 1000 (entisoč) dolarjev za delo komorne glasbe, napisano za godalni kvartet brez klavirja. Tekmovanja se lahko udeležijo skladatelji vseh narodnosti. Rok za vlaganje del poteče 30. septembra 15)30. Rokopisi (partiture in posamezni glasovi) naj se pošljejo anonimno — vengar » polnim imenom In natančnim naslovom skladatelja v priloženi zapečateni kuverti na naslov: Library of con-gress, Division of musik »Elizabeth Spragne Coolidge Fundation« — Washington. V poštev pridejo samo takšna originalna dela (ne aranžniani), ki » še niso nikdar javno izvajala. Skladateljev rokopis ostane last Kongresne biblioteke in se vnese v zbirko rokopisov omenjene knjižnice. Nagrajeno delo se bo izvajalo prvič na bodočem festivalu komorne glasbe v Kongresni biblioteki spomladi leta 1087. Vsa doposlana dela bodo podvržena pravilom tega natečaja. — Požar v Vodicah. Na Gorenjskem se zadnjo dni vrsti požar za požarom. Samo v krajih med Kranjem in Kamnikom je bilo v zadnjih dnevih o,sem požarov. Zadnji požar je bil v noči na petek pri posestniku J. Kubancu v Vodicah. Zgorel .je ves senik z kozolcem, v katerem je bil spravljen dober del letine, obenem pa tudi mnogo kmetskega orodja. Pred nekaj dnevi ,je bil požar v Trbo-jah, pred štirimi dnevi pa v Vogljah. Ljudstvo je obupano ter jo osnovalo posebne nočne straže, ki pazijo na požigalce. Te straže bde noč in dan in čakajo, kdaj se pojavijo sumljivi požigalci, toda dosedaj niso mogli ujeti še nobenega. Gostovanje velike dunajske umetnico »DELE LIPINSKAJE« v soboto 10. avgusta v Kazini na Bledu. — Za avtobusni izlet r Bruselj je danes zadnji čas prijave. Ne zamudite ugodne prilike ogledati 6i po ceni francoska bojišča, Pariz, Bruselj, Krtin, Niirnberg, Munchen in druge zaniimve kraje. Odhod je 18. avgusta ob 5 zjutraj. Putnik, Ljubljana. — Z avtobusom na volesejom v Leipzig, v Prago in na Dunaj. Putnik Ljubljana priredi 12 dnevni avtobusni izlet na velesejem v Leipzig, v času od 26. avgusta do 6. septembra 1085 po sledečem programu: Odhod 26. avgusta iz Ljubljane, izpred biljelarniee Pulti i ka preko Podkorena— Spiltala v Salzburg in MUnchen. Iz Muncliena dalje v Ntirnberg na železniško razstavo in v Leipzig na velesejem. Po tridnevnem bivanju v Leipzigu nadaljevanje vožnje preko Dresdena v Prago in na Dunaj, iz Dunaja povratek 6. septembra preko Semmeringa v Ljubljano. Cena izleta je 3.386 Din, t. j. vožnja, vsa oskrba, napitnine, takse, postrežba, vstopnine, vodniki, razven vstopnine na velesejme. Potni list si mora preskrbeti vsak potnik sam, vizume preskrbi na njegov račun Putnik. Prijave, obenem s plačilom, najkasneje do 20. avgusta pri »Putniku« za nebotičnikom. — Za avtobusni izlet v Logarsko dolino in na Ljubelj, v nedeljo 11. t m. sprejema »Putnik« prijave do sobote. —■ Nov most. Na novi cesti Lesično—Prevorje —Št. Jurij ob j. ž. je končan v Cretu med 4. in 5. km nov most. Dasi so dela trajala nad dva meseca, vendar ni bil promet prekinjen delj kakor za 4 ure. Novi most so gradili kar pod starim, ki so ga v par urah odstranili in brž cesto posipali. — Nujno je potrebno, da cestna uprava obnovi kakega pol km oddaljeno zanemarjeno korito za napajanje živine. Nav sej 16 km dolgi novi cesti je to korito edino. Studenec daje vodo tudi v veliki suši. — Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Joselovec grenčice Strelska družina v Dolenjem Logatcu bo priredila v nedeljo, dne lS.avgusta 1935 celodnevno nagradno streljanje na svojem strelišču v Dolenjem Logatcu. — Po končanih tekmah vrtna veselica. Pri prireditvi sodelujejo vse družine iz okraja Logatec, kakor tudi druge družine iz bližje okolice. — Najdeni cerkveni kelihi. Na orožniško postajo v Brežicah ie prinesla trgovka Ana Greglova te dni škatlo, v kateri sta bila dva cerkvena, toda zlomljena keliha. Prvi kelih je bil srebrn, drugi pa nikljast. Oba keliha sta bila zlomljena na tri dele. To škatlo sta pustila pred štirimi, petimi meseci t trgovini Greglove neki približno 50 let star mož m neka 50 letna ženska. Nedvomno je, da sta bila keliha ukradena v kakšni cerkvi, ker pa m predstavljata velike vrednosti, sta se jih tatova na ta način iznebila. Orožniitvo sedaj poizveduj«, kj« bi bila keliha ukradena. — Enoletni trgovski tečaj v Ljnbljani, Kongresni trg 2, II. nadstropje (Trgovski učni zavod), ie dosegel v preteklih letih pri svojih učencih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšimi programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in drugi specijelm tečaji. Zavod daje ustmeno aH pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priparočamol Ljubljanske vesti Ureditev živilskega trga Ljubljana, 9. avgusta. Glavne pritožbo zopor ljubljanski živil; ski trg v vseh zadnjih lotih so se po večini nanašalo na neznosen prah, ki ho tu dviga in ki kvari živila, zlasti meso. Lani so trg nekoliko makadamizirali, tako, da ob dožev-nih dneh vsaj ni bilo toliko blata na njom. Letos pa nnpravlja živilski trg šo en korak naprej. Mestno oestno nadzorstvo je dalo trg ponovno očistiti in potlačiti z malim valjarjem na motorni pogon in ročnim vodstvom. Sedaj mestni delavci zasipajo trg z neko smolnato zmesjo, ki jo posipljojo z drobnim in debelejšim peskom. Nato delavci zopet potlačijo to zmes z ročnim valjarjem. Na ta način dobe tla živilskega trga trdno vrlino plast, ki se ne bo prašila ter bodo sčasoma ta tla izgledala, kakor, da so asfaltirana. Na živilskem trgu ni večjega prometa s težkmi tovornimi vozili in zato bo ta tlak tudi dolgo zdržal, čos loto dni pa bo nedvomno prav gladek. Glavni namen tega tlakovanja bo dosežen: živilski trg bo vsaj zaradi prahu v bodoče neoporečen, vsaj do tedaj, dokler ne bo zrajst.la nova živilska tržnica. © Češkoslovaški gostje. Včeraj je prispela v Ljubljano skupina češkoslovaških planincev, ki so te dni preplezali glavne vrhove naših planin. Radi slabega vremena niso mogli na Triglav, pač pa so se povzpeli na Kredarico. Med njimi sta tudi dva časnikarja. Skupino vodi g. Janek, tajnik Češko- . slovaške-jugoslovanske lige v Brnu. Iz Ljubljane, kjer so goslje Jug.-češkoslovaške lige. odjKitujejo v Celje, Ptuj in Maribor! Dobrodošli na naši zemlji 1 © Nova maša. V nedeljo, 11. avgusta, bo na Rakovniku imel ob pol 9 prvo slovesno sv. mašo novomašnik, salezijanee g. Cigan Franc. Slavnostni govor ima č. g. dr. Al. Tome. Po sv. maši je darovanje za g. novomašnika, ki bo dal vsakemu v spomin novomašno podobico. Popoldne ob jx>l 4 pa je slovesni blagoslov. Govor ima ravnatelj zavoda g. dr. Volčič. Ob 5 pa priredi salezijanski oratorii g. nowomašniku akademijo v zavodovi dvorani. © Velik praznik Gasilske četo v Zgornji šiški bo dne 11 .avgusla. ko proslavi 30. letnico suiotre-nega delovanja in krst motorne brizgalne. Slovesnost praznovanja se začne ob pol 3 pojioldne z zbiranjem narodnih noš in bratskih gasilskih čet pri Galletovi graščini. Nato obhod po vasi pred Gasilni dom, kjer bodo slavnostni govori in krst mo-torke. Slavnost jc združena z izletom gasilske župv, Ljubljana-mesto, zato upravičeno pričakujemo obilne udeležbe. © Tnjsko-prometni svet mesta Ljubljane priredi drovi ob 8 promonadni koncert pred Narodnim domom na Aleksandrovi cesti Koncort izvaja Nar. žel. glasbeno društvo »Sloga«. Sporedi bodo na razpolago za ceno Din 1.— Q Zdravniške preiskave vseh oseb ozir. družin, ki sprejemajo na stanovanje dijake vseh šol v Ljubljani, so bodo vršilo z ozirom na odlok kraljevske banske uprave v Ljubljani od 16. avgusta do 1.0. septembra 1.1. v Protituberkul. dispanzerju (palača OUDZ, Miklošičeva o.), in sioer ob sredah, četrtkih in petkih od pol 17 do 18. Dispanzer bo izdajal potrdila o izvršeni preiskavi in zdravstvenem stanju z ozirom na tuberkulozo v družini, s katerimi se bodo morali izkazati pri ravnateljstvih šol. © Posestnike novih hiš opozarjamo, da bo ustanovni občni zbor »Društva posestnikov novih hiš< v Ljubljani drevi ob 20 v restavracijskih prostorih hotela Štrukelj. Na zborovanje vabimo tudi izven ljubljanske posestnike novih biš, ker |x>dročje društvenega delovanja Je cela dravska banovina. Eno uro pred začetkom zborovanja se bodo v istih prostorih sprejemali novi člani ter razdeljevala društvena jiravila. © Kam pa? V nedeljo vsi kegljaži na kegljišče k »Perlesc. Krasni dobitki! © Nočno službo imajo lekarne: mr. Suš-nik, Marijin trg; mr. Kurn.lt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinoc ded., Rimska c. 31. © Veža pri zadnjih vratih direkcije žc-leznie v Kolodvorski ulici služi gotovim Ijn-dom za stranišče, kar dokazujejo cele luže in odpadki, papir itd. ter neznosen smrad, ki se širi od tam celo na cesto ter udari vsakemu pasantu v nos. To ni slučajno enkrat, to jo stalna prikazen. Skrajni čas bi bil, da se ta škandal odpravi. V nedeljo na Golnik Pred dobrim letom je bila v Križah pri TržiSu ustanovljena krajevna protituberkuloena liga Vkljub kratki dobi obstoja je zavzela liga velik obseg, saj šteje že nad 400 članov in beleži že prav lepe uspehe na polju protituberkuloznega gibanja. V nedeljo, dne 11. avgusta priredi liga na vrtu zdravilišča Golnik svojo prvo javno prireditev, katere čisti dobičok je namenjen humanitarnim in socialnim nalogam Protituberkulozne lige in pobijanju jetlke v najširši okolici Golnika. Zanimanje za to prireditev je veliko in pričakovati je, da se bocV na ta dan zbrale na idiličnem Golniku velike milnice prijateljev in podpornikov protituberku-lozi»ga gibanja, jw tudi prijateljev poštene, prisrčne zabave. Prireditelji so sestavili obširen program, ki bo gotovo zadovoljil vsakega obiskovalca. Nad vse zanimiva bo pevska tekma, katere se bo udeležilo več pevskih zborov iz okolice Golnika. Vse obiskovalce opozarjamo, da se prične z izvedbo programa točno ob treh popoldne. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev na praznik-dne 15. avgusta. Ugodna železniška zveza je z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane opoldne, ost ii Kranja ob 1. Na postaji Križe je na razpolago avtobus. Kranj vsako soboto in nedeljo koncert na vrtu hotela JELEN", Hrani Prvovrstna kuhinja — pod lastnim vodstvom. Se priporoča WAND R. Mariborske vesti Mariborski teden - popoln uspeh Da bo Mariborski teden letos lako uspel, lega niti prireditelji od daleč niso pričakovali. Maribor je te dni podoben pravcatemu mravljišču. Same nove obraze srečujemo po ulicah, vsak vlak nam pripelje več tujcev in skoraj da je že zmanjkalo stanovanj. Hoteli so zasedeni in tujsko prometni urad MT nakazuje prenočišča po večini že po zasebnih stanovanjih. Veliko zanimanje vlada med obiskovalci Maribora zn razstave Mariborskega tedna, ki so letos na višku, zlasti pa so privlačne plavalne tekmo nn Mariborskem oloku, ki so se pričele danes popoldne. Višek tekmovanj bo v nedeljo, ko se vršijo sami finalni boji. Pride takrat zlasti veliko gledalcev iz Rogaške Slatine in Dobrne z avtobusi in po železnici. Gospodarski efekt Mariborskega tedna bo lotos bolj zadovoljiv, kakor prejšnje prireditve. Prihaja v Maribor publika, ki se zanima tudi za naše trgovine. Vzpodbuja jo zlasti tekstilna razstava, modna revija in razstava obrtnikov. □ Umrl j« pri Sv. Urbanu nad Mariborom Antou Lorbek, bivši dolgoletni slovenski iu|ian občine Kalilnica. Ril je vedno zvost pristaš slovenske katoliške misli. Pogreb blagega pokojnika bo danes popoldne oh 3 na farno pokopališče v Kalilnici. □ ftupaui na tečaju. Na mestnom načelstvu se je vršil tečaj županov iz obeh mariborskih okrajev. Predavali so dr. Fux iz. Ljubljane o določilih izvršilnega reda, ki se nanašajo na zaščito kmečkih posestev, višji inšpektor od banske uprave Gorkič je govoril o občinskih proračunih, dr. Kuk-man pa o občinskih delovodjih in članstvu občin. □ Nova hiša pogorela. V Račali je zgorela nova hiša posestnice Pavle Kmetič. Škode je do 40.000 Din. Lastnica je bila med požarom na PoW skavi na tomboli ter je po prihodu z veselice našla doma le kup razvalin. □ Terenska vožnja mariborskih motociklistov se je vršila na progi Marilior, Kamniška cesta, Turnerjeva ulica, Vrbanova do Lovrenčiča po Vi-nodolu mimo Slavčeve gostilne do Treh ribnikov k cilju v Vrazovi ulici. Prvi je bil med solo-vozači Adolf šoster, drugi Franjo Čeh, mod vozači s prikolico pa Franc Cančal in Kari Kancler. □ Smrt r apneni jnmi. Strašna nesreča se je dogodila v Kuzmi. 3 letni Jožef Zohar je padel v jamo, v kateri se gasi apno. Fantek je zadobit lake opekline, da je takoj umrl. □ Ministrstvo ne dovoli moke v klobasah. Zanimivo klobasarsko pravdo je izzval neki mariborski mesar s svojo pritožbo na zagrebško sodišče, ali se sme mešali v klobase moka. Zagrebška instanca je bila mnenja, da ni kaznjivo, ce tvori sestavni del klobas tudi moka, ministrstvo pa je sedaj izdalo odločbo, v kateri strogo prepoveduj-vsako mešanje mesa in moke v klobasah. Umesten spomin Te dni je izšla Jugoslovanska antologija t francoščini, ki jo jc napisal belgrajski profesor Miodrag Ibrovac in v kateri je zbranih tudi nekaj slovenskih del. Pri tej priliki se s|Tominjn nek slovenski list dogodka, ki se je odigral lani v sedmem razredu neko slovenske gimnazije, ko je srtopil vanj g. Ibrovac, kot ministrski odposlanec. Vpraša neko učenko; »Povejte sonet o Vrbi I« Nič! »Razumete: deklamirajte pesem »0 Vrha!' . •< Nič! »No, pa povejte samo, kakšne misli razvija m- nik v tej pesmi k Nič! To je bilo že malo preveč, V sedmi šoli in učenka ne ve nič o Vrbi?! V razredu 6mrtna tišina. »No, dobro: jo bom pa vam jaz deklamiral« In gosjiod odjx>alnnec iz Belgrada je Slovenki sedmošolki, ki ni imela pojma o Prešernovi Vrbi. začel deklamlrati: >0 Vrba, srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta!«... Smrtna tišina v razredu se je še fioveči.la. Čudo božje! Odposlanec iz Belgrada zna Prešernove pesmi na pamet! Nekatere se niso mogle zdržati več. Dn odvrnejo lako sramoto od razreda, so začele deklamirati z njim, dn ne hi mislil, da je j>esem v razredu res neznana. Liet, ki prinaša to zanimivo in za nas resnično sramotno epizodo, pa je [»zabil povedati, kdo je kriv takili razmer v naših šolah. Vsaj tega bi so lahko spomnil, kateri režim v Sloveniji je bil tisti in kateri »slovenski« šolniki so bili tisti, ki so povzročili, da so morali učenci iztrgali iz slovenske čitanke celo polo, češ da so te pesmi in proze »separatistične« .. . Meminisse juvat. Radio Programi Radio Ljubljana i Sobota, 10. avgusta: 12.00 Vožnja neznano kam — 12.45 Poročila, vreme — 13.00 Čas, obvestila — 13.15 Vožnja neznano kam — 14.00 Vreme, »pored — 18.00 Na delopust — veselih lici Radijski orkester — 18.50 Zunanji politični pregled — 19.10 Ča«, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nacionalna ura — 20.00 M&mzelle Nitouche (radijska opereta) — 22.00 Čas, vreme, poročila, spored — 22.10 Lahkih nog na okrog. Koncert plesne glasbe in plošče. DrugI programi t Belgrad: 17.00 Narodne pesmi, poje Dobrica Grozdanovič ob spremljanju orkestra — 19.30 Nacionalna ura, Peter Perunovič, narodni goslar — 22.20 -Put oko sveta« (Br. NuJič). — Zagreb: 20.15 Vokalni koncert Maje CviljuJca — 20.45 recitacija (Tito Strozzi in Nada Babič) — 21.15 Koncert na flavto — 22.15 Mihajlo Lebedev poje ruske pesmi. — Praga: 21.50 Koncert. — Varšava: 21.30 Simfonični orkeater. — Toulouse: 22.20 filharmonični orkester — 22.45 Argentinska glasba. — Radio-Paris: 20.00 Koncert na klavir (švicarska glasba). — MIlan: 20.40 Koncert lahke glasbe. — Rim: 20.10 .Edgar«, Puccinijeva lirična drama. Poizvedovanja Nagrado 700 Din dobi, kdor izsledi tatu, ki mi |e 9. t. m. na Savi pri Tomačevem ukradel hlače, zlato uro dvokrovko i velikim monogramom I. R. in zlato verižico, dalje 9rebrno cigaretno dozo in denarnico z nekaj gotovine ter dokumenti. Svarim pred nakupom! . V spomin pok. Alfonzu Žižku Tebi, dragi Alfonz, veljajo te spominske besede, Tebi, ki smo Te tako ljubili, ker smo vodeli, da si Ti ljubil tudi nas, ves tovariški in ve« katoliški. Pa si šel od na«, brez vsu-kega slovesa, tako nopričakovano, da nam je zatrepetalo srce, ko smo slišali grozno vest o Tvoji smrti v deročih valovih Mure. Ko bi Ti vedel, kako smo se spraševali: ali je ros, ali je mogoče, zakaj Te niso rešili Tvoji tovariši z bližino? Onemeli smo obstali, nikdo ni dal odgovora, nespremenjeno je ostalo dejstvo, da Tebe ni več pri življenju. Pa tako zgodaj in toliko nad je splavalo s Teboj. S tolikimi žrtvami in s loiiko pridnostjo si končal maturo s prav dobrim uspehom. Pot slovenskega študenta si hodil, za katero ve lo malokdo. Jaz vem, da jo bila Ui ix>t s trnjem iKisuta.A Ti si hodil z neu-pognjenim hrbtom in z nasmehom ua licih. Saj mi boste pritrdili, tovariši njegovi! Mož si bil še sedaj, ko si stal šole na razpotju življenja, mož bi ostal tudi na poti, ki si jo v duhu gledal pred seboj: morda jurist, morda tudi bogoslovoc. Ni še padla končna odločitev. Voš, kako si se nasmehnil, ko si se poslednjega dne zjutraj bil pri meni, pa sem Te malo podražil, rek«*.: Alfonz, ktulaj bova delala prošnjo? Še danes vidim Tvoj na-rekol in si odšel, ne Celie •la r smeh. Z l?ogom si mi------ da bi se zopet vrnil. Saj si tako rad prišel k meni. »Jutri grem v Celje na akademski tečaj, či« teden se vrnem,« tako si dejal. Pa nisi odšol v Celje, mimo si šel proti daljnemu Jeruzalemu. Ta misol tolaži Tvoje starše, posobe brata bogosloven, pa tudi nas, da si odšel proti Jeruzalemu, kjer se bomo ^veseli zopet našli. Morita, še ob potu počivaš, truden od dalnje i>oti? Molili bomo, da nc omagaš pred ciljem. In Ti boš mislil za nas, kajne? Z Bogom! M. M. Ljutomer, 8. avgusta. V torek popoldne so pri brodu na Raz-križju našli abiturieuta g. Alfonza Zižeka. Trpulo so prepeljali v Ljutomor, kjer sc je vršil danes, v četrtek, slovesen pogreb, katerega se je udoležila velika množica domačinov. Od vseh strani so prihiteli prijatelji rajnega, največ iz Prekmurja, odkoder je bil rajni Alfonz doma. Pogreba so se udeležili vsi študenti iz bližnjih krajev, pa tudi iz Ljubljane in Hrastnika njegovi šolski tovarišu V cerkvi je govoril in pogreb vodil gosp. Radolia. salezijanec z Razkrižja. Ob grobu »o se od rajnega poslovili trije njegovi stanovski tovariši. Naj Ti bo lahka slovenska zemlja! '0 Slovensko obrtno društvo v Celju je imelo v četrtek zvečer svoj redni letni občni zbor. Na dnevnem redu so bila običajna poročila funkcionarjev, iz katerih je razvidno, da društvo napreduje. Število članstva se je v zadnji poslovni dobi pomnožilo za 49 in znaša sedaj 139. Finančno stanje je zadovoljivo. Volitev letos ni bilo. 0 Hmcljski trgovci prihajajo. Prvi hmeljski Irgovci so se že pojavili v Celju, znamenje, da se nahajamo tik pred hmeljsko sezono. Še nekaj dni in že se bo začelo z obiranjem hmelja. 0 Prireditve na obrtni razstavi danes in jutri, v nedeljo. Danes zvečer bo na veseličnem prostoru »Noč ob Jadranu«. Krasna razsvetljava, umetni ognji, streljanje vojnega brodovja, morski valovi itd. Jutri, v nedeljo od 10 do 12 promenadni koncert, dopoldne otvoritev mizarskega tečaja, popoldne kolesarska dirka Kluba slov. kolesarjev na progi Celje—Konjice. 0 Obrtna razstava v Celju se je spremenila v pravi velesejem. 2e do sedaj je obiskalo razstavo okrog 10.000 obiskovalcev iz vseh krajev države in tudi mnogo inozemcev. Vsi posetniki se laskavo izražajo o lepi in okusni ureditvi. Take obrtne razstave gotovo v dravski banovini še ni bilo. Tudi razstavljalei so v splošnem zadovoljni ter je bilo sklenjenih precej kupčij. Tudi v propagandnem oziru je razstava popolnoma dosegla svoj namen. Velik veselični prostor nudi vsak dan obilo zabave, tako da je vsesplošna sodba, da je celjska prireditev prav velikomestna. Celje nudi praznično sliko. Ugodnost polovične vožnje, ki je bila dovoljena šele po otvoritvi, nudi vsem priliko, da si poleg razstave ogledajo naše lepe kraje, katerih okrog Celja ne manjka, posebno zdravilišča in letovišča. ki jih je v neposredni bližini pet. Smihel pri Novem mestu V nedeljo, dno II. t. m. ob pol !l zvečer priredi šmihelski K. K. prod šmilielsko cerkvijo misterij »Slehernik«. Dobiček jo namenjen za nameravano sirotišnico, katero akcijo so prod kratkim poklonile bivšo učenke šmihelskoga samostana, ki hočejo za .r>0-i letni jubilej postaviti svojim učiteljicam | dostojen human spomenik. Vstopnice se dobe I v predprodaji pri šolskem upravitelju g. Kalnim in pa v Novem mestu pri Krajcu. K obilni udeležbi vljudno vabimo. (O plemeniti akciji bivših učenk šmiholskega samostana bomo objavili daljši članek, kakor hitro nam bodo to dopustili razmere v tiskarni. Op. ured.) Trbovlje Delavski tabor ima krščansko rudarsko in okoliško delavstvo Posavja in Savinsko dolino v nedeljo, 18. avgusta dopoldan na Sv. Planini nad Trbovjami. Ob dcsotili bo sv. maša in govor gosp. Vitala Voduška, pri maši pojo zagorski cerkveni zbor pod vodstvom pevovodjo g. Rozmana. Po cerkvenem opravilu zborov unij o na prostem. Tu govorijo: Vital Vodušek, zastopnik JSZ, Lešnik Alojz Ln Guna Prane. Prireditelji oskrbijo posetnikom tabora za nizko ceno okrepčila, godbe in pevci pa bodo skrbeli za razvedrilo v naravi. V slučaju slabega vremena se tabor preloži na 20. avgusta. Vič Prosvetnega društva 30-letnica. Smisel za društveno življenje je na Viču močno razvitju Saj štejemo nad 20 različnih društev. Najstarejšo mod njimi pa jo vsekakor Prosvetno društvo, ki proslavi te dni 30-letnico svojega delovanja. Prosvetno društvo je bilo ustanovljeno že leta 1903, vendar zadnje dve leti zaradi znanih razlogov ni moglo delovati in praznuje letos 30-letn. svojega delovanja. V zvezi s to proslavo se bodo vršile danes in jutri mnogotere prireditve in je vsaka hiša prejela potreben spored. — Nemalo zaslug za razvoj in proevit Prosvetnega društva imajo naši gg. patri frančiškani, predvsem župnik p.Teodor Tavčar, ki jc velik prijatelj in podpornik. Zato mu društvo priredi pod-oknieo drevi ob pol 8. Prijatelje Prosvetnega društva pa prosimo, dn razobesijo zastave in da se proslave udeleže v velikem številu. Jože Anžur aretiran Zasledovani Jože Anžur, doma iz Spodnje Za-dobrove, je bil aretiran ponoči v najslajšem spanju na domu v senu na podu. Dva orožnika vevške orožniške postaje sta ga prijela in odvedla v ljubljanske sodne zapore zaradi suma, da je izvršil vlom na Dolgem Brdu pri posestniku Levičniku. On zatrjuje, da je popolnoma nedolžen in da je hodil po hribih samo zato, dn bi kupil kuhano žganje. Pri vlomu na Dolgem Brdu je bil udeležen še neki moški, ki so ga očividci opisovali kot tipa ki po osebnosti sliči meseca junija iz ljubljanskih zaporov pobeglega Bradoške. Neka posestnica v Spodnji Zadobrovi je povedala, da je prišel 19. junija tja neki moški, ki je bil oblečen v popolno kaznjeniško obleko. Kje pa je drzni vlomilec Bradeško, o tem bo treba še točnejših poizvedb. Bradeško je pisal iz Hornbirna na Koroškem dve pismi, naslovljeni I na poveljnika jetniških paznikov g. Čamernika in | na nekega svojega prijatelja v zaporih. Oba je I lepo pozdravil in pisal, da se nahaja v zlali svo-i bodi in da potuje lepo naprej |>o svelu. Sedaj j> pa dobil ravnatelj jetnišnice ljubljanske pozdrav z Budjejevic. Krasno razglednico z njegovim podpisom. Kratko pozdravlja in pravi, da potuje dalje po svetu v Varšavo. Drzni vlomilec Bradeško je mogoče lo vse fingiral .toda njegova pisava na . pismih ga izdaja, da je res prešei naše meje in I je napravil lepo turnejo po velikih mestih. Ko si ogledate razstavo v Št. Vidu, prosim, da d;it>te pažnjo tudi na dela tvrdke v sobi št. 8. Egidijj in Kare! mizarstvo Brod (poleg Tacenskega mostu). MALI OGLASI V malih oglasih velja vseka beseda Din 1'—; ženllovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek zn mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 5 mm •Isoka pelitna vrstica po Din 2"50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prtloIIH znamko. Blagajničarko starejšo moč, zanesljivo in samostojno, reprezentativnega nastopa, sprejme Avtomatični bufet. — Naslov v upravi »Slovenca «pod številko 9537. ODDAJO: Trisobno stanovanje s kopalnico in pritiklina-mi (soba za služkinjo) se odda za 1. november t. 1. Poizve se pri hišniku, Ljubljana, Pred škofijo 1. Ogled stanovanja vsak dan dopoldne do 12. Lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma ozir. gospodičnama. — Čopova ulica 1 (Del. zbornica), I. nadstr., vrata 18. Sobo lepo opremljeno, oddam s 1. septembrom solidnemu gospodu ali dami. Dvorakova ulica 3/III. Dvosobno stanovanje oddam za 1. september. VrhovČeva ulica 12. Iščem za september stanovanje 2 sob s kuhinjo, najraje na Mirju. Naslove sprejema uprava Slovenca« pod značko: osebe« 9482. IŠČEJO: Stanovanje iščeta zakonca brez otrok v bližini gorenj, kolodvora. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9450. Dvosobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami * Š č e za september v ccntrumu ali bližje kolodvora mlajši zakonski par brez otrok. Ponudbe pod September 9486<- upravi »Slovenca«. Mirna stranka išče za 1. september stanovanje dveh ali treh sob po možnosti v centrumu. Ponudbe je poslati na Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana, pod šifro: »Točen plačnik« 9492. in vsi rezervni deli po najnižji ceni Nova trgovina koles Tyrševa 30 (Dunajska) 140 hI vina iz lastnega vinograda na Varaždin-bregu, proda Ravnateljstvo nadbiskup-skih dobara, Zagreb, Vla-ška ulica 75. Lahka letna oblačila buret, kaša, sport-hlače, lister, perilo itd. poceni naprodaj pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. 'Maline sveže, lepe, dobavimo: pod 100 kg po 3.50 Din, nad 100 kg po 3.25 Din. Naročila oddati v mlekarni, Pražakova ulica 15. Perzijsko preprogo nerabljeno, 3X4 m, ugodno proda Javno skladišče nasl,, Celje. Prerciog, drva SLOVŠA Kolezijska ulica 19. Telelon 39-34 Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljub-liana, Krekov trg 10 Kupim vložne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske do Din 100.000, in Okrajne posojilnice Škofja Loka do Din 50.000. — Sprejmem tudi knjižice manjših zneskov. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Plačam gotovino« 9485. ZA* POVJOD; aaaaiiaaiBnsEt d Enodružinska hiša v Ljubljani naprodaj za Din 35.000. Naslov pove uprava pod štev. 9545. I Aulomofor i Motorno kolo »Puch« rabljeno, a dobro ohranjeno, 250 ccm, naprodaj po ugodni ceni pri Viktor Bohinec, Ljubljana, Tyr-ševa cesta 21. iramaa Klavir (Bosendoriei) dobro ohranjen, proda1 n poceni radi pomanjkanja prostora. Naslov v uprnvi »Slovenca« pod št. 94J3. Kavarno ir hotel i restavracijo oddam v najem na Gorenjskem. Kavcija potrebna! Ponudbe na upravo »Slovenca« pod številko 9521. Tinekove in Tončkove prigode 100. SLONI SE SPUSTIJO V DIVJI BEtl P^s Odprl je pokrov skrivnostnega zaboja, lloplal je smuknilo iz njega krdelo drobnih mišk. Naravnost slonu na glavo so poskakale zmedene živalce. Orjak slon, ki se niti leva ne bi zbal, sc je nedolžnih mišk tako prestrašil, da mu je kar sapa zastala. Ko se je opomogel od prvega presenečenja, se je obrnil na petah in jo odhlučal nazaj s takšno naglico, da ui bil kmalu pogazil krvoločnega tigra, ki je prihuljeno sledil procesiji slonov. Slonovemu zgledu so sledili tudi njegovi tovariši. 1'omislite, kako smešen in čuden prizor je bil to: več ko petdeset slonov beži pred drobnimi miškami I Dolores Vieser ^^ (J5 PEVCEK Ljubezenska zgodba mlade duše »Prosim gospoda — samo nad svilo —,« in gre sama iunaj po dežju. »Toda gospica, stopite vendar noter, saj si sicer spridite obleko!« »Ali ne; to je samo platno, mu nič ne škodi.« In tedaj vidi gospod, da ima deklica že nekolikanj sprano, sinjo platneno obleko, ki se ji pa kar dražestno poda. In da ji cvete pod mokrino polt kakor šipkov cvet in da ji dežne kaplje teko skozi kodraste lase, ne da bi jih razkodrale. Ah, tu je pa naletel na kaj mično, nežno stvarco! — »Kje stanuje gospica?« »Ne daleč; saj boste videli,« reče plaho deklič. Cez ča-sek spet vpraša gospod: »Svile je kupila gospica? Bi si pač rada lepo obvezla robčke? Ali celo podobice za pesmarico??' >Ah ne,c vzdihne Henrika, »obleko vezem za neko damo na dvoru.« — Ah, mala lepotinarica! — Čudno, ali ima nekaj svojskega to dekletce! Pred veznimi vrati sta. »Lepo se zahvaljujem gospodu,« reče, zardi in dvigne svetle, modre oči vsa zmedena k njemu. Tedaj si gospod ne more kaj, da ne bi vprašal: »Smem vedeti, kako je gospici ime? Imam tetko, ki se rada lepo nosi, pa ji nobena vezilja ne naredi dovolj lično. In ker veze gospica pač za dame na dvoru...« Gospod je pozabil docela, da ni navada, da hi komu pri kupčijskih pogajanjih tako prisrčno stiskali roko. »Henrika pl. Strettnitz mi je ime. — In tudi kaj hvaležna bi bila, ako bi milostljiva gospodična teta naklonila čast — Smo tako revni.« Veselega, mladega plemiča pl. Bissingena ni njegov živ dan nobena reč tako genila kakor te preproste l>e- sode uboge gospodične, in razume se samo po sebi, da si je nikdar zadovoljna teta morala kar v najkrajšem času dali vez ti več prav krasnih oblek. In zdaj sedita tu, sijajna zakonska dvojica, in pripovedujeta Jurku, kako silno sta srečna. In medtem se poljubujeta kar očitno in mala Henrika gre celo tako daleč, da Jurku ponagaja, ali ni mrvo nevoščljiv, in se smeje tako prisrčno, ko si zriše, kako mično bo, kadar bo tudi on imel gospo. Jurko spodmoljono pogleda. Aa! Babe! Saj zatulijo, če se jih človek le dotakne! Potem pripovedujeta o mami. Zdrava je in neskončno se veseli, da bo svojega najmlajšega spet lahko kmalu razvajala, kakor imajo navado matere, saj, še celo njegovega lesenega konjička je poiskala! Kako l>o zastrmela, ko ga bo videla tolikšnega fanta! — Kaj počne Regina? Ah, ubožica še vedno čaka ženina. Ne more se odločiti, da bi sprejela roko spoštovanega uradnika. — ln brat? — ,le na francoski meji, se malo oglasi. Saj ga poznaš! Ah, Jurko ga malo pozna! V spominu ima redkobesednega, zamerljivega kadeta — kaj več? — Posodijo šo po večerji skupaj. Svak naroči pečenke in sladkega vina. Potem mora dečko domov. Zgodaj ziutraj mlada dvojica odpotuje. — Veselo se poslovijo. »Kmalu spel prideva.« »In mama, pomisli, mama pride tedaj z nama!« »Na svidenje!« »Na svidenje!« Na vežnih vratih se Jurko še enkrat okrene in za-vihti čepico. — Potem se napoti proti Pevskemu domu. Vrtoglavi so mu in lica mu gore. — Dela to vino ali veselje? Devet let je hrepenel, kljuboval, jokal in se veselil. — Iu zdaj li pride kakor pravljica. — Sestra, — svak — in mati pride, mati! — Domov pojdel Domov! ' V nenadni blaženosti vrže čepico kvišku in odvihra na vrt, kjer sedi Ivan tih in bled pri rožnem grmu. »Ivan, Ivan, moja sestra je prišla! — in mali pride jeseni in me vzame domov!« Ivan so malce zdrzne in poskuša biti vesel. Pa hipoma ga strese po vsem životu in dve veliki solzi se mu potočite po upalem, do smrti žalostnem obrazu. Tedaj op;izi Jurko, da visi nad ograjenim vrtom večer, siv in oblačen. Jurko in Ivan stičeta po Goričici, pokukata v lore-Sko kapelico, si natlačita žepe z lešniki in slednjič ležeta v senco za znamenjem, ki stoji med kapelo in mežnijo. Z belimi zobmi tereta trde, rjave lešnikove lupine. Udobno se preteza Jurko v travi in mežika za lastovkami, ki bleščeč se švigajo po zraku. Bil je včeraj čisto sam na Krnski gori brez vsakršne hrane, samo eno jabolko je imel v žepu. Bilo je kaj lepo. — Danes je pa zato len kakor maček v zapečku. — Jutri pojde na Šte-len. Ivanu ne pove ničesar; mora vendarle pogledali, kje se mu jo prijatelj takrat ponesrečil. — Je prav za prav prijetno laziti sam okrog.--Seveda, če bi hodil z njim Ivan, kakor njega dni, bi bilo še prijetneje. Ivan sloni ob zidu; visoko je skrčil kolena in si jih oklenil z rokami. — Jurko ga zadovoljno gleda. Kako ima danes rdeča lica! Zdaj bo gotovo kmalu zdrav. — Tudi je spet zelo živahen, nič več tako ubiti Škoda, da bo kmalu že konec počitnic! Zdaj šele bi se lahko začelo, kakor se spodobi! Od daljnega sejmišča se slišijo kladiva. Tržne lope stavijo. Jutri se začne jesenski sejem. — In pojutrišnjem l*i vprav leto, kar je umrl Ivanu oče. — Ali je bilo to dolgo leto! •S- «-< H