" ; , , m y Izhaja vsak dan mmo nedelj la I praznikov. Isnood daily èzcopt Sundays aad Holidays. LETO—TEAR xxm. Je »a.oo GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, III., sobota, 5. Julija (July 5), 1930. Uradni« la upravniiki pmitort: S6IT 8. Lawndala Ara. Offioa of Pnblieatioa: 20*7 South Lawndala Ava. Tnlnphosa Rockwall 4904 J Jmumj ta. m«, «i «a* m>«ftw S» A* at Omiim of M*r«k I. IC7» AMERIŠKI DE LAVCI0 SOVJETSKI UNIJI Ameriški delavci, kl so prepotovali sovjetsko Rusijo, selo hvalijo tamoéaje razmere New York, N. Y. — (F. P.) — Delavci, ki so še vrnili a potovanja po sovjetski Rusiji, navdušeno hvalijo tamošnje delav ske razmere. "Človek takoj občuti, da je v delavski deželi", pripovedujejo. "Ravnatelji sovjetskih tovarn so priprosti in prijazni. Predsednik Sovjetske unjje Kalinin se je pogovarjal z nami kake tri ure in nam ae je zdel kot kakftpn star, dobrodušen farmar. Kmetje in delavci so nas vso pot navdušeno pozdravljali ter nas obsipali z raznimi vprašanji. Desetletni o-troci so nam stavili vprašanja, ki so naravnost presenečala. Videti so zelo inteligentni in njihova vprašanja so nam dokazovala, da razmišljajo o stvareh, o katerih odraščeni Ameri-kanci prav malo razmišljajo.** "Povsod, kjer smo bili, sornas kmetje in delavci prosili, naj povemo delavcem v Ameriki resnico glede Rusije in da ruski narod želi živeti v miru s celim svetom in da bi ga ostali narodi pustili v miru nadaljevati zapo-četo delo. Ruski narod želi Ü-stvariti pogoje za boljše in do-stojnejše življenje kot ga je živel pod kapitalističnim jarmom in nima časa, niti volje, za iczi-vanje - oboroženih konfliktov. Petletni konstrukcijski program je nekaj grandioznega in mi smo prepričani, da ga bodo tudi dovršili." Ko so tem, iz Rusije «e vrnivšlm delavcem povedali, da je pred kongresom predloga an-tracitnih interesov, ki zabranju-je uvoz sovjetskega premoga, ki da je producirán po "usužnjenih" delavcih, so le-ti izjavili, če je kje kaka dežela na svetu, kjer delavci niso sužnji, potem je to Rusija. Cez 85 odstotkov delavcev se udeležuje socialnega tekmovanja In to popolnoma prostovoljo, ker vedo, da s tem pomagajo uresničiti petletni industrijski program, katerega želijo videti dovršenega. De: lavci tekmujejo sami med seboj, kdo bo več naredil. Seveda je pri tem tudi pritiak, ampak ta pride od zdolaj, od delavcev samih in ne od zgoraj kot trdijo kapitalistični časopisi. Vse pritožbe delavcev ae predložijo posebnemu odboru, kakršen Je v vsaki tovarni, kateri potem izreče razsttdbo V zadevi. D&avec ne more biti odpuščen brfez do-voljenja 'Wjégove unije. 'Med delavstvtfhf - in upravami posameznih podjetij vlada vse drugačno razmerje kot na primer v Ameriki. Ruski delavec ae ne boji svoje tovarniške uprave k» kor delavec v kapitalistični državi, ker ve, da ima pravioorta-htevati vse, do česar je upravičen in da se ga valed tega ne sme odpustiti ali zapostavljati. Accaptaaco far anailing al apacáal rala af paaiasa pravldad far la eootian UM, Aat af Od. t, lfIT, aalkartaad oa Juaa 14, ISIS. Bvbaertpttoa $8.00 Tosrlf ŠTEV,—NUMBER 166 Napoveduje Štiri ure dela na dan Columbus, 0„ 3. juL — Na zborovanju Narodne prosvetne asociacije, ki se vrši v tem mestu, so deiegatje slišali na-goved, da bo delovni čas skraj-dan na štiri ure dnevno pred letom 1960. Napoved je izrekel Elmer Morgan, urednik glasila asociacije, ki je poudarjal, da bodo nove iznajdbe in atroji odpravili dela, ki ae danes še opravljajo s rokami Svoje prerokovanje je basiral na napredku, ki je bH storjen v tem oziru t proilem desetletju. Proslavam v Nemčiji so sledili izgredi V spopadih med komunisti,In fašisti je bHo več oseb ranjenih "Southern Cress" obiskal Chicago Chicago, 3. jul. — Poročnik Charles Kingsford-Smith in nje-govi tovariši so v sredo večer dospeli v Chicago s svoj itn letalom "Southern Cross,'* s katerim no pred par dnevi srečno preleteli Atlantski ocean od vzhoda proti zspadu. Nsd Sky Harbor jem so pozdravili Johna in Kennsth Hunterjs. ki sta bila v četrtek ob 8. zjutrsj še vedno v zraku z letalom "City of Chi rago," nakar so se spustili na tla na Curtlaa letališču, kjer Jim ie bil prirejen oficlelnl sprejem/ Potem so letalci odšlf v Black -"tone hotel, ds se naspe In od-l**IJ«Ja V četrtek ijutrnj so Mlete« proti Kaliforniji, da tako končajo pot okrog sveta. Berlin, 8. jul.—Velikim pro slavam, ki so se vršile po evakuaciji Porenja po francoskem vojaštvu, so sledili Izgredi v mnogih porenskih mestih in v Berlinu. Spopadli so se komunisti 1n fašisti in policija je aretirala več Jcot sto oseb. Berlin je bil priča kričečih demonstracij. Velike skupine fašistov so paradirale po ulicah zgodaj v jutro in Izzivale komuniste z grozečimi vzklici. Kadar so sovražne grupe trčile skupaj, je sledila bitka in policija le i-mela polne roke, ko je razganjala izgrednike. V Ananburgu so se spopadli fašiati in komunisti p npži in oseb težko ranjenih. V CassOld je policija aretirala 70 izgredni-kov pri navalu na fašistični shod. Dve osebi sta bili težko ranjeni v Neumuenstru, ko je nastala cestna bitka med fašisti in komunisti. TrtiiotM polst končan i,,. mmmm^mmmm | Brata Hunter eta se spustila na ' tU potem, ko eta bila 23 dni v zraku ---------- —--------« Chicago, 5. jul.—Včeraj ob 6:21 popoldne sta se brata John in Kenneth Hunter nepričakovano spustila na tla s svojim letalom "City of Chicago." V zraku sta bila 558% ure ali 23 dni. S tem sta posekala prejšnji rekord, ki sta jra napravila Dale Jackson in Fofeet O'Brien v St. Louisu, za 1.Ti ar. Da W se spustila na tla, je bil vznok v tem. da je začelo pu-ŠČati c I je, ki je uhajalo v motor in ciA-ljplo na tla. V dolgotrajnem poletu sta požgala 7,670 ga-lonov gasolina In S80# galonov olja. Razne družbe in posamezniki jim bodo izplačale $26.000. velike vsote pa bosta prejela radi reklame trsjnostnega poleta, ki jo bosta gotovo izrabila. Zaeedaaje kongresa končano Wsshington, D. C., 5. Jul.— Zasedanje kongresa je bilo končano v četrtek, toda predsednik Hoover Je sklical posebno zasedanje, ki se otvori prihodnji pondeljek in na katerem se bo razpravljalo o mornaričnem paktu, ki je bil sprejet na konferenci v Londonu. Isvoljca Scranton. Ps.—Edward Mc-Crone, ki je vodil opozicijo na konvenciji rudarjev na polju an-tracita proti John L. Lewisu. predsedniku stare rudarske uni je, je bil Izvoljen predsednikom krajevne unije v Marvinu. Mc-Crone je tudi predaednik Cen traîne delavske unije v Hcran tonu. . » ITALIJA ZVIŠALA CARINO RA AVTOMOBILE To je odgovor na akcijo ameriškega kongresa, ki je sprejel zakon visoke carine Rim, 8. jul.—Novi italijanski zakon, ki je dvignil carino na uvoz avtomobilov od 50 do 100% in je v nekaterih slučajih tako visok, da podvoji ceno avtomobilom, je vstopil včeraj v veljavo. Nove carinske določbe so v prvi vrsti naperjene proti uvozu ameriških avtomobilov. Prejšnje leto je Amerika prodala I-taliji avtomobilov V vrednosti 13,500,000. Carinske mere, ki so včeraj Stopile v veljavo, prikazujejo prvo določno obliko kampanje, ki je bila podvzeta pred par tedni z namenom, da naredi moralni pritisk na Italijane,' da kupujejo avte domačega izdelka. Po novih določbah je carina na vsak funt avtomolblta. ki tehta¿,500 funtov, 60 centov na funt. To pomeni, da je na cenen avtomobil, ki pride is Amerike, naložena carina $900. Za fordko, ki stane v Ameriki $600. bo treba v Italiji plačati $1,800. Italijanski avtomobilski klub Je naznanil, da je prejel informacije, da ameriški avtnl tovarnarji protestirajo proti zakonu visoke carine, ki je bil sprejet v kongresu, ker so mnenja, da bodo tudi druge države poleg Italije sprejele sllčne zakone, da tako preprečijo uvoz ameriških izdelkov. ' ÜAfrsáX* il „ JLnr,ti nmsreva jhvijaijurmna S.N.P.J. John Terčelj, gt porotnik, izgubil nogo pri delu Br. John Treha, tajnik društva št. 188 v Strahanu, Pa., nam poroča, da br. John Terčelj, član gL porotnega odseka 8NPJ, leži v bolnišnici s zlomljeno nogo. Ko Je podzidavaJ staro hišo, mu je 44jack" spodletel in velika teža je padla na nogo. Podrobnosti slede. Br. Terčelju, staremu bojevniki) bi aktivnemu članu, naše globoko sočutje. Racija pro,la- UMIJSKI WÜTE vlja zmago . LJISO DEMORA-UZIRANI? Vsi progreelvnl lami ¡dat je so bili poraženi pH primarnih volitvah v PennSylvunlji Plttsburgh, Pa. j- (F. P.) — W. G. Nmvell, tajnik krajevne postojanske Unije su ameriške civilne svobodščfoe, poroča, da so bili vsi kandidat je za državno legiBlaturo, ki so dali povolj-ne odgovbre na vprašanje glede civilnih svobodščin. poraženi pri primarnih volitvšh. Nowell je Izjavil, da James Maurer, kandidat aoc. atranke za governer-ja, nima najmanjše prilike biti Izvoljen, ker se jo proti njemu sednik je bil več Let. Voditelji federacije so se soglasno izrekli, da bodo podpirali Gifford Pinchota, bivšega goverja in milijonarja, ki J« Porazil svojega na«ptotnika Brow-ria pri primarnih volitvah. Voditeljem Je Pinchot ljubši kot Maurer, akoprav ima slednji veliko zaslug v delavskem gibanju v državi PennsyKaniJi. Pinchot Je sicer obfjubil, da bo vodil boj sa odpravo železarske In premogovniške pitilcije, toda o-stalo bo najbrž sapno pri obljubah. Le malo Je drži v v ameriški Uniji, kjer bi blk> delavstvo tako zapostavljelb Not v Pennsyl-vaniji. Industri ski mogotci Imajo glavno beašdo pri vladi, sodišča Izdajajo hjunkclje proti delavskim un jam. vendar vse to še ni spametovalo delav-oev, da bi dbrnill,hrbet svojim tlačiteljem. Situacija prikazuje ]K>lltično hezrelost delavstva, zsto pa bo še nadalje občutilo bič na svojih plečih* ki ga kode vihteli njihovi gospodarji. Ilepoštenje In hreanačelnoat prevladujeta v vrstah ameriških unljsklh voditeljev Forest Psrk, Pa. — (F. P.) — Manija za naglo obogatitev, ki je rnk-rana današnje ameriška družbe, ae je raspaala tudi v vrstah voditeljev unijskega gibanja v Ameriki, Je isjavil David J. Sapoaa z Brookwooda, delavskega učlllšča, na konferenci Li- pojavila oposldja ielo v državni ^¿ITiite rZtZtu' delavaki federaciji, katere pro* ki *boru^e ^ Lake Tamlmentu. Situadla "Nobeno drugo delavsko gibanje na svetu nima toliko nepoštenih in breanačelnih voditeljev akor ameriško unijsko gibanje,** je dejal Sapoaa. "Nepoštene volitve, ropanje unljakih blagajn in prodajanje delavcev po 'njihovih voditeljih so stvari, ki se pogosto ponavljajo." Sapoaa je pokazal na John L. I/ewiaa, predsednika falirane rudarske unije, Warren S. Stoneja, umr-legu voditelja unije želesnlških strojevodij in na Georga Beryja od tiskarske unije, kot na tipične predstavnike korumpira-nostl v unljskem gibanju. "Lahkota s katero delavski voditelji desertirajo delavsko gibanje, pravi Sapoaa, Je najboljši dokaz, da je delavsko gibanje v Ameriki demomlialra-no. Zgodovina delavskega gibanja naše dobe pokazuje dolgo procesijo delavskih voditeljev — velikih In majhnih — ki ao se potem, ko ao bili isvoljenl ta voditelje, lahkomiselno prodali sovražnikom dolavat^., V. delavskem giban ju so se lidojifto-vali le toliko časa, dokler ae jim ni ponudila prilika aa dobro plačano službo v kaki družbi." Splonaža v bombažni tovarni Aahville, N. C. — Posebni stražniki, zapriseženi po okrajni oblasti In plačani od Enka Co., atražijo novo bombažno tvornloo te družbe in se vozijo na vlakih in avtobusih, ki prevažajo delavce na delo in z dela. Kompanijski vohuni so vedno na delu. Ce se delavke, potem ko enkrat stopijo na tovarniško dvorišče, pogovarjajo v grupah, ao takoj odpuščene. Družba plačuje delavkam po devet do šestnajst dolarjev na teden, delavci pa zaslužijo največ do sedemnsjst In pol dolarja na teden. Vojaštvo je potlačilo rebele v tridnevni bitki fiangaj. 8. Jul.-Mllitaristične oblasti v Nankingu naznanjajo, da so rebell v provinci Hanun doživeli poraz v bitki, ki Je trajala tri dni. Izgube na obeh straneh se cenijo na 16,000. Rebeli ao koncentrirali svoje sile v bližini Hengčova, kjer so skušali prodreti sovražne čete in si tako priboriti proato pot do Kvantanga, kar pa ae jim ni posrečilo. Poraz rebelov se amatra 'v Vladnih krogih za enegs najvažnejših v sadnjem času. Vlada Je odredila sedem divizij, v katerih so najbolj izkušeni In iz-vežbani vojaki, za boj proti rs-belom, ki zbirajo svoje aile v severnem delu Kitajske. Vladne čete ao ujele petsto rebelov pri Lenflengu, zaplenile tridaet poljskih to|»ov, na tisoče pušk In drugega orodja. Pridobile ao vsžna strategične pozicije in bodo ssdaj lahko preprečile pohod rebelov proti Nankingu, kamor so bili namenjeni, da ovrže jo Kajšekovo vlado. VnJaiklisttolksMtlM gfftftl Poneverll Je dveetottsoč dolar Jev is vojaške blagajne Chicago, 8. Jul.—Velik korup-cijskl škandal Je bil včeraj odkrit, ko Je federalna veleporota obtožila poveljnika Charles J. Krafte poneverbe $200,000 is blagajne Illlnolske narodne gar-de. Poleg poneverbe je Kraft ob-tožen več drugih prestopkov in "zarote s neznanimi oaebami proti vladi Združenih držav." Pomožni zvuznl pravdnik James C. I ¿»aton, ki Je Izročil zadevo veleporotl, Je izjavil, da Je bil presenečen, ko Je Izvedel o Kraftovlh operacijah, ki Jih Je vržil dlje časa. a niso prišle že prej na dan. Kraft Je bil suspendiran že meseca marca, ko Je federalna preiskava ugotovila, da Je manipuliral t državnim In svetnim denarnim skladom, nakar Je bila afera izročena veleporotl. Papež urgira boj proti "nedostojnim" oblekam • Rim. 8. jul. — Papež Pij je včeraj sprejel delegacijo adravnlke* in jih urgiral na boj proti "nedostojnim" žen-akim oblekam. Poudarjal je važnost rtfcavnlškega poklica In obsojal tiste sdravnike, ki propagirale kult nagote kot sredstvo «a ohranitev adrav* ja. Opozarjal Jih Je na nevarnost, ki »Teti ljudski morali, od strani Oseb, ki pod masko ananosti agittrajo proti velikim družinam In priporočajo porodno kontrolo, kar pred-atavlja pa mnenju papeža nenormalne ipolne odnošaje. Aparat n M*ffrafira«|# ra4U-#oaapéaa. a»rJo Is s« " IraaMiMM apa K da Sa s »!»«•»• PMM#|a Industrijska liga o moderum besinessi Norman lliomaa je lajavil na konfernd lige, da je uapek modernega bualaessmana odvisen ad poananja raanlh trikov % New York, N, Y, — (F. P.) -Norman Thomaa, ameriški aoel-alUtični voditelj, Je na konferenci Lige «a Industrijsko demokracijo iajavil, da je moderni rasvoj bualneaaa v aplošnem povzročil, da ae gleda na delo kot na nekaj bedastega. Kapitalizem. ki Je sačel a poveličevanjem varčevanja In trdega dela, mora adaj poveličevati proti rano rasalpnost, te ae hoče obdržati na površju. Najbogatovejša pot do uspeha sa povpfcašnega človeka, pravi Thomaa, bi bila, te bi vlglil $10,000 v podjetje kot je Gtne-r*t Motors *ruihe, potem pa se v legel in aaiiml; ko bi ss tea dvajset let • prebudil, bi Imel $1,700,000 premoženja, da ne omenjamo 1000,000, katere bi medtem "*slulU** a dlvldenda-mi. Privatno poeedovanje elek-trarske industrije stane kAnau-mente $250^00,000 na leto, la-javlja H. S. Raushenbuah. Ce bi bila ta Industrija javna last-nina, potem bi bili vsi ti milijoni prihranjeni odjemalcem, ker javno lastništvo ne strsml sa profitom kakor privatni interesi, ki na vee mogoče siepsrske načine povečujejo avoje še Itak ogromne dobičke in a tem odirajo konsumante« "Carina je druga aleparlja, ki bo oškodovala 84,000,000 odjemalcev sp nadaljne milijone, "izjavlja C[r. Clair Wilcox a S wart h more učilišča. "Vaaka ameriška družina bo morala plačati dsaet dolarjev ve^ na leto samo aa sladkor, kar Je posledica Grundyjeve tarife, ki bo pri* nesla nekaterim finančnim pri-vilegfrančem težke milijone, katere bo moralo utrpeti ljudstvo. Ameriško ljudstvo Je bilo osle-parjeno s to tarifo, o kateri ao odgovorni možje trdili, da bo prinesla dešeli blagostanje, kar je bila navadna laž. Kdaj bo ta igra končana? Ali se bo to izkorlščsnj« še nadalJevaloT In si i ae bom« ml spametovali, pradno bo prepozno?" Hafcaanke vojne? Jackson, Miss.—Dr. T. A. ML hsjloff, Id Študirs zdravstveno raz mors v državi Misaiasippl, Js na predavanju v tem mostu iajavil, da se pripravljajo tri voj no na BeflMMi. Naštel jih Je po rodu. kakor bodo Izbruhnile: Bolgarija proti Jugo»laviJI; Ju-gosta v! Ja proti Orškl in Jugoslavije preti Italiji. Zadruga psstala pomoč breapo-soMas rudarjem Tsylorvlllo. III. — Centralna zadruga Is Nuperi<«rja. Wis., Je poalale Živila v v rudno« t i sto dolarjev sa bfvspiMolne rudarje in njihove drullne v Taylorvillu In mSkL-- LASTNIKI GLEDALIŠČ PIOTI GOBBENIKOM Magneti eo obtoftlll unloalate (»ombnega napada** ha gledališče ft Ran Franoieeo, Cal. — (F. P.) p Naaaer Bros. gledališka kor-poracija je naperila tošbo aa $800,000 odškodnine proti petim lokalnim unijam godbenikov, o-drskih nameščencev, klno-ope-ratorjev, stavbinsklh nameščen-oev in raanašalcev lepakov lu proti federaoijl gledaliških na-čeneav. Tožba Je v aveai a ^bombno ekaplozljo" v loyal teatru <(ne 1. Junija letos. V tožbi ae tuc|l aahteva injunkclja proti unjisMm piketom. Naaaer gledališka upravo tošl unija godbenikov laradl prelomitve pogodbe med njo In unijo. U-prava omenjenih gledališč Je nšmrot odpustila avoje orkestre, ki Jih vsled uvedbe govorečih filmov nI več potrebovala* daai pogodba te ni bile potekla. "Ml plamo storili ničeaar proti Naaasr bratom, ,aaradi česar bi nas mogli prosekutirati", pravi poalovni agent unije godbenikov, "In amo se vedno držali v mejah aakona. Mi nlamo pike-tirall njihova gledališča in res ne vemo, aartdl čeaa naa korpo-racija toši. Mi bi §ami radi ia-vedell, kdo je odgovoren aa rune tmmbne napade. Podobna taktika nam aamo škoduje in prepričan eem, da nihče med nami nI tako neepameten, da bi aagrešll kaj podobnega." V drugih unijalrih uradih pa ao mnenja, da je namen tožbo, pridobi tli glm pati Je iaatnlkom gledališč a osirom na p rod s to J e« ' te aodnljsko obravnavo preti Naaaer Bros. druibl zaradi prelomitve pogodbe, trdijo tudi, da je bila bomkA, W nI povaro-čila nobene la letih namei TT" Iah yad ae ZMft V Rl- WPPjPw vmmpw^ ' ap^p. sppwar w w^v« Dvatiaoč kmetov navalite aa židovske trgnvee Buksrošts. 8. jul.— V Wami in Klpulungu ao včerej nastali iagredi proti 2idom. Dvatiaoč kmetov, ki ao ee oborožili a kosami in kamenjem, je vkorakalo v Kimpolung, kjer ee pričeli rae-bljati šipe v oknih židovskih trgovin. Vlačili so 2ide na uliee in jih pretepali. Kmetje eo prere-sali žico električnih svetilk, da so tako v temi laglje nadaljevali s svojim dolom. Zidom ao aa-groalll, da Jih bodo lagnall la de-žele. Na atotine židovskih trgovcev Je pobegnilo v kleti, kjer eo ee sebarikadirell pred napadi. O Izgredih Je bila obvaštena poli-eljaka oblaat v Bukarešti, ko je lokalna polletja uvidela, da ne bo koo izgredntkom, ki eo sklenili, da ae maščujejo nad židovskimi jrgovcl, katere obtožujejo oderuštva. V izgredih Je bilo ranjenih okrog dvesto oseb, med njimi policijski nsčelnlk In nje-gova žena. Vladna lajava potrjuje, da Je situacija resna, obenem pa na-gtaša. da bo imelo vojaštvo is-grednlk« v kratkem čksu pod kontrolo. Glavni voditelji la-grednikov so bili že aretirani. Msd njimi so nshsjs profesor A. C. Cum. notorični protitidovski vodjs In dvs katoliška duhovna. Pet ljudi ol^lk v avtomobilski Bogota. Kolumbija, 8. Jul. — PH potnikov Je bilo ubitih, deset drus • h pa Jo bilo težko poškodovanih. ko ao Je bus nil In sdrknil v propad v meeU VilloU. f % mm ■ r t PROSVETA THE EHIJGHTBNIIENT ci ahm.o w to mU NtntelMi m Unible irUv (Ima CM—g«) la »««•■ 4» HM m WU. IIM u H ^ UÜ tatrt Ms; a« r lil to Ohm fia* m —im M«, H.M m «to lato; m ta». i—ai v Ü-to- món v kt A SSftT-M Ml UMtob *«a« OP TMF rVDMUTID fini Data« » «ki fatoJ«. SS prim « trnmt. im n a* h nitou» m (Ise* SS-So). »ol«e mi ie e uo mmm ps< «••«s* a le ee> % «s SS es« m m «to i delavci Število slovanskih farmarjev v Ameriki ni cnafto. Ce ugibamo, da Jtfi je pettlaoČ, bomo približno zadeli. Največja »kupine ao v Wiaconeinu, Mlimeaoti in Kaliforlnji; drugi ao raatreseni po vseh državah. Celo v Floridi «o. To je malo v primeri z industrijskimi delavci in rudarji, »tajajo pa It. Nala jedfiota ima par društev, ki sestoje te samih farmarjev. Naši farmarji ao izključno "dlrt farmers", to je, da «aml obdelujejo svojo zemljo, Žive od avojega pridelka in prodajaj* preostanek. V ogromni večini ao kupili napol obdelano čemijo proti odplačevanju v obrokih, oziroma so se zadolžili ta daljfto dobo. Onih, M so kupili do-bro urejene farme zs gotov denar, ni dosti. Farmarski sloj, h kateremu spada slovenski farfnar, mora torej zelo gibati, Če hoče kriti tekoče Izdatke. Msrsikateri slovenski delavec j« kupil farmo v lepi nadt — In reklama ja bfla taka! — da bo potem "«am svoj bon", da ga ne bo nihče priganjal in itel ur kot v tovarni. To je bila prevara. Na farmi res ni naiel priganjača — postal pa je sam avoj priganjač. Vsepolno Je prlganjsčev: bankir, davkar, kupec €fta, mleka in aadja, vreme itd. Navadno je vas družlnt vprežena ln delovnik traja od tarje do mraka. Pozimi Je več počitka, toda fermarji najrajši preklinjajo ta počitek. * ' v • itn *'> j j* Dejstvo torej je, da farmar ni noben go-apod, čeprav ae lahko opaja s zavestjo, da je lastnik koaa zemlje in hiie in da včAi najame pomagača In pri tem igra nekakega "bom". Farmar J« delavec, ki je lastnik svojega orodja in sam prodaja svoj produkt. Mezdni delavec Je odvisen od delovnega trga, farmar pa od žitnt»a in drugih trgov. Obema pa drugI diktiraj« cene sa njihovo blago! Razlika med obe-ma Je torej majhna. letošnja kriza tepe farmarja kakor mezdnega delavca v mestu. Delavca tepe bretpo-s4ft>*t sli nizka metda, furmarja pa tepejo nizke cene njegovega pridelka. Gena pšenice Je letoa tako padla — kljub farmski odpomoči da ne bo ameriški farmar dobil niti toliko, da bi pokril stroške. Delal je zastonj hi traven tega bo moral še nekaj plačati za privilegij, ker je pridelal pšenico! Z drugimi pridelki ni dosti bolje. Nt drugi strani mora farmar pla-«svati visoke cene sa obleko, orodje in druge stvari, ki jih mora kupiti. To ao sladkosti farme, na kateri Je človek "aam avoj boss". Fsrmar ae mora zavedati, da ni nič več od delavca v mestu in da imata oba precej akupnlh Interesov. Zavedati ne mora, da njegova od-immoč Jr v skupni politični akciji t delavci vred. Ako bi ae farmartkl in mezdni delavci združili v skupni politični stranki, bi lahko sa-ml sklepali zakone ln kontrolirali trge. Farmar toastčuje delavca in delavec oblači farmarja In proizvaja zanj stroje, avte in druge potrebščine. Oba sta si potrebna — ln zakaj Je treba med njima kupe trotov, ki iro na račun njunih produktov?_ Iz Avstrije poročajo, da je tamkaj zelo na-rastlo število nezakonskih otrok v prejšnjem letu. Samo na Koroškem Je bilo osemdeset odstotkov otrok nezakonskih. Pojasnilo ae glasi, da se mladi ljudje ne morejo ftenitl radi slabih gospodarskih razmer — ljubezen pa ne stane nič, razen, da ae rode otrorl. Neporočeni očetje In matere delajo račune, da se poroče kasneje, ko ae izboljšajo razmere Ali ao radi tega kaj slabši? Nič slabši k «t na primer bogati Američani, ki ae v par letih i>etkrat poroče In ratporoče — in vae Je ali right. ~ • Ameriški čevljarski magnatje ae pritolu-Jejo, da so v prejšnjem letu prodali milijon parov čevljev manj kot v letu 1928. Istočaano ao oblačilni magnatje prodali veliko večjo zalogo hlač. Kaj Je pojasnilo? „ Avtomobil! Ljudje ae vedno Im»U voaijo in ne trgajo čevljev s hojo, toliko bolj pa trgajo hlače pri voinjl. Tako ae va« istnačuj« In Člo-vek nič ne profltira. rasen na komfortu. ^mknsato^ai Diktatura Je v vaeh aJučaJih forma vlad« za ljudi, ki ne morajo aUti na lastnih nogah. Skratka: ta drhal sUMšfVt ■ Glasovi fz nasflbit) Opuščena nasetdna Kock Spring», W| Mi lag. — Mogoče bo kdo mislil, da ni več Slovencev v Rock fcpringsu, ker ae nobeden ne oglaaL Kdo* je temu kriv? Najbrž sUbe delav-ake razmere, ker mora Vsak premišljevati, kako bor sebe in avojo družino preživel. Premogorovl obratujejo pod ničlo, lzvzemši l "km Pacific Oompanf, ki ima svoje ždetnl-ce in potrebuje dosti premoga sama tase. Ker pa je dosti počitnic, ti včasih privoščimo kakšen obisk. Zadnji obisk smo imeli v naselbini Cumberland, Wyoming ki je bil v rtsnici zadnji v to naaClbino. Tam je kompanlja taprls svoj rov, ki je obrdtovnl trideset let Rov je Ml izčrpan In tako j« tavedno zaspal. Na 81. Jun. je vsem tamkajšnjim premogarjem priredila kompanlja poslovilni dan in piknik. Bilo je dosti zabave Kar večkrat berem v časopisih, ho katera kompaaija zapre svoj rov, da navadno prepusti delavce svoji usodi, kar se pa tukaj nI pripetilo. Vsi premo-garjl imajo zagotovljeno delo po drugih rovih v okolici Rock Springsa. Kaj pa potovanje? Bilo je izvrstno. Prvo pOstajo smo imeli v 90 milj oddaljeni naselbini Dismondville. OgiaailJ smo se pri starem prijatelju John Ko-čevarju, ki nas Je »oetoljubno postregel. Mati Kolevarca pa znal Komaj smo prestopili hišni prag, «enat vpraša, "8 čim naj vam postrežem," Ni bilo Časa premišljevati in i« je t?ila mita polna raznovrstnih jedi in tudi za suha grla je bilo preskrbljeno. Dosti smo se Imeli pogovarjat*, samo čas prehitro beli. Morali smo oditi naprej. Upa hvala sa gostoljubnost in postrežbo. It Dlamondvllla naa je peljala pot v prijazno mestece Remitter rer. Tamkaj Ima več Slovencev svoje obrti. Kot na primer, John Hlačin ima tvojo ga-rftlo in veliko zalogo avtomobilov." 'Luka Fern ima lepo urejeno cvetličarno. Frank Rozen-šttfjn Ima umetno Urejeno ko-vačnico, zadaj pa lep senčnat vrt in udobno zgrajeno hišico. Ker smo bili namenjeni iti tudi v osem milj oddaljeno naselbino Sublet, smo morali obljubiti materi Rozenštajnovl, da se t večer vrnemo, ker nam Je obljubila dober prf)prliek. Naselbina Sublet stoji visoko v hribih. Obiskali smo staro gorenjsko korenino Alojs Mačka, ki nam jo povedal mnogo doživljajev. On ja bil tudi eden tistih, ki si je v zadnji premo-garski eksploziji rešil Življenje. Postregel nam ja a prlato kapljico. Radi bi bUl oblakali še več rojakov, a adlnoe nam je zašlo. Morali amo ta vrniti nataj v Kemmerrer, ker imeli smo naročeno prenočišče In na povabilo k m rs. Rotenštajnovi. Tako smo srečno privolili nazaj v Kemmerrer in smo šli na obljubljeni prigrizek. Očka nas pozdravi t "Dober večer." Mati pa pravi: "Tako sem te bila jezna, ker sem mislila, da vas ne bo nataj." "Ne Jate, mati, Č4 amo malo potni, boste pa potem Jezni, če bomo šli bolj poino naprej." Vaedll amo okoli mize. To nI bil prlgrisek, ampak večerja prve vrste, kakršno bi si telel vsaki dan. V veaelju In zsdovoljstvy smo se pogovarjali pozno v noč. Lepa hvala sa poatreibo in prijaznost.. Drugi dan, ko Je solnoe saai-jslo, smo bili zopet na' nogah. Vreme Je bik» lepo. Na očeh pa Je bilo mak» megleno. Ampak naš šofer sahteva, da moramo Iti tu} določeno mesto. Dal nam Je dost minut oddlhs pri prvi čakalnici, nato smo odšli proti prijasni 15 mUJ oddaljeni naael-Mnl Cumberland. UstaflOvlll amo ae pri dobro sna iti družini Anton Kožmarjevl. Tukaj smo se dobro imeli. Goapodar$ klet, guapodinja pa v kuhinjo. Tako amo sopei sedeli ponavljati prejšnji dan. Popoldne amo ŠU v dvorano, kjer Je še Igrala cum-berlandaka godba vesele poakoč-nlce. Sestali amo se z mnogimi prijatelji, s katerimi se nismo videli mnogo let. BOo je več govorov In (porinih Iger. Po končanem programu se je la xplodna zabava. Bilo Je vse ga obilo — od sladoleda pa do pijače. Ker se pa Slovend naj raJŠe skupaj držimo, smo kftia lu šli k znani družini Aloj.ij Flakerja, kjer smo zopet dobili več starih prijateljev. Noš ae delala. K malo te oglani soprt)-ga tamkajšnjega društvenega tajnika, rojakinja Remcova "Slovenec sem, tako mi ja mati djaia." Hitro ji priskočijo na pomoč Mary Lumbert In Pran-ces Rolih iz Diamondvflte, ta njimi pa zabuči John Kočevar. Hitro so se odprla vsa gria In razlegala se je slovenska' peaem po celi naselbini. Prepevali tono pozno v noč, zadnja peaem je bila: "Fetelinček je zapd, dani ca je prišla." Reči moramo, da je malo naselbin, da bi bila tako složna in postrežljiva kakor Cumberland Imajo tudi svoje društvo SNPJ, kakor nam je tajnik Frstik Remec poročal, če bo mogofce, bodo obdržali svojo številko, ako bodo pa preveč oddal J nI h podal resi ftnadjo, da ne bo trpela trgovina, on pa radi službe ne mara zavreči svojih principov. Pri EnakopraVnoati so zavpitt, da bo ie narod obsodil. Vas pa Je Šfe. In če ne Verjamete, pojdite med delavno ljudstvo pa bo-ste'videli kaj pravi o vaših član ,kih. Za napade Še niste prejeli nagrad, pač pa veliko graje In Izgubo naročnikov. Slišal sem, da je dobil pieec članka "Kulturna društva" ukor od urednika, ki slučajno ni urejeval lista isti dan radi od-sotnostf. Torej le tami obsoja-ta članek, kaj šele drugi. Pa "doktore" Mally? Kje so tista navodila iz Chicaga? Kda. ,bo objavljeno tisto pismo? Morebiti je pa navodilo t 22. ceste in Lincoln ulice v Chicagu namesto z Lawndale? Vemo cilje narodnih domov. Se bolje pa povedali, da Je prišel na površje trikrat, nikogar pa nI bil* da M ga rešil. Ko te je mladi Adolf pogreznil zadnjikrat In ga ni bilo več na površje, je stekel njegov tovariš Charles Žlindra v Nordberg tovarno in povedal nekemu delavcu o nesreči. Nato sfeečeta na lice mesta in ko mu žlindra pokaže kr^j, kjer sp je Adolf utopil, skoči delavec v vodo. Našel je utopljenca, ki je ležal med železjem kakih 15 čevljev od obrežja. Potegnil ga je It voda, aj>il je že mrtev. Kakor te je izvedelo iz raznih poročil, se je mladi Adolph spotaknil ob neki predmet in padel v strupeno vodo, ki mu ja takoj vzela prve moči. Umevno je, da se je precej časa boril s smrtjo, prsdea je izginil pod rdečo in ttrupeno vodo. Ako bi Mlo na mestu količkaj pomoči, bi bili njemu lahko rešili mlado življe-nje.—Janepk Ule. Oevelaad, Oblo. — V me poli ao ae pojavili uporniki 1 če jo ubogati onih. ki al jejo, da ao postavni v roda. Rebeli so varjatl našim advokfctott. trdili, da aeja nI človek, ki pa ni je dajal, da je ti so molčali In potne je «da Je Imel tisti, ki gi I nlčlti, prav. Pa to ne Imej prav ali neprav, našim Učenim rojakom ne Saj naa je mati učila 'Kaj pa aedaJT Saj veste kaj naredimo pri UM S tfctfeai. Id ta pregrešijo napram našim urednikom, «pravnikom. advokatom, "doktorjem." trgovcem hmelja In polltlčarjem demokratsko-re- _F. Barblč. Pozdravi ialetttlkov SNfjl Preil odhodom V domovino z drugo skupino izletnikov, ki je potovala t posredovanjem Izlet-nega urada SNPJ, podpisani iskreno pozdravljajo svojce in prijatelje tei" te jim sohvaljujejo za izkazano nkk^onjenost dk njihovem odhodu i 'Vraiicee Robati, hčerka Julija in Jennši Hrovdt, članice društva št. 88 In št. 806 SNPJ v Ke-noshi, Wla.; Pavla Vegrič, članica društva št 18 SNPJ, Anton in FraMMa Tratnik, člana društva št 1» SNPJ v Milwaukee wis.: mm ViHovnfc H Punma na, HI:Y1^ Idančnlk In Mary AnzNNflt it Detrilta, Mlch Navedeni MetnlkT pošiljajo pozdrave in zahvsde svojcem in prijateljem Iz Nfcw Yorka, pred no so Še ukrcall na parhfk "Mau-retanla,** ki Je odplul v Evropo dne 28. junija. Brutalni uboj Jetnika ' Aia. — A. J-je bil obeojea na tri radi tatvine, se rdne pritožil proti jet-čuvajil, da ne more opravljati težkega je bilo ukazano. Ta raztogotlla čuvaji, jetniki s puško po je obležal nt mestu obravnavi je bil ČU-Marshall je bQ črrtci tako nimajo ivfe v Alabami. S"kTlŠafclke Cj-Cvetni je v H meaecih Izaelilo it Mehike v Združene države 8,-886 oaA. (migracija je padla za M^ v primeri t istimi meseci nrošleira leta Dr. F. GoasU: Neumnost ne izumrje S ^ : .i. i - —' » ^ Največji mazač našega časa je dunajski "slavni" Zeilleis, katerega je v preteklem let j obiskalo nad 140.000 bolnikov, ki ao iskali u, baje tudi prejeli od njega zdravniško pomoč — Kakor od nekdaj mazači, tako si tudi Zeili, zna varovati neki skrivnosti nimbus, ki ga tvai-ja pretf IMrazsodno množico v čudodelca. Da ^ postal mnogokratni milijonar, J( umevfio, Istotako da mu v njegovem kraju dol. gujejo mnogo zahvalnoati, saj je povzdignil neznatno vas v moderno zdravilišče, kjer «0 nastali hoteli, gostilne, trgovine, avtobusi itd ki bujno procvitajo in donašajo prebival t ui ogromne dobičke — seveda je vprašanje, za koliko časa —i saj je tudi Wdrishofen, če pra/ ne v toliki meri, močno razcvel, a po Kneipp^n i smrti precej propadel. Da navaden mazač brez vsake medicinska izobrazbe dosega te velikanake Uspehe, da najde na atotiaočie ljudi, in to ne le med neuko, prosto maao, temveč v večji meri še med "inte-ligenco" in bogataši — je pač Žalostno znamenje za našo ttfiko hvaljeno "proevitlenost" in "naprednost". Nikakor ne tajimo, da doeega kake uspehe, ne le potom sugestije, ki tvarja "čudeže", temveč tudi navadnim potom. ~ Saj vemo, da zdravi narava, da jo zdravnik le podpira, od-vračujoč vse škodljivosti in tvarjajoč vae ugodnosti ~ ter da ima le za nekatere bolezni direktna zdravila, ki uničijo bolezenske povzročitelje, za večino pa mora in more le podpirati organizem v boju z boleznijo, in ako je organizem poytem oslabel, je tudi zdravnikov trud dostikrat brezuspešen. — Tako od Zeilleisovih klijentov tudt pri "zdravljenju" dostikrat premaga močna narava bolezen. Na drugi strani pa pomislimo, da pač slišimo o ogromnih številkah obiskovalcev, ničesar pa ne o nadaljnem poteku — nočeBar o slučajih — ki se poslabšajo, ki končajo s smrtjo — obiskovalci odidejo v domovino nazaj in izginejo v temi. Pri stoti-sočih obiskovalcev pa ono neznatno malo šte-viice res ogdravljenih, e katerih se čuje, nikakor ne spričuje o kakih posebnih uspehih. Razlagamo si jih prav naravno, kot smo to navedli. Pozabiti ne sm^mo le na posebne teža\e pota iz oddaljenih dežel, ki bolnikom gotovo niso v korist. Da se mnogo premoženja zapravlja, je umeviio. Za domaČega zdravnika zvečine nečejo imeti nobenih novoev in dostikrat za Ves njegov trud nimajo nobene nagrade, pač pfc kriče o pretiranos^i njegovih računov — za tujega mazača pa žrtvujejo brez obotavljanja ln brez premisleka ogromne vsote, ki so zvečine vae zavržene! Albanski pozdrav K posebnostim, v katerih se posamezni narodi razlikujejo, spada tudi način, kako se p-ždravljajo. " r 1 Način pozdravljanja pomaga poleg drugega k poznavanju duševnega življenja posameznega naroda. Iz tega se razvidi večkrat, kaj on najbolj ceni in do česa mu je največ. V vsCh krajih sveta boste zapazili poseben način, s katerim se ljudje pozdravljajo. Pri večini, narodov ee iz pozdrava vidi, da oni največ mislijo na zdravje. Pri Jugoslovanih se n. pr. skoraj vedno reče: Zdravo! Kako ste kaj? Kako se imate? — Cehosl6vaki pravijo: Na zdar! — Anglež po navadi reče: How are you? — Italijan: Come sta? — Prav tako tudi Nemci in Francozi. Veliko bolj zanimivo je pa to pri Japoncih. Oni si ne podajajo rok, ampak se podrg nejo drug drugega z nosom in se vprašajo: AU si snedel riž? — In Albanci? Oni se pozdravljajo takole: eden položi levo lice na desno lice drugega. Tako naredita Izmenoma po dvakrat ali trikrat. Tedaj se vprašata: A Je burre? —(Ali si junak?). Večina narodov ae vpraša po zdravju, Japonci po trebuhu, a Albanci po — junaMvui ESS Tycho Brahe Na Švedskem otoku Hvenu, severno od Ko-danja, sb pravkar otVorUi muzej na čast in slavo znamenitemu zvazdoznancu Tychu Brahu (1648-1801). Učeni astronom si je stekel vesoljni sloves s avojiml razpravami o nebesni mehaniki. Spričo kraljeve darežljivesti je mogel osnovati lep okeervatorij UranienborK na omenjenem otoku, jtaaneje pa Je mnogo potoval, zlasti se je «*g» mudil v Pragi, kjer j<> « avojlml znanstvenem deli baje zaslutil radij, čeprav ga takrat m ni mogel znanatveno dokazati. V toku stoletij je njegova zvezdama propadla. Nedavno pa sO starinoslovci Jeli kopati na njenem atavbišču ter so odkrili marsikaj zanimivega. Danes *> zidovi popravljeni in stavba oddana s živo dKafo. Vse najdbe so shranili v nori imej. t^odo izpostavljeni tudi vsi Instrumenti In knjige It one dobe. Doslej so bili shranjeni v Stockfcolmu In 8undu. ^^ •' mm 1 Mesto Nashville, Tenn.., Je nedavno odkrilo posnetek Partheona. ki v vseh podirobnostih od centimetra do centimetra nalikuje *i"»n •' čigar razvaline moreš občudovati v Atenah. To pa v snovi, ki Je docela slična pentetakemu mar morja. Govoreč o tem "čudu," dostavljajo meriŠke novlne. da je podnebje v Tennessee^ precej podobno grškemu. Zato ae nadejajo, da sčasoma dobil nadih, enak pat» ovek J>t samo rad vedel, kaj mislijo o tem ponarejku. Vesti iz Jugoslavije (Poročevalski biro Proavete v Jugoslaviji.) Stir jo peklenski stroji J Ljubljana, 14. junija 1930. Požari, samomori, poboji, pa peklenski stroji, procesi radi |K'klenskih strojev, stentati, spopadi na meji — take in podobne vesti se vrstijo po časopisju. Odkar ni strankarsko-politične-ga življenja in je vsa politika vodena od enih rok, ni več toliko političnih člankov, uvodnih člankov po navadi vkar opuščajo, pač pa pridejo do večje veljave vesti o atentatih, umorih, peklenskih strojih itd.. Včerajšnje vesti iz Beograda poročsjo: "Sinoči je v čakalnici III. razreda v niški postaji eksplodiral peklenski stroj. Stroj je bil skrit v železni peči čakalnice in'je bil montiran v železni škatli. Pri eksploziji je bil smrtno ranjen veterinarski kontrolor Živo j in Rankovič, ki je podlegel poškodbam, teže ranjena pa sta dva vojaka in laže ranjena neka študentka. Nekoliko kasneje je eksplodiral drugi peklenski stroj in sicer kakih 900 m daleč od postaje*na progi Nlft-Pirot. Ta eksplozija ni povzročila nikake škode. V bližini so našli še tretji peklenski stroj, ki pa ni eksplodiral. A ko so čakali na strokovnjake, da pregledajo stroj, je stroj eksplodiral. Ranjen ni bil nihče. Zjutraj ob 3. pa je eksplddlral četrti .peklenski stroj na oesti v smeri proti Leskovcu. Skrit je bil v kupu gramoza za posipanje ceste. Skodd tudi ta stroj-ni povzročil." • Tako uradno poročilo. S katere strani izvirajo peklenski stroji ne poročajo; Mogoče spet — Bolgari . . . Samomor. — Menda bo tudi v ljubljanskih časopisih treba u-vesti posebno rubriko za poročila o samomorih. Zakaj samomori so čim dalje bolj pogosti. Ljudje so trudni življenja.in večinoma že v mladosti.'— Nov primer: Na Viču je posestnik Klemene v gozdičku poleg bivfce Andrettove tovarne mesnih izdelkov našel v jarku truplo mladega dekleta. Obvestil je policijo in policijska komisija je prišla na lice mesta, kjer je našla poleg trupla dekleta steklenico z ostanki lizola. Ugotovili so, da je bila samomorilka 1013. leta rojena, torej 17-letna Marica Baloh, doma iz Smlednika. Dekle je služilo v Beogradu pri dr. Eislerju. dobila je nekaj dni dopusta, ki ga je porabila, da je obiskala svojo teto v Šiški. Pri njej so nalll kažipot po higijenski razstavi ljobljair-sk<>ga velesejma ter brzojavko dr. Eislerja naj se vrne takoj v Beograd. Vzrok samomora ni znan. « Velik nočni požar v Mariboru. Tovarna "Kovina" Maribor, 14. junija M30. Včerajšnjo noč blizu polnoči jo prebivalstvo našega mesta vznemiril plat zvona s stolnice, kmalu nato je po meatu drvelo v"č avtomobilov, gasilci ao- trobili in hiteli gasit. Nad Tesnom *> ae dvigali zublji In plameni in dim. "Kovina", tovarna za žice, kable, škropilnice itd. je go-r< la. Ogenj ee je pojavil v po-niklovalnici. Hrž no prihiteli mariborski khsIIcI s svojo brizgalno, prihi-teli so gasilci iz Pobrežja, Studencev, Raz vanj a, Pekar, Zr-kovcev in Hoč. Gašenje pa je bik) težavno, k< r je primanjkovalo vode. Na razpolago so imeli le dvoje hi-drantov. Vendar ae Je gasilcem po 4-urnem gašenju posrečilo omejiti požar. Stroji so zgoreli val. Do tal uničeni ao od-(idkl: brusllnica, poniklovalnl-(». ključavničarski oddelek in < "abalažnl oddelek. Ostale od- ike se je posrečilo rešiti pred ♦/njem. Skoda pa je velika. <*rog 8 milijone. K sreči je kri-t« z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, ni zns-no- iMmnevAjo, da delavci zve-niso popolnoms pogasili vnjlšč. ds je tleča žerjavice "išla v stik s gorljivimi pred-m*ti. In tako porsročfla požar. 1'otledtee požara bo občutilo tudi delsvstvo, ki gs je tovsrns zaposlevala okrog 300. Zdaj pač ne bo sanje dela, dokler se tovarna ne bo spet obnovila. Mnogo bo vsekakor odpuščenih in prepuščenih sedanjim slabim in dragim časom. Zakaj, če je tovarna bila zavarovana, delavstvo ni bilo in delavske mezde tudi ne. Požar v kranjski okolici Ljubljana, 10. jun. 1930. ■v Na binkoštno nedeljo je nastal v okolici Kranja požar. V vasi Bregu ob savski soteski je začelo goreti pri posestniku Jakobu Kalanu. Ogenj je kaj kmalu zajel troje objektov in še neko kajžo. Obstojala pa je še nevarnost, da se ogenj ne razširi še na bližnje objekte, ki so povečini s slamo kriti. Ogenj bi tako lahko vpepelil vso vas. Iz Kranja pa so s silno naglico dospeli gasilci § svojo motorno brizgalno, ki še je'sijajno obnesla. jOgenj je uničil do tal vse objtki*, ki se jih je lotil preden so prlftli .gasilci, ostale pa so gasilci obvarovali plamenov. Posestniku,. Kalanu je zgorela stanovanjska hiša, hlev in gospodarsko poslopje, rtekemu kajžar-ju pa kaj-¿a- Kalan ni utegnil rešiti ničesab', uničeno je prav vse: gospodarsko orodje, oprava, krma, tri glave živine in vse drugo. Skoda Je nad 125,000 Din. Zavarovan je bil le za kako četrtino. Se dobro, da so rešili gospodarjevo sestro. Planila je v hlev, odvezala živino in rešila. vezati takoj, med tem pa Je o-genj uničil vrata in tramovje se je sesulo ter zaprlo izhod. Zbe-žati na prosto ni mogla. Domači so s silo odprli drugs stranska vrata ter jo nezavestno odneali iz gorečega hleva. 2ena je zelo opečena. Skozi vas je privozil z avtom škofjeloški veletrgovec Thaler, ki je takoj dal svoj avto na razpolago, naložil opeklo sestro ter jo odpeljal v Kranj, kjer so Ji nudili prvo pomoč, potem pa so jo peljali v ljubljansko bolnico./ Tako je kronika praznikov dokaj žalostna. Za praznike je pogorel posestnik Kalan, v Ljubljani si je vzela življenje neka služkinja, v Zagrebu je slovenska služkinja M. Vratovšek popila ocetno kislino, hoteč storiti samomor, a jo bodo menda rešili, v Martinjakih je blazen posestnik zaklal svojo teto itd. . Praznik, ko pride sveti :„Duh nad ljudi. Beda in usoda Je vedno nad njimi. • Velik uspeh jubilejnega vele-sejms Ljubljana, 10. junija 1930. Nekako takrat, ko se začenja za Ljubljano poletna sezona za turiste, za obiskovalce iz inozemstva, tedaj nekako se otvar-ja vsako leto tudi velesejem in tako vse to iztrga LJubljano kar na mah Iz normalnega bolj ali manj mirnega življenja in kar preko noči zavrvi življenje po ulicah s podvojeno ŽlVahnostJo. A letos se Je otvoril celo Jubilejni velesejem, deseti odkar ga imamo—in pričakovati je bilo, da bo uspel nad vse dobro. In v tem se nismo varali niti za malo. Na binkoštni ponedeljek, t. j. včeAiJ so se vrata velesejma na večer zaprla. Kot je bilo pričakovat, je bil obisk velesejma na binkoštne pratnlke Izredno velik. Vlaki so nabito polni vozili k. LJubljano obiskovalce z dežele, vse. kar ni utegnilo priti v delavnikih, je prišlo na praznike In na sejmišču Je bila uprav gneča. Obisk teh dveh dni je bil tako velik, da Je gotovo, da Je skupno obiskalo velesejem nad 118.000 ljudi—torej vsekakor velik promet in uspeh. Tudi kup-čijska živahnost je zadnje dni porastla. 8klenjenAJi je bilo mnogo kupčij v pohištvu, v strojih, živilih, glasbilih, otroških vozičkov, kolesih itd. Zaznati je bilo ta dva dneva ogromen poeet kmetov In s tem tudi močna kupčija s poljedelskimi stroji le motorji. Tudi rezstavljslci so zadovoljni. «3'f jih je zelo zadovoljnih. 2ŠU prodajalcev je zadovoljnih, le kakgi 9% Jih je, ki izjavljajo. da so manj zadovoljni. Ce upoštevamo, da je rasstsvljsleev bilo letos 718—potem po vsem tem vidimo, kako velikega uspeha je bil veleaejem deležen. Tako je naše gospodarstvo zaključilo avojo deseto revijo svoje moči in podjetnosti msjhnegs, a delavnega naroda. Naša drama na gostovanju na ■■^Hrvatskem Ljubljana, 13. julijs 1930. Del ansambla ljubljanske drame je odšel na gostovanje po južnih krajih naše držav* Začel je svoje gostovanje v Varat dinu, končal ga bo čez mesec dni v Bitolju v Macedoniji. Vsekakor dolga pot in še adaj v tej vročini Zato si je tudi ansambel isbral lažje komade, kome dije, ki naj bi kljub tej vročini in gledališki nesezoni vendarle skušal privabiti v gledališča publiko. To se mu je doslej v dosedanjih gostovanjih le deloma posrečilo. Sezone ni zs to in pa tudi — kdo rasume slovensko v neslovenskih krajih, kdo bi so potrudil, rasumetl slovensko, kakor se potrudijo naši gledalci, kadar gostujejo arbaki in hrvatski gostje? V tem oai-ru smo mi bolj bratski, kakor pa na jugu. Ce bi pri nas gostovala srbska gledališka grupa, sem prepričan, da bi bile dvorane dobro obiskovane. A vračajo nam to z nezan ima njem in nepozornostjo. Zs svoj repertosr so itbrali Golatjevo kmečko, gorenjsko komedijo "Vdova Rošlinka", ki ima precej zdravega kmečkega a tudi precej robatega humorja in prehaja komedija včasi v navadno burko. A plesi in narodne pesmi, ki jih vpleta ansambel v uprizoritev, dajejo stvari A. (.arden: da bi ^Hp^H Omotena od dima ni mogla od-jmočan karakter folklore in ae nimlvoetl. Zato so bili še povsod s to predatsvo kar zadovoljni, v svesti si, da ansamblu ne gre iS reprezenlacijo višine slovenske gledališke in igralske umetnosti. Igrali eo doslej v Varaždinu, v Zagrebu, v Kar-lovcu in adaj igrajo v Dalmaciji. Uprizorili so Vdovo Rošlln-ko v Sibeniku, in istotam sinoči Cankarjevo "Pohujšanje v dolini šentflorijanskl". Poleg teh dveh nastopajo tudi s komedijo "Grožnja". V Zagrebu je bilo gledališče dokaj prazno, niti Slovencev, ki jih je v mestu več tisoč (nekateri trdijo, da jih je 30.000), nI bilo. Zagrebški časopisi beležijo in čudijo, kako da ni prišlo predstavo gledat več Slovencev. Menda pozabljajo, da gredo igralci igrat tudi za Hrvate . , . Zagonetne smrtna nesreča Ljubljana, 0. jun. 1980. V Volfovl ulici v Ljubljani se je pripetila včeraj popoldan zagonetna nesreča, ki je zahtevala svojo žrtev v osebi 27-letnega svečarskega pomočnika Martina Berdelaka, doma iz Vrholj v mariborskem xokraJu. Imenovani je že 9poldan čutil slabost, noge so mu klecale In tožil je, da mu je zelo slabo. Po kosilu je odšel v prvo nadatrop-Je na stranišče, a ker ga dolgo ni bilo na spregled, ga je šel drugi pomočnik Iskat Našel je Ber-( delaka v stranišču nezavestnega na tleh. Obraz njegov je bil vas moder. Odnesli so nezsvestnegs Berdelaka v delavnico in ga skušali z umetnim dihanjem spravi-ti k zavesti. Iz sosednjega Orni-novega doma so prihiteli akademiki medicincl, ki so nadaljevali s poskušsnjsm obuditve, a Jim nI uspelo. Med tem je prišel reševalni avto, ki Je odpeljal Ber delaka v bolnico, kjer so se trudili zdravniki, s zaman, Cez kako uro je Berdelak umri, ne da bi se bil zavedel. Kaj je bil vzrok smrti, ne vedo. Sprva ao goforill, da se je mogoče zastrupil s strupenimi plini, a katerimi so uslužbenci mestnegs flzlkats desinficlrall neko stanovanje v isti hiši. A ker je bil veter, ki je pline gotovo tskoj rszgnsl, je skoro to izključeno. Obdukcija trupla tbo pokazala, za čim je Berdelak* u-mrl. Ker ae ne vs vzroka, j« razumljivo, ds ao mnogi razburjeni In da ljudje ugibajo to In "Kaj niste bili s Božo skregani T "Ds. ampak sinoči sem se spravila z njo. da bi tvedela od nje. kaj Jelš govori o _ Človeku je potrebna sprememba. TOga načela sem se o-prijel prejšnji teden In porabil "počitnice" za obisk Milwaukee-ja in Clevelanda. Prvo mesto mi je bilo znano le po imenu, ker v njem prej ¿e nisem bil. Metropola mi seveda ni tuja. ker bila je tudi zame prva peetojanka mojega prihoda v "obljubljeno" deželo I. 1918. a a a V nedeljo opoldan 22. junija jo mahneva s Ch arij jem iz Wau-kegana, kjer sva s drugimi Ss van i vred prejšnji večer gostovala na svatbi prljktelja Andreesa, proti Milwaukteju. Posluži-la sva se North Shore železnice, ki nudi dobro tranaportno zvezo med Chi c ago m in Mihvaukee-jem. Waukegan, ki leži kakih 80 milj severno od Chfcaga, je Jako prijazno In Učno meato. Koliko članov šteje ta naša našel bina, mi ni znano. Vendar pa njih narodni dom alovi v našem ameriškem življenjii kot ena najprimernejših atavb te vrste. In da so Waukeg4nčanje dobri gospodarji, priča tudi to, da da ima okrog 70 odstotkov tamoš njih rojakoV avojo domove po izjavi vedno zabavne korenine Rudolfa Skeli. »a a Iz Waukegana do Milwaukee je dobro uro volnje z North Shore železnico, ki teče akosi prijazni meatjeci Kenosha In Ha cine. V Kenofhi Je velika Naah tovarna za Mtomöblle, v kateri dela več tfobfc ddlgvcev v nor- malnih razftarah. Pred par leti Je to meatd''dobilo "first page" publlciteto 'v metropolitanskem časopisju Amerike radi spekta kularne stgVke nogavičorjev pri Allen A drirfbl, katero so naska- kovali z metodam* "nove atra- tegije* pod vodatvbm Louie P. Budenza. Obe mfitfsci imata ja ko čedne dbmove W ata v tem o- zlru na pogled popolen ^kontrast s Chicagom. * , a a a1 Prišedšl' v Milwaukee ae i Char lijem takoj podava na pik nlk tamoftfjefra socialističnega kluba, kl ae je vrštl v prijetnem grovu kakih 20 milj južnozapad no od mestk. Na prostor je naju "potegnil"' mladi Obluck, ki se udejstvujo v tamošnjem angleško poslu jočem društvu ln zad nje čase tudi v mladinskem socialističnem gibanj 0. Das! je bil piknik akutna afara t angleško organizacijo pete warde, so bili navzoči večinoma alovenakl ln hrvaški sodrugi ter aimpatičar jI. Na pikniku aem ae aeznanil z večjim številom somišljenikov, katere aem prej poznal le po ime nu. Proti Večeru smo nekateri odšli na Werft Allis k atari ko-renini, Joe Radeljnu. Joe ima prijazen dom in še bolj prijazno družino. '■«•S a a iTudl West Allis je aelo čedno predmestje Milwaukeeja. Je ps samozaljubljotoo kot večina vsa ameriška predmestja, ki Imajo naglo rast ifi kratko egodovino. V pogledu vladi* ne mahi z Mil-waukeejem nlfessr skupnega ln Inslatlfa ne teparatisem, desl-ravno na pogled ne vel, kje ae k&nča eno mesto In prične drugo. V Milwaukee ju aamem ne opaziš nfč posebnega, kar bi ga razlikovalo od drugih večjih meat. V primeru • Chicagom je meato Jako Čisto, vendar pa Chicago nI noben kriterij za primerjanje. Kadi premalo časa, ki sem ga Imel na razpolago, pisem šel pasti moje radovednosti v mestni zoo, ki slov! šlrom dežele kot najlepši in najpopolnejši zoolo- glčnl vrt Y Ameriki."' S a a 0 Vendar sem tudi v Milwaukee ju opazil sliko, ki je posebnost. V slovenski naselbini sem namreč v nedeljo posno zvečer opazil več pasantov. ki ao bili pod kontrolo vinskih in munšsjnaklh duhov, kot kdsj prej v življenju v kateremkoli me»tu. Grešniki ao bili le moškega «pola od mladeniča do starčka Druga značilnost. katera v zadnjih letih hitro Izginja iz velemestnega tivljenja, so ssluni. ksterih je v Milwsukeeju, kot a*m opazil. Je-ko veliko, posebno pa med našimi rojaki In menda ravno tako tudi med drugimi narodnostmi. Dali je to vzrok alike nedelj skega večera, ne vem. Vem le, da ae mi je slika zdela jako žalostna, ker dokler bo delavec iskal kratkočaaja v alkoholizmu (ki as naj razlikuje od smernega uživanja vinskih duhov), toliko! sa bo tudi predmet iskoriščanja, socialnega zapostavljanja in nis-kega duhovnega razgleda. "Everybody is in the butleg business," ml je pojasnil neznan mladenič, ki sva slučajno prill* v razgovor pri opazovanju čudnih letalcev. Dobesedno njegova izjava seveda ni resničSa, vendar se ml zdi, da sem videl v par urah večje Število butl jolntov kot jih je mogoče opaziti v kakem drugem mestu v onem dnevu. a a a-- S tem ne mislim, da je Milwaukee na splošno slabše meato v tem ozlru kot oatali kraji pu-ritanake Amerike. Razlika je najbrž le ta, da Je Milwaukee "odprto" meato, medtem ko operirajo butleg jolnte po dvugih meatlh bolj skrito. V Chicagu na primer divja pravcata vojna med gangami radi kontrole butleg biznlsa. Umori so na dnevnem redu, in v manjšem obsegu je najti Čikaške razmere > tem v zvezi v vsakem večjem meatu. Na drugi atrani se Milwaukee lahko ponaša s dobrim mestnim gospodarstvom pod Hoanovlm Županstvom, katerega čislajo oe-lo čikaški meščanski listi, kar eo že večkrat pokasali. Ulice ao jako analne tudi v proletarsklh distriktih. To je tudi posebno«*, katera naredi prijeten utis na tujca. Po vaeh večjih meztlli, kjer aem že bil manj ali dalj čaaa, ae meatne vlade jako malo aanimajo aa čiščenje v distriktih, kjer živijo nižje plačani delavci. Prvenatvo v tem ozlru ima gotovo Chicago, kjer je r*-ketiraki ponos veliko bolj raa-vlt kot pa civičnl. Tudi v tem oairu je med Milwaukee jem in Chicagom velika razlika. Raar log temu je to, ker v Milwau-keeju obstaja močnejše socialistično gibanje, ki ima svoj dnev nlk "Milwaukee Leader," mad-tern vlada v Ctiieagu — kot po veČina oatalih ameriških mestih — raketirska politika re-publlkaneke ln demokratske stranke. Na vifiu te politike je Samuel Insull In slični interesi, na dnu pa gan^reštvo, ki je v službi prvih. (Dalja prihodnjič) ' ___;- Oblasti iščejo morilce reporterJs Chicago, 8. Ju).—JTed Newber ry, načelnik člkaških gangešev, je bil včeraj osumljen sveee a umorom, ki je bil iavršen nad "Jake" Lingiom, reporterjem Tribune. Preiskava je dognala, da je bilo v podzemskem hodniku pod Randolph cesto šest gangešev In da je vsak Imel določeno nalogo pri izvajanju dobro napravljenega načrta za umor poročevalca. Imena gangešev ao znane oblaatem, ki jih aedaj iščejo. Policijski poročnik Berker, ki je spremljal gangeža Jack Zuta, na katerega je1 bil prirejen napad v glavnem delu mesta prošli torek in je bil v revolverskl bitki, ki je sledile, obstreljen voznik električne Železnice, Elbert Lu-sader, je bil suspendiran. Oblasti so ihnenja, da Je bil napad na Zuto uprizorjen, da ae ga Iz-nebe, ker ve tajnosti, v katerih Je zavit mlsterij umora poroč« valra. Zuta je Izginil neznano kam in oblasti ga aedaj Iščejo. M Slomška Narodna UataMTQwu«. Federacija sa odškodninski Raleigh, N C - CHašer k novega delavakega odškodninskega zakona bo glavni problem. 6 katerem ae bo raapravljalo na konvenciji delavske federacije v j severni Karolinl, kstera ss bo seats Is . 14. sugusts v High pointu sil v Salisbury Ju. Pydporai Jilioia^ lakor* 17 Junü. ISO? vdfMfl Tal. Rockford 4*04 MB 7 M So. Lawndala A v*.. Ckieago, III. GLAVNI ODHOR S.N.P.J. UPRAVNI OltSKgt VINCENT CAINKAR, pradaadnik.....*6&7 8. Lawndata Avt., Chingo, HL FRED A. VTDKR, gl. tajnik.........M67 H. Lswsdala A va., Chtaago, III 01.A S NOVAK, tajnik bol oddelka... «M7 S. |«wnd»U At», ('hteaco, 111 JOHN VOGRICH, «I bla«ajnlk.......265T 8. Lawn d« I« Ava.. Chtaago, III PIUH (iODINA, upravitelj glasila... .8067 8. Lawndalt Avo., Chl«a»o, ni JOHN 1IOLEK, uradnik «laslia......1067 S. Lawndata Ava.. OMcafo, UL OnUORNIKI ANDREW VIDR1CH, prvi» podpredsednik, «80 Ruaaall Ave., Johnstown, Pa. DONALD J. LOTRICH, drugI podpreds., 1937 S. Trumbull An* Ohleago, III JOHN J. EAVKRTN1K, gl sdravnlk........37t4 W. 80th St.. Chlrage, 111. 1 GOSPODARSKI niMHKt.' PRANK ALESH, predsednik..,.......>184 8, Crawford Ava., CMcavo, lil JOHN OUPí..............................S684 W. 8tth §t.. Chkafo, lil JOSEPH S1SKOV1CH............... J00U K. T4th Street. Cleveland, Ohi* POROTNI OIMKKt JOHN G0R&EK. predsednik..............414 W. Hay SU Springfield, III > rma, Kana. St raba ne, Pa ...........................Park Hill pa. PAANCS8 SAVOVlEK.................1011 Adams St., Na. Chicago, III OKROtlfl KASTOPNIItlt GEORGE HITRE KAR, prvo okrolja.i.....18? Mala Ave., W. Allqulppa, Pa. JOHM LOKAR JR., drugo okrulje........«D5 E. 108nd St., Cleveland. Okta PRANK K LAIN, tretje okrožje.................Bok 6M, Chlsholm, Minn. JOSEPH HRATKOVICH, četrto okrolje..........R. R. 7, Pittsburg, Kana. PRANK KLpPCfC, peto okrolje......................P. 0. Dlnaa, Wya >v NADZORN* ODSKK» PRANK EAITZ, predsednik......!,.!.......S«3t> W. 86th St., Chicago, III ALBERT HRAST........., i,. ,vl .1 i.. 555 S. Pieree St., Milwaukee. Wis, MICHAEL PLESNE..............610 Msdlsoa Ave.. N. S., Pittsburgh, Pa. ANTON BULAR.. » ,.,♦.,,,,.,,,,,,,,.,,,,,,,,,,,,.Ilox 27, JOHN TRCeLJ..................................Box/867, I PRANK PODlpOif.v.............................Box 81, P VSA VSS DSN. a glifRhM eüMfBiiii M aal m eeMUaJs a% si. «sjeOit» ss *aa»4afc as fMls fL i eeUIJslv* la si voit É SS S4«)s |L ears»« v a!. asea edssSe 4a tsáaslc vaMS vsa 4e ss MaUkt Mhn, aaj se ertiUaJe aa M. tejnili™. pmlhii f a MlflJilllil®! INmiII* ml il MM|I|I h MmaIuMi««. rairotaa h aal ss pt4HJs|s Ptaak Sa|e% VS4 raizivi as ai. aerial 'VSI i »orisi la «vea« aesaaaila. satasl. afcsslalaa la i»M «es. te» |e e s stoifc« IsSaete aal ss aelSla aa -raosvbto,- SMT 8. Uwn«sls kh HOTBi CwwaMlMw wlü» IM Saames Otriw iteaM te sSiriwii ss IsOewsi IteamlailtM fe» «te seavee» inSlm smu te AM aHatdaAaHi if HMMI#F kstlsui HRIURISI _a «t, itaasnssa's A|i|aA ^^y a. ei »ei iTvsMvfr i evipe a^eew M n akaltaiaM al ika Basai mi iaaaftlMfa. v« vnaiiwan rev "sata as P*^»» » ■ Ctefaaa seaNSalats aatf saasals steeM ta is «ta sM«»tal inkmrhmwlu, IS "TI ate sa eSM» te» StA." VLADNE ÔTKML. KB O BREZPOSELNOSTI PRENIZKE Hooverjevo poroéllo brer.iHwelnost i anav«|el|s< raamer. so mnogo pranlske stanju » ^ ft lev like New York* N. Y.— (F. — Vladne številko o stanju brezposelnosti, ».kl bazirajo na podatkih zadnjega ljudakoga štetja, ao predmet ostre kritike a strani dolavatva, ki Jo nezadovoljno a reenitatl Štetja, kolikor ho lato tiče brezposelnosti. Tajniki raznih unij, ki stalno poročajo, da je 10, 2A ali celo fiO odstotkov njihovega ¿lanstva brez dsla, a salsdenjom berejo Hoo-verjevo naananllo, da J4 na podlagi ljudskega štetja samo 2,2 odstotka prebivalstva brez dela. Poznavatoljl raamer ae ¿udi j o, kako je mogoče, de ao podatki, nabrani tekom zveznega štetja, tako netočni. IČlement A. Norton Iz Boatona je napadel avesnega nadzornika ljudskega Štetja v Bostonu, ko [se Je zvedelo, da so zvezni šteVtfl našteli samo 27,000 brezposelnih delavcev v mestu. Norton opozarja na rezultat nedavnega po- licijskega štetja, ki pokazuje 41,000 breapoaolnlh delavcev V m«Ntu. "Ce Je toliko delavcev," pravi Norton, "priznalo pollol-atom v uniformah, da ao brea dela, potem 8 gotovostjo lahko računamo, da jo bilo ob času policijskega štetja najmanj 71,000 ljudi brez dela." V delavskih krogih prevladuje Numnja, da bo rezultat zveznega štetja, ki zelo podcenjuje resnost sedanje breapoaolnostno krize, alušll Hooverju In njegovim prlvršencenv kot dober ls-govor za opuatltev vaaklh ukrepov aa odpomoč brezposelnim In onemoglim delavcem. Ootovo pa Je, da objavljam« številke sveane vlade o atanju brezposelnosti ne bodo navdušile nesapo^ slonih delavcev In onih, ki aleer delajo, a za majlo plačo kot ao delali lani, za nameček pa Imajo daljši delovnlk. Deček, ki je ustrelil očeta, oproščen Salllaan, Okla, 8, JuL—fttirl-najatletnl Klljah Renton, ki je pred par t<«lni uatrolll svojega očeta, ker ga je pretepel, ko gs ni hotel ubogati In mu prinesti «ganja, je bil včeraj na sodIMu oproščen Ustrelil očeta la dve kčerl Warrentown, W. Va., 8. jul,— KJIwíhmS Payne je bil včeraj aretiran, ko Je priznal, da Je uetr< -farmarja A. C. Cortina In njegovi dve Werl. Morilec je potem polil Irtve * gszollno» in ilk asšgsl, ds teke izbriše sled, AM ete le ne» i.tiati alato» ■arar.ih .wT po», ki povaaedajo kade kolotiaa. ter Ukk\l prljaaaia. aUaaultraaJeai Jo »oum«..*, » " «raaaoaa ia bodalo poaovao Mi ia «Mil Jaca ilvUoaJa. Noca-Toaa jo poaicil »lljoae Uudeo,. kl ■a tU preko lo a poiovUaiai vftitkom UvUeaJa. Bili ao alakatai. utrujeni i„ llfr. pan i. Nuia-Toao Je iakolJUl njih »drav* Jiaa dal votjo mI ia «HJo. Pu»uu d« „ lakato tudi v vato» aiutaju. ' Vi lahko dofcito Nusa-Toae v y«k, Wk»rni Ako vat lekarnar teca nina. reciw, aaj ateca narodi aa vaa od ajacovoca pfekupi*^»ic« • (atv.i ROSA —- Som, vw to bom uredil... — Make, verujem ti temo napol . . . Zdaj v tem trenutku menda resno.obljubljal, a do jutri, pojutrišnjem boš, verjetno, vse pozabil. Ce ne bol pozabil, bom vedela, da si mož. — Rosa, mogoč« imaš prav, a dovoli, da ti povem trpko in vendar resnično besedo: Ti nisi najmanj kriva, ds sem takšen ... — Jaz kriva? Niti trohice krivde ne čutim. Zavedam se, da sem storils dobro, ker se nisem prodals. — Rosa, ljubil sem te! Kako more« govoriti o kupnini ? , — Ti si me mogoče ljubil. Mogoče si hotel imeti met Zeno! Jsz pa te nisem nikdsr ljubila in mogoče si mi danes bližji, nego si mi bil tedaj. Kako nem ti mogla postati žena?! — Rosa, povej mi, koliko je deklet, ki ljubijo molke, s katerimi, se omožijo! Ljubezen pride ... Se tropične cvetke se priučijo ostrej-ii klimi. p— Se priučijo, a ssdu ne rodijo in so po-dobaejše pokvekara, nego svojim sestrsm, ki se bohotno Šopirijo pod ekvatorskim solncem. Ds sem tako storila, bi bils danes — vlačuga. — Rosa! — Krivdo vali* name. Vedeti bi pa moral, da tvojih zlih dejanj ne moreš oprsvičiti s tujo krivdo, kajti tvojs zls dejsnjs izhajajo Is tebe ssmega. Pa naj bo dovolj tega! Prosim te še, da ml poročaš o eventualnih spremembah v Bojovem Življenju. , — Iz srca rsd, Rosa! » — Hvaležna ti bom, Msks, In srečns bom, če ti bom mogla kdaj povrniti. — Ne vem, če boš utegnila. V pljučih čutim črva... ~ Zdravstvu j, Msks! — Dovoli ds te poljubim! — Poljubi me, le meniš, xla ti je to tako zelo neobhodno potrebno. NI je poljubil. XIX, • i Na Dunaju je obnovila staro življenje. Vodils je otroški vrtec. Otroci so ji bili vss. Silno so jo vzljubili. Bolali ss jo, objemali, poljubljali, kakor da je tudi ona otrok, njim povsem ensk. Dr. Fischer js trdil ds du-nSjskl "Ljubitelji dece" niso imeli še nikdar takšne vrtnarioe ln tudi ne takšnih otrok, Večere js predebatlrsls v družbi prifste-ljev in prijateljic. Mnogoteri moški so ji dvorili, a bila je gluha in slepa za vse. Ne da bi» ji ne bilo ugajalo. Nasprotno: prav prijetno ji j« bilo.. Ko ss je tega zsvsdla* js sardela. Koketirala ni. Rss ji je semtsrtjs msrsikdo ugajsl, s svojo čutnost je znsls vselej obrzdstl. , Večkrat si js očitsls, ds je nespsmetna. Nekdaj js bil pri njej Fischer. Sedel je v globokem fotelju in nsslsnjsl glsvo na levo roko, zamaknil se je neksm ter se breiizrssno zsgledsl skozi okno v gozd visokih strsh, dimnikov, zvonikov, stebrov ... Bil je otožen. Zsčutil Je, ds ss križa v njem dejansko njegovo življenje s nsčell in ds ne more proti temu nič ukreniti. Zaznal js, da je v Roso zsljubljsn. Včasih Je oznanjal, da je resnična ljubesen note lesne, zdaj pa js naenkrat strastno ssfcrepe-nsl po Rosinem telesu. (Dalje prthodajU.) _V poslednjih dnevih sem spoznala, ds živi žival naravneje, nego človek, zatorej tudi pametneje. — Pretiravaš! _ Katera žival si last! samico sli ssmcs kot svojo izključno lastnina? — Ssj je v tem človek višji od živsli! Nsj bo po tvojem: manj popoln hočem biti od živali, samo tvoj hočem ostati! — Ljubim te, a tvojs nisem in ne bom nikdar. — Ali niso tudi tvoji nszori krivi tem mnogoterim disonsncam? — Res je: najini nazori nas morajo ločiti, dasi bi nas morali le družiti . . . — Kdaj odpotuješ? — Ne vem še; vsekakor kmalu. Prihodnji dan se je »prvič po svojem po- vratku zglasila pri Hrovatinu. — Prišla sem zahvaliti se ti. Do zdaj nisem mogls. Hkrstu se bom poslovila. — Mar zopet potuješ? — Zopet. — Žalostna si! — To bo minilo. Ns Dunaju bom imela mnogo dels, mnogo dobrih in zanesljivih pri-Jsteljev. Pozsbils bom počasi na vse in zopet bom tista stsrs, vesels Rosa . ju Zopet se bom smejsls, kskor ross, ko se V njej kopsjo solnčni žarki. j * < — Ross, če ti morem kaj pomagsti, povej ml; vse ti bom storil. — Ce mi hočeš ustreči, tedsj postopaj s svojimi ljudmi bolj človeško. — Kaj naj pomeni to? — Tsnjs mi Je povedala: včasih imsš v trgovini ljudi do desetih, ensjstih ponoči in jjm slabo plsčuješ ... Pogbstoma Jih zmerjaš in marsikrst jih celo ob nedeljah siliš v službo. — Vsi tako delajo. — Vsi ne, msrsikdo pa. Zelo ml je žal, da si bsš ti med tistimi, ki tsko rsvnajo s svojimi ljudmi. Z živaljo, s svojim konjem poetopsš mnogo Ispše, nego s človekom, ker se bojiš, ds bi ti živsl poginila in bi potem moral kupiti novo. Človek je peč najcenejša žival! Verjela sem, ds si plemenitejši, ps sem se «motila tudi pri tebi... — Vse to razumem, Ross, a pota, ki vodijo h gospodarski konsolidaciji vsskršnegs podjetje so ostro zsčrtsns ... — Gospodarska koneolidscijs, vem! Zgolj denar! Denar ti je nad vsem! Ali se ne zavedaš, ds moreš vssk hip, ds moraš še v tem tre-notku izdihniti? Zavedati bi se moral, da more biti vseka sekunda tvojega življenja — poslednje! Ts zsvsft bi morala prepojiti vsakogsr, morsls bi ss nsm vcepiti, vrssti v kri in meso, v mozeg. Tedsj bi imeli morebiti nekoliko ihanj civilizacije, manj gospodarske konsolidacije in morebiti celo nekoliko manj takosvsne kulture — imeli pa bi nedvomno mnogo več s res in ums! — Nikdsr ne mislim, ds bom umrl, Ross! A tebi ns ljubo bom storil . . . — Niksr, Msks, ssmo meni na ljubo! Marveč naj pop rej na ljubo sebi samemu, svoji laatni vrednosti, potem aa ljubo tistim, ki delajo In trpijo zate, da bodo delali in trpeli zate z ljubeznijo. Celo hvaležni ti bodo, dasl Jim hvaležnost nI niti najmanj potrebna. jo ta dobro poznana banka svojim odjemalcem, katerim vedno rada pomaga in daje nasvete. Ona izvriuje vseh vrst bančne posle in prodaja pa-robrodniike liste vseh druib. Ne pozabite se obrniti na njo kadar kaj potrebujete. CHICAGO, nx rac kskih petdeset glsvic, izpl-ješ — in konec besedi. Pametna misel! Ksko, ds se že prej nisem ns to spomnil T ' Državljan je veeel odprl novo škstljico vžigalic ln vsaki živahno odlomil glavico. "Ena, dve, tri, deset, dva-nsjst... Hm ... V škstljici je vssga skupaj komaj dvajseto-ssm vžigalic, medtem ko jih je treba nsjmsnj šestdeset." Državljan Je tiho zaplakal: "Sodržavljani! Rodni bratci! Kaj je vendar to? Kvaliteta — to le razumem, toda kje je sspi-sano. da mora spodoben sovjst-ski državljan toliko pretrpeti zaradi kvantitete? K vragu s vil-talkami! Z glavo bom krepko udaril ob zid in stvar bo končana. S svojo lastno 'glsvo bom dosegel uspeh." •« Državljan je zsmlftal, ss zaletel ln . A Krrrahl Stena se je s treskom prelomila in drftsvljsn js zlstel ns ulieo. .. Tlaka vabila ga veselice in shode, vidtnice, Zamika, knjige, koledarje, letaka itd v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih "Vrag naj vzame vse skupaj t Poizkusimo kaj enostavnejšega. Aha! Kuhinjski nol. 'Ali prehoden padem, ali pa bo strelka šinila mimo mene,' Uko se nekje Kam t oere. Kr-r-r-rah! In etrallca je tsras šinila mimo: roka na eno stran, rezilo na drugo. Državljan se je divje za-krohota!: "Bodite uverJeni! lia-ha-hat Kvaliteta! Kaj naj sdaj še polž-kuslmf ¡VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO BMJPJ« DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI HŠKARNI i pojasnila daje vodstvo tiskarna. Csoe smerne, nnljsko delo prve vrsta. "No, no! Hvslst Živela kvaliteta in kvantiteta! Ura! Ha-har Vendar pa nI snorel ln tudi v bolnico ga niso peljsll. Državljan js ispil še eno steklenico, oddahnil ln dejal: "Glej! Končno asm našel, kar rabim. Očrt na kiaUna. Ta me ne bo puetlla na cedilu. Nihče nI kriv moje amrti ,. Državljan ss je s vročimi ust- S. N. P. J. PRINTERY W7-M 8a. Lewadalt Aveno* "Ce je komu uaojeno Umreti, potem mora umreti! Vrag naj vzame noš. ta prokteti o«tanek gnilega srednjeveškega roman-Usiha! Iskušefti samomorilci trdijo, ds ao ss samomor prav prikladne vžigalice. Vriil v koesT