St. 235
Trst, v ponedeljek 25. avgusta 1913.
Tečaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvft. <6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstn in okolici. Gorici, Kranjn. Št. Petra, Postojni. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičini, Doraberga itd. Zastarele SUt. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE T Širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, ogla?i denarnih zavodov po 20 st. mm, Za oglase v tekstu li?ta do 5 vrst 20 K. vsaiea ■adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-naanj pa 40 sto L Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti-. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu.
GPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
, V edinosti je wu>i l*
NAROČNINA ZNAŠA
ss celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece d K; na na-
ročbe brez dopo«lane naročnine, se uprava ne ozira..
■arooalna n* n« -U»ao Lsd&nJ* „imilfOSTI ■ stan*: u »•to j Kron 4-20, (t pol Uu Kron 2 60
Vsi dopisi naj ^e pošiljajo na uredništvo h>ta N*f'*niro-vana pisma ae ne sprejemajo in rokopisi »e ne vrar »*
Naročnino c.g' ase in reklamacije je pošiljati na ur	—.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Ga'atti 20 (Narodni dos) Izdaj 'te j in odgov. rni urednik§TEFA>' G<>I>IX v. La-raik kon-orcj li-ta .Edinost". - Natisnila. T„rdia-.t". ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Tr*tu. ^.ica
Giorgio Galatti »tev. 20. Poštno-hran!lni?nt račun Itev. 841-652. TELEFON St 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Odlikovanj velikega vezirja,
CARIGRAD, 24. (Izv.) Sultan je podelil velikemu vezirju v znak priznanja njegovih zaslug glede driropoljskega vprašanja najvišji turški red, red Medžidije z
z briljanti.
Direktna pogajanja med Bolgarsko in Por'o.
CARIGRAD, 24. (Izv.) V tukajšnjih dobro inlormiranih krogih se zatrjuje, da je bivši bolgarski poslanik v Carigradu, Načevič, ki je posetil včeraj velikega vezirja, dobil od svoje vlade nove instrukcije glede vprašanja direktnih pogajanj s Turčijo. Vendar pa domneva, da se bodo kljub temu vršila še nadalje tudi neobvezna privatna pogajanja z Načevičem.
SOFIJA, 24. (Izv.) V bolgarskih po-litičnih krcgih se označujejo vesti, da bi Bolgarska že pooblastila. Načeviča za direktna pogajanja s Porto, za prenagljene. Vendar pa se istočasno priznava, da se je na obeh straneh pojavila poštena želja, da se vsa sporna vprašanja rešijo kolikor mogoče hitro, in upati je, da se v dogled-nem času to tudi posreči
CARIGRAD, 24. (Izv.) Bivši tajnik bolgarskega poslaništva v Carigradu Do-brev je prispel danes semkaj, da pomaga Načeviču pri pogajanjih.
Politični položaj.
BERLIN, 24. (Izv.) „Norddeutsche Aligemeine Zeitung" piše v svojem tedenskem političnem pregledu sledeče : V orijentskem vprašanju se ta teden niso pojavile nobene nove zapreke in ovire, dasi se dogodki razvijajo jako počasi. Razmerje med Turčijo in Bolgarsko se je tekom tedna znatno zboljšalo, ker je Turčija umaknila svoje čete z desnega brega reke Marice, Velesile se trudijo, da rešijo vsa Še tekoča vprašanja mirnim potom, da tako preprečijo izbruh more evropske krize.
Grki zapustili Dedeagač.
ATENE. 24. (Izv.) Grške čete so skupno z grškim in mohamedanskim pre» bivalstvom danes zapustile Dedeagač,
Katoliški kongres v Ljubljani.
LJUBLJANA, 24. (Kor.) Po impo-zantnem slavnostnem sprevodu, katerega se je udeležilo nad 15.000 ljudi in po slavnostni maši, katero je daroval nadškof Bauer, je bil danes otvorjeni hrvaško-slovenski katoliški kongres. Na papeža, cesarja in prestolonaslednika so bile odposlane udanostne brzojavke. Kongresa so se udeležili: Krški škof dr. Mahnič, tržaški škof dr. Karlin in goriški nadškof dr. Sedej,
PODLISTEK.
Izobčenka.
Kriminalni roman, iz angleščine prevel Ivan Dolenec.
Šestinštirideseto poglavje.
Svidenje.
—	Skoraj ne morem verjeti, — je rekla ladv Geraldina. Pa Bi tudi prepričana, da vendar obe skupaj ne Banjave?
—	Ne, popolnoma bedive, — je odgovorila mis Puddova, — in Leonard je tudi v Londonu.
—	Ali misliš, da bi mogli sedaj iti k njemu ? Jaz bi najraje odšla takoj, je hitela Geraldina.
Mis Marion je ustregla svoji prijateljici, ki jo je povabila v svoj voz, da se odpeljete k Leonardu.
Ko sta dekleti izstopili iz voza pred hotelom, v katerem se je nastanil Leonard Hastings, je prihitela prav v tistem trenotku po stopnicah navzdol ženska, ki je bila zakrita z gostim pajSolanom. Sla je tik mimo
Vojaiki aeroplan v Ljubljani.
DUNAJ, 24. (Kor.) V dunajskem Novem mestu se je dvignil danes poročnik Mandl 2 enim pasažirjem na polet iz Duuajskega Novega mesta preko Gorice, Novega Sada in Budimpešte nazaj na Dunajsko Novomesto. Avijatik je zvečer pristal v Ljubljani in se dvigne jutri v smeri proti v Gorici. Preletel je danes skupno 470 km.
Avdljenee pri ceearja.
ISCHL, 24. (Izv.) Cesar je sprejel danes ob 11 dopoldne prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo vojvodinjo Hohenberg v posebni a vdijenci. Kmaiu potem pa je bil v avdijenci sprejet italijanski general Caneva s svojim spremstvom. Prestolonaslednik in italijanski oficirji so bili nato pri cesarju kot gosti na kosilu.
Pogreb rodoljuba Franca Babiča.
LJubljana, 24. avg, 1913.
(Izvirno poročilo.) „Njegovo telo imo izrodili zemlji, njegov spomin, ki «i ga je ustvaril s svojimi deli, pa ostane večen med narodom kot vodilni steber v vzpodbujo in posnemanje". — S temi
besedami smo se ločili od vrlega rodoljuba, plemenitega moža, pokojnega Josipa B&bifia, posestnika, trgo\ ca in gostilničarja v Ljubljani na Dolenjski cesti. — Mož je bil rojen 1. 1868. v Kranju na Gorenjskem. S svojo marljivostjo, neu morno delavnostjo in vztrajnostjo si je pridobil lepo premoženje, katero pa ni porabil za razkošje, marveč je delal nemoteno naprej v razširjenju svojega blagostanja, obenem pa, čimbolj so mu pripu ščala sredstva, v prid in dobrobit svojega naroda. Bil je Slovenec z dušom in telesom, jeklen značaj in vedno odprtih rok za narodne namene, V javnem političnem življenju je bil odločen in zanesljiv pri staš narodno napredne stranke, katero je dosledno moralično in gmotno podpiral. Posebno naklonjen pa je bil naši preko-ristni šolski družbi Sv. Cirila in Metoda, katero je redno in izdatno podpiral. Bil pa je pri tem skromen in pri njem res skoro ni vedela levica, kaj dila desnica. Kronal pa je svoje življenje, polno dobrih del, s svojo oporoko, o kateri smo Že poročali. — Ni čuda torej, da je pretresla njegova smrt vse resnično zavedne in na-rodne Slovence v mestu in po deželi, in ni se čuditi, da mu je priredil narod slovenski, katerega je tako ljubil, tako veličasten pogreb.
njiju in zdelo se jima je, da je bila zelo potrta.
Lady Geraldina je vsa presenečena nalahno vzkriknila.
—	Glej, Marion, glej ! je pošepetala svoji prijateljici, — Ali si videla, kdo je bila to ?
—	Kdo je bila ?
—	Gospa Challisova.
—	Nemogoče !
—	O, popolnoma sem prepričana, da je bila ona,
—	Meni se pa le zdi, da se motiš. Prosim, počakajte najn tu, — je doBtavila, obrnjena k svojemu služabniku.
Postrežnik Leonarda Hastingsa ju je sprejel nekoliko hladno in rekel jima je popolnoma kratko, da ne morete govoriti z mr. Hillom, ker mr. Hill ne sprejema nikakih obiskov.
—	Vzemite tu mojo vizitko in mn jo nesite gori, — je rekla Marion ošabno. — Sprejme me prav gotovo.
Postrežmka je nekoliko poparil njen ponosni nastop in odšel ju je najavljat Leonardu Hastingsu, oziroma Martinu Hillu. Prišel je takoj sopet doli in povabil obe dami, naj greste gori.
Leonard je sedel ves sklonjen zamišljena
Ljubljana se je povodom pogreba odela žalno, da izkaže zadnjo čast svojemu vrlemu sinu. Na ta dan je pokazala, koga ljubi in kdo je njen pravi sin, kdo pa tujec,
Pred kilo
pokojnika se je zbrala že okoli 12. ure nepregledna množica najrazličnejšega ljudstva. V navzočnosti sorodnikov, prijateljev in znancev so dvignili po blagoslovu krsto v mrtvaški voz, na poseben voz pa so naložili številne krasne vence. Pevski zbori zbor pod vodstvom pevovodje „Ljubljanskega Zvona" g. Prelovca so zapeli ginljivo žalostinsko „Usliši nas, gospod*, nakar se je začel razvrščati in pomikati veličasten
izprevod.
Na čelu izprevoda sta jahala dva oddelka Sokolov jezdecev in sicer jezdni odsek Sokola Ljubljana in jezdni odsek Sokola Ljubljana II., vsak po 12 jezdecev. Njim so sledile Številne vrste Sokolov, ki so korakali v vzornem redu med številnimi vrstami gledalcev. Zastopani so bili: Slovenska Sokolska Zveza, vsa ljubljanska sokolska društva, Sokol iz Spodnje Šiške, iz Viča, iz Most, iz Št. Vida, iz Logatca, iz Rib niče, iz Škofjeloke, iz Štepanjevasi, iz Št. Janža, iz Trbbvelj, iz Litije, iz Šmartna in iz Trsta. Več društev se je udeležilo pogreba s prapori. Za nj mi so korakala razna narodna društva, med katerimi naj omenimo pevski društvi „Ljubljanski Zvon* in „Slavec4* z zastavama, „Zidarsko in tesarsko društvo* z zastavo. dalje „Čitalnica* iz Šiške z zastavo. Sledili so jim zastopniki akademičnih društev „Triglav*, dunajska „Sava", „Ilirija*, „Adrija* in klub slovenskih tehnikov, vsa gospodarska napredna društva, Slovensko trgovsko društvo „Merkur*, Narodno socijalna zveza. Trgovsko bolniško in podporno društvo, vse podružnice Ciril-Metodove družbe z glavnim vodstvom na čelu : ravnatelj S e-n e k o v i č, Luka S v e t e c, notar H u-d o v e r n i k i. t. d. Mesto je zastopal župan dr. Ivan Tavčar s podžupanom dr. Trillerjem in s številnimi občinskimi svetniki in magistratnimi uradniki, Trgovsko in obrtno zbornico je zastopal predsednik Ivan Knez in več zborničnih svetrikov. Zastopana so bila tudi razna obrtna in stanovska društva. Posebno v velikem številu pa so se udeležili pogreba trgovci in obrtniki. V izredno častnem številu so spremile pokojnika tudi naše vrle narodne dame. Izprevod se je pomikal po Karlovški cesti, skozi Florjansko ulico, čez Stari in Mestni trg, po Prešernovi ulici na Dunajsko cesto in od tod po Marije Terezije cesti v Šiško. Spremili so pokojnika do cerkve v Spodnji Šiški, kjer se je veličasten sprevod ustavil. Zbrali so
na naslanjaču pred kaminom in ni niti slišal nalahno vstopivših dam. Tu naenkrat začuti dve mehki roki, ki ste se mu o vili okrog vratu, in gorke ustnice, ki so burno polj ubijane njegove.
—	Leonard, ljubi Leonard, — mu je šepetal dobro znan ljubek glas na uho.
Skočil je pokoncu, objel svojo sestro ter jej vračal v začudenem vzhičenju poljub za poljubom.
—	Jerry, preljuba Jerry ! — je vzkliknil.
—	Ne smem vprašati, kako si prišla semkaj. Pa ali je bilo to pametno, Marion, in previdno ?
—	Popolnoma gotovo, preljubi Leonard,
—	je odgovorila Geraldina. — Marion t« nikakor ni izdala. Srečala sem jo popolnoma po naključju.
—	Ti me gotovo ne izdaš, predraga sestrica, kaj ne da ne ? Saj veš, kaj se zgodi z menoj, če me najdejo.
—	Nič se ne zgodi, ljubi brat,
—	Kako misliš to ?
—	Prav tako, kakor mislim. Papa mi je povedal tako. Vse je urejeno, popolnoma urejeno, in prav ničesar se ti ni treba bati. Ne vem, kako je prišlo vse to, toda na vsak način moraš takoj z menoj domov.
*c Še enkrat pred krsto draerf^a pokojnika pevci, ki so zapeli zadnjo žalostinko „Blagor mu*, nakar je je občinstvo poslovilo. Krsto pa so odnljali naprej v Kranj, kjer pokopljejo pokqmika na domačem pokopališču v njegoviAcdni zemlji in kjer bo spal nevzdraraen sen s Prešsrn om, Jenkom in svojim sokolskim bratom dr. Kuša rjem.
Mož, ki je ljubil svoj narod z velik), neizmerno sinovsko ljubeznijo, je legel k večnem- počitku v svoji domači sljvens'ici zemlji. Narod plaka za njim, a te solze žalosti nad izgubo so obenem solze ra-dostnice, saj jih pretaka slovenski narod v zavesti, da teko za možem, ki je vreden sin svojega naroda.
Slava njegovemu spominu!
Shod „Kmečke zveze"
v Valdernigi pod 8v. Petrom na Piranščini, 16. avgusta 1913.
(Izv. poročilo).
Ob viharnem odobravanju je g. govornik stopil z govorniškega mesta, nakar je povzel besedo g. J. Valentič, dež. poslanec, ki je razložil zborovalcem o delovanju, oziroma nedelovanju dež. zbora in o posledicah tega. Najtrši oreh do delazmožnosti dež. zbora je delitev občin po narodnosti, pogoj, ki so ga stavili Italijani. Mi smo šli do meje skrajne popustljivosti. A za njih je zadeva težka, ker, ako bi hoteli biti pravični, bi imeli le izgube; tako pa se še dalje potegujejo, da ostani stanje, kakor je, in napenjajo to struno dalje; dolgo pa je tako stanje nevzdržljivo, ker slednjič mora struna — počiti. Govornik je omenjal postopanja dež. odbora glede odobritve obč. računov za naše in italijanske občine. Naši poslanci so se na Dunaju zavzeli za to in prišli do zapisnika, glasom katerega se ni delalo razlike med tako in tako občino, ako so le bili proračuni skrbno in stvarno napravljeni. Tudi so dosegli pri tem, da je država izdatno povišala prispevek za ljudsko šolstvo.
Na to je govoril dež. poslanec g. J o s. Pa n g e r c. Oziral se je na potrebe kmet-skega stanu, kako kulturni svet poreški zanemarja slovanski del dežele, kako vzdržuje deželna uprava kmetijsko šolo le za Italijane, dasi je dokazano, da po 2/a večini smo mi kmetovalci; ponuja nam trtnih sadik svojega pridelka, a naša občina je na svoje naročila prijela nek miš-maš, ki ni ne tič ne miš. V svrho, da dosežete boljših uspehov, ste se strnili v zvezo. Želim tej zvezi najboljega uspeha s prošnjo, da ne bi biia to prilika v cepljenje.
Naslednji govornik, g. F r. F1 e g o, župan buzetski, je s svojim poljudnim razgovorom kar očaral ljudstvo. Tako so ga poslušali, kakor bi bili v cerkvi. Opravičeval
—	Ne verjamem, da bi bilo pametno zame, da bi poiskusil kaj takega, —je rekel žalostno.
—	Toda saj pri vsem tem prav čisto ničesar ne tregaš, — je odgovorila GeraMina. — Pridi z menoj k očetu,
—	Ali govori katerikrat o meni ? — je vprašal Leonard.
—	Nismo niti slutili, koliko je tr£>el papa zaradi tebe — dokler ni pred kratkim umrl naš ubogi Fourness. Leonard, verjemi, dal bi vse svoje premoženje, da bi te zopet mogel objeti. O, kaj pa je to ! — je dostavila, ko je zaslišala v predsobi hrup in človeške glasove. Postrežnik je ponovno zatrjeval, da mr. Hill ne more vsprejemati nikogar. — Papa je. Kako je vendar izvedel, da 6i tu?
Bil je v resnici lord Templestowe, kije po kratkem, razvnetem razgovoru s ;*>-strežnikom v predsobi široko odprl vrata in stopil v sobo.
—	Vem, da je moja hči tu, — je začel in potem naenkrat prestrašeno omolknil.
Vkljub rasevinasti mornarski obleki in veliki bradi, ki je zakrivala ves spodnji del
Straii II.
„tUINOST*4 it 5,35
V Trsta, dne 25 avgusta 1913
se je sicer početkoma, da ni zmožen slovenskega jezika, a da bo govoril, kakor zna in upa, da ga bodo vsi umeli. (Purni klici: samo tako napried!) Opisal je na kratko be na Buzeščini 2a enakopravnost in C^isal uspehe, ki so jih dosegli na vseh poljih uprave z dosledno zahtevo, da se jim služi v materinskem jeziku. Pojasnjeval je vse z drastičnimi zgledi in doživljaji. Jezikovne razmere za nas niso dobre, za vas pa pod vsako kritiko. Vztrajajte! Tudi vam posine dan boljše bodočnosti! Lah pravi, da vi živite od njih. Mi živimo brez njih celo leto, a oni brez nas ne morejo ne en dan. Krone ne nasičajo želodca, pač pa naš krompir. Slabo gospodarstvo v deželi vidimo na šolskem polju. Za 15 italijanskih otrok ustanovljajo takoj vsporednico k naši šoli, a tisoči naših otrok nimajo kam v hram prosvete.
Govorniku so zborovalci prirejali burne ovacije.
Predložene so bile nastopne Resolucije:
I.	Zborovalci K. Zv., zbrani dne 16. VIII. 1913. pod Sv. Petrom, občine Piran, pozivljejo slov. drž. in dež. poslance Istre, da ves svoj vpliv stavijo v to, da se čim prej odpre v Št. Petru prepotrebna slovenska ljudska šola, tako tudi v Koštaboni in Kerkavcih, občine Pomjan, in da se zato porabijo eventuelno tudi privatne hiše, ako ne odgovarjajo povsem šolskim zahtevam, dokler se ne zgradi novo šolsko poslopje in da tudi država prispe se svojo podporo k tem zgradbam, — Resolucijo je utemeljeval g. Će lig a iz Št. Petra.
K tej resoluciji se je prijavil za besedo g. nadučitelj Orel iz Kort, ki je razložil potek predpriprav za ustanovitev njihove šole in jim polagal na srce, naj se najprej medsebojno sporazumejo Št. Peterci in No-vovaščani in ne da se prepirajo, na katerem koncu vasi naj stoji šola.
Klici: Smo že složni! Le šola naj pride 1
II.	Prebivalci sodnega okraja Piran, zbrani na javnem shodu K. Zv. pod Sv. Petrom dne 16. VIII. 1913., prosijo deželne in državne poslance Istre, da pri tozadevnih c. kr. ministrstvih na Dunaju zahtevajo z vso eneržijo, da se pri c. kr. sodniji in davkariji v Piranu nastavijo uradniki popolnoma vešči našega jezika; tudi poštna uprava naj poskrbi, da bodo ne nabiralniki v naših vaseh dvojezični kakor so sedaj (nemški-italijanski), ampak slovensko-italijanski, ker nemščine ne pozna pri nas nihče.
Resolucija sprejeta soglasno.
K tej se je oglasil za besedo dež. poslanec g. dr. Cern e, ki je razvijal v svojem govoru, da so gospodarji sami krivi, ako se jim gode take krivice v pogledu narodnega jezika. Ne prejemajte aktov v jeziku, ki ga ne poznate, ne govorite in ne odgovarjajte v jeziku, ki ga ne govorite, in pomagano bode kmalu. Ali kaj, ko se naši ljudje silijo, a poznajo samo 50 italijanskih besed! In iz vaših izpovedb nastajajo še-Ie vprašanja, radi katerih so v zadregi sodniki in odvetniki, kar bi se ne godilo, ako bi sodniki poznali vas in narobe. Ta resolucija je umestna, toda poskrbite, da jo izvedete praktično.
III. Zborovalci na javnem shodu
lica, je izpoznal takoj na prvi pogled svojega sina,
—	Leonard! — je zahropel ; vec ni mogel izpregovoriti.
—	Da, oče — jaz sem, Leonard, — je odgovoril mladi mož.
čakal je trenutek, kakor da ne bi vedel, kako bo sprejet; to la ni ostal dolgo v dvomu.
Lord Temple3towe je razširil roke in je privil svojega sina na svoje prsi.
Maiion Puddova je porabila to priliko splošnega razbu*jenja in vzhičenja, da je po tihoma smuknila iz sobe.
—	Oni trije, ki so ostali v sobi, je iz-početka niso niti najmanje pogrešali — bili so tako zatopljeni v radosti zopetnega svidenja, in potem je pripovedoval Leonard svojemu očetu, kako je mis Marion Puddova prišla samo zato v London, da bi izkušala mu ogladiti pot in pripraviti Geraldino in mater na njegovo povrnitev na Angleško. Leona; d kar ni mogel dovolj prehvaliti njene dobrosrčnosti, vkljub sramoti, ki jej jo je prizadel s svojo lahkomiselnostjo.
—	Bog jo blagoslovi! je rekel grof Templestowe prisrčno, — in jej povrni vso njeno dobroto.	(Pride še).
Kmečke zveze popolnoma odobravajo delovanje slovenskih in hrvatskih drž. in dež. polan-c e v Istre za pravice .slovenskega jezika v dež. zboru istrskem in povzdigo gospodarskega življenja našega ljudstva ter jih poživljajo naj vztrajajo v tem boju, dokler ne dosežejo enakopravnosti. Ako bi c. kr. vlada hotela razpustiti sedanji deželni zbor, svobodno jej, a mi smo za gg. poslance, ki so nas zastopali doslej in priporočamo vam, da volite le-te.
Sprejeto je z burnim odobravanjem in vzkliki na poslance.
Zatem se je oglasil za besedo g. dr. A g n e 1 e 11 o, ki je hotel, kak ^r se zdi, poročati o sedanji gospodarski krizi in pomanjkanju kredita. Hvaležnega poslušalstva za to ni imel, ker ga ni umelo. Umelo pa ga je tam, kjer je razlagal o sedanji draginji z ozirom na carino na žito. Sicer pa je moral omejiti svoje predavanje z ozirom na to, da je bil skoraj skrajni čas za odhod. Vendar je žel buren aplavz, ker je drastično pokazal, kje so kmetom neprijatelji.
O poslovitvi poslancev je zapel še pevski zbor iz Šmarij eno pesem, nakar se je tudi narod razšel.
Novo avstrijsko posojilo.
Poslanec dr. Stein\vender je objavil razpravo, iz katere razvidimo, da namerava na jesen vlada zahtevati od poslanske zbornice dovoljenje kredita, ki bi ga potem v primernem trenutku pokrila z najetjem posojila.
Kakšnim potom bo skušala vlada za dovoljeni kredit preskrbeti si sredstva, se danes seveda ne more razpravljati. Toliko je gotovo, da z oddajo nove rente pač ne bo šlo, ker rentni papirji so itak že izgubili v kurzu, in če bi država hotela izdati novo rento, bi ta Še bolj padla, nasprotno bi pa poskočila obrestna mera za realno posest, trgovino in industrijo. Pa tudi državo bi ta način posojila pri današnjih tržnih razmerah preveč stal in zategadel se državni gospodarji zadnje čase niso več posluževali rente.
Iz proračuna za leto 1913 je razvidno, da tekoči dohodki niso pokrili 179 4 milj, kron. Res se je v proračunu zahtevalo za pokritje le 130 milij. posojila, ali ostal jim je prebitek v znesku 42,4 milijonov kron iz prejšnjega leta in pri novcih so zaslužili 7 milijonov; dobimo torej na prvem mestu omenjeno Številko.
Pripravljalna dela za proračun leta 1914. še niso gotova, torej ne vemo, koliko bodo gospodje letos potrebovali; moremo se potemtakem opirati le na potrebščine 1. 1913.
Da pa nekoliko potolažijo že Čisto preplašenega in obupanega davkoplačevalca in stvar olepšajo, nam prorokujejo, da bodo visočino tekočih izdatkov z varčevanjem skrčili, a izdatke za nove stavbe, izboljšanje in povečanje telefonskih naprav, pomnožitev prometnih sredstev državnih železnic itd. pa pokriti z letninami (anuitetami).
Na tak način bi se skrčila nepokrita vsota na 100 mil. kron.
Jako bi se pa motil, kdor bi mislil, da so v tej svoti zapopadeni vsled povišanja rekrutnega kontingenta za 40 000 mož in izboljšanja naše artilenje potrebni večji izdatki. Teh istotako niso pokrili z izdatki za oboroževanje do srede maja t. 1., ki znašajo 167 mil. kron.
Zato se moramo pripraviti na to, da bo treba končno za oboroževanje 200 mil. kron, torej vsega skupaj 300 milijonom. Všteta pa niso anuitetna po soj 1 a in pa odmene za zapadle zakladne liste.
Ruski in pa srbski strah, vroče prijateljstvo z Nemčijo in pa z iskreno prijateljico Italijo žre velikanske vsote davčnega denarja.
Kanoni in vojaki morajo biti, sicer nas pozobljejo Rusi ali pa celo Srbi, sicer nismo enakoveljavni zavezniki, in ker je vsled velikanske bede med narodi iz davkoplačevalca ne da z nobeno silo in davčno mašino več iztisniti, si vladni možje pomagajo s posojili.
Kadar se Izposojlla porabljajo za javna dela ali za javne naprave, ki so plodonosne sedanjlkom ali bodo plodonosna šele zanamcem, Udaj so taki dolgovi opravičljivi In nam ne bodo mogli očitati ničesar ne zanamci In ne zgodovina. Popolnoma krivično pa je na-
UDOLF BCHULTZE
IZ BERLINA kocestjoniranl zobotehnlk .
Ulica Acquedoto šte^. 4, I. iiadstr., (?o?al Via Stadion),
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI TEHNIKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV, Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev.
OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. — SPREJEMA OD 9-1 1X3-8.
i A. Bnmtič (ml Jakob BamUič, M, mi omu 9.
SS* Zaloga vsakovrstnega blaga
za vsako gospodinjo na debelo in drobno.
Zaloga otrobov* koruze in moke
ter različnih Jestvin.	^ prjp0roča udana
8voJ! k svojim l
A. BAMB1Č. U
niKz:

ANTON 8KERL - TRST
mthanlk, zaprisežen Izvedenec. Tr« CaHe Mfesl itav 10—11, TtL 1734
ZaflVtpift rasnih tovarn avtomobilov, motokol« itd. Generalni zastopnik tovarne avtomobilov trFord' Zaloga avtomobilov, motokolea Itd. Napadava in uloga električnih zvonikov; prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografov Zaloga priprav za fcočeuje piva. Lastna delavnic« H popravljanja iivaLaih strojev, koles, motokolat
itd. — Velika zaloga pripadkov. fanta iw>i!m imu, Mm M Strti M. »»ni MMtettt TILKFtt 1X47. - BTOCK PJTHTTK OPOPIOH |wto»ljM> 4TTOMKU IA POSODO PO KSKUI OKMZ.
Kupujte Nar. kolek!
ness&BHBSHSii&iaar«
g. . ii Ljudska urarn&
g BOGOMIL PIMOi
S Trst, ulica Vincenzo Bellini St 13 §2
(iniprott eirtn st. uteu lovesa)
p <£)	Bogat izbor
j^i^k	ar' obratnih g
j* ^mj	verižic, uhanov, pr- g
it	staaor, zapestnic itd. gg
žil ^ftažđP	Konkurenčne cene.
Uelikanska zaloga pobišiva ta tapecarlj

9*
a*
fin, bL Stališu it I - Telefon 2M5«iMnm fealtei g
Najbolj ugoden mr && aakupovanje bodisi glede cens kakor tudi kakovosti. Sežaolii ifcer, fe
OfO
Ije, Tmt I
N št. 14-02.)
(vogal Piazsa Goldoai) -- CORSO 47 - (TELEFON
Prevoz mrSic&v na vs^ kraja
Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. ilRZEK, Opfilno Št. I70"? T. VTTEZ v Nabrožlnl na trgu pri cerkvi ; A. JAMŠEE, pri Orehu (Noghere); F. BRNETIC v škednju. ======= Zaloga pristnih voščenih aveČ lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastna sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luitsnrjoznih. Krasna izbira vencev iz umetoe^a-cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine In raznovrstne iz lesa, pajčolan obleka, obuvalo itd. — Za poročence, birmaoce in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — V*i predmeti so stalno na razpolago. "Stalne ceue brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa St. 31. telefon 1402.	Druž '-bnik in upravitelj H. § T I B I L J
1SI
K. Oasperini, Trst
r. 1974. špediter via Econ°m<>|0-
Prevozno podjetje
Tdefon Štev. 1974.

Sprejema razcarinjarrje isahsgakell blaga Iz mitnic, dostavila na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEG O V NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „Cement"
Tovarna cementa mPortlmndu t Spijo tu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
agHHHiSa jtjjjtlgll BiiHHIžHB
sssare

Odlikovana to- «£|T\Df I d Ivan Varna sodaviee f ^ V^mV^ pri Trstu,
Via S. Cilino Št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566. ■e priporoča najtopleje slovanskim gostilničarjem, kavamarjem in dragim odjemalcem sodavičarskih izdelkov v mestu irx ofcoLici.

Dobro znani in edini narodni urar in zlatar

ALOJZIJ POVH
naznanja slavnemu občinstvu, da se preseli z 24. avgustom od ul. del Rivo š 62t. v novo M5o na trg Barriera vecchia St. 3, ter upa, da s tem zadovolji obči želji svojih številnih cenj. odjemalcev — s toplo priporočbo
ALOJZIJ POVH.
V Trstu, dne 25 avguBta 1913.
EDINOST" St. 235
Stran HI.
pravljatl dolgove le zato, da sedanjost od-vrne od sebe bremena, A:/ y7/i je sama povzročila prostovoljno ali celo po nepotrebnem, bremena, ki bi Jih morala pokriti z rtdnimi sredstvi.
Taki izdatki so gotovo oni za oboroževanje. Izdatke za vojaštvo bi morala sedanjost pokrivati z rednimi sredstvi, nikakor pa ne s posojili, ki jih bodo morali plačevati zanamci. Izdatke za vojaštva imenujemo neplodonosne, ali pa je njih plodor.osnost skrajno malenkostna. Izjtmo delajo le izdatki za mornarico, kadar ima ta namen Ščititi zunanjo trgovino države.
Že sedanjikom je jako težko živeti, 2e sedanjikom je borba za vsakdanji kruh skoraj neznosna, toliko slabše bo zanam-j cem. Čudeži se ne bodo godili in bog tudi ne poseže vmes s svojo dobrohotno roko. ■ Ce izkazuje državni proračun primanjkljaj, ali če so državne blagajne prazne, naj ojačujejo blagajnično imovino na kak drugačen način, ne pa enostavno z napravo, dolga. V današnji dobi pa države kopi-' čijo dolgove na djlgove. največkrat v po-kritje ali brezplodnih ali pa tudi v resnici j nepotrebnih naprav in tako greše z^per j naravna načela in proti zanamcem.	j
Če hočejo naši državni gospodarji od- j vračati ruski in srbski strah, krepiti prijateljstvo z našima „iskrenima prijateljicama" Nemčijo in Italijo, naj to delajo na račun sedanjosti, nikakor pa ne na račun bodočnosti. Kdor hoče luksus, naj ga plača v gotovini, ne pa z dolgovi. NaŠinci bodo še preklinjali take dolgove, ko bodo naše kosti že zdavnej strohnele.
Ljudske knjižnice.
V sledečem podaja slov. akad. fer. dru štvo „Balkan" statistiko o izposojevanju knjig v svojih ljudskih knjižnicah v zadnjih 6 mesecih:
Knjižnica	.5P > S	Število Čitatelje v	btev.izposojenih knjig Povpr Čital j vsak čitat	Povpr. vsaka knjiga čit.1	Prinosi
Barko vije . . Bazovica . . Lonjer . . . Kopriva . . Kreplje . . Opčine . . .	203 150 98 75 71 152	116 24 66 M lo 07	1 l il 794 6-84 3-91! 53 2 20 0 35 85 1-28 0-86, 24' 2-00 0-32, 42 2 80! 0 59 378 3-89 2-491		12 K 84 v 1 „ 18 „ 1 „84, 0 „ 96 „ 0,84. 6 „ 30 „
Rocol . . -Rojan . . . Sv. Ivan . . Škedenj . . Trebče . . . Padriče . . •	262 207 228 140 75	— 193 75 36 48 10	1858' 9 62 7 09 479 6 39 2-31 856 2-37 3-75 38! 0-79 0-27 15 1-50, 0 20		28 . 20 „ 18 „ 82 „ 17 „ 63 „ 2 . 60 „ 4 „ 24 „
1 Skupaj . . .	|l661	j 692	4622' 6 68| 2-78,		95 K 45 v
Opomba: Za Rocol manjkajo podatki, ker se knjižnica popolnoma preosnuje.
V dobi šestih let je akadem. društvo „Balkan" ustanovilo 12 ljudskih knjižnic, in sicer deset v tržaški okolici in dve na Goriškem. Žalibog so sredstva, ki so društvu na razpolago premajhna, da bi mogli ugoditi vsem zahtevam. Društvo more odpo-moči komaj največji sili, sicer pa je treba precej ledine orati pri našem ljudstvu, da uvidevajo potrebo knjižnice in knjig sploh. Nehal je sicer oni gnusni odpor, ki ga je našlo društvo pred tremi leti, a ljudstvo se vseeno ne navdušuje preveč za knjižnice. Razveseljive so sicer številke iz Rojana, Skednja in Barkovelj, toda pomisliti je treba, da je to že mesto in da tvori večino Čita-teljev mladina. Zato pa rabimo spise za mladino. Denarja ni toliko na razpolago in tudi slovenska literatura kaže tu precej praznih strani. Šole bi lahko temu odpo-mogie, ako bi imele svoje knjižnice za otroke, toda živimo pod tržaškim magistratom.
Samo mora društvo „Balkan" skrbeti za svoje knjižnice. Malo več zanimanja in pomoči od strani slovenskih društev in privatnikov ne bi škodovalo in društvo^bifse
lažje poprijelo svoje glavne ideje in načrta, ustanovitve centralne knjižnice v mestu.fc ;
Avstrijska tajna policija
!!_ ? ■i
Pod tem naslovom ocenjuje veliki londonski časopis nedavno na Dunaju in v Lipskem obelodanjeno knjigo pod naslovom „Die Geheimpolizei auf dem Wie-ner Kongresse- iz peresa Avgusta Four-niera. Izvajanja te knjige naj bi pazao čitaii naši državniki, ki danes še tako krčevito vzdržavajo in uporabljajo dan na dan — Metternichov policijski zistem iz žalostnih dob črnega absolutizma.
Naj podamo tu nekol'ko odlomkov: Bili so časi, v dobi italijanskega „risorgimenta" minolega stoletja, ko je
avstrijska tajna policija imela v tej deželi ■ tako razširjen in slab glas, kakršnjega i si je pozneje pridobila tajna ruska policija, j Angležka literatura o borbi za italijansko j ujedinjenje je polna njenih zlodel, a za \ noveliste, pesnike in dramatike je bila: kakor naročena* ker jim je nudila neiz-« crpen vir realističnih zločincev melodram- j skih. Treznih opazovalcev z druge strane i pa ni toliko vznemirjala njena napačnost,! kolikor njena — neumnost (stupidity). V j aprilu 1. 1819., ob Metternichovih obiskih v Italiji, po zvršetku konference v Aix-la Chapelle, je Sir Robert Gordon javil Castlereaghu, da bi bil italijanski tempe-: rament naklonjen avstrijski upravi, ako ne bi bilo tistega trdovratnega „nezaupa- j nja". Pred revolucijo je bila Lombardija napredna in zadostno zadovoljna pod upravo Habsburžanov. Ako je bila potem < nezadovoljna, ni iskati razloga za to to-: liko v novem nacijonalizmu, ki je bil še, le y svojih začetkih, kolikor v dejstvu, da j so Avstrijci prinesli nov zistem uprave na! podlagah — sumniČenj. Nič ne more —t javlja Gordon — nadkriliti delavnosti; Metternichove v zbiranju informacij o; notranjem čutstvo vanju naroda. Iz običaja teh zasledovanj je ustva-1 ril svoj ukus, a skrivnostnost, s katero se . je udajal temu ukusu, ga je dovela do tega, da je svojim odkritjem dajal veliko važnost.	«
„Fantomi se prikazujejo v tmini in j povečujejo, dočim bi morda, ako bi jih postavili na luč, padli- v brezpomemb-; nost; njegovi prišepetalci pa seveda pre- j tiravajo svoja poročila, vedoč, da jim bo j profit razmeren opisu njihovih fantazma-; gorij (!!!)"	j
Tako so pisali in mislili Angleži o, avstrijskem tajnem policijskem zistemu; leta 1820.
Od tedaj je svet veliko napredoval, \ ali Gordonovo poročilo Castlereaghu zveni i kakor da je sodobno tudi letu Gospodo- j vem 1913. Zdi se, da je Avstrija v tej j panogi „uprave" vedno na istem, in da j — kakor kažejo vsi znaki — hoče tudi j ostati na tem, ali da hoče celo, z ozirom j na zadnje dogodke, tudi — nazadovati! J Na zdravje!
Tržaška mala kronika.
Trst, 24. avguste.
Umor pri Sv. Jakobu.
Pred šestimi leti sta se vzela delavec državne železnice Peter Ražen, rodom iz
Ospa, in Zoe roj. Antonini. Ražen jih je imel tedaj 33, njegova nevesta pa 16 let. Sedaj imata tri otroke : najstarejši je star 5 let, drugi 3 in pol, najmlajši pa 15 me-s-cev. Ražen je bil pošten, delaven človek, kar pa ni mogoče reči o njegovi ženi, kajti v zadnjih letih ga je goljufala z različnimi ljubimci, med katerimi je bil tudi neki kapitan. Zaradi ženine nezvestobe je prišlo večkrat do prepira in Šla _ sta tudi zato večkrat narazen. V zadnjem ! S času sta bila mlajša otroka na reji v ul. | Induitria Št. 4. pri neki Mariji Bizjakovi, ; __ ki je imela i^etno hčerko Emilijo, dobro, ; pridno dekletce.	j
Pred nekoliko Časa sta se RaŽnova zopet spravila in sta zopet Živela skupno ter stanovala v ulici della Guardia. Um-ljivo pa je, da je bil mož z ozirom na prejšnje ženine lahkoumnosti vedno ljubo- j sumen. Vedel je, da ga je žena goljufala j ^ in da ga še goljufa in to tembolj, ker je g trikrat prinesla domov neko nalezljivo:* bolezen,	®
Pred tremi dnevi pa je prišla v Trst g neka sorodnica Ražnove soproge, neka ■ Ana Maraspinova, iz Pirana, da bi vzela . ® s seboj dva Ražnova otroka. Odpeljati bi ^ S2 morala včeraj popoldne. Ražnova Žena in Maraspinova pa sta prišli v soboto zvečer k Bizjakovi in sta jo naprosili, da j bi šla njena Emilija spat k Ražaovim, ker j je bila Ražnova žena v službi kot stre ] žajka v bolnišnici in je morala v službo, • a Maraspinova ni hotela sama ostati v1 stanovanju. Bizjakova je dovolila in Emi-. lija je šla k Ražnovim.
Ražnova žena pa v resnici ni šla v j bolnico, temveč z nekim svojim ljubimcem, kar je Ražen pač slutil. Zato se je preoblekel in šel za njo ter jo je v resnici videl, ko je prihajala z nekim moškim izj kavarne Tomaso. Ražen je stopil v ka- j varno in je vprašal tamkaj kavarniškega poslovodjo, Če morda pozna žensko, ki je pravkar odšla z onim gospodom iz ka-j varne. Poslovodja mu je odgovoril, da je j po imenu ne pozna, pač pa da ve toliko, \ da je ljubica nekega kapitana paroplovne ; družbe Tripkovičsve. Lahko je umljivo, da je na te besede zavrela Ražnu kri in da se je sklenil maščevati.

sa takoj 5nj o prirejanje vseh mrzlih Šumečih pijač kakor sodovke, limonade, lomečih belih in rdečih vin. kakor tudi umetnih mineralnih vod s dodatkom mineralnih ploSčio
trgovina in industrija železa deln. društvo Greinitz
TRST
/ It ^ v
rry \ \\ x
j j*: A V--.\V «

V >
? 'Jr \ ' I rV'
J:} \\,


J/

\ t* ^	% J
L
J
CL
i
J

Postno pošiljko 3 ka netto
= pristnega	=
Hnlinouesn sirupa
pošilja franko proti povzetju za K S 00
c. kr. dvorni dobavatelj
::G. PIGCOIiI ::
V LJUBLJANI.
Poiiljatev tudi v sodčkih p« K MOkg !■ v aterelizT. steklenicah v zahsjih po 25 stekUnio a K 1 40.
LETOVIŠČE
Bohinjska Bistrico Bohinjsko Jezera
v Triglavskem pogorju,
na progi drž.železnice Jesenice—Trst, 3 ure oddaljen od Trsta; alpska klima, izborna voda, stanovanja v gostilnah, vilah in priv. hišah. Ugodre železniške zveze za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Infor-maciie in prospekti brezplačno.
Prometno društvo v Boh. Bistrici.
a c a
E g
G&stiina ,pri Deteljici'
v Trstu, ulica Belvedere 7.
Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sem prevzela imenovano gostilno, ter ne tera potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren krs^ki teran po najzmernejih cenah ; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedda. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na hrano.
Z odličnim spoštovanjem
ANGELA KJUDER, lastnica.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez Z vsake bolečine »
Dr, J. Ćermak V. Tuscher
*obozdravnik konces. zobni tehnik
TRST "
.fifoa	Ca*erma it. 13, H. radet.
e ■ r d a
e?
G

Preselitev trgovine.
Naznanjam slavn. občinstvu v mestu in na deželi, da sem preselil s?ojo trgovino jestvin
iz ulice Campo 8. Giacomo št. 20 v leto ulico št. 18.
in se uljudno priporočam za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem Vek. StepančiČ.
F,
b
Anton Breščak
Gorica - Gosposka ul. 14 (v lasta! hiSI).
Prva in največja slovenska zaloga in tovarna = pohištva na Primorskem.	1
U zalogi Ima uedno nad 50 modernih In Jedilnih spjlnlB sob.
Cene od 300 do 3000 K soba. : Edina slovenska delavnica tapetari].
Veliko Izhero slik, stoik kokor tudi železnega pohKtoa.
Sprejema naročila za opreme til, hotelov i. t. d
j
Stran IV.
, EDINOST" St. 235.
V Trstu, dne 25. avgusta 1913.
Pripravil si je debelo poleno in pa j Madžar**1! poštenost. Z Dunaja poro-precejšnjo množino karbolne kisline, dabijčajo: Nadporocnik Sigmund pl. Lemhenv je jo vrgel ženi v obraz in jo tako ogrdil za J ovadil kazenskemu sodišča ogrskega držav-vse njeno življenje. Mislil je, da se je Žena medtem že vrnila domov, zato je stopil v sobo in pogledal po posteljah. Na eni postelji je videl, da spi Maraspinova, na drugi pa je mislil, da je njegova Žena. Ražen je v svoji besnosti najprej mahnil po njej s polenom in sicer po glavi in potem sprožil nanjo še pet strelov iz revolverja, vse namerjene v lice, Ženska je obležala mrtva v postelji, ne da bi se i ila zavedla. Ražen je bil prepričan, da je ustreiil svojo nezvesto ženo.
Strahovita groza pa se ga je polastila, ko se je osvestil iz svoje blazne jeze in je zagledal pred seboj na postelji vso v krvi in mrtvo namesto svoje vlačugar-ske soproge nedolžno Emilijo Bizjakovo. Zajokal je, da bi se ga bil moral kamen usmiliti, toda zastonj — deklica je bila mrtva, nedolžna žrtev ženske nezvestobe.
Ražen in Maraspinova sta nato odšla na šentjakobski policijski komisarijat, kjer je Ražen odkritosrčno priznal svoje dejanje. Njega so pridržali v zaporu, Mara« spinovo, ki je povedala, kar je vedela o vsem dogodfcu, pa so izpustili, in odpeljala se je potem z RaŽnovima otrokoma v Piran.
nega poslanca pl. Ivanko in biv&ega h uza i'-Bkega poročnika Repeczkyja. Ta dva sta mu namreč ponudil« par Rembrandtovih in Van Dickovih slik za nizko ceno 30.000 K. Dal jima je tudi aro 2000 K. Ko Bi pa je hotel nadporocnik v spremstvu nekega izvedenca ogledati slike, pa sta Ivanka in Bepeczky zahtevala, da mora slike prevzeti, ne da bi jih videl. Nato je nadporočnik zahteval nazaj kavcijo. Ivanka je obljubil, da bo plačal, vendar pa tega ni storil. Nato je nadporočnik
GVfldil fltvflr	•
-- Kako ljudi ugonobe divje zveri in kače?
V Britski Indiji redno vodijo seznamke o človeških žrtvah, ki jih zahtevajo roparske zveri in kače. Topot je izšel o tom obširen statistični izkaz, ki obsega dobo zadnjih 30 let. Iz podatkov se razvidi, da je za Človeka v Indiji najnevarnejša zver — tiger. V zadnjih petih letih pade na njegov račun celih 38 odstotkov vseh človeških žrtev. Za njim pridejo: leopard b 16, volkovi z 12 in medvedi s 4 odstotki. Te primerjalne številke se nanašajo samo na roparice, ki so lani raztrgale 2400 ljudi. K temu pridejo pa še sloni in hijene, ki pa niti z daleka niso tako nevarne kakor prejšnje. S tem pa vrsta človeku nevarnih živaii še ni zaključena; pod naslovom „Druge živali" so navedeni še krokodili, divji marjasci, divji psi in bivoli. Le-ti so lani pokončali nad 600 člvveški živ-t ljenj. Največ človeških žrtev pa gre na • račun strupenih kač, ki so samo lani ugo-
j nobile 22.500 ljudi. Kljub vsem prizedeva-IZpUStill.	i . , j A______,___; ___
Mrtvo truplo uboge Emilije so ob splošnem sočutju šentjakobskega prebivalstva prepeljali v mrtvašnico k Sv. Jusiu. Ražnova žena je prišla sama na policijo, kjer so jo zaslišali in potem
i njem vlade te strašne golazni ni mogoče za-POgreb Emilije Bizjakove bo jutri.	g-cer nifl0 yae pokrajilie enako pri-
Strašni dogodek je izzval po vsem ' zafcte po tej nadlogi; tako je n. pr. bombajsko šentjakobskem okraju velikansko razburje-; oiemije, kjer epidemije najbolj divjajo, skoro nje in ta grozna vest je šla od ust do ust. brez BtrUpenih kač. Isto velja o pokrajini Ni ga Človeka pri Sv. Jakobu, ki ne bi ' Pengab} medtem ko je v Bengaliji vse polna obžaloval te grozne zmote in smrti uboge j te nevarne golazni, deklice in porailoval nesrečnega Ražna, a j ni ga pa menda tudi človeka, ki ne bi
z gnusom obsojal zanikrnice, ki je glavna krivka tega strašnega dogodka.
B
Pripomnimo naj danes edino le Še □ to, da se moramo globoko klanjati pre- j n slavni upravi naše mestne bolnišnice, naj-imenitnejše dobrodelne ustanove tržaške ob-
MALI OGLASI
MALI OOLASI m raCuaJo p* 4 vla. besedo. Maatao tiskan bmii takrat
S
v«£ Najnw\ jia prtftefbiu 40 rta. PUb a* tako) laacratoaaa " '
čine, da ima med svojimi strežajkami take Ciai^otlnilfa *®SČega slovenščine in nemščine, . _	n	.	T- j i oiu£dll||lllCi za vsa deli, anaienje, raznaSa-
— nesramne vlačuge. Res. lepim ljudem { Die le,HkoviS-e Kinematograf Ideal. Ljnbljana (1770
je izročena v tržaški bolnikov. Škandal!
b olnišnici oskrba
iPrevzel bi
f oddelek Edinosti
upravljanje hiš po ceni in z jamstvom. — Ponudbe na Inseratni
1751
_1808
pekovski vajenec 16 let star. Vstop takoj. Roian St 7- Trst.	1813
! H oblino ra vea delft» sna tudi kuhati» g° Tifus V Tr8tu. Trgovec Ivan Duca, i UcMIl/d vori nemško in slovensko. • Be sprejme
star 52, stanujoč v ulici Valdirivo št. 19, P"
,	.	tieta Tiepolo 6 (Ulica S. Michele 40) I v. nadstropie
je dospel včeraj z Lloydovim parnikom levo.
„Baronom Gautschem" iz Parge v Epiru |XXq Cfl v Trst. Ker se je počutil nekoliko slabo,1 je šel na rešilno postajo, kjer pa je kon-; pr0(|a S6 t2ff'hS£^bt statiral zdravnik, da ima Du ca legar (ti- - ijni istrske ceste (tramvajska postaja). — Pojasnila fus). Bolnika so prepeljali v Magdalensko ! MoUn a *ento 70, Siberna._1814
bolnišnico	i Manifakturni pomočnik
Smrtna nesreča V Škedenjtkih plavžih.1 Ljubljani, KiaDju ali na deželi. Naslov Ignac C o s,
Snoči ob 10 je 19 letnega Mnrka Psanka,: PifZ*fl Grande St Goricft-
stanujočega v Rocolu-Molin a vento št. 16, j Odda S6 ^Tpt'^S prerezal v škedenjskih plavžih .voz za pre- 6, I. nsdst._1797
važanje žlindre. Kolesa so ga prijela čez P|>nrlQ CA trKov'ca zelenjave, mleka, vina in __________1___j___-nt: _ » I UUCa ?>© piva v ulici Molin a vento 70.
trebuh in ga prerezala na dvoje. Ni se g,berna
moglo ugotoviti, ali se je dcgodil samo- prfifiQ CQ umor ali nesreča, da je namreč Psanek * '
1794
zaspal na tiru in je tako prišel pod voz.
popolno kubinjszo pohištvo, mo-dfrno, lakirano za K 180—. Ulica Dante Alighieri št. 3, mizar._1797
Prav tako pa je tudi mogoče, da se je IZUrjeil SteflOgrgf " ***** in Bl°'
zgodila nesreča
_	eneki jezik sprejme
morda vsled predolgega Be v pisarni dra. Dragot na TREO, odvetnika v Go-, j , ,	, rici. — Plača do dogovora. — Vstop začetkom sep-
dela in izmuČenja ali vsled kakega dru- tembra.	1798
gega podobnega vzroka, katerih je v ———————————
plavžih vedno dovolj. Po oblastnem izvidu
so truplo prepeljali v mrtvašnico k sv.
Justu.
Priporočljive tonike, fl
Fotografa
ulica 7.
Antona Jer kiča naslov : Trat, ul. delle Poste 10; Gorica, Gosposka
4444
Nar. delavska organizacija., 0Ije> klSt mlIO,
Godbeni odsek N00. V torek ob 7 zve- pp BI AGGINI Tnt' oUc* Wr-'
Čer jako važna cdborova seja v druStve-' ^go,	1 ProdmJa olJ*»
nih prostorih NDO. pri Sv. Jakobu.
Stev. 21 mila i* 3?"
Razne vesti.
A. RIE6EB,
Šivilje.
Trat, Via Barriera v. 38, vraw 13. Damska krojačnica. Izdeluj« j vsakovrstne obleke po angleškem in francoskes j kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze ai
Čudna oporoka na Tirolskem. V Wiltenu	c~
za,0?a PaPiria'--
zdaj zelo zmerno živela. Zapustila je 16.000 OVitke »IVI VrCfiCC proddja pO K, o katerih je napravila čudno oporoko, j	■ ■	1
Denar se naj razdeli med one ženeke v Ino- ]	IliZKlil CCfl3n tVrdkd
mostu, ki so kot prostitutke pod policijskim _ ^	v\Al lil An T «
nadzorstvom. Misel stare ženske je idealna, 6AoTONt DOLINAR, TPSI kajti v toplih besedah se spominja v svojih-	c . . ||5 g
besedah žalostnega življenja svojih „tova-' V,a G®,SI	*»™80illi)-
rižic".	= Telefon št. 27-81. =====
Predmeti za im)
Irtihi priprav« b Mirnim, moX in vflieo, prav« m M, lilni, umU okvofl,
Vsakovrstne obleke:
liialii, planinske Migt, pmmmlm, Is Ciste volne, rofiorlce.
Staklenice Helios, tcč dni gorke fei mrzle po 4 krone komad.
Modri predmeti
ovratnice, zapestnice ta aogovite.
Zrn 6Un« Športnih in plininakik HT POSEBNE CENE. ."M
fportno trfioulna StnkU
tna l Aitiiio 12 (lasiria Krtt minil)
Nova Marna in slaflCiCarna ? Trstu
A. JERIČ - Trst
ul. Commerclale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji In raznovrstno vir o ==«== v steklenicah. - -
Ittto ttmmHBSketa vina
M pridelek is JESEHIO pri Omite
Filip Ivanišević, Trst
ellss;Vsldkivs 17. TtUfoo 14 05.
— Prodaja as drobno In u debslo.—
GOSTILNE : „Ali* Adria'% ulic* Nw»i itor. 18 In gortilaSrBuffot, Piuu Gtaseppina Her. 7, v kaUrik^io«
svoja vina prvo "vrsta.
k
1 GOi
L
JosipOrizon
Trat, tali c a Belvedere 2
Prodajalna čevljev
finih in preprostih za moike, iemki in otroke vseh vrat. — Sprejemajo ae naročila po meri in popravki. CENE ZMERNE.
i—H— a
prva in edina — v vojaški stvari —
(ksnoestjoalrsns o. k. nanestnlitvt)
Trst, ulica deiis Caserma 5, IL n.
Dajs sssroto in informacije o Twm, kar bg tti» DovikSeuja In vojaško slulbe. Izdeluje 1b odpoJG^a Tsako vrsto prošenj vojs^ke^a zntubtA* — opro5Č6aje ol vsj, eaoletno pri>-store^}9tvo, ionitre, doseiar>j« zakonitih agedeaati g^ede prosoočno slaibe, rspr&j&tja ▼ vojadke lolo itd. — Pookla^aiia jo aaatp-pati niira*^ pred oblastnijami.— Re^venja hitro in tefoo. — Urada« ire* Ob dal^v-afta od 9. prodootatdne do 7. popoituia« "" - -- • xl opoid.
Ob
Eb praznikik od 10. do
OdHoJonJe In prihajanje ulakou
od 1. majnika nsprej.
Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropukem (asu.
C. kr. državna železnica.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio).
5.00 B Herpelje, Pula in medpostaje.
5 50 M do Poreča in medpontaje.
1.40 O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina).
5.35 O Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp.
77.40 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice - Celovec-Dunaj-Prap:a-Dečin- Beljak- Berlin - Monakov« in medpostaje.
8 45 B Gorica-Celovec-Dunaj-Pracra-Berlin.
9.05 O Gorica- Jesenice-Celovec- Trbiž-Ljubljan* Beljak-Dnnaj in medpostaje.
9.10 O Herpelje. (Rovinj), Pula in medpontaje.
9.15 M le do liuj in medpostaje.
11.05 B Gorica-Celovec-Solnoprad-Curih-Pariz.
12 4» O Gorica (AjilovSčina) Jesenice-Trbiž-Ljub-Ijana-Beljak-Celovec in medpostaje.
2.JO M do Poreča in medjn>staje.
4.15 O Gorica - Jesenice - Trbiž- Ljubljana - Beljak-Celovec- Dunaj.
4.-12 O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) Pula in medpostaje.
6.00	B (Turiki ekspres) Gorica-Jesenice-Ljubljana-Beljak-Inomost-Monakovo-Parii in modp.
7 85 M le do Buj in medpostaje.
7.40 O do Gorice in medp. (Ajdovščina).
8.21 O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) Pula in medpostaje.
8.40	B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlin), Celo vec-Dunaj -Linec- Pra^a- Deč i n.
10 89 0 Gorica, Jesenice, Beljak, lnomosl, Mc nakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih i
215 O Herpelje-Divača.
2.20 O v Gorico.
Prihod v Trsf.
6.05 O Iz Dunaja, Solnoprada. Celovca. Mona kova, Inomosta. Bolcana, Beljaka, Ljubljane, Jesenic, Gorica.
7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje).
7.23 O Iz Gorice (Ajdovščine).
8.25 M Iz Buj (in medpostaje).
9.01	B Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja, Ce lovca. Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine)
9.H5 O Iz Pule (Rovifnia).
10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj.
11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Ce-lovca- Dunaj a-Linca- Jesenic-Gori ce.
12.40 M Iz Poreča in medpostaj.
2-00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorico, (Ajdovščine) Berlina. Draždan, Prage. Dunaja.
3.41	O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj.
4 82 M Iz Buj in medpostaj.
4	85 B Iz Pariza, Curiha, Inomosta. Gorice.
7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka. Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice.
7.05 O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj.
7.3« B Iz Berolina, Draždan, Prapje, Linca, l>u-naja, Celovca, Inotnosta, Beljaka, Jesenic Gorice, (Ajdovščine).
5	14 B Iz Berolina. Prage, Dunaja, Celovca, Mo-
nakova. Gorice.
lOOO M Iz Poreča, Buj, Kopra.
10.2tf B Iz Pule I Rovinja), Dunaja ,<"ez Divačo).
11.16 O Iz Dunaja, Celovca, Beljak.i. Gorice.
Zabavni vlaki ob nedeljah in \ raznikih :
d.S« O Iz Gorice.
9 41 O Iz Divače, Herpelj.

^cttefii ii i—a
GOSTILNA
Ali' Mm Psmpgl
i tr^n se nah
CAFFE G0LD0III
TRST trg a
Goldoni in ca ist'. m trgn se nahajajoča se toplo priporoča slovanskemu občinstvu za olilen obisk Pran
Josip Visno^ic
Zaloga ulica Dante Alighieri št. 3.
Peki in slaščičarji !
Lopate male in velike, lopate v obliki vesla, vedno na izbero. Zajamčena kakovost. Cena od 4--6 krcn.
G^T) gV^	gV^ gV^
Mehanična delavnica
F. Miheučič & : F• Venutti :
Trst, Via Tiziano Vecellio 4.
PoprmT^A ln postavlja stroje ln parne kotle, parne motorja, na plin, benzin in nafto. - Industrijalne Instalacije Tsake Trste: mline, stiskalnice ln čistilnice. • Specijaliteta žag sa kamnje, stiskalnice aa groKiJe; stroji aa obdelovanje lesa - Izdelovanje • • oblik In mor cev sa testenine in bidkote. - -Zaloga norih In starih motorjev, brizgalnic, stroj«▼ aa TBdzteraz^e zidarskega materijala, mletje kave, - - • • droi bi dragih tehničnih predmetov* • • - -