SLOVENKA
 Glasilo
slovenskega ženstva.
v TRSTU 1900.
Izdaje in tiska Tiskarna „Edinost".
odg. urednik Franjo Klemenčič,        ^
urejuje :
Ivanka Anžic.
I. Zvezek.
V. Letnik.
Vsebina „Slovenke". leto IV.
Aleksandrov.
Za stari čas; pesem, str., 20.
Anžič-Klemenčič Ivanka.
Črtice :
Prepozno, str. 12. Iz ženskega življenja 107.
Tema življenja 123. Zakaj si odšla! 207. Na po-
molu sv. Karla 247. Misija žene 249.
Razprave in poročila :
Nekoliko o poselskem vprašanju str. 19, 58.
Se enkrat »vzgoja in omika« 21. Bistvo ženskega
vprašanja 26. Socijalno vprašanje in zavod sv. Ni-
kolaja v Trstu 42. Nekoliko misli o ženski jednako¦
pravnosti 86. Organizacija žen I. 108. II. 132. Ide-
alno materinstvo 155. Zavod sv. Nikolaja v Trstu
90, 165. Nekaj o ženskem vprašanju 175. Vzgoja
v sirotiščih 224. Janka Kersnika zbrani spisi 192.
I3ragotin Kette, Poezije, 114. Ivan Cankar, Jakob
Ruda 116. A. Aškerc, Izmajlov 117.
Baebler B.
Pesmi :
Kedar te vidim, str. 184. Pesem, 195. Pesem
o lepi Anici 202.
Bogomila.
Vele rože, pesmi, str. 201, 219.
Cankar Ivan.
Novele :
Jesenske noči. str. 61, 75. Umirajoči ljudje,
220. Rdeča lisa 223.
Literarno pismo, str. 211.
Danica.
Svobodna ljubezen in zakon. str. 2. Razgo-
vori 72. Ali je žensko vprašanje opravičtno 74.
Mladinsko gibanje (Grete Meisel) 98. Nekaj o or-
ganizaciji ženstva 113, Ženski diletantizem 172.
Ženska kot vzgojiteljica 177. Tretji spol 178. »Mi-
sterij žene« 193. V pojasnilo 243. Naše državljanske
pravice 273.
Dermota Anton.
O ženskem gibanju na Nemškem, razprava
str. 69. J. S. Machar »Pismo«, pesem 159.
Drofenik Rok.
Življenje v višavi, po Multatuliju str. 93. De-
lavke in žensko vprašanje 277.
Gangl Engelbert.
Pesmi :
Moje rože, ciklus str. 8. Ob cerkvi 36. V
sanjah 39. Tožbe 56. Zavržene cvetice 138, Za-
mišljena ljubica 175.
prof. Ilešič Fran.
Pevec - slepec - dalekovidec, str. 30. Čvetero
poglavij o ženski 100. Ob novem lat. - slov. slo-
varju 105. »Spolnila komaj je šestnajsto leto«.
202. Prešeren in ženstvo. 269.
Ivanov Milijoj.
Bajka, pesem, str. 137.
Kisič Vinko Oblomov.
»Xeres de la Maraja, knjiga Boccadoro str,
167. (hrv.)
Klemenčič Franjo.
Pesmi :
Zatvori,   dekle,   kamrico,   str.   189. Trnjev
venec 197. Pesem o galebu 243. Ob Prešernovem
spomeniku dne 3. dec. 1900. 267.
Črtice :
Vabilo  na ženitvovanje str. 131.  Posvećenje
173. Žene 187, Svak in svakinja 213, 221.
Razprave in poročila :
Praktična stran ženskega vprašanja str. 29.
Ženski pokret na Slovenskem 45. Ženski pokret na
Grškem 185. Literarni paberki 191, 216. Žalostne
razmere naših delavk 196. Junaške žene vitezi častne
legije 205. Boj proti prostituciji 256. »Žensko društvo«
v Belgradu 259. »Pisanice« 115. »Vladimir Jelovšek,.
Sinfonije II.« 138.
Kveder Zofka.
Študentke, povest,  str.   10,  37,  52, 81, 103,
122, 163, 180, 203, 235, 253.
Črtice :
Ana Jokavenko, str. 28. Iz zbirke »Misterij žene«
90. Ženske duše, 246.
Razprave :
O tem in onem, str. 17. Za naše žene, ki si
same skrbe za eksistenco, m. Naš hiperidealizem.
208. Kaj hočemo, 232. Delavke v tobačnih tovar-
nah, 264. Naš Prešeren 268.
Kristina.
Pesmi :
Ah bojim se, str. 199. Sen, 219. Kako je
bilo? 221. A...! 223. Nageljni 246. Najraje..., 246.
Na grobeh, 254.
Lijuba.
K poglavju:  Organizacija  ženstva,  str. 278.
Lončara Dragotin.
Razprave in poročila :
Ga. El. Gnauck-Kühnova o ženskem vpra-
šanju, str. 4. Lavra Marholmova o ženi 161. O
Prešernovi stoletnici, 271.
Marica II.
Narodna, pesem, str. 195.
Medved Anton.
Pesmi :
Obg-ovarjan, str. 1. Izprememba-, 52. Svetu v
zobe, 60. Prešernu, 73. O mraku, 89. Smrtni poljub,
99. M—i, 112. Na morji 113.
' M—n. D.
»Uvod v narodno gospodarstvo«, str. 70.
Novak Arne.
Nove faze moderne žene, avtor, prevod Etbina
Kristana, razp. str. 32 in 50.
P—k Ivan.
Tedaj in sedaj, čitica, str. 66.
Podslapinsky Slavoljub.
Ženitev pri Turkih, str. 170. Brez cilja, 186.
Slava Prešernu! 271.
Prijatelj Ivan.
Tip slovansk. skitalca v ruski poeziji, str. 228.
 R. A.Poštne uradnice, »Slov. Narod«, str. 189,217.
Sever Adam.
Opekar, novela, str. 284.
Šorli Ivo (feodor Sokol).
Jezero, balada, str. 121. Vzgoja in omika ali
izvir sreče, satira, 40. Pridiga na gori, satira, 56.
Iz teme v temo, novela, 146.
T. dr. J.
»Misterij žene«, str. 239. Za farmacevtke, 265.
Prešerna narodu ! 282.
Tvoreov Božidar.
Feminizem v Rusiji, str. 255. Ženske v Rusiji,
str. 276.
Vida.
Dušica lepa, pesem, 126.
Xeres de la Maraja
Zofka Kveder : »Misterij žene«, str. 189.
Zavadil A.
Album čeških žen — Frančiška Strâneckâ,
str. 15.
Zorana.
Biseri, pesem, str. 25. Srčni glasi, 66. Odmevi,
str. 86.
Žitomirov.
Ženska telovadba, razpr., str, 101.
Zupančič Oton.
Pesmi :
Vasovalec, str. 43. Moj dom, 49. Verzi 58. Be-
lokranjske pesmi, 81. Pesem, 97. Nedeljska ro-
manca, 145. Pesem, 155. V gozdu, 162. Soneti I.
II. 171. Pesem, 171. Verzi, 180. Epigram, 185.
Pomladni izlet. 187.
Humoreska :
Ivanič in Panijan, str. 36.
Listek.
A. Književnost in umetnost: Str. 21, 46, 69, 118, 138,
167, 189, 215, 239, 260.
B. Razno:  Str.  23, 44. 67,  93, 118, 142, 169. 193,
217, 241, 261, 290.
C. Varia :
Pro domo, str. 24. Ragovori, 47, 72. Rojaki,
275. Prešeren v prevodih, 279. Ob novem letu 291.
Slike.
VII. H. Tichy: Pieta. VIII. Czech C: Ma.
dona. IX. B. Plockhorst : Gospod pri nas ostani !
X. I. Wodzinsky : Sen mladosti. XI. Koppers T. :
Charitas.
Vsebina I. zvezka.
Anton Medved: „Obgovarjan", pesem ......                         stran 1
Daniea: „Svobodna ljubezen in zakon" .....                             2
Dragotin Lionear : „G.a El. Gnauck-Kühnova o ženskem vprašanju"        4
E. Gangl : „Moje roŽe", pesmi                                          8
Zofka Kveder : „Studentke" (dalje prih.)..........................    10
Ivanka : „Prepozno"............      ........................         12
Ä. Zavadii : „Album Čeških žen — Frančiška Stranecka".................15
Zofka Kveder : „0 tem in onem".............................           17
Ivanka : „Nekoliko o poselskem vprašanju"......................       19 
Aleksandrov: „Za sfari.Čas", pesem.............................       20
Listek..........................................                      21
Pro domo.........................................                     27
, Tiskovne pomote: Na strani 24, na desni je v 18. vrsti od zgoraj izostala za »in« beseda »nesposobnega«.
Dotični stavek se ima glasiti: »no bodo našle nepripravljenega in nesposobnega,  za jih praktično izvajanje«.
Druge manjše pomote si naj cenj, čitatelji blagovolijo popraviti sami.
Priloga. Deašiji številki prilagamo vabilo na naročbo   „Prosvjete",

,Slovenka"
glasilo slovenskega ženstva.
Izhaja v tiskarni „Ediost" v Trstu
15. dne vsakega meseca.
Naročnina znaša 6 kron za vse
leto, za pol in četrt leta raz-
merno. — Rokopisi naj se po-
šiljajo urednici Ivanki Anžič,
Trst, ulica Campanile št. 10.
III. nadstr., naročnina pa uprav-
ništvu, ul. Molin piccolo št. 3.
II. nadstr.

glasilo političnega društva „Edinost"
za Primorsko.
Izhaja enkrat na dan, razun nedelj in
praznikov ob 6. uri zvečer.
Naročnina znaša: Za celo leto 24 kron,
za pol leta 12 kron ; za četrt leta 6 kron ;
za en mesec 2 kroni.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe
brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Po tobakarnah  V Trstu  se prodajejo po-
samezne  številke  po  6  stotink  (3 nvč.) ;
izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.)

Poziv na predplatu!
Na svršetku smo 19. stoljeća! Hrvatski se narod može ponosit tim stoljećem, jer je ono zanj' stoljeće preporoda.
Na početku 19. vieka hrvatska je književnost utrnula. Tek slabi traci obasjavali su noć hrvatskoga naroda. Razdieljeni na
male komade, bez jedinstvenosti u literaturi mi smo životarili. Danas je hvala budi Providnosti, drugačije. Hrvatska se
knjiga bujno razcvjetala i našla dapače mjesta u svjetskom borištu kulture. Ipak! Netreba se precienjivati. Knjiga tudjica
poplavljuje nam gradove i selišta. Na tisuće i tisuće njemačkih i talijanskih časopisa truje naša hrvatska srca, dok naši
hrvatski časopisi jedva da životare. Zadnje je vrieme, da izbacimo otrov iz naših kuća. Tko želi, da se zove rodoljubom,
on to neka i djelom posvjedoči. Neka agitira proti tudjim listovima za naše, da nas jednom germansko more ne potopi.
Mi Hrvati posjedujemo liepih hrvatskih časopisa. Medju ovima ima naša
PROSVJETA
odlično mjesto, jer je najveći i jedini bogato s ilustracijama okićeni list, koji izlazi u Zagrebu.
PROSVJETA je priobčila pripoviesti naših najboljih pripoviedača.
je pribrala u svoje kolo malo ne sve znatne pjesnike hrvatske.
prosvjeta je priobčila dragocienu gradju iz naše hrvatske poviesti,  te je uvjek budno pratila svaki napredak znanosti, bilo kod nas, bilo u tudjini.
PROSVJETA  je priobčivala i priobčivat če u buduće prievode najglasovitijih pisaca slavenske i    strane književnosti.
PROSVJETA je prva prikazala hrvatskomu narodu radnje hrvatskih umjetnika.
je donašala i glasbene priloge.
Neima gotovo znatnijeg hrvatskog pjesnika, književnika i umjetnika, koji nije svojim dielom ukrasio ,,PROSVJETU".
Suradjivali su i priobčili u .PROSVJETI" medju inimi ovi pisci svoje radnje:
AlaupoviČ Tugomip dr. Antun Antunčič dr. Badalič Hugo prof. Badalič Viktor. Bašagić Savfet beg Redžepašić. Babié Krunoslav. Barle
Janko. Begovié Milan. Belovié-Bernadzikowska Jel. Bervaldo-Lueié L. Bojniéié Kninski pl. Ivan dr. Brodsky Ljudevit dr. Brusina Spiro.
Brusina Branimir. Bučar Franjo dr. Devéié Ivan. Dragošić Higin. Car Lazar dr. Čačković pl. Miroslavdr. (Lad. Ladanjski.) Deželic Gjuro
Stjepan. Deželic Velimir dr. Gjalski Šandor. Grlovié Milan. Gruber Cvjetko. Gundrum Fran dr. Harambašić August dr. Hire Dragutin.
Hire Miroslav. Horvat Rudolf. Hranilovié H. dr. Ilijié Stjepko. Jelié Luka. Tomšić-Imova Marija. Jakša ČedomiL Jambrišak Marija. Jurié
Marija (Zagorka). Juzbašić Ferdo. Katalinić Jeretov Rikard. Kozarae Josip. Kranjeevié Silvije. Krstinié Pavao. Kršnjavi Izidor dr.
Kuhač Franjo S. prof. Kukuljevič-Sakeinski Božidar. Laszowski Emil. Livadié Branimir dr. Lovretié Josip. Magdié Slavoljub. Matica
Ivan. Milakovič Josip. Miler Ferdo prof. Nikolić Mihovil. Novak Vjeneeslav. Nović Kuzma._ Ostojič Nikola. Podravski Milivoj. Politeo
Dinko. Pogačic Milka. Rittig Svetozar. Sabié Martin. Seger Mato prof. Sirovica Dinko. Šegvić F. Chérubin. Španič Stjepko. Štaflć
Osman beg. Tomič Petar dr., prof. Tomičič Ivan, vitez, podmaršal. Tomšič Ljudevit st Tresič-Pavičič Ante dr. Trnski Ivan vitez. Weber Albert.
Ovo kolo suradnika daje    PROSVJETI" odlično mjesto u hrvatskoj knjizi.
Prošle je g. 1899. »Prosvjeta« priobčila mnogobrojnih prekrasnih sastavaka bilo u prozi bilo u pjesmi. Prvi put se
je podičila »Prosvjeta« sa prinosom slavnoga romanopisca Šandora Gjalskoga, a priobčila i prekrasnu pripoviest »Oprava«
od našega slavnoga Kozarca. — Slika, koja bi, po obećanju imalo biti po šest do deset u broju, priobčila je gotovo još
jedan put toliko. Akademici, sveučilištni profesori i drugi stručnjaci priobčili su u njoj i ove godine svoje liepe poučne
članke. Mislimo, da smo se odužili u podpunoj mjeri obećanjima lanjske godine, da smo dapače i više učinili.
I ove će godine „PROSVJETA" poskočiti korak napried.
Ove ćemo godine kušati sa koloriranim slikama.
Prekrasna Bukovčeva slika
njemu jedna od najdražih umjetnina, u bojama reproducirana, zadivit će već u prvom broju svakoga.
Da bude čim više sličnih reprodukcija treba obilne podpore u občinstvu. Mi joj se nadamo
I u književnom dielu nastojat ćemo, da napredujemo.
Već u prvom broju donosimo pripoviest našega izvrstnoga, hrvatskomu narodu  toli obljubljenoga pripoviedača
Vjenceslava Novaka, pod naslovom:
Na nenapučenom otoku
Već u prvom broju stupa prvi put pred Prosvjetine čitaoce vješti naš, od drugud već dobro poznati Viktor Car
Bmin, da nam oriše svojim liepim perom život u našoj tužnoj Istri.
Veliki povjestni roman pisca »Zagorske ruže« Hinka pl. Davile:
Težki dani_ 
prenosi nas u jedno od najznamenitijih razdoblja hrvatske poviesti. Pisan je vrlo zanimivo i omiljeti će bez sumnje svima,
koji ga budu čitali.
Od prievoda spominjemo, da ćemo i ove godine priobčiti novele' najslavnijih svjetskih, u prvom redu slavenskih
pisaca. Glasovita Combeova pripoviedka
 UBOGI MARCEL koju je nagradio istitut Genevski, svakomu će se sviditi.
Prvi broj dobiva se na Zahtjev franko na uvid. 
Danger H.: Ljubite se medjusobno

SLOVENKA
Glasilo slovenskega ženstva.
Št. 1.
V Trstu, dne 15. januvarja 1900.
Letnik IV.
Obgovarjan.
a miren kraj, kjer vse molči.
Kjer tožna vrba zeleni.
Povedi me. stopinja ! .
Solza pred svetom më je sram
Izjokam naj si torej sam
Bolest, ki dušo mi prešinja.
Anton Medved.
Priljubljen nekdaj, spoštovan.
Iz src ljubečih zdaj pregnan,
Njkdar, nikjer več blažen.
Ponos, ki v vsakih prsih tli.
Izgublja v mojih vse moči,
Sam sebi sem postal sovražen.
Zastonj vprašujem se pobit,
Kdo trosil je, name srdit,
Obgovore in liste,
Imen, sovražniki, ne vem,
Zato soditi vas na smem.
Kdo ste ne vem, a vem kaj niste.
Ni tega nečem, da bi čas
Ovadil koga izmed vas.
Imen poštenih täte,
Zažgal bi morda v meni črt
In črt je duši moji smrt,
Ki ljubi vse ljudi, ko brate.
Na miren kraj, kjer vse molči.
Kjer tožna vrba zeleni.
Stopinja moja hiti !
Izjokam naj se gorko tam !
Solza pred svetom me je sram,
Pred Bogom ni mi treba biti.
Str. 2
SLOVENKA.
Svobodna ljubezen in zakon.
Spisala Danica.
Damlancs, ko se toliko govori o svobodni ljubezni,
k(i ]v postala takorckoč g-cslo, enim v znak propasti
inoilernega naziraiija življenja, drugim kot vtelesenje
vsega blagra in sreče, je pač umestno, da spregovo-
rimo i na tem mestu nekaj besed o tem. predmetu in
o zakonu sploh.
Pred vsem se nam vriva vprašanje, je-li res mo-
rala dandanes tako prepala, kakor se to često trdi.
Živimo li res v taki Sodomi, kakor je stari »zlati« časi
niso pozn;ili ? Kedor se je le količkaj pečal s kul-
turno zgodovino n:irodov, mura priznati, da je glas o
kreposti in čednosti naših pradedov le šimera, lep sen
brez vsake istinite podlage. Kar se godi dandanes,
vidimo in slišimo kot svedoki. Čine preteklih časov
pa preprega rožnohojni pajčolan tradicije. In kakor
se vidi starcu vse lepše in boljše, kar živi v njegovem
spominu izza mladih let, tako žive tudi v spominu
narodov njih mladi dnevi v zlati luči.
Kakšna je morala biti pač morala tistih vekov,
o tem naj vam daje pojem že samo »pravica prve
noči«, ali mnogoštevilno nastopanje javnih vlačug
pri vsaki možni priliki, celo pri koncilih, in mnogo
drugih značilnih naredeb, ki žalijo i najprimitivnejše
pojme o morali !
Da se pa dtindanes množijo od dné do dne klici
po odpravi zakona, da se proslavja svobodna ljubezen,
ni toliko znak propadajoče morale kakor znak pri-
pravljajoče se revolucije v javnem življenju — preo-
brata in prenovljenja naše zastarele morale.
Ako se vpira človeštvo trdim sponam zakona,
da škriplje in poka na vseh koncih in krajih, ni to
namerjeno bas proti zakonu kot takemu, ampak proti
njegovi obliki. Da se pa uporniki tega često sami prav
ne zavedajo, pričajo uprav-klici po svobodni ljubezni.
Človeštvo občuti redni zakon kot spono in te
spone se hoče šiloma znebiti. Vsi proizvodi novejših
imietnikov na literarnem polju izražajo to idejo. A
ne samo med njimi, temveč i med drugimi sloji vre
in kipi novi duh, da-si sili v drugi obliki na dan.
Tudi tam, kjer se vrši pred očmi površnega opazo-
valca vse gladko in dobro, opazujemo pri natanjčnej-
šem motrlvanju često zgolj nevoljo in nezadovoljstvo.
In baš tam, kjer hi najmanj pričakovali, se odpró pred
našimi prestrašenimi očmi gro^na brezna in prepadi.
Temu se pa. ne smo čuditi, ako le premislimo,
kako se sklepajci zakoni.
Pač malokedaj inspirira zakon ljubezen. Navadno
je le /.gclj konvencijonalna zveza iz kateregakoli ozira.
Možki si hočejo popra\-iti z dobro ženitvijo svoje po-
lomljeno  financijelno stanje a ženske silijo v zakon,
da se rešijo skrbi za vsakdanji kruh, — ; 1' t< su',ili,,
da ne bi bilo-već druzega. In vendar naj traja taka
zveza celo življenje. Je-li mogoče, da bode pod takimi
okolnostmi res harmonična, organična' Gotovo ne.
Zavest pa, da mora trajati vedno, da ni več izhoda
iz te zagate, to poostruje neznosni položaj tembolj.
Od tod ti glasni klici slobodnih duhov po prosti
ljubezni, ki nikogar ne veže, ki nikomur ne jemlje
pravic in proste volje. O tod i teorija o diferenciranju
okusa civiliziranega človeka, o hlepenju po novih
senzacijah i t. d.
Ali pa moremo sploh govoriti o diferenciranem
okusu modernega človeka, ako ga pri sklepanju za-
kona niti ni vpošteval? Ako mu zakon ne more za
dostiti, bi bilo vendar napačno, pripisati to difiren-
ciranju okusa. Baš tako je i s poželenjem novih senzacij,
ki je prav za prav le izvor razdraženih ži\-cev in ne
v najmanjšem delu posledica nezadoščenja v zakonu.
Svobodne ljubezni v tem pomenu, kakor jo navadno
razumemo, pač ne moremo upoštevati resno kot redno
obliko občevanja spolov med seboj. Kajti vsak korak
na tem potu naprej bi pomenil ogromen korak v ci-
vilizaciji nazLij. Naj si bode posameznik še tako pre-
šinjen moralnega čuta, ki mu določuje natanko smer
njegovega nastopanja, vendar bi moralo zabresti člo-
veštvo brezpogojno v najgnusnejše blato nenravnosti,
ker bi mu manjkalo določnih mej. Svobodna ljubezen
v tem oziru je tedaj nezmisel, in noben nacijonalni
ekonom je tudi kot take resno ne iij^ošteva. Kakšna bi
vže bila samo usoda otrok, koji često niti vedeli ne
bi, kedo jim je oče. — Pa tudi roarerinska ljubezen
bi kaj kmalu odrévenela v takem splošnem »tohuva-
bohu«, in konec vsega bi bilo skrajno poživinjnje
človeštva.
Ako hočemo razmotri vati možno razmerje mej
spoloma v prihodnjosti, ne smemo zgul)iti iz oči stalne
oblike zakona, da-si ne v tej trdi, okorni obliki,
kakor se nam reprezentuje še dandanes. Pomisliti pa
moramo, da bodo odpadli na višji stopinji kulture vsi
oni momenti, ki so baš krivi, da zakon navadno ne
tvori onega idiličnega pristanišča miru in sreče, koji
bi moral biti.
Prvič si ne moremo misliti višje stopinje kulture,
v koji ne bi bil vsakemu človeku zag'otovljen obstanek,
in sicer ne samo obstanek za silo, ampak povoljno,
prijetno blagostanje, v kojem ni morečih i>naterijalnih
skrbij. Da v takej družbi ne bode več zoprne gonje
po zlatu, ki nam greni dandanes življenje, smemo pač
smelo trditi. Umevno je pa potem tudi, da si možje
tedaj ne bodo več  izbirali  svojih tovarišic  po zgolj
s L o V E N K A.
Str. 3.
konvencijonalnih motivih. Ravno tako pa i ženske.
Ker si bodo .skrbele brez težave za svoj obstanek, jim
ne bodo treba prezati na moža; zadovoljile se pa tudi
ne bodo kar s prvim, ki križa njih pote. Ne moremo
si pa tudi misliti, da bi javno mnenje na tako visoki sto-
pinji kulture prepovedalo žen.ski izgovoriti i sami od-
ločilno besedo. Ne bo ji treba tedaj več moža loviti,
ampak smela si ga bode prosto izbirati. In to ne hode
baš malo prispelo k temu, da se združite res oni
duši, kojih jedna tvori neobhodno potrebno dopol-
nilo druge.
Vkljub največji svobodi v izbirjanju zakonskega
druga , vkljub najve.stnejšega plemenskega izbora
(Zuchtwahl) .se bodo pa vendar vedno primerjali i
slučaji mejsebojnih zvez, v kojih zakonci nikakor ne
bodo našli zaželjene harmonije, bodisi da sta se
varala uže pri izbiranju, bodi si da sta še-le po-
zneje divergujoče razvila, da je moral nastati razkol
mej njima. V takem slučaju jima mora biti svo-
bodna ločitev brez vseh zlih posledic, kajti naravnost
kruto je vezati šiloma dva človeka, ki si v vsem
docela na.sprotnjeta; kajti zakon, v kojem zakonca ne
harmonirata, ni več zakon. Sama zunanja zveza Se ne
določuje zakona, marveč je le formaliteta. Bistvo za-
kona je veliko globlje, je notranja duševna zveza za-
konskih, a kjer te ni, ne moremo več govoriti o za-
konu. Pač pa je taka zveza človeškega dostojanstva
nevredna ter ga poniža na nivo prostitucije. In ženska,
ki vzame moža samo za to, da jo hrani in oblači,
ki nima gorkejšega čuta za njega, ki čuti morda
celo le mržnjo do izvcljenca, je prodala svoje telo
ravno tako, kakor ona ncsri čna bitja s ceste, ki se
vdajajo za denar.
Nikakor se nam pa ni bati, da bi se ločitve
brezprimerno množile, ako se jim prostovoljno in po-
stavno vgodi, ali da bi taka naprava zapeljavala k
lahkomiselnemu sklepanju zakonov. Morda se pač ne
bode nikdo izpostavljal prostovoljno duševnim
mukam, koje morajo brezpogojno nnpeljati k ločitvi.
Pač pa nam kaže statistika uže dandanes, kako vzgo
jevalno upliva svobodna ločitev na zakonce. V ame-
rikanskih državah n. pr., kjer se j(" uvtdjavila ločitev
zakonito, so se ločitve pač rapidno množile v prvih
letih, pozneje so pa zopet pojemale. In vzrok? Za-
četkoma sili vse v svobodo, kar koli ne more več
prenesti težkega jarma. Od tod visoko število vedno
množečih se ločitev, kar nam kaže jasno dovolj ne-
zdržnost ob.stoječih razmer. Pozneje se število ločitev
zopet manjša, to se pravi, zakonski, ki u videvajo, da
se jim je lahko vsaki čas raziti, postajajo bolj popu-
stljivi drug proti drugemu; posebno pa se navadijo
i možje smatrati svojo družico za sebi jednakopravno
ter krotijo svojo brutalnost napram njej, vede, da se
jim vsaki čas lahko umakne.
V državi, kjer so ločitve zakonito dovoljene, postaja
torej zakonska zveza blažja, plemenitejša, idealnejša.
l^a se ne bodo vršile ločitve lahkomiselno in
brez potrebe, za to skrbi pa še drug mogočen faktor,
koji se ne da spraviti in .se ne spravi nikdar iz
sveta: to so otroci. Če je notranja vez mej zakon-
skima prav površna, ako prav ne čutita med seboj
tiste jedinosti, kojo zahteva pravi zakon, vendar ju
veže trdna vez, krvna vez po otrocih. X'estni starisi
se bodo pa ; dobro premislili, predno storijo odločilni
korak, kajti se svojim razdruženjem se dotaknejo pra-
vice svojih otrok. Predno bodo vzeli lastnim otrokom
matere, očeta, bodo rajši sami prenašali gorje. In
ako čutijo starisi uže dandanes tako, koliko bolj mo-
ramo to še-le pričakovati od roda, .stoječega na višku
kulture !
Otroci bodo vedno ščitili zakon svojih starišev.
Dovoljena pa mora biti ločitev vsekako za vse
skrajne slučaje, v kojih ni drugega leka, in človeški
predsodki ne smejo preganjati ločencev. Sicer je pa
tudi lože prenašati ono, kar prenašamo ])rostovoljno,
kakor ono, k čemur smo prisiljeni.
K oblaženju zakona prispelo bode pa tudi \
ogromni meri popolno osvobojenje ženske. Dandanes
je ženska navezana na zakon ne samo fizično ampak
tudi materijelno, in skoraj si upam trditi, da prevlada
zadnji moment. Psihična stran zakona ji pa ne
pride navadno kar nič nevpoštev. Pred vsem ji velja
dobiti moža — kakoršnega koli, varuha, redilnika.
Kot samica ni nič, še le kot zakonska žena si pri-
dobi nekoliko veljaven Ker se pa vsled nepovolnjih
socijalnih razmer ženi vedno manj in manj moških, si
ga treba šiloma pridobiti. Kakor spretni lovci nasta-
vljajo torej svoje mreže, razvijajo vse umetnosti kokete-
rije, hlimbe in hinavstv^a, da jim le zajde dragoceni
tič v zanjko.
r<Comu pač mari, da mora čuvstvena stran ženske
o takih razmerah popolnem odreveniti? A sadovi se
pokažejo v zakonu.
Kako drugače v dobi, ko bode i ženska veljala
za popolnega človeka z vsemi pravicami. Ker ji ne
bode zakon več jedino eksistenčno sredstvo, ne bode
več prežala na moža. Ampak mirno bode čakala, da
pride baš oni, koji se ž njo vjema. Ker pa tudi kot sa-
mica ne bode zaničevana, v stran vrž^'na, ji tudi sam-
stvo ne bode več tisto grozno strašilo, ki slepo tira
vse v zakon z negiranjem vseh čuvstev.
Kolikokrat se pa dogaja danes, da se pokvarijo
zakoni osnovani na čisto zdravi podlagi, deloma ker
materijelne skrbi ne dopuščajo razvijanja vznesenejših
čutov, često pa tudi radi nemoraličnega in nenarav-
nega zdržanja, k kojemu sili dandanes socijalni po-
ložaj in koji  vdeležencem zakon ostudi.
V dobi sličnega blagostanja ne bode več beda zati-
rala zakonske sreče. Ne bo pa tudi nihče prisiljen zata-
jati seksualno stran svojega žitja; ker ga materijelno
stanje ne bode več sililo k askezi, in ker, »last not
leat«, blagovanje tudi zmanjšuje plodovito.st.
STR. 4.
SLOVENKA.
Ako vidimo dandanes, da se okus rafinira tako-
rekoč z rastočo starostjo ter Vilepi po novili senza-
cijali, nikakor ne smemo smatrati te ]M-ikazni za normo
liarmonično razvitega človeka. \' na.šem nervoznem
stoletju je to pač razundjivo, nikakor pa ne moremo
tega pričakovati pri krepkem, zdravem rodu. Narav-
nej.še je pač, da se združita zakonska v vi.šji starosti
tem tesnej", akoravno jima gineva ogenj mladeni.ške
ljubezni. Veže ju pa prijateljstvo, vežejo ju spone po
otrocih in tisoč iii tisoč drugih vezi, vzraščajočih iz
vednega občevanja, skupnih interesov, skupno pre-
bitih veselih in tužnih dni. In te vezi morajo postati
čim dalj tem tesneje. To jedino je naravno.
Saj i Filemon in Baukis, ta uzor zakonske
dvojice, sta vstrajala do zadnjega diha v najnežnejšem
prijateljstvu, da-si je bilo njiju mejsebojno razmerje
nazadnje gotovo bolj podobno razmerju mej bratom
in sestro. In kako ganljiva je u.soda ubogih starčkov
Fimuška in Famuške, ki umreta obadva na en dan,
ker drug druzega ne moreta preživeti.
Pomisliti pa treba pač tudi, v kakem položaju
so navadno zakonski, ko stopijo pred oltar. Ženske so
pač često še mlade, nerazvite punice brez vsega ra-
zumevanja in razsodnosti. Možki se pa žene navadno
uže v zrelejši dobi, ker jim njihov financijelni položaj
prej ne dovoljuje ženitve. Da pa svoje mladeniške
dobe ne prežive v samega sebe zatajujoči askezi, je
pri toliki nudeči in usiljujoči se skušnjavi celo umevno.
Ko se podajo naposled v sladki zakonski jarem, so
uže vsega ne samo izkusili marveč se že naveličali. Ali
je potem čudno, da jim življenje ob strani jedne
žene ne prija? Temu pa ni kriva človeška nrav, am-
pak slaba družinska organizacija. Ako bode možno
vsakemu ženiti se v mlajši dobi, dokler še gori v
njem mladeniški ogenj, ako se mu ne bode nujala
na vseh oglih umazana prilika, bode stopil v zakon
s čisto drugimi čuti. Takemu zakonu bode pa tudi
osigurana trajna sreča.
Kot veliko napako smatram tudi dolgo odla-
šanje poroke po zaroki. Nevesta si pripravlja na dolgo
in široko svojo balo, morda se morata zaročenca tudi
še nekoliko bliže spoznati, po mnenju starih in izku-
šenih ljudi. Namesto pa da bi se zaročenca v tem
času približala drug drugemu, se le spet bolj odaljita.
Seveda se hočeta pokazati v kolikor mogoče dobri
luči; zato se zatajujeta, hlinita čuvstva in nazore,
kojih nimata, samo da bi igrala boljšo ulogo. Često
zastavijo pa i dobri prijatelji in prijazne prijateljice
svoje jezike, da sejejo razpor in dvome — seveda
zgolj iz prijateljstva — in ko napoči osodepolni dan,
uže kali seme nejevolje in nezadovoljstva. K Lcmu ¦^,r\:
haja še, da se po poroki zopet pokažeta se s\'jo
vsakdanja fizijonomijo, in razočaranje je docela go-
tovo. Mesto pričakovanih angeljev si stojita nasproti
dva čisto navadna, vsakdanja in zmotam podvržena
človeka. Samo da zdaj nimata več dobre volje, prena-
šati zmote in napake drug drugega.
Ako bi se pa zaročenca združila takoj, kakor
hitro je dozorel .sklep v njiju srcih, bi si v prvi go-
rečno.sti marsikaj prizanesla. In ker je ljubezen slepa ,
bi sploh napak na drugu ne videla. Ko jima pa mine
prva strast, sta se drug drugemu uže tako privadila,
da napak nasprotnega dela niti več ne upoštevata,
ker se jima dozdevajo celo organično zvezane z ljub-
ljenim bitjem. Zakon prihodnjih dni tedaj tudi ne bode
poznal »srečnih« čakajočih in v pričakovanju razjedajo-
čih se nevest. Zopet činitelj več v pogoj srečnemu zakonu.
Taka je tedaj prespektiva zakona, ki se mi kaže
v daljni, daljni srečni prihodnjosti, ko bode svet ves pre-
obražen, ko bode zavladalo splošno bogastvo in bode
izginila razlika stanov, ko bode vsa družba le družba
naobražencev.
Nemorem sicer trditi, da se bode res vse tako
zgodilo ; saj tudi ne vemo, ali človeštvo sploh kedaj
dočaka idealno stanje te zlate dobe. Naj pa bode že
kakor koli, gotovo je pač to, da se zakon v tej obliki,
kakor ^e sedaj, ne more vzdržati. In gotovo je tudi,
da se ljubezen prihodnjih rodov ne bode pokazala v
umazanem komunizmu ženskih, niti v nagi svobodni
ljubezni, temuč v prostovoljnem a svobodnem za-
konu; ljubezen se ne bode več dala kovati v verige.
Ne nizkotni denarni motivi ne bodo napeljevali
zakona, ne zaničljivi preračunjajoči razum. Temveč lju-
bezen bode edini vodilni motiv, ki bode dal ženo
možu v naročje. Iz proste volje ii s polnim srcem
bodo sklepali spoli mejsebojne zveze, uživajoč in ra-
dujoč se ploda svoje neskaljene ljubezni....
In tedaj bode resnična   ljubezen svobodna.
Gospa EL Gnauck-Kühnova o ženskem vprašanju.*)
Poroča Dragotin Lončar.
Dne 4., 5. in 6. junija 1895 se je vršil v Erfurtu
VI. evangelsko-socialni kongres, na katerem je pre-
davala tudi go.spa El. (Tuauck-Kühnova o ženskem
vprašanju. To predavanje je bilo zanimivo že zaraditega,
ker je bilo treba precej boja, predno so sploh ženski
dovolili, da ,šme javno nastopiti na kongresu. Se večjo
* E. Gnauck-Kuhnova : Socialno stanje žene (Knihovna Rozhledu XXIII  1899
s L o v E N K A
str. 5
pozornost pa je obudilo predavanje samo. Govornica
si je pridobila splošno zanimanje za svojo stvar. Po
njenem predavanju je rekel prof. Harnach, da s tem
dnevom začenja nova doba v razvoju socialnega vpra-
šnja sploh-.-Prof. Wagner pa je proglasil crfurtski kon-
gres za epohalen, ker je pokaral, kako izborno more
razpravljati žena o ženskem vprašanju.
Pri nas se obravnava žensko vprašanje kaj često
na sila malenkosten in površen način, ker navadno
ne iščemo temelja, ampak se zadovoljujemo z več ali
manj postranskimi razmotrivanji. Kdor se je kaj pečal s
socialnim vprašanjem sploh, čegar del samo je t. zv.
žensko vprašanje, temu nekatera izvajanja gospe Gna-
uck-Kühnove ne bodo povsem nova, jako uvaževanja
vreden pa je spis kot uvod k ženskemu Vprašanju, ker
se odlikuje z veliko jasnostjo in preglednostjo, s katero
spaja razna vprašanja v enotno, celotno sliko.
Kolikor se spominjam, se doslej pri nas o tem
spisu še ni govorilo. Upam, da ustreženi »Slovenki«,
glasilu slovanskega ženskega gibanja na jugu, ako
podam glavne misli izvajanj imenovane pisateljice.
Gnauck-Kühnova loči žensko vprašanje pri izo
braženih slojih in pri proletarskem, delavskem sloju.
Proletarske žene se navadno pomože in najdejo delo
i drugod, kakor v industriji itd.; žene izobraženih slo
jev ostajajo samice, a si ne dobivajo drugod opravila.
Na eni strani prevladuje obilica dela, na drugi vlada
nedostatek : ravnotežje družbe je zrušeno. Reakcija,
ki se je pojavila, da ozdravi te razmere z lastno po-
močjo, se imenuje žensko gibanje ali žensko
vprašanj e.
* *
Gospodarske razmere silno vplivajo na socialno
stanje žene. Rodbina ima za ženo velik pomen. Ako
se izpremenc gospodarske razmere, izpremeni se tudi
gospodarsko življenje v rodbini a s tem socialno stanje
žene. Da to spoznamo, primerjajmo položaj žene v
dobi domačega ali hišnega (familiarnega) gospodar-
stva s položajem, ki je nastal po iznajdbi strojev.
Ko je še vladalo domače gospodarstvo, je bila
žena središče vsega gospodarstva. Žene so bile pro-
ducentinje, vse kar se potrebuje v domačem gospo-
darstvu, to so proizvajale same doma, dočim danes
kupujemo. Žena je prirasla s svojimi izdelki, v njih
je videla uspeh, spretnost svojega dela, to je bila nje
sreča in veselje.
To dobo domačega gospodarstva lahko imenu-
jemo zlato dobo ženskega spola.
Da je bilo tedanje gospodarsko-socialno stanje
žene dobro, srečno, nam dokazuje zgodovina, doba
II. do 13. stoletja, doba romantike in prvega pro-
cvetanja nemške narodne literature.
Prvi dokaz, da je bilo socialno stanje žene ugodno,
je njena molčjivost. Tedanja žena ni čutila po-
trebe, da bi nam bila literarno izražala notranje svoje
življenje ali opevala zunanje  dogodke, dasi je živela
v burnih časih, polnih romantike in nenavadnih do-
godljajev. Koprnenje moderne žene po pisateljevanju
m govorjenju je znak večje nervoznosti, pomehkuženja,
gospodarske nedelavnosti in otod izvirajoče n«-zado
voljno.sti. Ugovor, da tedanja žena ni bila dovolj izobra-
žena, ne velja, saj tudi vitezi — pevci niso bili bolj izo-
braženi. Duševni napor žen se je kazal v izdelovanju
in pripravljanju potreb za domače gospodarstvo. Do-
mača hiša in rodbinsko življenje — to je bilo njih
umetniško delo. Le v zvezi z gospodarsko-socialnim
stanjem žene te dobe moremo psihologično umevati
nje molčljivost.
Drugi dokaz ugodnega položaja je tedanje obo-
žavanje žene, ženski kult. Ženo so nenavadno
visoko cenili in spoštovali, ker so vedeli, da je ona
važen, nenadomesten gospo dar ski faktor, brez
katerega mora družfea razpasti. Danes nima žena
več tega gospodarskega pomena, zato se manjša
njen vpliv.
Tedanja žena se kljub vsemu obožavanju ni po-
mehkužila, njena narav (temperament) je bila vse
drugo nego čustvena. Delavno življenje jo je utrjevalo.
Kakšno je bilo tedanje ženstvo, nam priča znani vitez
Ulrik Lihtenštajnski, ki je poslal svoji ljubljenki v da-
rilo odsekani prst !
Ko se je pa polagoma začela izpreminjati oblika
gospodarske produkcije, ko se je jelo poprej v rod-
bini koncentrirano delo deliti in razčlenjati, opažamo
to izpremembo takoj pri ženi. Mnogo žen nima dela,
postajajo iz producentinj samo konsumentinje, zatekajo
se v samostane.
Na meji 18. stoletja nastaja za ženo nova doba.
Stroj izpodriva domače gospodarstvo, pojavlja se nov
način proizvajanja, produkcija v velikem. Ta širi bo-
gastvo, z bogastvom prihajajo nove potrebe in zahteve,
katerih človek poprej ni poznal, vsled tega se izo-
braženi človek ne more tako zgodaj ženiti — konec
je: vedno je 4^2 milijonov neomoženih žen od 16. do
50. leta. Kam ž njimi ? K telesni bedi se pridružuje
še duševna, moralna bol. Moderno žensko vprašanje
ni samo vprašanje kruha, ampak tudi vprašanje izo-
brazbe in nravnosti, ker novodobna šolaje vzbudila i
ženi željo in potrebo po duševni hrani. Poglejmo življenje
izobraženih slojev v teh izpremenjenih gospodarskih
razmerah!
Dokler ni bilo strojev, tehničnega napredka, je
mati učila svoje hčere izdelovati domače potrebe, bilo
je vedno dovolj dela in opravila; danes pa ne ve mati,
kako delo bi dala svojim hčeram. Pri gospodinjstvu
nadomeščata mnogo ročnega dela stroj in tovarna,
ostaja le pouk v raznih umetnostih ali pa še slabše
opravilo : iskanje zabave, kratkoča.sja, lepotičenja.
Večina starišev gleda, kako bi omožila svoje hčere.
To se jim zdi edini smoter življenja hčera. Tudi one
nikakor ne dvomijo, da se pomože, in čarjajo družbo
s svojim lepotičjem.  Toda mladost je izginila, hčere^
SLOVENKA.
STR 6
se niso mogle poinožiti. Sele sedaj začno premišljati:
kaj bo v prihodnjosti? Znajo mogoče to in ono, toda
iz domačega gospodarstva se niso naučile ničesar,
sedaj čutijo, da so nesamostojne, nesposobne in neiz-
kušene. Vzrok je kratkovidnost starišev, ki so govo
rili le o možitvi, a pri tem zanemarjali vzgojo svojih
hčera k boju za življenje.
Nič bolje se ne godi tem ženam, ki se niso omo-
žile, a so samostojne, ker imajo imetje. Njim nedo-
staja dela. Nezadovoljnost modernih neomoženih žen
je znana. Taka žena, ki ne pozna slasti domačega
ognjišča, le iz težka najde primerno opravilo. Malo \
slišimo o tem nesrečnem življenju, ker dotičnice taje
to. To jih ne zadovoljuje, da so obvarovane pred
revščino. I žena se hoče udeleževati naporov in dela,
ki je druži z ljud.stvom. Ako je edini namen bogate
žene uživanje, nedostaja tu nravne vezi, ki bi jo spa-
jala z življenjem, in življenje zanjo nima pomena. Taka
žena postane odurna, nepristopna, ki dostikrat konča
s samomorom, ali pa se uda askezi. Druge zopet se
izgube na nemoralna pota. Ta osamljenost je tudi
vzrok nervoznosti današaje žene.
Toda i tu se je že pojavila reakcija, ki odpdmore
nezdravim tem razmeram. Namesto srednjeveških sa-
mostanov in zavodov nastopajo društva, v katerih
najde žena mnogo hvaležnega socialnega dela. Ženska
društva so točka, pri kateri se začenja reševati žen-
sko vpi-ašanje. Ker je izgubila žena vsled izpremen-
jenega gospodarskega življenja mnogo svojega delo
kroga, je treba zamašiti to vrzel z novim delom, z
novimi dolžnostmi, ki nastajajo ravno v društvih.
Prvi korak k temu bi bilo to, da bi imela vzgoja
deklic in dečkov vedno ta namen pred očmi, da le
ono življenje je nravno, ki temelji na delu.
Ka je ženski poklic?
Ako določujemo meje med možkim in ženskim
poklicem, se možje radi sklicujejo na p r a v o. Toda
pravo je nekaj, kar se je razvilo, nekaj spremenlji-
vega, ono ne more biti objektivno merilo. To me-
rilo je narava.
Mož in žena imata isto ceno, toda vsakdo ima
izpolnjevati različno nalogo. Temelj obeh nalog je božja
ideja. Končni večni smoter je isti, zemelj.ski različen
Poklic žene je po naravi materinstvo. Potem je
tudi razdeljeno delo med oba spola. Delokrog žene
je gospodinjstvo in domača dela, vzgoja otrok.
1. Ako je delokrog žene gospodinjstvo, domače
gospodarstvo, potem spadajo sem vsa dela in opra-
vila, ki se potrebujejo v rodbinskem življenju.
2. Vzgoja otrok pa daje ženi pravico:
a) da bi imela glavno besedo pri vzgoji in
pouku v prvih razredih vseh šol a važno
besedo pri uredbi in pouku glavnih pred-
metov višjih dekliških šol i v najvišjih
razredih.
b) da bi se izučila za otročjo zdravnico.
Ker je žena središče rodbine, bi morala imeti
pravico, da bi sodelovala tudi v svetnih in cerkvenih
poslih občine, kije le razširjena rodbina. Tako n. pi'. bi
morala sodelovati žena pri občinskih zavodih za reveže,
vdove in sirote, v otroških vrtcih, pri oskrbovanju
zapuščenih delavskih otrok, pri podpornih društvih
itd. Služba v takih zavodih bi morala biti plačana,-
dasi bi ne bilo treba izključevati prostovoljnih po-
močnic. Tudi pri cerkveni občinski službi bi mogla
žena opravljati mnogo hvaležnega dela (pisateljica
govori s svojega protestantskega stališča).
Nastaja prašanje: Ali pa imajo žene prilož-
nost, da bise zadostno izobrazile za svoj poklic?
Kak pouk se daje ženam v domačem gospo-
darstvu in v o.skrbovanju otrok?
Deklica se obligatno ne nauči tega, kar mora
pozneje znati. Za vsak stan se je treba učiti in pri
pravljati, le za zakonski stan se prepušča vse slučaju.
Nikakor ne mislim, da bi vzgoja deklic imela le za-
konski stan pred očmi — ne, ampak vzgoja bi morala
biti taka, da bi se deklica mogla omožiti, a ne, da
bi se morala le za radi obstanka.
Gnauck-Kühnova podaja načrt, po katerem bi
se naj ravnala dekliška vzgoja. Do t 2. leta naj bi bil
za hčere vseh svojev prebivalstva skupni učni načrt.
Potem pa se naj oddeli navadna dekliška šola od
višje. Prva se končaj s 14. letom , druga s 15.
letom. V obeh šolah se začne v zadnjem šolskem letu
tečaj iz domačega gospodarstva, ki ga morajo deklice
obligatno obiskovati še eno leto po dovršeni šoli.
Revne učenke bi se vzdrževale na občinske troške.
Po tem tečaju pojdejo deklice delavskih slojev v službo
ali v tovarne, hčere boljših vrst pa se morejo odlo-
čiti za to in ono. Ako jih veseli gospodinjska stroka,
se jim mora dati prilika, da morejo obiskovati višje
gospodinjske šole. Ako jih veseli vzgojevanjc in
učiteljevanje, pojdejo na pedagog-ija in pripravnice.
Drugim, ki imajo sredstva in zmožnosti za to, se mora
omogočiti pristopna vseučilišča, kjer se izobrazijo
za višje učiteljice ali zdravnice. Nazori, ki zabranjajo
ženi vseučilišče in višje študije, so tako zastareli, da
o njih ni treba dalje govoriti. Znamenit mož išče
omikane žene, ki bi pojmovala in umevala njeg-ove
težnje.
Prihodnjost kaže izobraženi ženi visoke namene
in smotre, ki jih more izpolniti le kulturni napredek.
Kako naj bi napredovala žena v zakonskem
stanu ?
Kar je ircgubila omikana žena pri izpremenjenih
go.spodarskih razmerah v svojem delokrogu na š iri ni-
množini, to mora nadomeščati z globino, temelji,
tostjo. Današnja žena potrebuje globje, temeljitejSe
izobrazbe. Dajte ženam pouka, naobrazbe —- mnogo,
ne mnogega !
s L O V E N K A.
Str. 7.
Pri telesnem delu žene vse podcenjuje duševni
moment, duševno delo, ki je s tem spojeno.*) Ži'na
more poslati mati in gospodinja brez posebne nao-
brazbe, t(HIa malo izobražena žena ne more nikdar
tako izpolnjevati velikih dolžnosti svojega stanu, ka-
l<or ,imikLine. Temeljita duševna naobrazba povečuje
'a<j,'rino veljavo i pri doraslih sinovih ter omogočuje
ženi, da more biti razumna družica izobraženemu možu.
Neizogibno je znanje ženi pri domačem gospo-
dinjstvu, ker je žena moralno odgovorna za hrano
svoje rodbine. Žena bi morala vedeti, kake snovi mo-
rajo prihajati v človeško telo, da ostane zdravo in
čvrsto, da se krepi ; morala bi vedeti, v katerih je-
dilih je ta ali ona snov, kako ravnati z otroki, ko
rastejo, kako se vesti v bolezni in kako, ko bolnik
okreva. Današnji možje pa sami vzgajajo nerazmišlja-
joče žene, in ta brezmiselnost se proslavja kot čisto
ženstvo ! Mehanično, šablonsko gospodinjstvo se mora
umakniti  razumnemu,  premišljenemu gospodinjstvu.
Izobražena žena zna ceniti veliki kulturni in
etični pomen rodbine, zato ji je rodbinsko ognjišče
sveto, za katero se hoče boriti.
Omikana žena, ki je spoznala dragoceno vred-
nost rodbine, bo skrbno pazila na moralno življenje
v rodbini. Taka žena bo zahtevala isto moralo za oba
spola: kar jaz, to ti; česar jaz ne, tudi ti ne. V tem
zmislu bo delovala pri vzgoji svojdi otrok, dečkov
in deklic.
Mnogo izobraženih mož se sedaj bojuje za mo-
ralno življenje, toda ta boj pripomore k zmagi šele
tedaj, ako vstopijo v bojne vrste i žene, zavedajoče
se svojega ženskega dostojanstva in svoje duševne
svobode. Ugovor, da duševna ali gospodarska svo-
boda vede k »meseni« svobodi, ne velja. Kdor je izo-
bražen, še ni zaraditega brez vesti in kdor je neizo-
bražen še ni zaradi tega vesten. Nravne vezi so v
naši notranjosti, bodisi omikani bodisi neomikani.
Omikana žena bo poplemenitila svoje delo v
rodbini, vrhutega pa ho prispevala k razvoju social-
nega mišlenja in čutenja.
Hišno ali rodbinsko gospodarstvo ni poznalo
socialnega mišlenja.
Domača hiša — to je bil za ženo ves svet. Naj-
boljša lastnost moderne naobrazbe je socialni moment,
ki ga mora obsegati v sebi. Socialno vprašanje se ne
obdeluje samo enostransko z razumom, ampak pri
tem se vzboja v človeku tudi volja, ustvarja se mo-
ralni človek. V boju za pravice zatiranih sester mora
stati moderno naobražena žena.
Vsem tem omenjenim nalogam pa bo omikana
žena le tedaj kos, ako bo imela priliko daljšega raz-
voja. Ako te prilike ne bo, mora žena zakopati svoje
talente, degeneracija je neizogibna.
*) Le)Ki s^uvori o lem prof. Masuryk v spisu „Muogoienstvo
in ciioženstvo'% ki sem ga priobčil v lanskem Ictnikn „Slovenke (št.
l2. in 14.)
Rezultat dosedanjega razmotrivanja je ta:
Predno so nastupili stroji, je bilo socialno stanje
žen IZ boljših slojev ugodno. Žena je bila  važen go-
spodarki faktor. V rodbinskem gospodarstvu je našla
obilo svoje sreče.
V novi dobi so nove gospodarske razmere go-
spodarski pomen omikane žene zmanjšale, njeno so-
cialno stanje poslabšale, (iloblja naobrazba more na-
domeščati izgubljeno delo v hišnem gospodarstvu.
Vrhutega nastaja za novodobno ženo socialno delo.
Ako se osamela žena uda temu delu, more imeti i
njeno življenje gospodarsko-etično ceno.
Doslej je Uil govor o ženskem vprašanju pri
izobraženih ženah, sedaj prihajamo k delavskemu
sloju. To je le korak, ki nas pa vede v čisto drugi
svet. Življenski pogoji so tu in tam različni. Dočim za-
htevamo, da bi se meščanskim ženam dovolil pristop,
kamor ga še nimajo, poudarjamo na drugi strani pri
poletarskih ženah, da bi se njih delokrog omejil.
Gnauck-Kühnova govori le o delavkah v industriji,
njena izvajanja se ne tičejo položaja zemljedelskih
delavk.
Slabo socialno stanje delavk ima zopet svoj vzrok
v izpremenjenem gospodarskem redu. Fizično silo, fi-
zično delo nadomešča stroj, strojna sila. Večina iz-
delkov, ki jih je izdeloval poprej človek, izdeluje sedaj
stroj. Ljudje so samo zato tu, da nadzorujejo, vodijo.
Drugo se dela samo. Umevno, da je potemtakem
treba le spretnosti, mehaničnega dela, za katero je
ženska ravnotako sposobna kakor moški. Vrhutega pa
žene manj potrebujejo za svoje življenje nego moški, zato
dovoljujejo, da se njih delo manj ceni, torej slabše pla^
čuje, dalje se dajo žene rajši izkoriščati nego mož — vse
to je pripomoglo, da so se žene jemale v tovarne.
Ker se žene zadovoljujejo z manjšo plačo ali
mezdo, ni mogoče moškim tekmovati ž njimi. Da more
mož tohko zaslužiti, koUkor poprej, ko še ni bilo
ženske konkurence, mora poleg njega delati tudi žena
(i otroci.) Vsi skupaj zaslužijo šele toliko, kolikor je
poprej zaslužil mož sam. Škodljive posledice, ki na-
stanejo za rodbino, ako morata mož in žena na delo,
si lahko mislimo. O kaki vzgoji otrok ne moremo
govoriti. Pravega rodbinskega življenja ni, rodbine
ni. To je najtemnejša stran novodobnega industrij-
skega razvoja. V letih 1875 —1882 se je zvišalo šte-
vilo moških tovarniških delavcev za 6-4"/o.; ženskih
pa za 35%. To kriči. A ne le rodbinskemu življenju,
ženi sami preti veliko nevarnosti po tovarnah v zdrav-
stvenem in moralnem oziru.
Kako temu odpomoči?
Eni pravijo: »Zakaj pa hodijo žene v tovarne,
ko nedostaja služkinj ?« Toda taki kritiki ne vedo,
da je nemogoče preskrbeti službo n. pr. kakim 600.000
delavkam, vrhutega poselski red odvrača od služeb
žene, ki so si pridobile neko samostojnost, samozavest,
S L O V E N K A.
str. 8.
čut časti, ki raj.šo giin'jo pri svobodni dclavslti po-
godbi, nego l)i se dale pod kur;itelo.
Ako bi imeli strokovne gospodinjske šole, bi se
v marsikaki deklici obudilo veselje do gospodinjstva
in bi ne tiščala v tovarne. Ako stane militarizem
milijarde, bi se smelo za žensko vzgojo žrtvovati vsaj
milijone.
Drugi pričakujejo pomoči od državnih reforem.
Obrtniška postava veleva sicer, da morajo omožene
delavke pred nedeljami in prazniki poprej končati
delo, da se jim mora dati opoldne i '/g uro od-
mora, da je treba paziti na moralo. Ako bi se vse
to res izvajalo, bi se s tem mnogo pomoglo. Toda
to se ne godi. Nadzorovalnih uradnikov je premalo,
vrhutega nadzorujejo glavno velike zavode in tovarne,
ne pa tudi mtmjših delavnic, kjer se delavke silno
izkoriščajo. Ali se daje delavkam opoldne i ^2 urni
odmor ?
Gnauck-Kühnova pravi, da je vprašala o tem
v Berlinu 1200 delavk, ki so ji vse povedale, da se
to ne izvršuje. Nadzorovalni uradniki pravijo sicer,
da žene same ne upotrebljajo te pravice. Seveda, ker
je ne smejo ali ne morejo; ako bi se kaj ganile, bi
mogle priti ob službo. In kako je z moralo? Pisa-
teljica navaja drastične primere nesramnega vedenja
nadzorovalnega osobja, ki ne ščiti ženskih pravic.
Kdor ne spoštuje žene, ne spoštuje morale sploh.
Priznajmo, da je tudi žena svobodna, nravna osebnost.
Ena glavnih zahtev delavk bi morale biti tovarniške
nadzornice ali inšpektorke.
Naš ideal je sicer, da bi se sploh prepovedalo
omoženim ženskam delo po tovarnah, toda za sedaj se
to še ne more uresničiti, ker bi imelo žalostne posledice :
moški bi se manj zinili, bilo bi vsled tega več nezakon-
skih otrok, in žene bi morale delati doma, kar bi ne
bilo drugega nego priti z dežja pod kap.
Nekateri svetujejo, naj bi se vpeljalo za žene
poldnevno delo. To bi moglo obveljati le tedaj, ako
bi se obenem zvišala mezda.
Najbolj uspešno odpomoremo temu zlu z lastno
močjo, dasi ni treba prezirati pri tem zdržavnih re-
forem. Ako se smejo gos])odarsko močni združevati,
smejo storiti to tudi gospodarsko slabi, da branijo
svoje interese. Gospodarsko najslabše pa so delavke,
njim se mora dovoliti svobodna organizacija.
Kakor hitro se združijo delavke v strokovnih
društvih z delavci, jim je "mogoče ponujati delodajal-
cem svoje delo za isto ceno kakor moškim. Potem bo
delodajalec rajši najemal moške nego ženske. Delavci
se bodo mogli brigati za življenje rodbine, delavke
pa bodo mogle v večji meri izvrševati materinske in
gospodinjske svoje dolžnosti nego sedaj.
Žene višjih slojev imajo nedostatek, žene nižjih
slojev preveč dela. To se more izravnati, ako pribite
izobražene žene na pomoč svojim zatiranim sestram.
Naloga socialno više stoječe žene je, delovati za go-
spodarsko, duševno in nravno povzdigo delavk, toda
v prvi vrsti za gospodarsko povzdigo. Ko dose-
žemo to, moremo začeti z versko nravnimi pouki.
Ako smo delavko gospodarsko osvobodili, s tem smo
si pridobili njeno zaupanje, da moremo graditi dalje.
Da bo pa omikana žena sposobna za gospodarsko
povzdigo delavk, je treba, da se peča z življenjem in
z narodno gospodarskimi vprašanji. Samo ljubezen
in dobra volja ne pomagata, tu je treba znanja in
razsodnosti. Poleg tega pa mora vedeti izobražena
žena, da je boj delavk tudi boj za d u š e v n a , i d e-
a I n a dobra.
I delavka hoče biti človek, i ona neče živeti
samo od kruha, i ona koprni po veselju, po luči, po
nekem višjem, česar še ne ve sama dobro imenovati.
Cilj je velik in zahteva mnogo žrtvovanja. Še
tako velika miloščina ne pomaga, tu moramo dati
samega sebe, svoje znanje, svoje sile.
Žene višjih slojev iščejo zmisel življenja in dela.
Tu najdejo oboje.
Tako gospa Gnauck-Kühnova o ženskem vpra-
šanju.
Koliko migljajev i za naše ženstvo ! S samimi
reprezentacijami se ne rešuje narod. Ne deklamirajmo
vedno o sami ljubezni do domovine in naroda, ampak
rajši iz ljubezni zanj socialno delujmo.
Moje rože
I.
Vse moje lepe, mlade rože,
polne presladkega, dragega vonja
vse so zvenele mi, vse so zvenele .
Ah, še niso se vse razt-ile^
komaj so mi srce pomladile,
pa so zvenele mi in pomrle ....
In njih nežni, prenežni kelihi
več ne bodo rose pili,
solnčni žarki ne bodo več
vanje življenja in ognja lili.
Ah, nikoli več !
Vendar poznam
solnce, ki bi jih še zbudilo,
roso, ki bi jim bila krepilo —
o, poznam svojo ljubico 1
SLOVENKA.
Str. 9.
II.
All', kako naj vam povem,
gospodična Jakobina !
Iz ljubezni, iz brezupa
kupil sem si danes strupa
in ga stresel v ča.šo vina.
Veste, vino pijem rad,
gospodična Jakobina !
Vam na zdravje, sebi v škodo
pač izpraznil že posodo
mnogo sladkega sem vina.
Danes bo poslednjikrat,
gospodična Jakobina !
Smrt se mi iz čaše smeje,
srce mi ljubezen greje —
ah, naj se napije vina,
vina zastrupljenega !
III.
Tam, kjer so rasle moje rože,
na sredi mojega srca,
tam danes strašna je puščava,
tam strašne misli so doma.
Tam mrak je,  tam je  noč,  tam  grob je,
tam širi morje se brez dna,
tja se iztekajo vse reke
široke zemlje — vsega zla !
IV.
Ah, pa vas vendar imam,
ve misli cvetoče,
ve smele želje !
za polič vina dam,
ko mi srce zajoče,
in vrne se mu veselje.
Dasi za hip, dasi slepilo
a takih hipov je obilo ....
In hip na hip — to je doba,
zatorej pa bom do groba
tebe častil, ti zemlje ognjena kri,
zdravilo nebeške moči !
Kako mi rože vzcvetajo,
Kalco mi slavčki prepevajo,
kako se mi vrata odpirajo
v one nekdanje mlade dni,
kako se iskre mi trudne oči,
kako se veselo zbirajo
na mrtvi poljani sredi srca
veseli gosti : dovtip, smeh, omama !
In pomlad sama
ta vlada sredi vinskega hrama !
V.
Nad mojim nekdanjim svetcmi
še lipa veje prostira,
in cvetna pomlad jo objema,
in moja mladost umira . . .
In potem v temo pred sabo
Oh, tvoje veje zelene,
ki dom so veselim ptičem,
te naj zagrnejo mene !
Pod njimi jaz spal bi sladko,
nad mano bi pesem zvenela,
te pesmi o radosti, boli
pa duša več ne bi umela.
VI.
Da ! ... . V se rože so zvenele
preden se razvil je cvet ....
Smrt mi, smrt mi v dušo diha,
kri se je strdila v led.
Za gorami jutro vstaja .
Ah, prepozno si mi že !
Moje rože so zvenele,
mrtvo meni je srce . . .
E. Gangl.
Str. 10
S L O V E N K A.
Študentke.
Piše Zofka Kveder.
I.
Liza Aleksandrova so jo leno raztegnila na divan.
Noge je imela na stolu, v roki pa je držala neko
medicinsko knjigo iz katere je glasno čitala, vsako
tujo nenavadno besedo dvakrat trikrat ponavljaje.
Poleg nje je na mizi ležal nemško-ruski slovar in be-
sednjak tujk, v katerega je Liza zdaj pa zdaj pogle-
dala, na pol se vzravnajo iz svoje ležeče poze. Bila
je mlada dvajsetletna devojka. Obraz je bil bled a s
finimi prikupljivimi potezami, resen in zopet nekako I
skrivno strasten. — Lase je imela črne in dolge. V i
gostih kodrih so se nekako svojeglavno sukali nad '
belim širokim čelom. Na mali pisalni mizici pri oknu
je čepela nad kopo knjig bela mrtvaška glava, poleg
nje sta se poljubovala dva mala marmornata zaljub-
ljenca v koketnem rokoko-kostumu. Na postelji je
ležala debela zimska jopa, vrh nje mal lovski klobuk
in rokavice. Na omari, na kovčegu, po stolih, povsod
so ležale knjige in časopisi, na umivalniku pa je v
kozarcu dehtela krasna temnordeče roža.
Zunaj so se penjale megle vedno više in go-
stejše. V sobi je vladala prijetna toplota in velika
bela peč se je zadovoljno svetila v svesti si svoje
imenitne naloge. Neka topla, zimska tišina je prijetno
božala živce. Slike na steni so leno spale v svojem
sivem, udobnem miru, knjige na mizi in po stoleh
so zaspano dremale v rumenkastem, uspavajočem svitu
meglenega, zimskega popoldneva.
Liza je zazdehala.
Prav za prav je medicina grozno pusta veda.
To prebavljanje resnih, dolgočasnih medicinskih knjig
je prav do cela prozaično !
Vzdihnila je in z neko udano resignacijo čitala
dalje. —
Zunaj so se začule stopinje, vrata na hodniku
so zaškripala in koj na to ste stali dve prijateljici
Lize v sobi.
— No, Lizanka, študiraš? —
— Ponavljam anatomijo, — je dejala le-ta, vrgla
knjigo v elegantnem polukrogu s posebno gracijo na
postelj, skočila na noge in potisnila svoji obiskovalki
na divan. Sama je vrgla z najbližjega stola časnike
na tla, prisedla k mizi in dejala flegmatično; No? —
— Ha, ha, — smejala se je Ana Bogdunoff,
mala črnolasa J^olgarka, — Liza je danes slabe
volje. —
— Nikdar ne. Ali danes ni moj prejemni dan
in čudno se mi zdi, da prideti. Danes je torek in
vedve samo o sobotah . . .
. . . pijemo pri tebi čaj - je Ana prekinila Lizin
govor. — No, danes ga bomo tudi, kaj ne Sonječka?
— In sunila je svojo sosedo, strogo, veliko biondino,
s komolcem.
— Da, Ana, pri meni je tako mraz, — je de-
jala le-ta.
Liza je prižgala špirit pod samovarom, izvlekla
nekje izpod knjig škatljico cigaret, porinila jo pred
Bolgarko in vprašala lakonično :
— in ti, je tudi pri tebi mraz ? —
— O, in še kako ! V žepu namreč. Čisto nič
nimam, absolutno nič! Imaš kaj, ti zlati moj finančni
minister ? ! Pri meni je kolosalna denarna kriza.
Pojutršnjem je ruski bal. Vstopnina štiri franke.
Prosim te, štiri franke, in jaz nimam ni kopejke!
To se pravi, niti jednega centima ! In ti greš na ples
in Sonja gre, vse gre, le jaz naj sedim doma ? ! Čemu
imam svojo belo batistno obleko, pomisli, krilo in
bluzo in svilen lila pas ? ! In čemu znam kvadrilo in
poloneso in vse plese ? ! In čemu sem filozotka že
drugo leto in študiram moderne jezike s pridnostjo
in vnemo ! Na, povem ti, jaz moram biti na plesu in
če dobiš plesalca, ki ne zna ne ruski, ne poljski, ne
nemški, ne latinski, priporočam se ti za tolmača!
Fino, precizno ti prevedem vse poklone in zastonj,
draga, zastonj ! —
Liza se je zasmejala.
— Koliko pa potrebuješ ? —
— Koliko pa imaš, ti, srečni otrok Kavkaza?
Oh, škoda, da nisem jaz tvojih starišev hči ! Vsak
mesec sto rubljev, bože moj, sto rubljev ! Pomisli,
Sonja Ivanovna, to bi bilo za pet tacih skromnih
eksemplarov, kakor si ti ! Oziroma, pardon ! pet ek-
sistenc sem hotela reči ! Jaz namreč ne znam biti
praktična, žalibog, da ne. Včasih bi mi bilo treba.
Ali .....! Toda kaj ! Lizanka, deset frankov bi htela. —
— Deset? Takoj, ako bo dovolj? —
— Hm, dovolj ?! Več kakor preveč ! Štiri franke
vstopnina, trideset centimov rokovičarju, da mi očisti
moje lanjske, bele, gdace-rokavice, petdeset centimov
za cvetlice in ostalo za razne potrebe do prvega.
Danes je dvajsetega, triindvajsetega bo ples, eden-
intridesetega pa dobi. moja blagajna novih do-
hodkov. —
Liza je odprla predal pisalne mizice, odštela
Ani deset frankov in vprašala Sonjo :
— Hočeš tudi ti kaj ? —
Vedela je namreč,  kako siromašno le-ta živi.
Večkrat ji je s finim taktom oskrbela kako razve-
drilo in olajšanje. fPodarila ji je tudi vstopnico
k plesu, češ, da potrebuje garde-damo in ker je ona
tako resna . . .
SLOVENKA.
str. 11
Sonja ni nič hotela in Liza je zaprla predal ter
nalila čaja v male porcelana.ste skodelice.
Imela je rada te dve. Ano radi njenega vese-
lega, zdravega humorja, Sonjo radi njene resnobe in
čvrste volje.
Ona je zopet jela črvljati :
— Zakaj te ni bilo na zborovanju ruske kolo-
nije v nedeljo? Bilo je imenitno. Moj deželan Dimoff
je govoril'o nas Bolgarih. V krasni ruščini! Divno!
Meni je slabo prihajalo smeha. —
- Da, njegova originalna ru.ščina je neprecen
Ijiva,   —  je  dejala   Sonja   Ivanovna   z  diskretnim
sme.škom na ustnih.
— Kaj ne? — je nadaljevala Ana. — Narav-
nost imenitna je ! Govoril je o bolgarski literaturi,
in kako ! O Bože moj ! Ha, ha ! Jaz sem se jokala,
tako je bilo smešno ! Najprvo o starih idealistih,
potem o novejših realistih in kot trumpf je vrgel še
najnovejše dekadente, simboliste, secesijoniste, et
cetera pred svoj divni, kritični pogled. In imena?!
Ne, Boga mi, to je bilo že nad, nad . . . bilo je višek,
krona govora. Najprvo nekaj starih, potem nekaj pol-
starih, — seveda je izbral med njimi najbolj neznatne
pisce, ki so le pri njem »voditelji in apostoli struj«
— in nazadnje je dejal s spoštljivim, globokim, po-
časnim glasom : »Zastopnik najnovejše struje, gospoda
moja, je mladi talentirani — Petko Dimoff». Vse tiho
od nezmernega čudenja. »Kdo je to?« zakliče nekdo
in naš dragi Petušja se je priklonil z najelegant-
nejšim salonskim poklonom: »To sem jaz gospoda«.
Tableau ! . . . Vse se je vilo smehu. In ploskali so in
kričali! Slava!, da se je dvorana tresla. In Petko
Dimoff se je blaženo priklanjal . . .
Ana se je zasmejala z veselim, brez.skrbnim,
otroškim smehom, Sonja Ivanova se je nasmihala in
Liza Aleksandrovna je tiho, prezirljivo hihitala pred
se, počasno pušeč svojo cigaretko.
Čaj je prijetno dehtel v tasah, pod stropom pa
v so se zibali fini,   vijugasti  oblački   tobačnega dima.
In Ana je pravila dalje :
— Blaženstvo, ta Petko Dimoff, je imeniten. Ko
je zlezel z podija, vprašala sem g-a, kedaj je izdal
svoje pesmi in kje, in povedal mi je z grandeco in
ponosom španskega dona, da so doslej natisnjene
»dve« njegove pesmi ... ! Tako veselega auditorija
ni bilo še nikdar. In nihče se^ ni jezil in prepiral in
dokazoval in pobijal, kakor je drugače navada. Prav
nobene debate, obča veselost in zadovoljnost. —
— In kako je pel ! — se je oglasila Sonja.
— Da, kako je pel! Ha, ha! Tisti njegov vi-
soki, hripavi, grčasti tenor! Ko je bilo vsega konec,
ko so se hoteli že vsi raziti, je povzel neko revolu-
cijonarno, rusko pesem. No volja je bila dobra, vse
je pelo ž njim, ali njegov glas je bil ubit in raz-
praskan, da joj ! In za finale je še klical nekomu
»Slava!« in drugemu »Pereat!«   Imen se ni slišalo,
ali ker je gestikuliral z rokami in nogami, je vse
kričalo ž njim »Slava« in »Pereat!«
Ana se je zasmejala, Liza pa ji je zažugala :
— Na in vendar je Dimoff tvoj najiskrenejši
ča.stilec vseh tvojih oboževalcev ! —
— Brr ! Jaz sem študentka, razumeš ! Mešati
možkim glave, to je dovoljeno, ali lastna gdava mora
ostati čista in hladna. Zaljubljena, filozofka ! Pomisli,
kako smešno ! In nevarno ! --
— Nevarno ? ha, ha ! —
Za nas, ki nimamo predsodkov, da ! Za nas
študentke, da ! No, potem kot dr. phil. me lahko ob-
sede ljubezen za najbolj peklensko-hudobnega a tudi
peklensko-lepega moža.   Zdaj pa pereat ljubezni ! —
Liza je zmajala z g-lavo. Sonja je gledala pred
se, kakor da je zavarovana proti vsaki nevarnosti
in da je ta pereat za njo že zato nepotreben, ker je
predmet sam za njo prav brez pomena. Liza je
vprašala :
— In kakšen bi moral biti tisti tvoj peklen.sko-
hudobni, peklensko-lepi mož? —
— Na, jaz sama ne vem, tak morda, kakor me-
dicinec Farinelli, vsaj ga menda poznaš. To ti je
vražji Italijan ! Peklensko-črne oči ! Lep, kakor bog
pekla ! —
Poznam  ga,  — je dejala Liza.   —   In ta ti
je nevaren? —
— Bi mi bil, a zdaj . . . Veš, za študentko dru-
gega semestra je njegova filozofija vendar prene-
varna. —
— In kaka je ta njegova filozofija? je vprašala
Liza z izvanrednim interesom.
— Lepa in hudobna, kakor on. Svet je vži-
vanje, vživanje življenje, življenje večna prcmemba.
Vsacega možkega naloga je učiti ženske ljubiti, —
ženske, ne žensko ! Farinelli se je nekdaj hvalil, da
so znale njegove ljubice ljubiti vroče, kakor pe-
klenske boginje in sladko, kakor boginje strasti in
razkošja v grškem olimpu. »Satan jo objemal le sa-
tanele« — je dejal in pri tem .so se mu oči svetile,
kakor vragu in lep je bil, da bi v.saka ženska umrla
zanj. Od tedaj se ga ogibljem, kakor živega ognja,
četudi se v mojo srečo ne zanima za me.
— Ha, ha — se je zasmejala Liza, — toi-aj
tudi ti, Ana, nisi nepremagljiva! —
— V trenotkih da, ali drugače vem, da sem
študentka druzega semestra, in Farinellijeva filozofija
je za nas pogMn in uničba, -čeravno trdi, da je vsak
možki poslanec življenja in stvorstva. —
Liza se je zamislila, vstala je, vzela ono temno-
rdečo rožo iz kozarca in jo pritisnila k obrazu.
Ana se je začudeno zasmejala.
— Kaj ? temnordeča roža ? ! Vsaka študentka
ve, da je to 1^'arinellijeva cvetlica. Liza, mar ... ? —
Liza se je obrnila in kliknila jezno in strastno:
'— Molči! —
S L O V E N K A.
str. 12.
Pogledala je na uro,  zardela in dejala  nekako
v zadregi in negotova :
— Imela bi še nekaj opraviti . . .
Sonja in Ana sta vstali :
— Aledve morave v koleg.
— Hvala, Liza, —   je  zaklicala Ana že   med
vrati.
— Do svidenja ! —
Na stopnicah sta srečali visoccga, lepega moža
v elegantnem zimskem kožuhu.
— I^^arinelli, je zamrmrala Ana: Srce ji je za
trenotek zatrepetalo v strasti in zavisti, a takoj so
se ji ustne raztegnile v strogo, mrzlo črto in med
zobmi je siknila: »prokleti satan!«
(Dalje prih.)
Prepozno.
Poznala sta se še izza šolskih klopi - - Julita in
Andrej. A videla se že nista nelcaj let, ker jima je
osoda odločila različni  postojanki v borbi za kruh.
Andrej K. je dokončal svoje študije v Gradcu
ter dobil c. k. službo v T. Malo predno je postal sa-
mostojen, umrla mu je mati — udova, — nekaj me-
secev prej pa so zagrebli jedino njegovo sestro Ma-
rijo. Ostal je čisto sam in ni sorodnikov ni imel več.
To je bilo zanj zelo usodno, ker je bil kot značaj do cela
nesamostojen, slaboten ter je neobhodno ])otreboval
vodstva in moralne opore. Podvržen je bil najrazlič-
nejšim uplivom in vpogibal se je pred vsakim tujim
mnenjem... V globoka razmišljanja o življenju se ni
utapljal ter je vso odgovornost z ozirom na življenjske
pojave prepuščal in naprtiva! drugim. Vsake kritike,
vsake sodbe, bodisi o sebi ali druzih. ogibal se je
konsekventno in bilo mu je dovolj, da so drugi
storili ali učili tako. Temu je bila mnogo kriva okol-
nost, da je imel jako mehko srce, še bolj pa, da je
stal neprenehoma pod vplivom ženske vzgoje.
Ko je prišel torej v T., bil je kakor barka brez
krmarja sredi šumeče reke razkošnosti in naslad.
Igraje ga je potegnil v sé vrtinec nebrzdanih strastij...
V kratkem času je izgubil vsak moralni čut, vsak
duševni polet in bil je le še v toliko normalen, da
je vsak dan opravil svojo plačano dolžnost kot c.
k. uradnik. Hodil je s svojimi tovariši po gostilnicah
dvomljive kvalitete, kjer so gojili ^>narodno misel« s
tem, da so debelo zabavljali čez nasprotnike ter pri
polnih kozarcih kričali narodne pesmi. Ker ti ljudje
sami niso nič mislili in nič čutili, kar se ne čuti fi-
zično, udrihali so po vseh onih, ki so se v tem razlo-
čevali od njih, ter jih smešili, da se Bogu smili. Je-
dino, kar je tej družbi imponiralo in komur je zažigala
kadilo, bila je naslada v vsakej fizlčnej obliki ter
šala in dovtip in — apropos — narodnost... Vse kar
ni s tem v zvezi, zasluži v najboljšem slučaju pomi-
lovanja — njih, — bogov.
Ko bi v tem ne ležalo toliko tragike, rogai bi
se človek prav od duše.
V taki atmosferi je toraj živel Andrej ; a beseda
»živel« je s tem profanirana. Drugače je bilo z Julito.
Ona je bila učiteljica v nekem gorskem zakotju, izven
katerega mej so prihajale samo Julitine želje. Ne vem,
ali je pravično, priklepati mlado življenje na take
razmere. Ako je ženska postala učiteljica in se jej je do-
volilo reden kosec trdega, suhega kruha, s tem menda
vendar še ni rečeno, da nima nobene druge pravice
več do življenja, do sreče, do ljubezni! Jaz zaničujem
tiste, ki govore o onem živalsko-naravnem poklicu
ženske; marveč trdim, da je ženska prav tako stvar-
jena za ljubezen ko možki in daje prav v toliko kakor
možkega i njenega bivstva glavni in najmočnejši
moment ljubezen. Absurdno bi bilo misliti, da se je
ženska stem, da je postala učiteljica, bivstveno spre-
menila in krivično, ako se jej iz katerega koli vzroka
zapira ali otežuje pot do ljubezni. In kdaj in kje naj
vaška učiteljica išče in najde svoj ideal?
V T., kjer je bival Andrej K., je imela Julita
svojo teto. Ta jo je vedno vabila, naj pride k njej na
počitnice. Seveda bi bila Julita rada sledila njenemu
vabilu, a gorska učiteljica pač tudi za tak. nedolžen,
skromen luksus ne zmore potrebnega denarja. Ktemu
pride še, da je Julita vsak — pri najpotrebnejšem
prihranjen — novčič izdala za knjige in časopise, —
nje jedino uteho in duševno hrano.
T. bi Julite nikdar ne bil videl, ali bolje — ona
bi T. nikdar ne bila videla, ako bi bilo pri tem ostalo
glavno in odločilno vprašanje — nje hranilni talent.
A za Julito je bil pri sodniji depozitovan neki denar,
in ko je spohiila 24. leto, potegnila je dotično svo-
tico, celih 150 goldinarjev.
Bilo je to za njo celo premoženje ; žal le, da ne
tudi neusahljivo. En del tega denarja dejala je takoj
v posebno škatljico in to zopet v poseben kotiček
svoje miznice s trdnim sklepom, da se ga ne dotakne
pred velikimi počitnicami, katere je hotela temeljem
tega kapitala preživeti prijetno in udobno — vsaj
enkrat v življenju.
SLOVENKA.
Str. 13.
Nekaj dnij pred zvršetkom šokskega leta je imela
že vse svoje stvari v redu in vse pripravljeno za pot.
Tudi je že bila pisala teti, da pride, in ker sta si
bila v 'prejšnih letih z Andrejem jako dobra prija-
telja.'^prijavila je tudi njemu pismeno svoj prihod.
Tako je Julita prišla v T. Ker se bojim vsake
komplicirane obširnosti, držati se hočem le dveh
glavnih niti, ki se na jednem kraju združita a potem
razcepita in raztrgata. —
Ko sta se Julita in Andrej čez toliko časa zopet
videla, čudila se je ona njegovemu vpadlemu stari-
kavemu licu ter medlemu telesu, a Andrej se je čudil
nje duševni in telesni topli, življenjapolni svežosti. —
Rekla sem že, da .sta si bila preje vedno dobra
prijatelja. No sedaj seje to prijateljstvo nekako sumljivo
potenciralo, in ako bi kdo opazoval, kako sta se jima
če.sto nekam čudno zamotala pogleda — zmajal bi
z glavo, če bi se ga hotelo prepričati, da sta to dve
prijateljski duši...
Pa tudi sama nikakor nista več verovala v
tisto bratsko prijatetj.sko čuv.stvo, dasi sta bila še-le
nekaj dnij skupaj. Kaj jaz vem, kako in zakaj, a jaz
vedno mi.slim, da je ljubezen produkt jednega samega
trenotka.
Bodi pa temu, kakor koli; toliko je gotovo, da
sta bila Julita in Andrej v dobrem tednu žrti-v — ako
smem tako reči — celega ljubezenskega 'požara. V
Andreju so se čez dolgo, dolgo dobo, njemu se je
zdelo celo večnost, zopet vzbudila in oživila v du.ši
blaga in nežna ter pri tem mogočna in silna čuvstva.
In kako se je radoval tega duševnega preporoda.
Kljub vsemu umetnemu zapiranju očij zapazil
je bil po sili, kako si je z nenravnim življenjem
umazal in oblatd svojo prej mehko, fino dušo, kako
mu je iz istega vzroka, izbiralo telo in kako mu je
v velikem, motnem očesu vedno bolj ginila ona lepa,
mogočna luč, ki izvira iz duše. Uvideti je moral ne-
hote, da -stoji fizično in moralno kraj groba, in grozno
žal mu je bilo zaigranih, uničenih let svoje mladosti.
Sprevidel je bil, da je zašel na krivo pot, ki ga je
odvedla tako daleč od njegovih lepih, svetlih ciljev,
tako daleč, da bi jih ne mogel več doseči, ako bi
tudi še živel pol stoletja in več. Oni cilji prejšnih
dnij, so bili za veke izgubljeni. Kako težka, težka mu
je bila ta misel in kako težke kletve so se pririle iz
temelja njegove duše skozi blato in led... Kupil si je
bil revolver z namenom, da ob ugodnem trenutku
stori konec brezpomembnemu, ostudnemu svojemu
življenju. Druge rešitve ni znal, kajti da bi se odpo-
vedal dosedanjim navadam ter odtegnil onim družbam,
na to niti misliti ni bilo. —
V takih duševnih fazah ga je presenetilo Juli-
tino pismo, da pride za dva meseca v T. Nenadno
se mu je porodilo v srcu nezavedno hrepenenje,
boječ up. —
Kakor žejen, truden Jelen z mrzlo studenčnico,
tako si je on želel krepčati dušo z Julitino ljubeznijo.
Z f ulito je pač bilo drugače. Ona je bila pre-
živela ona leta, v kojih se najmogočneje dviga hre-
penje po združenju se sorodno dušo, v malem gor-
skem zatišju, tako rekoč odrezana od druzega, njej
primernega sveta. Hrepenenje in želje niso torej našle
nikakega odvodnega predmeta in naraščale so in na
raščalc — .noj Bog, koliko bogastvo je bilo to!
Taka razlika je bila mej njima. Andrej je bil žejen
čuvstev, a Julita jih je hrepenela oddati, izliti. Vendar
pa je bil pri Juliti prevladujoči moment nedopoved-
ljivo usmiljenje in sočutje do Andri'ja, za katerega
vzrok ni sama ni znala.
Sedela sta zunaj mesta na skalah ob morju.
Komaj vidno je valuckalo morje in niti najmanjše
sapice ni bilo. Pred njima pa je solnce počasi pla-
valo nizdol in z njim navpično je stala v morju zlata
čaša, v katero so se iz solnca izlivali zlati žarki...
Kdo ve, kaj se je tedaj godilo v njunih dušah ?
»Julita, ali vidiš ono zlato čašo v morju?«
»Vidim.«
Molčala sta zopet, a z neodoljivo močjo težili
sta njuni srci po združenju. Njiju telesi sta se zbli-
žali in brez besed sta se tesno objela ter menjala
prvi vroči |)oljub, ki jima je dal okusiti neizmernost
ljubezenskega blažen.stva.
Andrej je šepetal :
»Biserna, zlata čaša ! Pusti da pijem iz tebe živ-
ljenje, moč ! Ne dovoli da umrjem — biserna, zlata
čaša ! oklepam se te z vsakim nervom, z vso dušo in
večno te ne izpustim...!«
Prešlo je zopet nekaj dnij. Andrej je bil ko
prerojen , srečen , vesel. V družbo svojih prejšnji
prijateljev ni več zahajal in kar na misel mu ni več
prišlo prejšnje življenje. Čutil se je docela druzega
človeka in trdno, zamozavestno je upal v zvezdo svoje
sreče. Ni mu prišlo ni na misel vprašanje, da li je
on po vsem, kar je bilo preje, še vreden tolike
si-eče, da li ne bode osoda zahtevala žrtve, zadoščenja
za prejšnje moralne zločine. Ne, Andrej tega ni vpra-
šal in ni na to niti mislil. —
En večer je prosil Andrej Julito, da bi šla z njim
v kavarno. Drage volje je privolila v to ona, da mu
je zamogla le storiti malo veselje.
V kavarni sta sedla k prazni mizi ter naročila
čaja. A dolgo nista sedela sama. Prišla je v kavarno
cela družba mlajših in starejših ljudi — sami znanci
in prijatelji iz Andrejevih prejšnjih dni. Takoj, ko so ga
ugledali, hiteli so k njemu — pričelo se je predstav-
ljanje, in Julita je malo porudela, vsakemu podala
roko z običajnimi frazami. Vsi so po tem vsedli okrog
i.ste in bližnje mize in govorica se je takoj neprisiljeno
razplela. Govorilo .se je o različnih stvareh: veselicah,
str. 14.
SLOVENKA.
društvih, gledišču, literaturi in politiki, in Julita se je
čutila srečno in oživljeno. Razgrela se je, ter govorila
neprisiljeno, iskreno. Tudi Andrej je postal ognjevito
vesel in končno je rekel :
»Veste kaj, gospoda, ako hoče Julita, pred-
lagam, da gremo k »Zlati ribi« na tisto fino črno
vino. Sicer veš, Julita, to je jako primitivna gostilna.
Da sem odkritosrčen — prava beznica. A končno bi
te to ne smelo ženirati, ker se zavzemaš za proleta-
rijat. Prav za prav je pa tamkaj vedno zbrana inte-
ligenca. Sploh rečem, daje tam jako zanimivo, in mislim,
da vsekako lahko enkrat pogledaš tisti imenitni kraj«.
Družba je v prvem trenotku malo presenečena
zrla x\ndreja; po tem pa soje takoj oglasila večina:
»Da, pojdimo, pojdimo! Pa vi, gospica, morate
tudi z nami. Videli bo.ste vsaj, Jiam se hodimo za-
bavat.«
Zakaj bi ne šla?
Ko so prišli k »Zlati ribi«, posedli so za dolgo
mizo, pri kateri je že sedelo nekaj navadnih gostov,
ki so debelo in začudeno gledali Julito. Ne kakor da
bi v ta lokal nikdar ne prihajale žen.ske — to bi
bilo absurdno, a frapiral jih je Julitin dostojanstveni
nastop in način, kako so jo uvedli njegovi prijatelji.
Julita se je ozirala po lokalu ali bolje beznici,
ki je bila kuhinja, gostilna, shramba za jestvine in
spalnica ob jednem, in nekako tesno jej je postalo v
srcu. Ta tesnoba pa je rasla, ko je zapazila mej
družbo čudno predrugačenje...
Andrej in njegovi prijatelji nikakor niso imeli
namena, vpričo Julite zaiti na običajni teren pro-
.stosti in frivolnosti. A kakor hitro so sedeli na svojih
navadnih prostorih ter popili nekaj kozarcev vina,
je navada tako močno vplivala na nje, da so postali
lascivni in so se pri tem na Julito ozirali le toliko,
da so svoje dovtipe in šale zavijali v dvoumne izraze.
Počasi pa so zašli v nezmerno popivanje, peli so vse
vprek in njihove besede so bile vedno bolj gole...
Ne da se povedati, kako je vse to uplivalo na
Julito. Neznansko jej je bilo hudo in nje duševno
razpoloženje je bilo vsak trenutek bol neznosno. Strah
jo je bilo in v srcu jo je zeblo. Ozrla se je v pomoč
po Andreju — a ta — kaj je z njim? Za božjo voljo
— tudi on je pijan in prav nič se ne razlikuje od
ostale družbe. Čuj, kaj se pogovarja s prijateljem?...
Julitina groza je rastla. Jeli možno?! On -- njen An-
drej, govori tako ? On je bil zmožen tacih dejanj ?
Nezaslišano. In tega človeka ljubica je ona, tega ra-
razuzdanca se je oklepala, tega ostudneža je poljubila
enkrat, dvakrat — stokrat ! T e g a ? Ne, to je prokleta
laž! A vendar je istina. Prav to je tisti postami, upadli
obraz, tisti motni pogled, tisti tihi, ubiti glas, tisto
medlo brezkrvno telo. Pi"uj! Kaka gnjusoba! In to je
v njej obujalo ona čuvstva, ono usmiljenje, ta ostudna
duševna in telesna onemoglost in brezmoč ? ! In temu
človeku je ljubica, njemu naj bi postala žena in njemu
je vse obljubila . . . Ha, to je strašno, to je grozno,
prokleto, to je . . .
Nepopi.sno je, kaj je čutila v onih trenotkih.
Čutila se je onečaščeno, omadeževano, potegnjeno v
blato. Zdelo se jej je, da se vse umazane besede, po-
gledi in grimase sesedajo v njeni duši, da jo celo
peklo tlači in mori. V tem trenotku pa je pristopila
k mizi neka ženska, ki je pred nekaj časom vstopila
v gostilno v družbi dveh pijanih možkih, ter sedla
tik jednega Andrejevih prijateljev in ne da bi čakala
poziva, prijela za Andrejevo kupico ter jo izpraznila.
Družba se je zakrohotala, in Juliti je stud nad njo
zrastel do vrhunca. V stala je ter hitela po svoj plašč,
drhteča na vsem telesu. To je takoj streznilo Andreja.
Vstal je tudi on m rekel :
»Prosim gospoda — mir! Mi smo lopovi! Vpričo
častitega dekleta, katerega smo povabili v svojo družbo,
obnašali smo se, kakor da smo sami mej sabo ... S
tem smo na najnesramnejši način žalili dekliški čut
Julite in jaz ponavljam, da smo lopovi, a jaz največji.
Sam vrag mi je vdahnil prokleto misel, da sem zopet
prestopil prag te beznice. Jidita!«
A ta ga ni več čula. Odhitela je skozi vrata,
katerih ni niti zaprla, ko da beži pred smrtjo. Andrej
je popadel klobuk ter skočil za njo. Koncem ulice
jo je ujel ter se oklenil nje rok. A oiia ga je sunila
v prsi ter brez sape izustila besede :
»Proč! Ne dotikaj se me!«
Andrej je pobledel ko stena. Grožnja, strast in
ob jednem neskončna ljubezen mešala se je v nje-
govem glasu, ko je udušeno zavpil :
»Julita ! Ti si moja ! Pomni to — ti si moja !
Razžalil sem te in ti me imaš pravico soditi. A ti si
moja, čuješ — vekomaj moja, sicer . . .«
»Ha surovež, sedaj mi celo groziš, ko si se grel
ob ukradenih čuvstvih ter se naslajal ob ukradeni
nežnosti? Oh! da veš kako se mi studiš! Preje bi
hotela živa v grob, nego postati tvoja«.
Kakor okamenel je obstal Andrej na mestu, a
ona je hitela domu . . .
V svoji sobi se je vrgla na divan — izmučena,
utrujena, v svoji notranjosti raztrgana. Pretrpela je
nedopovedljive muke. Bila je popolnoma onemogla. Z
široko odprtimi očmi je strmela v temo in nekaj časa
se ni zavedala ničesa. A dolgo ni trajala ta nezaved-
nost. \' dnu duše jo je zapeklo nekaj in ko tisoč
demon.skih močij zgrabila je vse nje bivstvo — ljube-
zen. Ljubezen, ki ne pozna ne čednosti, ne greha,
ki jej ni pogoj prvo in ne zapreka drugo — ljubezen,
ljubezen! Kakor je preje toliko let zatirala v sebi
vsako vročo željo, vsako sladko čuvstvo, tako je sedaj
vse v njej kričalo po ljubezni. Ha, kaj jej je bila sedaj
tista frivolno-st, ki jo je gnala iz gostilne, ki je bila
kriva, da je Andreja pahnila od .sebe? Ah nič, prav
SLOVENKA.
str. 15.
nič ! Li kaj jej je bil ves svet in morala in javno
mnenje in zasmeh in sramota ? Nič 1 Njega, .samo
njega hoče, njega mora imeti in ako ga ima najnižje
padli prostitutki iztrgati iz naročja.
V tem trenotku kakor da jej je nekdo zašepetal
v uho neko besedo.
»Revolver !« . . .
Kri jej je za hip zastala v žilah. Planila je kvišku
in, kakor da jo ženejo pošasti, drvila v Andrejevo
stanovanje.
A bilo je prepozno . . .
Ivanka.
Album čeških žen — Frančiška Strâneckâ.
Topli in blagonosni žarki narodneg-a prebujenja
so žareli že nekaj desetletij po čeških predelih, novo
življenje se je že razcvetalo krog in krog, po neutrud-
Ijivem naporu in nesebični ljubezni požrtvovalnih bud-
nikov so se celile rane matere domovine, in ona se
je v novi slavi in moči povzdignila iz zaničevanja —
le na sesterski Moraviji je pošastna senca dolgo še
razpenjala svoje temne peroti, moravsko ljudstvo je
ostalo še del) časa v omotnem duševnem spanju, v
katerega so ga hoteli za vekomaj vzibati nečloveški
so vragi Slovanstva. Do leta 1859. ni bilo onde češ-
kega časnika, in nekaj onih zavednih mož pred 50
leti zginilo je kmalu brez sledu, kakor vešče v moč-
virju. Nekoliko je bila tega kriva nezaupnost Mora v-
cev do Cehov, in navdušeni Rieger v vabilnem listu
do Moravcev na vseslovanski shod 1. 1848. v Pragi
je moral pisati : »Razširjajo se pri vas na Moravskem
marnje, da je prebujenje naše narodnosti nekako oživ-
Ijenje husitizma. To je pač debela laž! Češko prebi-
valstvo je brez malega vse katoliško in svoji veri
ravno tako vdano, kakor pri vas na, Moravskem.
• Katoliški naši duhovniki imajo največ zaslug za pov-
zdigo naše narodnosti in za mlado naše slovstvo, ki
je vašemu enako, In ti duhovniki gotovo niso zane-
marjali svojih verskih dolžnosti. Vsemogočni Bog nas
razsvetli, da delamo to, česar je v blagor naroda
treba.«
Toda ta nezaupnost je kmalu zginila. Češki lev
sedaj hrabro brani sestersko moravsko orlico, ta pa
se zaupno stiska k svojemu močnemu zaštitniku. Tudi
rodovitna moravska dežela se ponaša v sedanjem času
z obilno množico navdušenih borilcev za narod in nje-
govo omiko. V številu teh pa z zlatimi črkami za-
pisano sije blago ime — Frančiške Stranecke.
Frančiška Strâneckâ je bila rojena 1. 1839. v
Velikem Meziričju pri Brnu. Njena mati si je želela
iz nje vzgojiti vrlo slovansko ženo, ki naj je svojim
ne-le v veselje, temveč tudi v korist. Strâneckâ je
tudi pozneje zares kazala na sebi občudovanja vreden
značaj in domoljubje — grških žen, in dočim so se
njene sovrstnice kratkočasile, je ona proste ure po-
rabljala za  izobrazbo — v latiščini  se je baš lahko
skušala s kakim profesorjem (kak muhovec bi pri-
stavil, da to ni kaj težavnega).
V srečni, zadovoljni uradniški rodbini svojih sta-
rišev navzela se je starih tradicij o plemeniti, pobožni,
varčni devi, ki z nedolžnim in veselim očesom zre na
življenje ter zaupljivo povzdiguje v nebo hvaležen pogled.
Uzorna domačija starišev, plemenita skrb vzgojiteljev,
življenje, katerega ne kvarijo nesreče, vse to je njeni
duši vstisnilo gotovo zaupanje v varstveno roko božjo
in v dobroto človeškega srca. Tudi njeno poznejše
življenje nji ni dalo prilike, da bi dvomila o dobroti
in lepoti sveta. Kot zadovoljna soproga in srečna mati
je poznala edino dolžnost : da se žrtvuje rodbini in
domovini. Njen soprog, Ig. Kerschner, je bil svetovalec
deželne nadsodnije. Potemtakem je štela tudi v dru-
štvenem življenju samo solčne, zadovoljne dneve. .S
svojim ljubeznjivim nastopanjem si je znala pridobiti
naklonjenost vsakega, s komurkoli je prišla v dotiko ;
vse jo je spoštovalo ; menda ni imela ne enega so-
vražnika ali zavistnika na svetu. Težko, težko bilo je
njej, primeroma še mladi, ločiti se s svetom. Umrla
je 24. majnika 1888.
Strâneckâ — pisateljica.
Izprva je .Strâneckâ pobirala med ljudstvom po-
vesti in basni, katere je izdala 1. 1868. Pozneje pa si
je izbrala življenje ljudstva sploh v predmet svojega
opazovanja in ga je v svojih spisih slikala tako živo,
da jo  nekateri  stavijo zraven mojsterske  Nemcove.
Po več časnikih, kakor v brn.skem Obzorju, v
Kvetih, Svetozorju, Vesni in po raznih koledarjih je
razsipavala darovito slovstvene cvetke, ki jih je na-
brala po duševnih livadah moravskega ljudstva. Ljud-
stvo je vselej z veseljem čitalo in še čita njene knjige.
V teh ni vznemirjujočih strasti, kojih ognjevita sil-
nost bi stresala čitateljevega duha ; njeni spisi nimajo
bogate oblike, ki bi slepila, imajo pa zdravo, slastno
jedro, ki priprostemu ljudstvu dobro tekne.
Osebe njenih povesti so po vsem mirne, hvaležne,
ter zadovoljne. To so preljubki sivčeki in sivke, dobre
duše, ljudje v svoji revščini in priprostosti komični,
osebice starih šeg in patriarhalnih noš, katere pomote
življenja, ki so si jih izumili, peljejo k miru in sreči.
Str. 16.
S L O V E N K A.
Po priprostih vasicah moravsl<ih, po gradičih,
kamor vse božje leto ne pride gospoda, kjer le »mi-
lostljivi gospodje« uradniki vladajo po svoji volji,
nabira Strâneckîî junakov za svoje povesti. V njenih
hišicah ni razjednih strasti iti greha, tam se napake
lahko zbrisujejo in popravljajo.
Rodbina žganjepivca, ki je mučil svojo ženo
da je žalosti umrla, in sam se je utopil ter počiva
brez krščanskega pogreba v neposvečeni zemlji, —
okreva, rane zaničevanja in uboštva se začele, in
vnovič se ji godi dobro. Starec, po nedolžnem obso-
jen in zaprt, vrnivši se iz ječe, dobi pri občini po-
šteno službo in usmili se celo bratrančeve sirote, po
katerem je prišel v sramoto. — Gospodar, ki je lahko-
miselno zabredel v roke goljufnega sorodnika, d? se
mu mrzi živeti, otrese s sebe življenja gnjus, krepko
se loti poštenega dela, in rodovinska sreča povrne se
mu v hišo in srce. — Svojeglavna mati, ki se huduje
nad sinom, ker se je oženil z revno, pa zalo in de-
lavno deklico, sprijazni se zopet z nevesto in vsa srečna
blagoslavlja svoje živahne vnučke. — Zapeljano dekle
doseže pri stariših odpuščanje in omoži se z vrlim in
ljubeznivim možem.
V obče Strâneckit nikoli ni kazala, da bi na
svetu bilo kaj slabega, neznosnega, lažnjivega. V
knjigi »Z pohofi moravskeho« podaja nam celotno
podobo ondašnjega ljudstva — toda nikjer ni plati,
ki bi trgala srce, ni stavka, ki bi gnal v brezno
obupanja. Ko bi se vrnila nekdanja poštenost, po-
božnost in zadovoljnost, angelj blagostanja in miru
razpel bi zopet zlate svoje peroti nad našimi kraji.
Kdor želi ljudstvu pomoči, naj dela za obnovljenje
stare poštenosti in starih slovanskih šeg.
Vsakdor, ki le nekoliko pozna življenje, njego\ o
temno gibanje, njeg-ove brezupne noči in nevesela
jutra, njegove puste, strašljive dneve, preseneti ga
podoba, ki jo Stranecka podaja o ljudstvu in njego-
vem življenju, kakor idealizirana, goljufiva slika. Zdelo
se mu bo, da je Stranecka sliki navlašč primešala svit-
lih barv ter zatirala sleherno kvarljivo senco v ljud-
skem življenju.
Prizadeva Stranecke, da poda le bliščobo, le zarjo
življenja, da zamolči vse neubrane zlozvoke, bila bi
nepoštena in greh zoper istinitost, ako bi pisateljica
v resnici ne bila čutila celo svoje življenje te spo-
mladanske sapice mirnega, zadovoljnega življenja.
Optimizem njenih spisov ne izvira iz fantastičnega
truda, da bi vstvarila novi, boljši, bolj zadovoljni svet,
nego v katerem živimo, Stranecka je bila pač tako
vzgojena in v taki družbi.
Stranecka — učiteljica materam.
Stranecka ni bila okopnica novih idej, novih na-
porov. V svojih spisih pa si je veliko prizadevala, da
poduči in vzpodbudi žene, kako naj skrbno zvršujejo
svojo plemenito materinsko nalogo — odgojitev zdra-
vih otrok po duši in po telesu. Neki vladar je svoje
dni svetoval Židom, ko so se pritoževali nad sovraštvom
inovercev do njihovega rodu, naj zadobé časnikarstvo v
svoje roke, s tem da imajo pol sveta v oblasti. Toda
matere imajo v oblasti ves svet, ne-le sedanji, temuč
tudi prihodnji — one so kraljice domačije ter imajo
na otroke neomejen, velevažen vpliv. Z materinim
mlekom navžije se otrok podstavnih načel, ki mu osta-
jajo vse življenje in se končajo ž njim. V materinem
obližju stvarjajo se človeške navade, prebuja se otro-
kov razum in nrav se obrača na dobro ali na slabo stran.
Vse poznejše vzgojevanje je le prigodno kopičenje,
oblika kristala ostaja edna in ista. Dete je — oče moža.
Sloviti slepec Milton je rekel : »Otroška leta napo-
vedujejo moško dobo, kakor jutranja zarja naznanja
dan.« Zatorej je treba ženam, da se zavedajo ne-le
svoje oblasti, ampak tudi svoje svete dolžnosti ter
jo v prid  človeštvu vestno opravljajo.
O velikih ženah ne slišimo tolikokrat, kakor
o velikih možeh. Najčešče se govori le o dobrih že-
nah. In vendar, če primerjamo oblast mož ženski ob-
lasti, koliko pripomore k splošnemu blagru, zvršujejo
žene imenitnejšo službo, kakor če bi slikale preslavne
podobe, pisale imenitne knjige ali sestavljale opere.
Jožef de Maistre piše : »Res, da žene niso izpeljale
mojsterskih del: ni bilo slišati, da bi napisale »Iliado«,
»Zgubljeni raj« in vse slične sveče človeške omike;
niso iznašle algebre, niti daljnogleda, niti parnih stro-
jev. Vemo pa, da so storile več in bolje nad vse te
reči. Kajti na njih kolenih bili so vzgojeni pošteni in
vrli možje in žene — in to je najizvrstnejši sad vsega
sveta. Narodi so le zrejenci domačije in vse človeštvo
je vzgojenec mater.«
Strâneckâ — domoljubna, slovanska žena.
Rojena Moravka je imela tudi Stranecka vse
vrline moravskega ljudstva, ki se jako razlikuje od
češkega, kakor v javnem, tako tudi zasebnem živ-
ljenju. Slovenskemu ljudstvu so Moravci po vseh na-
ravnih zmožnostih in duševnih lastnostih precej bliži
nego Cehi. Nekaka tihost in počasnost v osebstvu
.StriCnecke je zvir globokega, čisto slovanskega značaja.
Čez vse ljubo je bilo njej nepokvarjeno, pri-
prosto ljudstvo. Ž njim je čutila, ž njim se veseUla,
ž njim je tarnala. Pogovor s priprosto ženo bil ji je
ljubši nego vse mestne veselice. Kolikor več je Stra-
necka spoznavala priprosto ljudstvo, toliko bolj seji
je isto priljubilo. »Naše ljudstvo, tako piše Stranecka,
to ljudstvo zlatega srca in jasnih misli, ki ima tako ple-
menito nrav in šege, ki zna stvarjati tako nežne, mile
pesmi, ki zna v svoji zdravi domišlji izumiti tako
umetne slike in olepšave na svojih domačih izdelkih
in oblačilih — to ljudstvo je izobražen narod. Kar ga
krasi, je osobito njegovo, ker nobenemu ni jemal, in
nihče mu ničesar ni dajal.»
SLOVENKA.
Str. 17.
Domoljubje .sploh se opira na tri reči: ljubiti
rojstni kraj, ljubiti materin jezik in ljubiti ljudstvo,
ki ta ali bratovski jezik govori. Z vso vnemo nehli-
njenega slovanskega srca oboževala je Strâneckâ
domači jezik. Da bi ne bilo vzroka pritoževati se nad
Slovenkami, dajimje tuji jezik ljubši, nego njih krasna
domača beseda! Saj je slovenski jezik bogat in mogočen,
gibčen in ličen ! Za narodne pesmi menda ga ni pri-
kladnejšega med svetovnimi jeziki. Slovenski jezik ima
izraz za najmanjšo potrebo trenotka, ima pa tudi be-
sedo za neskončno čustvo. Slovenski jezik je grozen
in strahovit, če vzraža jezo, mehek in voljan v sl>-
čutju, gibčen in spreten za vsako podjetje. Zvesto
tolmači jezike, ki jih govore nebo i zemlja, zrak in
voda. Kaj doneči grom bobni, s čem si čebljava i
sladka ljubav poigrava, o čem se šundrav dan po-
menkuje, kaj -skrivnostega spleta molčeča noč, kaj
zora z žarki rudeči, kaj tihoten vrelec šumlja, vse ima
v svoji zalogi, vse lahko po domače pove, ni mu treba
nikakvih kvarljivih obližev iz tujih jezikov — samo
pri izvirku, med ljudstvom je treba zajemati.
Drag zaklad je narodni, materni jezik — njega
ne ljubiti, iz gole nečimernosti ali iz mlačnosti ga ne
umeti, je toliko, kakor zatajiti stariše, izdajati sovragu
lastni narod v plen, nehvaležno vračavati zlo za do-
brote ljubi domovini — z eno besedo ne imeti v
sebi koščeka poštenega srca in zaslužiti si zaničevanje
vseh plemenitih ljudi. Zares, kdor odpadniško ljubi
tuji jezik ter svojega zaničuje, tak pljuva v svojo
lastno skledo.
Strâneckâ je bila slednjič marljiva nabiralka
narodnih vezenin, pisank in sploh moravskih starin.
Veliko ji je bilo mar, da se narodna noša, osobito med
ženstvom, ohrani. Dasi so Moravke zale, vendar se
živa narodna oprava zlasti rdečeličnim rahlim Hana-
kinjam tako skladno podaja, kakor mičen okvir lepi
podobi.
Teh nekoliko v naglici nacrtanih potez iz živ-
ljenja Stranecke polag-am kot priprost, pa tem bolj
s srečno hvaležnostjo porösen venček na grob drage,
domoljubne svoje rojakinje. Zaslužila si je, da jo ob-
čudujemo in posnemamo. Družila je nenavadno bistro-
umnost z nežno in ljubeznjivo mislijo, vsestransko
omiko z nehlinjeno priprostostjo, obširen razgled po
svetu z iskreno ljubeznijo do svojega naroda, katerega
je bila izvrstna, vrla hči.
A. Zavadil.
O tem in onem.
Zofka  Kveder.
V novejšem času se čuje mnogo zabavljic o
ženskah, ki se drugače obnašajo, drugače delajo, ki
so sploh drugačne, kakor je to navada.
Vprašanje je, če in kedaj ima ženska pravico pre-
koračiti obstoječe forme družbe in s tem stopiti iz
mase.
Po mojem mnenju ima to pravico vsaka ženska,
ki ima v sebi dovolj duševne moči hoditi svoja pota
in vselej, kadar vidi, da so obstoječa pravila mase
ničeva ali nepravična. Kajti če tako misli in tako
po.stopa sto in tisoč ljudij, iz tega še nikakor ne sledi,
da bi bilo to prav in dobro. Koliko je ničevih, da
naravnost nepravičnih predsodkov, ki pa se vendar
vedno in povsod respektirajo le za to, ker se tem
predsodkom klanja večina, če ne vse.
Hinavec, ki je morda prava reva na časti in
značaju, bo spoštovan, samo, če si zna ohraniti zu-
nanji »šlif« in če ta ali oni tudi pregleda njegovo
duševno beraštvo, mu tega nikakor ne pokaže, ker
se onega nizkost pač še prav trdno opira na polne
žepe ali lepodoneče ime. Nasproti pa bo druzega, ki
je morda drugače najplemenitejši poštenjak, ki pa
ima nazore, s katerimi se ta ali ona stranka ne stri-
nja, vse kamenjalo in podtikale se mu bodo najgrše
hudobije in nizkosti.
Nihče ne bode tajil, da je temu res tako.
In če je družba zmožna tacih zmot, zakaj bi
moral biti posameznik slep suženj teg-a, kar mu javno
menenje v svojem nepravičnem tiranstvu diktira ? !
Seveda se na tacega nepokorneža zaleti srd te žaljene
oblasti, in vse kriči »ceter in mordio« nad takim
grešnim prestopkom dolžne ubogljivosti starim, pri-
poznanim privilegijem.
Da pod tem nezdravim položajem trpe največ
ženske, je naravno.
Recimo : v kak kraj pride nova učiteljica. V
kraju ni razun nekaj prav posebno prevzetnih družin
in mladega učitelja nikogar, s katerim bi mogla uči-
teljica najti svojemu duševnemu obzorju primernega
občevanja. Cenjene go,spe in gospice omenjenih dru-
žin se čutijo seveda visoko vzvišene nad učiteljico,
in ona v večnem klanjanju tudi ne more najti
posebnega duševnega užitka. No dobro. Ali samo
Bog ne daj, če zdaj  učiteljica občuje z svojim mia-
str. 18.
SLOVENKA.
dim koleg'o in naj hi bilo tudi v najnedolžnejšem
prijateljstvu — prijaznejše, kakor se zdi ženskim in
možkim udom dotičnih družin dovoljeno. Uboga sirota
si je lahko svesta, da se bode jelo prav hitro od vseh
strani gibati najpodlejše natolcevanje in obrekovanje.
In učiteljice imajo vsaj diplomo svoje izobraženosti,
ki jim vendar le odpre pota v vsako družbo. One,
ki nimajo tacega »dokaza na papirju« v žepu, so še
mnogo na slabšem. Na cesti si še pusti ta ali ona
gospa ali gospodična predstaviti iz tega ali onega
vzroka tak monstrum, — govorim namreč o onih,
ki se samostojno tolčejo skozi življenje, — ali to je na-
vadno tudi vse. Gorkejših čustev najde tako bitje
prav malo — sebi primerne družbo nič. In vendar
potrebuje posebno mladost družbe in prijateljstva.
Kako mučno je vedno in vedno samotariti, bo vedel
le tisti, ki je bil že sam v takem položaju. Predsod-
kov polna družba je ;iikakor ne pusti med se in če je
tudi ta ali ona družina tako milostna, da ji omogoči treno-
tek okušati dobrote družabnega življenja, se zgodi to
v maniri, ki ji jasno kaže, da se dotičnice nikakor
ne stavi v jedno vrsto z onimi, katerim je bila sreča
mila, da jim je vrgla v naročje boga.stva ali dala
vsaj sorodnikom kak častni naslov. In če si sama
vzame to, česar ji družba ne da, če gre v gledališče,
v koncerte, na izlete ¦ halo ! vse maja z glavami,
češ, prav nič ženskega nima na sebi ! In če občuje
7. možkimi, ki so toliko napredni, da niti ne vidijo v
njej ženske, kateri je treba dvoriti, laskati, ki vidijo
v nj'ej človeka z enacimi duševnimi lastnostmi in
simpatijami, in če je obratno tudi dotična toliko
emancipirana, da ne vpraša : stoj ! kako ulogo igra
mož v družbi, kaj mi zna to občevanje koristiti ali
škoditi ? če odračuna od političnih nazorov in vidi v
njem le osebo, ki zasluži njene simpatije in nje pri-
jateljstvo, — kaj mislite bo posledica tega ? — Na-
tolcevalijo bodo, grdili jo bodo, skomizevali z ramami,
in njih sodba bo hinavski vzdih ; Bogme, kako se
je moglo dekle tako spozabiti, da je začelo s tem
človekom — ljubkovanje ! Zakaj oni človek je morda
liberalec, socijalist, demokrat, anarhist v politiki.
Kakor, da se vsak, ki je te barve, pri priči spremeni
v luciferja, da zg'ubi vsak znak človeštva, da ga je
treba končati z og'njem in mečem in vkleti v dno
peklenskega ognja. Jaz ne govorim o tem, če so ime-
novane smeri koristne ali škodljive. Vsak naj sam
misli in sam naj si vstvari nazore po svoji volji.
Ali to je ravno. Pri nas se obsoja v dno pekla in
povzdiga v višave nebes — misli pa se ne. Vsak
trobi v rog svojega »Leibblatta« in pobija vse, kar
pobija njegov list, ne da bi mu kedaj palo v glavo
staviti dvome v list ali si vstvariti sam na svojo roko
kako prepričanje. Cankar je pisal imenitno satiro o
človeku, ki je zgubil prepričanje. Jaz pa pravim, da
je pri nas prebito malo ljudi s svoji m prepriča-
njem. Pod pazduho nosijo vse svoje življenje  vsako-
časni eksemplar »Naroda« ali »Slovenca« ali »Slo-
venskega« ali »Novega lista« itd. in to je njih
sveto prepričanje.
Toda zašla sem nekoliko iz svojega tira — sicer
pa je ravno tudi ta nesamostalnost kriva vseh onih
druzih razmer, ki ovirajo pri nas ženski vsak prosti
gibljej. Rusija je menda, kar se tiče morale ljudstva,
visoko nad zapadno Evropo, — da spomnim samo
nje literaturo, velicega reformatorja Tolstega ! In
kake so tam razmere med možkim in žensko ? Tam
se ne objeda devojkam časti, če stopijo z možkim
čez ulico, kakor pri nas, tam še ni nemška in naša
hiper-kultura dospela tako visoko, da je g-ospice in go-
spoda misel, ko se v plesni dvorani srečata —¦ ona po
mogočnosti globoko dekoltirana — mu dopadem ? —
sem ji všeč ? — namreč dopadem, kakor ženska, všeč
kakor mož ! In če se nekaterih možkih umazane oči
še tako poželjivo pasejo po golih ramah svojih ple-
salk, je to seveda popolnoma v redu, — saj sedi
g-ospa mama v bližini ! Gospodična hči se lahko do
sitega naje vse pretirane sladke hvale svojih dražesti ;
devojka, ki nima par tet s seboj v varstvo, nika-
kor ne sme s kakim možkim na javni ulici spu-
stiti se v najresnejšo debato o najresnejših stvareh.
Pri nas je tudi navada, da z nasj^rotnikom političnega
prepričanja osebno ni smeti občevati, kakor da bi
se vsaka stranka bala, da so nje nazori v njenih
privržencih tako slabo ucepljeni, da jih že prvi stavek
nasprotnika lahko izruje. Prepoveduje se čitanje na-
sprotnih listov, obiskovanje shodov itd. Kako smešno !
Ako je stvar pravična, ako ima resnico na svoji
strani, se ji ni treba bati vsacega zefira. In res prriv
malo vere v se ima stranka ali stvar, ki se boji kri-
tike. Vsi ljudje pa nikdar ne bodo edini v svojih
nazorih. Kolikor glav, toliko misli. In prav dolgo-
časen bi bil svet, če bi vsi trobili v jeden rog. Zaradi
tega pa je osebno sovraštvo čisto odveč. Kakor
bosta med desetimi brati težko dva po značaju in
in nagnenju jednaka, a so vendar vsi bratje in se lju-
bijo kakor bratje, bi bilo to posebno med sini jednega
naroda tudi prav težko mogoče.
In zdaj še nekaj. Zastopnicam ženske Aianci-
pacije se predbaciva pretiranost. One hočejo gospo-
dovati, hočejo biti nad možkimi.
Kakor da bi bilo to res ! Jednakosti hočemo, in
jednakost ni gospodstvo. Nam ni do tega, da biljar-
diramo po kavarnah in nosimo debele gigrlske palice
pod oknom naših idealov na sprehod. Želimo pa si
rešitve iz starih, tesnih, ozkosrčnih predsodkov, želimo
si, da bi se nam ne podtikali takoj slabi, podli motivi
pri vsakem prostem koraku. Želimo si, da nas možki
smatrajo človekom in ne nižji m človečkom.
Želimo si prostosti. Ne za to, da se izpridimo in iz-
gubimo, ampak, da se okrepimo v boju z življenjem.
Ne maramo, da bi se nas z zavezanimi očmi za roko
SLOVENKA.
Str. 19
vodilo mimo prepadov; videti hočemo, da .se tudi
same lahko branimo pogube.
Nočemo se odtujiti hiši in domu, postati pa ho-
čemo krepke in močne v značaju in volji. Nočemo
biti 'samo dobre hišne gospodinje, me hočemo biti
ščit in zavetje družine. Mož in otroci naj ne iščejo
doma le udobnosti za svoje telo, ampak tudi krepila
za vse duševne boje in bolesti.
In ako nam ni dana družinska sreča, naj se
nam ne brani, iskati v boju za prosveto  »zadostila«.
Naj se nas, ako si hočemo pribojevati eksistenco v
tem ali onem delokrogu, ne podi nazaj, češ: ženska
je za dom. Tudi možki bodo srečnejši, ako ne bodo
gledali v nas samo vesele ljubice in naivne soproge,
ampak tudi resnega tovariša, ki ni preslaboten deliti
ž njimi življenske skrbi.
Zato pa ne vspavajte nas, ako se budimo, ne
stavite nam povsod ograj in mej. Ne v tesni, četudi
udobni kletki rase moč in pogum, ampak zunaj, kjer
so nevarnosti in prostost in sveti veliki cilji.
Nekoliko o poselskem vprašanju.
(Ivanka.)
Dolgo vrsto let že živi socijalna ideja in mnogo
se je že delovalo v njenem smi.slu. Razne proletarske
skupine so že dosegle na nje podlagi lepe vspehe in
za delavske sloje je kolikor toliko preskrbljeno. Sicer
je na tem polju še mnogo, mnogo dela, a glavni ko-
raki so vendar že storjeni. Le za en del proletarijata
se dolgo ni ničesa storilo, kakor da tega dela sploh
ni na svetu, in to so posli. Stoprav v novejšem času
je prišlo na površje poselsko vprašanje, ki postaja
od dne do dne bolj pereče.
Raznih pritožeb o poslih je danes toliko, da bi
moral človek na zadnje res verjeti, da so posli prava
mrčesna zalega, ki je na svetu v samo nadlogo samo-
-stojnim ljudem. Sicer se pa nihče ne meni za nje,
nihče ne vpraša za njih težnje, nihče ne pomi.sli, da
so to vendar prav tako ljudje, ki občutijo in nosijo
svoje duševne in fizične boli. Gospodinji, ki se raz-
kačena jezi nad služkinjo, ker je ta neko delo po-
vršno izvršila, niti ne pride na um, da bi pomislila,
koliko je morala služkinja tisti dan že narediti in ko-
liko bo še morala, in to ne samo tisti dan, marveč
dan za dnevom in leto za letom. Prav nič se gospo-
dinji ne zdi čudno, da ona sedi, se sprehaja ali pa
opravlja lahka dela, v tem ko se mogoče mnogo
slabotnejša služkinja muči in peha z najtežjimi in
najnižjimi deli. Čudno pa se ji zdi, ako zapazi, da se
je služkinja utrudila in da bi se rada nekoliko odpo
čila. Ne, to je nezaslišano, ako se služkinja po dnevi
vsede in za trenotek položi težke udelane roke brez-
poselno v naročje. Njej — »milostivi gospej« — se
pač ni čuditi, ako jo najmanjše delo utrudi, saj ona
vendar ni še nikdar bila vajena delati, a .služkinja,
ta prostaška, brezobrazna oseba, naj vendar ne misli,
da jo bo kdo gledal sedeti in roke križem držati.
Saj se je ni zato vzelo v hišo in zastonj se je tudi
ne bo plačevalo.
Tako stališče dandanes navadno zavzemajo go-
spodinje napram svojim poslom, ki so jim, kolikor
časa so pri njih v službi, izročeni v milost in nemi-
lost. Delav.stvo v tovarnah in pri druzih podjetjih ima
za delo določen čas, in ko je pretekel tisti čas, gre
lahko po svojih osebnih opravkih in potrebah. Tisti
čas je popolna njegova last. Vse drugače posli. No-
bena ura ni za posla prerana in nobena prepozna.
Le najkasnejša nočna ura mu je na razpolago, da,
ako se še moi-e držati po koncu, stori za se to ali
ono. Nihče ne vpraša služkinje, koliko časa je bila
po koncu v noč radi hišnih opravil, in nihče jej ne
plača čezurnega dela. Od nje se samo zahteva, da
izvrši delo. Nihče se ne briga zato, je li vesela ter
bi mogoče rada govorila o onem, kar jo veseli, ali
pa se čuti nesrečno in jej žalost mori srce. Nihče je
ne vpraša po vzroku nje žalosti, in če se to zgodi,
se stori brezčutno in mrzlo, kar človeka dela dvakrat
nesrečnega in žalostnega. In o takem postopanju se
še zahteva od poslov udanost, ljubezen in zvestobo.
Mar je možno misliti, da bi človek, ki se količkaj
zaveda svojega dostojanstva, mogel še spoštovati ali
ljubiti osebe, ki njegov človeški čut tako globcko
žalijo ? Menite, da more biti razsoden človek zado-
voljen s tako osodo, menite, da se v njem ne vzdi-
guje žaljeni ponos ter ga navaja k maščevanju in
škodoželjnosti ? Verujte, da. Ako hočete žeti ljubezen
in zvestobo, sejte isto. Ne zabite, častite gospodinje,
niti trenotek, da so tudi služkinje vaš bližnji, da so
tudi one vaše tovarišice, vaše sestre, ki so toliko
bolj vredne vaše ljubezni, ker vam izvršujejo naj-
težja dela v gospodinjstvu ter tako pripomorejo, da
morete ve brezskrbneje in udobneje živeti. Postavite
se na stališče, kako težko bi bilo vam izvrševati ona
dela, katera \-am zdaj opravljajo služkinje, in sku-
šajte svojim trpečim tovarišcam po možnosti olajšati
SLOVENKA.
str. 20.
njih položaj. Pritr.gajte .si nekaj na toaleti in nekaj
pri razveseljevanju, pa najmite .še jedno delavsko
moč za svoje gospodinjstvo, da se uboga služkinja ne
bo toliko mučila iz noči v noč. Vprašajte vendar
svoje srce, ki vam bo gotovo povedalo, da služkinja
zato. ker je služkinja, še ni nehala biti človek ter da
prav tako, kakor ve, čuti utrujenost in prav tako,
kakor ve, čuti potrebo, dati izraza svoji žalosti in
svojemu veselju.
Sveta dolžnost izobražene sedanje žene je, da
skuša kolikor moč izravnati ostro na.sprotstvo mej
njenim ugodnim in mej neugodnim stanjem nje služ-
kinje. Prosim, katera fino čuteča blaga žena se more
vfiseliti nad tem, da stoji ona na toliko višji stopinji
izobraženosti in blagostanja, nego njena služkinja, ne
da bi jo o tem globoko v srce ne spekla tužna in težka
osoda služkinjina ?
Naravnost barbarično se mi zdi tudi, ako neka-
tere gospodinje nič raje ne delajo, nego zapovedujejo
svojim poslom in iščejo nekakega vžitka v nemi po-
korščini svojega osobja, oziroma jedine služkinje. Né,
blaga, fina žena bo gotovo raje s prijazno besedo
prosila svojo služkinjo, da jej stori to in to, nego pa
da bi jej zapovedala. Izobražena in plemenita žena
se bo dalje skrbno ogibala vsega, s čemer bi mogla
žaliti človeški čut svoje služeče tovarišice, in rada
jej bo, ako treba, sama pomagala pri preobilnih
njenih opravilih. Vsaka žena mora storiti vse, kar le
more, da dobro vzgoji in izobrazi svojo, s početka
morda trmasto in nerodno sestro služkinjo. Ako bi
vse gospodinje tako ravnale, potem bi bile pritožbe
o služkinjah bele vrane.
S tem, da se dekletom pre-skrbijo brezplačno
poštene službe, kakor to vrše nekateri koristni za-
vodi pri nas Slovencih, n. pr. »društvo sv. Niko-
laja v Trstu«, se je sicer storilo nekaj; a treba
je, da potem tudi gospodinja nadaljuje delo vzgoje
in omike. To je vendar tako krasna misija : vzgajati
nevedne sestre ter jih s potrpežljivostjo in ljubeznijo
voditi na pot kreposti in duševne izobrazbe.
V tem smislu piše lepo gospa Katharina Mi-
g-erka v »Dokumente der Frauen« : »Vsaka žena,
bodisi na katerikoli družabni stopinji, ki je v polo-
žaju, da si olajša življenje s tem, da jej delo oprav-
ljajo posli, prevzame s tem tudi, v kolikor sega njen
upliv, odgovornost za njih fizični in duševni blagor.
Ona bo, ali bi vsaj morala biti, sotrudnica na velikem
delu izravnanja, ki naj položi most čez globoko
brezno, katero loči reveže, ki trpe pomanjkanje, in
materijelno in duševno posedujoče«.
V i.^tem ženskem glasilu je prijavila gospa He-
lena Ehrenberg-Bösch svoj apel na Dunajske gospe,
da bi se združile ter zasnovale blagajno za preskr-
bitev poslov v starosti. Vsaka gospodinja naj bi iz
lastnega plačevala v to blagajno doneske za vsako
pri njej službujoče dekle, mesečno po ,50 kr. Knji-
žica naj bi ostala dekletu, tako da bi vsaka gospa
plačevala vedno le za tisto služkinjo, ki je vsako-
časno pri njej v službi. Le o prvem vplačanju bi bile
zavezane vplačati po i gld. za knjižico.
Nujno bi bilo želeti, da bi se tudi naše go,spe
kar najpreje posvetovale o tem vprašanju. Kako lepo
bi bilo, ako bi slovenske žene v čovekoljubju kazale
pot drugim narodom !
Za stari čas.
Trobentice, primule,
mi napravimo venec iz njih,
trobentice, primule,
venec rožic svetlih !
Tam sred vejic zagnalih
zjutraj tisoče kapljic blišči,
ah, ki najbolj svetla iz teh malih,
ta najbolj srce veseli !
Že izginila led sta jn mraz,
kdo pregnal led in mraz?
že tu jasnost in mladi čas —
kdo pripeljal jih Je na obraz?
Toplih dihov krog, ljubko pijanih....
po lazuru oblak spe od nas —,
spet zapiskaj v cvet primul nabranih,
mali bog, nam za stari ves čas.
Aleksandrov.
SLOVENKA.
str. 21.
Listek.
še enkrat   Vzgoja in omika".
Piše : Ivanka
Ravnokar sem precitala slovenski »Bonton« ali
— izvir sreče. Že ko sem prvič čitala v Schwentner-
jevi izložbi v Ljubljani in v raznih časnikih bomba-
.stični naslov našega »Bontona«, popadla me je jeza in
postala sem takoj najodločnejša nasprotnica omenjene
knjige. Po mojih — nemerodajnih — mislih, je hvala
Bogu doba, v koji je bilo »prikupljivo, ljubeznjivo,
dopadljivo, uljudno in ponižno« obnašanje »izvir sreče«,
t. j., ko se je spoštovala in gojila etiketa bolj nego dr-
žavni zakoni in obči blagor in ko se je z uglajenim
vedenjem in često prazno glavo prišlo do najvišjih
časti — Boga mi, jaz mislim, da je ta doba že legla
v svoj nečastni grob. Jaz si ne morem pomagati, a
zame je vsa etiketa največja neumnost in vsak -bon-
ton« dokaz, kako nazadnajško in nepopolno je še člo-
veštvo in kako nerazvit je še čut plemenite človeške
samozavesti. Prosim, ni-li to žaljivo za človeka, ako
se dela z njega marijoneto ter se za vsako njegovo
dejanje in nehanje dela predpise in se ga za celo živ-
ljenje stori sužnja, največkrat brez.smiselnih zunanjih
oblik in smešnih ceremonij ?
Bi li ne bilo mnogo lepše, da bi se stremilo le
za duševno omiko in srčno plemenitostjo, ki bi bila
v vseh slučajih stokrat boljša in zanesljivejša sveto-
valka, nego najdebelejši »Bonton«. Po tem bi imele
zunanje oblike svoj pravi pomen in pravo vrednost,
ker bi bile odkritosrčen, pristen izraz čuvstev, ne pa
komedija, izvajanje predpisanih pravil.
Pa poglejmo, kaka je vsebina knjig-e »Vzgoja
in omika.« Meni se že to zdi do cela nepravilno, da
se meša vzgoja, t. j. duševna vzgoja, in etiketa. Prva
se mi zdi po drugi profanirana. Potem pa je to tudi
nepraktično, ker je zbog obilnega gradiva knjiga
nepregledna za onega, ki v njej išče talmizlata —
t. j. etiketnih določil. V tem oziru je tudi g. avtor pre-
gostobeseden; pridevnikov kar mrgoli. Zdi se mi smešno,
ko pisatelj v pristnem »hofmeisterskem« tonu govori
0 čednosti ter sploh lepih duševnih lastnostih, kakor
bi se človek z etiketo vred lahko priučil i čednosti!
Kakor da bi to imelo najmanjši upliv na člo-
veka, ako se mu v »Bontonu» pravi : človek inora
biti   blag,   dobrotljiv,   čist, pobožen,  sočuten i t. d.
1 t. d. —
Jako dvomljive vrednosti se mi tudi zdi pisa-
teljevo mnenje, da bodi našemu dejanju in nehanju
vodilo občno mnenje! Ah moj Bog! to občno mnenje
je često tako malenkostno in tako krivično — par-
don — tako nekritično, da zasluži vse preje nego
naše zaupanje in spoštovanje. Da čestokrat je »ob-
čemu mnenju« kaj jako prikupno in všeč, kar je »pa-
metnim ljudem« naravnost neznosljivo. Ta pisateljev
nasvet torej nikakor ne drži.
Dalje navaja pisatelj poglavitna pravila za od-
gojo telesa: »neprenehano menjanje dobrega zraka,
zmerno uživanje dobrih jedi in pijač i t. d.; v bo-
lezni pa se mora »nemudoma poklicati zdravnika.«
Ni li to presmešno ? Oni, katerim razmere dovoljujejo
misliti na tako odgojo  svojega »telesa«, — oni pač
ne čakajo šele na tozadevna povelja v kakem »Bon-
tonu !« Oni pa, katerim je dobra jed in pijača znana
le po besedah in ki menjavajo zrak zaduhlih malih
stanovanj le z dušljivim zrakom po tovarnah in de-
lavnicah, oni trpini bodejo pa po tem le še inten-
zivneje čutili krutost svoje osode. In pisatelj pravi,
da je svoj »Bonton« pisal za vse sloje... Koliko iro-
nije leži v teh besedah! —
Ko sem čitala dalje, kako pisatelj obdeluje
tema, kadar se narodi otrok, nisem vedela, ali naj lii
se bolj čudila ali bolj jezila. Sploh je spisatelj oziroma
njegova knjiga naravno.st neznosna, kadar se vtika
v najintimnejše rodbinske razmere ali hoče
biti mešetar pri najdiskretnejših in najnežnejših člove-
ških občutkih. Ali ni profanacija oziroma debela ne-
umnost, ako se v »Bontonu« predpisuje možu, kako naj
ravna in kako občuje s svojo ženo po porodu ! ? Ali če se
ženinu narekuje, naj bode »okusno«, »praznično oble-
čen«, »naj obi.šče svojo zaročnico ako le mogoče vsak
dan, naj ji vselej pove kaj novega, prijetnega ter naj jo
sploh kratkočasi, kolikor je le mogoče?« Alije možno
misliti večje, neodpustnejše profanacije ali pa smeš-
nosti? Sploh je gosp. Valenčič čudnih nazorov glede
»ženitnih zadev« ter gre celo tako daleč, da pripo-
roča onim, ki bi s«; radi ženili, a mej svojim znan-
stveni ne najdejo »povoljne osebe druzega spola(!)« —
naj se zatečejo k — časopisju! (§. 95) »Tudi gmotno
premoženje, prihodki in pridobninske zmožnosti, kakor
tudi gospodarstvena in varčnostna načela naj bi bila
kolikor mogoče približno enaka.« In dalje ; »Ako si
vse to natanko premislil ter ako se nadejaš, da bode
izbrana oseba, kakor tudi njeni in tvoji starisi za-
dovoljni (!), da stopiš v zakonsko zvezo, sporoči iz-
voljenki svojo ljubezen in svoj namen« — in v tem
tonu gre dalje. V celem poglavju »Ženitne zadeve«
ni najti ni koščka srca, ni koščka duše; od snubitve
pa do potovanja po poroki je vse le komedija, same
zunanje ceremonije. Naj se čitatelji sami blagovoljno
prepričajo.
Kako naivno je citati v »Bontonu« tole: »Razven
zdravnikovega zdravila naj bolnik ne porablja skrivaj
in samovoljno nobenega drugega zdravila in naj ne
vprašuje skrivaj še drugega zdravnika za svet.«
Pred vojaškim stanom ima gospod Valenčič velik
respekt ter nujno priporoča, da se oni, ki občuje z vo-
jaki in posebno s častniki (!?) »vede z besedo in de-
janjem ali z opuSčenjem vselej in povsod jako paz-
ljivo, spoštljivo, vljudno in resno (!); vsak naj .se
skratka ogiblje vsega, kar bi jih moglo razžaliti. Ako
bi jih pa pri vsi pazljivosti nehote razžalil, naj po-
jasni razžaljivec nemudoma svojo zmoto ter prosi
kratko odpuščanja.« K temu ni treba komentarja. In
dalje : »Na ramah vzornega vojaštva sloni čast«
(a blagor?! »države;« »maločastno nastopanje vo-
jaštva je navadno začetek razpada vsake države.
Učitelj, duriovnik in vojak so trije glavni stebri države«;
(to je impertinentno.st !) »ako se podero ti, ne dvigne
države nihče več.« Kaj je že zakrivilo sedanje, skrajnje
kritično državno stanje v Avstriji?...
In kaj ima ta le stavek opraviti v »Bontonu« :
»Kdor pa je primoran, da kolje živiijo, naj dela to
spretno in izvrši usmrtitev kolikor mogoče naglo«(??)

Str. 22.
SLOVENKA.
Tudi za stanše je v tej »zlati« linjigi mnogo
»zlatih« zrnec in temeljitih podukov, n. pr., naj odgo-
varjajo na vprašanja .svojih otrok: »da, sinček moj«
event. »da, hčerka.«
»Manj imenitni« »bolj imenitni« in »najimenit-
nejši« — to igra preimenitno ulogo v »vzg^oji in
omiki«, in kdor to bolje pojmi, oni je bliže — iz-
viru sreče...
Neumevno mi je, kako naj oni, ki ne zna začeti
pisma na svoje stariše, ni na prijatelje in ni na
osebe, »druzega spola«, v ljubezenskih in ženitninskih
zadevah, kako naj oni človek, ki začetni tekst in konec
pi.sma posname iz »Vzgoje in omike« — izpolni sredo
pisma!? Imeniten vzorec ¦ je n. pr. to-le: »V duhu
sem ves pri Tebi in hitim jeraat (!!!) žalost s Tvojeg-a
tužnegasrca, kateremu bom ostal do groba zvesti in
sočutni...» Tudi gospodje trgovci se lahko pouče v
»vzgoji in omiki«, (!) kako se pišejo trg-ovska pisma. —
Slovenski jezik je pač »minderwertig'», in zato gosp.
Valenčič na pisemskih vzorcih priporoča take-le na-
slove: Dunaj (Wien), Trst (Trieste), Pošta Podgrad
(Castelnuovo). Ali se ni priporočalo v .slovenskih časni-
kili, pri naslovih za znane kraje v Avstriji vporab-
Ijati izključno slovenska imena? Gospod pisatelj tudi
noče nič vedeti, da se »slavni« ali »pre.slavni« sedaj
navadno izpušča, — pa to je res malenkost.
Interesantno je poglavje o »obleki in noši« in
znamenita je tu avtorjeva natančnost. Že radi tega
pogdavja je knjiga vsem onim, ki veliko drže na svojo
zunanjost — neobhodno potrebna — izvir sreče ! —
Petnajsto poglavje ali g t 13 veljatobakarjem.
Znamenito !
Osebe ki so »na slabem glasu« ali »slabogdasne
osebe'", pri gosp. avtorju  nimajo  na  žalost kredita.
In hočete-li vedeti, katere so mej drugim tudi
nespodobnosti pri pitju? Evo nekaj zgledov: »kozarec
jako zanniti (!) v usta, ga tako nagniti, da pijača teče
preko ustnic, pijačo tako požrešno požirati, da v gol-
tancu grgra ali se celo v sapniku zaleti, potem pa
krehati in pljuvati« ; — tudi to bodi brez komentarja.
Sicer se pa tudi oni sloji, ki si drže lakaje v livreji,
lahko o marsikaterem vprašanju informirajo v našej
knjigi. Kdor hodi v gostilnice in kavarne, naj sluša
tale dober svet: »Ko je čas, da odidete, prosite za
račun, plačajte tudi za tiste, ki ste jih seboj povabili,
dajte tudi natakarju za postrežljivost par krajcarjev
kakor napitnino (?), vzemite svoje reči(!), pozdravite
bližnje goste, kakor tudi kavarnarja, pa odidite mirno
brez oziranja. «  Zadnje besede smo često čuli v šoli.
V § 137 se ženskam dovoljuje imeti »zvite« ali
»skodrane« lase; možkim pa se naroča, da morajo
imeti brke »lepo nasukane in zvihane.« Isti §. pravi,
naj »se usekne ali kihne kolikor mogoče hitro in
tiho, se obriše dobro in hitro, potem robec hitro zvije
in shrani« i t. d.
§ 139, zapopada mej drugimi dobrimi sveti tudi
dovoljenje, da »če ste na izprehodu že trudni in se
hočete odpočiti, sedite ob poti na klop in sicer z ob-
ličjem in ne s hrbtom proti mimoidočim ljudem.«
§ 141 je poučen za kolesarje in jezdece. —
S§: 81, 82, 83 in 84 čitala sva glasno s prijateljem,
ter se pri tem tako smejala, du so nama solze tekle iz
očij, kar je menda tudi zoper kak paragraf nesrečnega
bontona; a Boga mi, stvar je tako hurnorističnega
značaja, da se človek mora smejati, ako ni lesen.
Kdor hoče toraj vžiti par nedolžno veselih trenotkov.
naj čita citirane paragrafe. Za primer naj navedem
iz § 84 le to-le :
»Precej, ko se dve osebi vzajemno objameta
(§ 83.), ,se navadno (!) tudi poljubita v obličje tako-le :
Najprej se prisrčno pogledata v oči, zbočita špičasto
ustnici terse poljubita« — in dalje spodaj: Na čelo in
na obe lici se pri.stisnejo ustnice malo in le toliko
časa, dokler je mogoče našteti i, 2, 3; na obe tuji(?)
ustnici pa tem močnejše in temveč časa — čim večja
in močnejša je ljubezen.«
»Vendar je treba poljubljati pametno, zmerno,
spretno(!), ljubko, živahno, radostno in ginljivo (?). Ne
sme se pa pri poljubu glasno cmokati in sliniti (to
gre že menda čez vse meje dostojnega pisanja !), mar-
več tenkoglasno v se cikniti, da se sliši malo, pa
dosti čuti.« No, pri Bogu, ako celo pri poljubovanju
ne sme biti človek naraven in ako se morajo celo
poljubi dajati po  bontonu — naj jih le vrag vzame.
Napraviti bi se dala še črtica : žena v »Vzgoji
in omiki«; a ta črtica bi tako slabo izpala za žene,
da cenjenim čitateljicarn raje nočem kaliti dobre
volje in se ne dotikam tega kočljivega predmeta.
Pristaviti moram le še, da je pisatelj v obče nez-
nosno malenkosten, in iz vsega je raz videti, da ne pozna
niti najmanj — težkih, važnih vprašanj, ki sedaj pretre-
sajo ves svet.
In ta knjiga našla je pri Slovencih
občo, sijajno priznanje, o take j knjigi,
s e n i p i s a 1 a n i j e d n a k r i t i č n a b e s e d a in
najboljši naši pisatelji pisali so za lastne
in tuje liste — laskave ocene »Vzgoje in
omike.« »Nichts für ungut« bi rekel Nemec — a to
je škandal za cel .slovenski narod ! Gela ta knjiga je
gorostasna nenravnost in neodpustno je, da se celo
v cerkev in v sveta opravila zanaša — bonton.
Učite ljudi duševno živeti, ,a za zunanje
oblike ne dajte piškavega oreha. Kdor je duševno
dobro vzgojen, njemu se ne treba še poseboj učiti zu-
nanje omike, ki je najčešče krinka neumnosti ali hi-
navstva in ki je preje grob nego izvir sre^e.
Sosebno v sedanjih dneh imamo Slovenci važ-
nejših nalog in 0])ravil, nego vaditi se lepemu ob-
našanju. Naš narod ni aristokratičen, marveč delaven
narod, in le v delu je njegova moč in njegov  spas.
Toliko o »Vzgoji in omiki« — resnici in odkri-
tosrčnosti na ljubo. Izvrševalni organ osode pa seje
g-otovo zmotil v naslovu, ko je Cankarjevo »pj-otiko«
izročil og"nju...
Uredništvo je prejelo sledeče liste :
»Učiteljski tovariš«, glasilo avstrijskega jugo-
slovanskega učiteljstva ; Ljubljana ;
»Der Süden«; Dunaj;
»Slovenska pisarna«, glasilo društva slovenskih
odvetniških in notar-skih uradnikov ; Celje ;
»Mir«, tednik, Celovec ;
»Narodni gospodar«, glasilo gospodarske zveze,
Ljubljana ;
»Rdeči prapor«, glasilo jugoslovanske socijalne
demokracije. Trst;
»Planinski vestnik«, Ljubljana;
»Brivec«, humoristični list. Trst ;
»Zvonček«, list s podobami za slovensko mla-
dino, Ljubljana ;
SLOVENKA.
Sir. 23
»Gorenjec«, političen in gospodarski list, Kranj ;
».Sloven.ski učitelj s glasilo krščansko-mi.slečih
učiteljev in vzgojiteljev, Ljubljana;
»Nove Pafižke mody«, č. i in 2, ročnik 1900.,
Praga;
»Ljubljanski zvon« je dobil novo moderno zu-
nanjo obliko. Tudi uredništvo se je izpremenilo in je
sedaj urednik »Zvona« g. A. Aškerc. Vsebina pr-
vega letošnjega zvezka je ta-le : i. Oton Župančič:
Vseh živih dan. Pesem. 2. x\leksandrov : Na piru.
Balada. ,5. Er. (iovekar: Suzana. Novela. (Dalje prih.)
4. dr. Simon Šubic : O zrakoplovstvu. (Konec  prih.)
5. Novljan : Naprej ali nazaj. Pesem. 6. E. (jangl :
Tamkaj za goro... Pesem. 7. Ivan Šubic: Iz pisem
Jurija Šubica. (Dalje prih.) 8. Vida: Scherzando.
Pesem. 9. Rado Murnik : Iz dnevnika nadobudnega
Dvojkogoja. Humoreska. 10. Wijanov : \' boju. Pesem.
II. Književne novosti. 12. vSlovensko gledališče. 13.
(ilasba. 14. Upodobljajoča umetnost. 15. Listek. Kot
redna priloga »Ljubljanskega zvona« izhajala bode
»Slovenska knjigarna«. Izdajatelj in urednik L.
Schwentner, knjigotržec v Ljubljani. »Ljubljanski
zvon« stane na leto 9 K. 20 st., za pol in četrt leta
razmerno. Naroča se v administraciji v »Narodni ti-
skarni« v Ljubljani.
»Prosvjeta« broj i. god. VIII. Zagreb. Sadržaj:
Harambašić August: 1900. — Tresić-Pavičić Antun:
Kintiji, pjesma. — Novak Vjenceslav : Na nenapu-
čenom otoku. Pripovjest. — Davila pl. Hinko ; Težki
dani. Historićka pripovjest. — Jelić Luka prof. : Naše
uspomene u Mlecima — Combe T. : Ubogi Marcel.
Preveo dr. August Harambašić — Car Emin Victor :
Nadgrobni spomenik. Pripoviest — Hire Dragutin:
Na izvoru rieke Kupe. — Co])pée François : Kršćanski
preporod. — Tolstoj Lav grof : Sevastopoljska pri-
poviest. — Listak. — S 1 i k e : Bukovac Vlaho : Omot.
— Bukovac Vlaho: San. — Tišov : Izvor rieke Kupe.
— Sretna nova godina ! — Danger H. : Ljubite se
medjusobno ! — Jackman P. : Jesenska večer. — Rio
de Janeiro. — Bém Rudolf : ])ječak Andrija. — Ja-
vurek Karlo : Cesko poslanstvo pred Fridrikom Fa-
lačkim. — Ženišek Josip : Zajutrak. — Wodzinski J. :
San mladosti. Bellangé Hippolyt : Vojnička smotra
za prvoga francezkoga carstva. — Ivill ^I. : Assisi.
— Burska stražarnica. Afrička polja. — Lord Sali-
sbury, Kitschner, Jan Hofmyr, Witte. — Hranjenje
morskih ruža. — Orijaško jaje. — Sadržaj II. broja.
Novak Vjenceslav : Na nenapučenom otoku. Pripo-
viest (svršetak). — Katalinić Jeretov Rikard : Bilježka.
— Davila pl. Hinko : Težki dani. Historićka pripo
viest (nastavak). — Car Emin Viktor : Nadgrobni
spomenik. Pripoviest (nastavak). — Combe T. : Ubogi
Marcel. Preveo dr. August Harambašić (nastavak). —
Milaković Josip: Bijaše jesen... — Jelić Luka prof.:
Naše uspomene u Mlecima (nastavak). — Badalić
Viktor : Zima — Petravić .Vnte : V. Deželic : Pjesme.
Literarni prikaz. - Tolstoj Lav grof: Sevastopolj-
ska pripoviest (nastavak). - Tomičić vitez Ivan od
(jorice podmaršal : Vojnoviči. — Listak .Slike:
Czech  C. :  Madona.  — Novy Wilibald : Razstanak.
— Brouillet: I'rijatelji. - III. sastanak predsjcdnićtva
hrv. slav. trg.-ob. komora v Zagrebu. — Alvarez-
Dumont : Prizor iz bitke kod Saragosse. — Dolazak
burskih bjegunaca na Bçamfonteinski kolodvor kod J.
— Staro bursko naselje u Transvalu. — Logor en-
glezkih četa na Tugela rieci kod Colensa u Natalu.
Englezko pješačtvo u oklopnom vlaku proti Colensu.
Creneral Emil \'ojnović. — FML. Ilija pl. Vojnović
Jardolski. — FML. Vojnović Treberatdol. — FML.
Ivan Vojnović.
»Prosvjeto« za moremo toplo priporočati, ker
prinaša izvrstnih literarnih stvari, kakor tudi krasnih
slik. Naroča se pri upravi »Prosvjete«, Zagreb, Ga-
jeva ulica br. 7. ter stane za vse leto 14 K., za pol
in četrt leta razmerno.
Dalje nam .se je poslalo:
Etbin Kristan: »Žarki in snežinke« 1. in II.
zvezek, lastna založba, tiskala »Narodna tiskarna« v
Ljubljani ;
Anton Aškerc : Die mit IJbersetzuugsproben von
dr. (rojmir Krek. A'erlag L. Schwentner 1900. Cena
1 Iv., 60 stot.
»Brivcev koledar« za leto 1500, Trst, založila
tiskarna konsorcija »Edinosti«. Cena bo stot.
»Bazar«, modni pfiloha ku Svetozoru, Praga ;
»Zensky svet«, organ ustfednicho spolku če-
skych žen, Praga ;
Hrvatski :
»Dom i sviet«, broj 1. tečaj XIII. Zagreb;
»Vjerni drug«, broj 5 tečaj III,, Zagreb;
»Zvekan«, humoristički list, Zagreb;
Polski :
»Bluszcz«, N.o 48, rok XXXV. V^aršava ;
»Nowe mody«, 7. Z. XI. R. Varšava.
Razno.
Koliko zaslužijo ženske. Nravstveni kongres, ki
je zboroval v (tenevi od 19. do 23. septembra m. L,
se je bavil temeljito z vprašanjem in z uplivom za-
služka na nravnost. Glasom poročil imenovanega
kongresa so še delavke v velikih tovarnah vedno na
dobrem nasproti drugim. Tukaj zaslužijo po 2 marki
(27.2 K-) na dan; delajo pa večinoma v svitlih, zrač-
nih delavnicah, a potem so popolnoma proste. Dekleta
v trgovinah zaslužijo po 40. 50, največ 150 mark na
mesec, pa tudi le po 35 mark ni nenavadno, kar je
mnogo premalo, da bi se mogle pošteno preživiti.
Tako na Nemškem. V severni Ameriki zaslužijo de-
kleta redno polovico, mnogokrat pa tudi le tretjinko
možkega zaslužka. Angležka delavka dobiva po
O—7 šilingov (6—7 mark) na teden, avstrijska po
6—8 kron. Na Francoskem zaslužijo po 2 franka na
dan, a dninarice (podavačice) le 1.50 ali celo samo
1 frank. Najslabše v tem pogledu je na Italjanskem,
kjer dobivajo le od 0.80 do 1.50 lir na dan. Dekle-
tom, ki pletejo klobuke so nedavno ponujali tovarnarji
po 10—20 centim ; vsled tega so štrajkale. Y obče
je zaslužek ženskih prenizek : prisiljene so spominjati se
— spola. Glad je najveći sovražnik
nravnosti. Jako temna je slika, katero je videl
imenovani kongres o razmerah v francoskih samo-
stanskih .sirotiščih in » vzgajališčih«. Kar se je pri-
povedovalo o izkoriščanju mladih moči v teh zavodih,
je skoraj neverjetno. A vladika v Nancyju, mons.
Turinay sam je potrdil, da vladajo tamkaj res strašne
razmere. Od 75 prostitutk jih je svojedobno živelo
70 v takih zavodih. Usmiljenja vredne pa so po ce-
lem svetu natakarice. 14-18 urno delo jih rano
uničuje telesno, dotika z gosti in brezmerno popivanje
pa jih žene nenravnosti v naročje.
Str. -24
SLOVENKA.
Pro domo.
»slovenka« je nastopila četrto leto svojega
obstanka. Bila je pod izvrstnim vodstvom prejžne
gospe urednice obče priljubljena in upalo se je, da
ostane tako i v bodoče. A ko se je zvedelo za spre-
membo v uredni.štvu, pojavili so se na izvestnih stra-
neh napadi na list in pred vsem na osebo nove
urednice. Ti napadi se morajo pa smatrati prvič
kot netaktni, drug-ič pa kot prezpomembni,
ker so bili neutemeljeni in so se vršili še prej,
nego je izšla i. števika pod novim uredništvom. Bili
so toraj brez vsacega dokaza in so izvirali le iz vsak-
danjih govoric in praznega domnevanja.
Sedaj, ko je izšla prva številka, prosimo vse one,
ki hočejo soditi o »Slovenki«, naj store to na pod-
lagi lastnega opazovanja in lastnega prepričanja.
Program »Slovenke« je : vzgoja slovenskega
oziroma jugoslovanskega ženstva. Vzgoja namreč, ka-
koršno zahteva resno, delavno življenje, življenje, ki
ni omejeno na pojedine osebe ali rodbine, marveč ki
se koristno in plodonosno izliva v vseobče življenje.
Doba tradicij in predsodkov je zastarela in morala se
je umakniti, ko so nastale druge, do cela nove raz-
mere. Iz teh razmer se je razvilo generalno vprašanje
današnjega časa, t. j. socijalno vprašanje. Nekaj prejš-
nih predsodkov pa se je ohranilo tudi v novih raz-
merah in zbog tega imamo sedaj mesto jednega dva
posebna socijalna vprašanja— obče socijalno in speci-
jelno žensko-socijalno vprašanje. Oba pa segnata drug
v druzega tako, da v istem hipu, ko jih hočemo raz-
družiti, porušimo obeh celoto.
Pri nas je seveda žensko vprašanje še jako pri-
mitivne narave in v obče se mu tudi odreka vsak
pomen in vsaka važnost. Ženska emancipacija tvori
za nas še neko čudno strašilo, ali pa pojem smešnosti
in absurdnosti. Pa se tudi ne more tajiti, da je do-
sedanje žensko gibanje v marsičem zašlo na stranpoti,
kar je pa naravno in se dogaja pri vsakem občem
gibanju. Vendar se zato ne sme kar a priori ob-
soditi in zavreči gibanja samega, marveč je edino
pravilno, stvar temeljito proučavati in zasledovati te-
meljne momente.
S tem je pa tudi že označen drugi del »Sloven-
kinega« programa.
Slovensko ženstvo naj postane zavedno, in sicer
zavedno svoje vzvišene naloge ne le kot mati, soproga
in gospodinja, marveč tudi kot ud naroda in ud vse
družbe. Prva in gdavna točka našega stremljenja bodi
duševna izobraženost, duševna popolnost. Kakor hitro
je dosežena in izpolnjena ta točka, potem se ni več
bati, da bi v svojem stremljenju zašle ad absurdum.
Pri tem se pa seveda tudi materijelna stran ne sme
puščati iz vida, in »Slovenka« bo vsem glasovom in
vestem iz ženskih slojev odpirala svoje predale, za-
čenši pri najnižji delavki, pa gori do višjih stanov,
zanimala se bode za vse naprave in zavode v prid
ženstva ter skušala vsestranski pospeševati njih de-
lovanje.
Slovensko ženstvo, kot ud nesamostojneg'a za-
tiranega naroda, svojih ciljev glede zunanjih pravic in
pridobitev nikakor ne more staviti za sedaj zelo vi-
soko. Deluje naj torej v malem veliko ter si pri-
zadeva spopolniti se tako, da ga eventualne kasnejše
obširnejše pravice ne bodo našle nepripravljenega in
za njih praktično izvajanje, marveč da bo znalo vsako
mrvico pravic prav ceniti ter dostojno uporabljati v
obči blagor. O tem pa bode »Slovenka« vestno za-
sledovala žensko gibanje v drugih deželah ter točno
poročala o vseh tozadevnih pojavih.
V prvi vr.sti bo toraj »Slovenka« žensko stro-
kovno glasilo, in vse one, ki se bavijo in zanimajo za
žensko vprašanje, prosimo, da nam pošiljajo stvarnih
člankov in razprav, oziroma poročil in vesti.
Vsekako pa bo v »Slovenki« zastopana tudi be-
lektristika, in da ta del ne bo slab, jamčijo objavljena
imena sotrudnic in sotrudnikov. Prinašali bomo tudi
literarne in sploh umetniške vesti in razprave oziroma
kritike, to pa v tem večji in popolnejši meri, čimbolj
bomo tudi v tem oziru moralno podpirani.
Rokopise bomo popravljali le v jezikovnem oziru,
v kolikor bo to neobhodno potrebno.
Povdarjamo pa še posebej, da »Slovenka«
ni namenjena mladini, marveč zre-
lemu  in   razsodnemu  občinstvu.
»Slovenka« bi eventualno prinašala tudi hrvat-
ske dopise, in hrvatsko ženstvo s tem najuljudneje
vabimo na sotrudništvo in naročbo.
S tem končujemo v nadi, da nas bodo vse čas-
tite sotrudnice in sotrudniki obilno podpirali in da se
na »Slovenko« naroče vsi oni, katerim je na srcu
napredek in prospeh našega ženstva in s tem našega
naroda.
Uredništvo „Slovenke".
Oglasi
Oglasi se računajo po vrstah v petitu in
sicer za enl<ratno objavo po 16 stot., za 6
kratno 12 stot. in za 12 kratno po 8 stot. za
vsako vrsto, ali dotični prostor. Naročila na
oglase sprejema uprava ,,Slovenke" v Trstu
(Via Molino piccolo štv. 3).  
Jaz Ana Csillag
s svojimi 185 centimetrov
dolgimi Loreley-lasmi do-
bila sem jihvsled 14-me-
seeneiiporabe svojeaamo-
izcajdene pomade. To ao
najslovitiše avtoritete pri-
znale za jedino sredstvo,
ki ne provzroča izpadanja
las, povspešuje rast istih,
poživlja lasnikpovspešuje
pri gospodih polno močno
rast brk ter daje že po
kratki uporabi lasem na
glavi kakor tudi brkam
naraven lesk ter polnost
in ohrani te pred zgod-
njim osivljenjem do naj-
višje starosti.
Cena lončka 1 gld.,
2 gld., 3 gld., 5 gld.
Pošiljam po pošti
vsak dan, ako se
znesek naprej pošlje
ali pa s poštnim po
vzetjem povsem
svetu  iz tovarne,
kamor naj se  poši-
ljajo vsa naročila.
Ana Csillag
Dunaj I., Seilergasse 5.
Najboljše
 kosilo in večerja
je iz testenin „Prve kranjslio loviinie testenin Žniđeršič &
ValenčiC v II. Hislriei" |)o njih izhorneni okusu, ohilni re-
(lilnosti, nizki eeni in jednostavnem pripravljanju. Zahtevajte
jih v vseh prodajalnicah jestvin.
Pri našem upravništvu je dobiti :
„Čuvaj se senjske roke
krasna povest znamein'tega hrvatskega
pisatelja Avg:ust Senoa, v slov. prevodu.
Cena 35 kr., po pošti 5 kr. več.
Cenjena gospodinja !
Ne dajte si vsiljevati drugih izdel-
kov cikorij, ampak zahtevajte
povsod najboljši pridevek k pravej
bobovi kavi, to je cikorija ali : kaia
(lnižl)o sv. Cirila in .Metoda v Ljubljani.
Dobiva se povsod.
GlaTiia zaloia pri IVANU JEBAČINU y LjnWjaiii.
Kašelj in hripavost
od'itranijo iiajliitreje
lekarnarja PICCOLI-JA
saliilialvove pastile.
ie so najboljše preprečilno ai-edstvo
proti enalcim slabostim v mrzli letui dobi.
lonoi   1 zavitek 10 kr.   lonoi
!    Vnanjim naročnikom se pošilja 5 za-
I vitkov za bO kr. poštnine prosto, ako se
znesek naprej vpošlje v znamkah ali s
poštno nakaznico.
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Aletsanära Levi MM v Trstu
^ Piazza Eosarlo štv. 2. (šolsko posloDje). s*-*-:
Bogat izbor: tapetarij, zrcal in slik.
Ilustriran cenik gratis in franko.
Cene brez konkureiico.
Blago postavi se na brod ali železnico franko.
Šivalnih strojev tovarniška zaloga
Ivana Jax-a
v Ljubljani
m- Dunajska cesta štv. 13. "«
priporoča svoje pripoznano najboljše
Šivalne stroje
za domačo poralio iii olirtiiište potrelie,

Odlikovan fotografski atelier
  atelier     A.  Jerkič
v Goriei. — Travnik štv. 11.
prevzema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela. Krasno
dovršene foto rafije v naravi 10—1Ó jfld., po vsaki po-
slani fotografiji ; drnžinske in drugo skupine, razglede.
Manjše fotografije od 1—3 g'ld., 6 komadov z nepre-
|-osljivo, umetniško dovršenostjo izdelane na vse mogoče
papirje, na porcelan, žido, platno itd. itd.
Razglednice, lepše kakor vse iosetoile 20—25 gid. tisoč.
N;i zahtevo se pride fotografovat dotični kraj.