TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ
Leto XVIII.
April 1977
Št. 2
Problemska konferenca organizacije Z K
OBRAVNAVANJE PROBLEMOV GOSPODARJENJA V PODJETJU TER UKREPI V ZVEZI Z DELOVNO IN TEHNOLOŠKO DISCIPLINO
Organizacija ZK podjetja je z ozirom na zaskrbljujoče zaključke poslovnega leta 1976 sklicala problemsko konferenco, ki je bila za vse člane ZK strogo obvezna. Konferenca je temeljito obdelala in kritično ocenila stanje, v kakršnem se podjetje nahaja, odkrito spregovorila o tekočih problemih, ki nas spremljajo pri našem vsakdanjem delu, ter sprejela ukrepe za nadaljnje delo, s katerimi moramo izboljšati gospodarsko situacijo podjetja. Ob zaključku konference je bila imenovana 8-članska komisija za sestavo zaključkov konference, s katerimi želimo seznaniti celoten kolektiv. Omenimo naj še, da se izvajanje nalog strogo spremlja in nadzoruje, tako s strani sveta ZK, kot tudi na vseh osnovnih organi-
zacijah.
Zaključki
L Izdelati sanacijske programe, ki morajo podrobno opredeliti naloge in nosilce posameznih nalog. Sanacijske programe naj poleg organov upravljanja in zborov delavcev obravnavajo, dopolnijo in izvajajo kontrolo nad izpolnjevanjem posameznih zadolžitev tudi družbenopolitične organizacije, predvsem pa OO ZK po TOZD in skupnosti skupnih služb.
Vsako neizvrševanje posameznih nalog mora biti s strani samoupravnih organov sankcionirano, posebno pa v primerih, ko so nosilci člani ZK, ki poleg delovne odgovornosti nosijo tudi politično odgovornost pred OO ZK.
Politično težo odgovornosti nosijo vsi člani ZK, posebno pa vodilni delavci in individualni poslovodni organi v kolikor ugotovijo, da se naloge ne izvršujejo, pri tem pa niso poskrbeli in ukrepali za realizacijo le-teh.
2.	Organizacija in tehnologija proizvodnje mora zagotavljati racionalnost proizvodnje in zadovoljevati zahtevam trga, posebno glede kvalitete, rokov in asortima-na. Zamujanje rokov iz kakršnihkoli subjektivnih vzrokov ni opravičljivo in je sankcionirano v skladu s samoupravnimi akti podjetja.
Pri sprejemanju komercialnih naročil, ki so pogojena s krajšimi roki, mora biti prisotna večja zavzetost vseh odgovornih dejavnikov za sprovajanje naročil v proizvodnji.
Kontrolna služba sektorja, kot tudi kontrolne službe TOZD morajo postati sestavni del proizvodno-tehnološke-ga procesa in morajo s svojim delom in kontrolno tehnologijo preventivno delovati v procesu proizvodnje.
Odgovorni za izvajanje: direktor tehničnega sektorja,
direktor kontrolnega sektorja, direktor razvojnega sektorja in individualni poslovodni organi TOZD.
3.	Konjunktuma služba se zadolžuje za izdelavo in izvajanje sistema priprave programov proizvodnje po asor-timanu za skupine tiskanih, pestro tkanih in enobarvnih tkanin, z osnovnim izhodiščem priprave kolekcij.
Pri realizaciji te naloge so soodgovorni: direktor komercialnega sektorja, direktor razvojnega sektorja in direktor tehničnega sektorja.
4.	Direktor komercialnega sektorja in vodje oddelkov prodajne službe se zadolžujejo izdelati sistem obdelave trga, ponudbe trgovini in reprodukciji.
Za izvajanje gornjega sistema so odgovorni tudi referenti prodaje.
5.	Komercialni in razvojni sektor morata skrbeti za trajno izpopolnjevanje obstoječega proizvodnega programa, kateri mora biti tržno in akumulativno donosnejši.
6.	Poslovne odločitve pri vseh bodočih investicijskih vlaganjih morajo biti preciz-nejše obdelane in podkrepljene po principu dobrega gospodarjenja.
7.	Kadrovski sektor se zadolžuje v sodelovanju z vodstvi TOZD, da takoj pristopi k reviziji tistega dela Samoupravnega sporazuma o delitvi OD, ki regulira nagrajevanje po kvaliteti dela strokovnega kadra tako, da bo dan večji poudarek izboljšanju kvalitete izdelkov.
Kadrovski sektor naj izdela načrt revizije celotnega sistema nagrajevanja po delu, s časovno opredelitvijo.
8.	Na področju kadrovske politike moramo usmerjati štipendiranje na pridobivanje strokovnega kadra za izpopol-
Delovnemu kolektivu
čestitamo za	j
prvomajske praznike
! k
Prijavite se
Delavski svet TOZD Prehrana in oddih »Tekstilin-dus« Kranj je na svoji 20. redni seji dne 18.4.1977 med drugim razpravljal in sklepal tudi o cenah penzionov v naših počitniških domovih in pogojih letovanja. V ta namen dajemo naslednja pojasnila:
1.	Otvoritev sezone:
Počitniški dom v Novigra-du bo predvidoma odprt od 10. 6. do 20.9.1977 (odvisno od števila prijavljencev). Glavna sezona je od 20.6. do 31. 8.1977. Izmene bodo na 7 in 14 dni in sicer vsak torek in petek.
Počitniški dom v Bohinju in koča na Krvavcu sta odprta celo leto.
2.	Cene penziona:
Cene penziona so do nadaljnjega samo informativne in veljajo šele, ko da soglasje delavski svet podjetja in potrdi organ občine Reka, Radovljica in Kranj. O tem bomo seznanili člane kolektiva s posebno objavo na oglasnih deskah.
za letovanje
Cene so enake kot v letu 1976.
Cene za kočo na Krvavcu:
a)	člani kolektiva — dnevna najemnina za kočo 40,00 dinarjev
b)	ostali gostje — dnevna najemnina za kočo 60,00 din
3.	Akontacija
Ob vpisu se vplača za vsakega prijavi j enea 150,00 din akontacije ne glede na število dni bivanja v domu in starost. Akontacijo vračamo samo v nujnih primerih (bolezen, smrt v družini, služba).
Za Bohinj in Krvavec se nočnina oz. dnevna najemnina plača ob rezervaciji. Rezervacija se vrača pod istimi pogoji, kot za Počitniški dom v Novigradu.
4.	Postavljanje šotorov in kampiranje kamp prikolic v Počitniških domovih v Novigradu in Bohinju ni dovoljeno.
5.	Vpisovanje:
Vpisovanje za obrat I bo v pisarni blagajne TOZD Prehrana in oddih (nad menzo)
PREDLOG CEN PENZIONA:
celi obrok
nove hišice (topla voda)
stare hišice
a) člani kolektiva in svojci,
ki jih vzdržujejo ter upokojenci delovne
organizacije	93,00 din	87,00 din
b) državljani SFRJ	129,00 din	126,00 din
c) inozemski gostje	178,00 din	172,00 din
polovični obrok a) otroci članov kolektiva	63,00 din	57,00 din
b) otroci tujih gostov	85,00 din	82,00 din
c) otroci inozemskih gostov	119,00 din	113,00 din
Polovični obrok pripada otrokom do 10. leta starosti. V času »izven glavne sezone«, t. j. od 10.6. do 20.6. in od 1.9.1977 dalje, imajo člani kolektiva 10 % popusta pod pogojem, da letujejo najmanj 3 dni.
Cene za Počitniški dom v Bohinj:
Cene so enake kot v letu 1976.
a)	člani kolektiva na dan
10.00	din
b)	ostali gostje na dan
15.00	din
za obrat II pa v učilnici izobraževalnega centra in sicer: obrat I — 4.5. in 6.5. 1977 od 6. do 15. ure.
obrat II - 5. 5. in 7. 5. 1977 od 6. do 15. ure.
Dne 9.5.1977 pa v obratu I za oba obrata od 6. do 14. ure. Ostale dneve prijav ne sprejemamo. Prijave sprejemamo samo osebno. Po končanem vpisovanju oziroma po pregledu odbora SDK pa bomo vsa prosta mesta oddali na razpolago drugim interesentom.
6.	Posebej opozarjamo, da čakanje v zgodnjih urah ni
Problemska konferenca
(Nadaljevanje s 1. strani)
nitev manjkajočih kadrov in za kvalitetnejšo selekcijo le-teh.
Pri kadrovanju na vodilna in vodstvena delovna mesta se mora brezpogojno upoštevati strokovnost s primernimi moralno-političnimi kvalitetami in pravilnim odnosom do samoupravljanja.
9.	Vsi komunisti podjetja so zadolženi, da aktivno sodelujejo pri kreiranju samoupravne organiziranosti na podlagi sprovajanja Zakona o združenem delu v prakso, posebno pa to velja za komuniste na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih in nosilce sa-
moupravnih in družbenopolitičnih funkcij.
10.	OO ZK so zadolžene, da mesečno kontrolirajo izvajanje zaključkov problemske konference ZK in opozarjajo individualne poslovodne organe, samoupravne organe in družbenopolitične organizacije na odstopanja oz. na neizvajanje in po potrebi predlagajo sankcioniranje posameznikov samoupravnim organom oz. člane ZK pokličejo na politično odgovornost.
Zaključki problemske konference stopijo v veljavo takoj.
Sekretar sveta ZK: Peter Jekovec, 1. r.
v Novigradu
potrebno. Pred začetkom vpisovanja, t. j. ob 6. uri zjutraj bomo razdelili zaporedne številke in približno določili čas, kdaj se lahko pridete vpisati.
7.	Rezervacije so neprenosljive. Nihče ne sme rezervirano mesto odstopiti drugemu, temveč mora rezervacijo obvezno odjaviti TOZD Prehrana in oddih.
V kolikor se gornje opozorilo ne bo upoštevalo oziroma izvajalo, se bo gosta na katerega se napotnica ali rezervacija ne glasi, zavrnilo.
8.	Posebej opozarjamo, da počitniški dom v Bohinju in koča na Krvavcu nimata stalnih uslužbencev. Zato sta red in čistoča v veliki meri odvisna od gostov samih. Če bodo gostje pustili prostore čiste in pospravljene ter da ne bo namerno poškodovan inventar, bo bivanje v domovih res prijetno.
Posebno pozornost je treba posvetiti kurjenju peči, da ne pride do požara. Pred odhodom je treba prekontroli-rati, da v pečeh ni žerjavice. Peči je treba očistiti in shla-jen pepel odnesti na za to določen prostor.
Ob odhodu je treba zapreti vodo, izključiti elektriko, zapreti okna in polkna ter zakleniti sobe in glavni vhod.
9.	Plačilo penziona ter dvig blokov in napotnice se mora izvršiti 14 dni pred odhodom v Novigrad. V ceni penziona ni vračunana turistična taksa, katero plača vsak sam v blagajni počitniškega doma v Novigradu oziroma blagajni TOZD Prehrana in oddih.
Vse ostale informacije dobite v pisarni TOZD Prehrana in oddih, interni telefon št. 226 in 227.
TOZD Prehrana in oddih
Program dela za izvajanje zakona o združenem delu
Delavski svet podjetja je na 7. redni seji dne 28. marca imenoval v soglasju z družbenopolitičnimi organizacijami komisijo za pripravo programa in spremljanje izvajanja zakona o združenem delu.
Njene naloge so naslednje:
—	daje iniciativo in vzpodbuja dejavnost delavcev pri izvajanju zakona o združenem delu,
—	pripravi predlog programa za izvajanje zakona in organizira javno razpravo o tem predlogu,
—	oblikuje strokovne skupine za proučitev in obdelavo posameznih problemov in jim daje navodila za delo,
—	daje navodila za delo strokovnih služb, ki so zadolžene za izvršitev posameznih nalog,
—	spremlja izvajanje celotnega programa,
—	skrbi za usklajevanje dela z drugimi komisijami v okviru delovne organizacije in s telesi izven delovne organizacije,
—	obvešča delavce in organe upravljanja o realizaciji programa.
Komisija je imela nalogo, da do konca aprila letošnjega leta pripravi predlog programa za izvajanje zakona in organizira javno razpravo. Program za izvajanje zakona o združenem delu je komisija že pripravila in ga bo na naslednji seji obravnaval ter potrdil delavski svet podjetja.
Vsebina programa za izvajanje zakona o združenem delu je naslednja:
1.	Z načrtnim in sistematičnim uresničevanjem zakona o združenem delu se mora zagotoviti pravilno samoupravno organiziranost združenega dela in novo kvaliteto v odnosih združevanja dela in sredstev, ustvarjanja in pridobivanja dohodka, urejanja medsebojnih delovnih razmerij in uresničevanja samoupravljanja delavcev.
Program uresničevanja zakona izhaja iz obstoječega stanja družbeno-ekonomskih in organizacijskih razmer.
2.	V cilju izvajanja zakona o združenem delu je treba izvršiti naslednje naloge:
—	seznanjati delavce z določili zakona,
—	izdelati analizo obstoječega stanja in primerjavo tega stanja z določili zakona,
—• določiti usmeritev glede nadaljnje samoupravne organiziranosti združenega dela,
—	proučiti dohodkovne odnose in jih na novo urediti v skladu z določili zakona,
—	proučiti odnose v zvezi s planiranjem in sistem planiranja izpopolniti,
—	proučiti ureditev medsebojnih delovnih razmerij in to področje na novo obdelati v skladu z določili zakona o združenem delu in republiškega zakona o delovnih razmerjih,
—	proučiti uresničevanje samoupravljanja in celotno področje vskladiti z določili zakona o združenem delu in drugih zakonov s tega področja,
—	proučiti obstoječe samoupravne splošne akte in jih vskladiti z določili zakona o združenem delu in drugih zakonov oz. izdelati nove samoupravne splošne akte.
3.	Zaradi pravilnega izvajanja zakona o združenem delu in da bi se zagotovilo sodelovanje vseh delavcev pri izvrševanju te naloge, je treba:
—	delavce podrobno seznanjati z vsebino in še predvsem z vsemi načelnimi rešitvami zakona o združenem delu. V ta namen je treba organizirati posebne seminarje, na katere je vabiti člane samoupravnih organov, člane organov družbeno-političnih organizacij m druge delavce;
—	delavcem morajo bit’ vsak čas na razpolago zakon o zaruzenem delu, kaKor rudi vsi obstoječi samoupravni splošni akti.
Za izvedbo te naloge so zadolženi: Izobraževalni center, vodje TOZD in vodje sektorjev.
Z izvajanjem te naloge je treba pričeti takoj in je stalna.
4.	Analiza obstoječega stanja in primerjav tega stanja z določili zakona o združenem delu mora zajeti predvsem sedanjo samoupravno organiziranost in sedanje dohodkovne odnose, razen tega pa tudi ostala področja, navedena v 2. členu tega programa.
Za izdelavo te analize se za-dolže posebne strokovne oz. delovne skupine in sicer:
—	za področje samoupravne organiziranosti, dohodkovnih odnosov in planiranja:
Pertot Boris (predsednik), Abramič ing. Olga, Bajželj Jošt, Černe Zvone, Humer Zlata, Jekovec Peter, Kopo-rec Franc, Markelj Stane, Mauser Ivan, Ostanek Edo, Primožič Stane, Remic Franc, Šumi Irena, Vimik Tone in Zajc Marija;
—	za področje delovnih razmerij in samoupravnih splošnih aktov:
Rojina Tine (predsednik), Bajželj Mirko, Blaznik Jože, Božičevič Janez, Dolžan dr. Miro, Nikolič Luka in Podgornik Lea;
—	za področje uresničevanja samoupravljanja:
Omejc Alojz (predsednik), Belančič Jure, Blažič Pavla, Istenič Franc, Hafnar Nande, Legat Vili, Rakovec Anton in Tulipan Peter.
Skrajni rok za izvedbo te naloge je 31. 5. 1977.
5.	Določitev usmeritve glede nadaljnje samoupravne organiziranosti združenega dela mora izhajati iz ugotovitve sedanje samoupravne organiziranosti združenega dela glede posameznih organizacijskih oblik in njihove ustreznosti z ozirom na izpolnjevanje ustavnih in zakonskih pogojev.
Konkretno je proučiti naslednje:
—	organiziranje novih temeljnih organizacij združenega dela,
—	organiziranje delovne skupnosti in določitev del skupnega pomena,
—	organiziranje posebne finančne službe,
—	organizranje delovnih enot in določitev njihovih pristojnosti,
—	združevanje v poslovne in druge skupnosti.
Za izvedbo te naloge je zadolžena komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. Sprejem konkretnih sklepov v zvezi z zgoraj navedenimi vprašanji je v izključni pristojnosti delavcev v posamezni temeljni organizaciji oz. delovni skupnosti in v posameznem delu temeljne organizacije in delovne skupnosti.
Skrajni rok za izvedbo te naloge je 30. 6. 1977.
6.	Proučitev dohodkovnih odnosov mora temeljiti na prikazu družbeno-ekonom-skih odnosov in povezanosti vseh oblik organizacij združenega dela, ki se izražajo v konkretnem združevanju dela in sredstev ter dohodkovni soodvisnosti, ki izhaja bodisi iz fazne proizvodnje ali iz povezanosti s trgovinskimi in drugimi organizacijami združenega dela.
Pri tem je še posebej skrbeti, da se vzpostavijo novi odnosi, ki izhajajo iz združevanja sredstev po sprejemu posebnega samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti delovne organizacije na temeljne organizacije združenega dela.
V posameznem je treba proučiti in na novo urediti:
—	pridobivanje dohodka na podlagi združevanja dela in sredstev kot delež pri skupnem prihodku v odnosu do trgovinskih in konfekcijskih organizacij združenega dela,
—	pridobivanje dohodka kot delež pri skupnem prihodku v fazno povezani proizvodnji temeljnih organizacij združenega dela Predilnica, Tkalnica in Plemenitilnica,
—	pridobivanje dohodka s prodajo proizvodov in storitev v okviru TOZD Prehrana in oddih,
—	na novih načelih vzpostaviti odnose in način združevanja sredstev, njihov namen in odločanje o njih na nivoju delovne organizacije,
—	pridobivanje dohodka na podlagi združevanja sredstev kot delež pri skupnem dohodku (dosedanja poslovna združenja, banke, zavarovalnice in dr.),
—	pridobivanje dohodka za Delovno skupnost Skupne službe s svobodno menjavo dela na podlagi z združevanjem dela in sredstev dogovorjenega programa dela (storitev).
Razen zgoraj navedenega je treba izvesti še naslednje naloge:
—	proučiti odnose z delavci — izvajalci v okviru samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje (energetika, nafta in plin, železniški in luški promet, cestno gospodarstvo, vodno gospodarstvo, komunalno gospodarstvo, PTT promet itd.),
—	proučiti odnose z delavci — izvajalci v okviru samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti (izobraževanje, znanost, kultura, zdravstvo, socialno varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, otroško varstvo, zaposlovanje, telesna kultura itd.).
Zaradi vzpostavitve novih dohodkovnih odnosov pa je treba:
—	določiti skupne osnove in merila za razporejanje čistega dohodka,
—	določiti skupne osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke s posebnim ozirom na kvaliteto dela in delovni učinek,
—	določiti skupne osnove in merila za delitev sredstev skupne porabe.
Za izvedbo te naloge je zadolžena komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. Za pripravo predlogov posameznih reši-
tev je zadolžena strokovna oz. delovna skupina, imenovana v 4. čl. odst. 2, al. 1.
Skrajni rok za izvedbo te naloge je 15. 10. 1977. Vsi ustrezni samoupravni splošni akti pa morajo biti pripravljeni in sprejeti najkasneje do 15. 12. 1977.
7.	Pri proučitvi odnosov v zvezi s planiranjem in izpopolnitvi sistema planiranja je treba izvesti zlasti naslednje naloge:
—	proučiti samoupravni sporazum o temeljnih samoupravnih planih delovne organizacije in še posebej zadolžitve in odgovornosti poslovodnih organov in strokovnih služb za pripravo in izvajanje planov.
—	določitev postopka za pripravo planov (metodologija sestavljanja), obravnavanje in sprejemanje planov,
—	spremljanje in evidenca o izvrševanju planov,
—	odgovornost za redno obveščanje delavcev o izpolnjevanju planov in ukrepih v zvezi s plani.
Za izvedbo te naloge je zadolžena komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. Za pripravo predlogov posameznih rešitev je zadolžena strokovna oz. delovna skupina, imenovana v 4. čl., 2. odst., al. 1.
Rok za izvedbo te naloge je 31. 3. 1978.
8.	Proučitev ureditve medsebojnih delovnih razmerij zahteva predhodno analizo problemov, ki so se pojavljali pri uporabi obstoječih samoupravnih splošnih aktov, vzrokov za nastajanje teh problemov in posledic, ki so nastopale.
Konkretno je treba izvesti naslednje naloge:
—	določiti skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz skupnih interesov:
sklenitev delovnega razmerja,
pripravništvo, dopusti in druge odsotnosti z dela,
premestitve iz ene v drugo TOZD ali delovno skupnost, odgovornost (disciplinska in materialna, disciplinski organi),
prenehanje delovnega razmerja,
—	Droučiti in dopolniti sistem delitve osebnih dohodkov, ki mora temeljiti na vrednotenju delovnih mest, na kvaliteti opravljenega dela in na delovnem učinku.
Za izvedbo te naloge je zadolžena komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. Za pripravo predlogov posameznih rešitev sta zadolženi strokovni oz. delovni skupini pod al. 1: strokovna oz. delovna skupina, imenovana v 4. čl., 2. odst., al. 2 pod al. 2: odbor za koordinacijo nagrajevanja.
Skrajni rok za izvedbo naloge pod al. 1 je 30. 6. 1978, s tem, da morajo biti vsi ustrezni samoupravni splošni akti pripravljeni in sprejeti najkasneje do 30. 9.1978 oz. do roka, ki ga bo določil republiški zakon o delovnih razmerjih.
Skrajni rok za izvedbo na-logè pod al. 2 je 15.10.1977, s tem, da morajo biti vsi ustrezni samoupravni splošni
akti pripravljeni in sprejeti najkasneje do 15.12.1977.
9.	Proučitev uresničevanja samoupravljanja in uskladitev celotnega področja z določili zakona o združenem delu in drugih zakonov s tega področja zahtevata obdelavo naslednjih vprašanj:
—	odločanje z osebnim izjavljanjem (referendum, zbori delavcev, podpisovanje pismenih izjav),
—	odločanje po delegatih in delegatski sistem,
—	organi upravljanja, izvršilni organi, poslovodni organi,
—	samoupravna delavska kontrola,
—	obveščanje delavcev za potrebe odločanja in kontrole.
Za izvedbo te naloge je zadolžena komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. Za pripravo predlogov posameznih rešitev pa je zadolžena strokovna oz. delovna skupina, imenovana v 4. čl., 2. odst., al. 3.
Skrajni rok za izvedbo te naloge je 30.9.1978.
10.	Proučitev obstoječih samoupravnih splošnih aktov in njihova uskladitev z določili zakona o združenem delu in drugih zakonov zahteva predhodno analizo problemov, ki so se pojavljali pri uporabi obstoječih samoupravnih splošnih aktov, vzrokov za nastajanje teh problemov in posledic, ki so nastajale.
Z zakonskimi določili je treba uskladiti:
—	samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo,
—	statute delovne organizacije in temeljnih organizacij,
—	vse ostale samoupravne splošne akte.
Na novo je treba pripraviti in sprejeti:
—	samoupravne sporazume o združevanju dela delavcev za vse TOZD in Delovno skupnost,
—	samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega prihodka,
—	samoupravni sporazum o pridobivanju dohodka za delovno skupnost s svobodno menjavo dela,
—	samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev osebnih dohodkov,
—	samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za urejanje delovnih razmerij,
—	samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih pri delitvi sredstev skupne porabe,
—	samoupravni sporazum o družbeni samozaščiti in splošni ljudski obrambi,
—	statut delovne skupnosti,
—	pravilnike o osnovah in merilih razporejanja in delitve osebnih dohodkov — za vse temeljne organizacije in delovno skupnost,
—	pravilnike o delovnih razmerjih — za vse temeljne organizacije in delovno skupnost,
—	pravilnik o volitvah samoupravnih organov.
Za izvedbo te naloge je zadolžena pravna služba ob sodelovanju ostalih strokovnih služb.
Skrajni rok za pripravo in sprejem vseh navedenih samoupravnih splošnih aktov je 25.11.1978.
11.	Komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu se pooblašča, da po potrebi imenuje še druge strokovne oz. delovne skupine, če se to pokaže za potrebno zaradi nemotenega izvajanja tega programa.
Enako sme v opravičenih primerih (bolezen ali druga daljša odsotnost) spremeniti oz. dopolniti tudi sestav delovnih oz. strokovnih skupin, imenovanih s tem programom.
Delovna oziroma strokovna skupina sme zaradi obravnave posameznih vprašanj pozvati k sodelovanju tudi druge strokovne delavce.
12.	Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu sme v opravičenih primerih podaljšati roke, določene v tem programu za največ 30 dni, vendar pa se v takem primeru ne sme prekoračiti z zakonom določenega skrajnega roka.
13.	Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu je dolžna obveščati delavce, organe upravljanja, organe samoupravne delavske kontrole in Sindikat o realizaciji tega programa najmanj enkrat tromesečno.
14.	Ta program se objavi na oglasnih deskah in v tovarniškem glasilu.
Obveznosti, določene s tem programom, veljajo z dnem sprejema programa.
Proste štipendije zn šolsko leto 1977/78
Tudi v letošnjem letu bo naše podjetje podelilo večje število štipendij za šolanje na srednjih in visokih šolah, in sicer:
Tehnična tekstilna šola v Kranju
—	za predilski odsek 5 štipendij (moški),
—	za tkalski odsek 6 štipendij (moški)
—	za tekstilno-kemijski odsek 5 štipendij (moški)
Ekonomska srednja šola v Kranju
—	2 štipendiji
Šola za oblikovanje v Ljubljani
—	za modno ali grafično smer 1 štipendija
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani
—	oddelek za tekstilno tehnologijo 2 štipendiji (moški)
Ekonomska fakulteta v Ljubljani
—	2 štipendiji
Podrobnejše informacije lahko dobite vsak dan v kadrovskem sektorju podjetja.
Prednost imajo tisti, ki stanujejo na območju občine Kranj, ki so v slabšem materialnem položaju in ki imajo boljši učni uspeh ter otroci iz delavskih in kmečkih družin.
Prosto mesto 10 vajence
Za učenje raznih poklicev sprejmemo za šolsko leto 1977/78 naslednje število vajencev:
Poklic	število
ključavničar	4
strugar	2
rezkalec	1
klepar	1
vodovodni inštalater	2
električar	5
mizar	1
skupaj	16
Učna doba za vse poklice je 3 leta.
Kandidati morajo imeti dokončanih 8 razredov osnovne šole in ne smejo biti starejši od 18 let.
Kandidati naj se zglasijo v kadrovskem sektorju vsak dan, kjer bodo dobili vsa navodila in pojasnila.
L. P.
Modeli iz naše modne revije
Slika 9
Že nekaj let nazaj prireja naše podjetje interno modno revijo, na kateri prikažemo našim kupcem, poslovnim partnerjem in seveda tudi potrošnikom, kaj sc da ukrojiti iz naših tkanin. Meseca marca smo tako pripravili dve modni reviji, eno v hotelu Creina, drugo pa v kinu Center. Letošnja poletna moda vnaša tako kot vsako leto mnogo novosti in pre-
slika 1
pričani smo, da boste morda iz prikazanih modelov na naši modni reviji, našli nekaj primernega tudi zase.
Slika L: Za moške srajce smo prikazali vrsto prelepih tkanin v progastih in karo vzorcih, za hlače ženske in moške pa »Jeans«, stkan iz čistega bombaža ali v sestavi bombaža in poliesternih vlaken.
Slika 2.: Bogato nabrana krila iz potiskanega bombažnega satena, z bluzami iz enakega blaga, prepasana z enobarvno ruto, naj bi raz-
Slika S
SUka 3
SUka 4
SUka 10
Modeli iz naše modne revije
vesel j evala vse naše poletne dni.
Slika 3.: V ritmu španskega plesa flamenga se je zavrtela manekenka, da bi prikazala model, izdelan iz bombažnega krepa, potiskanega z živahnim cvetličnim vzorcem.
Slika 4.: Za šolo, za službo, za nakupe po mestu, skratka povsod se lahko počutite prijetno, če ste v poletnih dneh oblečeni v obleko iz potiskanega bombažnega štruk-sa.
SUka 8
SUka 7
SUka 2
Slika 5.: Tudi iz lahkega batista, potiskanega z modnim vzorcem, smo prikazali nekaj prikupnih modelov.
Slika 6.:	Droban cvetlični
vzorec na temni osnovi je kot nalašč za oblikovanje modelov na folklorno temo, ki je zadnja moda kot vemo.
Slika 8.: Srajčka iz potiskanega popelina in hlače iz belega »Jeansa« sta priku-
pen komplet za mladega manekena.
Slika 7.: Iz bogate kolekcije bombažnega batista, potiskanega z večbarvnimi šopki cvetlic, smo prikazali ta model za deklico.
Slika 9.: Jugoslovanska folklora je bogata zakladnica idej za oblikovanje oblačil po trenutni modi. Naš vsestransko uporabni bombažni ar-
tikel v krep vezavi, potiskan na temni osnovi, smo pred-staviU s skupino modelov, kreiranih z navdihom orienta. Na sliki je eden od modelov.
Slika 10.: Za zaključek naše modne revije so se zvrstili številni modeU iz našega visoko oplemenitenega bombažnega satineta, to pot oblikovanega za nekoliko sve-čanejše prilike.
Samoupravni sporazum o oblikovanju In koriščenju sredstev skupne porabe in drugih sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb
(Nadaljevanje iz zadnje številke)
IV.
POGOJI IN NAČIN KORIŠČENJA SREDSTEV ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ
15.	člen
Zaradi čimbolj objektivne ocene stanovanjskih razmer prosilcev in zaradi zagotovitve enakopravnosti vseh delavcev pri uvrščanju v prioritetni vrstni red za odkup stanovanja, dodelitev posojil ih dodelitev stanovanja, se določijo naslednja skupna merila:
1.	stanovanjske razmere, v katerih prosilec živi;
2.	splošne zdravstvene in socialne razmere prosilca tei ožjih družinskih članov, ki ži-
vijo v skupnem gospodinjstvu;
3.	doba zaposlitve prosilca v delovni organizaciji;
4.	zaposlitev zakona oziroma ožjih družinskih članov, ki so zaposleni v delovni organizaciji in živijo v skupnem gospodinjstvu;
5.	čas, ki je potekel od vložitve prošnje;
6.	aktivno sodelovanje v NOB.
16.	člen
Po posameznih merilih lahko dobi delavec naslednje število točk:
1.	Stanovanjske razmere, v katerih prosilec živi:
a) Če prosilec in njegov družinski član ni imetnik stanovanjske pravice — 5 točk.
b)	Nemogoč odnos lastnika stanovanja do prosilca (šikaniranje) — 5 točk.
c)	Sodna odpoved, če prosilec ni imetnik stanovanjske pravice — 10 točk.
d)	Sodna odpoved, če je prosilec imetnik stanovanjske pravice — 5 točk.
e)	Z izpraznjenim stanovanjem razpolaga delovna organizacija, stanovanje pa je še primerno za vselitev — 10 točk.
f)	Stanovanjska površina izpod 10 m2 na družinskega člana:
—	do 3 m2 — 20 točk
—	od 3,01—5 m2 — 16 točk
—	od 5,01—7 m2 — 12 točk
—	od 7,01—9 m2 — 8 točk (Nadaljevanje na 6. strani)
Samoupravni sporazum o...
(Nadaljevanje s 5. strani)
—	od 9,01—10 m2 — 4 točke
—	nad 10,01 m2 — 0 točk
g)	Gradbeno neprimerno stanovanje:
—	brez vodovodne napeljave (v stanovanju ni vodovodne napeljave oziroma ni zagotovljena souporaba vode v hiši) — 5 točk
—	brez ustreznih sanitarij (ni zagotovljena souporaba sanitarij) oziroma so sanitarije izven hiše) — 5 točk
—	brez kleti ali drvarnice
—	3 točke
—	ogrevanje prostorov ni možno na kakršenkoli način
—	5 točk
—	neizolirana tla v kuhinji in sobah (beton, opeka, zemlja) — 5 točk,
—	brez električne napeljave
—	5 točk
h)	Neustrezni prostori za bivanje:
—	dve ali več oseb brez posebnega prostora za kuhanje — 5 točk
—	mladoletniki, stari nad 10 let, različnih spolov v istem prostoru — 5 točk
—	vlažno stanovanje iz objektivnih vzrokov (talna vlaga) — 5 točk
2.	Splošne zdravstvene in socialne razmere:
a)	Bolezen, ki je nalezljiva ali težje ozdravljiva:
—	bolan en družinski član
—	5 točk
—	bolna dva družinska člana — 10 točk
—	bolni trije ali več članov
—	15 točk
—	invalidnost prosilca ali družinskega člana, ki potrebuje stalno oskrbo — 10 točk
b)	Ločeno življenje zakoncev ali staršev od otrok — 10 točk
c)	Nepopolna družina:
—	z enim nepreskrbljenim otrokom — 2 točki
—	za vsakega nadaljnjega nepreskrbljenega otroka — 1 točka
Točke za zdravstveno stanje se prosilcu ali družinskemu članu dodelijo samo v primeru, če slabo stanovanje vpliva na zdravstveno stanje prosilca in družine oziroma je bojazen, da se bo zaradi slabega stanovanja bolezen še poslabšala.
3.	Doba zaposlitve v delovni organizaciji prosilca:
—	do 5 let zaposlitve v delovni organizaciji — 0 točk
—	od 5,01—10 let — 2 točki
—	od 10,01—15 let — 4 točke
—	od 15,01—20 let — 6 točk
—	od 20,01—25 let — 8 točk
—	od 25,01—30 let — 10 točk
—	nad 30 let — 12 točk
4.	Zaposlitev zakonca oziroma ožjih družinskih članov:
Za vsakega družinskega člana, ki živi v skupnem gospodinjstvu s prosilcem in nima urejenih stanovanjskih razmer ter je član delovne skupnosti »Tekstilindus«, pripada prosilcu:
—	do 5 let zaposlitve v delovni organizaciji — 0 točk
—	od 5,01—10 let — 1 točka
—	od 10,01—15 let — 2 točki
—	od 15,01—20 let — 3 točke
—	od 20,01—25 let — 4 točke
—	od 25,01—30 let — 5 točk
—	nad 30 let — 6 točk
5.	Čas, ki je potekel od vložitve prošnje:
—	do 3 let — 0 točk
—	za vsako nadaljnje leto
—	1 točka
Točke prosilcu pripadajo samo v primeru, če od vložitve prošnje ni spremenil kategorije stanovanja, razen za manjšega; v nasprotnem primeru pa se upošteva čas od spremembe.
6.	Aktivno sodelovanje v NOB:
Člani ZB NOB s priznano dvojno delovno dobo neprekinjeno od vključitve v NOV do 15. 5. 1945:
—	od leta 1941 — 25 točk
—	od leta 1942 — 20 točk
—	od leta 1943 — 15 točk
—	od leta 1944 — 10 točk
17.	člen
Na osnovi sprejete okvirne usmeritve sredstev skupne porabe objavi odbor za stanovanjske zadeve razpis za vlaganje prošenj za odkup stanovanja, za dodelitev posojila oziroma za dodelitev stanovanja. Rok za vlaganje prošenj je 15 dni od objave razpisa, prošnje pa morajo biti vložene praviloma do 15. aprila posameznega leta.
Prošnjo za reševanje stanovanjskega vprašanja oziroma za uvrstitev na prioritetno listo lahko vloži vsak delavec, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem samoupravnim sporazumom.
18.	člen
Odbor za stanovanjske zadeve v sodelovanju s strokovno službo pregleda in oceni stanovanjske razmere delavcev, ki so vložili prošnje. Delavec ima pravico biti navzoč pri pregledu in ocenjevanju.
19.	člen
Po končanih ogledih in ocenitvah vseh stanovanj prosilcev se sestavi prioritetna lista, na kateri so razvrščeni delavci po številu priznanih točk. V primeru, da imata dva ali več prosilcev enako število točk, ima prednost na prioritetni listi tisti prosilec, ki je dalj časa zaposlen v tej delovni organizaciji.
20.	člen
Prioritetno listo za vse tri kategorije prosilcev sprejme odbor za stanovanjske zadeve ter jo mora obvezno objaviti na oglasnih deskah in v tovarniškem glasilu.
Na prioritetni listi mora biti navedeno ime posameznega delavca—prosilca, rezultat točkovanja (po posameznih merilih in skupno), vrsta stanovanja oziroma višina kredita, do katerega je upravičen.
Zoper objavljeno prioritetno listo lahko vsak delavec v roku 15 dni od dneva objave vloži pritožbo na delavski svet, ki o pritožbi dokončno odloči.
21.	člen
Prioritetna lista za odkup stanovanj in za dodelitev posojil za individualno gradnjo se sestavi za vsakokratni odkup stanovanj in za vsakokratno delitev za posojila namenjenih sredstev.
Prioritetna lista za dodelitev najemnih stanovanj socialno ogroženim delavcem je veljavna za dobo enega leta in mora biti sprejeta v mesecu maju. Ta prioritetna lista je veljavna toliko časa, dokler ne dobijo stanovanje vsi tisti prosilci, ki imajo ocenjene stanovanjske razmere z več kot 30 točkami.
22.	člen
Vsak prosilec, ki v času od
ocenjevanja stanovanja pa do rešitve njegovega stanovanjskega problema meni, da so se njegove stanovanjske razmere toliko spremenile, da bi utegnil dobiti večje število točk, lahko zahteva, da se mu stanovanjske razmere ponovno ocenijo.
23.	člen
Če strokovna služba ugotovi, da so se pri prosilcu stanovanjske razmere tako spremenile, da bi po določilih tega sporazuma dobil manjše število točk, mora predlagati odboru za stanovanjske zadeve, da se njegove stanovanjske razmere ponovno ocenijo iu v skladu z rezultatom ocenitve tudi spremeni vrstni red na prioritetni listi.
24.	člen
Delavec, ki se poteguje za odkup stanovanja, mora izpolniti naslednje pogoje:
—	pred vselitvijo mora vplačati 20 % od vrednosti stanovanja, ostali znesek pa dobi kot posojilo delovne organizacije oziroma banke za dobo 20 let z 2 % obrestno mero za prvih 10 let in 4 % od desetega leta dalje.
—	pogodba o dodelitvi posojila in kupoprodajna pogodba se sklene, ko je vplačan celotni znesek predplačila,
—	vračanje posojila se mora pričeti prvi mesec po vselitvi,
—	pismeno se mora obvezati, da bo stanovanje zavaroval proti požaru in elemen-
tarnim nezgodam do zneska odobrenega posojila in zavarovalno polico vinkuliral v korist delovne organizacije oziroma banke,
— pismeno se mora obvezati, da bo ostal na delu v delovni organizaciji.
Po vplačilu predplačila in sklenitvi posojilne ter kupoprodajne pogodbe postane stanovanje last delavca. V kupoprodajni pogodbi se določi, da ima delovna organizacija predkupno pravico, če bi de lavec hotel stanovanje prodati, kakor tudi, da se mesečni obrok vračanja posojila po 5 letih in nato na vsaki 2 leti valorizira.
Prednost pri odkupu imajo prosilci, ki zasedajo stanovanja, ki so last delovne organizacije.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Poslovno poročilo zo leto 1976
0Z0 Tekstilindus
V tem poročilu so poleg ostalega prikazani predvsem naslednji za potek in razvoj gospodarskega poslovanja delovne organizacije pomembnejši dosežki, odnosi in stanja v letu 1976 kot npr.: proizvodnja, zaposlenost, osebni dohodki, investiranje, domača prodaja in izvoz, preskrba s surovinami in materialom, stanje zalog, nekateri gospodarski kazalci, tekoči finančni odnosi in stanja likvidnosti, skupni ost var j eni celotni dohodek podjetja in njegova delitev ter doseženi finančni rezultati temeljnih organizacij.
Ko po zaključku leta ocenjujemo in primerjamo naše proizvodne in poslovne dosežke ,lahko v glavnem ugotovimo, da so le ti kot celota nezadovoljivi in neugodni, saj je bilo pretečeno poslovno leto zaključeno z izgubo. Izdani predpisi o ugotavljanju celotnega dohodka in zavarovanju plačil so skupaj z nanovo uvedeno vezavo uvoza na izvoz in uveljavljenimi povečanimi carinskimi dajatvami za osnovni tekstilni material začeli naglo in obsežno vplivati na gospodar-sko-finančne učinke in odnose, sami doma pa smo bili prepočasni in premalo učinkoviti pri uveljavljanju potrebnih izboljšav zlasti na tistih področjih, ki bistveno pogojujejo uspešnost in ritem dela s trgom, da bi lahko na ta način zaradi splošno zaostrenih pogojev odhajajoči dohodek nadomestili, če že ne v celoti, pa vsaj še v primerni višini.
Načrtovani obseg celokupne proizvodnje je bil ostvar-jen v višini 101,8 %. V okviru tega je znašala proizvodnja preje 104,1 %, proizvodnja tkanin 102,2 % in proizvodnja pletenin 47,6 %. Ta je bila zaradi skrajno neugodnih tržnih možnosti opuščena in pomeni le še predelavo lani nedokončanih pletenin. Kakovostna raven izbora gotovih tkanin presega za letos načrtovano za 1 %, je pa za nekaj več kot toliko zaostala za lani ostvarjeno. Pomemben uspeh je napram lanskemu letu dosežen s povprečnim
povečanjem delovno proizvodne storilnosti za dobre 4 odst. K temu gre dodati, da so na podlagi že utrjenih kazalcev povečale:	predilnica
učinkovitost strojnega dela za 4,5 % in delovno storilnost za 6 %, tkalnica učinkovitost strojnega dela ni povečala, pač pa delovno storilnost za približno 6 % ter plemenitil-nica delovno storilnost za blizu 2 %. Tehnična kakovost se je po dvoletnem nazadovanju med letom popravila za 1,4 odst., kar bi pomenilo zaznaven napredek, če njena splošna raven ne bi bila še vedno prenizka in če tega deklariranega dosežka ne bi kazile v zadnjem času vse pogostejše reklamacije z domačega in tujega trga. Očitna je postala ne glede na sedanjo tržno napetost potreba po natančnje-šem načrtovanju, kontroli pretokov blaga in izpolnjevanju proizvodnih rokov. Pripravljenost, izdelanost, hitrost in točnost so danes še kako potrebne odlike dobre proizvodnje. Ostvarjeni tehnični dosežki imajo na sebi pravo vrednost šele tedaj, če jih spremlja primerna gibkost v prilagajanju tržnim potrebam in tokovom. Čeprav je bilo že dostikrat izrečeno in napisano, ni odveč ponovno poudariti, da dobra kakovost, hitrost in točnost bistveno vplivajo na ugled delovne organizacije in možnost sodelovanja z zahtevnimi a dobrimi kupci ter tak neposredno znatno pogojujejo potek in ritem prodaje in s tem tudi boljšo donosnost ter višji dohodek.
Zaposlenost je tekom leta 1976 v povprečju obsegala 2342 ljudi, torej je bila dober 1 % nižja od one v predhodnem letu. Prihodi in odhodi sodelavcev so se napram lani znižali za približno dve petini, kar pomeni še povečano umirjenost v zaposlovanju in tudi značaj prekinitev delovnega razmerja je bil normalnejši in vse naravnejši. Dosti vprašljivi pa postajajo bolezenski izostanki, ki so v stalnem naraščanju.
Osebni dohodki delavcev so znašali v pretečenem letu 3.481 dinarjev na povprečno
zaposlenega pri polnem delovnem času in so bili za 12 odst. višji kot oni v predhodnem letu. Izplačam osebni dohodki so bili na ravni delovne organizacije zaradi izpadlega oziroma premajhnega dohodka nekaj nad okvirom norm postavljenih s samoupravnim sporazumom.
Kakor že v nekaj predhodnih letih se je tudi v letu 1976 sorazmerno precej vložilo v gospodarsko investiranje. To se je razvijalo smiselno sprejetemu okvirnemu, razvojnemu načrtu in v sklopu tega po organih samoupravljanja sprejetega etapnega investicijskega programa. Skupaj je bilo med letom vloženo v kapitalno izgradnjo 48,9 milijonov dinarjev v pretežni večini iz predlani danih predujmov in pridobljenih dobaviteljskih investcijskih kreditov v znesku 22 milj. din ter le malenkost iz letošnje amortizacije. Izvedene so bile naslednje investicije: postavitev 25 pr-stančnih strojev, postavitev 80 navadnih in 24 revolver-skih avtomatskih statev, ureditev 184 unifil naprav na statvah, nakup 2 hidravličnih dvižnih vozičkov k brez-čolničnim statvam, nabava adirno — kopirne naprave, osvetljevalnega stroja in nekaj obratnega inventarja za gravuro ter nakup avtomobila kombibus.
Razvidno je torej, da se tretji del etapnega investicijskega programa — zamenjava, modernizacija in dopolnitev strojnega parka za ple-menitilnico — ni v polni meri izvajal oziroma se Je od vsega nabavilo le del manjše opreme za gravuro. Prišlo je namreč do prisilne začasne prekinitve predvidenega usihanja obračunsko finančne zmogljivosti in denarne moči delovne organizacije. Dela se na tem in obstoji upanje, da se bodo tudi te stvari v doglednem času lahko izpeljale, pri čemer se seveda računa na primemo kreditno-finančno pomoč s strani naše poslovne banke.
Kljub sorazmerno obsežnemu gospodarskemu investiranju v zadnjem času — v treh in pol letih smo stavili v uporabo in obratovanje za 210 milijonov dinarjev novih investicij — in zelo nizko ob-
računani povprečni amortizacijski stopnji v preteklosti, ki se je gibala samo nekje okoli 6 %, je znašala sedanja vrednost delovnih priprav ob koncu leta samo še komaj dve slabi petini od nove nabavne vrednosti. To očitno dokazuje, kako upravičen je bil — po dolgem premoru od gospodarske reforme sem, ko so se sredstva usmerjala predvsem v takozvana pro-pulzivna podjetja — pristop naše delovne organizacije v zadnjem času k širšemu sanacijskemu investiranju, za katerega pa tudi upravičeno pričakuje razumevanje in pomoč od zunaj.
Na področju investiranja v družbeni standard je bila, kakor pravzaprav tudi še vsa leta prej, vsa teža dana reševanju stanovanjskih vprašanj naših sodelavcev. Tako je bilo med letom vloženo 1,4 milijona dinarjev za nakup družbenih družinskih stanovanj na Planini.
Potek prodaje v pretečenem letu ni mogoče oceniti kot uspešen. To velja zlasti še za pretek blaga na domači trg, ki se že v predhodnem letu — posebno še proti njegovemu izteku — ni razvijal dovolj ugodno, ker so se domače tržne razmere poslabšale v odnosu na leti 1973/1974, kateri lahko štejemo glede prometa z metraž-nimi tekstilnimi izdelki doma za normalni in znosni. Po količinskem obsegu je bilo prodanih za 5,2 manj tkanin kot je bilo proizvedenih. Na-pram letu 1975 je bil skupni količinski obseg prodaje za
5,3	% večji, vrednostni pa nižji za 1,8 %. Čeprav so bili že prej in seveda tudi v pretečenem letu vloženi povečani napori in dejavnosti na področju prodaje in so bili v teh letih naši izdelki deležni raznih priznanj, je pri prodaji na domačem tržišču v glavnem izpadlo 2,2 milijona metrov tkanin v primerjavi z letom 1975 in preko 5,5 milijonov metrov v primerjavi z letom 1974. Pretežni vzroki za to so: prevelik uvoz tekstila, v katerem so pretežni del ravno tkanine našega žanra, predpisane likvidnostne norme ob pomanjkanju kvalitetnih obratnih sredstev pri kupcih in proizvajalcih, zmanjšana oziroma več drugam preusmerjena kupna moč prebivalstva in končno tudi marsikatere težave in nerodnosti v lastni hiši.
Prodaja v izvoz je bila po količini še za enkrat ali 3,4 milijona metrov večja od one v prejšnjem letu, po devizni vrednosti pa je znašala 4,5 milijona dolarjev in to v absolutni večini v konvertibilnih valutah.
Na tak način je bil pod silo razmer izpad domačega prometa nadomeščen z znatno povečanim izvozom, kar je dalo skupaj količinsko, čeprav še vedno nezadovoljiv pa vendar celo večji prodajni obseg od onega v letu 1975. Taka sprememba prodajnih tokov je poleg še drugih stvari seveda bistveno vplivala na poslovno donosnost in višino dohodka.
Predhodno snovanje in še bolj sama uveljavitev novega plačilnega sistema sta skupaj z drugimi činltelji prinesla pri razmerah na domačem tekstilnem tržišču za proizva-
jalca metražnega blaga čisto naravne posledice. Kupec za neposredno potrošnjo je pristopil ob pomanjkanju obratnih sredstev k čiščenju in zmanjševanju svojih obstoječih zalog, novih tekočih izdelkov pa iz večje previdnosti in ker mu je bančni kapital predrag, sprva sploh ni ku-popoval in je šele kasneje spet prešel v nakupovanje, vendar dosti zadržano. Kupec za nadaljnjo predelavo tekstila pa je opustil oziroma zmanjšal svoje nakupe domače metražne robe in v izogib predvidenim rizikom in težavam rajši znatno povečal obseg predelovalnih poslov (Ionsko delo) za tuje stranke. Takšno stanje je ostvarjalo osiromašeni izbor na domačem trgu, vse pogostejše nakupe potrošnikov za mejo ter pri proizvajalcu manjšanje prodaje in večanje zalog. Seveda so take razmere za tekstilnega proizvajalca metražnega blaga še dosti bolj kritične kot pri ostali potrošili industriji, ker so tekstilni izdelki najbolj od vsega podvrženi modnim in sezonskim obdobjem.
Med letom so bila obdobja prodajno dokaj neuravnovešena. Prometno slabemu prvemu četrtletju je sledilo ka-trastrofalno drugo četrtletje. Tretje tromesečje je bilo boljše, vendar je zadoščalo le za omilitev ne pa tudi bistveno izboljšanje neugodnega razvoja iz prvega polletja. Zadnje četrtletje je bilo dokaj povprečno.
Oskrbovanje z osnovnim in ostalim reprodukcijskim materialom, ki je leta 1975 zlasti zaradi domačih omejitev pri uvozu in lastnih denarnih težavah pa tudi svetovnih gospodarskih tokov bilo precej na prepihu, je postalo v pretečenem letu umirjajoče, ure-jenejše in boljše. Res je prihajalo še vedno do določenih občasnih težav pri oskrbi s kemičnimi vlakni in barvami ter kemikalijami, vendar pa med letom do kakih večjih zadreg in zastojev v proizvodnji ni prišlo. Kar se tiče oskrbljenosti z naravnimi vlakni, bi bilo celo dodati, da tako enovitega in stalnega izbora le-teh še nobeno leto po vojni doslej ni bilo.
O zalogah v delovni organizaciji bi bilo omeniti naslednje: v okviru nabavnih zalog so se zaloge bombaža zelo popravile in utrdile, zaloge barv in kemikalij so v celoti vzeto dovolj dobre in zaloge ostalega materiala kar zadovoljive; zaloge nedovršene proizvodnje so bile v poprečju količinsko višje od onih v prehodnem letu in ostajajo še vedno previsoke; zaloge gotovih izdelkov so se v letu 1976 — in tudi že v letu 1975 proti koncu leta — skozi povečale, koncem polletja ostale že kritično visoke in se v drugi polovici leta zaradi večje prodaje in kolektivnih dopustov znižale, vendar pa je njihova raven ob koncu leta ostala višja od začetne, torej na nezaželjeni višini.
Kljub precejšnjim vloženim naporom za posotpno izboljšanje našega notranjega gospodarjenja in sorazmerno živahnemu investiranju v zadnjih letih so v pretečenem letu pokazali nekateri gospo-
darski kazalci poslovanja v primerjavi s predhodnim letom neugodno sliko, ki je predvsem posledica izpada prodaje na domačem tržišču in izpada nanjo navezanega dohodka. Tako je — na osnovi dohodka po fakturirani realizaciji — upadla poslovna in družbena rentabilnost za približno četrtino in družbeni proizvod za približno dvajsetino ter hitrost obračanja obratnih sredstev za približno šestnajstino. Ekonomičnost poslovanja je ostala nekako na isti ravni, vendar pa za ceno izpadle pospešene amortizacije in manj korišče-nega investicijskega vzdrževanja.
Pravtako so se znatno poslabšali kazalci osnovnih likvidnosti, Ker je naša delovna organizacija po značaju predelovalna industrija, tipično podvržena sezonskim in modnim obdobjem pa tudi več ali manj izredno močnim nihanjem in preverjanjem domačega tekstilnega trga ob stalnih vse mogočih dosti togih oblikah zamrznitve prodajnih cen, je pojav splošnega zmanjšanja likvidnosti na nas pritisnil še s precej večjo silo. Po stanju ob koncu leta so se napram predhodnemu letu deloma zaradi neobhod-no in naravno potrebnega investiranja predvsem pa zaradi izpadlih domače prodaje in dohodki poslabšali likvidnostni kazalci: finačna likvidnost za skoraj dve tretjini, pravica do investiranja za skoraj tretjino ter pravica do združevanja in oročanja sredstev skoraj za polovico.
Sicer pa je vprašanje osnovnih likvidnostnih odnosov pri naši delovni organizaciji kakor več ali manj sploh bombažni tekstilni industriji spričo stalnih splošnih domačih in zunanjih inflacijskih teženj in surovinskih gibanj s še posebnim dvigom cen pri bombažu ter na drugi strani že od sredine leta 1974 zamrznjenih prodajnih cen bombažnim izdelkom postalo tako pereče in obsežno, da bi primerne in stvarne sanacijske učinke in potrebno gospodarsko-finanč-no trdnost v novem položaju dala le sistemska prevedba kratkoročnih kreditov v dolgoročna posojila za obratna sredstva.
Pod vplivom uveljavitve in delovanja novih predpisov o zagotavljanju plačil so se tekoči finančni odnosi med letom v primerjavi s predhodnim letom, oziroma nekako deset let nazaj, bistveno spremenili. Tako so se terjatve do kupcev (in za prejete menice) znižale na blizu eno tretjino in obveznosti do dobaviteljev (in za izdane menice) na skoraj eno petino. Žal pa so se morala tako sproščena sredstva na drugi strani ponovno vezati za kritje povečanih zalog gotovih izdelkov. V obdobju leta 1976 je bil obseg najetih kratkoročnih kreditov v poprečju približno podvojen. Ta sredstva so bila porabljena na račun lastnih obratnih sredstev v okviru poslovnega sklada, katere smo potrošili za izvajanje investiranja v prepotrebno zamenjavo in modernizacijo strojnega parka, za delno izboljšanje hudo osiromašenih zalog osnovnih surovin, pokrivanje po-
slovnega primanjkljaja in končno močno povečanih predpisanih plasmajev — posojil drugim, ki so do konca leta narasli že na dobrih 60 milijonov dinarjev.
Ustvarjeni finančni rezultat in njegova delitev za leto 1976 sta neugodna in ne zadovoljujeta. Po uradni obračunski izvedbi na osnovi plačane prodaje se je obseg dohodka znižal v primerjavi s predhodnim letom od 175 na 176 milijonov dinarjev ali za 4,5 %, od tega na račun neplačane prodaje, popravljene za odgovarjajoče stroške, za
10,3	milijona dinarjev. Po primerjalni obračunski izvedbi na osnovi fakturirane prodaje pa se je obseg dohodka sicer zvišal od 175 na 178 milijonov dinarjev, vendar pa s pomočjo opuščene pospešene amortizacije in omejenega koriščenja investicijskega vzdrževanja v približnem skupnem znesku 20 milijonov dinarjev (kar velja tudi za uradno obračunsko izvedbo). V obeh primerih je porabljeni dohodek presegel doseženega, torej je v obeh primerih nastala poslovna izguba. Po uradni obračunski izvedbi na osnovi plačane prodaje znaša njena višina 18,4 milijona dinarjev, po primerjalni obračunski izvedbi na osnovi fakturirane prodaje znaša njena višina 18,4 milijona dinarjev. Izguba je bila v smislu predpisov pokrita iz rezervnega sklada, ustvarjenega v preteklih letih, za kar je bilo izčrpano 78 % njegovih razpoložljivih sredstev.
Na grobo vzeto nam je v primerjavi s predhodnim letom dohodek oziroma gospo-darsko-finančni učinek, poleg spredaj navedene razlike na račun neplačane prodaje, takole »pobegnil«: na račun 2,2 mili j. metrov na domačem trgu manj prodanih tkanin, večjega obsega razprodaj in boljših pogojev kupcem za cca 31 milijonov dinarjev, na račun negativne razlike med domačimi in izvoznimi cenami pri povečanem obsegu izvoza za 20 milijonov dinarjev, na račun višjih materialnih stroškov, kot povečane carinske dajatve, podražitve in omejeni stroški, za cca 32 milijonov dinarjev, na račun večjega obsega obresti in ostalih obveznosti za cca 12 milijonov dinarjev in končno na račun Izplačane večje mase osebnih dohodkov z odvisnimi prispevki za cca 15 milijonov dinarjev.
Ob istočasni uveljavitvi zelo učinkovitih predpisov o zagotovitvi plačil je bila uvedena tudi plačana prodaja kot osnova za obračun celotnega dohodka. Čeprav se je medtem že spremenila njena gospodarsko administrativna obračunska vsebina, je še vedno izredno neugodno vplivala na finančne rezultate delovnih organizacij. Napovedanih pravih poživitev pretoka blaga iz proizvodnje na
domači trg ni bilo ne v maju in juniju pa kaj prida tudi v drugem polletju ne. Obstojijo neke ocenitve, da Je proti koncu leta že prišlo do boljšega prometa v tekstilu pri komandnih izdelkih (tekstilne podgrupacije konfekcije in trikotaže), dočim to še ni bilo opazno pri metražnem blagu (tekstilne podgrupacije bombažarjev in volnarjev). V pretečenem letu ponovno uvedena vezava uvoza materiala z izvozom izdelkov je terjala večji izvoz, ki je zagotavljal normalno oskrbovanje proizvodnje, a obenem prinašal v danih pogojih zmanjševanje dohodka. Nerazumljivo je znatno povečanje carinskih dajatev v začetku pretečenega leta pri čvrsti in togi zamrznitvi prodajnih cen gotovih tekstilnih izdelkov po zatečenem stanju od sredine leta 1974, pri čemer je odveč posebej govoriti še o znatnem dviganju cen materialu, storitvam in energetskim virom, ki jih uporablja tekstilna industrija za svojo proizvodnjo. Slovenska tekstilna industrija se je obrnila s predlogi za sistemsko reševanje nastalega položaja na Gospodarsko zbornico Slovenije in računa v okviru njenih možnosti na njeno primemo podporo. Prav tako pa je bilo posredovano obvestilo, v tej smeri so se pristojni zvezni organi pripravljeni za določene ukrepe, ki naj pomagajo k saniranju sedanjega težkega stanja v jugoslovanski tekstilni industriji. Vendar pa v obdobju približno pol leta še ni prišlo do kakih stvarnih rešitev.
Ob vsem tem pa mora vsakomur v delovni organizaciji biti le popolnoma razumljivo in jasno, da smo v prvi vrsti mi sami pripravljale!, nosilci in ustvarjalci naših lastnih proizvodnih in poslovnih dosežkov. Naj bodo splošne razmere ugodne, znosne ali pa še tako težke, največ dosegla in najbolje izvozila bo vedno tista delovna skupnost, ki je dovolj ustvarjalno kakovostna, hitra in solidna. Leto 1976 nas je pošteno popeljalo v šolo. Odpovedati smo se morali pospešeni amortizaciji in skrajno omejiti investicijsko vzdrževanje tovarne ter za pokritje izgube globoko poseči v lastni rezervni sklad. Pretečeno nas je vse skupaj moralo izučiti in napraviti resnejše in zrelejše. V zadnjem času smo vložili precej denarja v obnovo in modernizacijo strojnega parka, kar bo pač treba opravičiti s primernimi proizvodnimi in poslovnimi učinki. Izdelani so že, ali pa so tik pred zaključkom, sanacijski programi s postavljenimi nalogami, ki naj ne samo napisani ampak tudi ustvarjeni na svojih posameznih področjih dajo tekom leta 1977 v celoti izboljšane in zadovoljive gospodarske dosežke.
Sodelujte v Tekstilcu!
Poslovno poročilo za leto 1976
TOZD Predilnica
V tem poročilu so prikazani glavni proizvodno poslovni dosežki, ki jih je ostvarila temeljna organizacija v letu 1976, obenem s predlogom obračuna in delitve celotnega prihodka po ključnih postavkah in predlogom ukrepov za izboljšanje poslovanja v temeljni organizaciji kakor tudi na ravni delovne organizacije, ki naj privede do povoljnih dohodkovnih učinkov.
1. Proizvodnja:		Leta 1975 Leta 1976 %		odnos
česana preja — bomb.	kg	792.849	843.237	106,4
mikana preja — bomb.	kg	1.689.504	1.940.027	114,8
stanična preja — meš.	kg	188.687	193.997	102,8
sintetična preja — meš.	kg	419.929	396.198	94,3
skupno preja	kg	3.090.969	3.373.459	109,1
vata	kg	92.221	17.635	19,1
pleteks	kg	46.727	38.257	81,9
2. Ostali kazalci:	1			
proizv. preje v baznih kg				
poprečni TEX		5.085.460	5.410.834	106,4
vrednost skupne proizvodnje		21,11	21,60	102,3
po substančni ceni 000 din		140.187	150.174	107,1
popr. število zaposlenih		454	443	97,6
Izostanki:				
— porodniški dopust		4,63 %	3,95 %	85,3
— bolezen in poškodbe		5,63 %	6,14 %	109,1
— redni dopust		7,83 %	7,99 %	102,0
— ostalo		0,31 %	0,21 %	67,7
— skupno		18,40 %	18,29%	99,4
Poprečni čisti mesečni osebni				
dohodki	din	2.774	3.148	113,5
Izkoriščanje zmogljivosti				
efekt./mont. vretenske ure		52,19 %	54,56 %	104,5
Storilnost:				
— bb kg na efektivno uro				
zaposlenega		8,06	8,54	106,0
— vrednost letne proizvodnje				
po subst. ceni na zaposl.	din	308.781	338.992	109,8
3. Investiranje:
Med letom je bilo nabavljeno in stavljeno v obratovanje
25 prstančnih predilnih strojev »Krušik« 22,7 milijonov dinarjev. 4. Predlog delitve celotnega prihodka: a) Obračun celotnega prihodka: Prodaja proizvodov in storitev Prodaja materiala in odpadkov Izredni dohodki	v skupni vrednosti 169.492.642,86 4.099.309,15 4.254.944,98
Celotni prihodek	177.846.896,99
6) Razdelitev celotnega prihodka:	
Materialni stroški	135.439.211,65
Amortizacija	7.182.748,84
Skupni stroški	142.621.960,49
Nab. vred. prod. materiala in odp.	3.904.071,13
Izredni dohodki	442.259,30
Porabljena sredstva	146.968.290,92
Doseženi dohodek	30.878.606,07
Celotni prihodek	177.846.896,99
c) Razdelitev dohodka:	
Pogodbene obveznosti	7.598.728,05
Davki in prispevki	3.878.667,55
Osebni dohodki	22.867.945,54
Drugi osebni prejemki	850.069,20
Porabljeni dohodek	35.195.410,34
Razlika — izguba	4.316.804,27
Doseženi dohodek	30.878.606,07
Celotni prihodek je obračunan na osnovi sporazumno sprejetih internih cenikov za posamezne proizvode z vpo-števanjem izpadlega oziroma nedoseženega dohodka pri blagovnem prometu delovne organizacije, ki se v smislu določil samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo sorazmerno porazdeli na vse temeljne organizacije. Med postavke, ki so neugodno vplivale na do-
seganje dohodka je zlasti šteti: količinski izpad prodaje na domačem trgu, razlike pri izvozu, razlike zaradi razprodaj tkanin, povečane prodajne pogoje v korist kupcev in delež neplačane prodaje.
Nastala izguba v znesku din 4.316.804,27 se krije v skladu s predpisi iz sredstev razpoložljivega rezervnega sklada temeljne organizacije, ustvarjenega v preteklih letih, ki znaša pred pokritjem te izgube din 5.758.541,84.
TOZD Tkalnica
V tem poročilu so prikazani glavni proizvodno poslovni dosežki, ki jih je ostvarila temeljna organizacija v letu 1976,. obenem s predlogom obračuna in delitve celotnega prihodka po ključnih postavkah in predlogom ukrepov za izboljšanje-poslovanja v temeljni organizaciji kakor tudi na ravni delovne organizacije, ki naj privede do povoljnih dohodkovnih učinkov.
	Leta	Leta	odnos.
	1975	1976	%
1. Proizvodnja			
tkanine tm	24.456.987	25.053.808	102,4
pletenine tm	522.585	62.262	11,9
skupaj tm	24.979.572	25.116.070	100,5
ali m2	26.127.300	26.716.200	102,3
2. Ostali kazalci:			
proizvodnja tkanin 000-votkov	62.954.762	64.343.280	102,2
povpr. gostota tkanin votek/cm	25,74	25,68	99,8
vrednost proizvodnje po substančni ceni 000 Din	229.904	236.147	102,7
Kakovost:			
delež regularne proizvodnje	90,6 %	90,6 %	100,—
povpr. število zaposlenih Izostanki:	867	836	96,4
— porodniški dopust	1,63 %	1,94 %	119,—
— bolezen in poškodbe	5,96 %	5,86 %	98,3
— redni dopust	7,87 %	8,20 %	104,2
— ostalo	0,34 %	0,34 %	79,1
— skupni	15,89 %	16,34 %	102,8
Povprečni čisti mesečni osebni dohodki Din	2.849	3.169	111,2
efekt/mont. statvene ure Izkoriščanje zmogljivosti Storilnost: — votki na efektivno uro	51,58 '%	51,25 %	99,4
zaposlenega — vrednost letne proizvodnje	41.384	43.750	105,7
po subst. ceni na zaposlenega	265.171	282.472	106,5
3. Investicije			
Med letom je bila nabavljena	in stavljena v obratovanje		
naslednja oprema: 80 navadnih avtomatskih statev, 24 revol-verskih avtomatskih statev, 184 unifil naprav za navijanje			
votka in 2 hidravlična dvižna	vozička v	skupni vrednosti	
23,4 milijonov dinarjev.
4. Predlog delitve celotnega prihodka: a) Obračun celotnega prihodka:
Prodaja proizvodov in storitev Prodaja materiala in odpadkov Izredni prihodki
297.058.487,19
1.642.470,37
5.659.347,08:
Celotni prihodek
304.360.304,64
b) Razdelitev celotnega prihodka: Materialni stroški Amortizacija Skupni stroški Nab. vred. prod. materiala in odp. Izredni dohodki Porabljena sredstva Doseženi dohodek	240.711.458,— 8.664.735,55 249.376.193,55 1.595.881,64 803.505,22 251.775.580,41 52.584.724,23
Celotni prihodek	304.360.304,64
c) Razdelitev dohodka:	
Pogodbene obveznosti	7.909.948,50
Davki in prispevki	5.432.155,20
Osebni dohodki	42.777.825,54
Drugi osebni prejemki	1.590.454,93
Porabljeni dohodek	57.710.384,17
Razlika — izguba	5.125.659,94
Doseženi dohodek	52.584.724,23
5.	Ukrepi za uspešnejše poslovanj«
Zaradi pomanjkljivosti, ki jih ugotavljamo pri našem delu in ki se očitno odražajo tudi v poslovnih dosežkih temeljne in delovne organizacije v preteklem letu, je nujno treba spremeniti sedanji odnos do delovnih obveznosti posebno v skrbi za dobro gospodarjenje in si v ta namen zadati povsem določene naloge. Naloge so podrobneje in s posameznimi osebnimi zadolžitvami obdelane v sanacijskem programu, ki bo še obširno obravnavan v tem predlogu pa so podani okvirni ukrepi, ki naj usmerijo kolektiv k učinkovitejšemu delu in gospodarjenju.
TOZD predilnica si je za leto 1977 zastavil v sanacijskem programu prvenstveno nalogo, da usmeri vso akcijo predvsem v izboljšanje kvalitete. Naloge so razčlenjene v smeri direktnih zadolžitev, za katera bodo prizadeti odgovarjali.
Za izhodišče kvalitete preje, se bo jemalo stanje pretrgov, ki se na prstančnih strojih ugotavljajo po metodi trenutnega zapažanja in nato preračunano v količino na 1000/vr. ur. Drugo izhodišče so pretrgi, dejansko izmerjeni v previjalnici pri previjanju preje, preračunani na 10.000 m previte preje. V obeh primerih je podatek odraz stanja kvalitete preje — kar je seveda bistveno za dobro kvaliteto tkanin.
Nalogo ki smo si jo zadali, je taka, da prilagodimo pogoje obratovanja in tehnologijo predenja zahtevani kvaliteti Z istočasnim poudarkom, da se ne zanemari dosežene produktivnosti.
Najvažnejše naloge za ureditev razmer so sledeče:
—	reorganizacija dela pri pripravi mešanic (bale odprte min. 24 ur)
—	ureditev BD strojev (nabava novih česalnih valjčkov in turbin)
—	usposobitev nove delovne sile za kvalitetno delo na flajerjih in raztezalkah
—	za ureditev razmer na strojih po potrebi zmanjšati produkcijo (obrate, front po-služevanja) za zagotovitev zahtevanih kvalitetnih pogojev
—	zagotovitev doslednega izvajanja delovnih nalogov — neizpolnjevanje pa obravnavati kot kršitev delovnih obveznosti
—	v najkrajšem možnem času (do 1. 5. 1977) pripraviti in uveljaviti nov sistem nagrajevanja z poudarkom na kvaliteto
—	pospešiti nabavo zahtevanih rezervnih delov
—	pomoč vdzrževalno energetskega obrata pri vzdrževanju mora biti na tekočem, da bo kvaliteta strojev ostala na višini.
Za izpolnjevanje gornjih nalog moramo utrditi disciplino in odgovornost na vseh nivojih, kar bo garant za dosego boljših rezultatov, tako v samem poslovanju, kakor tudi v kvaliteti.
Celotni prihodek je obračunan na osnovi sporazumno sprejetih internih cenikov za posamezne proizvode z vpo-števanjem izpadlega oziroma nedoseženega dohodka pri blagovnem prometu delovne organizacije, ki se v smislu določil samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo sorazmerno porazdeli na vse temeljne organizacije. Med postavke, ki so neugodno vplivale na doseganje dohodka je zlasti šteti: količinski izpad prodaje na do-
mačem trgu, razlike pri izvozu, razlike zaradi razprodaj tkanin, povečane prodajne pogoje v korist kupcev in delež neplačane prodaje.
Nastala izguba v znesku din 5.125.659,94 se krije v skladu s predpisi iz sredstev razpoložljivega rezervnega sklada temeljne organizacije, ustvarjenega v preteklih letih, ki znaša pred pokritjem te izgube din 8.366.929,24.
5. Ukrepi za uspešnejše
poslovanje
Zaradi pomanjkljivosti, ki jih ugotavljamo pri našem
TOZD Plemenitilnica
V tem poročilu so prikazani glavni proizvodno poslovni
dosežki, ki jih je ostvarila temeljna organizacija v letu 1976, obenem s predlogom obračuna in delitve celotnega prihodka po ključnih postavkah in predlogom ukrepov za izboljšanje poslovanja v temeljni organizaciji kakor tudi na ravni delovne organizacije, ki naj privede do povoljnih dohodkovnih učinkov.
Leta
1975
Leta
1976
odnos
L Proizvodnja:
tkanine — tiskane pisano tkane bele in barvane surove
tm
tm
tm
tm
17.514.715
2.080.215
4.803.025
252.083
18.705.848
2.507.109
3.894.152
227.187
106,8
120,5
81,1
90,—
tkanine — skupaj tm	24.650.038	25.334.296 102,8
pletenine tm	465.655	149.156 32,—
skupaj tm	25.115.693	25.483.452 101,5
ali m2	23.910.314	24.707.488 103,3
2. Ostali kazalci:		
vrednost proizvodnje po substančni ceni 000 Din	357.395	366.491 102,5
povprečna širina cm	95,2	97,2 101,9
povprečna dolžina desena tm	11.928	10.671 89,5
povpr. dolžina variante tm	2.602	2.555 98,2
kakovost: delež regularne proizvodnje	87,8 %	89,1% 101,5
povpr. število zaposlenih izostanki:	516	531 102,9
— porodniški dopust	1,05 %	1,28% 121,9
— bolezen in poškodbe	4,95 %	5,29% 106,9
— redni dopust	7,58 %	7,71% 101,7
— ostalo	0,37 %	0,35 % 94,6
— skupni	13,95 %	14,63% 104,9
povprečni čisti mesečni osebni dohodki Din storilnost: — m2 na efektivno uro	3.000	3.357 111,9
zaposlenega — vrednost letne	27,53	28,— 101,7
proizvodnje po subst. ceni na zaposlenega Din	692.625	690.191 99,6
3. Investiranje:		
Med letom je bila nabavljena	in stavljena v obratovanje	
naslednja oprema: osvetljevalni stroj in adimo-kopimi stroj za gravuro v skupni vrednosti 1,3 milijonov dinarjev.		
4. Predlog delitve celotnega prihodka:		
a) Obračun celotnega prihodka:		
Prodaja proizvodov in storitev		463.101.913,30
Prodaja materiala in odpadkov		372.188,04
Izredni prihodki		6.053.980,20
Celotni prihodek		469.528.081,54
b) Razdelitev celotnega prihodka:		
Materialni stroški		426.186.440,19
Amortizacija		3.267.137,91
Skupni stroški		429.453.578,10
Nab. vred. prod. materiala in odp.		362.292,55
Izredni odhodki		1.757.113,26
Porabljena sredstva		431.572.983,91
Doseženi dohodek		37.955.097,63
Celotni prihodek		469.528.081,54
c) Razdelitev dohodka:		
Pogodbene obveznosti		10.876.938,30
Davki in prispevki		5.463.697,95
Osebni dohodki		29.426.683,71
Drugi osebni prejemki		1.110.154,20
Porabljeni dohodek		46.877.474,16
Razlika — izguba		8.922.376,53
Doseženi dohodek		37.955.097,63
tudi v poslovnih dosežkih temeljne in delovne organizacije v preteklem letu, je nujno treba spremeniti sedanji odnos do delovnih obveznosti delu in ki se očitno odražajo posebno v skrbi za dobro gospodarjenje in si v ta namen zadeti povsem določene naloge. Naloge so podrobneje in s posameznimi osebnimi zadolžitvami obdelane v sanacijskem programu, ki bo še obširno obravnavan v tem predlogu pa so podani okvirni ukrepi, ki naj usmerijo kolektiv k učinkovitejšemu delu in gospodarjenju.
Predvideni ukrepi za izboljšanje poslovanja v TOZD Tkalnica v letu 1977:
—	Kvaliteta: Ker je kvaliteta ena od glavnih zadolžitev tkalnice, bodo obratovodstva s strokovnim kadrom pristopila k analiziranju obstoječega stanja (po oddelkih, kakor tudi po artiklih) ter v smislu analitskih zaključkov ukrepa-
lo.	Z ozirom na dosežene rezultate v preteklem letu predvidevamo, da se bo kvaliteta v DE I dvignila od 92,7 % na 93 %, v DE II pa od 88,8 % na 90 %.
—	Produktivnost: V DE I predvidevamo, da bo s pravilno prerazporeditvijo viška delovne sile moč doseči 47.340 votkov na uro zaposlenega na delu ali za 103,5 % več kot v preteklem letu; dočim bo v DE II produktivnost na zaposlenega nekoliko nižja (v odnosu na lansko leto za 0,4 %) ker se je moralo povečati število zaposlenih (čistilci strojev in čistilke blaga).
—	Izkoriščanje: Z ozirom na to, da je bil v preteklem letu dosežen dokaj visok izkoristek kapacitet, se v tem letu postavlja na isto raven. DE I 96%, DE II 93,5 %.
—	Asortiment bo moč dosegati z dosledno tehnološko disciplino, ki mora biti prisotna na vseh delovnih mestih. Napram lanskemu letu naj bi ostalo doseganje asortimenta na istem nivoju t. j. 98 %.
—	Izvrševanje operativnega plana: V okviru sprejetih in potrjenih zadolžitev predvidevamo, da bo izpolnjevanje operativnega plana v obeh delovnih enotah ostalo na istem nivoju kot v preteklem obdobju.
—	Varčevanje z osnovnimi surovinami: Iz podatkov preteklega leta je razvidno, da so rezultati pozitivni, zato domnevamo, da se bo ta trend obdržal. V DE I naj bi se odpadek na porabljeno prejo znižal od 1,53 % na 1,50 %; v DE II pa od 1,75 % na 1,60 %.
—	Red in disciplina: V smislu sprejetih samoupravnih aktov bomo delovno in tehnološko disciplino dosledno izvajali ter pristopili k ostrejšem obravnavanju posameznikov, ki jo kršijo.
Celotni prihodek je obračunan na osnovi sporazumno sprejetih internih cenikov za posamezne proizvode z vpo-števanjem izpadlega oziroma nedoseženega dohodka pri blagovnem prometu delovne organizacije, ki se v smislu določil samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo sorazmerno porazdeli na vse temeljne organizacije. Med postavke, ki so neugodno vplivale na doseganje dohodka je zlasti šteti: količinski izpad prodaje na domačem trgu, razlike pri iz-
vozu, razlike zaradi razprodaj tkanin, povečane prodajne pogoje v korist kupcev in delež neplačane prodaje.
Nastala izguba v znesku din 8.922.376,53 se krije v skladu s predpisi iz sredstev razpoložljivega rezervnega sklada temeljne organizacije, ustvarjenega v preteklih letih, ki znaša pred pokritjem te izgube din 9.615.890,16.
5. Ukrepi za Uspešnejše poslovanje
Zaradi pomanjkljivosti, ki jih ugotavljamo pri našem delu in ki se očitno odražajo tudi v poslovnih dosežkih te-
meljne in delovne organizacije v preteklem letu, je nujno treba spremeniti sedanji odnos do delovnih obveznosti posebno v skrbi za dobro gospodarjenje in si v ta namen zadeti povsem določene naloge. Naloge so podrobneje in s posameznimi osebnimi zadolžitvami obdelane v sanacijskem programu, ki bo še obširno obravnavan v tem predlogu pa so podani okvirni ukrepi, ki naj usmerijo kolektiv k učinkovitejšemu delu in gospodarjenju.
Cilj sanacijskega programa TOZD Plemenitilnica je, da poiščemo konkretne ukrepe za premostitev slabega gospodarskega stanja tako DO
»Tekstilindus« kot TOZD Plemenitilnica. Sanacijski program obsega elemente s konkretnimi zadolžitvami in časovno opredelitvijo in sicer:
—	Izboljšanje kvalitete
—	Povečanje kvantitete
—	Doseganje asortimana in rokov
—	Povečanje storilnosti in produktivnosti
—	Prihranek na materialu
—	Znižanje nedokončane proizvodnje
—	Večstranska uporaba obstoječih desenov
—	Prihranek na pari, vodi in električni energiji
—	Poostritev tehnološke in delovne discipline.
DS Skupne službe
V tem poročilu so prikazani glavni prodajno-poslovni dosežki, ostvarjeni v letu 1976, obenem s predlogom obračuna in delitve celotnega prihodka po ključnih postavkah in predlogom ukrepov za izboljšanje poslovanja delovne skupnosti skupnih služb na področju prodaje kakor tudi na ravni delovne organizacije, ki naj privede do povoljnih dohodkovnih učinkov.
		Leta 1975	Leta 1976	% odnos
1. Prodaja: — Vrednostni obseg: domači trg	000 din	383.469	326.563	85,2
IZVOZ	000 din	45.980	94.964	206,5
tkanine — skupaj	000 din	429.449	421.527	98,2
ostalo	000 din	5.420	8.606	158,8
vsega	000 din	434.869	430.133	98,9
— Količinski obseg: domači trg	000 tm	19.526	17.348	88,8
izvoz	000 tm	3.416	6.806	199,2
tkanine — skupaj	000 tm	22.942	24.154	105,3
— Devizna vrednost izvoza:	000 $	2.369	4.518	190,7
— Povprečna cena na prodani meter: domači trg	din	19,64	18,82	95,8
izvoz	din	13,46	13,95	103,6
skupaj	din	18,72	17,45	93,2
2. Ostali kazalci: Zaloge got. izdelkov koncem leta	000 tm	6.181	7.511	121,5
Povprečno število zaposlenih		531	532	100,2
izostanki — porod, dopust		1,08 %	0,88 %	81,5
— bol. in poškodbe		3,43 %	4,52%	131,8
— redni dopust		7,07 %	7,36%	104,1
— ostalo		0,54%	0,46%	85,2
Skupno		12,12 %	13,22 %	109,1
povprečni čisti mesečni OD	din	3.627	4.075	112,4
3.	Investiranje:
Med letom je bil nabavljen in stavljen v obratovanje 1 avto-kombi v vrednosti 136 tisoč dinarjev.
4.	Predlog delitve celotnega prihodka: a) Obračun celotnega prihodka:
Prodaja proizvodov in storitev	55.459.398,07
Prodaja materiala in odpadkov	—
Izredni prihodki __________________________________—
Celotni prihodek	________________________55.459.398,07
b) Razdelitev celotnega prihodka: Materialni stroški Amortizacija	8.449.928,96 859.026,48
Skupni stroški Nab. vred. prod. materiala in odp. Izredni dohodki	9.308.955,44
Porabljena sredstva Doseženi dohodek	9.308.955,44 46.150.442,63
Celotni prihodek	55.459.398,07
c) Razdelitev dohodka: Pogodbene obvenzosti Davki in prispevki Osebni dohodki Drugi osebni prejemki	873.199,95 3.062.433,55 40.800.553,86 1.414.255,27
Porabljeni dohodek	46.150.442,63
(Nadaljevanje in konec na 11. strani)
Praznik inženircev
V počastitev dneva jugoslovanskih inženirskih enot in 34-letnice ustanovitve prve inženirske enote naše ljudske armade, je bila 7.3. 1977 v domu JNA v Kranju osrednja slovesnost.
prog, na najtežavnejših terenih in v najbolj neugodnih pogojih. Številke so vsekakor veličastne. Toda inženirske enote kljub delu niso pozabile na politično izročilo, to je razvijanje bratstva in
Jože Brankovič prejema prehodni pokal
Na tej slovesnosti, kateri so prisostvovali predstavniki kranjske garnizije in predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Kranj, je bilo še posebej poudarjeno sodelovanje med 00 ZSM v inženirski enoti in ZSMS Tekstilindus.
Sam program slovesnosti je to še potrdil, sestavljen je bil iz kulturnega in zabavnega dela.
Dan jugoslovanskih inženirskih enot se letos praznuje prvič — v spomin na dan, ko je leta 1943 z zgraditvijo mosta čez Neretvo, mala enota borcev — inženircev po nalogu vrhovnega komandanta tovariša Tita, rešila tisočera življenja ranjencev in drugih borcev. Čeprav so tudi med NOB inženirske enote rušile samo tedaj, kadar je bilo to treba v boju proti sovražniku —■ vmes pa so vztrajno gradile — so v letih povojne obnove vse svoje moči in sposobnosti usmerile v obnovo naše domovine. Zgradile so 6200 km cest in poti, 495 mostov, 116 predorov, 700 km železniških
enotnosti naših narodov in narodnosti, na tesno povezanost z ljudstvom, kar je bilo v odločilnih trenutkih narodnoosvobodilnega boja vselej najuspešnejše orožje — je tudi danes podlaga za vse naše uspehe in njih ohranitev.
Ob prazniku smo sodelovali tudi v kulturnem programu
Naši mladinki v pevski točki
Poleg zgodovinskega orisa nastajanja in dela inženirskih enot, so prvi del programa sestavljale še recitacije in revolucionarne pesmi iz naše NOB.
Na slovesnosti je ZSMS Tekstilindus prejela prehodni pokal, kot zmagovalec športnega srečanja ob dnevu inženirjev, najboljši posa-
mezniki pa priznanja in diplome.
Na koncu je bila obojestransko izražena želja po nadaljnjem sodelovanju med vojaki inženirske enote in mladimi iz naše delovne organizacije, kar bo nedvomno pripomoglo k razvijanju bratstva in enotnosti in po-družbljanju samozaščite. B. J.
Športno tekmovanja v okviru dneva inženircev
V	februarju so se vojaki inženirske enote iz kranjske kasarne pomerili z našimi mladinci v petih športnih panogah.
Šahovsko tekmovanje je bilo v domu JNA, zmagovalec pa naša ekipa. Nasprotnik je bil premagan z 7:2.
Prav tako prepričljivo je naša ekipa slavila v malem nogometu. Dvoboj je bil odigran na igrišču OŠ »Lucijan Seljak«, končal pa se je z rezultatom 6:2 za Tekstilindus. Posebno pohvalo zasluži naš igralec Jovanovič Zoran, ki je sam zabil kar tri gole.
Zmago, toda na videz manj prepričljivo, je naša ekipa slavila tudi v namiznem tenisu. Dvoboj je bil odigran v dvorani pod ambulanto in se je končal z rezultatom 8:6 za nas.
V	ostalih dveh panogah, tako v plavanju, kakor stre. Ijanju, pa smo morali priznati premoč vojakov. Ta premoč je bila v obeh tekmovanjih precej očitna, saj
v plavanju nismo zmagali v nobeni disciplini. Tekmovanje je bilo v zimskem kopališču, plavalo pa se je prsno in kravl na 25 m, ter v štafeti 4-krat 25 m. Prav tako očitno premoč je imela vojaška ekipa v streljanju z zračno puško. Tudi to tekmovanje je bilo v dvorani pod ambulanto. Zmaga 1055:696 krgov za vojsko je povsem zaslužena, čeprav je razlika tako očitna.
Skupni zmagovalec je tako postala ekipa ZSMS »Tekstilindus«, saj je slavila v treh panogah in tako dobila na osrednji proslavi dneva inženirjev v domu JNA prehodni pokal, najboljši posamezniki pa diplome.
Ze letos pa smo se dogovorili, da bo to tekmovanje vsakoletno in to ob prazniku inženircev. Želja obojih je, da se v prihodnje to tekmovanje razširi na več panog, kakor tudi na več udeležencev.
B. J.
Pomembni akciji
V skladu s programsko usmeritvijo, predsedstvo KMD (konference mladih delavcev) pri RK ZSMS razpisuje tekmovanje »Najboljši mladi delavec — samouprav-ljalec« in »Najboljša OO ZSMS v ZD«.
Namen tekmovanja je predvsem poživiti delo OO ZSMS v TOZD, okrepiti kolektivno delo in izboljšati učinkovitost tako OO ZSMS, kot tudi posameznikov v prizadevanjih za uresničevanje zakona o združenem delu in stabilizacije gospodarstva. Najboljši mladi delavci — samoupravljali bodo prejeli posebna priznanja ter nagrade in bodo predlagani kot kandidati za štipendijo iz Titovega sklada, ter druge oblike usposabljanja. Prav tako bo izranih 12 najboljših OO ZSMS v ZD, ki bodo prejele pismena priznanja in nagrade. čas tekmovanja je od 1. februarja 1977 do 1. 2. 1978. leta. Za izbor najboljšega delavca — samoupravljalca, pridejo v poštev delavci vseh kvalifikacij, praviloma do 27. leta starosti, lahko pa tudi starejši, če so se izkazali z angažiranostjo, posebno še
pri inovatorskih in raziskovalnih dejavnostih.
Tekmovanje poteka po sistemu točkovanja, katerega izdela vsaka OO ZSMS sama, glede na pogoje in značaj dela, v dogovoru s KMD pri OK ZSMS Kranj.
Ocenjuje se aktivnost na naslednjih področjih:
1.	kvaliteta dela
2.	kvantiteta dela
3.	gospodranost — odnos do družbenega premoženja
4.	dejavnost na izpopolnjevanju tehnologije in organizacije dela
5.	odnos do sodelavcev in sotovarišev
6.	dejavnost v DPO in društvih
7.	inventivna dejavnost
8.	delo v samoupravnih organih.
Posamezno področje aktivnosti se ocenjuje s točkami od 1 — 5. Izjema je le 6. področje, ki je zelo obsežno in je razčlenjeno na 3 področja:
—	dejavnost na družbenopolitičnem področju v KS političnem področju v TOZD ali DO
—	dejavnost v društvih.
Vsako področje se ocenjuje s točkami od 1 — 5, tako da je zbir za 6. področje maksimalno 15 točk.
Točke za vsakega posebej se vpisujejo v tabele, te pa se na koncu vsakega meseca objavijo na oglasnih deskah. S tem bo zagotovljeno, da bo lahko sleherni delavec z njimi seznanjeni. Istočasno se iz takega načina točkovanja da v vsakem trenutku ugotoviti aktivnost posameznika nasploh, kakor za katero področje je bolj zainteresiran.
AKCIJA
»NAJBOLJŠA OO ZSMS
V	ZD«
V	to tekmovanje se lahko vključi vsaka OO ZSMS, ki ima izvedeno vsaj eno akcijo iz posameznega interesnega področja. Ocenjevanje je razdeljeno na štiri obdobja, vrši pa ga KMD in z lestvico sproti seznanja OO ZSMS. Seveda pa je pri tem potrebno upoštevati tudi številčni sestav in kadrovsko usposobljenost OO ZSMS, pri čemer-pa je le treba poudariti, da je eden izmed namenov te akcije — oživljanje aktivnost v posameznih OO ZSMS.
Delo OO ZSMS se ocenjuje oz. točkuje na naslednjih
1.	družbeno-ekonomsko področjih:
2.	idejno-politično izobraževanje in usposabljanje
3.	kulturno področje
4.	športno področje
5.	informiranje
6.	ljudska obramba in družbena samozaščita
7.	ostalo
Ocene oz. točke, ki prikazujejo aktivnost, se vpisujejo v zbirne tabele, te pa bodo vsake tri mesece objavljene na oglasnih deskah. Iz teh tabel bo razvidna aktivnost nasploh, kakor tudi na posameznih področjih. Nadalje se bo takoj lahko ugotovilo, v katerih OO ZSMS dejavnost zamira, v katerih pa je živahnejša.
V	obeh akcijah so interesna področja še natančnejše opredeljena, kakor tudi sam sistem točkovanja in prikazovanja rezultatov. Na vsa ta in še druga vprašanja bo vsakdo dobil odgovor pri predsednikih OO ZSMS v naši OZD, kateri pa so:
Stankovič Mira — predsednik OO ZSMS predilnica
Dukarič Miha — predsednik OO ZSMS plemenitilnica
Ivkovič Vesna — predsednik OO ZSMS DS skupne službe
Kopitar Boris — predsednik OO ZSMS obrat II (tkal. in plemenit.)
Kot je že preje omenjeno, ni to tekmovanje samo prestižnega pomena, ampak v večji meri hoče prispevati k racionalnejšemu in boljšemu organiziranemu proizvodnemu, kot tudi družbeno-poli-tičnem in samoupravnem delovanju.
Mladi na obisku v kasarni Stane Žagar
Živahnejše vključevanje v delavskem domu
Na povabilo vojakov inženirske enote, smo si v februarju ogledali kasarno in se seznanili z vojaškim življenjem, tako z načinom njihovega usposabljanja, kakor z možnostmi za preživljanje prostega časa.
Najprej smo si ogledali njihov muzej, ki zgovorno prikazuje nastanek in pot slovenske narodne udarne brigade »France Prešeren«, njene težke boje z okupatorjem in njeno slavje ob dokončni zmagi. Poleg tega je v muzeju prikazan začetek in razvoj odporniškega gibanja, nosilci tega odpora, še poseben del pa je namenjen narodnemu heroju Stanetu Žagarju, po katerem ima kasarna svoje ime. Nadaljnji ogled je bil namenjen kabinetom, v katerih se usposabljajo mladi vojaki in se tako kalijo v prave borce, ki so v vsakem trenutku sposobni braniti našo svobodo.
Bogato je opremljen kabinet za družbeno-politično vzgojo, tako da so predavanja res lahko nazorna in kvalitetna.
Potem so se vrstili kabineti za vojaško usposabljanje,
Mladinska organizacija iz Tekstilindusa je 16. aprila pripravila ekskurzijo v No-voteks. Poleg ogleda same proizvodnje, smo se seznanili še z delovanejm in organiziranostjo njihove ZSM. Predstavniki ZK in sindikalne organizacije pa so nam orisali
(Nadaljevanje z 9. strani)
5. Ukrepi za uspešnejše poslovanje
Predvsem je nujno urediti celoten kompleks nerešenih organizacijskih in tehničnih zadev, ki se nanšajo na sistematično ponudbo izdelkov reprodukciij. Osnovno izhodišče je že zasnova koncepta sezonskih kolekcij s sodelovanjem usmerjevalcev in neobveznimi konzultacijami s potrošniki, v tem primeru konfekcionarji posameznega žanra tkanin.
V celoten cikel priprave je vključenih več sektorjev, zato je potrebna ustrezna rešitev organizacijske povezave z razmejenimi nalogami, ki posamezniku predstavljajo obvezo. Učinkovit je lahko samo medsektorski neprekinjen krog. Kot dezensko definicijo kolekcije je vzporedno potrebno obravnavati tudi konstrukcije programa tkanin.
Ob sočasni solidaciji tehnološkega procesa je potrebno pričeti s prizadevanji za trajnejše povezovanje s konfekcijskimi podjetji, kar nam bi omogočilo zanesljivejši plas-
kot je ravnanje z razstrelivi, miniranje mostov, prog in drugih objektov, pa spet izredno opremljen kabinet za voznike motornih vozil, kakor tudi kabinet za strelno orožje, ki je najmoderneje opremljen, saj se streljanja lahko naučiš v kabinetu.
Z zanimanjem smo si ogledovali vse to, posebno še tisti, ki niso služili vojaškega roka in se prepričali, kako moderno je opremljena naša armada na naj višji stopnji bojne pripravljenosti in usposobljenosti.
Po ogledu kabinetov pa so nas vojaki povabili v svoj klub, katerega so s prostovoljnim delom sami opremili. Tako imajo svoj prostor, kjer v prostem času lahko pišejo, igrajo šah, poslušajo glasbo ali pa se zabavajo. Ob tej priliki jim je naša ZSMS Tekstilindus podarila šahovske garniture in zavese, tako da je prostor še prijetnejši.
Obisk smo sklenili s srečanjem v malem nogometu, ki je bil v njihovi telovadnici, katero so tudi sami opremili.
B. J.
njihov gospodarski položaj. Pojasnjeni so nam bili tudi vzroki — tako zunanji kot notranji, ki so privedli podjetje v neugodno gospodarsko situacijo. Ob tem pa so tudi že navajali, kakšni programi so bili izdelani in kako se izvajajo v praksi, da bi
man s tem, da je dogovorjeno o skupni udeležbi na rizi-ku pri prodaji in propagandi.
Sektor je potrebno organizacijsko usposobiti za delovanje na področju reprodukcije in v celoti urediti sistem zbiranja, urejanja in obdelave podatkov za poslovanje
se ta situacija izboljšala. Na koncu je bilo ugotovljeno, da se tekstilci vse premalokrat srečujemo in pogovarjamo o težavah, ki so skupne celotni panogi in tudi premalo organizirano nastopamo navzven pri uveljavljanju svojih zahtev in sklepov.
Prav zaradi teh ugotovitev je iz mladinskih vrst prišla pobuda, da se mladinske organizacije tekstilne panoge povežejo med seboj in ustanovijo nek skupni organ, ki bi skrbel za koordinacijo akcijskega delovanja mladinskih organizacij, obenem pa bi vzpodbudil sodelovanje ostalih organizacij in organov v tekstilni panogi. Na zaključku pogovora nam je tov. Kovačič, vodja kadrovske službe in mentor mladinske organizacije, orisal še zgodovinski razvoj Novega mesta, kot tudi same tovarne.
Po obisku smo si ogledali samo mesto, ki se izredno hitro razvija, kakor tudi industrija, ki je večidel zgrajena v zadnjih tridesetih letih.
Popoldne smo se skupaj z mladimi iz Novoteksa odpeljali na Gorjance, kjer imajo svoj planinski dom. Večer, ki smo ga preživeli skupaj, je potekal v izredno prijateljskem vzdušju in je vse prehitro minil.
Naslednji dan, v nedeljo, nas je pozdravilo lepo in sončno vreme, tako da smo si z Gorjancev lahko ogledali Novo mesto in vso Dolenjsko.
Polni novih doživetij smo zapuščali Novo mesto z obljubo, da se kmalu ponovno srečamo z mladimi Dolenjci v Kranju.
B. J.
znotraj podjetja in s tržiščem. Predvsem je potrebno poskrbeti za ažurno propustnost in vsklajevanje informacij, kar omogoča soliden kontakt s kupci, pravočasnejšo pripravo proizvodnje in prodaje. Brezdvomno pa je načrtovanje uspešnejše prodaje, ki postaja s strani kupcev vse zahtevnejša, močno vezana s solidnostjo realizacije celotnega poslovnega procesa.
Sanacijski program zajema naloge in zadolžitve za večjo učinkovitost prodaje.
Na iniciativo stanovalcev delavskega doma in ZSMS »Tekstilindus« je bil v decembru lanskega leta formiran svet stanovalcev doma. Ta svet se je takoj lotil urejanja notranjega življenja v domu, tako discipline, kot reda in čistoče. Z veseljem lahko ugotovimo, da je svoje delo pravilno usmeril in da so rezultati njihovega dela že vidni.
Naslednjo nalogo, ki si jo je zadal, je usmeriti stanovalce, da svoj prosti čas koristno izkoristijo, obenem pa zadovoljijo tudi svoje interese. Seveda je to možno le na organiziran način in ob pomoči drugih. Ob tem pa se je pokazala potreba, da svoje predstavnike aktivno vključijo v krajevno skupnost in razne organizacije v tej skupnosti. Neživljenjsko tudi zveni, da bi bili člani skupnosti, katere kreatorji pa niso tudi sami, čeprav stanujejo tam mogoče le začasno.
JOŽE BRANKOVIČ odhaja na novo službeno mesto
Ker dosedanji predsednik sveta OO ZSMS Tekstilindus Jože Brankovič odhaja na novo službeno mesto, je bil na zadnji seji sveta predlagan in izvoljen Miha Duka-rič, dosedanji predsednik OO ZSMS Plemenitilnica I. On bo opravljal predsedniško funkcijo do konference 00 ZSMS, ko bodo volitve.
Zaradi tega so že navezali stike s predstavniki krajevne skupnosti Stražišče, kot tudi s predstavniki športnih organizacij, KUD, družbenopolitičnih organizacij, posebno pa še z OO ZSMS v tej krajevni skupnosti. Tako bo možnosti za koristno preživljanje prostega časa in za uresničevanje posameznih interesov veliko več kot pa sedaj, ko praktično teh možnosti ni bilo.
B. J.
Šahovsko
prveastvo
delavskega
doma
Svet stanovalcev Delavskega doma in ZSMS Tekstilindus sta 6.2.1977 organizirala prvenstvo Delavskega doma v šahu. Zanimanje za to tekmovanje je bilo izjemno, kar ponovno dokazuje, da mladi nimajo tovrstnih prireditev in da si jih želijo.
Prijavilo se je 17 šahistov Po prvem kolu jih je ostalo 8 in ti so potem igrali med seboj za najvišja mesta. Zmagovalec turnirja je bil Pavlov Andò, drugi Djukanovic Rajko in tretji Mavrič Nedeljko. Vsi trije so prejeli diplome, prvi pa šah nagrado ZSMS Tekstilindus.
Omeniti velja, da so bile igre borbene, posebno dobro šahovsko znanje pa so pokazali prvoplasirani trije igralci.
ljubljanska banka
IMa tekočem ...
Iz dneva v dan je več ljudi, ki namesto z gotovino plačujejo s čeki. Ta način plačevanja, ki je v svetu znan že zelo dolgo, se je v zadnjih letih, predvsem pa v letošnjem letu, izredno razmahnil. V Jugoslaviji je v obtoku več različnih čekov, vendar je v Sloveniji največ občanov odprlo svoj tekoči račun pri Ljubljanski banki in zato so njeni čeki v Sloveniji, pa tudi po drugih delih Jugoslavije, izredno znani.
Poslovanje s tekočimi računi je začela Ljubljanska banka uvajati že pred leti, vendar je moralo miniti precej časa, da so se povsem uveljavili. Danes ni več trgovine, gostinske or-ganiazcije, bencinske črpalke ali pošte, kjer bi ne mogli plačati s čekom. Ček je že povsem zamenjal gotovino in prav to
je poleg tega, da poslovanje s čeki prinaša največ koristi imetnikom tekočih računov, spodbudilo vse tiste, ki bi radi dinar čimbolj koristno obrnili, da so začeli masovno odpirati tekoče račune.
In kaj je tisto, kar daje čeku prednost pred gotovino?
Odgovorov na to je zelo veliko in vsega sploh ni mogoče zajeti v nekaj stavkih, saj je naposled tudi spretno vnovče-vanje čekov, oziroma politika plačevanja, odvisna od posameznika.
Osnovne prednosti so v tem, da ima vsak imetnik tekočega računa čeke, na katere napiše vsoto, in potem je pravilno izpolnjen ček vreden prav toliko kot gotovina. Neizpolnjen ček pa ne pomeni denarja, zato ukradenega ali izgubljenega čeka skoraj ni mogoče vnovčiti. Drobna knjižica s čeki, z nekaj lističi, ima kaj različno vrednost. Z njo je mogoče pokriti milijonske izdatke ali pa čeke vnovčiti le za nekaj stotakov. Imetniki tekočih računov imajo pri sebi vedno toliko denarja, kot ga premorejo; toliko ga lahko vsak trenutek porabijo, in vendar ne prenašajo gotovine.
Denar je sicer v banki — na varnem in se obrestuje, a je vseeno vsak trenutek dosegljiv.
Pot do čekov pa je kar se da enostavna. Treba je stopiti le v najbližjo poslovno enoto Ljubljanske banke in povedati, da bi radi imeli tekoči račun. Izpolnili boste poseben obrazec, organizacijo, kjer ste zaposleni, pa obvestili o tem, naj vam vaše osebne dohodke nakazuje na vaš tekoči račun. Na tekoči račun vam lahko nakazujejo tudi druge prejemke, tako na primer potne stroške, invalidnino, priznavalnino, vzdrževal-nino, Ljubljanska banka pa vam lahko na tekoči račun prenaša tudi denar z žiro računa (kjer se denar ne obrestuje, na tekočem računu pa tečejo 7,5 % obresti).
Tisti trenutek, ko imate na svojem tekočem računu prvi denar, vam banka izda čeke in potem lahko z njimi plačujete vseposod. Seveda lahko s čeki dvignete tudi gotovino, in to v vseh poslovalnicah Ljubljanske banke in drugih bank ter pri enotah SDK. Kar je pa še pomembnejše, Ljubljansko banko lahko pooblastite, da prevzame skrb za plačevanje stalnih, ponavljajočih stroškov, kot na primer plačevanje vode, elektrike, časopisne naročnine, stanovanjske najemnine, vzdr-ževalnine za otroke ali starše itd. Vse to opravlja Ljubljanska banka za imetnike tekočih računov brezplačno.
Obisk T Novofeksu
DS skupne službe
Celotni dohodek predstavlja obračunane stvarne stroške, materialne in pogodbene obveznosti ter osebne dohodke in druge prejemke s pripadajočimi davki in prispevki.
X. zimske športne Igre ObSS Kroni
Naša ekipa na letošnji tekstiliadi
XIX. zimska teksti Had a Kr. gora
V organizaciji Induplati Jarše je bila letos od 17. do 18.2.1977 izvedena XIX. zimska tekstiliada v veleslalomu na terenih Kranjske gore. Tega množičnega tekmovanja se je udeležilo 643 tekmovalcev iz 86 tekstilnih podjetij in trgovskih ter drugih tekstilnih združenj. Tekmovalci so se po starostnih skupinah pomerili na treh progah.
Naših tekmovalcev se je letos prijavilo rekordno število in sicer 35. Med ženskami se je najbolje uvrstila Jakopinova, ki je med 56 članicami zasedla odlično 6. mesto s časom 51.25 in med mlajšimi članicami Močnikova, ki je zasedla 18. mesto s časom 52.18 med 71 tekmovalkami.
Med člani je bil naš najboljši Humerca — 23. s časom 46.86, kar je izmed 155 tekmovalcev solidna uvrstitev. Nekoliko slabi rezultati naših tekmovalcev so bili med mlajšimi člani, zato bomo morali prihodnje leto temu kadru posvetiti večjo pozornost.
Ekipno je prvo mesto spet zasedla BPT (3.50.66), Tekstil-indus (4.31.44) pa 14. mesto
izmed 29 ekip. Naslednja XX. zimska tekstiliada bo v organizaciji BPT Tržič na Zelenici.
Rezultati:
Mlajše članice: 1. Habjan (Odeja) 42.25, 2. Justin (Vezenina) 42.40, 3. Kavčič (Sukno) 42.54 ... Uvrstitve naših: 18. Močnik 52.18,... 22. Delavec
52.41..	.. 24. Zajc 53.67,... 39. Draksler 59.37. Skupno je nastopilo 89 tekmovalk.
Članice: 1. Filipan (Jugo-tekstil) 46.87, 2. Ljuk (MTT) 47.57, 3. Dolžan (BPT) 48.17 . . . Naše tekmovalke: 6. Jakopin
52.25..	.. 32. Gros 1,06.08,... 38. Gašperšič 1,10.22,... 43. Tisak 1.18.26,... 49. Loparnik 1.26.80, ... 50. Papier 1.26.90.
Mlajši člani: 1. Sevčnikar (Svila) 43.69, 2. Zupan (Sukno) 45.05, 3. Šmit (FNT) 45.91 .. . Naši tekmovalci: 60. Hafner 1.01.58,... 64. Duka-rič 1.02.08,...	85. Rupar
1.04.77..	..	112.	Jeretina
1.11.82..	..	114.	Šprajcar
1.11.96, . ..	139.	Rezman
1.21.73, . .. 147. Mesec 1.28.57, . .. 160. čubrinovič 1.44.36.
člani: 1. Klanjšček (MTT) 40.34, 2. Aljančič (BPT) 41,47,
3.	Zupan	(Sukno)	42.74 ..,
Naši tekmovalci: 23. Humer-
Obvestilo
V letošnjem letu naše podjetje praznuje 50-letnico obstoja. Centralna proslava, ki bo zajela poleg jubileja podjetja še pomembne obletnice, ki jih praznujemo v letošnjem letu: 40 let gasilskega društva Tekstilindus, 85-letnico rojstva maršala Tita, 40 let prihoda tov. Tita na čelo ZK in 40 let ustanovitve KP Slovenije, bo v začetku jeseni. Takrat bo izšla tudi obširnejša številka Tekstilca, katerega vsebina bo posvečena naštetim jubilejem.
Uredništvo ob tej priliki naproša vse sedanje in bivše sodelavce, ki imajo kakršnokoli dokumentarno gradivo — predvsem fotografije, da jih posodijo uredništvu, kjer bi jih preslikali in nato vrnili. Predvsem bi nam bile pomembne slike, ki prikazujejo Kranj, tovarne, delo v tovarnah (predvsem Inteks, Jugobruna in Tekstilindus — Heller) od leta 1925 dalje. Slike bomo uporabili tudi za pripravo almanaha Tekstilindusa. Za pomoč se vam že vnaprej lepo zahvaljujemo.
Uredništvo
ca 46.86,... 31. Blaznik 48.85, ... 73. Zakotnik 54.19,... 97. Korelc 57.98,...	116. Janc
1.02.51..	.. 133. Justin 1.13.04, .. . 144. Jekovec 1.33.15.
Seniorji: 1. Uršič (Toper) 39.35, 2. Sevčnikar (Tekstilni institut) 41.15, 3. Stanovnik (Tekstil) 42.03, . .. Naši tekmovalci:	21. Hladnik
48.74..	.. 54. česen 1.10.24,... Černe je izpadel.
ZAHVALA
Za podarjena darila ob moji upokojitvi se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz obrata predilnica I, prav tako pa tudi sindikalni organizaciji predilnice I,
Jožefa Bevc
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem sodelavkam I. tkalnice obrata II za lepo poklonjeno darilo. Vsem skupaj še veliko sreče in delovnih uspehov.
Slavka Golob
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem tkalnice II najtopleje zahvaljujeva za lepa poklonjena darila.
Marija in Valentina Kavčič
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem mojim sodelavkam tkalnice obrata II, enako tudi 00 sindikata za lepa darila ob mojem odhodu v pokoj.
Kristina Žlindra
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem predilnice, še posebej izmenama Mizerit in Uranič ter osnovni organizaciji sindikata za lepa darila. Vsem skupaj želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
Slavka Krmelj
NAŠI ŽENSKI EKIPI —
POKAL
V dneh od 19.—20. februarja je bilo na terenih Martuljka izvedeno X. jubilejno tekmovanje v veleslalomu, tekih in sankanju v okviru X. zim-sko-športnih iger ObSS Kranj. Tekmovanj se je udeležilo 531 tekmovalcev iz 44 delovnih in drugih organizacij iz področja kranjske občine. Organizator je izvedel veleslalom na dveh progah, tako da se je tekmovanje hitreje odvijalo. Moški so tekmovali v sedmih starostnih kategorijah, ženske pa v štirih, tako da je bilo merjenje moči čimbolj realno.
Naših tekmovalcev je bilo na štartu 26. Od tega 10 žensk in 16 moških. Ženska ekipa je bila letos nepremagljiva, saj je v skupnem plasmaju zasedla prvo mesto. Posebno sta izstopali Jakopinova s 4. mestom v skupini ženske C in Drakslerjeva s 5. mestom v skupim ženske A. Moška ekipa letos ni bila popolna oziroma nam manjkajo mlajši tekmovalci, ki bi v hudi konkurenci lahko vidneje odstopali od drugih. V skupnem plasmaju je Tek-stilindus zasedel ekipno 5. mesto izmed 44 podjetij in organizacij.
REZULTATI ŽENSKE
Skupina A (do 25 let):
1.	Oman (Kulturna skupnost) 56,81, 2. Siler (RZS) 58,60, 3. Slabe (Živila) 1.01,14 ... Naše: 5. Draksler 1.01,49, ... 29. Zajc 1.16,15,... 32. Delavec 1.21,90.
Skupina B (25 — 35 let):
1.	Kurnik (LB) 51,65, 2. Sek-ne (Gradbinec) 54,47, 3. Vin-dišar 55,81, ... 11. Močnik (Tekstilindus) 1.03,61.
Skupina C (35 — 45 let):
1,	Pust (Porodnišnica) 40,83,
2.	Demšar (OŠ L. Seljak) 41,72, 3. Mešič (Central) 43,47,
4.	Jakopin (Tekstilindus)
43.68..	.. Ostale naše tekmovalke: 7. Gros 44,73,... 15. Gašperšič 48,75,... 20. Loparnik 51,00, 21. Tisak 57,44, 22. Papier 59,86.
REZULTATI MOŠKI
Skupina A:
1.	Bernik (Servis Gorenje) 41,86, 2. Štular (Iskra) 43,65,
3.	Parte (Iskra) 44,15... 72. Remic (Tekstilindus) 1.49,81.
Skupina B:
1.	Ponikvar (Gradbinec) 43,66, 2. Saražin (Poklicna šola) 44,01, 3. Nadišar (Iskra)
44.59..	.. Naši:	28. Hafnar
52.17..	.. 46. Jeretina 55,49.
Skupina C:
1.	Pesjak (CP) 44,06, 2. Por (ŽTP) 45,24, 3. Boškin (CP)
46.32,	. . . Naši: 13. Cvirn 49,13, ... 26. Humerca 50,53,... 32. Rupar 52,74,... 68. Kotnik
1.09.32.
Skupina D:
1. Slivnik (Gradbinec) 33,00,
2.	Jamnik (Elektro) 33,67, 3. Teran (OŠ Prešeren) 34,31, ... Naši: 36. Blaznik 38,19, ... 62. Korelc 44,23.
Skupina E:
1. Jaklič (Iskra) 36,27, 2. Benedik (Iskra) 36,93, 3. Andrej ašič (Sava) 38,11,... Naši: 25. Zakotnik 44,10,... 32. Justin 46,27,... 47. Jekovec 56,74.
Skupina F:
1. Primožič (GG) 34.85, 2. Šarabon (Iskra) 35,46, 3. Štular (IBI) 36,25,... 15. Černe (Tekstilindus) 43,60.
Skupina G:
1. Medja (Zavarovalnica) 40,98, 2. Faganel (Sava) 43,39,
3.	Laknar (IBI) 44,06,... 11. Česen (Tekstilindus) 54.08; Hladnik je izpadel.
Ženske ekipno:
1. Tekstilindus 92 točk, 2. Ljubljanska banka 90,	3.
Iskra 86, itd.
Moški ekipno:
1. Iskra 1511, 2. Sava 1097, 3. Gradbinec 1105, ... 6. Tekstilindus 290.
Skupna uvrstitev:
1. Iskra 1597, 2. Sava 1165, 3. Gradbinec 1105, 4. Elektro-468, 5. Tekstilindus 382, 6. Engineering 320, itd.
A. O.
ZAHVALA
Ob težki in nenadomestljivi izgubi moža in očeta
FRANCA SREBRNJAKA
se iskreno zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem ter OO sindikata za poklonjeno cvetje, denarno pomoč, izražena sožalja in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem govorniku Branetu Skubicu za ganljive besede ob odprtem grobu in njegovim naj-ožjim sodelavcem Petru Knificu, Antoniju Pajiču, Viktorju Zaplotniku ter Ivanu Slaparju. Vsem še enkrat iskrena zahvala za vso pomoč.
Žena Francka z otrokoma
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta
JANEZA JANCA
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem tkalnice I in pripravi za izrečeno sožalje, podarjene vence in denarno pomoč ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Pavel in Marija Janc ter Francka Topolovec
TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — Ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Vera Kastelic — predsednik, Le-tinič ing. Alenka — podpredsednik in člani:	Franc Mihelčič,
Saša Valentinčič, Slav-ka Roj ina, Peter Jekovec in Pavla Blažič. Tisk:	GP »Gorenjski
tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI