Št. 90 V Gorici, v torek dne 9. avgusta 1910. Izhaja trikrat na teden, in sicer ? torek, Četrtek in loboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . .15 K i JU -,>... ...-',;fO „.; • € ::: */• ~ v^v^^j*^?;.;' Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Sočau v vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu rKažipot po aoriškem in' Gfad^auRkem' in dvakrat v letu »fosni red železnic, paroiko? ia poltoib *tez\ Ha naroČila brez doposlaae na* ročnine se ne oziramo. -fU^Lj--^"*^ Točaj XL r&Hl±vr »Vse z« narod, svobodo in napredek!« Dr, k.. l\ H-1 .,,.,.,• .UreduIStv,^ ,,, , / j nahajas,v Gosposki ulici št. 7 ( Gorici vi. nadštr, na des&O. Lpravuištvo se nahaja v Gosposki ylici Št. 7 v 1. riadstr. na leto v tiskarni: Naročnino in "oglase |o plačati' loco' Gorica.'' ':-'' " Oglasi in poslanice se računijo 10o Petit-vfstah, četiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 .vin., 3-krat 12 vim vsaka vrsta, Večkrat po pogodbi VeLje črke, po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu '30 yih.t vrsta. — Za1 obliko in vsebino 'bglašoV odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. TtUfon *t. 83. „Gor. Tiskarna" A.' Gsjjbr&ek (odgbv^ J.' Palčič) tiska in zal. One ttaTiiga nrafla t gradivu ot) SI. (Dalje.) V oktobru 1907. se je vršil komisio-. nelni ogled v nižini v svrho pregledovanja načrtov za ureditev Soče, Tera in Idrije. Bili so navzoči zastopniki minister-siva za poljedelstvo, namestništva, vojnega ininisterstva, trgovinskega, deželnega odbora. Obhod je trajal 4 dni, potem so podpisali v Gradežu komisijski zapisnik. Zastopniki deželnega odbora so dali na zapisnik izjavo v tetn-le smislu: Izjavili so, du pozdravljajo z veseljem zanimanje-pristajnih čhmeljev e. kr. državne uprave za ureditev srednjega in spodnjega Sodnega toka, za ureditev Te-ra na avstrijski strani in za uravnavo spodnjega toka Idrije. Omenili so. da smatrajo ureditev zgoraj omenjenih vodnih tokov za nujno potrebno in da so pričakovali z upanjem izvršitve označenih del, katera se omogoči s sporazumnim .sodelovanjem vseh prizadetih činiteljev. Omenili so obširno, kake gospodarske koristi bo za Furlanijo ureditev Soče in Tera, kaj treba še napraviti: nasipe. močvirja osušiti itd. Sploh .so vsestransko premislili, kakšne gospodarske potrebe furlanske nižine je treba našteti ter jih zapisati v zapisnik. Vse se je zgodilo, kakor so hoteli Lahi. Pribijamo, da je bilo pri tem komisio-uelnem ogledu govora le o spodnjem loku Soče. liidraulični urad je imel na to nalogo, izvesti v načrtu neke korekture. Lahi pa so hoteli glede na ta komisionelm ogled še poseben sklep deželnega zbora v .svojo korist. In dobili so ga. Slovenski poslanci so bil; tako kratkovidni, da so se daii ujeti ter so glasovali /a peticijo, zadnjič objavljeno. Poslanec Fon je čutil nastavljeno »mtppolo« pu se. jo oglasil: da peticija nnprnvlja nanj utis, da se Uravnava Soče v spodnjem delu bolj naglasa kakor uravnava v Gorah. No, pa so ga potolažili, in peticija je bila soglasno sprejeta. Res je. da se povdarja v peticiji uravnava celega toka. res je pa tudi. da se preveč in pa prav prefrigano povdarja u« rnvnavo spodnjega toka. Na čelu peticije pa stoji: »Deželni zbor odobruje v celem obsegu izjave, ki so jih podali zastopniki deželnega odbora o priliki, ko se je vršil od 8.—12. okt. 1907. komisijski obhod v pretresovanje načrtov za ureditev Soče (od Gorice do morja), Tera in spodnjega toka IdriJ?.« To je hotel Pajer' imeti pred vsem potrjeno -• tega pa bi ne bili smeli pri-voliti slovenski poslanci, marveč bi bih morali zahtevati' Kratko*'peticijo' z jasnim besedilom /a uravnavo celega toka Soče. Še toliko bolj bi bili morali to zahtevati, ker je v odstavku pod A), da »deželni odbor naj ukrene vse, kar treba, da se ureditev Soče in Tera, ki se smatra kot enotna naprava, koukretira kar najhitreje mogoče v posebnem zakonskem načrtu«.;. Kaj. nuslite. da bo deželni odbor »ureditev Soče in Tera, ki se smatra kot enotna naprava« tolmačil kaj drugače kakor pri komisiji 1907? Kaj še! ' Napravljen je bil natančen načrt za regulacijo Soče v Purlaniji in za regulacijo Tera. vršil se je komisionelm obhod, sestavil proračun. Lahi stv si v deželnem zboru preskrbeli na to že, kar se jim ?e zdelo potrebno, dosegli so to z lahkoto, ker krepko drži zveza Pajerja z Gregorčičem - - in na to seveda je hidravlični u-rad s svojim delom pri kraju. Nadinženir Grfmhut je še speljal erar v tožbo z gradiško občino radi nekih o-brežnih zemljišč ob Soči; erar je izgubil pravdo, plača troške. — Griinhut je poklican v mimsterstvo. katero je naznanilo nato: »Die hvdroteclmische F.xpositur in Gradišča is? uiifgelost« <--- namesto'da bi se bila ta ekspozitura preselila v Gore ter izvršila tam enako delo. kakor v Furla- "*- uiji, mi kar bi se bil vršil-jednuk komisio- { nelni ogled, bi se bil sestavil proračun in v Ježelnem zboru sklenilo, kar treba. Tako pa se vse to, potrebno, ni zgodilo in se ne zgodi; gorenji tok so vtaknili v peticijo v deželnem zboru le za pesek' v, oči Slovencem. Dejstvo je to: da je za regulacijo Soče v. nižini vse pripravljeno, «a regulacijo v gorenjem toku pa nič. Slovenski klerikalni poslanci pa so bih v seji 12. jan. 1910. tako »kunStni*. dn so se dali kar tebi nič metu nič ujeti na laške limaniee, namesto da bi bili prav ob tej priliki zaropotali ter povedali Lahom in \ladi,,kar'jiiii,ti^!e,X|sjlapeticii»»bI ne bila smela blrf sfrreleta;' *' *; "r'' Zato pa ni kri\ a le,, vladu hI Lahi, da se je izvršilo opisano, ampak tudi sloven? ski klerikalni poslanci, ki so pustih Lahom iu vladi prosto roko. , - Naš dižavui poslanec Alojzij Strekelj je bil .stavil po enem komisionelnom ogledu v Furlauiji v poslanski zbornici na Dunaju obsežno interpelacijo, v kateri, ie o* menjal pripravljalno delo za regulacijo v nižini ter i/jekel bojazen, da se bo regu-liialo Sočo pač v nižini, ah da me ne ku<-že na regulacijo v gorenjem toku. Keklj so mu v mmi.sterstvih, da odgovorijo z dejanji! No. sedai pa imamo udejanja«!..... O tej reči se ne sme molčati, ampak moia biti o njej govora v prihodnjem zasedanju deželnega zbora in v državnem zboru tudi treba znova povzdigniti bese-do.kajti na tak način, kakoršen se je pokazal pri »regulaciji« Soče, se ns sme vrr siti tista s tako slovitostjo napovedana gospodarska akcija vlade za našo deželo!!> vanskiii dežel priredi, Slovansko narodno* gospodarsko društvo dne 14! in 15. avg. 1910. v Ljubljani prvi slovanski narodnogospodarski kmigres. / • 'IV kongres je. prvi poskus zbližati avstrijsko Slovanstvo na gospodarskem polju, ter, ustvarjati organizacijski temelj k trajnemu gospodarskemu sodelovanju slovanskih nar'4ov v Avstriji. Ta kogres ima v prvi vrsti informativen ziiačaj.;^d;Ci'ifo>i^egled dosedanjega ruzvbhr Wame*zilih!:. slovanskih narodov vvAvstrij^v glavnih jstrokali nji-liovegipadovanjtf.rpčto' pvimerjujbeo sliko njihovega današnjega .narodnogospodarskega stanja ter poudariti najvažnejše točke za bodoče delovanje s posebnim o» žirom na sodelovanje z ostalimi slovanskimi narodi. •A ljubljanski kongres se ne omeji samo na to gotovo y,eleponicinbno iuforrna<-tivjio nalogo. Ustvarjala se bode na njem organizacijska podlaga za državne zveze slovanskih poljedelcev, obrtnikov in ev. tudi trgovcev, da bi tako skupni interesi trgo/stViVrzdiitneje mogli bitf darovani v širšem:,okvhiy: državne, .%, slovanske organizacije. ,1 Trdno se nudejemo, tla.prvi slovanski narodnogospodarski kongres bode temelj skupnemu' gospodarskemu delu avstrijskih Slovanov.- Na kongresu bodo odlični slovanski narodnogospodarski strokovnjaki podajali reierate. ' ' * "- Kongres bo otvorjen dne 14. avgusta ob 9. uri dopoldne v Narodnem Domu. v Ljubljani. Popoludne ob 3."uri bodo posvetovalne seje, in sicer: vseobčna'1 narodnogospodarska, po/jedelska, obftna in trgovinska. V ponedeljek, 15.'avgusta, ob'V»9. uri se bo'vršila profchiniacijska kongresna seja! Ako .še ima vsem slovanskim narodom dandanes' prirojeni čut slovanske v-sodelovanjem -.»lavnih narodnogo- j zajemnosti Uresničiti, je potrebno, da bo-.podaiskih tei osrednjih poljedelskih in 1 de ljubljanski kongres,- kot temelj pozitiv-obrimh kori>oracij iz vseh avstrijskih slo- J ne akcije za skupno delovanje slovanskih Slovanski narodno gospodarski kongres v Ljubljani: Kapitan Hatteras aH : Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal loki Verne. -- Prevei 0. I. (Dalje). »Brez dvoma, a vendar se človek po pravici čudi eskimski južini. Tako je gospod Ivan Ross vedno strmel iiad požrešnostjo svojih vodnikov, ko je na otoku Boothia prezimoval, on pripoveduje, da sta nekoč'požrla dva človeka, razumete, dva. v enem poldnevu četrt bisona; meso sta razrezala v pasove in jih kar tako požirala v svoje žrelo: kar ni šlo v usta, sta pa pod nosom odrezala in drug drugemu dajala. Ali pa je požrešnežema meso viselo do tal in sta ga tako počasi požirala kakor boa voh: 'M so kakor ta po dolgem ležala na tleh.« Fej!« se zgraža Bell, »ostudni požrešneži!« »Vsak južina po svoje,« odvrne filozofično Ameri-kanec. *Da. to je dobro!« pritrdi doktor. -Ker je potresa hraniti se dobro v tej širini, se ne čudim več, da se v Mieah severnih potovavcev vedno govori o južinah,« ' Aitamont. »Prav sodite,« tu,tne doktor, »jaz sem isto opazil; to ne prihaja samo od tod, ker je treba obilne hrane, marveč tudi, ker si jo je pogosto težko preskrbeti. Zato se neprestano na to misli m dosledno vedno o tem govori! »Vendar, če se prav spominjam,« reče Aitamont kmetje v, Norvegiji, v nje najmrzlejših pokrajinah ne potrebujejo tako močne hrane; malo mleka, jajc, kruha iz brezovega lublja. včasih losos, mesa pravzaprav pa nikoli; in vendar so hrusti trdne in krepke narave.*- : ; To je pa stvar organizacije, o kateri pa ne maram izreči svoje sodbe,« odvrne doktor. ¦>Vendar pa mislim, če bi se Norvežani preselili v Groenlandijo, bi že drugi ali tretji rod pričel hraniti se po groenlandskcm načinu. In mi sami, prijatelji moji, bi začeli eskimsko živeti, da ne rečem prav požrešno, če bi ostali na tej presrečni zemlji.« >Gospod Cla\vbonny, mene kar lakota napada pri takem govorjenju,« de i3ell. •»To. pa ne,«,odvrne Aitamont. v to bi me prej pripravilo ob tek in. mi vzbudilo stud pred tulenjskim mesom. t\ meni se zdi, da .to lahko poskusimo. Ali se motim ali pa vidim tu doli na ledustegnjeno maso, ki se "mi zdi živa.« >To je mrož!« vzklikne doktor; >tiho naprej!* iu res se je razveseljevala jako velika dvoživka dve sto vardov proč od lovcev j; radostno se je stegovala in zvijala ob bledih sohičuih žarkih. Vsi trije lovci se razdele, da živah' takorekbč odrečejo pot nazaj v svoje pribežališče; tako se ji približajo •ah nekaj sežnjev i« skrivaje se za grudami vsi hkrati ustrele. Mrož se obrne, ralbija po ledu in hoče ubdžatl; toda Aitamont.ga zadene $ sekiro in mu odseka hrbtne plavuti. Mrož se obupno bršini, a novi streli ga končajo in obstane stegnjen na ledeni? površini, ki jo je pordečil s svojo krvjo. ''¦.'¦<•¦«.• Žival je bila jako lepe lasti; od gobca do konca repu je merila do petnajst črevlfjv-in gotovo bi bila dala več sodčkov olja. Doktoribdrežl najlepše in najokifsnejšc kose mesa in prepusti ostalega" i|roža par krokarjem, ki so se ob tem času že zibali v--m|kii. ' ' ' Noč se jejbližala in jeli so misliti na vrnitevk Trdnjavi Previdnost}. Nebo je bilo popolnoma čisto ej-in drugi'so-se' prepustili njego-'. vemu-dobrei|u'rtosiii. u 'u a Vit tneseca-avgusta 1910. Rredsednijc':, tir- Jan Lentfch. Dmiaj. Pod-precisečlmki:1 Ivan ''Aribajr,'Uubllana. dr. Vaclav Šilenv/rJnio.MatfeMandič. Trst' Zapisnikarja: dr. Kttsak,:in Gutln Dunaj. Blagajnik-: dr, Belar, Dima*,člani odpora:• ivariiševič. TesenK", $r7K^ilwnUp|t§/ dr.-Markova ,Lvov,. prou PiUuljak. Čerm> viee, dr. PIoj, Dunaj, Povše, Ljubljana, dr. Slama. Brno, Sianek, Želetavai Berka. Praga, Bouchal, Dunaj, dr. Orozda, Dunaj, Gabršček, Gorica, špitalsky, Dunaj in Votruba. Praga. Namestniki: Svejk, Sveta Katarina, Spitalsky. Dunaj, Pirka. Dunaj, Kadcravek, Dunaj, T/ak, Dunaj. Žilava Dunaj. Preglednika: Ur. Krek, Ljubljana' in Poslušnv. Dunaj, DOPISI. |z tolminskega okraja. Iz Tolmina. — Tem potoni se zaliva- ! ljujemo vsem udeležencem pri. pogrebu ranjkega Ivana Rutarja iz Zatohlima, ki je v dobi 47 let, zapustivši 7 malih otrok in vdovo, nenadoma umrl v Tolminu. Posebno zahvalo izrekamo g. Josipu pH Prc-mersteimi, znancem, prijateljem in uradnikom za sočutje in za spremstvo. — Žalujoči ostali. iz goriške okolice. Iz Šenipasa. — Preteklo je dokaj fnr* dapolnih dni, odkar nas je vabil naš klerikalni svetnik na politični boji Po vsej pravici mit moramo priznati njegovo sveto potrpežljivost, da nas ni zadela v tem času še hujša kazen namreč dokazilo brezverstva. Naš dopisnik se je ravnal po božji potrpežljivosti, ki grešnike.čaka in vabi k pokori, — posebno pa nas, šempa-ske cerkvene pevce. V »Gorici« dne 2. julija št. 52. opisuje dopisnik lep manifestačni shod z veselico v Batujah, in graja klaverno liberalno veselico na Vogerskem in udeležbo šempas-kih cerkvenih pevcev. Pred Vsem moram omeniti, da je naš gospod dopisnik slabo poučen o vogerskem bralnem društvu, katero imenuje liberalno brezversko .društvo. Čuditi se moramo vogerskemu društvo in njihovi potrpežljivosti, (ki se ne postavi proti svojemu obrekovaicu. Meseca junija je imelo šempasko bralno diuštvo-veselico, na katero-je biloj povabljenih več sosednih društev, med njimi, tudi vogersko. Približno mesec potem je priredilo • tudi . vogersko. društvtv svojo veselico, pri kateri pa ni bilo tako klaverno«.kakor opisuje naš dopisnik, t-Veselica, pri Kateri je sodelovalo tudi šempasko društvo se je. zelo dobre spo-nesla. Nadalje, se naš dopisnik žaletuje v nas, češ da se nismo.udeležili shoda- v Batujah, Mi nismo prijeli nobenega vabiiu, in brez posebnega dovoljenja se mi kot brezverci ne drznemo: približati, tako. svetjara,shodom, bojimo; se; da biise nam: godiiokakpr evangelskemu gostu na.že^ nitnini, katerega so zvezali in vrgli v temo« ker ni bil povabljen,in ni bil svatov-sko.oblečpn. Čutimo se revne cestninarje nasproti farizejem, kateri lahko in ponosno zakličete: »O Bog, zahvalimo te, da nismo taki kakor šempaski cerkveni pevci.« Priporočamo se.pa našemu svetemu dopisnika da nam sporoči in navede one pevce izmed, nas, ki so. častne izjeme in kateri imajo velik upliv pri vas. Mi se iim, borno priporočili v priprošnjo, da nas .ne doseže,sramotna kazen,:-~ klerikalna me* tla. V svetem pismu stoji pisano, da se je prikazal Bog.Abrahamu v,podobi angelja in .naznanil, pogin Sodome in.Gomore*. Na, priprošnjo. očaka Je blagovolil Bdg priza-nesti me ma, ako se dobi izven Lotove družine»le ^edem pravičnih; ker pa še teh ni bilo, je sledil pogin mestoma. O tem srafctjir smo vendar mi veliko na boljšem! i V naši sredi so častne izjemam radvteh \ častnih izjem nam bo odpfts^o ?rkaj fcsprotniki se n« ravnalo po Tmuku: ljubi ijsroi^ibn^e-lega sebcIČfoko se obtf#* lici v svojf,,Y§ri, mi srno pa |io: klerikalna vera nt z» jektno povedano, mi nismo [ mi smo Kristusove vere, •alci nar* nosijo slabo sv& 5 Pred p^r^eti si je ttpal jpS&H\fcl&ikalec %t$fy da izhaja ČlMJt iz opi^€i smo pa dfifS^a, rav-nfiSBprotnegivSgljenia, da teftfe© postane človek klerikalna opica. Za vselej bodi vam povedano, da ostanemo mi prt svo-\ jem 'prepričanju.'J"aY6'f Hrast, kateri se ne vpogne. v najhujšem.'.viharju* nai se nam še tako grozi s klerikalno metlo ali pa naj se nam podvoji ali početvori našo mastno plačo za cerkveno petje. Opozorim pa našega dopisnika, naj se vmije na duši in telesu.; predno pobere kamen in ga vrže v šempaske cerkvene pevce. Takih in enakih očitanj je zmožen le klerikalni ko-ristolovec, kateri v resnici posnema za majhen grižljaj/.- opico. Ker smo pa mi zameni jiapad.eni,.opozorim dopisnika, naj dokaže podatke temeljito v najkrajšem času, če ne se ga smatra za največjega hudobneža. Ud pevskega zbora v šempasu. smo v svesti. da bodo tem potom vlovili kakega novega naročnika ali vsaj razprodali nekoliko številk iste izdaje več. li e s n i c o 1 j u b. Družba sv. Cirila in Metoda. Velikanski dlrudaj v senožeških katakombah v nedeljo dne 14. avgusta 1910. v prid Obrambnemu skladu družbe sv. Cirila iniftModa. Godba, ples. petje. Paviljoni; pivo, raznovrstna vina, mrzla jedila, slad-ščice. kavarna, panorama, muzej. Srečo-lov A)0 doWtj«»vr korijandolj, konfeii, serpentine. Rr.ošhjarji itd. itd. Vrši se ob vsakem vremenu! — Podružnica sv. C. in M. za Senožeče in okolico. Ižajdotoskega okraja. • Iz Rihemberga 7. avgusta ¦ 1911». ¦--Celo ko na teti sovražnik na ranjence svojega nasprotnika v vojnem času, jim irna v zmislu reciprocitetnih pogodb vseh ci-vilizovanih držav celega sveta poskrbeti stanu primemo hrano, zdravniško pomoč itd; ter mora sploh človeško ž njimi ravnati kakor z lastnimi brati. — Tudi mi. ko ! smo videli župana Pavlico ležečega --težko ranjenega smo se spomnili na človekoljubnost in nismo — dasi bi lahko o-pravičeno — komentirali njihove obsodbe. Sedaj pa pride »P. L.«, koji vidi v lastni senci volka ter naglasa, da je postal Pavlica žrtev svojih najhujših nasprotnikov, kar pa ne odgovarja resnici, kajti Pavlica je-postal žrtev lastne jieprevidnosti. P. L« in sestrica »Gorica« sta že na odprta pisma in poslane gosp. V. Cigoja vletu 1908. poživljala slednjega, naj toži Pavlico, ako hoče veljati za- moža. druga-če bode ostal ^Cenčili - čeiiča«. No, sedaj Nrideta ta dva resnicoljubna lista gotovo priznala g. Cigoja za »moža«! Imel sem namreč priliko razgovarjati se tozadevno z go$R*:pJKg.oj;*,em ter-mu seio svetoval; naj napravi kazi: ovadbo zoper''župana Pavii-«P,.a_^dol>iItsem..odgpvQr: »Sem sicer po-iit»6»^ria«protnik -ž^parfa ali nikdar tak sovražnik, da bi se radi tega hotel nad ftjim maščevati. »Komrnt Zeit kormnt Rat!« Glede vnajemdajanja cestnih robov mi je rekel: »tako je in ostane kot pribito, da je sklenil župan Pavlica, dne 15. nov. 1903. s podjetjem Madile & Co. pogodbo, glasom koje dovoljuje on v lastnem imenu uporabo cestnih robov proti letni odškodnini v znesku K 30.— ter da je dobil na dan pogodbe plačeno najemnino do 31. dec, 1904. antecipatno.« Opomnil, mi je še, da je bil Pavlica istočasno tajnik cestnega odbora za ajdovski ..kraj in je ob enem opravljal tudi pošle predsednika, vsled bolehanja in poznejše smrti gosp. Trpina iz sv. Križa. , Kar omenja »P. L.«, da je dal Pavlica tvrdki M. &;Co. v najem svoje zemljišče z.ajtiagazin in omenja pri tem celo neko pismo.z dne;3. nov. I9a3.t nima s cestnimi robovi ničesar opraviti. Pavlica naj pazljivo čita ono pismo in gotovo bo spoznal pisavo in pisca istega. . Ostalo najemnino cestnih robov, svojega, zemljišča za magazin itd. v znesku K;455.~ je dobil Pavlica od podjetja drte .23. marca 1906. •To so gola dejstva, kojjh niti Pavlica niti tvrdka Madile & Co. ne morejo ovreči. Ako. pa misli Pavlica drugače, naj le -poskusi, kajti dokazila so na varnem. Mi bi se ne bili bavili s Pavlico, kateri leži moralično popolnoma vničen tu, ako bi nas ne bi izzval »P, L.« zatoraj pri-¦ čakujemo od »P. L., da priobči v svojj I prvi številki zahvalo Jožeta Pavlice, ker Domače vesti. Učiteljska prenteščenja in imenovanja v sežanskem okraju. — C. kr. okrajni šol. svet v Sežani je v seji dne 20. julija t. I. premestil vsled prošnje odnosno iz službenih ozirov sledeče učitelje: Josipa Ma-carola iz Nabrežine v Tomaževico. .los. Mahprčiča iz Stomaža v Lipo, Josipa Rustjo iz Komna v Mavliiuje, Stanislava Vičiča iz Mavhinj v Stomaž, Valentina T.etčona iz Orieka v Volčjigrad, Silvestra Zaliarijo iz Povirja v Orlek, Marijo Faki-»ovo iz Kostanjevice v Sem pola j, Jožef o Gasparijevo iz Repentabra v Kostanjevico ,if) Antonijo Terpiuovo iz Šcmpolaja v Repcntaaor. Na novo seje imenovalo sledeče uči,-teljskc kandidate: Jožefa Cernetiča Koper v Komen. Viticenca Pakina Skrbiua v Na-brežino in Frana Ščuko Komen v Povir. . Minister javnih del-Ritt je dospel 5. t. ni; dopoludne iz Trsta v Bohinjsko Bistrico, kjer ga je na kolodvoru pozdravil cv-kr. okrajni glavar Župnek iz Radovljice. Minister se je nastavil v grand-hptelu »Triglav^ in sicer v dependenci »Bogu-tnila«. Opoludne je sprejel minister obisk okrajnega glavarja in zastopnika v Deželne zveze za tujski promet« dr, Krisperja. Jntortuiral se, je -obširno o razmerah tujskega prometa, na Kranjskem in razgo-varjal o različnih ukrepih, s katerimi bi se zamogel povzdigniti tujski promet. Minister, ki bo bival nekaj časa v Bohinju, namerava napraviti celo vrsto izletov. Dr. Stepančič — klerikalec. — Sobotna »Gorica« je povedala v svojem uvodniku »Kobilice in Gabrščekova »Soča« med drugim tudi to, da se mi motimo, ako vštevamo kraškega poslanca med klerikalce, da se ta čuti žaljenega, ako mu rečemo klerikalec in da mil je vera preveč sveta, da bi jo utegni! zlorabiti v druge namene. Nato dokazuje »Gorica« v dolgoveznih stavkih, kako je dr. Stepančič v resnici veren. To dokazovanje bi lahko popolnoma odpadlo, saj je rekel sam dr. Šušteršič v spomladi t. 1907. v Vodmatu pri Ljubljani na nekem shodu: »Mi ne preiskujemo, če je kdo veren. To naj vsak opravi s svojo vestjo!« in dr. Krecclj se je izrazit na novemberškem shodu v Centrala I. 1907. o priliki prekrstitve klerikalne stranke v »Slov. ljudsko stranko« približno enako: ».. a politične stranke ni naloga zasledovati, nadzorovati in ocenjevati, kako kdo vrši svoje verske dolžnosti!« Dejstvo je, da se je v dosego i/volitve dr. Stepančiča deželnim poslancem ravno tako izrabljalo vero in cerkev, kakor za kakega drugega klerikalnega kandidata. Najboljši njegovi agitatorji so bili duhovniki na prižnici. Sicer je pisal »Pr. List« št. 15. z dne 15. aprila 1909. v uvodnem članku: da so še drugi nauki, ki ne spadajo v cerkev, n. pr. o državi, deželi, občini, o volitvah itd. Vkljub temu pametnemu nazoru »Prim. Lista« so se vršili po vseh kraških cerkvah pravcati politični shodi v prilog kandidatu dr. Ste-pančiču. Izvoljen je bil na klerikalnem programu in vsled zlorabe vere. Vstopil je v klub poslancev one politične stranke, katero je naziva! sam dr. Gregorčič — | menda je bilo ob času prvega spora z no-vostrujarji.— klerikalno stranko. Torej vkljub vsemu temu bi ne smeli šteti dr. Stepančiča med klerikalce! Duhovniki so se borili zanj, njegovo ime je bilo imenovano v cerkvi raz prižnico, v deželni zbornici je sledil čez dm iti strn dr. Gregorčiču in vendar t~ dr. Stepančič nt klerikalec in se čuti celo razgaljenega, če se mu reče, da je klerikalec. Tega mi ne ra- zumemo, za i o pa ostajamo pri svoji pametnejši in naravnejSi razlagi in deduk-.-. ciji. da je-klerikalec.--1 ¦¦.; ' < Pride še. —Tako beremo*na' koncu vsakega članka v »Gorici« o »kobilicah in GabrŠčekovi »Soči«. Ni čuda, da se da raztegniti take članke skoraj.v neskončnost, ako se v članke vpletajo životopisi in mladeniški nazori sedanjih klerikalnih poslancev. Tako je »Gorica« posvetila v sobotnem članku celih 127 vrst dr. Ste-pančiču. Zdi se, kakor da bi bil zakrivil dr. Stepaučičev članek v »Slovencu« št. 58 z dne 11. -tnarca: 1893. lansko nezgodo na Krasu v obliki kobilic. Druge zveze ne moremo dobiti. Kar je torej zakrivil dr. Stepančič I. 1893. s svojim člankom, lahko sedaj popravi »Gorica* s svojimi dolgimi uvodnimi članki in ttverjeni-smo, da-bodo izhajali v »Gorici« še vedno članki o kraških kobilicah, ko ne bo na Krasu nobene kobilice več. Cesar niso mogle storiti ue vlada, ne dežeja, ;ne t*čina, to se, bo p(>- ¦ srečuV»noriei«. Vse kobilice bodo pocr-kale in to bo zasluga »Gorice« in njunih člankov, "ljudi dobro delo! • Potrditev ljubljanskega župana. Sobotni »Slovenec« se je zagnal pod tem ¦ naslovom v »Sočo« in piše dobesedno tako: »Goriška »Soča« zopet čveka o tem, da cesar do sedaj še ni potrdi! izvolitve župana Hribarja ter piše: -Govori se, da ga tudi ne ho in to na nasvet barona Schwarza in slovenskih kranjskih klerikalcev.« T<, je zopet ena tistih liberalnih .'-ifamij, ki so jih rodili vroči poletni dnevi. V »Slovencu« smo o tem že odločno zavzeli stališče za potrditev župana Hribarja, ker spoštujemo občinsko avtonomijo in ker liberalcem župana Hribarja od srca privoščimo. Tudi na merodajnih mestih so vodilne osebe naše stranke zahtevale potrditev župana Hribarja.« - Tako »Slovenec«. Slavno, uredništvo ljubljanskega »Slovenca« nam ne sme šteti nikakor v zlo, da tega ne verjamemo. Kar je preveč, je le preveč! Mi ooznamo.kranjske klerikalce, klerikalnega samozatajevanja, klerikalne koncilijantnosti napram kranjskim naprednjakom in posebno napram županu Hribarju pa ne poznamo in to radi tega, ker ne eksistira. Izvolitev ljubljanskega župana Hribarja ni potrjena. — »Slov. Narod« poroča, da so vesti, ki so krožile'po listih o nepo-trditvi Hribarjevi ljubljanskim županom resnične. Najvišja odločba v tem oziru se ima oficijalno razglasiti še ta mesec. Na dan razglasitve bo v Ljubljani vse polno orožništva. Baron Sduvarz bi zelo rad ime! kako revolucijo v Ljubljani. Sclnvarz misli razpustiti mestni občinski svet, kamor pride potem vladni komisar. Lepi sadovi vladne in klerikalne politike. »Slovenčeve« denuncljacije znajo postati pri vsej svoji smešnosti vendarle ;.u Slovence resne. Vsaj toliko bo »Slovenec« dosegel, da bo v najvišjih krogili slovenski narod zapisan kot »veleizdajski«. Cilje se, da nameravajo vsi prizadeti bel-grajski izletniki »Slovenca« tožiti. -Slovenčeve« demmcijaeije so hrezdvomno insceuirane v sporazumu z deželno vlado. Razni špicelni skušajo od posameznih o-seb v Ljubljani izvabiti tozadevne izjave. Nj torej izključeno, da bi ne doživeli v doslednem času senzacije: slovenski -veleizdajski procesi Slava --Slovencu-! Protestni shod N. D. O. radi prepovedanega izleta v Puij. — V nedeljo se je vršil v Trstu v Narodnem domu impozan-ten protestni shod slovenskih delavcev. Ljudstvo je bilo razkačeno. Veselilo se je na izlet v Pulj in prišle so vojaške oblasti in prepovedale so izlet. 2000 listkov je bilo že prodar.'\. Govo-niki so vsem govorili iz srca. ko so napadali prave krivce, posebno govor dr. Mandiča je kar elek-trizoval navzoče. Sklenilo se je ojstro resolucijo. Po shodu je bila tnala demonstracija po mestu brez posledic. Čuki v Šturjah. — Za to »čukarsko slavnost se bi mi prav nič ne zmenili in je niti.ne bi omenili; toda ker so klerikalci tako ljubeznjivi, da vtaknejo svoj nos v vsako sokolsko slavnost, bodi tudi nam dovoljeno par opazk. Sine tra et studio. Vsako letu ob tem času izletajo Čuki na — Kranjsko. Lansko leto so bili v Logu. letos so šli- v Šturje. Čuki spadajo ob gotovem poletnem času, da ne rečemo ravno v pasjih dneh, med ptice — selivke. Priprave za ta izlet in agitacije za veliko udeležbo so se vršile po raznih cerkvah. v Šturjah, v Vel. Zabijali itd, V Vel. Žab- Ijah je premotil kapucin celo stare ženice, ¦ blago takoj dvigniti. Za dvignenje takih., da so romale v Šturje po »orlovske« od- T pošiijatev služijo listine za prijavIJerifti pustke. V vlaku je bilo vse živo. »Orli« pošiijatev, katere mora stranka sama iz-so si dajali korajžo. Na postaji Kartinje so polniti. Te listine se dobe v- sešitkih po pa utihnili, slišali so namreč, da je nekdo 1 JlMl kosov, vsak kos po 6 vinarjev, pridp-otnenil »Sokola«. Skozi Ajdovščiuoso ko- j tičnih poštajiitli ftlagajuah.' Naročniki t61c-rakuli, zmenil se nt zanje nihče. V Šturjah , fonov, ki Želijo prijavljenje prispclnega je bilo napovedano kosilo za. 600 oseb, tako so*"nas'TmorMfalt^ samo 130. Kranjska in posebno Vipavska je sedaj rešena! Drugo leto .pridejo na vrsto menda Žapuže, rojstni kraj dr.' Bre-eelj-na. Pretep« — V 'pretforadnjr-številki je objavila »Soča« dopis iz Avč, v katerim je kritikoval dopisnik cerkveni shod Nad Avčem in tudi povedal, da tvori konec te-ga shoda vedno pretep. In res! V nedeljo zvečer se je opazilo štiri može, ki so nosili v nosilniei — žrtev cerkvenega praznika Nad Avčem. Lansko leto ob istem času se je izvršil uboj. Letos je zopet edett ves porezan po prsih. Pristavljamo, da so j •\vče zelo klerikalna občina in da se raz- j mere niso prav nič izpremenile, dasi ob- s stoja tam že delj časa kat. i rob'raze- { v a l n o društvo. C. M. Vuga, kurat v Podgori. ue pozna več pravega evangelija. V vsako pridigo vtikava, edino le naprednjake in socialiste. Ljudstvo zahaja v cerkev, da sliši božjo besedo: zabavljice na naprednjakc hi na socijaliste lahko sliši v vsaki kler rikalui oštariji. ni 'mti treba hoditi' v cerkev poslušat jih in ima vsaj to udobnost, da se lahko brani. C. M. Vuga je hud petelin in prišel bo čas. ko si ga nekoliko bližje ogledamo. Iz Solkana smo dobili dopis v vezani besedi. Hudomušno nam .pripoveduje dopisu ik-pesnik, kake nasprotnike vidi solkanski kaplan v Solkanu, namreč najprej Čitalnico, potem -Sokola«, potem 'Podružnico družbe«, med tem ko rešuje na njegovr strani samo »izobraževalno drn-šivo- vero. To je seveda v resnici majhen odpor proti združenim sovragom. Ustanovila se je torej v Solkanu -Slovenska Straža*, na katero se še najbolj rima blamaža. I Dijaška veselica. V pondeljek IS. ' avgusta priredi goriški dijaški pevski ' kvartet pod pokroviteljstvom obeh C. M. podružnic v P r v a č t n i popoldansko ve- ; selico z lepim vsporedom. Pelo;se bode j tudi si. občinstvu priljubljeno spevoigro, j Ker je takih dijaških nastopov v naši lepi [ okolici le malo, pričakuje se mnogobrojne udeležbe iz mesta in okolice. Začetek točno ob 5. uri. po prihodu vlakov. Cene sedežem I. vrste i K: II. vrste 70 v: stojišče -10 v. Cisti dobiček je namenjen C. M. obrambnemu skladu. Vsporede se bo dobilo pri blagajni. Dva kočijaža st;i trčila skupaj suoči okrog II. ure na tekališču .los. Verdi-ja. namreč Josip Ušaj. voz. št. 4M in Josip Toplikar. voz. številka 4X Kočiji sta pokvarjeni, pa tudi oba izvoščeka so morali pripeljati v bolnišnico, da so jih obvezali, ker sta se pri padcu ranila na glavi. Cerkveni shod Marije Snežnice Nad Avčem. - Na drugem mestu smo že nekaj novedali o tej stvari. Kakor vsako leto, je tudi letošnji shod v nedeljo zahteva! "»vojn žrtev. Podkrasnik Mihael iz Levpe št. 45 je dobil v pretepu o globokih ran v desno rame. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico. Stanje njegovo ai nevarno in danes m« je že bolje. * .¦ ¦ - Padec. — 11 letni učenec Ivan Bo-škin. stanujoč v ulici kmetijske šole, je padel s skednja in si zlomil levo rok^ -Pripeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov. Najdeno. V občim' Št. Maver seje našlo blizu Pevmice v senci en velik paket kart in sicer zemljiških kart, pobotnic, računov itd. Kdor je to izgubil, naj se obrat na št. A() v Št. Mavru. Objava c. kr. avst. drž. železnic. —> Na željo nekaterih naročnikov telefona, se uvede na sledečih postajah telefonično prijavljenje prispelega blaga in sicer: Trst c. kr. drž. žel.. Trst - Prosta Luku č. kr. drž. žel.. Trst - Cesno skladišče. Trst - Skedenj. Trst - Sv. Sava, Buzet, Pazin. Rovinj. Pula, Koper, Portorose (telefonska centrala Piran), Poreč, Opčhte drž. žel., Cervinjan, Gorica drž. žel. Ljubljana servatore Triestino«. ' »Osterr. Zen*-tralanzeiger ilir das offl-mliclie Liefe-. riingsNveseih- in >Osterr. VVochenschrift fiir tlen oifentlicben Baudienst« od S. t. m. Pojasnila daje tudi oddelek III. c. kr. dr-žavno-železniškcga ravnateljstva v Trstii in c. kr. železnico-vzdrževalna sekcija." na Jesenicah. Listnica upravništva. - O. Pulj. '/, zadnjim zneskom K 5.-no do 2. nov. t. 1. Pozdrav! prišli Žbogar (»Gorica«), Mežek (»Danica«), SrebrniČ (»Solkan«), Hufhar• (»Vr-!| tojba«), Lavrenčič (»Danica«), Frletič (»Danica«), Pahor (»Miren«), Mihelj (»Vr* tojba«). Danilo, ki je bilo samo eno za dirko hitrosti je dobil Šinigoj, ki ie dirkal za dr, »Gorica«. Darila polževe dirke so dobili sledeči: I. darilo Šini^oj,.dirkal za dr. »Gorica«, U.'HaYnV Vidmar, dirkal za dr. »Danica«, III. darilo Terpin,, dirkal za dr. »Solkan«. ',_'"-: ;'. ' \ ..'?¦ Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja, da priredi celodnevni izlet v:: nedeljo dne 14. t. m. v Italijo. Odhod iz Gorice z državno.železnico ob 6 uri zjutraj, do Sv. Lucije, potem s. kolesi skozi Tolmin, Kobarid v Čedad in'na Krmin nazaj. Opozarja se vse gg. člane, kateri še nimajo: legitimaciji;,da šiprfcskrbž siik0 h obrnejo do predsednika Fran Batjela v Gorici, Stolna ulica št. 3., ki koj napravi potrebne legitimacije. Alj pa naj slike, s seboj na iziet prineso. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. . Krušič. e plača* $ol{oisl{i cestnik* »Celjski sokolski /.let dne 14. avgustu j 1910. Manifestirajmo z velikansko udeležbo, da čutimo z dragimi nam brati na Štajerskem, ki bijejo v eni najvažnejših postojank — v Celju — najljuteiši boj z jani-čarji lastne nam grude. Dostojna manifestacija slovenske in slovanske misli maj bode ta najpomembnejša slavnost, ki jo je priredilo slovensko sokolstvo!« Telovadno društvo goriški » Sokol « naznanja, da se vrši izredni občni /bor v četrtek dne il. avgusta t. I. ob S. mi /večer v društveni telovadnici v ulici sv. Ivana št. 7. Na dnevnem redu je: I. Volitev podsiaroste in slučajnosti. Za polnoštcvilno udeležbo vabi odbor. Zveza narodnih društev. Opekarsko - bralno društvo v Buko-vici priredi dne 21. t. m. svojo prvo veselico. Lansko nameravano veselico je onemogočil dež. Društvo se tem potom obrača na vsa ona društva, katerim so bile poslane okrožnice s pozivom za sodelovanje in za udeležbo, s prošnjo, naj bi blagovolila odgovoriti na dotične okrožnice še ta teden, to pa radi sestave vsporeda. V: >ored se objavi pravočasno. Veselica se bo vršila na prostorih g. Jožefa Keber. K razvitju zastave bralnega pevsker ga društva »Ladtja« v Devintt se oglašajo pridno bratska društva, K že omenjenim šestim društvom (iz Opatjegasela, Mav-hinj, Sesljana, Tržiča in iz Gorice) pridejo še »Adrija« iz Barkoveij. »Velesila« iz Skednja in »Hajdrih« iz Proseka. Vspore-di se razpošljejo koncein J&ga tedna. Po vseh teh pripravah soditi, obeta biti v De-viuu dne 21. t. m. lepo in veličastno narodno slavje, ki bo mnogo pripomoglo v ukrepitev naše narodne pozicije v obmejnem Devinu. Goriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Miren« v Mirnu naznanja izid dirke (lorica * iMir&i, ki je bila preteklo nedeljo. Dirka junijbrjcv: T. je došel Semolič iz Opatjegasela, kateri je dirjal za dr. »Danica« in rabi! 6 ;min. 2 sek. II. je došel Paljavie iz Št. Florjana, kateri je dirkal za dr. »Danica« in rabil 6 min 8 sek. III, je došel Mozetič iz Solkana« kateri je dirkal za dr. Solkan in rabil frmm 14 sek. V maksimalnem čašifso Politični pregled/ Dogodki na Španskem. - V nedeljo se je imel vršiti v San Sebastianu veh-, kanski protestni sfiod združen z demonstracijo proti španski vladi. Z velikanskim številom so hoteli dokazati klerikalci, da stoji še vedno špansko ljudstvo na strani papeža in da se iahko zanese Vatikan v svoji borbi .s špansko vlado na severne provincije. Organizator nameravane demonstracije je bil senator Urquijo, duhov-ništvo je dalo na razpolago vse svoje.moči in klerikalni listi so pisali revolucionarni jezik, pravili, kako trpi papež pod brezsrčnostjo Španske vlade, kako pretaka solze, katere mu treba sedaj posušiti. Toda klerikalci so napravili račun brez krčmarja iu ta je bil Canalejas. Čutil se je v pravici, z.- sabo je imel večino parlamenta, mini* • ški svet, kralja in tudi večino španskega ljudstva. Ker se je bilo bati nemirov, mogoče tudi kake male vstaje, (klerikalno ljudstvo je bilo do skrajnosti sfanatizirano in zelo radi bi nekateri umrli juučeniške smrti za papeža), je odredil Canalejas, da bo rabil za prevoz vojaščine vse vlake in iadije, in ko so videli klerikalci, da Canalejas ue odneha, so sami odpovedali demonstracijo v zadnjem hipu. Vse je padlo v vodo. Seveda pride sedaj vse polno ljudi pred sodnijo, ker so huj-skali proti oblastim, dinastiji, pisali imper-tinentna pisma Canalejasu. Neki duhovnik je celo par dni pred nameravano demonstracijo razdeljeval orožje med svoje va-ščane. Canalejas pozna dobro razmere, on pozna brezupno bedo španskega ljudstva. ve, da narašča bolj in bolj reka izseljencev, pozna \n tudi vzroke za bedo in za izseljevanje, zato pa hoče doseči reforme, da se omeji število samostanov in da morajo plačevati menihi in nune davke, ako izvršujejo kako obrt. Obrt pa izvršujejo brez kontrole vsi. Ulični boji v Teheranu. -- Mesto Teheran je v bojnem stanju. Vojaštvo je naskočilo revolucionarje, katere vodita Sa-tar kan in Baghi kan. Mnogo je bilo ustreljenih. Revolucionarje se je po kratkem, a hudem hoju razorožilo. večjo svoto cerkvi. Vidi se iz tega, kako sifiio0ej6:^rido.biU'j:n4^te;ri ^deijarj^m sveta .nebesa, če tudi se drže tega denarja solze; fcrafce1, in krvava kopije ubogega, ljudstva., . "...,/ ¦').:¦¦ - -* Upor med angleškimi polki..— V ma-novrih teritorijahie armade sta odpovedan la dva polka radi dežja in slabe poti po ške vaje so se nato odpovedale. Samomor sovražnika žensk, i $č Toplicah na Češkem je zaprla policija 50 letnega Avgusta Federle, ki je imel čudno navado,, da,je v, večernih , urad;:, .polival ženske obleke z oljem. Federle je priznal svoje čire in rekel, da rie more več videti žensk, odkar mu je umrla hči. V zaporu s|L je Federle obesil. '.¦... "¦¦ Mladi zločinci. ~* P« dvednevni pqt; rotni razpravi je obsodiljsodni dvor v Parizu tri .-mladeniče n$;d(|§liirtno, l^Jetno #" I tetflo ječo^ Medenici $ v aprilu umorili neko vratarico in ji vzeli denar. Umor in samomor grofa Potockega. Grof Stanislav Potočki je zabodel v Imat-safalu na Ruskem svojo ljubico Heleno Korezko in nato sebe ustrelil. Vzrok: Potočki ni mogel dojsečj ločitve' od' svoje žene, da' bi poročil 1?vojo' ljubico. 'Potočki je zelo bogat, - Sodi iz alumlrija. - V Žurihii'tSvica) so izdelali dVa soda iz aluminija, zelo lahke kovine. Vsak sod meri 16.SIK) I. Sode je narožila;iieka piVij^rtia. Dasi staiveli-!k% tehtata le. pp^O.lcfc Udobnost ^u^so-dbv le hitro In femeljito-šnaženje. Posku-' šnje so pokazale, da ne trpi v takih prav nič pivo ne gledev'istote,'ne glede okusa, < Meter na Kitajskem. — Kitajska vlada hoče vpeljati v svoji državi evropsko merilo namreč meter. Do sedaj je imela vsaka provincija svoje posebno merilc oficijehio merilo je bilo čl •••-= 32 cm. Nova bolezen na Nemškem. V ru-hrskeni okraju se vedno bolj Širi ined.o-troci neka do sedaj še neznana bolezen. Otrokom izpadajo lasje tako, da so vsi plešasti. Bahtcrijologi so doznali provzro-čitelje te bolezni, to so namreč glivice, ki napadajo lase, ue da bi se dotaknile lasnih korenik. Potem takem izrastejo otrokom novi lasje. Čudno je, da se pojavlja bolezen le pri otrocih. Glavo odsekal. — V Bukarešti! sta se sprla radi neke dame odvetnik Scnince-sci in stotnik Griporescu. Stotnik je odklonil ponujeni mu dvoboj, na kar ga• . ; hotei udariti odvetnik s pasjim bičem, to-ua stotik je hi? liifreji in je odsekal s subljo svojemu nasprotniku glavo, da se je zavalila po tleh. Ljudstvo je hotelo lin-čati stotnika. Eksplozija v vlaku. — Blizu postaje Thouars na Francoskem je eksplodiral v prvem tovornem vozu s smodnikom in patronami nabasan kovčeg, voz se je unel iu strojevodja in zaviraj, sta težko ranjena. Vas Csorbafalu na Ogrskem zgorela. Po neprevidnosti je nastal v vasi Csorba-falu požar, ki je uničil nad 50 hiš. Škode je nad 100.000 K. Več oseb je ralijenih. '- .- Razne vesti. Samomor duhovnika. — V Mori (Južno Tirolsko) si je prereza! vrtu z britvijo don Rocco_'Catterina, ravnatelj; liceja v Como. Dekan je zaukažal, naj |e zamolči ta„ samomor. Dolgo časa se je .mislijo, da je umrl naravne smrti. Komaj sedaj se je izvedelo o tem samomoru. Vzroki samomora so še neznani. . ' Poslanik Španski pri Vatikanu, Ojeda, je šel, predno je odpotoval iz Rima, k studencu Trcvi; pil kozarec vode in vcgel nekaj denarja v studenec. Babjevera vlada namreč, da se potem vsak gotovo vrne v Rim. Da je španski poslanik podvržen taki babjiveri, je nekaj čudnega. .,, w. , . Maščevanje po smrti. — V Lezze v Italiji je umrla neusmiljena bogaiiiika, ki je odirala ljudij na grozne načine. Ko je prebivalstvo izvedelo o njeni smrti,, je, ulomilo v njeno stanovanje in vse pobilo in strlo. Policija je morala čuvati truplo. Škof je prepovedal blagoslovljenje trupla, iii maše za pokOJnico, pa.tudi odK16tt)l;n[e§ nb! volilo v pobožne namefte. Zapustita le" Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane tO vin. Ako Je oglas obselnejii se n$ua» ta vs*ko besedo 3 ?ia. N«lprtptaf»ejie iaierlranjs « h-go?c* li obrtnika. • Kolflcoje manJSil) tfgovcev Tn 6"ortnitov v Gorici, katerih nt tiefell (in celo v roeatu> uih«o ne poina, ker nikjer ne tnserirajo. Skoda ni majhna. Kdo mm m staranje in hruio t«-letno ka|i».tidatinjo iž baljll druf.ino? Pogoj!: "i stano^njc^vdobno, -blizu/tole in fe mo^a^e! ' zrsiv«n vrt. Pismene ponudbe na naSe upravntStVp,' i Ifl LVrnn ?9^lli)l/a na dfl» na '»'>«*<. nufclh. IU MUH idolUiRd Naznanite po dopisnici svoj naslov tvrdkt Jak. Konig, Dunaj VZI./S • poštni urad 3. [l[] ' i Pnhi&flin se proda po ceni radi odpotovarija 1 lUllIdllU . Oglasiti se, je v, u!ifci sv. \ntori#;;-.j j----------------i J---------L_----------r^^ • Kmečko-delauska gospodarska /adrtiga v Uobravp iia Goriškem '. imaNv^fcieli ^drugnjfi limetov v Do- bravljah, Skriijah, Kamnjah, Brjal), Šmarja!) in drugih vaseh •;¦!<;<¦ j vclifco maožiao ižboraega vipavskega vili. Priporoča se cenj, gosliFri&atJMii K