DEMOKRACIJA Leto XI. - Štev. 46 .1 - v V.. A Trst-Gorica, 15. novembra 1957 Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. -^tel. 3-62-75 Uprava: Trst; ulica'S. .lAuastasto - c 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorice, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnjpa: mesečno L fOO, letno L 1.200 -*r~ Za inozemjtvo: mesečno L 170, letno L 2.000 >— Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Izhaja vsak petek Zahod ni v nevarnosti Dejstva, reainosii in zagotovila v govoru predsednika Eisenhowerja Potem ko je preteklo sredo Hruščev s triurnim govorom slavil uspehe boljševistične! revolucije in. so odličniki v četrtek zjutraj v. Moskvi prisostvovali veliki vojaški paradi, ki naj pokaže moč matične dežele komunizma, je v četrtek zvečer spregovoril predsednik Združenih držav, Eisenhovver. Govoril je: o -temi »Znanost in varnost«. ‘Njegov govor je svet pričakoval in ‘zabeležil kot enega najvažnejših, kar jih je Ei.senhower doslej imel, V njem je pojasnil stališče Združenih držav spričo ofenzive, ki so jo ‘Sovjeti sprožili na področju znanstvenega, in vojaškega napredka. Vojaška moč Združenih držav Predsednik Eisenhower je v svojem govoru iznesel. zanimive podatke v vo;a-škem -potencialu Združenih držav. Z njimi je dokazal, da tisti, ki odgovarjajo za varnost Združenih držav in s tem za varnost.. vse,ga> svobodnega sveta, zadnje čase niso spali. ‘Pač .pa so Združene, države dale prednost razvoju izkoriščanja atomske energije in vodenih izstrelkov. Tako so ‘Sovjeti prvi spravili v vsemirje svoje satelite, kar . toi v ostalem lahko napravile tudi 'Združene države, ko-bi osredotočile svoje napore in sredstva na ta poskus. Zato sovjetski sateliti ne pomenijo, da je .Sovjetska zveza prekosila ‘Združene države tudi gle de sodobne; oborožitve in da je nadmoč ameriških obrambnih sil prenehala. - Eisenhovver je nato naštel dejstva, ki dokazujejo prav nasprotno. Omenil je, da razpolagajo Združene države z 38 vrstami že preizkušenih in deloma serijsko razpoložljnvih vodenih izstrelkov. Po o-ceanih plujejo njihove podmornice, iki se lahko dvignejo na površje in v par minutah izstrelijo datekomeini radijsko vodeni izstrelek, napolnjen z atomskim razstrelivom. Za obrambo proti podmornicam im«, mornarica Združenih držav podvodne atomske ‘bombe. Rušilna moč štirih bataljonov, opremljenih z izstrelki '»Corporal«, je po svojem učinku, enaka moči vse artilerije, .ki so jo v ‘drugi svetovni .vojni postavili na fronte. Izredna je uničevalna moč sodobnih letal.i Tako imenovano..»strateško poveljstvo«, ki tvori posebno skupino ameriških ‘zračnih sil, je. danes, opremljeno z 'bombniki 8-5*2, Vsako-od teh,, le tal lahko samo ponese s seboj naboje,, katerih, uničevalna sila je večja kot je bila sila . vseh 'bomb, ki .so jih v vseh letih druge svetovna vojne .vsg letala, odvrgla-na .svoje cilje. -Temu letaki1 ho sledilo., še močno izpopolnjen 8-58,' .težek- bombnik, tor-.bo letel z‘nadzvočno hitrostjo, ,i ,i ‘ iSpOpoinile so se atomske podmornice. Ena je potovala 16 dni'.pod vodo, ne da bi se dvignila na površje, druga pa ,je plula pet dni p>od polarnim ledom. (Mornarica je začela, graditi letalonosilko‘-na atomski pogon. " ' ■ 1 Po letu 1956 so Združene države razvile atomsko orožje, ki razvije samo 4 odstotke tiste radioaktivnosti ‘kakor jo je razvijalo.preji Takšna orožja so ado važna, za obrambo lastnega ozemlja, katerega se noče' okužiti z nevarnimi, izžarevanji. Stalno se večajo zaloge atomskega o-•rožja in danes ga imajo Združene države že toliko, da ga lahko razdelijo po raznih delili sveta. ,V. atomski oborožitvi so Združene države daleč pr<*l Sovjetsko zvezo in bodo svojo prednost tudi ohranile. Glede razvoja medcelinskega izstrelka je predsednik Eisenhowex povedal, da i-majo Združene države-medcelinski izstrelek »Snark«, ki -je -točno zadel cilj, oddaljen 5000 milj, (t. j. 8045 km). Združene države so t udi * že izstrelile tri rakete v , višini 2000-4000 milj (t, j. 3228 do 6436 km), torej nekajkrat višje kot je najoddaljenejša. točka, ki sta, jo dosegla Sputnik I. ali-Sputoik II. Se važnejše pa je, da še je znanstvenikom Združenih držav posrečilo izdelati sistem, po katerem «to se vse. te rakete nepoškodovane vrnite nazaj. V' osntovi je torej- rešen problem izstrelitve rakete v vseTnir-je in povratka, na, zemljo. Predsednik Ei-senhorver je , televizijskim' (poslušalcem pokazal glavo ene teh raket. .Naloga, - ki so ‘jo znanstveniki pri tem rešili, ni bila lahka, kajti preprečiti so morali,'da bi se padajoče telo,pr.i prihodu v*atmosfero zaradi tiren ja z zrakom v nelo, • • ■ •- Ukrepi in zaključki Tako' * je predse d ni h* Eisenhovver svojim sonarodnjakom ih svetu nazorno prikazal, da znanost in moč Združenih držav nista nekaj, statističnega, da .se ne ustavljata pri že doseženih uspehih, temveč da, z. izboljšavami neprestano, napredujeta. V zvezi s tem pa je napovedal tudi- niz ukrepov, .ki naj prispevajo, da bo ta napredek, v. bodoče, še- hitrejši, in, smotrnejši., Z enim izmed teh ukrepov bo zahteval od kongresa, naj mu da večjo svobodo za sodelovanje z drugimi narpdi- na ‘znanstvenem in vojaškem področ-ju. Pri tem je >pazoril na uspehe, ki ,so. jih dosegli tehniki in znanstveniki Velike Bri- tanije, Nemčije, Francije, Italije in Japonske ter. na veliko korist, ki . bi jo imet Ves svobodni svet, ko bi si njegovi člani medsebojno sporočali svoja izkustva. Zato ibo predlagal, da se v NATU in SE ATU ustanove posebne znanstvene komisije, zunanji minister Združenih držav pa naj ib! v bodoče' dobil posebnega znanstvenega svetovalca, medtem ko na.j ,bi pri poslaništvih v tujini delovati posebni znanstveni atašeji.. Da bi odpravil dosedanje nekoristno tekmovanje med posameznimmi rodovi o-boroženih sil je predsednik imenoval dr. Jamesa R. Killiana, profesorja. Tehnološkega zavoda v. Massachusettsu za svojega posebnega znanstvenega, svetovalca. Ta naj ‘bi organiziral in. povezat vse delovanje. ,na znanstvenem področju. V državnem tajništvu za oborožene sile bo- poleg tega. imenovan poseben, neposredno,, tajniku odgovoren .direktor za-razvoj vodljivih izstrelkov. V svojem delovanju .bo ta imel enako pristojnost kot sam voj,ni minister. To se pravi, da ibo •lahko svobodno. povezoval delovanje posameznih redov vojske. Njegova naloga bo predvsem ta, da skrbi, da se z vsakim programom, po možnosti z razvojem vsakega raketnega orožje, peča ena sama skupina, v kateri bodo zbrani vsi potrebni specialisti, ne glede na to, ali pripadajo mornarici, letalstvu ali kopni vojski. Svoj*-govor je predsednik Eisenhower zaključil z ugotovitvijo,-da mora. svet napraviti ogromne korake po poti miru, kar je »bolj važno.,kakor skok v stratosfero«'. »Sedaj, ko smo napravili velik skok v vesoljstvo,' moramo napraviti- Se velik skok v mir«, je dejal predsednik Eisenhower. V 'Oklahoma City po je predsednik V . !..tk ib: ,* ■ ■■■ r I.-*' ■*.: -- •Eisenhovver nadaljeval »serijo razgovorov z ameriškim ljudstvom«. Opozoril je zlasti svoje poslušalce »na nevarnosti, ki grozijo vsem svobodnim ljudem« in je .naznanil, da so potrebne velike finančne žrtve za zavrnitev sovjetskih groženj. O-pozoril je na preteklost omalovaževanja nacistične nevarnosti. To omalovaževanje se- je' strahotno maščevalo. - Tudi totalitarne vladavine lahko dosežejo določene tehnične prednosti,, ki v rokah diktatorjev vodijo v popoln zaton človeštva. Zato je potrebna vsa budnost v obrambo svobodnega sveta. Adenauer obišče Vel. Britanijo 1 Zahddnoni-mški kancler '■ Adenauer bo prihodnji mesec obiskal- Veliko Britanijo. Razgovorom, ki jih--bo imel, pripisujejo- posebno v sedanjem- političnem* položaju veliko'•‘važriost. Bliža'^‘se namreč datum, ko se (bodo v ">ariizu zbrali predsedniki vlad držav članic Atlantske zveze. Na tem zasedanju bodo odločali o novih obrambnih i,n organizacijskih ukrepih v okviru atlantskega zavezništva, posebno evropske celinske države, ki so najbolj izpostavljene morebitnemu* sovjetskemu napadu, pa bodo iznesle še svoje posebne želje. Med njimi zavzema najvažnejše mesto Nemčja, tako zaradi kočljivosti, ki'jo predstavlja • nemško vprašanje zaradi' razdelitve države med oba tabora, kakor tudi zaradi svoje zemljepisne lege, rastoča • gospodarske ta s tem* vojaške moči. Adenauer .'bo: skušal v .Londonu izvedeti, kakšne vtise je dobil Mac Mi-llan ob priliki svojega-obiska v Wa-shingionu. in kako gledata Amerika in Anglija' na ‘razne perečet probleme.' Preds. Gronchi v Turčiji 'Predsednik republike, Gronchi, je pire- sprožilo vprašanje dvojezičnosti, in sicer tekli ponedeljek odpotoval na uradni o-bisk v Turčijo, kjer so ..ga slavnostno in prisrčno sprejeli. Potoval je z letalom, in na ankarskem letališču so ga pozdravili na-jvišji predstavniki oblasti. Vsa pot, od letališča do mesta, je bila okrašena in postavljeni so brli slavoloki. V prestolnici so- vtarJle zastave obeh držav. ‘Potovanje predse cinika* Gronchi ja spada 'v vrsto diplomatskih potez, s katerimi skuša 'Italija, zadnje čase aktivizirati svojo dejavnost in vlogo v ‘Sredozemlju te.r na Bližnjem vzhodu. Predsednik -republike, Gronchi, je v turškem radiu"izjavil, da je zelo zadovoljen, da ima* priložnost osebno in neposredno spoznati državo, ki ima toliko stikov z Italijo. Pohvalil je turško sodelovanje v Atlantski zvezi, posebno pa napore, ki jih turški narod vlaga' v socialni in gospodarski napredek svoje domovine. Bistvo naloge, ki si jo je nadel s svojim obiskom, pa* je Gronchi nakazal, ko je dejal, da upa, da bodo razgovori, ki jih bo imel s turškimi državniki, * koristili mirnemu sodelovanju med narodi Sredozemlja itn Srednjega vzhoda*. Obisk italijanskega republiškega predsednika v Turčiji ima velik pomen, ker bo potrdil solidarnost dveh držav atlantskega zavezništva tudi v zveži z ustraše-valno gonjo- Sovjetske zveze proti Turčiji. Tako to to potovanje ustvarilo o-zračje. večjega .zaupanja in enotnosti v vzhodnem Sredozemlju. Mešana komisija končala razpravo o' dvojezičnosti Delo Mešane*' '-italijansko-jugoslovanske komisaje za izvedbo Posebnega statuta za manjšine, katera; zasede v Beogradu, je zavito v precejšnjo tajnost. O njem ni podrobnih poročil. Verjetno bomo zvedeli kaj Več šele, ko bo sedanje delo končano. ■ -.Jugoslovansko odposlanstvo je doslej ni-ULPi i.c,n. A, —J- bita. BURIT PREDLOG HRHRCEVA za > konfe rer ICO na i ia| ni 1 v ■ 1 IŠJI i ravni Vendar so se iz ‘Zahodne države so sklenile, da ne bodo . sprejele predloga za, konferenco na majvišji' ravni, kakor jo-.je* v Svojem velikem. govoru na moskovski proslavi- oktobrske revolucije, predlagal Hruščev. 'V Združenih državah pravijo, da .bi Sovjeti morali najprej izpolniti .sklepe, ■ ki so jih prevzeli na ženevski, konferenci štirih velikih. Ameriški pogoj .je .tudi, da bi se konference v vsakem primeru morali u-■deležiti zastopniki vseh prizadetih držav. Amerika se torej ne bo spustila- v ločena pogajanja s Sovjetsko zvezo.- V Londonu menijo, da takšen sestanek, všaj za zdaj, ni na mestu. Tudi ‘Pariz meni, da, se morajo najprej zahodne države ha svoji bližnji atlantski (konferenci v Parizu temeljito pomeniti, kajti v* bodoče'je treba napram Sovjetski zve^i uveljavljati skup no politiko. iP.red.no 'bi do sestanka* prišlo, je treba tudi urediti1 vprašanje pre-rt iža ’ v očeh širokega sveta/to* se .pravi* da 'mora tudi 'Amerika razviti: svojo medcelinsko raketo ta ■ dobiti svoje satelite. Sele ko- bo-dosežena ravnovesje tudi na tem področju >se ‘bo morda možno razgo-varjati s Kremljem, ki se v sedanjem trenutku z vsemi silami trudi, da bi čimbolj, izkoristil svojo,, pa čeprav samo navidezno ta trenutno prednost na teh področjih, 'Da bi pa vkljub temu ne prišlo do zastoja. v tako važnem vprašanju, kot je svetovna razorožitev, ki .zanima vse narode in države, bodo zahodne države predlagale za te razgovore' kompromisno, rešitev. (V Glavni skupščini OZN so namreč Sovjeti. odklonili, 'da- bi- se še nadalje pogajali o razorožitvi v okviru dosedanjih. odborov, -in pododborov, čeprav je 'za ta sklep v politični komisiji glasovalo nad dve . tretjini članic OZN, Predlagali so, da hi: ustanovili .novo razorožitveno komisijo,'v kadeta bi bilo, -zastopanih vseh 82-jčlanie OZN: Jasno ‘ie,,da -bi se delova-njeotako številne.-'konusije izpremenilo v navadno propagandno tribuno* * pred kar ■tero bi se nato brez koristi nadaljeval dvoboj .med Združenimi državami- ta Sov* jfetako zvezo. 'Dejanskih uspehovcneibi .bilo nobenih-. Zato bodo. zahodne .države sicer pristale na'(ustanovitev neke nove komisije za razorožitev, toda v njej naj bi bilo namesto dosedanjih'.pet kvečjemu zastopnik .dvanajstih .držav. Na ta .način bodo . skušate preprečiti popolno prektai-tev dosedanjih pogajanj za naaorožifev in pokop vseh .nad, ki1 jih glede tega goji miroljubno človeštvo. :, . , za romis alede Nooa Kominterna Hruščev je srečnopripeljal svojo osebno oblastniško barko y mirnejše vode. S pomočjo. (Obeh* spalnikov*- in- pompozniji priprav za 40. obletnico boljševiške tiranije v. Rujiji se*, je,iznebil Zukova ,ta njegovih prijateljev. Na raport je poklical tudi vse boljševiške gaulajterje po vsem svetu, razkazal jim-je .svojo moč.,in ..tudi tehnične pridobitve ne samo *za odstreljen vanj«1 medcelinskih- raket- in spu-talkov, pač pa tudi 'likvidacijo vseh-tistih sil, ki bi se kakorkoli upirale Stalinovemu nasledniku.. ,- ■■ •« -i <• niit-', ; r Danes ali jutri .bodo boljševiški prefekti: mednarodnega - komunizma . stopili pred Nikolaja Hruščeva,-poslušali ukaz o ustanovitvi nove Kominterne in-sprejeli, nove direktive. ■ n: ... • Kardelj, bo — po vesteh moskovskih dopisnikov svetovnega, tiska — dobil naročilo, da se. mora* .tudi Tito pokoriti kremeljskemu . vrhovnemu, poveljstvu svetovnega komunizma in v Titovi Jugoslaviji prepustiti . nekaj .funkcij Kremlju bolj vdanih komunistov- ter tako taavgurira.ti v Jugoslaviji nova načela kolektivnega vodstva. S tem .naj hi. -tudi narodni komunizem zašel v tiho likvidacijo. Mnogi znaki ' šedaitjega ' prerivanje, mednarodnih -iboljševiških- ‘gaulajterjev* v Moskvi kažejo, da bo Palmiro Togliatti prav tako nastopil svojo osebno Ribo likvidacijo. Togliattijevega boljševiškega prijatelja v Rimu Pogidajeve, svčtnika sovjetskega poslaništva v Rimu, so pred kratkim odpoklicali v. Moskvo. To spletko pripisujejo ‘uspehom,-, ki jih je Longo dosegel pri jHruščevu. Hruščev pa ima rezervirana še nadaljnja presenečenja- za nekatere komunistične poglavarje doma (in v svetu, ki niso dovolj prilagodljivi novi izdaji Stalinovih zasnov. , Anton ?apotocky Preteklo sredo, ob pet ih-zjutraj-, je v neki praški bolnišnici umrl češkoslovaški predsednik Antonta Zapotoeky. ..Bil je star 72, let in je, že. dol go,.bolehal na. srcu, čemur je končno tudi podlegel. Pred desetimi dnevi je dobili srčni napad, od katerega si ni-več opomogel. Zapotocky je postal predsednik republike leta 1853, ko je .sledil Gattvvaldu.. Bil je staT komunist, eden izmed ustanoviteljev. češke KIP. /Svojo-politično kariero »je sicer začel -kot -socialist, toda ie, zgodaj je padel pod: komunistični vpliv. Lete 1920 je bil v Rusiji,--kjer se je navdušil za Lenina- in njegove nauke. Od. takrat dalje ie ostal zvest Sovjetski zvezi, pa naj je ta zastopala do Češkoslovaške in ostalega sveta takšno ali drugačno .politiko. Vedno je bil ‘zanesljiv oproda vsakokratnih . gospodarjev iKremlja: včeraj Stalina, danes Hruščeva. Med vojno ie tudi Zapotocky okusil taborišča ta zapore nacističnih okupatorjev,, .toda, .kot mnogi komunistični poglavarji, se, je'tudi. on . rešil. Leta 1945 so. ga Sovjeti osvobodili, ko so zasedli taborišče v Sachsenhausenu. P.ri komu,nisi,ič- sveiovne razorožitve nem državnem .udaru v Pragi, deta 1948, je Zapotocky igral, eno glavnih vlog. Aktivno ije sodeloval pri potezah, s katerimi so komunisti izigrali Bemeša ta . končno prapra-vili .do .samomora, ali celo .umorili Masarv.kovega sina.. 'Prav Zapotoeky.,, je del lota 1952 pobudo za veliko stalinistično č:siko.,.ki je dosegla VThunec.s procesom ta o,bsodbo dotedanjega .tajnika- stranke- -Slanekega, i J. h ■Na atlantski parlamentarni konferenci so tudi: poslušali poročilo -.načelnika ta-tla ntske ga* - glavne ga, stana, generala,, Po-wterja, -ki je med drugim de-jal. da je na •letališčih atlantskega -zavezništva, od .1. oktobra*, dalje .v stalni pripravljenosti, določen. odstotek-(težkih- tetah, natovorjenih z .atomskimi .bombami. Ta letala/bi. že. v petnajaUh.-minutah,po sporočilu o morebitnem -sovjetskem napadu :vzletela.-.,v zrak, da kaznujejo napadalca ter mu vzamejo vsako voljo, da bi-nadaljeval svoje PKJČetje.fv .......i .. , Wa.petost okrog Jordanije'je’ dosegli te dni nov. višek. Napadi, egiptovske. in sirske propagande 'proti' kralju Husseinu so se zelo zaostrili. Egiptovski radio je. celo hujskal Jordance, naj ubijejo svojega kralja. Videti je, da .si je Hussein nakopal to sovraStvo, ker ni dovolil, da bi tudi njegova dežela sledila sirskemu, in egiptovskemu zgledu* 'ter se politično povezala s Sov jetsko' zVezo. V ‘zvezi s tem se nekateri poročevalci boje, da bi y Jordaniji znalo priti do preobrata,- v. katerem bi kralj Hussein izgubil prestol. Upajo pa, da.se bo jordanska vlada še pravočasno obrnila na Združene narode .ter si bo s pomočjo svojih'zaveznikov znala ohraniti. dosedanjo neodvisnost. . ’ ‘ Premogovna in jeBiarsBa skupnost ‘V'Rii%i'5e pr’žekld’dnl zaseSalšJtžBor-nica* Evropske premogovne ta 'jeklarske skupnosti. Odobrila je več sklepov' o trgovinski politiki, to prometu; svobodnem kroženji} delovne sile ter o varnosti -v rudnikih. Ti sklepi so tbili potrebni, ker bosta* s prihodnjim letom začeli veljati pogodbi o Skupnem tržišču m Evratoihu. Skupna trgovinska ih ‘piOmetnA' politkka ‘bo neobbodno potrebna m redno poslovanje skupnega tržišča. Evropska premogovna in jeklarska skupnost si je v petih letih svojega* delovanja nabrala že -lepe izkušnje, ki jih* bo lahko s pridom upor rabila pri novem delu za evropsko, združevanje. ’ - a proslavo desetletnice ustavi /Na -. pobudo predsednika - vlada, poslane ske. zbornice .-ta senat a je- bil v- Rimu u-s ta novi jen poseben odbor za pnoslavo.de-settetnioe ustave. Odboru, ki je pod častnim pokroviteljstvom ^predsednika republike, predseduje* Enricp De 'Nicole.TČci je 2.7. decembra 1947 objavil ustavo. Odbor bo pripravil, in organiziral glavne manifestacije, s- -katerimi bp italijanska republika proslavila to - važno obletnioo, medtem tudi, izdajo raznih-publikacijv ' • ¥ol&"S: ,T I * ega! 'ki .oo^ oc maki Sestanek ob desetletnici S D Z V nedeljo, dne 10 novej-bra se je1 vršil v Gorici lepo obiskan širši sestanek Slovenske demokratske zveze za Goriško. Na dnevnem redu so bila poročila o političnem in drugem: delu v prvem desetletju, kar obstaja SDZ. Sestanka so se udeležili številni slovenski demokrati iz Gorice Sr> iz podeželnih občin. Iz Trsta je prispel -g. dr. Josip Agneletto, predsednik SDZ za Tržaško, ki je prinesel pozdrav tržaških bratov. Močno zastopstvo je prišlo tudi iz Nabrežine. Slovenska katoliška skupnost v Trstu pa je posia’a naslednji pismeni pozdrav: » Ker ima Slovenska katoliška, skupnost v Trstu danes svoj občni zbor in mi je torej nemogoče priti v Gorico, izrekam pa pismeno v imenu Skupnosti Slovenski demokratski zvezi v Gorici , prav iskrene čestitke 'k ogromnemu delu, ki ga je opravila v prvih desetih letih svojega obstoja. Hkrati izrekam željo, da bi bilo njeno delovanje tudi v bodoče .tako plodonosno in uspešno kot doslej. Slovenska demokratska gibanja v I-italiji imajo pred seboj še mnogo nalog, ki jih bo možno izpeljati le z zares, vztrajnim im požrtvovalnim delom. Manjšina si pravic, ki ji pritečejo po naravnem pravu, prav gotovo ne bo izbojevala brez truda. Slovenska katoliška skupnost v Trstu in vsi demokratični Slovenci bodo spremljali tudi v bodoče: z vso simpatijo .boje bratske Demokratske zveze v Gorici. « Predsednik: dr. Teofil Simčič Sestanek 's otvoril in vodil prof. dr. A. Makuc, ki je takoj dal besedo dr. Avg. Sfiligoju, ki je pozdravil zborovalce v i-me,nu vodstva SDZ ter prebral gornje pismo Slov. kat. skupnosti v Trstu. Nato je dr. Sfiligoj v naglih potezah očrtal delo SDZ v zadnjih desetih letih. Ugotovil je, da je SDZ nastala v času, ko je po naši deželi vladal teror. Med našim ljudstvom še ni bil čisto izginil strah izpod fašistič-n ga jarma, ko je nastopilo politično strahovanje v hujši obliki. Prva naloga novo-začeitega demokratičnega gibanja je bila premagati strah med ljudstvom. To se je SDZ v nekaj letih popolnoma posrečilo. Druga naloga pa je bila borba za narodne pravice Slovencev. Govornik je v glavnih obrisih poročal, kaj je SDZ v tem pogledu storila, od prve spomenice na u-stavodajno skupščino in na vlado glede slovenskega jezikovnega vprašanja, slovenskih občili in regionalne avtonomije do spomenice' o zaščitnem zakonu, ki bi ga vlada morala sestaviti in predložiti parlamentu, ker to zahteva šesti člen republikanske ustave. Poročal je tudi o volitvah v občinski svet v v pokrajinski zbor v Gorici. SDZ je pri vsakih volitvah napredovala, dokler ni pri volitvah jeseni lanskega leta postala najmočnejša slovenska politična skupina na Goriškem, kar dokazuje pravilnost njene politične smeri. V svojem poročilu se je dr. Sfiligoj spomnil dveh soustanoviteljev SDZ, namreč Poldeta Kemperla, ki je umrl, in Slavka Uršiča, ki so ga 1. 1947 oznovci u-grabili ter do danes ni vesti o njem. Dr, Anton Kacin o zgodovinskem razvoju Za dr. Sfiligojem se je oglasil k besedi dr. Ant. Kacin. Orisal je postanek SDZ. V Gorici sta bili dve1 slovenski demokratični organizaciji: katoliška in napredna, ki pa niti pod fašizmom nista mogli priti do skupnega političnega foruma. Po vojni pa sta se obe organizaciji zedinili za skupno delo za slovensko in demokratično stvar ter sta ustanovili skupen odbor, ki je prav SDZ. Nista se zlili v enoto, ker bi to spričo razlik v mišljenju o nekaterih .zadevah ne bilo modro; delata pa že deset let skupaj, .za dva naša ideala: za slovenske pravice in za demokratično misel proti vsakemu totalitarizmu. Desetletno uspešno, delo je pokazalo, da je bila /to najboljša oblika za sodelovanje. Nato se je govornik s hvaležnostjo spomnil dveh prvobo-riteljev za demokracijo, namreč ms gr. dr. Mirka- Brumata, ki je že poleti 1945 ustanovil demokratski tednik »Slovenski Primorec«, ki je predhodnik današnjega »Katoliškega glasa«, in Stanka Staniča, ki je po smrti dr. Brumata prevzel vodstvo »Katoliškega glasa« ter ga obdržal do konca. tDruga točka dnevnega reda je hilo poročilo o delu v deželnem in občinskem svetu v Gorici. 'SDZ je imela od prvih demokratičnih volitev v obeh iteh dveh izas-topih svoje svetovalce, ki so se krepko potegovali za pravice Slovencev. Nešteto je bilo t>udi’ posredovanj za stalno bivališče, za državljanstvo, za optante. Poročevalec dr. Sfiligoj je iz velike množice primerov navedel nekaj prav živih in zgovornih. Šolska vprašanja njihovih ukrepov vlada, ki bo prišla za njimi, lahko ne bo priznavala. ZDZ ' v zato, takoj ob povratku Goriške pod italijansko upravo, začela zahtevati, naj vlada poskrbi za pravičen in demokratičen zakon za slovenske šole. Vlada je zakon po dolgih letih oklevanja res pripravila, a ga ni hotela dati na vpogled Slovencem, ki vendar sami najbolje vedo, česa jim je treba v šolah. .Zastopnik SDZ dr. Sfiligoj je šel po naročilu vodstva v Rim na naučno ministrstvo in tam se mu je posrečilo dobiti pogled v zadevni zakonski načrt, ki je vseboval nekaj zelo nedemokratičnih določb, n. pr. tisto, da morajo starši slovenskih, otrok pismeno prositi za vpis v o-^.no^ipo šolo, ko pa vsi dobro vemo, da je ■obisk osnovne šole obvezen in da bi bili staršji,.po,,zakonu kaznovani, če bi ne dali ■otroV v ,jolo; Prošnje bi reševala komisija z.}Saji;ansko večino. Pozneje se je zvedel«, da, nameiava vlada slovenske srednje šole v Gorici .ukiniti -ter razrede priključiti italijanskim šolam iste vrste. To bi bili smrtni udarci .za naše šole. Zato je SDZ začela .borbo proti tem določbam ter je dosegla skupen nastop vseh slovenskih političnih, prosvetnih in stanovskih organizacij, .ki so v posebni .spomenici zahtevale. da se .omenjene in še druge krivične določbe zakonskega načrta izločijo. O tej zadevi so bili' obveščeni poleg vlade tudi vsi državni poslanci in senatorji. Trenutno obstoji nekaj upanja po glasovih, ki so prišli na uho vodstva SDZ, da zakon v tej obliki ne bo prišel v razpravo pred parlament. Zaščita slovenske manjšine :SDZ se je borila iza pravično rešitev še nekega drugega važnega vprašanja, namreč zakona o zaščiti slovenske manjšine, katero v načelu določa šesti člen republikanske .ustave. .Da ne bi ta šesti člen ostal mrtva črka, je SDZ napravila posebno peticijo na državni zbor, v kateri je zahtevala zaščitni \ zakon za Slovence kot narodno manjšino. To vprašanje se ni premaknilo z mrtve točke, ker so odločilne stranke v državi mnenja, da je. naša narodna samebitnosi-že dovolj zaščitena z načelno določbo v ustavi. Mi pa vemo, da je brez izvršnega zakona tista določba prazna. Potem je prišlo na vrpto kratko, a zgoščano predavanje o idejnih osnovah na^ šega gibanja. Naše, gibari.je temelji na slovenstvu in na demokraciji. Upamo, da 'bomo to zares lepo , ib miselno 'bogato predavanje lahko v čeloti objavili v našem demokratičnem tisku:7 Na koncu je bilo poročilo o našem gospodarskem stanju., ki ni' rožnato, k.i pa bi se dalo s smotrnim' in, podrobnim delom vendarle izboljšati, Nato so zborovalci soglasno sprejeli naslednjo Resolucijo: Udeleženci širšega sestanka Slovenske demokratske zveze odobravamo poročilo njenega vodstva o desetletnem delu. Zlasti priznavamo prizadevanje za dosego pravičnega šolskega, in zaščitnega zakona ter dajemo vodstvpj, naročilo, da v tej smeri nadaljuje svoje delo do končnega uspeha. 'Soglasno so tudi. sklenili poslati predsedniku republike brzojavko, katero objavljamo' v slovanskem prevodu: » Italijanski državljani slovenskega jezika, zbrani na sestanku v Gorici dne 10. novembra, ponovno izjavljajo svojo zvestobo ustavnim demokratičnim ustanovam in z željo, da se kmalu izdajo zakonske določbe za demokratično in človečansko zaščito slovenske narodnostne skupine, pošiljajo Vam, gospod predsednik, izraze svojega vdanega spoštovanja. « 'S tem je bilo važno zborovanje, ki je trajalo tri .ure, zaključeno. Notranji polo za i Ta teden je bil predsednik republike, Gronchi, na uradnem obisku v Turčiji, kjer so se za priliko vršili tudi važni politični razgovori, saj sta obe državi članici Atlantskega obrambnega dogovora. Stranke pa se vedno živahneje pripravljajo na bližajoče : se. državnozborske volitve, ki obetajo biti :silno zanimive. Maršal Mes.se je kot predstavnik združenja bivših bojevnikov^ predlagal splošno povezavo vseh desnieair.skih strank, to je bojevnikov, liberalcev, misovcev in dveh skupin monarhistov. Toda liberalci so predlog 'takoj odločno-, odbili iz pomisleka proti nekaterim nejasnim težnjam monarhističnega programa in pa iz razloga, da se misovoi izkazujejo kot podpornike Zolijeve demokristjanske vlade, čeravno je- Zoli bil zaničljivo zavrnil njift glasove. Tudi med monarhisti, ki so ločeni v dve skupini, ni izgleda, da bi prišlo do povezave, in misovci so odbili predlog za povezavo z Laurovimi 'monarhisti. Liberalci se še nadalje pripravljajo na močno volivno propagando in napovedujejo, da jo bodo vršili hrupno in šumno po vzgledu Američanov. iNa levi nič noveiga. Komunisti, Nenni-jevi in Saragatovi. socialisti nastopijo vsak zase na volitvah. Res, da se vršijo še pogajanja za povezavo nekaterih levičarskih skupin in teh z republikanci, toda izgleda. da res ne 'bo nobene važne in..-pomembne ter učinkovite povezave, Demokristjani so v zadregi zaradi znanega očitka, da bodo delali za dosego absolutne večine poslanskih mest in so zdaj izjavili, da se kaj takega niti v najboljšem slučaju ne more zgoditi. Tako imenovani »Comitati civici«, ki so pred kratkim zborovali v Rimu in izjavljali, de bodo delali za dosego absolutne večine, niso zdaj več po volji demokristjanom, katerih vodstvo 'je pa izjavilo, da se bodo demokristjani povezali za sestavo vlade po volitvah, ali s kako manjšo levi- lfsahemu suoio prauico do spobode Sledilo je poročilo o šolskem vprašanju. V tej zvezi je dr. Kacin ugotovil, .da so goriški Slovenci vedno imeli vzorne osnovne in. srednje šole. Fašizem, ki jih ije zatrl, je napravil težko in usodno napako. To j§ tudi mnenje vseh treznih in razsodnih' Italijanov. Sole so nam vrnili angloameriški zavezniki. Niso pa raznih vprašanj, ki so s poslovanjem šol tesno (povezana, kot na primer določitev razredov, ureditev službenega položaja profesorjev in učiteljev, rešili z zakonom, ker so menili, da tega ne morejo storiti, kajti njihova vlada da je le začasna in da 2e precej časa poslušamo letos iz ust predstavnikov italijanskih katoliških političnih mož lepo zveneče besede, poudarjajoče svetost človečanskih pravic, zlasti pravice do svobode. Pogostokrat smo take izjave že objavili v našem listu, ker peč prijetno odjeknejo pri naših ljudeh, ki so v tem oziru posebno občutljivi, ker močno razumejo besedo »svoboda« in zelo hrepenijo po njej. Danes zopet beležimo besede, ki jih je minister Gonella izrekel na. državnem kongresu katoliških pravnikov v Milanu v nedeljo 10. t. m. Minister Gonella je najprej trdil, da je slepo zaupanje v pozitivno pravo zapeljalo svet v tragične posledice zagovar jar"in legaliziranja krivice in nato dejal, »da ne more biti pravice, kjer ni svobode, kajti prva dolžnost pravice je, da se’ vsakemu človeku prizna njegovo naravno pravico do svobode.« Državni pravdnik na procesu proti Slovencem in Slovenkam iz Rcimanj stavil v torek 12. t. m. opazko, da so ob znanem dogodku kot nalašč govorile slovenski, čeravno znajo tudi italijanski in celo tržaško laško narečje. Očitno gospod državni pravdnik ne spoštuje »naravne pravice vsakogar, tudi Slovencev, da se svobodno poslužuje svojega materinega jezika.« To kričeče nasprotje med slovenskimi izjavami italijanskih katoliških političnih in državnih mož in mišljenjem ter praktičnim zadržanjem in ravnanjem državnih fuinketoiaTjev; je-ravno tisto, ki človeku pade ostro v oči. Slovenci smo po fašistovskem zakonu, ki ga nihče od sedanjih demo-kristjanskih ministrov noče spremeniti, primorani govoriti le italijanski ježih v javnih uradih, tudi na sodišču. Toda zahtevati, kakor -to misli državni pravdnik, da govorimo italijanski tudi v zasebnih, odnosih, je res preveč in moč; no žali naše naravne pravice do svobode!... Nekam čudne se nam zdijo take in podobne izjave italijanskih političnih katoliških mož, to pa zaradi razmer, v katerih Slovenci v Italiji živimo, in nenehno zahtevamo, da -se naše pravice1 zaščitijo že po samem 6. členu'republikanske ustave. Nam je prepovedano posluževati se našega materinega jezika v vseh javnih u-radih tako ustno, kakor pismeno. To pa .predstavlja našo naravno pravico. Vsak človek na svetu, katoličan, Italijan in Slovenec,' morata, uživati to naravno pravico svobodnega izraževanja v svojem materinem jeziku. Zato bi želeli, da postanejo 'italijanski katoliški politiki, ki tako lepo govorijo in učijo, tudi praktični možje in zakonodaja s tem, da nam. dajo tak pravičen zakon, ki naj nas zaščiti v naših pravicah. Vsak njihov izgovor je tu zaman, kajti naravna pravica do svobode je povsod na svetu enaka, mora biti enaka. V nasprotnem slučaju -so -take izjave prazne, ker imajo, za posledico krivico, recimo zagovarjanje krivice. PREGLEJMO ZALOGE KRME! — Le malo krme bomo mogli še 'pospraviti pred nastopom -zime. Kvečjemu bomo ob lepem vremenu puščali živino na pašo. Za-ito pa bo skrben kmetovalec -takoj sedaj, pregledal zalogo nabrane krme -in -ugotovil, če in do kdaj mu bo zadostovala za zimsko prehrano, računajoč pri tem vsaj do konca aprila, bolje pa še do 15. maja. Ce vidimo, da nam -bo krme primanjkovalo, je prav, da s.i jo že sedaj preskrbimo. Lahko pa si pomagamo tudi na ta način, da živini pokladamo, poleg običajne krme, še druga koncentrirana hranila, kot so: otrobi, koruzna moka itd., poleg sena pa pokladamo še slamo, koruzna stebla, fižolno stročje in podobno. Največ krme pa prihranimo s tem, da jo režemo s tovrstnim strojem. Pri tem meša-mo in. pr. približno dve tretjini sena ali detelje in eno tretjino slame ali koru z n,ih stebel ali oboje skupaj. Tako narezano krmo stlačimo v kad in pri tem škropimo z vodo in potrosimo nekoliko soli ter pustimo kakih 12-15 ur, da se zmehča. Koncentrirana hranila (otrobi, koruzna moka itd.) lahko trosimo med rezanico, ki jo stlačimo v kad, ali pa pokladamo pred-no napojimo živino. Kar se tiče vode moramo u-gotov.iti, da je danes že močno razširjeno tudi pri malih -kmetih avtomatično napajanje, katero se nahaja v hlevu samem. Poleg živine ob jaslih je postavljena priprava z dotokom vode. Ko živina, začne srkati vodo, se cev avtomatično odpre in se zopet 'Zapre, ko neha piti. Tak način ■napa.janja je zlasti koristen za krave mlekarice. NA NJIVI — Se vedno lahko sejemo pšenico po navodilih, ki -smo jih že več- krat opisali. Ko smo pospravili vso koruzo, koruzna stebla pospravimo in po možnosti speljemo blizu doma, kjer jih uporabimo nekaj za krmo, v glavnem pa kot nastilj živini v hlevu. Vsekakor pa moramo koruzna stebla porabiti do konca marca, ker se v njih. nahaja zalega koruznega črva, ki nam bo prihodnje leto delal škodo na posejani koruzi. Tudi se-cer proste njive preorjemo pred .zimo. Njive, katere mislimo pognojiti s hlevskim -gnojem, in to zlasti one, kjer bomo-sadili krompir, bomo -gnoj sedaj podo-ra-l-i. Vinograde gnojimo s -hlevskim gnojem. Tudi trte laihko že obrezujemo, ko listje odpade ali pa- porumeni. Obrezovat nje naj vrši le vešč kmet in ne kdorkoli. Ce je v novem vinogradu potrebno pod--sa-diiti kakšno trto, bomo v ta namen sedaj izkopali jamo, ki naj 'bo 1 d-o 1 in pol metra široka -in kakih 80 cm globoka. E--nake jame bo-mo izkopali tudi v morebitnem novem sadovnjaku. 'Dokler je še bolj milo vreme, lahko sadno drevje čistimo. KOMASACIJA ZEMLJIŠČ V PALUDU- PREVALU Končn je odobren načrt o komasaciji .zemljišč na Paludu - PREV ALU. Zvedeli smo, da bo nova ureditev izvršena še tekom tega leta. V prihodnjih dneh .bodo tehniki odmerili nove parcele in jih izročili lastnikom. Za površine, posejane s pšenico, je urejeno baje tako, da bo sedanji gospodar plačal novemu gospodarju parcele primerno najemnino. V ta namen bo imenovana komisija, ki bo take najemnine določevala. Obisk nemčliega predsednika Prihodnji teden pride’ na uradni obisk v Rim predsednik zahodne nemške republike, prof. Theodor Heuss. V Rimu mu pripravljajo svečan sprejem. Seja občinsbega sveta Predpreteklo sredo .zvečer 6. t. m. se je vršila seja goriškega občinskega sveta, na kateri so razpravljali o obračunu občine za leto 1956. Obračun izkazuje navidezno 1450 lir pribitka, v resnici pa je tistega leta -bilo 44 milijonov lir zgube, ki pa je krita s posojilom v enakem znesku. 'Z ozirom na dejstvo, da leta 1956 ni še imel mesta V. občinskem svetu, se je dr. Sfiligoj vzdržal glasovanja. Izjavil pa je, da bi sicer mogel nekatere postavke odobriti, razne, druge pa ne. Glasovanja so se vzdržali še socialdemokrati, komunisti, socialisti, liberalni in monarhistični svetovalci in tako je bil obračun sprejet z glasovi demokristjanov -in dveh misovcev. Socialdemokratič-ni svetovalec prof. Zuecalli je sicer napovedal, da bo glasoval proti obračunu, a ga pri glasovanju ni bilo in se je. njegov kolega (edini prisoten od štirih svetovalcev, kolikor jih ta skupina tvori) glasovanja vzdržal. Ker prof. Zuccallija ni bi- lo, ko se je glasovalo, njegovega glasu .niso sploh šteli. V izvezi s tern je zanimivo, kaj piše »Piccolo« glede g. Bratuža, ki se- -izjavlja za- »neodvisnega«, pa. pišejo, da pripada »progresivnim« Slovencem. G. Bratuž je- torej obračun pohvalil in napovedal, da .bo glasoval zanj. Ko pa je slišal -izjave vseh zastopnikov skupin, je sejo zapustil in. se glasovanja sploh ni u-deležil. Njegovega glasu torej ni bilo. Pa ga kljub -temu »Piccolo« šteje med one za obračun!... carsko ali pa s kako manjšo desničarsko stranko. To pa so spustili v javnost bolj, zaradi očitka, da si želijo Sbsol-utne večine samo zato, da bodo izvedli klerikalni režim v republiki. Senatna komisija je glasoval^ na predlog demokristjanov, da bi^ge kvocient za-volitve v senat ustavil na številu 150.000 prebivalcev in da.ibi vsaka dežela imela najmanj devet senatorjev. Predloga sta oba propadla, in senatorje bomo volili po enega na vsakih 140.000 prebivalcev, vendar ne manj kot šest na vsako deželo. 'Predlogi pa pridejo pred skupščino, ki jih bo lahko odobrila, ker -utegnejo demokristjani imeti tu kakega zaveznika. Reka Pad. je zopet prestopila s.trugo ijn 'poplavila kakih sedem tisoč hektarjev ^ov^šine. Pomoč prizadetim krajem je‘"bite 'Sakojšnjia- in zaradi tega ni nobenih čloVifafih žrtev. Podpore pridnim dijakom revnih družin Tudi letos so razpisane podpore za pridne dijake revnih družin, in sicer v znesku L 1,440.000 za vse vrste srednjih šol, razen za- višje, .ja katere je -razpisanih 810.000 lir. Prizadeti morajo vložiti prošnjo za pod pom do 30. t. m. Za pojar snila in navodila- pa naj se obrnejo' na ravnateljstvo šole, ki ie gotovo že prejelo tozadevno' okrožnico. Slab tečaj dinarja Zadnje čase je tečaj dinarja na Goriškem, kot odjek slabega tečaja v svetu, precej slab, V Gorici ga še plačujejo po 65 stotink, to pa tam v trgovinah tudi po 85, medtem ko ga v Krminu prejemajo le po 50 do 55. Prof. dr. Milan Bekar šestdesetletnik 29. oktobra letos je g. dr. Milan Bekar, profesor slovenščine na višji gimnaziji in licejiu v Gorici, slavil 60. obletnico svojega roMtva. Čestitkam, ki jih prejema vse polno za svoj jubilej, se pridružujemo tudi mi prav iskreno in s toplimi voščili, da bi g. prof. Bekar še dolgo let ličil naše dijake slovensko leposlovje, ki je in mora ostati najljubši predmet, saj je materin jezik v svojih literarnih cvetovih povsod na -svetu dragoceni biser. Leposlovje, -kot ga prof. Bekar pozna in podaja, pa je posebno zanimivo in privlačno, saj je v tem svojem predmetu prof. Bekar ne- prvem mestu. Poleg tega je g. prof. Bekar tudi priznan s-lovenski pesnik, saj je tudi naš list imel priliko in čas-t objaviti marsikatero .njegovo pesem. Pesem resnično slovensko, izražajočo lepoto slovenskega sveta in, otožno hrepenenje slovenske duše. Trden V' svoji profesorski volji, krepak v zdravju in mehak v duši izpoveduje profesor -in pesnik dr. Milan Bekar, ta izredno močna -kraška korenina, vse sile -njegovega duha- in vso harmonijo zvokov njegovega -ljubečega srca! Se enkrat naše iskrene čestitke1 in najlepša voščila za prihodnjo,st! Slovenski gospodarski iisti V »Gospodarstvu« štv. 265 od 1. t. m. t-rdi g. Drago Godina, da »Poprej (to je pred »Gospodarstvom«, ki je začelo izhajati -pred desetimi leti:) ni bilo slovenskih gospodarskih listov.« Ta trditev se mi zdi povsem napačna, ker, če se ne motim, je že .pred prvo svetovno vojno izhajal »Prir morski gospodar«. V Ljubljani pa je izhajal »Kmetovalec«, ki je veljal za- vse: Slovence, tudi za. Primorce. Pod Italijo sta po 1. 1918 izhajala »Gospodarski list« in »Gospodarski vestnik« kot glasili tržaške odnosno goriš-ke Zadružne zveze. Zdi se mi povsem čudno, da se g. Drago Godina, upa trditi, da »poprej ni bilo slovenskih gospodarskih listov«. Rad bi vedel, da bi se o stvari izjavilo tudi u-redništvo »Demokracije«, ker slutim, da ima g. Drago Godina- svoj poseben namen, ko si upa -trditi, da »poprej ni bilo slovenskih- gospodarskih listov«. Ta namen bi bil: prikazati javnosti, dai so prvič začeli izdajati tak list le komunisti, s katerimi izgleda, da je on povezan! J. P. Bliža se semenj sv. Andreja Bliža se semenj sv. Andreja v Gorici-in letos .se je trg sv. Antona- že zgodaj napolnil za raznimi vabljivimi, igračami. Semenj se obeta, da ibo zelo obiskan, ker bodo -tiste dni Slovenci z onstran meje prav gotovo izredno številni posečali Gorico, prodajali vse mogoče in tudi vse mogoče nakupovali, seveda- s tistimi skromnimi sredstvi. POROKA V sredo 6. t. m. sta se v Doberdobu poročila -g. Alfiero Gaio iz 'Ronkov in gospodična Elda Zu-žič iz Doberdoba. Novemu paru čestitamo in želimo vso srečo v skupnem življenju. Azijska influenca še vedno huda -Azijska influenca je na Goriškem še vedno huda in izgleda, da se je celo poostrila. Tako je bilo v ponedeljek 1-1. t. m. 219 novih slučajev ' olenj. Jugoslovanski likovni umetniki v tujini V -teku 'te sezone se 'bodo jugoslovanski likovni umetniki predstavili na raznih mednarodnih razstavah. Tako bo Jugoslavija sodelovala na II. bienali sredozemskih držav v Aleksandriji, katerega se bodo udeležili tudi umetniki iz Francije, Turčije, Sirije, Libanona, Grčije, Španije, 'Tuniza in Maroka. Na I. biena- li, leta 1955, je ljubljanski kipar Drago Tršar prejel prvo nagrado, kipar Vojin Bakič iz Zagreba pa tretjo. Hrvatski slikar Ljuibo Ivančič pa je v slikarstvu odnesel drugo nagrado. Prav -tako bo Jugoslavija sodelovala na XXIX. ibienali v Benetkah. Tudi tu so v preteklosti jugoslovanski umetniki odnesli nagrade. V Sovjetski zvezi, Češkoslovaški imi Kitajski pa namerava Jugoslavija prirediti samostojne razstave svojih likovnih (umetnikov. "te „Prihodn)opne<|te[i6“ Kaj ni čudno, da- sega današnji človek vedm$ vi^e -te- -steguje svojo roko že po tujih'•planetih in lunah, medtem pa sam niti -n-e vfe, kako je naša -lastna zemF u-stvarjena. V-se do najnovejšega časa* so proti sredini naše -zemlje praktično predrli komaj sedem in po’ kilometrov. To je komaj tisoči del zenvJjs-ke-ga premera. Kljub temu je geološki ‘in fizikalni vedi -uspelo — v-sej -teoretično — še nižje predreti v notranjost naše zemlje. Glavni tehnični pripomočki pri teni delu so merjenja težnosti in specifične teže. Pri tem so -ugotovili, da te-žnos-tne vrednosti po vseh predelih zemeljske pov-ršine niso enake, -ka-r zopet pomeni, da notranjost naše ze-mlje ni povsod enaka, pač pa je sestavljena iz najrazličnejših se-stavin. isto velja tudi za specifične -teže: čim -globlje prodiramo v notranjost zemlje, tem večja je -specifič-n teža:-zemeljske mase. Po takih in drugačnih metodah so ng- l, tranjošfc naše zemlje razdelili v,'več - , na »nife«, ki jo sestavljata v g-lavneip, vini nikelj- in železo. Njen premer znaša kakih tisoč tri sto kilometrov. Nad njo se razteza druga cona, ki jo -znanost imenuje »o-sol« in je debela okrog dva tisoč dve sto kilometrov, vsebuje pa sulfide in okside težkih kovin. Tej drugi coni sledi dva-tisoč osem sto kilometrov debela plast »sima«, ki jo v gla-vnem sestavlja magnezij. 'Tej končno sledi v debelosti le kakih štirideset kilometrov cona- »sia-1«. To je naša zemeljska, skorja, na kateri živimo in s pomočjo katere se hranimo. V,se to pa so samo teoretične domneve. V najnovejšem času jih poskušajo -tudi praktično dokazati. Pri tem se po-služu-1 jejo atomskih razstrelitev v globini Zemlje, i-n te umetne potrese zazham-ujejo potresne postaje po vsem svetu. Po teh podatkih -so prepričani, da -bodo -sestavino naše ze-mlje -ž° v doglednem času natančno spoznali. Zanimivo je, da se je teh pripomočkov prvi posl-užil- že leta 1910 hrvaški sezpi-o-log A. Mohorovič. Po njem se imenujejo tudi tako imenovane mohorovičeve prekinitve a-li na kratko »moho«. Po teoriji tega znanstvenika je med površinsko zemeljsko skorjo »sial«) in dru-go cono (»sir ma«) plast vse do sedaj še neznane kovine, ki vpliva na prenos potresnih valov. ■Da bi prišla do dna tem -tajinstvenim . prekinitvam »moho«, sta dva- ameriška znanstvenika Harry Hess ih Wa-lter M-unk predložila v Torontu mednarodnemu geofizikalnemu kongresu zelo drzen -načrt: s pomočjo vrtalnega, stroja, kakršnega- iu-porabljajo pri iskanju petrolejskih vrelcev, -bi -zemljo navrtali, dokler ne bi dosegli plesti »moho«. Rekord v navrtanju zemeljske površine -znaša doslej -sedem ti-soČ pet sto metrov. Današnji tehnični pripomočki pa dovoljujejo vrtanja tudi Pošta OZN Norvežan Rei-dar Tvedt je poštar OZN. Možakar z neznatnim številom sodelavcev prinaša s svojim delom OZN letno nad en milijon dolarjev zaslužka. Naloga Rei-darja Tvedta je, da- -za- -račun OZN pripravlja, tiska in prodaja poštne znamke OZN. ■Letno prodajo ,za kakih 1,700.000 dolarjev znamk OZN. Vendar jih kupci le za nezna-ten znesek, kakih 100.000 dolarjev, porabijo za f-rankiranje poštnih pošiljk. Vse ostalo- pokupijo zbiralci znam-k. Tako ima Tvedt 1,600.000 dolarjev kosmatega dobička. Okrog 600.000 dolarjev izda za -tiskarske -stroške in dru-ge- upravne -izdatke. C,istih 1 milijon dolarjev na leto pa- izroča -generalnemu tajniku OZN, Od ustanovitve pošte OZN leta 1951 je Tvedt izdal okrog 60 vrst raznih znamk. Dvajset v-r-st -je rednih izdaj -z vrednostjo od enega- centa do enega dolarja. Ostalih 40 vrst so posebne izdaje. POP ČRTO PEPI SMOLA Brezposelni knjigovodja Pepi Smola je ravno razmišljal, ali naj se požene na tramvaj, ki je -drvel mimo njega, ko ga je odrinil eleganten gospod in se sam pognal na priklopni voz. Pri -tem je poskočnemu- potniku- izletela, na tla- precej obilna listnica. Pepi -Smola jo je pobral, stekel za tramvajem in pri tem živahno mahal a roko gospodu, ki je izgubil listnico. Zaman. Ta izgube očitno ni opazil in. je sta-l, -za-to-pljen v časnik, na zadnjem de-l-u priklopnega voza. Pred -Pepijem se je u-stavil motociklist. »Oprostite, morda n-.daijujete pot v -smeri tramvaja-?« je spraševal vljudno knjigovodja. »Moram nujno uje-ti tramvaj!« »Sedite,« je dejal motociklist. -Pa sta .imela- smolo! Kadarkoli sta dospela na križišče, je prometni-k spustil tramvaj, motornim vozilom p-t istočasno zaprl pot. Sele na tretjem postajališču se je Pepijiu posrečilo, da se je povzpel na priklopni voz. Medtem pa je bil izgubitelj listnice že na sprednjem izhodišču voza-. -Pra-v v -trenutku, ko, se je Pepi rinil skozi množico potnikov i-n je tramvaj zmanjša-l hitro-st, je izgubitelj -listnice nenadoma odskočil. Pepi Smola še -nikoli ni odskočil 7 drvečega tramvaja, pa bi verjetno sledil tej grdi razvadi samo zato, da bi izgubitelju vrnil listnico, če bi ga v tem -trenutku ne ustavil sprevodnik zaradi vozovnice. Pepi mu je oštel 25 lir. Na vse mogoče -načine se je na.to trudil ugotoviti, v katero sr jo je ubral -iz-gu-bttelj. Ne naslednjem postajališču je izstopil in -zdrvel natza-j. Imel je srečo. Nenadoma ie zagledal izgubitelja v trenut- do deset -tisoč metrov. Imenovana znanstvenika sta prepričana, da bi na določenem mestu Tihega oceana v bližini Eni-wetoka -zadostovalo vrtanje dese-t -tisoč metrov, pa bi -nadete-m^ na Mohoričevo plast. Na otoku Eniw-etoku so že le-ta 1951 navrtali -tisoč dve sto me-trov globoko in -sedaj bi to vrtanje nadaljevali. Ce bi pri vrta-lnih delih ne naleteli- na kako le pretrdo granitno plast,' -Bf -verjetno doseg-l-i deset tisoč metrov globine. Ce bi jim to uspelo, -tako -upa-jo'; učenjaki, potem bi nam notranjost -zemlje’'odkrila še marsikatero drugo skrivnost. Tako nam učenjaki-doka-z-uj.ejo, da prodira znanost ne .samo v višine, pač pa- tudi v globine. Sovjetski vohun pred sodiščem Proti -sovjetskemu -vohunu Abel-u je . pričela pred dnevi v New Yorku sodna j hazpfava. Časnikarski ra-znašalec James - Bc-Zart je izpovedal, da je v neki hiši v . Brooklynu inka-siral naročnine. Pri tem ' opravilu mu je zdrknil ma -tla kovanec -za ^ cčn-tov. Kovanec se -je pri padcu- razpočil in v vzdolbi-ni se je pokazal kos mikrofilma. Ta prikaz je pri sodni obravnavi sovjetskega vohunskega mojstra Rudolfa A-be-la- igral posebno važno vlogo. Mikrofilm je vseboval -šifrirano poročilo vohunu, in to dešifrirano poročilo je pripomoglo, da so oblasti prijele vohuna. Pred sodiščem je časopisni ra-znašalec Bozart potrdil svoje prejšnje izjave o senzacionalni najdbi, mikrofilma v kovancu. Ruski’ tolmač Mihael Leona,rd, ki je film de šifriral, pa je povedal vsebino poTOČi-la: »Ces-titem, da ste varno prispeli, in potrjujem prejem pisma na naslov ,V’. Pismo št. 1 sem prebral.« Nadaljnja priča, narednik Rhodes, ki -Na kongresu Nemške družbe za raketno -tehniko v Frankfurtu je nastopil fizik Burk-hard Heim, ki je popolnoma slep, ki nima rok in ki lahko do-jema- glasove le s pomočjo mikrofona, pritrjenega na prsih. Ta -komaj 32-le-tni znanstvenik pa je lahko prišel na govorniški oder le s po-' močjo svoje že-ne, ki ga je pri hoji podpirala. Ta nesrečni pohabljenec razpolaga--z orjaškim razumom Prav zato je bila-dvorana na-bi-to polna- učenjakov; -tem je pohabljeni znanstvenik -namenil svo-je predavanje. -Da bi poslušalcem predoč-il v zvezi z obema spu-tni-koma merila in razmerja v v-se-mirju, je -našo zemljo predstavil kot jabolko s premerom 12 cm. Na tem jabolku- -sedi -muha-. Oddaljenost površine jabolčnega olupka do trebuha muhe odgovarja višini, ki jo je dosegel prvi sput-ni-k, ki že- šest -tednov kroži okrog naše zemlje. Luna se giblje okrog jabolka- v daljavi -štirih metrov. Med jabolkom in luno leži- prostor. Do prvega- planeta pa je že kar 600 metrov in vmes -leži nič, medplanetarna prazno-ta. Tako torej izgleda naša- soseščina- v vsemirju. Ce -smo torej na -tem, da bi prodrli v -mrzli, oddaljeni prostor, potem mora- človeštvo najprej rešiti vprašanje časa, časa, ki se nam pojavlja kot vprašanje -hitrosti. Najbližja ozvezdja so od nas oddaljena svetlobna- leta daleč. Eno sv-et-lobno leto pa pomeni bilijone kilometrov. Potovanje na Mars, ki bi ga -bi-l-o mogoče izvesti z današnjimi tehničnimi pripomočki, bi -trajalo dve leti te 239 dni. /Pohabljenec brez rok, slep in* skoraj docela gluh, ki se na tej -zemlji giblje le s -tujo pomočjo, -brska- za popolnoma no- -k-u, ko se je -prerival skozi vrata Upima. Pepi se je pognal za njim. Zasledovani se je- v tem trenutku vese-lo razgovar-jal s čedno prodajalko. Pepi, dobro vzgojen knjigovodja, seveda dvojice ni smel motiti, zato je obstal y spoštljivi razdalji v pričakovanju, da se bo gospod od dekle-ta- poslovil. 2emu je Pepi hotel slediti, ko mu je prijetna radijska reporterka pomolila -pred usta mikrofon i-n zapela: »Kako vam ugajajo naše radijske oddaje?« »Strahotno,« je jezno -za-brundal Pepi Smola ta se -prerival skozi množico. Ali reporterka je hotela vedeti, zakaj misli, da. j-e program -tako strašen. Pepi je zajecljal -nekaj nerazumljivega, nato pa se komolčil dalje za- -i-zgubiteljem. Ta jo je že pobrisal skozi stranska vrata ta prečkal -ulico. Pepi mu: je sledil in se pri tem ni oziral ne na levo, ne na desno. Avtomobilske zavore so zacvilile -in že je bil stražnik na -mestu. Pepi je pleča-l 200 lir globe te nadaljeval z zasledovanjem. Medtem je -izgubitelj izginil skozi kinematografski portal, z drobižem plačal vstopnino ,in -izginil v temni dvorani. Pepi je storil prav isto. Reditelj ga je potisnil na stolico. -Nestrpno si je Repi o-gledova-1 nekaj reklam, kinematografski dnevnik * nogometno tekmo. V poltemi je opazi-l, da se je izgubite-lj dvignil, ta Pepi jo je pobral -za njim. Spet je izgubitelj prečkal cesto. »Halo!« je zakričal 'Pepi, njegov glas pa je zamrl v, cestnem trušču. Pepi se je spustil v tek. Pa -s-ta ga ustavili dve lju-bk-i Tržačanki in mu pomolili pod nos puščico: »za slepe otroke!«, je dejala ena. Pepi je odvrgel 50-lirski kova-nec v puščico, medtem pa ga je druga že držala za rever jopiča te mu pripenjala košček kair- je obdolžen izdaje-obram-bnih skrivnosti Zd-ruženih držav, je Jižjavil, da so Sovjeti med njegovim -bivanjem v Moskvi od leta 1951 do 1. 1953 uporabljali. ženske ta vodko, da so od ameriških vojakov izvabljali vojaške skrivnosti. On sam je prejel okrog 3000 dolarjev. za- informacije. 'Obtožnica očita Abelu, da je vohunil -za Sovje-tijo. Ce -bo dudi (obsojen, mu grozi smrtna kazen. Steklena vila Steklo je že od -nekdaj fascinira-lo gradbeni svet. Lahkos.t__tvariva' je zapeljevala -gradbenike k na-j-tezlične-jšim poizkusom. Tako n. pr. -h gradnji steklene palače za -londonsko svetovno razstavo, le-ta 1851 ali pa Gropijevo delavnico .leta 1912. Ameriški arhitekt Philip Johnson se je pred kratkim »gradil stekleno vilo ta -zaslovel po vsej Ameriki- kot najslavnejši -stavbenik. Njegova Samska- vila v New Canaanu pri New Yor,k-u' je postala naj--znamenitejša izletna točka za arhitekte vsega sveta. Johnsovo stekleno vilo obiskovalci lahko prosto ogledujejo ^if ž-unaj ali pa od znotraj. V nobenem slučaj-u ne prikriva-očem svojih skrivnosti. Narava pri tej vili ni samo okolica, pač pa se, narava neposredno združuje s stanovalci. Dež, sneg, sonce, -zima, polet;' vse to stanovalci neposredno sod-oživljajo. Pogleda jim ne -zapira -nobena- stena, nobena -zavesa. (Pred kom naj- se prikrivam? pravi Johnson. Od soseda -me ne loči- ograja. Drevje, nara-vno pobočje, na katerem stoji vila, -nudi zadostno odmaknjenost. Kaj pa -naj- prikrivam? Mi vsi. živimo na. enak -način —j tako- utemeljuje, iznajditelj in graditelj tega -razkošnega domovanja. vimi viri sile, s -katero hi premagal prostor in čas. Einstein -je poznal štiri dimenzije,..mladi nemški tehnik govori o šestih dimenzijah. Prepričan je, ’a je . že na poti, -ki mu omogoča eliminacijo težnosti. Ce se posreči- svetlobne žarke preobraziti v mehanično silo, potem bi vsemirska vozila -ne poganjale rakete s kemičnimi snovmi, pač pa ža-rki, ki jih je V vsemirju na razpolago v neomejenih .količinah. Heim je na kongresu izjavil, da bi vse te možnosti s poizkusi lahko tudi dokazal. Na -tem kongresu pa so -učenjaki odkrili še marsikako drugo zanimivost. Tako je n. pr. meteorolog dr. Faust povedal, -da- spu-tni-ki niso nobena svetovna posebnost. 'Po dosedanjih merjenjih- in cenitvah je v vsemirju nad 100 trilijonov sonc. To je e-r.ojka- z 20 ničlami...! Po verjetnostih računov je v vsemirju en trilijon planetov. »Ce smatramo, da nudi vsak milijonski planet 'zatočišče živim bitjem s človeškim razumom, potem pridemo do fantastičnega- števila enega bilijona svetov, na katerih živijo ljudje a-li ljudem podobna- bitja-. Spu-tniki po vsem tem niso edini umetni sateliti vsemirja. Časovno -razdobje med nastankom človeka in med sedaj nastopajočo planetarno dobo znaša nekaj milijonov let. Zakaj ne bi druga kozmična bitja imela- za seboj še da-ljš-o razvojno dobo?« Tako pravi dr. Faust. Na- tem ongre-su se nam je v resnici razodela podoba današnjega človeka. Popolna zmešnjava protislovij s predrznimi zamislimi, ki naj bi- zmaličile svetovno podoibo. Protislovja tona. Komaj se jo je Pepi otresel ta zdrvel za izgiubifeljem. V resnici ga je opazil. Pa bi ga spet kmalu izgubil iz oči, ■ko je tik pred Pepijem privozil tovorni avto iz ne-ke veže in za nekaj minut ustavil ves promet na ozki -ulici. Le s. -težavo se je Pe-pi izvlekel- iz gneče. Končno je Pepi spet našel izgubitelja listnice. -Stal je pred skoraj dovršeno palačo ta- -si jo kritično ogledoval. »Halo« je -zavpil -Pepi Smola, »halo, halo!« Burja pa je pihala proti Pepij-u in izgubitelj pokli-cov ni -slišal. Tedaj je -Pepi položil svojo roko na roko neznanca. Ta te prijateljske geste ni raz-umel- tako, ko-t je bila mišljena, zato je Pepija za-grabil za- zapestje. -Pepi (Smola se je prestrašil in se--umaknil za nekaj korakov. Neznanec mu je sledil. V -tem trenutku je priletel z zidarskega, odra- -kos opeke in padel točno na mesto, kjer je še pred -hipom stal izgubitelj listnice. , -»Oprostite!« je dejal neznanec, »vaše ravnanje sem napačno razumel. Hoteli ste me opozoriti na nevarnost. Življenje ste mi rešili. C-ujte, moje -ime v Trstu ni neznano. Ce potrebujete kako uslugo, za-po-slenje ali ka-j podobnega, čakajte, da vam izročim v-izi-t-ko...« Mladi mož je segel v notranji žep jopiča, in sedaj je šele opazil, da nima listnice. Zmagoslavno je Pepi segel v žep, kamor j° vtaknil Izgubljeno listnico. Vendar -tudi Pepi ni -imel več listnice. 2epa-r mu jo je iztaknil v prenapolnjenem -tramvaju. Jos. R. S. Od prstov do vilic Vilice, nož in žlica so na pogrnjeni mizi danes nekaj samoumevnega. Ali veste, da je ibilo še pred 250 leti precej dru- SNG je -v soboto 9, -t. m. uprizorilo v Avditoriju- prve-nčka tržaškega pisatelja prof. Josipa Tavčarja. Zanimanje slovenskega gledališkega občinstva- je bilo za -to upri-zoritev zelo veliko, morda tudi zato, ker se je premiera -zavlekla zaradi cenzurnih formalnosti. Med slovenskim razumništvom je -bilo pričakovanje nekoliko nestrpno tudi zato, ker se je pisatelj pravzaprav šele po vojni — zaradi obstoječih razmer ta -svoje mladosti — poglobil x svoj materinski jezik -in v slovensko problematiko. Te seveda ni izčrpal do kraja. Prav to njegovo prvo dramsko delo d-okazuje, da- je obv-isel nekje na sredi. Njegovo delo zveni tuje, nedomače, kot da -bi bilo presajeno i-z tujih -logov. Dra-ma »Prihodnjo nedeljo« je pri vladajoči ustvarjalni slovenski suši vsekakor pojav. Na 'Tržaškem ,in Goriškem so pognale pesnitve, romani, novele, sedaj je vzkli-la izvirna slovenska drama. -Osrednja- misel Ta-včarjeve drame naj bi bil prerez slovenskega, malomeščanskega človeka, učite-lja- -Dolinarja.. Ta napravlja- y določenih trenutkih vtis, kot-da postavlja- -pisec svojega 'junaka v Tas-t-1;' no osebnost. J-unak je človek, k-i je dolga'jčtrislttž--bova-1 v Rimu, po vojni pa se v svoj rojstni Trst. Tam v večnem mestu, odrezan od -svojega naroda ta njčgovih tegob, je v učitelju Dolinarju vzbrstel -in ise okrepil občutek -manjvrednosti, ki se je izživljal v neprestanem pohlepu po 'bogastvu. Ta fiksna ideja je o-blikovala -tudi vzgojo njegovih -treh otrok, dveh deklet to enega fanta. Ko je po vojni špekulacijska -iznajdljivost iznašla -nogometne stave, se je ves Dolinarjev pohlep osredotočil v tistih 100 li-ra-h, s katerimi si človek čez -noč pridobi -milijone in iz njimi uresničenje vseh ti-s-tih 'blodnih -sanj, -k-i se vrtijo okrog razkošne vile, avtomobila ta podobnih -hrepenenj. Razplet drame se vrti v ponorelem po- med človeštvom in ožino, med duhom in materijo, med veličino in malenkostjo. Nobelov nagrajenec iza- slovstvo, Ju-a-n Ramon Jimenez, je to zme 'o pravilno doumel, ko je dejal, da- človeštvo ve vse preveč. Človeštvo še ni zrelo za tako znanje — te prav v tem tiči vsa tragika sedanjosti. Sodobni sve-t je v mnogem podoben temu nesrečnemu nemškemu učenjaku- s pohabljenim -telesom in z mrtvimi očmi, katerega duh pa bi hotel kozmični svet ih vse naravne zakone iztiriti. Parfumirani časniki P-red nedavnim časom je presenetil neki časnik v Oklahomi svoje či-ta-telje s tem, da je diša-l po vijolicah. Za Ameriko ni sicer -to ničesar novega, razni listi -so že pogostokrat priporočali svojim naročnikom ta ali oni parfum. V -tem primeru je pa objavil list na naslovni strani fotografijo obrambnega ministra, ki ga je fotograf presenetil v trenutku, ko si ie s -roko tiščal nos. I-n bralec mora dobiti v-tis, da ministra moti parfum, po katerem je dišal časnik, čeprav so ministra verjetno motile kake politične sapice. Ameriški šaljivci zdaj že ugibajo, kako bo moral dišati časnik 'bodočnosti. Literarna s-t-ran s svojim finim vonjem po s-tarem -usnju ne bo smela več slediti neposredno ženski -strani -kot doslej, kajti oster duh po čebuli i-z kakega kuhinjskega recepta ne -bi dobro vplival na častilca Shakespeareja. Finančno stran z njenim ostrim duhom po petrolejskih čistilnicah in plavžih -bodo morali ločiti od vonja po španskem bezgu z vrtnarske stra-ni. gače? Zlasti vilice, brez katerih si danes skoraj ne moremo misliti špagetov, so dolgo časa Odklanjali kot modno norost. Splošno so jih imeli za- popolnoma nepotrebno ropotijo. V statutih »Compagnie del Ri-sparmio« so leta 1601 zapisali: »Ali nam ni mati narava podarila p>et prstov na vsaki roki? Zakaj naj bi te prste žalili s tistim neumnim orodjem, -ki je določeno za nalaganje sena, ne pa jedi?« Tudi sončni -kralj Ludvik XIV se je raje poslužev-I od Boga podarjenih prstov -kot vilic, ki so jih takrat že deloma- poznali. Montaig-ne je leta 1580 zapisal v nekem eseju: »Jaz uporabljam vilice le zelo redkokdaj. Obžalujem p>a, da ne sledimo zgledu, -ki ga- nam dajejo kralji, da namreč menjamo prtičev pri vsaki jedi.« Mogoče se na-m zdi čudno, da so zgodovinsko tako pomembne osebnosti, kot so bili Karel Veliki in -papež Pij II., Due-rer in Kopernikus, jedli s prsti. Vilice so imeli samo v 'kuhinji, pomagal-i so si z njimi pri razkosavanju mesa. Kot neko posebno muho opisuje Pe-trus Damani svojevrstno navado soproge beneškega doža Orseola II., Bizantta-ke po rojstvu, ki se ni samo kop>ala v kopeli iz jutranje rose, ampak se tudi -ni dotaknila nobene jedi s prsti. Evnuhi so ra,zrezali jedi na drobne koščke, ki jih je nato nosila v usta z zlatimi vilicami na dva roglja. Damiani še piše, da so »sobane te dame dišale px> tolikih parfumih in aromatičnih dišavah, da mi -ne hi noben či-ta-te-lj tega verjel, če -bi popisal vse to podrobnejše!« Vilice so -začeli v imenitnih hišah splošno rabiti šele v XVII. stoletju. Je na svetu pa še -nad milijardo ljudi, ki vilic ne poznajo. h-lepu po dobičku, -z izbruhi, ki so večkrat • prettrani—rn -ne preveč -prepričljiv-i. -Pisatelj -se očitno ni -mogel izogniti levičarskega pro-blema preurejevanja današnje družbe te nam je, za lase privlekel v dejanja popolnoma' megleni socializem, ki ga z ničemer ni poskušal utemelj-iti, še manj pta razložiti. Človek dobi vtis, da učitelj Dolinar ni samo občudoval -rimsko kapitalistično gospodo — -to je verjetno -tudi- edini Slovenec take -vrste — p»č pa bi verjetno pri boljšem poznavanju razmer v komunističnih državah prav -tako občudoval gornjo plast Dj-il-asovega »novega razreda«. Gledalcu se tudi vriva vprašanje, zakaj je Tavčar tako enostavno porazdelil ljudi y dobre, -to so socialisti, recimo jim -komunisti, in v hudobne, ki so nekomunisti? T.retje dejanje je še najbolj razgibano. Odrasel sin -in hči morata neizogibno po svetu. Zakaj, -tega nam pisec prepričevalno ni povedal. Sin Ludvik odhaja v kapitalistično -Avstralijo po 'bogastvo, v Ljubljano pa odhaja- hči -Marija. P mislih pisca zato, da se reši -tržaškega kapitalističnega ozračja. Pisec na ta način nakazuje samo -dvoje poti: ali v kapitalistično Avstralijo a-li v Titov raj. In vendar temu v resnici ni tako. Da-na-šnji -ustvarjalci po vsem svetu so pretežno pesimisti, in tem se pridružuje -tudi Tavčar. Pomanjkanje poguma! Piscu ne bi hoteli vzeti še -zadnjih sledov korajže. Prepričani smo, da bo postopoma dozorel, v kolikor se bo poskušal nepristransko poglabljati v slovensko ^duhovno, narodno in socialno problematiko. Pogoji za tak razvoj so morda v njemu nakazan-i. O -sami izvedbi drame m-oramo priznati, da so se vsi igralci resno p>Oitrud,ili, da--bi postavili na- deske resnične- like Tavčarjeve -tržaške d-ružbe. Učitelj Dolinar je y spretnih Nakrstovih rokah piščevi zamisli gotovo povsem ustrezal. Lik Dolinarjeve žene je bil resnično življenjski v .izve-dbi gospe Nakrstove. Posebno pa je navdušila mala 'Marta, k-i jo je predstavljala mala Neda 'Mijotova, Neda, -nakazuje nadpovprečno bodočo -igralko. Lu--kežev Valentin je gotovo še naj-bolj resničen Tržačan te uprizoritve. Balohov Ludvik je skoraj preveč temperamenten, Starešiničev Franc pa izvirni pjosnetek a-gitpropov-ca v tujini. Bogdana Brafuževa se spopolnju-je. St. C. * * * V letošnji gledališki -seziji je -SNG pred Tavčarjevo dramo uprizorilo »Strast pod bresti« ta delo »Naši lju-bi- otroci«. Popotne težavo o vsemirje Prva potovanja * vesoljno -ladjo na druge .zvezde -bodo zdr-užema- z resnimi psihološkim*vprašanji, s katerimi se zdaj ukvarja angleški psiholog dr. Jack Wil-cox. Posadko ladje -bo -treba skrbno izbrati in izločiti vse nervozne in čustvene ljudi. Potovanje ne bo šala. Se nikdar ni prišel človek v stik s tako popolnoma drugačnim okoljem, -ki bo verjetno silno vplivalo -na človeško moralo iim vztrajnostno voljo. Nekaj zlasti nenavadnega -bo nedvomno pomanjkanje -težnosti. Prav verjetno -bodo člani odprave nenadoma opazili, da hodijo z glavo ka-ko-r muhe na stropu; ali pa, -da se hočejo držati z -nogami i-n ne le z rokami. Pri menjavi v popolnoma dru-gačno okolje bo treba močnih živcev, da se človek ne ,bo dal -zbegati in da bo ohranil zavest. Mogoče bo morda potreben velik napor, če bo človek hotel -povesiti roko. Važno bo, da -bodo ti vesoljni potniki lahko v stalni -zvezi po ra-di-u in televiziji z zemljo. Znana govorica jim -bo 'lahko vlila novega zaupanja, če se -bodo znašli v resnem položaju. Nepretrgana zveza bo verjetno pri stalnem napredku znanosti možna. Mogoče bodo tako zračno ladjo lahko krmarili po televiziji. Dr. Wilcox misli, da bo imelo lahko velik vpliv pošiljanje poročil 'ladijski -posadki. Zelo važno bo, če bodo -lahko članom posadke po televiziji pošiljali slike in nagovore njihovih najbližjih sorodnikov. Pri 'bodočih poskusih poletov v vesoljstvo -bo gotovo igrala veliko vlogo -tudi psihoterapija. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto 16. t. m. ob 20.30 v dvora-ni na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 PRODUKCIJA -IGRALSKE SOLE S N G s sodelovanjem Baletne šole -SNG V soboto 16. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu »A. Sirk« v SV. KRIŽU, v nedeljo 17. it. m. ob 16.30 -na KiONTOV-ELU EUGENE 0,’NEILL STRAST PSD BRESTI V nedeljo 17. -t. m. ob 16.30 v dvorani na stad. »Prvi maj« JOSIP TAVČAR PRIH0DN10 NEDELJO V -t o r e k 19. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v TRSTU NICOLA MANZARl NAŠI LJUBI OTROCI llllllllllllll!illillll!!l!lllil!llllll!l!l!llllllll!llllllllllllllllllll!lllll!!l!l!niMI!!lllill!lllll!!l!IM POHABLJENO ČLOVEŠTVO Stran: 4. Ml UH >!L DEMOKRACIJA T. ?..'."I i i I ■ i.. V' • v oci RICMANISKI PROCES • • • toStanje pri nas se zboljšuje, ljudi ne zapirajo več za vsako izgovorimo besedo, in tudi plače bodo izboljSali. Počasi se bo vse uredilo...« Taka in podobna zagotovila, take in podobne u-tvare rseiirja-jo ljudje, ki prihajajo iz Titove Jugoslavije, in podobne uspavanke prepevajo tržaškim in gortikim Slovencem tisti koristniki obmejnega prometa, i ki imajo od njega največ dobička. Zato ne bo odveč, če si od blizu ogledamo vse te utvare in prazne obljube. Se vedno brnijo med zahodnim svetom krilatice tako imenovanega narodnega komunizma. Ta naj bi predstavljal dolo^ cena gibanja med nesovjetskim komun-iz-mom ali naj bi bil celo uperjen proti kremeljskemu središču. Predvsem moramo ugotoviti, da narodni komunizem ni pojav današnjega časa. Ze ob samem začetku oktobrske revolucije v Rusiji so se pojavljale razlike, mnenj med pripadniki ruske, komunistične partije in onimi ko-, munisti, ki so živeli izven ruskih meja. Spomnimo se samo dogodkov v zvezi z imeni Troski, Kamenjev, Zinovjev in drugih. Razlike, ki so vodile do 'teh procesov, se niso nanašale na načelna vprašanja. 'Prepiri so nastajali med samimi komunisti. i Ti prepiri so obravnavali vprašanja taktike in izvajanj komunističnih načel. To je veljalo celo v primerih, ko so prepiri dosegli tako obliko, da so vodili narodnega komunizma sta praši', pač do. spoznanja, da ,ne kaže graditi komunističnega reda na do sedaj uporabljenih brutalnih metodah. Ta trenutna in pristranska sprememba taktike pa prav nič ne dokazuje, da bi se hotela komunistična prvaka odreči komunizmu. Tako Tito- v Jugoslaviji, kot Gomulka na Poljskem in Nagy na Madžarskem so v preteklosti prav talko brutalno. in strahotno nastopali, kot Stalin, Malenkov ali Hru-ščev v Sovjetijl. Vsi ti trije »narodni komunisti« so. zvesti zastopniki komunistične oblastniške politike. Vsi trije -so prišli, na! oblast s pomočjo nasitne politike, ki -je zahtevala na deset- in na.- sto-tisoče človeških žrtev. 06 sedaj - poskušajo svojo -taktiko navidezno jomiHti-, pome-ni to, da so naleteli rta .odpor,ikii:ga,fwffi-talno ne morejo premagati, zato hi se.ga hoteli izogniti a metodami zaftrbtoosti to zvijače. Povsem napačno sodi Zahod, tako taktiziranje kot- odklon- -cd -komunizma. Pri vsem tem pa je nujno potrebno imeti pred očmi eno samo resnico; komunistična. strahovlada pomeni- za vsako deželo tako-v moralnem, kot političnem pogledu —• smrt. - . 1.,! rtu (,t iNihče od tako imenovanih 'narodnih komunistov še ni izjavil,- da se odpoveduje, komunizmu. Nihče izmed njih še nikoli ni dejal,, da smatra .narodni komunizem kot nekako prehod.no dobo za povratek. k normalnemu življenju, k syobod-njaški družbeni obliki. Določene liberalizacije zadevajo pri narodnih komunistih samo čisto določene pojave vsakdanjega življenja,, ne pa tudi .načelnih .vprašanj, •St«* .boljševiška , krilatica -pravi,:r narodno, po obliki,, sopiaUstično>'to. se.pravi komunistično, .po. vsebini! To je, t?il£i prva krilatica, ki jo je m. -ozemlje carske R-u-s&je, razširjala ..boljševiška,strahovlada.. V resnici pomeni .ta krilatice., da kotnuni-.zera.narpdaa čustva tolerira te, v. toliko, v kolikor ..služijo- za -utrjevanje kcmitfii-sti&noga nasilja in samo toliko časa, dokler.-se, ta-čustva popolnoma, ne .Spojijo s komunizmom ali pa se. iztrebijo. -Irenin je ,to, sleparsko nanodnostno politiko zaui pal najogaboejšeraukrvoloku vseh. časov — Stalinu, 'komisarju za narodna .vprašanja v prvi sovjetski vladi. ■Na Poljskem je povratek Gomulke na oblast povzročil določeno sprostitev in oddih. To pa če' na pomeni,- da smatraj^ Poljaki na-Todni komunizem kot nekako ^ončno rešitev svojih življenjskih vpra-i |anj in svobodnjaških prizadevanj. Liberalizacija, Iti jo je tako - ..glasno oznanil Gomulka, je med ■ ljudstvom ustvarila u-t tvaro, da bo vse to vodilo-. počasi k odpravi komunistične vladavine.. Prav isto e: s prišepetovanjem ponavlja -tudi pq ttovi Jugoslaviji. In -prav to je najbolji ii dokaz, kako nevaren j« prav narodni |pomw*iiaemi -Ta ua-tvaTja aitvare tur* neiutei meljene upe, s katerimi napoveduje nore it* boljše ča*e ki pa' se nikdar ne bodo uresničili. (Na dragi strani-'j* povratek Gomulke na-Poljskem vzbujal* upanja, d« bo j* itetn skopnel*' tudi odvisnostma ketet vo je J^oljjflcfii .-nasilno (privezana' na Sov-jetijo, itn da bo Poljska nekoč vendarle fes nično samostojna država. Tudi to se j« izkazalo kot trpka utvara. Leto. dni je že preteklo od takrat, in od teh upov se ni jiresnlčllo ničesar. Kontno '?e sam poljski komunistični poglavar na seji Centralnega komiteja partije izjavil, kako »i predstavlja svo» tvodo na Poljsken« »Partija' nima -name-pa zapirati vrat, ki so sedaj odprta kritiki' in demokratični, svobodi.,Ta vrata pa bo ode tej, dalje strožje nudziraia kot . do. Slej. Partija, bo upoštevala kritik^, vendar samo pod pogojem, da predhodno isprejme kritik celotno splošno linijo partije.« Kaj pomeni po komunistično »demokratična svoboda«? Ta svoboda nima z demokracijo prav nobenega opravka. Je prav takšna, kakršna je ustava Sovjetije, ki je- po boljševiški terminologiji prav tako demokratična. Kaj pomeni partijska linija? Pomeni komunistično ideologijo in politiko, katere cilj je uresničenje komunističnega družbenega in državnega reda. Zato -je vsako mnenje in vsaka politična akcija proti partiji na Poljskem prav tako prepovedana kot v Sovjeti ji. Dovoljena je samo .»kritika«, to se pravi razprava glede učinkovitejših metod aa uresničenje komunizma. Pa tudi ta je o-mejena z žično oviroi komunistične ».svobode«. 'Na zunanjeipolitičnih popriščih pa o narodnem komunizmu skoraj ni sledu. V zadnjih letih niso niti Tito niti Gomulka in niti Mao Tse-tung ničesar. storili za o-miljenje svetovne napetosti. Nasprotno so vsi' trije to napetost samo še krepili. Pomislimo samo v tej zvezi na Titovo priznanje vzhodnonemške strahovlade. Zunanjepolitično se vsi. narodni komunisti zvesto držijo navodil in ukazov Moskve. Prav tako je tudi res, da se Moskva pogostokrat poslužuje narodnokomunističnih stremljenj, kadar ji gre zato, da ustvarja koeksistenčna ozračja, ki so v posameznih primerih Sovjetijl koristna, da z njimi lahko prodira v mednarodnih vprašanjih. : ... Končno se moramo spomniti še dveh momentov, ki nam morda še .bolj© pojasnjujeta narodni komunizem. Mnogi se bodo verjetno-še spominali imena, .zastopnika nekega drugega totalitarnega režima: Quislinga.- Ta pravi sopotnik najnovejše svetovne zgodovine, je -bil gotovo »narodni« .nacist. Ln vendar nihče od njegovih zločinov ne poskuša zagovarjati ali ga ocenjevati kot »boljšega nacista«. Drugič: tudi v Sovjetiji je vlada pogosto- Tudi v Trstu so kremeljski dninarji priredili vihravo in zlasti., glasno proslavo tako imenovane oktobrske revolucije. V ta namen so povabili v naše mesto vrhunskega agitpiopovca on. Arriga Bol-drinija.. Za pomlajevalne injekcije ostarelemu tržaškemu ostalemu zahodno- evropskemu .komunizmu- je poskrbel novi režiser svetovnega komunizma, Nikirta Hruščev. Priznati je treba, da so sputni-šfci hormoni pognali tržaške komuniste v podobno »dinamiko«, kot so bila leta bogatih letin iz dobe 1945-48. Seveda- tokrat v zaprti dvorani in ne ha ulicah in cestah. Za pocestni dinamiae*n so tudi sput-niški hormoni prešibki. On. 'BoMrini 'H1#-:tržaškim komunistom zagotavljal, da je antikomunizem pokopan. Kakšna strahovita nesreča za rdeče vojne dobičkarje > -in ' revolucionarne :eac siužkarje* ki -živijo, in se -redijo od antikomunizma, 4e bi bi!a^ zagotovila kremeljskih agitpropovcev: tudi .resnična! s 'Na njihovo, profesionalno srečo je todi.ta komunistična »resnica« ali morda tudi samo kričara.-želje i-rr, prazen .propagandni balonček. Boklicnim, partijcem, fje..obstoj zagotovljen, vse dokler bo živel komunizem, kajti brez. komunizma. tfcudi .antikomunizma ni. To je naravni zakon, ki.ga noben, sputnik .ne, vrže. jz tečajev. Vzporedno s komunizmom raste tudi antikomunizem,. kajti čim večji je teror, tem hujši je upor. DUNAJSKO PISMO V 'zadnjem času se avstrijski gospodarstveniki zelo živo zanimajo, kako bi avstrijska zunanja trgovina, ki neprestano narašča, svoje aktivnosti opravljala z lastnimi prevoznimi sredstvi, t. j. ž lastnim rečnim in pomorskim ladjevjem. Medtem ko narašča rečno ladjevje,že nekaj, let samo po sebi, je vprašanje lastnega brodovja še vedno odprto. Preučevanja avstrijskih strokovnjakov so osredotočena v .tem trenutku- na izbir ro domovinskih pristanišč za bodočo pomorsko. trgovsko ,floto. Pri tem ‘ prihajata prvenstveno v. poštev tržaška in reška-Ju-k”. Jugoslovani se za to .izbiro močno zanimajo in ponujajo Avstrijcem -številne olajšave. Zavedajo s« namreč, da tudi samostojno avstrijsko trgovsko ladjevje prinaša domovinski luki znatne koristi. Trst iAia pred Reko določene' ugodnosti, . od nekdanjih tradicionalnih zvez do drugih raznovrstnih prednosti tržaškega pomorskega in, zunanjetrgovinskega em-porija. Pri vseh teh prednostih pa se v Trstu medsebojni avstrijsko-italijanski stiki stalno zatikajo. Avstrijcem ae dozdeva, kot da M 1 njihova, prisotnost v T-i*tu ne bila zaželena. 'Dazdeva^ee j,im, da-pre-vzema uradne italijanske kroge predsodek političnega f/.načaja.1 V tem- — : tako zatrjujejo tu — so Italijani pretirano «fb-čutljivi. Pri tem jih očitno vodi skrb, da bi Trst ne razkazoval svojega 'srednjeevropskega značaja, ki ga v ostalem nihče ne- more zbrisati, ‘in se odel z videzom notranjega italijanskega pristanišča* Na Dunaju prevladuje ' prepričanje, da bi razvijajoče tržaško pomorsko mesto — po italijanskih interpretacijah — le preveč dokazovalo Svetu svoje srednjeevropske funkcije in a -tem Trst oddaljilo od krat udarjala ,na narodne in celo na na-cionalističhe zvonove. V tej zvezi se spomnimo samo slavljenja Petra Velikega, Suvorova, .- Kutusova, .poveličevanje vloge ruskega naroda v . zadnji vojni ali raznarodovanja baltskih držav. Vse to se ni dogajalo šele po Stalinovi smrti, pač pa v času njegove največje s’ave. Smešno bi bilo,, če bi, nekdo zaradi takega takti-ziranja zmanjševal nevarnosti kremeljskih poglavarjev. V opomin, svarilo in premislek ugotavljamo še enkrat: po vseh dogajanjih v zadnjem času 'za železno zaveso se ničesar ni spremenilo. •Komunistični straho-valci vseh teh dežel niso prav ničesar storili, kar bi nakazovalo povratek k normalnim Svobodnim razmeram. Narodni 'komunizem ne pome ni..odklona od:komu- Predavanje SPM V 'torek'26. novembra' t. 3. bo v, društvenih prostorih SPM v ulici Machiavelli 22-11 ob 20.30 predavanje z naslovom; LEVSTIK PO 70..LiETIH,- — 'Predaval bo prof, Vinko Beličič. Vljudno vas vabimo na. udeležbo -tega predavanja,. Odbor- rtizma. Ta vodi samo v komunizem in nikamor drugam 1. Komunistična strahovla-da*,ki se je v 4i0 letih svojega obstoja odlikovala z nasiljem,, krivicami in , krvc-prelitjem, se bo ntkega dne, prekucnila. To ,pa ne ix> zaslugi, narodnega, komunizma, pač pa kot posledic naravnega, zdxa-vega.- in ■ organičnega. nasprotovanja človeka proti nečloveškemu ravnanju pr&k-t i čne ga kom un i zma. Zato ao vsa- priršepetovanja »novega razreda« s te in one strani železne zavese uspavalna in goljufiva sredstva, ki jim razsoden, olovek ne bo nasedal. Čudne stvari so se dogajale v tej ogromni deželi. Ce je nekdo n. pr. prejel kako odlikovanje, je moral storiti nekaj, kar bi ga v vsaki urejeni državi pripeljalo v ječo. 'Tisti pa, ki so ga tam proglasil..za »junaka Socialističnega dela«, ,je ..moral storiti nekaj, ize kar bi ga v vsaki drugi samostojni c dišavi , socialistični delavci pretepli., V Sovjstiji je vse drugače kot po ostalih deželah sveta. Zato tudi ni nič čudnega, če so-iy- Sovj^t-iji,(te dni' slavili dogodek, ki g-a-sploh na,bilo:, »socialistično oktobrsko revolucijo«. Da ta revolucija' ni bila socialistična, ve zlasti po dogodkih na Poljskem in Madžarskem vsak otrok. Da ni bilo nikakršne revolucije, pač. pa, da so ob tem dogodku nasilno' odstranili vse demokratične pridobitve februarske revolucije leta 1917 ■ jfr »prav tako znano. »Boljševikr« se pravi' večinska ^stranka-. Dve- teti tpe njenem krsto, ,t;.j. 1. 1905,, je ta stranka štela -po: vsej BuSiji komaj • 8400 članov. Dvanajst tet zaiamttpa: vsega 23.000., članov. iV moskovski mestn.i. svet so moekov-s-ki, mešoaai, rtaks^t -izvolili 23 boljševikov in: 174 svetovalcev, drugih .strank. Taka ,je bila -t« »večinska stranku«. Letos - 96 :bol>j3evili!: ' torej praznovali dvojni čudež:''n^ samo to, da so še vodno na oblasti,'-pSč pa, da so se sploh polaatili oblasti. Čudež pa, je še čudovitejši: zgodovinsko vaeto se imajo tooijševifci za ta čudež zahvaliti trem silam, ki jih danes osrednje italijanske skupnosti. Te razlage, — pravijo Avstrijci .— so danes že močno 'zastarele. V .bodoči evropski gospodarski skupnosti bodo mnoge evropske luke pridobite na mednarodni: pomembnosti, pa ne 'bodo zato .nič manj nemške, francoske, angleške, ali pa italijanske. To perspektivo bi sf morali osvojiti glede 'Trsta tudi italijanski politični krogi, pa čeprav je mesto danes postavljeno na skrajni rob d-ržavn ib mej a. Tržačani vsekakor ne bi smeli, s svojimi zastarelimi predsodki in zavlačevanji, ki te tega izvirajo, zamuditi avstrijskega avtobusa, ki' se pripravlja na odhod in še ai odločen, ali naj ubere pot na Reko ali v Trst. Avstrijska pomorska mornarica .bo izbirala v vsakem primeru dvoje pristanišč. Eno z močnejšo udeležbo na vzhodni o-'bali Jadrana, drugo s šibkejšo udeležbo nekje na severu. Tržačani naj zato pohitijo. F. K. Sesljansho pokopališče P.o’copahš&>J v '*!Še.sljanU,’ Iti 'ga je sklenil zgraditi,ie prejšnji nabrežinski ^občinski odbor, je dovršeno,, obzidano m. visokim .zidom in mrtvašnico na. južne ai delu pokopališča. ‘Novo božjo njivo bodo,menda ..blagoslovili. in. izročili svojemu name-np že v kratkem. Tako, smo .Sesljanci in Vižavljevei obogateli na novi prepotrebni božji njivi, S. tem bodo pogrebne, pobožnosti zna-tno olajšane, in mrtve; svojce bomo imeli v neposredni bližini. Zopet |Se siuš-lja tudi o ustanovitvi lastne fare v Sesljanu. Za to pa verjetno mi-[ so dani- ,pogoji. Cerkvico imamo, prav tako pa tudi redno službo božjo. - - ...|w ^ , Tržaška zborna’ sodnija ("tribunali je obsodil 12. t. m. po dvodnevni razpravi 10 žensk in dva moška iz' Ricmanj na štiri mesece . in 10 dni zapora .zaradi groženj, ki naj bi bile pred tremi leti izrečene nasproti .učiteljici Odetti Fontanot pred šolo v Ricmanjih z namenom, da ji zabra-nijo vstop v šolo. Razprava je dokazala, da ni bilo nika-kib groženj, ki bi bile spadale pod kazenski zakon, ker je bil glavni in edini namen z manifestacijo opozoriti šolske, oblasti na to, da bi bilo moralo biti v ricmanj-ski .šoli prostora tudi za slovenski, otroški vrtec, če so prav v tej šoli našli sedaj prostor za novo ©tvoritev italijanske o-snovne šole. Ce so nekatere ricmanj ske žene pri tem dvignile svoj .glas, je to šlo -nasproti Liberi Masci, ki. zaradi , svojega obnašanja v vasi ni uživala simpatij, ricmanj-•Sikega prebivals tva, * zlasti ne od takrat, ko je vrgla na ulico svojo taščo, ki je' prišla iz Ancone obiskat.-sina in.družino. Proti razsodbi so odvetniki-zagovomi-ki Ag.nele.tto Branko, Bologna Vincenzo, Kukanja Angel, in Tončič Fran vložili priziv in upajmo, da bo prizivni dvor popravil pravno zmoto in ocenil dejansko stanje tako, kakor so si ga bili obtoženci .zamislilij in 'kakor .je bilo na razpravi prikazano, ne. pa tako, kot ga je hotela Libera Masci po svoje prikrojiti. Trezen in pomirljiv nastop Vladimirja Pregarca je bil najboljši dokaz, da ni skupina Ric-manjcev imela absolutno' nikakega namena, da bi bila učiteljici Fontanot ugaja. Iz dejstva pa, da je učiteljica odšla raje’ domov, kot da bi bila otvorila v Ricmanjih šolo z italijanskim učnim jezikom samo e enim šolarčkom, je nedopustno iz-, vajati, da bi bile namišljene grožnje povzročile, odhod. Z državno - političnega gledišča je pa bil ta. proces, po. treh letih, odkar se je Italija vrnila v Trst,. logični nestvor. Država je priznala v londonskem sporazumu vzvišeno načelo, da.. je v interesu o- nemškemu militarizmu, ameriškemu kapitalizmu in caristdčnemu fevdalizmu. Nemška vrhovna komanda, ki je na vsak način hotela zmagati v prvi svetovni vojni, je Lenina s posebnim vlakom iz nevtralne Švice skozi vojskujočo se Nemčijo vtihotapila v sovražni Petrograd in finansirala glavno partijsko glasilo .»Pravdo« v upanju, da bo na. ta način izločila Rusijo iz antantnih vrst. Kapitalistični prijatelji v ZiDA so plačali prevoznino Leonu Trockemu,- ki, je organiziral rdečo gardo za državljansko vojno v ‘Rusiji, Iz tega se je kasneje razvila .rdeča armada za .napad na obmejne dežele, . Caristični fevdalizem je končno v preteklih stoletjih, zagrešil toliko, napak in zmot, da si majhen človek, v Petrogradu ali. Moskvi niti zamisliti ni mogel, da, bi mogla' obstojati na svetu vlada, ki bi, bila še slabša. Rusi so takrat poznali carsko tajno, policijo, Ohrano, vendar jih je Čeka poučila, še o,- vse ,drugačnih zločinih. Rusi so 'glasino obsojali preganjanja »(državnih sovražnikov« Sibirijo, pri tem pa niso niti slutili, da bodo po oktobrski revoluciji, novi-, komunistični gospodarji pognali v Sibirijo cele narode, Rusi so stokali pod udarci caristične-ga obdavčevanja, vendar takrat še niso vedeli, kaj jje stahanovski sistem. Strideset let 'po' »sttcialištiCni revoluciji« ni Več ne Lenina:, niti Trockega. Kaj pravi majhen mož v Moskvi ali Leningradu?..Ce še živi in če še vedno upa- na izpolnitev tistih obljub, ki jih- je kričala v .-svet '».socialistična revolucija«, potem je ta človek,-nadaljnje čudo sveta. Pravi čudež je namreč ,za slehernega., ki je prestal lakoto, vojno, izkoriščanje in rdeči teror. Edini na vsem svetu, ki ve, kako dolga Je i doba , štiridesetih, let, je sovjetski podanik.. Vsega tega, pa niso povedali tržaškim .delavcem ne on. Boldrini, ne Vittorio. Vidali .in niti- Marinka Bernetič, pa čeprav tako dobro ali še bolj vedo kot mi. , Dolinsdi občinski svet Več fi:olf :5>&Pi' me%^ce 'hf: fbito“ iia naši občini nobene seje občinskega' sveta. Pa tudi na torkovo sejo je prišlo komaj, toliko svetovalcev, da so bil-i sklepi tudi veljavni. Kljub temu, da vodi, našo- občino ■razboriti'Dušan Lovriha, je zanimanje za občinske zadeve hudo liroonadno, morda so temu krive partijske dolgočasnosti, ki razjedajo komuniste tudi pri nas in jih niti hrupni kongresi v Moskvi, sovjetska satelita in št ir ideset l etn ic t ne morejo poživi*!.,. 'Okrnjeni občinski svet je potrdil nekaj sklepov občinskega odbora Glede c-tvorLtve otroškega vrtca v Mačkovljah j« župan poročal, da ie zadevo občinska- u-prava predložila, 'generalnemu komisarju, ki pa je. tik pred .^otvoritvijo šolskega leta izjavil,, da. nima .sredstev. Zato je, občinski upravni, odbor sklenil, da odpre otroški vrtec .na lastnei stroške v šoli v Mačkovljah. Prefektura pa tna. ta predlog občine še. ni odgovorila. Stroški bi, znaša^ li okro? 700.000 do 800.000 litr, na leto. Svetovalci so ta sklep odobrili. Za ricmanjsko šoto so nakupili opreme- za 568.000 lir. Nujno pa .-bi bilo opremiti vsaj r najpotrebnejšimi tudi strokovno, šolo v Dolini. Odobrili so tudi .razpis za namestltlev specializiranega delavca pri vodovodu. 'befi narodnostnih “skupin pomirjen^e dt> hov in izkoreninjenje narodnostnih mr-ženj. Ricmanjski otročji dogodek od novembra 1954 je; bil.že prišel v pozabo. Niti las se ni skrivil od takrat v Ricmanjih italijanskim učiteljicam ali učencem, ki posečajo italijansko 'olo. To je dejstvo, ki bi ga bile morale državne oblasti upoštevati. In če bi bile bolj. širokogrudne in bolj dalekovidne, bi bile morale iz državniške modrosti, vsled državnih višjih interesov storiti vse, da se. mirno sožitje med državljani slovenskega in italijanskega jezika, ob državni meji ne ruši in vznemirja s takimi, anahronističnimi pro-Cas je že, da bi se hiše' državne oblasti— od najnižjih do najvišjih* — enkrat za vselej zavedale, stvarne resnice: ni naša slovemska odnosno slojMnska manjšina, ki ogroža Italijo in njen družabni red. -' ■ - • d. A. Metan za Trst 1 Preskrba z naravnim plinskim gorivom, metanom, ki predstavlja v Italiji ceneno plinsko gorivo,, se je po zadnji vojni, mogočno uveljavila v severnih predetih države. Gosto omrežje plinovodov pa še vedno ni' doseglo bližine našega mesta. Metan pa ni samo cenejše in učinkovitejše plinsko gorivo, pač pa vsebuje še mnoge druge prednosti pred svetilnim plinom, s katerim smo preskrbljeni v našem mestu. Metan .ne povzroča ■ okvar v omrežju, ker ne načenja kovinastih cevi, ne diši in ni strupen. Posamezne industrije na- ozemljih plinov,odnega omrežja so nadomestile svoje, nekdanje • premogovne in naftine gorilne naprave z metanovim gorivom in s tem prihranile 20- 50 odst. izdatkov. Metana se poslužujejo največja, industrijska podjetja v severnih predelih Italije: Fiat, Pirelli, Montecatini i. dr. Tržaška industrija se teh ugodnosti, ne more., posluževati, in- je zato njen razvoj v primerjavi s konkurenco zaviran. Prav tako pa je zapostavljeno tudi .tržaško gospodinjstvo, ki mora plačevati, višje dajatve za manjvredni svetilni plin. Vsi ti in še mnogi drugi razlogi narekujejo ...tržaškemu gospodarstvu nujne vzppdibude, da bi. merodajne oblasti izdelale.-načrie- in uresničile razširitey metanskih-plinovodov vse do našega mesta. 'Njijvefjo oviro povzročajo finančna sredstva,: potrebna ,za tako investicijo.,, Z dobro. t vol jo in z zanimanjem ter zahtevo vsega tržaškega prebivalstva pa bi tudi to oviro premagali. Zavzemanje za uresničenje -teh načrtov je še vse preveč simbolično, haloga vseh političnih strank in .strokovnih združenji je, da tej zamisli posvetijo vso skrb in spodbudo. Kovanci po SOD In 1000 lir Senatna komifciga v Jfefaftt* je tožlobrila kovanje srebrnih- novcev po 500 lir,'ki ga je poslanska, zbornica že.ppt«|ila^- V .načrtu par so tudi kovanci po" 1000. lir-.- Šolska imenovanja Šolsko skrbništvo v Trstiu sporoča, .da ,so bila objavljena 8, t. m. .na oglasni deski skrbništva, imenovanja poverjenih in nadomestnih mest na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko teto 1957-58. , . TRgASKI PREPIHI Sadovi 40 let wSovjetija nčhehno napreduje« — je pred kratkim izjavil tržaški pripadnik, komunističnega »novega razreda«. Za razliko svojih vsakdanjih navad je enkrat, izustil resnico. Hruščev pripravlja tretji odsiti-el sputnika, ki bo tehtal enajstkrat toliko od.prvega. Sov jetija pa ne napreduj* samo na umetnih sopotnikih —>- pri-rodni .namreč kopnijo, tudi vi Trstu —. pač. pa. 'tudi na miiiiijonarjih. Neka statistika iz leta 1954 pravi namreč, da. je - takrat -bilo v Sov jetiji. 980 milijonarjev, od teh 782, multimilijonarjev. 'Pred drugo svetovno ‘"vojno sta bila v Sovjetiji samo dva milijonarja. Imena teh smetanarjev novega razreda so seveda državna skrivnost, kot so državna tajnost številne druge zadeve v komunističnem raju. Pri nas imena milijonarjev. objavlja, davkarija. .... Kljub, skrbnemu prikrivanju pa javnost le ve, da so med sovjetskimi .milijonarji umetniki, .gledališki igralci,, pisatelji, maršali, visoki.uradniki, direktorji in tudi jockeyi. Milijonarjev v Sovjetiji, ne gledajo komunisti po st rani „. kakor pri nas. Sovjetski milijonarji jamčijo ljudstvu, da vodi -komunizem k izboljšanju življenjske-ravni... . , 'Smetanar.ji , novega razreda se v Sovjetiji .vozijo v »Zim«, ali &Zis« avtomobilih. Tako vozilo stane 40.000 - 75.000 rubljev, to je 46 do 90 mesečnih plač povprečnega sovjetskega delavca.' To so vsekakor aavidnl uspehi. 40-iet-nega komunističnega vladanja v Sovjetl-jf, ,vsaj za milijonarje... • PODPIRAJTE SPlFj Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu i . ^ , -v ZOBOZDRAVNIK Or. STHNISIHU PHULICH •’ ’ ’ " * ' ■>’» P^r e j e m ai «»« nM v svojem ambulatoriju v ulloi RitUneyer 13, tel. 31-813 dnervno od 9-13 in od 17-19 ure J * ' .<'3 .< li . .. .;. iPa se vrnimo k oktobrski revoluciji. proglašajo za svoje na-jbUijše sovražnike': ------- mornarica in Trst