PRILOGA
S) DOMOVINI ^
Leto IV.
V Ljubljani, dne 3. maja 1S28
18. štev.
Potresi in njih povod
V	vseh krajih Stovenije, posebno pa Ljutbijančamom, bodo ostali za vedno v spominu velikonočni prazniki iz L 1895, ko se je na Veliko noč, malo pred polnočjo, začulo čudno bobnenje, nato pa se je potresla zemlja, zazibale hiše, tako, da so popokali zidovi, nekatere slabe ali na peščenih tleh stoječe hiše pa razrušile. Iz večine hiš pa je letela strešna opeka in opeka dimnikov. Vse je bilo prestrašeno, nekateri so klicali na pomoč, drugi molili; le malo jih je bilo, ki so ostali mirni. Vse je drvelo na ulico, ne vedoč, kako si pomagati. Še hujše je bilo pri drugem sunku, pri katerem so bili mnogi poškodovani od opeke, padajoče s streh. Niti pri požaru, niti pri povodnji niso bili ljudje tako zelo prestrašeni, kakor pri potresu. Pri ognju ljudje gase, pride požarna bramba in dana je prilika se rešiti. Prav tako je pri povodnji, ali kaj storiti pri potresu, ko preplašeni ljudje pričakujejo, da poči zemlja in da jih pokoplje žive. Nevedni ljudje so si pripovedovali najstrašnejše stvari, pričakujoč najhujšega. Dolgo je trajalo, predno so se umirili ljudje in povrnili k vsakdanjemu delu.
Hudo je bilo, ali koncem koncev mi za primerjati s potresi, ki so bili v drugih kirajih, kjer so bila uničena cela mesta, včasi cele pokrajine. Taki strašni potresi so bili v južni .Italiji pred več sto leti, skoraj najhujši, kar jih pomni zgodovina, pa na Japonskem, kjer skoraj ne mine leto, da bi potresi ne uničili kako mesto.
V	zadnjih časih pa je strašna potresna nezgoda doletela naše slovanske brate Bolgare. Onkraj visokega gorovja, ki se imenuje Balkan in ima pokrite s snegom svoje vrhove do srede meseca julija, ob reki Marici, tamkaj leži lepa pokrajina, nazvana Rumelija. V tej pokrajini žive po večini sami kmetje, ki goje prav tako kakor pri nas žito, tobak in pa vrtnice, iz katerih izdelujejo rožno olje. Poleg rož in tobaka pa se bavijo z vinogradništvom, ki jim nudi izborno vino. V teh krajih so poleg glavnega mesta Plovdiva, ki je drugo največje mesto na Bolgarskem in šteje okoli 48.000 prebivalcev, še večji kraji Čšnpam, Stara in Nova Zagona, kakor tudi precej vasi, katere so potresi preteklega meseca skoraj popolnoma uničili. Pod hišami, razpadlimi v razvaline, je našlo smrt nebroj ljudi. Na mnogih krajih so nastale zemeljske razpoke, iz katerih je privrela voda, večkrat vroči vrelci, in se razlila čez širno pokrajino. Iz Bolgarske pa se je potres širil proti mejoči Grški, kjer je prav tako opustošil cele pokrajine. Najbolj je pač razdejal grško mesto Korint, katero baje niti več popraviti ne bo mogoče.
Ljudstvo je vedno smatrata potrese za kazen božjo. V nekaterih' krajih so ljudje odšli, češ, ti kraji so zakleti, dogodilo pa se je celo, da so čakali včasi tako dolgo, da so našli smrt. Prepričani so bili, da jim je bilo namenjeno in da se jim je le na ta način mogoče oprati namišljenih grehov, če vztrajajo v usojenih jim krajih in da se izvrši nad njimi božja volja. Mnogo praznoverstva o potresih pa je ostalo še dandanes tudi med našim ljudstvom. Veliko duhovnikov je po potresih 1. 1895. pridigalo, da je potres prst božji, ki je zaiugal, da kaznuje nevernike. Prav posebno so si vzeli na
piko bralce naprednega časopisja, kakor tudi časopisje samo, čeJ^
da je ono vzrok strašne nesreče in preteče kazni božje.
Tako so delali in govorili razni zaslepljenci, kakor tudi mnogi, ki so hoteli izkoristiti vero v svoje privatne, osebne koristi.
Učenjaki in sploh napredni, znanja željni ljudje, pa so že f davnih letih bili drugega mnenja ,in so posvetili mnogo časa študiju, raziskovanju potresov. Kljub preganjanju od strani nazadnjakov so nadaljnvali neustrašno svoje delo.
Ze pred davnimi leti so ugotovili, da je ddrri. povod potresov notranji zemeljski ogenj, žareča, raztopljena vsebina. Na podlagi neumornega dela in študiranja so ugotovili, da je bila naša zemlja, kakor tudi druga zemeljska telesa pred milijoni leti plini, ki so s« na podlagi fizičnih in kemičnih zakonov odnosno vzrokov spremeni® najpoprej v žarečo tekočino, ki se je polagoma ohlajevala in počasi
utrdila. Kljub temu, da je zemlja dobila trdo skorjo, pa so ostali na več krajih v notranjosti zemlje še daj dandanes nekateri deli žareči. Večkrat se je dogodilo, da so plini, nastali po notranjem gorenju, zemeljj sko površino razpočili in razdrli. 2e to je bilo povod, da se je zemlja pretresla. Na takih krajih je jela zemlja bruhata ogenj in nastali so ognjeniki, nazvani vulkani. Kar niso uničili v takih' kih krajih potresi, je uničfl ogenj in žareča, razbeljena; količina. Radi notranjega zemeljskega ognja, posebno na raznih krajih, pa se je zemlja tudi neenakomerno utrjevala. Nastale so razne plasti, nastala so gorovja, drugod zopet globočine, katere je zalila voda in nastala so jezera. Med posameznimi plastmi so se pojavljale velikanske zemeljske razpoke, katere so se polagoma zasipale in povzročile zopet nove lome. Vse to pa se ni in se ne godi mirno. Povsod in pri vsaki taki priliki se bližina manj ali bolj pretrese in to so zopet potresi. V enem kraju se potrese, to tresenje se prenese na drugo točko in tako nastane širjenje potresov v gotovih smereh, kar opazujemo baš sedaj na Bolgarskem. Na tak način si pač prav lahko predstavljamo in razumemo tlsita, kar lahkoverni ljudje smatrajo kot kazen božjo.
Iz opazovanja in proučevanja potresov pa je nastalo tudi po-tresoznanstvo, ki je zelo napredovalo v zadnjih letih. Učenjaki so iznašli posebne naprave, aparate, katere so postavili na važnih! točkah in s katerimi opazujejo trajanje, moč in smer potresov. Tako opazovalnico, s tujko nazvano observatorij, imamo v manjšem obsegu v Ljubljani, veliko, s prav dobrimi aparati pa v Gorjah pri Bledu. Vodi jo profesor dr. Belar, ki je v zvezi z mnogimi svetovnimi učenjaki. Le-ti se vedno obračajo na njega za važna poročila in pojasnila, tako, da je naša opazovalnica zaslovela po vsem svetu.
Zadnji potresi so zelo hudo prizadeli naše brate Bolgare in zatd je naša dolžnost, da jim pomagamo in pokažemo, da kiri rt voda; kakor so pokazal posebno Srbi, ki so odkril svoje plemenito slovansko srce v tem, da so pozabili na vse zlo, ki so ga doživel med vojno od strani Bolgarov in jiim nudili prvi svojo pomoč.
Na Ljubljanskem gradu, kjer so bili pred leti zaprti najhujši zločinci, so se časi apremenffl in nekdanje ječe so prav dobrodošle za stanovanja. - Na levi: Današnje življenje k nekdanji ietaiški celici, — Na desni; Stanovalci UuMfeosfcega ©radiu pri vodnega,
žena, ki mora sama preskrbeti potrebno kurivo.
Pogled na staro dolenjsko mesto Višnjo goro.
Na desni: Najstarejši rudar, 701etnl Franc Rjnaldo pri delu v rudniški kovačnicl
Rudarji čakajo pred vbodom v zapadni rov, da zamenjajo svoje so-druge, ki se v kratkem vrnejo iz rova.
J
k
Vaška slika iz vzhodne Rumelije, kjer so potresi uničili cele pokrajine. Na desni: Železni most čez Kokro pri Kranju bodo nadomestili z novim
železobetonskim.
Velika dvorana na Ljubljanskem gradu
nudi danes prijetno stanovanje delavcem.
Oddelek nekdanje vitešKe dvorane Ljubljanskega gradu uporabljajo za kuhinjo.
Mariborski matičarji v Švici.
Medtem, ko je ljubljanska Glasbena Matica odšla med naše brate Čehe, je ponesla njena mariborska sestra našo lepo pesem X Švico.

-Zgoraj idesno: Razvaline v severnem plovdivskem predmestju. Zgoraj levo: Ponesrečenci v Plovdlvn tabore po ulicah. ,
Spodaj: Pogled na grško mesto Korint, katero so zadnji potres!
popolnoma uničil.
Zrakoplov »Italia«. Na desni: Med lem, 1» se pripravlja Italijanski general Nobfle s svojkn zrakoplovom y {Stolpu, kakor ga -vidimo na na3 sJSd, mo le AmeriČM WeIkeos pred nosom odnesel slavo ln dognal, da tamtoaj, kamor hoče ponesti italijansko zastavo in papeže« križ, sploh ni zemlje, marveč led.
Najdebelejšl prešič bo najbrže tisti, ki so ga pred kratkim razstavili v Monakovem. Prešič je star 2 in pol leta in tehta 415.5 kg.
Najbolj prizadeti kraji po zadnjih groznih potresih, ki so sq porajali skozi ves aprIL Zrušene hiše v plovdivskl okolici in tabor ena e bolnikov plovdivske
boflmice ur parku.