Slovenski Poročevalec
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE
"Ljubljana, ponedeljek, 28. maja 1951
LETOXIL, ŠT. 123 / POSAM EZNA ŠTEVILKA 5 DIN
PRED LJUDSKIM ŠTETJEM v Avstriji
1. junija bo v Avstriji uradno ljudsko štetje. Po zveznem zakonu o ljudskem štetju z dne 5. julija 1950 bo treba odgovoriti tudi na vprašanje o občevalnem jeziku (Umgangssprache). Komentar pravi, da je pod občevalnim jezikom razumeti »jezik, ki se ga šteta oseba v navadnem življenju izključno ali vsaj pretežno poslužuje«. S tem vprašanjem naj bi se torej ugotovilo, koliko je v Avstriji' ljudi, katerih občevalni jezik ni nemški, temveč slovenski, hrvatski ali češki oziroma — kakor se bodo po vseh izkušnjah, ki jih imamo, izražali Avstrijci — koliko je v Avstriji Slovencev, Hrvatov ali Čehov. Toda narodna pripadnost in občevalni jezik se ne krijeta. Štetje po občevalnem jeziku v razmerah, v kakršnih žive zlasti Slovenci, ne more pokazati, koliko je resnično v Avstriji Slovencev, Hrvatov in Čehov po rodu, po materinskem jeziku.
O vsem tem se je mnogo pisalo že za avstrijske monarhije, v kateri se je nacionalno stanje statistično ugotavljalo po kriteriju občevalnega jezika, pa tudi pozneje. Števna navodila so tolmačila občevalni jezik kot »jezik, ki se ga kdo poslužuje v običajnem občevanju«. Pod običajnim občevanjem pa bi bilo razumeti občevanje v socialni enoti, v katere krogu človeku življenje redno poteka. Toda to je lahko jezik, ki se govori v družini, ali jezik, ki se govori v kaki gospodarski enoti ali tudi jezik znatne krajevne večine. Jasno je, da so številke zelo različne že po tem, kaj se pod občevalnim jezikom konkretno razume. Delavci na neki kmetiji bodo na primer navedli kot svoj občevalni jezik tisti jezik, v katerem govore s svojim gospodarjem. Občevalni jezik tovarniškega delavca bo najbrž jezik, v katerem se delavec sporazumeva s tovarnarjem in njegovimi uslužbenci; občevalni jezik manjšine v kakem kraju bo mogoče jezik, v katerem so pripadniki manjšine prisiljeni govoriti z onimi, ki tvorijo v kraju znatno večino. O pravilnejši ugotovitvi nacionalnega stanja po tem kriteriju — razen če bi šteli po kriteriju občevalnega jezika v družini — že ce-lo ni mogoče govoriti. Tisti, ki šteje, se more pri tem sklicevati na zakon.
Ze v avstrijski monarhiji pa so bila uradna ljudska štetja tudi eno izmed sredstev nacionalistične in imperialistične politike nasproti drugim narodom. Kolikor ni prihajala ta težnja do izraza že v samem kriteriju. po katerem so se štetja izvršila, se je tembolj jasno pokazala pri izvajanju štetja, pri zastavljanju sugestivnih in straho-valnih vprašanj števnih komisarjev, pri ponarejanju odgovorov. Avstrijske Nemce je vodila pri tem misel, da se bo zdela svetu voditeljska, gosposka vloga avstrijskih Nemcev tembolj naravna in upravičena, čim večje število Nemcev in čim manjše število drugih narodnosti bodo pokazale številke. Tudi germanizacija naj bi na ta način dobila neko opravičilo. To velja posebno za štetje koroških in štajerskih Slovencev.
Po prvi svetovni vojni je ostal v mejah Avstrije še velik del koroških in del štajerskih Slovencev. Njihov nacionalni položaj se je še poslabšal. Med najbolj vidnimi znaki poslabšanja so bila zopet ljudska štetja. Zaradi spornosti glede državne pripadnosti ozemlja koroških in štajerskih Slovencev so jim Avstrijci posvetili še večjo pozornost. V zmotni misli, da je naša pravica do tega ozemlja odvisna od tega, koliko Slovencev našteje avstrijska uradna statistika, niso razumeli, da se naša težnja po osvo-Nadalievante na 2. strani
Senja Koman z Jesenic izroča maršalu lilu šuueino palico s pozdravi lz Slovenije
Začeli so betonirati
veliko dolinsko pregrado v Jablanici
V ponedeljek s0 na gradbišču dolinske pregrade bodoče hidrocentrale na Neretvi prj Jablanici začeli betonirati. Do srede so zabetonirali prvih 125 ku-bikov. V petek pa so v počastitev rojstnega dne tovariša Tita vgradili nadaljnjih 127 kubikov. Skupaj morajo v letošnjem letu vgraditi 50.000 kubi-kov betona.
Betoniranje pregrade bi se moralo začeti že v marcu, začetek betonskih del pa se je zavlekel, ker je dobilo gradbišče cement iz Koromačna v Istri namesto splitskega cementa, ki so ga prej preizkusili in je docela ustrezal. Treba je bilo znova preizkusiti kakovost cementa iz Koromačna. Pri gradnji takšnega objekta, kakršen je pregrada na Neretvi, ni važna samo trdnost betona, marveč tudi lastnost, da beton ne pušča vode pri določenem pritisku, da veže pri nizki temperaturi in da ustreza tudi drugim specifičnim pogojem. V laboratoriju na gradbišču so splitski cement preizkušali skoraj dve leti. Cement iz Koromačna pa so začeli v laboratoriju preizkušati šele letos. Ta cement daje betonu sicer veliko trdnost, vendar je beton sprva prepuščal vodo. Zato so nadaljevali poizkuse z uporabo različno granulira-nega gramoza in peska ter z različnim
Sprememba y Svetu za gradbene in komunalne zadeve pri vladi LRS
Predsedstvo Prezidi ja Ljudske skupščine LRS je razrešilo Inž. Marjana Tepino dolžnosti direktorja Glavn^ uprave za komunalne zadeve ln imenovalo za pomočnika predsednika Sveta vlade LRS za gradbene ln komu. nalne zadeve.
Za direktorja Glavne uprave za komunalne zadeve je Imenovan Matija Maležič, dosedanji predsednik Izvršilnega odbora Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane.
dodatkom cementa ln vode. Naposled so naili le primeren način priprave betona iz tega cementa, ki ustreza zahtevanim pogojem. Tako so lahko začeli betonirati.
Manjša betonarna ob gradbišču dela sedaj z vso zmogljiostjo in daje dnevno nad 100 kubičnih metrov betonske mešanice. Druga večja betonarna z zmogljivostjo 350 kubikov, pa bo začela obratovati v prihodnjih dneh. Graditelji so prepričani, da bodo nadomestili zaostanek del zaradi zakasnelega začetka betoniranja in da bodo letošnjo nalogo ob roku izvršili.
Napredovanje čet OZN na vseh
Čete združenega poveljstva tšr> vkorakale v Hvačon
Tokio, 27. maja. (Reuter) Čete OZN prodirajo množično čez 38. vzporednik ter pode nasprotnika, ki se umika čez hribovite predele na osrednjem in vzhodnem delu fronte. Enote pod poveljstvom generala Ridgwaya so prodrle v Severno Korejo na široki fronti vzhodno od ceste Cunčon— Hvačon. Po najnovejših vesteh so zavzele mesti Hvačon in Indže. Ameriške in južnokorejske čete so obkolile neki kitajski polk severozahodno od Cunčona. Z zavzetjem Indžeja je presekana važna cesta za umik kitajskih enot, ki hitro izpraznujejo kra-
odsekih fronte
je ter puščajo za seboj mnogo streliva in opreme.
Davišnje sporočilo štaba osme ameriške armade pravi, da je bil na zahodnem delu fronte slab odpor nasprotnika. Nekatere obkoljene kitajske sile so sinoči in davi zastonj poskušale, da bi se prebile iz obroča. Na cesti Ujdžongbu—Junčon čete združenega poveljstva niso zapazile sovražnih sil.
Severnokorejsko sporočilo pravi, da nadaljujejo severnokorejske enote ob sodelovanju s kitajskimi prostovoljci obrambne boje ter uspešno odbijajo srdite sovražnikove protinapade.
Sporazum, med Kitaisko m Tibetom
Peking, 27. maja. Radio Peking poroča, da je bil preteklo sredo podpisan v Pekingu sporazum med LR Kitajsko in Tibetom, po katerem bo dobil Tibet samoupravo, kakršno imajo tudi ostale kitajske pokrajine. Zunanjo politiko Tibeta bo vodila pekinška vlada, tibetanske oborožene sile pa bodo vključene v sklop kitajske armade. Po sporazumu bo imela Kitajska pravico, da lahko razmesti svoje čet' v Tibetu. Sporazum prav tako določa, naj se ustanove skupna kitajsko-tibetanska vojaška uprava, komisija in glavni štab v Tibetu. Tibetanske predstavnike v komisiji bo imenovala vlada v Pekingu, Kitajska vlada se s tem sporazumom obvezuje, da se ne bo vmešavala v notranjo upravo Tibeta in prerogative Dalaj lame kot duhovnega voditelja, vendar je zahtevala, da se vrne v Ti*'“' Pančen Lama, vrhovni poglavar Tibeta.
MARIBORSKA TOVARNA POHIŠTVA DELA PO ŽELJAH NAROČNIKOV
Tovarna pohištva v Mariboru (Pobrežje) se močno trudi, da dvigne proizvodnjo ln zboljša kakovost. V tesnem sodelovanju med upravnim odborom, delavskim svetom in sindikatom so po uvedbi dela na tekočem traku uresničili že več dobrih načrtov. Od januarja, ko je bil mesečni plan zaradi preusmeritve dela pa tudi zaradi pomanjkanja surovin izvršen le z 69 %, je proizvodnja stalno rastla. tako da so mesečni plan v aprilu Izvršili že s 135 %. Pred uvedbo dela na tekočem traku so porabili za izdelavo kuhinjske garniture 86 delovnih ur. Zdaj že opravijo Isto delo v 64 urah. S tem pa niso le skrajšali delovnega časa za 25 %, temveč so tudi znatno zboljšali kakovost. Napredek so dosegli v strojni delavnici, kjer so mehanizirali že 65 % vsega dela.
Se bolj go delo pospešili, ko so si uredili lastno pleskarsko delavnico, V vzgojo lastnih pleskarjev je vložil naj. več truda Viktor Zajfert. V strojnem oddelku se zlasti prizadeva skuplno-vodja Adolf Jug, ki ima mnogo zaslug za redno Izpolnjevanje proizvodnih nalog. Ne zaostaja strojni mizar Jože Požarnik, ki z vso vrnemo skrbi za kakovost izdelkov. Svoj stroj je sam iz-
Slovenski rojaki iz Amerike
na obisku v stari domovini
Skoraj vsak dan se oglašajo v uradu Slovenske izseljenske matice v Ljubljani vedno novi rojaki iz U. S. A. Tre. nutno jih je v Sloveniji okoli 100. Z veliko nestrpnostjo potujejo lz Ljubljane v svoje rojstne kraje in vsi z navdušenjem opazujejo velik napredek svoje stare domovine. Med temi rojaki je tudi nekaj vodilnih funkcionarjev raznih slovenskih organizacij v U. S. A. Predvčerajšnjim je dopotoval predsednik Bratske ameriške zveze
»D0ŠEL JE, D0ŠEL ZELENI JURIJ«
Godbe, godbe, pionirske rutice, sprevodi z drobnimi koraki, pionirski prapori, k: jih je zazibal pomladanski veter, in neugnano čebljanje; kdo bi prcštel tisoče pionirjev in cicibanov, ki so se v soboto popoldne zbran na letnem telovadišču v Tivoliju k pozdravu pomladi.
Nekoliko se je prireditev zakasnila, pa se je le začelo * Zelenim Jurijem, kakor je bilo rečeno. Prišel Je v družbi vriskajočih Belokranjcev* ln pojočih Belokranjic. Otrokom je bila menda najbolj všeč belina lepih narodnih noš in sama pojava Zelenega Jurija, ker tega starega običaja Se ne poznajo dobro. Toplo so bili sprejeti tudi nastopajoči cicibani s »Snežinko«, pionirji z »Zidano marelo« in drugi. Program res ni bil povsem dovršen, vendar so otroci parkrat obsuli nastopajoče. Neugnancl se kar niso mogli sprijazniti s pozivi napovedovalca, ker so hoteli videti vse od blizu.
Podobno Je bilo včeraj na otroškem igrišču ob tivolskem ribniku. Mali tekmovalci z avtomobilčki in drugimi otroškimi vozili so sl komaj utirali pot med gledalci, zlasti odraslimi. Se fotogral je imel precej posla, preden je zmagovalce ujel v svojo lečo. Tudi zanimanje za vožnjo z avtomobilčki Je bilo “tolikšno, da niso mogli zadovoljiti vseh, ki bi se radi peljali. Nič manjše vrvenje ni bilo okoli stojnic ln čolnov. Fizkulturnike na letnem telovadišču pa so kar obkolili in so se zabavali oh prevračanja kozolcev ln dragih točkah.
Janko Rogelj iz Clevelanda. V Trstu
so ga sprejeli slovenski tržaški novinarji. v Sežani pa predsednik Izseljenske matice Tone Seliškar. Nadalje se mudi v Ljubljani na obisku član glavnega odbora Slovenske podporne narodne jednote Kam, Zarnik iz Clevelanda. Cez nekaj dn; pa nas bo s svojim obiskom razveselil neustrašen borec za pravice slovenskega delovnega ljudstva in pisatelj Etbin Kristan s svojo soprogo. Najavljenih pa je še okoli 300 rojakov, ki bodo prispeli v Jugoslavijo med 1. junijem in 1. avgustom. Med temi bodo tudi člani pevskega zbora »Zarja« lz Clevelanda, v Ameriki rojeni Slovenci, ki bodo prvikrat videli ln spoznali junaško domovino svojih staršev. Na potu je tudi večja skupima ameriških dijakov, !kl bodo proučevali gospodarske razmere Jugoslavije, Tudi v tej skupini je nekaj v Ameriki rojenih Slovencev. Mnogi izmed rojakov, ki so že tu, so zaprosili za podaljšanje vizuma, ker si kar ne morejo nagledati lepot svoje rojstne domovine Vse naše ljudi prosimo, naj tem rojakom, ki mnogi niso videli svoje rojstne domovine 30 do 40 let. nudijo vso gostoljubnost in uslužnost.
Razprava o češkoslovaškem vohunstvu
Pred vojaškim sodiščem v Beogradu se začne jutri javna razprava o vohunstvu, ki ga je organiziral Jaroslav Nemec, tajnik vojaškega predstavništva pri veleposlaništvu CSR v Beogradu. Naši varnostni organi so, kakor znano, Nemca zalotili pred tedni v zemunskem parku prav takrat, ko je od najetih vohunov prevzemal poročila. Ker so našli pri njem vohunsko gradivo vojaške vsebine, ni mogel ničesar tajiti in izdal je tudi svoje pomočnike. Z njim vred pridejo jutri pred sodišče kapetan naše vojske Ljudevit Kovač, upokojena uradnica nekdanje banske uprave Barbara Kovač, ki je češkega rodu, in tapetniški mojster iz Beograda Bedrih Glas, če-JkBüanftl AMjn.
popolnil z raznimi šablonami in dvignil storilnost za 10 %. Brigada v pri-rezovalniei je v tekmovanju začela racionalno izkoriščati les in je v enem mesecu prihranila 4 kubike lesa. V montažnem oddelku pa je brigada tov. Kampuša znatno zboljšala kakovost izdelkov.
Nadalje se ponaša tovarna z vrsto zavednih delavcev, saj ima že 141 udarnikov, med njimi 14 kratni udarnik Ludvik Arko, 12 kratna udarnika Jože Koren ter Stane Mokotar; devetič sta postala udarnika Viktor Zajfert in Franc Kampuš, Sledijo še drugi večkratni udarniki: 6 kratna udarnica Julka Belšak, Cvetka Mijavšek, ki je četrtič postala udarnica, in drugi.
Podjetje skrbi za vzgojo mladega kadra, saj pod strokovnim vodstvom mnogi vajenci že Izdelujejo spalnice, kauče, pohištvo za dnevne sobe, kuhinjsko ln drugo opremo za široko potrošnjo. Po svoji' želji si danes že lahko vsak nabavi poljubno pohištvo.
Zaradi svežega lesa je imelo podjetje v zadnjem času hude težave. Da bi se temu izognili, je začel delavski svet misliti na lastno sušilnico in ta svoj sklep je tudi Izvršil. Tako so si z lastnimi močmi v zadnjih tednih zgradili moderno sušilnico z dnevno kapaciteto 4 kubikov ter jo opremili z vsemi modernimi merilnimi napravami. Sušilnico so izdelali iz samih odpadkov (parnih cevi itd-), pri čemer ima največ zaslug monter Jože S kara. NI obupal, ko ni bilo strokovnjakov in ne potrebnega materiala in orodja, temveč se Je sam lotil dela ter izdelal vse naprave sušilnice s primi-tivnim orodjem in odpadnim industrijskim materialom. Dosedanje preizkušnje so pokazale, da sušilnica prav dobro služi svojemu namenu, saj se les z 20 % vlage posuši na 8 % vlage v 20 urah (po starem načinu 40 ur!). Les bodo dovažali v sušilnico po indu. strijskem tiru. Tudi Industrijske va. gončke je izdelal požrtvovalni tovariš Skaza sam. Poleg nove sušilnice gradijo novo temperi mo lopo. v ka tero bodo skladali že posušeni les. A. P.
Plaz je zasul železniško progo Zagreb—Reka pri Zalesini
Pretekli torek je pri Zalesini na železnici Reka—Zagreb plaz zasul progo tako, da so morali ves promet ustaviti. Le potniški vlak; vozijo do zasutega mesta proge, kjer morajo potniki prestopati. Približno 900 kubikov materiala je zakrilo železniško progo v ozkem vseku. Ze pred tedni se je tu začela zaradi stalnega deževja pomikati glinasta zemlja pomešana s kamenjem. Naposled pa je plaz zasul proga Skupina delavcev, ki ji pomagajo vojaki Jugoslovanske amiade, je takoj začela čistiti progo pod vodstvom strokovne komisije. Čeprav so bila očiščevalna dela otežkočena — zaradi ožine vseka so lahko odkopavali le z obeh strani — so progo očistili do Četrtka zvečer. Vendar bo direktni promet po odredbi strokovne komisnje vzpostavljen šele v ponedeljek. Dotlej bodo končali tudi očiščevalna dela ob progi, da se proga zavaruje.
VREMt
Davi 1e bilo v Sloveniji pretežno oblačno z dežjem v Planici in najnižjo temperaturo 11’ C v Celju. Zračni pritisk je bil ob 7. liri v Ljubljani 731,5 mm, pritisk rahlo raste, temperatura zraka 18,2* C, najnižja temperatura 14,8“ C, relativna vlaga 60*/,, nebo popolnoma oblačno, vidljivost 1S km,
Napoved za torek: Spremenljiva oblačnost. deloma sončno. Se krajevne padavine. zlasti v obliki ploh. Temperatura od t* C do M> C.
V pvođnem delu sporazuma je rečeno, da se bo z »osvoboditvijo Tibeta vrnila h Kitajski re ena izmed nesrečnih narodnostnih manjšin.« Razen tega je v uvodnem delu poudarjeno, da ostane samo Formoza, nekdanje kitajsko ozemlje, izven suverenosti LR Kitajske.
Osebje poslaništva na Dunaju maršalu Titu
Dunaj, 26. maja (Tanjug). Osebje poslaništva in jugoslovanskih ustanov na Dunaju je priredilo slovesno akademijo v počastitev rojstnega dne maršala Tita. Po sporedu so poslali maršalu Titu naslednjo brzojavko:
»Tukaj izven meja domovine smo priče velikanske slave in ugleda, ki ju uživa naša država med svobodoljubnimi narodi vsega sveta. Pod Vašim smelim vodstvom daje naša država vsemu svetu zgled, kako se je treba boriti za mir, resnico, svobodo in neodvisnost, za zmago enakopravnih načel med državami in narodi. Naš ljubljeni tovariš Tito, obljubljamo Vam, da ne bomo nikomur dovolili, da bi blatil Vaše veliko ime in Vaš svetli lik — simbol odpora in borbe proti zasužnjevalcem malih narodov.it
Dr. Theodor Körner prezident Avstrije
Dunaj. 28. maja. Notranje ministrstvo je razglasilo, da je bil na včerajšnjih ožjih volitvah izvoljen za novega predsednika avstrijske republike kandidat socialistične stranke in dunajski župan dr. Theodor Körner, ki je dobil 2,172.808 (dne 6. maja — 1,682.000 glasov), dočim je dobil kandidat ljudske stranke dr Heinrich Glelssner 2,004.290 (6. maja — 1.725.700 glasov).
Na Dunaju je glasovalo za dr. Kör-nerja 714.954, za dr. Gieissnerja pa 414.173 volivcev.
Demanti ameriškega zunanjega ministrstva
Washington, 27. maja (Reuter). Glasnik zunanjega ministrstva je danes zanikal poročilo, objavljeno v Londonu, d je šest ameriških oficirjev odletel» iz Washingtona v Moskvo zaradi razgovorov o miru v Koreji- Dejpl je: »Zunanjemu ministrstvu ni ničesar znanega o tem, da bi ameriško odposlanstvo odšlo v Moskvo s kakršnim koli namenom.«
Sovjetsko pismo sekretariatu OZN
New Y,.rk, 27. maja (Tanjug). Delegacija Sovjetske zveze pri Združenih narodih je obvestila sekretariat OZN, da ne bo poslala vladi ZSSR besedila resolucije o prepovedi izvoza orožja in strateških potrebščin na Kitajsko. ki jo je sprejela Generalna skupščina 18. maja. V pismu je naveden kot vzrok »nezakonitost« resolucije.
Peorson o možnosti rešitve korejskega spora
New York, 27. maja. (Un. Pr.) Kanadski minister za zunanje zadeve Laster Pearson je izjavil sinoči po radijski oddaji Združenih narodov, da morajo Združeni narodi izkoristiti vsako priložnost za častno rešitev korejskega spora s pogajanji. V mislih ima tako rešitev, ki ne bi pomenila absolutno kapitulacijo kitajskih in severnokorejskih sil. Izrazil je upanje, da bodo Kitajci, če bodo njihovi napadi vedno odbiti, končno razumeli, da se bojujejo na Koreji za koristi Sovjetske zveze in da bodo tedaj privolili v pogajanja za rešitev korejskega vprašanja.
Kitajci o mirovni pogodbi z Japonsko
Peking, 27. maja. (Tass) Kitajski minister za zunanje zadeve Cu En Laj je obvestil z noto sovjetskega veleposlanika na Kitajskem, da se kitajska vlada strinja s sovjetskim predlogom. naj bi bil letos sestanek ministrov za zunanje zadeve ZDA. Sovjetske zveze. Velike Britanije in LR Kitajske, na katerem bi izdelali mirovno pogodbo z Japonsko.
Bradley v Parizu
Washington, 27. maja (AFP). Ameriško ministrstvo za obrambo je potrdilo vest o prihodu šefa skupnega generalnega štaba Omarja Bradieva v Pariz, kjer se bo sešel s poveljnikom oboroženih sil Atlantskega pakta generalom Eisenhowrom in z načelniki francoskega generalnega štaba, nato pa bo obiskal London.
(Jlcinj — Morska voda ima tod posebno črnogorsko letovišče kot zdravilno.
mnogo joda in slovi zato . to
0 CENAH V LETOŠNJI TURISTIČNI SEZONI
Ze nekajkrat Je bilo letos obrazloženo, kakšne cene bodo veljale. v letošnji turistični sezoni v gostinskih obratih, pa je še vedno marsikdo prepričan, da bodo letos cene tako visoke, da si letovanja vsakdo ne bo mogel privoščiti. No, resnica je drugačna. Cene v hotelih letos bistveno ne bodo mnogo višje kot lani, v kolikor so pa višje, je pa to le za kakih deset do dvajset dinarjev pri polnem penzionu.
Po odločbi o cenah za penzion so določene tele nižje enotne cene: kategorija A 200 do 300 din, kategorija B 1.50 do 200 din, kategorija C 120 do 150 din in kategorija D 100 do 120 din.
Pravico do teh nižjih enotnih cen Imajo člani Zveze sindikatov Jugoslavije, pripadniki JA in Ljudske milice med rednim letnim dopustom. — iste pravice imajo tudi člani njihovih družin (žena in otroci, ki jih član sindikata vzdržuje), nadalje člani kmečkih delovnih zadrug med letnim dopustom, osebni in družinski upokojenci izven glavne sezone, redni študentje univerz in visokih šol med letnim dopustom ter delavci in nameščenci, kadar jih pošilja • na okrevanje Zavod za socialno zavarovanje, Invalidi, ki jih pošilja njihova organizacija, člani Zveze borcev, ki jih pošilja Zveza borcev, ter končno udeleženci pravočasno najavljenih organiziranih izletov in ekskurzij.
Vsi navedeni pa imajo pravico do nižjih cen le takrat, kadar bivajo v istem hotelu vsaj 5 dni, t. j. da izkoristijo vsaj pet polnih penzionov.
Pripadniki drugih prostih poklicev, obrtniki, zasebni kmetje in slično, nimajo pravice do nižjih penzionskih cen. Vendar tudi zanje cene niso tako visoke, kot nekateri mislijo. Predvsem je cena ležišča enaka kot za tiste, ki imajo pravico do nižje penzionske cene, razlika je samo v ceni prehrane. Po teh višjih, prostih cenah stane prehrana v kategoriji A 300 dinarjev, v kategoriji B 200 dinarjev, v kategoriji c 160 dinarjev in v kategoriji D 140 dinarjev Popoln penzion po višji, prosti ceni bi torej stal v A (n. pr. »Toplice« na Bledu) 350 do 400 din, v kat. B 240 do 290 din, v kat. C 190 do 220 din in v kat. D 160 do 180 din. O kakem občutnem povišanju cen v letošnji turistični sezoni torej ne more biti govora, nasprotno, višje proste cene za zasebnike so celo mnogo nižje kot so bile v preteklih letih.
Ponovno pa je treba opozoriti, da letos sindikalni popust 25»/« ne velja več. Pač pa v Sasu izven glavne sezone, ki traja od 1. julija do 31. avgusta v Sloveniji In od 15. junija do 15. septembra v Dalmaciji, velja za vsakogar, ki biva v peazlonskem obratu, 15'/« popust na penzLonsko ceno. a. V*
DONAVSKA KONFERENCA
Jugoslovanski dopolnilni predlogi k pravilniku za plovbo po Donavi
Galac, 27. maja (Tanjug). Na včerajšnji seji Donavske komisije so obravnavali tehnična točke predloga splošnega pravilnika za plovbo po Donavi- Med razpravo o jugoslovanskem dopolnilnem predlogu je skušal vodja službe za plovbo v tajništvu Donavske
komisije sovjetski strokovnjak Junki-jevič ovreči pravilnost jugoslovanskih dopolnilnih predlogov v strokovnem pogledu. Večina v delovni skupini je podpirala stališče sovjetskega predstavnika in skušala ustvariti prehodno točko, da bi se zavrgli jugoslovanski
Vojaška in gospodarska pomoč ZDA izvenevropskim državam
Washington, 27. maja. Predsednik ZDA Truman je poslal ameriškemu kongresu poslanico, v kateri zahteva, naj bi senatorji odobrili program vojaške in ekonomske pomoči za države Srednjega vzhoda, Azije, Pacifika in Latinske Amerike ter pri tem opozoril na vsestransko, trajno in splošno nevarnost, ki grozi svetu od ZSSR. Truman je izjavil, kakor poroča bilten ameriškega zunanjega ministrstva, da se izvenevropske države lahko upro pritisku, ki ga izvaja nanje ZSSR, edinole z doslednim ustvarjanjem oborožene obrambe in njihovim ekonomskim razvojem.
V ta namen je predsednik Truman predlagal, naj bi Grčija, Turčija in Iran dobili vojaško pomoč v znesku
415 milijonov dolarjev; da bi del te pomoči dobile ostale države Srednjega vzhoda, če bi bilo to potrebno. Razen
tega bi države Srednjega vzhoda dobile še 125 milijonov dolarjev za ekonomsko pomoč, ne vštevši Grčijo in Turčijo, ki takšno pomoč že dobivajo na podlagi programa za Evropo. V ekonomsko pomoč državam Srednjega vzhoda so vključene tudi Libija, Liberija in Abesinija kot neodvisne afriške drža-, e, katerih problemi so podobni problemom držav Srednjega vzhoda.
Predsednik ZDA je za tem priporočil. naj bi države Daljnega vzhoda dobile 555 milijonov dolarjev kot vojaško pomoč in 375 milijonov dolarjev kot ekonomsko pomoč. Vojaška pomoč je v okviru tega programa namenjena kuomintanškim silam na Formozi ter Indokini, Filipinom in Siamu. Na koncu je Truman predlagal, naj bi države latinske Amerike dobile 40- milijonov dolarjev kot vojaško pomoč In 22 milijonov dolarjev kot ekonomsko pomoč-
PRED LJUDSKIM ŠTETJEM
v Avstriji
Nari£i;evanje s 1. strani
bojenju Slovencev, ki so ostali v Avstriji, nujno tembolj krepi, čim slabše Avstrija ravna s Slovenci, čim manj spoštuje njihovo pravico do narodnega obstoja in razvoja. Prav v štetjih prve avstrijske republike vidimo posebno izrazite dokaze njenih germanizatoričnih namenov. Opustili so sicer kriterij občevalnega jezika, nadomestili pa so ga s kriteriji, od katerih so si obljubljali še »boljše« uspehe, še manj Slovencev. To pa je vsak kriterij, ki se še bolj kakor občevalni jezik oddaljuje od kriterija materinskega jezika in ki zapušča načelo ugotavljanja narodne pripadnosti po objektivnih znakih ter prelaga težišče na mišljenje, čustvo itd. Tak je bil že kriterij, ki so ga uporabljali pri ljudskem štetju leta 1923, t. j. kriterij »jezika običajnega mišljenja in največje spretnosti«. Prevzeli so ga od Prusov. Res so po tem kriteriju našteli na ozemlju Slovenske Koroške, na katerem so leta 1910. po kriteriju občevalnega jezika našteli še 65.661 Slovencev, leta 1923 samo še 36.163. Toda tudi ta številka jim je bila očividno previsoka. Za štetje 1934. so si torej izmislili nov kriterij, tako nejasen, preprostemu človeku nerazumljiv in skrajno subjektiven, kakor ga ne pozna nobeno drugo štetje na svetu: kriterij jezika, »v katerega kulturno skupnost se prišteva vprašani po svojem čustvu«. Če pomislimo, da govorimo razen o narodnih še o drugih kulturah, da tedaj Avstrijci še sami niso vedeli, tudi vrhovi ne, ali spadajo v avstrijsko ali nemško kulturno skupnost — o svojstveni avstrijski kulturi govori znatnejši del Avstrijcev z nekim poudarkom šele danes — je bil ta kriterij že celo brez vsakega smisla in neresen. Res so našteli po tem kriteriju na Slov. Koroškem le še 26.161 Slovencev. Koroški slovenski deželni poslanec, sedanji predsednik Demokratične fronte delovnega ljudstva, dr. France Petek, je tedaj naslovil na Društvo narodov pritožbo, v kateri je dokumentarično opisal, kako samovoljna, sugestivna in strahovalna vprašanja so števni komisarji tedaj stavljali, deloma, ker je tako samovoljnost dopuščala že sama nejasnost kriterija, deloma pa, ker so tudi sami hoteli število Slovencev na vsak način znižati. Razen primerjanja s prejšnjimi štetji nam pokaže vso nevzdržnost teh številk še primerjanje s štetjem, ki so ga izvedli nacisti. Celo ti so, po kriteriju materinskega jezika, našteli leta 1939 na Koroškem 46.714 oseb z nenemškim materin-
skim jezikom, torej po veliki večini gotovo Slovencev. Izredno tendenč-nost in zlohotnost ljudskih štetij prve avstrijske republike glede Slovencev nam pokaže tudi primerjanje s švicarskimi štetji Retoroma-nov. Čeprav živi ta narodič v enem in drugem pogledu v še težjih okoliščinah kakor koroški Slovenci, so jih v Švici našteli od enega do drugega štetja vedno več. Tako so jih našteli leta 1900 — 38.651, leta 1910 — 40.234, leta 1920 — 42.940, leta 1930 pa 44.158. Pri zadnjem štetju so jih našteli nekaj čez 47.000. Po avstrijski praksi na Koroškem bi že izginili.
Na Štajerskem so v Lučanah, Klancih in Gradišču ter v občinah v okolici Radgone našteli leta 1910 še 3943 Slovencev, leta 1934 pa v vsem političnem okraju Leibnitz le 1748.
Po vsem tem so zelo upravičeni naši dvomi tudi v čistost avstrijskega ljudskega štetja 1. junija 1951. Avstrijci sicer opuščajo kriterije, kakršne so uporabljali v prvi avstrijski republiki. Vračajo se h kriteriju štetij v avstrijski monarhiji. Možno je navajanje več občevalnih jezikov. Še vedno pa se nočejo odločiti za štetje po materinskem ali vsaj družinskem jeziku, čeprav je že Ficker ta kriterija imenoval najpravičnejša (Die Volksstaemme der oest.-ung. Monarchie, Wien, str. 32). Štetje po materiskem jeziku bi olajšalo tudi pravilnejše izvajanje uredbe o dvojezičnih šolah, ki predpisuje pouk v materinščini, in bi se ,pretežnost pouka v enem ali drugem jeziku na prvih treh stopnjah morala ravnati po številu otrok enega ali drugega jezika, kar pa se ugotavlja sedaj zelo samovoljno, značilno koroško. Vsa strokovna literatura, tudi avstrijska, je edina vsaj v tem, da štetje po kriteriju občevalnega jezika ne more pokazati resničnega števila narodne manjšine v kaki državi. Pravico pa imamo računati tudi z dejstvom duhovnega razpoloženja števnih komisarjev, ki so tudi to pot povečini zopet učitelji, pretežno bivši nacisti, in z dejstvom celotnega koroškega vzdušja, ki nam še vedno ne daje možnosti gledati na sever z realnim zaupanjem. Avstrija ima še zelo, daleč do tiste objektivnosti in brezstrastnosti, s katero se je vršilo zadnje ljudsko štetje v Jugoslaviji.
Rezultati ljudskega štetja 1 junija 1951 bodo za nas eden vidnih znakov, kakšni so nameni druge avstrijske republike s koroškimi in štajerskimi Slovenci. Lojze Ude.
dopolnilni predlogi. Strokovnjak jugoslovanske delegacije ing. Dragovič je znova poudaril pomen jugoslovanskih dopolnilnih predlogov, ki varujejo koristi malih podonavskih držav ter svobodno plovbo po Donavi. Da je jugoslovansko stališče pravilno in da so dopolnilni predlogi upravičeni, niso mogle na koncu zanikati niti ostale delegacije. Delovna skupina bo nadaljevala delo v ponedeljek.
Madžarski obmejni organi ranili našega vojaka
Beograd. 27. maja (Tanjug). Madžarski obmejni organi so izvedli novo oboroženo izzivanje na madžarsko-ju-goslovanski meji. V noči med 23. in 24. t. m. sta dva madžarska vojaka neopaženo prekoračila jugoslovansko mejo in približno 200 m od meje ter 4 in pr' km severovzhodno od kraja Bački breg počakala v zasedi Jugoslovanskega obmejnega stražarja Petra Tudo-roviča. Ko je le-ta prišel po petih urah, sta pričela streljati nanj ter izstrelila 6 nabojev. Madžarski vojaki so jugoslovanskega graničarja ranili v levo roko. Todorovič je tudi začel streljati, nakar so se madžarski vojaki umaknili na madžarsko ozemlje.
BRITANSKO-PERZIJSKI SPOR
Velika Britanija se le pritožila
na Mednarodno sodišče v Haagu
Haag, 27. maja (Ass. Pr.) Mednarodno sodišče v Haagu je objavilo, da je britanska vlada vložila tožbo proti Perziji zaradi nacionalizacije petrolejske industrije. Velika Britanija zahteva od Mednarodnega sodišča, naj se perzijska vlada obveže, da bo vprašanje nacionalizacije petrolejske industrije izročila arbitražnemu sodišču, kakor določa pogodba med Anglo-iran-sko petrolejsko družbo in perzijsko vlado. Ce Perzija tega ne bi storila, mora pred Mednarodnim sodiščem odgovarjati za nacionalizacijo petrolejske industrije.
Ameriški veleposlanik v Teheranu Henry Grady je izročil perzijskemu zunanjemu ministru odgovor ameriške vlade na perzijske očitke, da so se ZDA vmešavale v notranje zadeve Perzije. Ameriška vlada poudarja v svojem odgovoru, da ni Imela namena vmešavati se v notranje zadeve Perzije, ko je priporočila, da bi uredili britansko-perzijski spor s pogajanji. Vlada ZDA sodi. da bi bilo mogoče ta spor urediti tako, da bi bili zadovoljni obe stranki.
Britanski laburistični dnevnik »Daily Herald« piše, da želi Velika Britanija edino to, da bi s pogajanji dosegli nov
sporazu , ki bi lahko določal tudi nacionalizacijo v tej ali drugi obliki, če bi bil sporazum drugače zadovoljujoč.
Ko piše o zadnji britanski noti glede pogajanj med obema državama, vprašuje liberalni »Manchester Guardian«, ali je Perzija razumela, o čem se želi Velika Britanija pogajati. Časopis poudarja, da je v noti jasno izraženo, da ne gre za nacionalizacijo samo na sebi, ter meni, da bi možnost za sporazumno rešitev občutno narasla, če bi se Perzijci o tem prepričali. Na koncu odobrava časopis stališče britanske vlade, da je treba ukreniti varnostne ukrepe za primer, če bi bilo življenje britanskih državljanov v Perziji v nevarnosti.
Ameriška ojačenja za Evropo
Bremen, 27. maja. V pristanišče Bre men je priplula ladja »General Patch« s 1300 oficirji in vojaki. To je prvi del četrte ameriške pehotne divizije, ki je bil poslan kot ojačenje v Nem. čijo. Ob prihodu ladje je krožilo nad pristaniščem letalo, v katerem je bil general Alphonse Juin, poveljnik za. vezniških oboroženih sil v Srednji Evropi.
Sovjetska zveza proti pomoči OZN
gospodarsko zaostalim državam
Predlog, naj bi se v okviru OZN ustvarila tistanova »a mednarodni gospodarski razvoj
Flushing Meadow, 27. maja (Tanjug) Komisija OZN za gospodarstvo, zaposlitev in gospodarski razvoj obravnava sedaj najpomembnejši del priporočil, ki so jih dali gospodarski strokovnjaki. Najpomembnejši je vsekakor predlog, naj bi se v okviru OZN ustvarila ustanova za mednarodni gospodarski razvoj, njen namen pa bi bil menarodno finansiranje gospodarskega razvoja slabo razvitih držav. Jugoslavija, Indija, Čile in Filipini so toplo pozdravili misel o ustanovi OZN za pomoč
Naša delegacija odpotovala na zasedanje ekonomske komisije OZN
Beograd, 27. maja (Tanjug). Snoči je odpotovala Iz Beograda jugoslovanska delegacija, ki bo sodelovala na šestem rednem zasedanju ekonomske komisije OZN za Evropo v 2enevi. Delegacijo vodi pomočnik zunanjega ministra dr- Jože Vilfan. Šesto redno zasedanje evropske ekonomske komisije se bo začelo 29. maja.
Izročitev Paveliča in Artukoviča bi okrepila vero v mednarodno pravico
New York, 27. maja (Tanjug). Glasilo jugoslovanskih izseljencev v ZDA »Novi list« prinaša komentar k zahtevi jugoslovanske vlade za izročitev vojnih zločincev Paveliča In Artukoviča. Članek poudarja, da so za izročitev Paveliča, Artukoviča in drugih zločincev nepotrebne vsakršne priprave. Svetovni javnosti so dobro znani njuni zločini tudi brez posebnega dokaznega gradiva. Ce bodo ta dva vojna zločinca izročili državi, kjer sta zakrivila nešteto zločinov, se bo okrepila vera vseh narodov v mednarodno pravico, v nasprotnem primeru pa bo ta vera ugasnila, zlasti pri tistih narodih, ki so na lastni koži občutili posledice nasilja vojnih zločincev in kriminalcev.
slabo razvitim državam, zastopniki razvitih držav pa so na stališču, da takšna ustanova ni potrebna. Delegat Sovjetske zveze je napadel že samo misel o mednarodnem finansiranju v okviru OZN.
Na včerajšnji seji je indijski dele. gat poudaril, da so nujne potrebe slabo razvitih držav tako velike, sedanje ustanove za finansiranje gospodarskega r-zvoja pa nezadostne, zaradi česar je potrebna nova ustanova. Slabo razvite države potrebujejo veliko pomoč za izvedbo del, brez katerih je resni-če.i gospodarski razvoj nemogoč, In pa dolgoročna posojila z nizko obrestno mero.
Zastopnik Avstralije je označil predlog za ustvaritev ustanove OZN za mednarodno finansiranje kot nestvaren. Svoje stališče je utemeljil s tem, da je tudi državam Zahodne Evrope potrebna pomoč in da zato ne bi mogle sodelovati pri finsnsiraniu gospodarskega razvoja v okviru OZN.
Sovjetska zveza je nastopila proti predlogu, da bi Mednarodna banka za obnovo in razvoj povečala posojila slabo razvitim državam. Skupina gospodarskih strokovnjakov je predlagala, naj bi Mednarodna banka za obnovo in razvoj, ki spada med posebne agencije OZN, petkratno zvišala posojila slabo razvitim državam. Sovjetski delegat je rekel, da bo glasoval proti temu, češ da pomeni obstoj Mednarodne banke za obnovo in razvoj kršitev ustanovne listine OZN. Stališče Sovjetske zveze je, da bi bilo treba to banko likvidirati. Zastopnik Sovjetske zveze Cernišev je posebno ostro napadel predlog, naj bi se v okviru OZN ustvarila ustanova za mednarodni gospodarski razvoj. Trdil je, da bi takšna ustanova, s katero bi OZN finansirala nerazvite države, pomenila vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Značilno je tudi, da sovjetski delegat ni podprl predloga, naj bi se ustanovila gospodarska komisija Združenih narodov za Afriko.
Ob prestopu gimnazijskih
abiturientov na univerzo
Profesorjem letošnjih osmih gimnazijskih razredov je bila naložena z dopisom Sveta za prosveto in kulturo LRS posebna dolžnost; Skupno moramo ugotoviti umske sposobnosti in delavoljnost vsakega osmošolca in te ugotovitve razredniki vpisati v ustrez. ne rubrike anketnih listov, ki jih je Svet za prosveto in kulturo razposlal po šolah. Tako zbrani podatki bodo namreč služili komisiji za vpis na visoke šole in komisiji za štipendije pri izbiranju visokošolcev — novincev med letošnjimi gimnazijskim; abitu-rientl. Vzroki za izbiranje bodočih visokošolcev in štipendistov so tile: Vpis novincev na univerzo in druge visoke šole je zadnja leta tolikšen, da presega Izvečine načrtno število novih slušateljev, in to v nekaterih strokah celo za nekaj sto odstotkov, kar bi utegnilo v kratkem pripeljati do hiperprodukcije inteligence. Na univerzi in na drugih visokih šolah je toliko slušateljev, da resno ovirajo delo profesorjev in drugega učnega osebja. del0 v seminarjih in laboratorijih. Med visokošolcl je vrhu tega tudi precejšnje število malo sposobnih ali celo za študij nesposobnih študentov.
Zahteva po izpolnitvi anketnih listov se zdi torej na videz opravičljiva In celo umestna, saj tudi gimnazijski profesorji soglašamo z namero, da se omeji število študirajoče mladine s tem, da se nesposobnim dijakom sploh onemogoči vpis na univerzo. Razumemo tudi, da si skušata komisija za vpis na visoke šole in komisija za štipendije olajšati svoje delo s tem. da se bosta opirali pri izbiranju novincev na sodbo gimnazijskih profesorjev o abiturientlh. Toda kljub temu se nam upira sestavljanje anketnih listov, in to lz več utemeljenih razlogov.
Načelno se nam namreč že zdi zgre-šeno, da naj bi kakršna koli izjava gimnazijskih profesorjev odločujoče vplivala na vpis dijakov na visoke šole, dokler prinesejo abiturienti s seboj iz gimnazije spričevalo o višjem tečajnem izpitu. Univerzitetni profesorji, pri katerih so gimnazijski abi-
Vrnitev britanskih parlamentarcev v London
London, 27. maja (Tanjug). Sinoči se je vrnila z letalom v London britanska parlamentarna delegacija, ki je bila skoraj 14 dni gost Ljudske skupščine FLRJ. Na londonskem letališču so jo sprejeli sekretar britanske medparlamentarne unije sir Drummond Shiels, zastopnik jugoslovanskega veleposlaništva v Londonu in zastopniki tiska. Vsi člani delegacije so v razgovoru z zastopniki tiska poudarili pomen tega obiska za zbli-žanje med Veliko Britanijo in Jugoslavijo.
ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA IN PRIJAV RAZNIH ORGANI. ZACIJ, SOL IN USTANOV ZA OBISK V JUNIJU SE RAZSTAVA OF PODALJŠUJE DO 1«. JUNIJA.
Volitve v organizacijah , Ljudske fronte v Črni gori
Volitve novih odborov osnovnih organizacij Ljudske fronte Crne gore so se začele 27. maja. končane pa bodo 17. junija. Pred volitvami so mnoge organizacije Ljudske fronte sprejele razne tekmovalne obveznosti ter jih po večini že izpolnile. Frontovci so pomagali predvsem pri zidanju kulturnih in zadružnih domov ter pri popravljanju cest, važne naloge pa so prevzeli tudi Pri urejevanju raznih ustanov za matere in otroke.
Ljudska skupščina LR Cme gore se bo zbrala na svojem izrednem zasedanju na Cetinju 30. maja.
POPRAVEK
V številki od 24. t. m. se Je v poročilo »V Ljubljani so Izvolili nov Izvršilni odbor« vrinila napaka. Samo Jože Košir, član komisije za proučitev vprašanja preskrbe s kurivom, je bil zamenjan zaradi nedelavnosti, ostale spremembe članov ali predsednikov komisij ljudskega odbora pa so bile izvršene bodisi zaradi prezaposlenosti, bodisi zaradi boljše razporeditve odbornikov v komisijah.
turienti 1. 1949. opravljali sprejemni izpit za vpis na tehniško fakulteto, so namreč ugotovili, da je maturitetno redovanje v srednjih šolah objektivno. (Janko Brane, Sprejemni izpiti za vpis na tehniško fakulteto, Sodobna pedagogika. 1. 1950, 1—2. str. 53: Vsekakor so kandidati za sprejemni izpit, ki imajo v maturitetnih spričevalih boljše in najboljše rede iz matematike, pokazali tudi znanje, ki se s temi redi sklada. Pokazalo se je prav majhno število primerov, da so kandidati slabše odgovarjali pri sprejemnem izptu, kakor bi bilo pričakovati po njih redu v maturitetnem spričevalu. To pomeni, da je redovanje v srednjih šolah objektivno.) Zato se nam zdi, da mora biti spričevalo o višjem tečajnem izpitu osnova pri izbiranju novih kadrov za visokošolski študij.
Kolikor sploh zmore današnja gimnazija nudit; dijakom znanje, potrebno za študij na univerzi, ga imajo gotovo abiturienti. ki so dokončali srednjo šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom, pa tudi dijaki, ki imajo vsaj red dobro iz večine predmetov in le kak zadosten red. pa še ta v predmetu, ki jim ga ni treba dobro obvladat; za uspešno nadaljevanje študija na univerzi. Poseben izbor bi bil potreben torej le med dijaki z zadostnimi redi, kajti šele pri njih nastane vprašanje, ali je znanje dijaka s takim redom še zadovoljivo ali ni več. Red zadostno je namreč problematičen, ker ustreza pri strožjem ocenjevanju in večji zahtevnosti gimnazijskega profesorja še solidnemu dijakovemu znanju, mnogokrat pa je to že red. ki kaže, da je znanje tako skromno, da je dijak komaj še izdelal razred.
Zgrešeno se mi tudi zdi. da naj bi izjave gimnazijskih profesorjev odločale pri izbiranju slabših dijakov za sprejem na univerzo, ker bodo tudi kriteriji pri določevanju umskih sposobnosti dijakov nujno različni, saj bodo določevali odgovore v anketnih 'istih najrazličnejši razredni profesorski zbori. Ce torej pri slabših dijakih ni že jamstvo za njihovo znanje spričevalo, ki ga prinesejo s seboj iz gimnazij, mora odločati pri njihovem sprejemu na univerzo samo sprejemni izpit, ki naj omogoči med slabšimi abiturienti najrazličnejših šol izbrati vendarle sposobnejše po nekem objektivnem merilu — znanju, ki ga pokaže dijak pri sprejemnem izpitu.
AH se ne zdi nesmiselno, da presedi mladina v srednji šoli leta in leta, da žrtvujejo starši ogromno denarja za šolanje otrok, da se profesorji trudijo z nenadarjenimi dijaki, da ljudska skupnost žrtvuje denar za dijake — štipendiste, vse za to, da šele sedaj pri svojih osmošolcih nrofeserii ugotavljamo, da so premalo sposobni za visokošolski študij? Naše višje gimnazije torej ne izpolnjujejo svoje naloge In je ne bodo vse dotlej, dokler ne bodo odhajali iz njih vsi abiturienti zreli za študiranje na univerzi, ne glede na to, ali se bodo posvetili visokošolskemu študiju ali šlj takoj v poklice.	prof. Olga Sterle
Premiera v ljubljanski operi
Čeprav je sobotna premiera padla ▼ čas, ko lepota toplih pomladnih dni ljudem obrača misli na počitnice, je bila nova uprizoritev vendarle praznik za naše gledališko občinstvo, ki je za premiero — kot vedno — popolnoma napolnilo gledališče. Dajali so opero »Luiza« francoskega skladatelja Gustava Char-pentiera, »glasbeni roman« v štirih dejanjih in petih slikah, čigar besedilo je napisal skladatelj sam (v slovenščino prevedel Pavle Oblak). Delo. ki je že pred vojno bilo uprizorjeno na našem odru, je zrežiral Hinko Leskovšek ob pomoči asistenta režiserja Edvarda Rebolja, in-sceniral pa akad. slikar Maks Kavčič. Glasbeno vodstvo je imel operni direktor Samo Hubad. V naslovni vlogi je pela V. Bukovčeva, Julien je bil M. Brajnik, oče L. Korošec, mati M. Ko-gejeva, v ostalih vlogah pa številni člani našega opernega ansambla. Zbor je vodil Jože Hanc, koreograf je bil Slavko Eržen. Kostumi so bili izdelani v gledališki delavnici po osnutkih Mije Jarčeve.
Uprizoritev te drame s pariškega Mont-martra, ki se dogaja leta 1900 med pesnikom Julienom in Luizo. hčerko ubogega delavca ter njenimi starši, je bila obenem počastitev petdesetletnice te opere ter pomeni prijetno novost v opernem repertoarju. V Operi je vladalo pravo premiersko vzdušje kljub bližajočim se počitnicam, prisotne pa so bile vidne osebnosti političnega, kulturnega in javnega življenja. Solisti, dirigent in režiser so bili ob obilnem aplavzu obdarovani « cvetjem.
Arheološka izkopavanja
na Panorami pri Ptuju
inv Novemmestu
(Ob arheoloških poročilih Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razred za zgodovino in družbene vede lz leta 1950)
Panorama j« položen hrbet gričevja, ki se vleče vzporedno z dravskim tokom od zahoda proti Ptuju in se zaključi zahodno od mesta s samo Panoramo. Na Panorami so pri zaščitnem izkopavanju leta 1948 odkrili staro slovansko gradivo, ki ga je arheološko obdelala Pavla Korošec v arheoloških poročilih Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 1950. Napravila je arheološki pregled sedan jih del na Panorami. Kakor v Ljubljani na dvorišču Akademije znanosti in umetnosti, so tudi tukaj pri izkopavanju zadeli na antične predmete, o njih pa ni še objavljenega ničesar, odkrili pa tudi 11 slovanskih okostnjakov. Po mestu najdbe so jih razdelili v dve skupini. Okostnjaki I- skupine so ležali v notranjosti antične trdnjavice, ki je bila na t«m mestu. Nekateri so deloma (označeni s številko 1, 3 in 4), zadnji pa je ves vkopan v antični zid; tja so jih najbrž pokopali šele potem, ko je bila porušena ta trdnjavica. Okostnjaki so usmerjeni od vzhoda proti zahodu z manjšimi odstopanji. Druga skupina grobov je bila odkrita na severozahodnem pobočju Panorame, y bližini an- J
tične livnice. Novo pri teh okostnjakih je to, da imajo roke prekrižane na prsih. Precej podoben primer so odkrili tudi v Ljubljani (leta 1948). Pri enem izmed njih (št. 9) so našli pet zapestnic, tri koščene, dve bronasti. Dve koščeni sta okrašeni 9 križci. Bronastim zapestnicam podobne so našli na gro-biščizkeszthelyjskega tipa. Eno zapestnico. ki je znacima za kasnejšo siovan

sko obdobje, so našli izven groba; spletena je iz dveh. mogoče iz treh žic. Grobovi so brez dvema slovanski, važno dokazilo Za to trditev je obsežen obroček s S — pentljo in kvačico. Za slovansko etnično opredelitev najdišča pa govorijo tudi zapestnice, ki sem jih omenil.
Avtorica Izkopavanj se je lotila tudi vprašanja keramike, odkrite na prekopanem terenu. Nj dvoma o tem, da je je precejšen del iz antike. Nekaj te kerami’ e je značilno slovanske, gradiščanska keramika, ki pa je zastopana v glavnem le z odlomki ustij in dna posod. Ostali del keramike, ki so jo dosedanji raziskovalci proglašali kratko malo za provincialno rimsko keramiko, Pavla Koroščeva skuša pripisati Slovanom. Ce bo to vprašanje rešeno zadovoljivo v tej smeri, bo zadovoljivo načeto tudi vprašanje Izvora slovanske keramike. Mogoče bo potem zamašiti vrzel, ki je do zdaj zijala med zadnjimi ostanki antične in pojavom slovanske keramike.
Ko so gradili sindikalni dom v Kan. dljl pri Novem mestu, so opravili zaščitna izkopavanja, ki jih je vodil asistent za prazgodovino na naši univerzi Franc Stare. Odkril je devet grobov. V grobovih razen keramike, nakita, orodja in orožja ni bilo nobenih ostankov kosti razen enega odlomka, zanj pa ni dokaza, da je človeški. Grobovi so plani, žgani. Podobne so pri nas odkrili na Vačah, pri Mokronogu, Stlč. ni. Podzemlju in dTugod. Po mneniu avtorja so bili grobovi na neki način zaznamovani. Od nakita sta bili od-knpMU dy* bronasti nanožnlci, kakr-
šne poznamo tudi iz Rovišča in Mokronoga, nadalje bronasta zapestnica in dva bisera. Razen podkve so predmeti iz železa služili kot orožje, tako sulice, ki so znane že z več najdbišč.
V poročilu med arheološkimi poročili Akademije znanosti in umetnosti posveča Stare največjo pozornost za. vitemu meču in verigi za pripenjanje meča. ki sta med izkopanimi predmeti. Podoben zakrivljen meč so odkrili na nekem manjšem grobišču v Forminu. — Avtor skuša prodreti globlje v kult mrtvih na osnovi teh najdb, toda ima gotovo še premalo stvarnih dokazov. Tudi keramiko skuša tipološko dolo.
čiti. V zaključku svoje razprave je Stare prišel do spoznanja, da večji del novomeških najdb nosi pečat starejše železne dobe. Vmes pa se pojavljaj«, tudi mlajše oblike, ki jih raziskovalec ima za posledico prodora keltskih vplivov v naše kraje. Ta keltizacija naj bi bila potekala po mirni poti. Na osnovi vsega obdelanega gradiva prihaja naš mladi arheolog do spoznanja, da ob našem gradivu iz najdbišč ne bo mogoče shajati zanaprej s srednjeevropsko kronologijo in da bo tudi terminologijo drugih treba popraviti v skladu z našimi najdbami in tolroa-> čenjem.	Bol.
ANTON VODNIK — PETDESETLETNIK
Današnji dan je dopolnil petdeseto leto pesnik Anton Vodnik, ki ga štejemo med najbolj pomembne predstavnike nas slovstvene generacije iz časa med dvema vojnama. Ker je bil rojen ob začetku stoletja, je duševno ih duhovno dozoreval v težkih letih prve svetovne vojne in prva leta po njej, toj j v času slovenskega ekspresionizma. Ta doba mu je za vselej vtisnila svoj pečat, v tem času si je ustvaril svojstveno pesniško podobo in svojstven pesniški izraz, ki se pozneje bistveno nista več spremenila. Kdor je bral njegovi prvi zbirki »Žalostne roke« (1922) in »Vigillje« (1923), je oto vsaki pesmi odkrival starega znanca, če Je vzel v roke pomnoženi izbor pesmi »Skozi vrtove« (1941) in novo povojno zbirko »Srebrni rog« (SKZ 19482,
Vodnikov prispevek k zakladu slovenskega pesništva ni posebno obsežen. pač pa dragocen, ker je tako plemenito čist in prekaljen. Vodnik je tenkočuten zapisovalec najbolj intimnih. najbolj tihih doživetij, ki se zbujajo ob večno živih predmetih prave poezije, med katerimi stojita v ospredju ljubezen in smrt. Ta doživetja izraža pesnik v zelo svojstvenem, izbranem jeziku, ki je kar presenetljivo zveneč in melodiozen. Po Zupančiču je slovenski pesniški Jezik dosegel v Vodnikovi pesmi nov vrh, preko katerega poznejši razvoj še ni šel.
Motivno Je Vodnikov pesniški svet resda nekam zaključen v sebi, vendar dovolj bogat in nikakor ne zaprt odmevom iz življenjske stvarnosti. O tem nam pričujejo številne novejše pesmi I paotivt iz osvobodilnega boja, ki so-
dijo med naše najlepše tovrstne pesmi (naj omenimo samo prelepi »Pohorski bataljon«)
Anton Vodnik je tudi izbral in uredil pesmi v antologiji »Slovenska sodobna lirika« (1933), ki jo še danes spet in spet radi jemljemo v roke. Kot urednik v založbah pa je Vodnik v treh desetletjih neštetim delom dal jezikovno dognanost in lepoto ter s tem opravil za slovensko slovstvo delo, ki ga ne bomo mogli nikoli dovolj oceniti.
Ob petdesetletnici želimo Antonu Vodniku, naj bi mu zdravje, ki je bilo resda zmerom precej rahlo, vendarle ostalo zvesto še prihodnja desetletja in mu dovolilo, da nam ustvari še do. sti lepega.	J. j
ST. 12S / 28. MAJA 1951 /8E0VENSK1 PORO 0 B V A L E C Str. »
Ribe, race in žabe - posebnost
državnega posestva v Račah
Sedem ribnikov se leskeče v pomladnem soncu, sedem jezerc. ki niti niso tako majhna, saj imajo vsa skupaj 38 hektarov površine. To so ribogojnice državnega posestva v Račah pri Mari-boru, kjer gojijo krape — eno izmed najokusnejših sladkovodnih rib.
V teh letih, odkar gojijo ribe. so uvideli, da imajo z njimi kar lepe dohodke. Zato se je ta panoga v Račah udomačila, slednje leto pa svoje ribogojstvo še izpopolnjujejo delajo nove ribnike in urejajo stare Vsako pomlad, tako tudi letos, spuste v ribnike mlade ribice, ki jih dobijo iz raznih krajev — iz Hrvatske, iz .Ljubljane in tudi iz Hrastovca. .Nekaj delavcev je stalno zaposlenih pri delu na ribnikih, ki ga tudi tamkaj nikoli ne zmanjka. Ze samo hranjenje rib nj majnng stvar, ribnike pa je treba tudi čistiti. Vsakih štirinajst dni jim nasujejo v vodo hrane — koruzne moke m oljnih tropin ter jih s tem čez leto zredijo do lepe teže in velikosti, povprečno 1.5 kg.
Mlade ribice imajo tudi svojega sovražnika. V ribnike vdirajo ščuke, da nihče ne ve. od kod se jemljejo, ftibji skrbniki pa ugibajo, če morda ptice ne prinašajo jajcec teh vražjih roparic Sicer pa velike škode ne napravijo' ker jih ni mnogo, tistih nekaj posameznih pa končno že uženejo
Lani so zredli v svojih ribnikih komaj 8.000 kg krapov. Letos pa so uredili še dva nova ribnika in računajo, da bodo jeseni lahko prodali kakih
38.000	kg. kar jim bo vrglo že kar lep dohodek.
Ob večerih imajo delavci z državnega posestva še prav posebno veselje, ki se je v zadnjem času sprevrglo v’ pravcato strast Lov na žabe! Po končanem dnevnem delu se kar hitro in radi zbero in gredo z lučmi na lov.
Uradno pojasnilo o obvezni sečnji in oddaji lesa
Ker so se pojavili na terenu dvomi o tem, ali še velja uredba o obvezni sečnji in oddaji lesa in postranskih gozdnih proizvodov iz nedržavnih gozdov. je izdal Gospodarski svet vlade LRS naslednje uradno pojasnilo o obvezni sečnji in oddaji lesa:
Z uredbo o odpravi obveznega odkupa mesa. mršavih prašičev, mleka, krompirja, fižola in sena je bil odpravljen obvezen odkup samo glede teh kmetijskih pridelkov, ki je bil predpisan z uredbo o odkupu kmetijskih pridelkov. Ta uredba pa se ne nanaša na obvezno sečnjo in oddajo lesa in postranskih gozdnih proizvodov iz nedržavnih gozdov, ki je bila predpisana z uredbo 11. aprila 1949 (Ur list LRS štev. 12-67/49). Ta uredba velja še naprej. Zato morajo lastniki in posestniki nedržavnih gozdov se naprej izpolnjevati obveznosti, ki so jim predpisane po tej uredbi.
V zvezi s tem opozarjamo, da »e bodo v skladu z novimi gospodarskimi načeli na novo uredile tudi cene lesa
in postranskih gozdnih proizvodov, ki se odkupujejo po predpisih uredbe o obvezuj sečnji in oddaji lesa in postranskih gozdnih proizvodov iz nedržavnih gozdov Vendar pa ne smejo lastniki in posestniki nedržavnih gozdov v nobenem primeru zadrževati oddaje lesa zaradi bodoče ureditve cen. ampak morajo les oddajati skladno s pogodbami oziroma dolžnostmi.
Odredba o ureditvi prevoza lesa
Glede na to. da je dovoljena sečnja lesa samo na podlagi odkaza dreves, ki se smejo posekati, je Gospodarski svet vlade LRS izdal odredbo o ureditvi prevoza lesa Les se sme prevažati s kakršnimikoli prevoznimi sredstvi in splavi, samo na podlagi potrdila pristojnega okrajnega ljudskega odbora, da je bil les, ki se prevaža, posekan na podlagi odkaza pristojnega gozdarskega organa. Železnica ne sme prevzeti za prevoz lesa će ni predloženo tako potrdilo. Doh-čbe te odredbe ne veljajo za prevoze lesa. ki jih opravljajo državna odkupna podjetja in državna lesno-industrijska podjetja Za prevoz iz gozda na dom ali na skladišče odkupnega podjetja oziroma zadruge pa ni potrebno potrdilo.
ki jim gre dokaj spretno od rok. Tudi žabje krake prodajajo po 5 dinarjev par na trgu. saj so prav okusna in iskana poslastica.
Za starim graščinskim poslopjem, kjer je zdaj uprava posestva, se razteza ograjena račja farma. Nov. zidan račarnik so nedavno tega sami zgradili in imajo v njem tudi svojo umetno valilnico z dvanajstimi valilniki. Letos imajo že okrog 850 mladih račk. prirastka, ki so ga sami vzgojili. Oplojena jajca dobivajo z drugm državnih posestev. V načrtu imajo obsežno proizvodnjo — 3.000 rac v letošnjem letu. ki jih bodo pripravili za trg.
»Ce hočeš imeti uspeh z rejo teh živalic, jih moraš imeti rad. Le tako ti ni žal truda, dela in skrbi, a občutiš tudi neizmerno mn^o veselja, ko gledaš, da se ti trud izplača in poplača. ker ti račji naraščaj uspeva.« je pripovedovala mlada Gorenjka, kj ima na skrbi račjo farmo. Kakor kaže, so
Predsednik zveznega sveta za blagovni promet je izdal v sporazumu s finančnim ministrom navodilo za izvajanje uredbe o poslovanju gospodarskih podjetij za promet s kmetijskimi pridelki in o plačah osebja teh podjetij, ki določa v glavnem naslednje:
Državnim gospodarskim podjetjem, ki se ukvarjajo s kupovanjem in prodajanjem kmetijskih pridelkov v prostem prometu, Je dovoljeno poslovanje v vsej državi. Ta podjetja lahko brez kakršnega koli dovoljenja kupujejo kmetijske pridelke kjer koli, in sicer bodisi od neposrednih pridelovalcev ali pa od državnih podjetij, zadrug in zadružnih organizacij. Prav tako lahko kjer koli odpirajo svoje prodajalne, seveda ob prvenstvenem upoštevanju potreb potrošnikov v kraju, kjer ima podjetje svoj sedež. Podjetja kupujejo kmetijske pridelke po prosto dogovorjenih cenah. Prodajne cene na drobno, ki jih določa podjetje, pa morajo biti nižje od cen, po katerih prodajajo posamezni pridelovalci take pridelke enake kakovosti na trgu potrošniškega središča.
Izjemno lahko predsednik republiškega sveta za blagovni promet odredi, da morajo ta podjetja prodajati posamezne, za prehrano važne pridelke na določenem trgu za določen odstotek ceneje, kakor jih prodajajo na tistem trgu individualni pridelovalci; v izjemnih primerih pa lahko v soglasju z zveznim svetom za blagovni promet določi za posamezne pridelke tudi najvišje cene, bodisi za vso republiko ali za določena potrošniška središča.
Vse stroške poslovanja morajo podjetja kriti iz razlike med nabavno in prodajno ceno. Iz te razlike krije najprej prispevek za amortizacijo in dejanske nakupne in prodajne stroške (brez plač za osebje). Iz ostanka se odvedejo v fond plač zneski za izplačilo celotnih temeljnih plač osebja, položajnih dodatkov za knjigovodstvo ter zneski za plačila v zvezi s socialnim zavarovanjem (prva in druga razlika). Znesek, ki še ostane, pa sestavlja dobiček podjetja, ki se uporabi za povečanje fonda plač ter za vplačila v sklad za racionalizacijo podjetja in za rezervni sklad.
Del dobička, ki gre v fond plač, se določi po posebni razpredelnici. Ce znaša dobiček, ki odpade na enega uslužbenca, do 1000 din, gre v fond plač 60*/» tega dobička; če znaša dobiček do 2000 dinarjev na uslužbenca, gre v fond plač 55''« dobička, če znaša do 3000 din 50*'* itd. Ta odstotek se postopno zmanjšuje. Ce doseže dobiček na uslužbenca nad
20.000	din, znaša odstotek, ki gre v fond plač, 20#/».
Od ostanka dobička gre 50*/« v sklad za racionalizacijo, drugih 50«/# pa v rezervni sklad za primer, da v določenem razdobju ne bi bilo kritja za dejanske kupne in prodajne stroške ter za normirane amortizacijske prispevke, oziroma za Izplačilo stalnega dela plač v določenem mescu. Ce v rezervnem skladu ni več sredstev, se primanjkljaj izpla-
njej zelo pri srcu. saj pa tudi letajo za njo kakor otroci za materjo. Ona pa se kakor z otroki pogovarja z njimi. Iz trave, ki je odgnala že za dobre dve pedi od tal. se vidijo samo rumeni kljuni, ko se mlade živalce prebijajo med travnim biljem. Tudi kopljejo se. Komaj dobro prilezejo iz lupine, se že zapodijo v vodo — mlakuže za račar-nikom so ravno dovolj velike in globoke zanje. Resnično, kdo bi ne imel veselja z njimi!
Race in ribe — to so posebnost državnega posestva v Račah. Na nobenem našem državnem posestvu se ne ukvarjajo toliko z njimi — z ribami sploh ne — kakor v Račah. Seveda so tam tudi posebni pogoji za to. Ti pogoji bodo dali letos tamkajšnjemu delovnemu kolektivu lep del zaslužka, hkrati pa. bodo Račani tudi svoje trgo. vine založili z okusnim mesom, ki bo našim ljudem pozimi dobrodošla in zaželena hrana.
čila stalnega dela plač krije iz kredita, ki ga je treba vrniti v naslednjih razdobjih.
Način nagrajevanja osebja mora biti tak, da so plače odvisne od prizadevanja in uspeha posameznikov ali posameznih delovnih skupin, kakor tudi od uspeha vsega podjetja. Način nagrajevanja osebja določa v mejah uredbe upravni odbor podjetja. Del sredstev fonda plač se lahko uporabi tudi za to, da se omogoči čim enakomernejše mesečno nagrajevanje osebja med letom oziroma da se zagotovijo premije osebju knjigovodstva in morebitne nagrade tistim uslužbencem, ki so se posebno prizadevali pri delu med letom. Stalni del plače se izplača osebju v začetku meseca, spremenljivi del pa po preteku meseca, ko podjetje ugotovi, kolikšno razliko je doseglo pri cenah v preteklem mescu. Stalni del plače znaša za komercialno osebje 60•/• temeljne plače, za pisarniško in tehnično osebje (računovodstvo, evidenca, tajništvo, personalna služba, delavci v podjetju itd.) pa 90*/».
10. JUNIJA
—— NA STADIONU VABLJIV DO GODEL TUDI ZA GORENJCI
SODELUJ*!
Kako določajo odkupna podjetja cene kmetijskim pridelkom in plače osebiu
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Ponedeljek, 28. maja: Gojko. Avguštin. Torek, 29. maja: Majda, Marija
SPOMINSKI DNEVI
23 V. 1651. — Rojen v Ljubljani na Starem trgu zgodovinar Ivan Vajkard
Valvazor.
28.	V. 1919. — Huda bitka v Cmi na Koroškem. kjer je padlo več borcev za
našo Koroško.
28. V. 1942. — Prva večja skupina slovenskih zdravnikov je odšla v partizane.
a
Obveščamo, da bosta zaprti lekarna Moste. Ljubljana. Zaloška cesta 47 od 23. maja do 1. julija in lekarna Ajdovščina. Ljubljana. Gosposvetska c. 4 od 1. junija do 1. julija zaradi letnih dopustov in bolezni. — MLO, Svet za ljudsko zdravstvo Ljubljana.
V Klubu kulturnih in znanstvenih delavcev bo v torek 29. maja ob 20.30 bral tov. Jože Tiran iz novih prevodov pesmi Jana Nerude, o Nerudi bo govoril prof. Viktor Smolej.	1500-n
Otroška klinika v Ljubljani sporoča, da so ambulantni pregledi v Streliški ulici št. 14 od 1. junija dalje dnevno od
8.	do 10. in od 17. do 18.30. V soboto popoldne in v nedeljo ves dan je ambulanta zaprta.	1499-n
K.	D. Milan Majcen St. Vid obvešča, da bo priredilo enomesečni igralski tečaj pod vodstvom gledališkega strokovnjaka režiserja Emila Freliha. Pojasnila in prijave pri gledališki blagajni od 29. do
31.	maia od 16. do 18. Pričetek tečaja
4.	junija v St. Viškem gledališču ob 19.
Milo iz dostavljenih, tudi pokvarjenih maščob in poginulih prašičev vam izdela imilama na Celovški cesti 246. Sprejem in oddaja blaga vsak torek od 8. do 12. in od 15. do 18	1476-n
Okrajno odkupno podjetje rastlinskih proizvodov Krško, v likvidaciji, poziva vse upnike, da najkasneje v roku 14 dni prijavijo svoje terjatve, ter dolžnike, da poravnajo svoje dolgove. Po omenjenem roku se terjatve ne bodo upoštevale, dolgovi pa izterjali po sodnem potu. — Likvidator.	1497-n
GLEDALIŠČE
DRAMA LJUBLJANA
Torek. 29., ob 20: Kreft: Celjski grofje. Red D OPERA
Torek. 29.. ob 20:	Chairpentder: Luiza.
I. repriza.
.MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE St. Jakobski trg
Torek 29. maja ob 16.: dr. Jan Malik: »Žogica Marogica«. Zaključena predstava za zdrav. Ponikva in šolo Izlake.
Sreda 30 maja ob 17.: dr. Jan Malik: »Žogica Marogica«. Zaključena predstava za šolo Vel. Polane p. Ortnek.
SLOVENSKO NAR. GLEDALIŠČE MARIBOR
Torek 29 maja ob 20.: H. Ibsen: »Strahovi«. Red LMS-1.	_
Sreda 30. maja ob IS.: M. Pucova: »Operacija«. Red LMS-3.	_
Četrtek 31. maja ob 20.: J. Massenet:
»Manon«. Red LMS-2.	_____
Petek 1 junija ob 20.: L. de Vega: »Začarani gaj«. Red A.
KINO
LJUBLJANA — UNION: ameriški film: »Tisoč in ena noč«. Kratki film: Srečno. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20-15. MOSKVA: ameriški film: »Morski volk«. Kratki film:	Novi fizkultumi kadri.
Filmske novosti 18. Predstave ob 15.»
17..	19. in 21. — SLOGA: ameriški film: »Bil sem vojna nevesta«. Kratki film: FiLmske novosti 19. Predstave ob 15.,
17.,	19. in 21. — TIVOLI: ameriški film: »Tisoč in ena noč«. Kratki film: Veliki miting. Predstava ob 20. — TRIGLAV: avstrijski film »Beli sen«. Kratki film: »Oton Zupančič«. Predstave ob 16., 18. in 20. — SISKA: ameriški film: »Dobri Sam«. Predstave ob 16., 18. in 20. — VEVČE: ameriški film »Zena s trojnim življenjem«. Filmske novosti.
KONCERTI
Pianistka Bruchollerie bo imela dva solistična koncerta: v ponedeljek 28. in torek 29. maja ob 20.15 v Filharmoniji. Spored obeh koncertov je različen. Na drugem bo igrala Bachov Preludij in fugo, Mozartove variacije, Schumannovo Sonato. Schubertove, Beethovnove, Brahmsove in Chopinove valčke in Chopinovo Balado. Vstopnice v knjigami muzikali j.	1495-n
V	spomin Franceta Marolta bo 90-član-
ski moški zbor članov bivšega Akademskega pevskega zbora pel narodne pesmi v Maroltovi priredbi. Koncert bo pod vodstvom Rada Simonitija 5. in 8. junija ob 20.15, Podrobnosti slede.	1496-n
OBVESTILA
DAJALCI KRVI (VA2NO)
V	prihodnjem tednu bodo pregledi dajalcev in odvzemi krvi v Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani samo v sredo in izključno samo za dajalce z dežele. Prijave od 7. do 8.30. V torek in četrtek ne bo odvzemov in naj se dajalci iz Ljubljane in njene okolice ne javljajo.
V	zvezi z objavo v preteklem tednu ponovno prosimo, da se v dopoldanskih urah v prihodnjem tednu (med 28. majem in 2. junijem, razen v sredo) javijo v zavodu tisti dajalci, ki so dali kri v začetku t. m. pred uvedbo bonov in pre-hranbenih bonov še niso prejeli, da jih prejmejo naknadno. Dajalci z dežele dvignejo lahko pripadajoče bone tudi po drugi osebi, ki pa mora predložiti osebno izkaznico dajalca krvi s sliko in glavo nakaznice, ki (jih) je dajalec v maju prejel v zavodu. Dajalci iz Ljubljane morajo prav tako predložiti pri prejemu oboje.
Odvzemi krvi v Transfuzijski postaji v Celju in Mariboru kot običajno za dajalce iz Maribora ter Celja in okolice.
Opozorilo! Držite se navodil v prejšnjih objavah (sposobnost dajalca krvi, ne javljajte se predčasno, alkohol, mastna jed itd.)»
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA
KRANJ
priredi v nedeljo 8. junija I. okrajni mladinski gasilski nastop s celodnevnim programom v Tržiču. Dopoldne so na sporedu vaje in veliko zborovanje s parado, popoldne pa na telovadišču ob
14.	vaja z orodjem, nato sledi ob 15.30 kulturna prireditev. Po prireditvi bo prav tako na telovadišču velika zabava.
V	primeru slabega vremena se nastop
preloži na naslednjo nedeljo. Vsi prijatelji prostovoljnega gasilstva, a še posebno člani, vabljeni.	1593-a
KAM 1« JUNIJA? — V CELJE!
Na dosedaj največjo tombolo s preko
50 glavnimi dobitki, med katerimi je razno pohištvo in oprema, motorno kolo. dvoko'o. kurjava, tekstilno blago, živila, prašiči, gradbeni material Itd. in 1500 manjših praktičnih dobitkov v skupni vrednosti nad dva milijona dinarjev. Cena srečki Je 30 din. Pričetek ob 13. Čisiti dobiček Je namenjen za postavitev spomenika padlim borcem in ostalim Žrtvam fažđzma. V dopoldanskih urah si udeleženci lahko ogledajo novootvorjeni muzej NOV — Mestni odbor Zveze borcev NOV Celja,	*589-a
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM!
Z odločbo Štev. 616/51-1 z dne 17. maja t. 1. Izvršilnega odbora MLO Celje mesto preide podjetje »Živila« Celje v likvidacijo. Zaradi tega pozivamo vse upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do 30. junija t. 1. Po preteku tega roka terjatev ne bomo več upoštevali, dolgove pa bomo izterjali s pomočjo sodišča. Likvidator podjetja je tov. Stanko Doler, dosedanji ravnatelj imenovanega podjetja.
Direkcija okr. gostinskih podjetij Radovljica je na podlagi odločbe OLO Radovljica štev. 181 ''il—51 z dne 14. 4 1951 prenehala obstojati in je s 1. majem prešla v likvidacijo. Pozivamo vse upnike, da najkasneje do 15. junija 1951 priglasijo svoje terjatve. Poznejših priglasitev ne bomo upoštevali. Istočasno pozivamo vse dolžnike, da do omenjenega roka poravnajo svoje obveznosti, sicer bomo iste sodno izterjali.	1602-a
SOLSTVO
INDUSTRIJSKA RUDARSKA SOLA
V	KOČEVJU
sprejme v šolskem letu 1951-52 30 učencev v prvi razred. Pogoji sprejema: starost 14 do 16, duševno in telesno zdravje, dovršeni 4 razredi osnovne šole. — Učenci okoliških krajev imajo vso oskrbo v in-terrfatu. Šolanje traja tri leta. nakar polagajo učenci izpit. Po dovršitvi te šole ima vsak absolvent možnost nadaljevati študij na srednji rudarski šoli. — Prijave sprejema ravnateljstvo šole do 1. julija 1951. Istotam se dobe podrobnejša pojasnila.	1606-a
RAZPIS NATEČAJA
ZA SPREJEM UČENČEV
Industrijska kovinarska šola tovarne verig v Lescah pri Bledu razpisuje natečaj za sprejem učencev v IKS v šolskem letu 1951-52 ter vabi vse učence, ki imajo veselje in voljo postati dober kovinar ter se izučiti za poklice: strojni ključavničar, orodni ključavničar, da takoj, najkasneje do 1. julija 1951 pošljejo upravi šole lastnoročno pisano prijavo in prilože: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. \>otrdilo KLO o imovinskem stanju starsev ali varuha, 3. pismeno obvezo staršev ali varuha, da bo učenec po končanem šolanju delal v podjetju, kamor ga bo dodelila pristojna direkcija, 4. pismeno obvezo staršev ali varuha, da poravnajo vse stroške šolanja, ako bo učenec zaradi slabih ocen ali nediscipline odstranjen iz šole, oziroma če bo šolo samovoljno zapustil, 5. točen naslov pri-javljenca. — Na podlagi spričevala bo uprava šole določila, kateri učenci bodo polagali sprejemni izpit iz matematike in slovenščine. Učenci bodo po sprejemu zdravniško pregledani. Sprejemamo samo zdrave, fizično krepke učence, ki so dovrši najmanj Štirinajsto, a niso prekoračili 17. leto starosti ter dovršili najmanj 2 razreda gimnazije ali 6 razredov osnovne šole. Šolanje traja 3 leta. Učenci imajo poleg polne oskrbe še mesečno nagrado od 80 do 220 din. Ves čas šolanja stanujejo učenci v internatu, kjer se uče in vzgajajo pod vodstvom kvalificiranih vzgojiteljev in učiteljev IKS. V prostem času goje učenci fizkulturo ter razne igre, se udejstvujejo v krožkih Ljudske tehnike, kakor so radio-amaterski, avto-moto, modelarski, padalski. Razen tega obiskujejo razne kulturne predstave pod vodstvom vzgojnega osebja. — Uprava IKS tovarne verig v Lescah pri Bledu.
SPREJEM UČENČEV
V	SOLE GLAVNE DIREKCIJE ELEKTROGOSPODARSTVA LRS
v Šolskem letu 1951-52
Elektrogospodarski šoli v Cerknem in v Mariboru vzgajata izučene pogonske električarje, elektromonterje in elektro-inštalaterje. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja Ui leta. Sprejme se ab-
Odkritje spominske plošče Stanku Vrazu
Včeraj so v Cerovcu pri Ljutomeru odkrili spominsko ploščo ob 100 letnici pesnika Stanka Vraza. Slovesnosti so se udeležili predstavniki ljudskih obla. sti in Partije, hrvatski m slovenski književniki ter nad 1000 domačinov. O pomenu književnosti Stanka Vraza so govorili dr. Anton Slodnjak, v imenu hrvatskih književnikov Gustav. Krklec. v imenu slovenskih književnikov pa dr. Bratko Kreft in Božidar Borico v imenu študentske mladine pa Vozlič Dve pionirki sta recitirali, učiteliisčni pevski zbor iz Maribora pa je pod vodstvom Peca Šegule zapel več pesmi.
Udeležencem sta se v imenu pripravljalnega odbora zahvalila okrajni spiski nadzornik iz Ljutomera in dalini sorodnik pesnika Anton Vraz. Po slovesnosti so si gostje ogledali Vrazovo domačijo in se vpisali v spominsko knjigo ki jo je poklonilo Društvo slovenskih književnikov.
Umetniško društvo »Dušan Poženel« z Rečice je gostovalo v Velenju
Pod taktirko Goličevega Julija se zdru-ženi pevski zbori iz rudarskih revirjev Rečice m Laškega vedno lepše razvijajo. Prejšnjo nedeljo so pripravili Velenjčanom pravo presenečenje s kvalitetnim pevskim koncertom. Ta je bil v poldrugem letu njihov 51. nastop. Na sporedu so bile narodne, umetne in partizanske pesmi. Občinstvo je z dolgotrajnim ploskanjem nagradilo solistične speve tenorista Stefana Padka in sopranistke Skorjeve. Nastopala sta moški in ženski zbor, kjer je sodelovalo nad 60 pevcev. Uspel nastop rudarjev z Rečice bo tudi Velenjčanom spodbuda za pevsko in ne samo dramatsko delo.
Uspel roditeljski sestanek
Pred dobrim tednom je bil na srednji šoli za turizem in gostinstvo v Ljubljani roditeljski sestanek. Starši učencev, ki so prišli nalašč za to iz vseh predelov Slovenije, so se z direktorjem šole in profesorji pomenili o učeniu in napredku svojih otrok. Seznanili so se tudi s težavami s k^fe-rimi se bori direkcija šole zlasti zaradi pomanjkanja primernih prostorov za šolski internat. Na sestanku so se vzgojitelji seznanili z načinom vzgoje otrok doma in izmenjali s starši misli in predloge za čimbolišo vzgojno delo doma in v šoli. Ob zaključku sestanka so otroci pripravili staršem pogostitev in kulturni snored, kier so sodelovali pevci, folklorna skupma -n drugi.	M. D.
Pet žrtev stare bombe
Pred dnevi so Franc Bogovič. Anton Račič in Alojz Vidmar iz Mrtvice v krškem okraju pasli živino. Pridružila sta se jim še 14 letni dijak Alojz Vegel iz Mrvice In poljedelec Anton Bogolin ter zakurili ogenj v gozdu nad pašnikom. V bližini so našli neeksplodirano letalsko bombo. Namesto, da bi jo izročili organom Ljudske milice ali vojaškim oblastem, so jo kar sami razstavili. Nesreča je hotela, da je Račič vrgel proti ognju vžigalnik, ki je takoj naslednji trenutek eksplodiral, pri čemer sta našla smrt Alojz Vegel ln Anton Bogolin. druge tri pa so težko ranjene odpeljali v bolnico.
Nesrečna smrt petletnega dečka
V sredo 23. t. m. je šofer Ivan Kar-lovšek, doma iz Radeč pri Zidanem mostu. zaposlen v trboveljski cementarni, vozil tri tonski tovorni avtomobil skozi vas Loke v kamniškem okraju. Z nekega dvorišča ob cesti je pritekel 5 letni Alojz Volf naravnost pod avtomobil, tako da ga šoferju ni bilo mogoče v pravem času ustaviti. Avtomobil je dečka podrl ter mu zlomil hrbtenico, noge in roke. Izdihnil Je na mestu.
Nove knjige in revije
Dora Vodnik: Nemška vadnica. Prva stopnja. Založila Državna založba Slovenije. Strani 262. Ljubljana 1951.
POŽAR POVZROČIL 15,000.000 ŠKODE
Včeraj ob dveh popoldne je naenkrat izbruhnil v lesenem skladišču in garažah Državnih železnic ob Zeleni jami nasproti Kolinske tovarne velik požar. Gosilci so tgkoj prihiteli, požar pa se je hitro razširil in zajej več lesenih skladišč in garaž. V težki borbi s silno vročino so požrtvovalni gasilci preprečili razširjenje požara na sosedne hiše. Iz gorečih skladišč in garaž so rešili razno orodje, tri tovorne avtomobile in drugo blago v vrednosti 2,000.000 dinarjev, škode pa je okrog 15,000.000 dinarjev. Pravi vzrok požara še ni znan, povzročila ga je bržkone iskra iz vlaka ali pa neprevidnost pri odmetavanju cigaretnih ogorkov, morda tudi kratek stik pri električni napeljavi
Vsak dan okrog 22.000 din
mani za mleko
Pred tednom dni smo pisali o skorajšnji pocenitvi mleka v Ljubljani. To se je z majhno zamudo danes zgodilo: cena mleka za široko potrošnjo stane sedaj v mlekarnah 24 din, mleko v steklenicah za dojenčke (11 */i del) pa bodo plačevale gospodinje še vedno po 25 din. Praktično to pomeni, da stane mleko za dojenčke (1 liter) 23,75 din.
To majhno znižanje cene verjetno ne izpolnjuje nekaterih pričakovanj. Zato je treba stvar razložiti. Med tednom je prišlo namreč v preskrbi Ljubljane z mlekom do nekaterih pojavov, ki trenutno onemogočajo učinkovitejšo pocenitev. Za kaj gre?
2e zadnjič smo omenili, da se je dvignil dotok mleka iz raznih okrajev zelo različno. Vendar smo smeli pričakovati, da se bodo popravili okraji, ki so Ljubljani takorekoč pred nosom, in da se bomo mogli odreči dovozu mleka iz zelo oddaljenih krajev ljutomerskega in soboškega okraja. S tem bi se znižali prevozni ter manipulativni stroški in cena bi lahko šla občutno navzdol. To pričakovanje se ni čisto izpolnilo. Grosupeljski okraj, v katerem odkupuje mleko Okrajna zveza kmetijskih zadrug, daje n. pr. trenutno kljub ugodnim cenam prostega odkupa, manj mleka kakor lani ob istem času, ko je bila obvezna oddaja. Nedvomno gre za napake v organizaciji odkupa, ki jih bo treba takoj odpraviti. Ce Okrajna zveza tega ne zmore, naj prepusti ta odkup drugim, ki imajo voljo in so sposobni, da ga organizirajo kar najbolje.
Druga stvar je v tem, da prehajamo v letni čas, ki je za mleko kaj nevaren. V soboto Je prišlo n. pr. vse mleko iz trebanjskega okraja v Ljubljano že skisano. Da rešijo vsaj nekaj, so gä' predelali v skuto, katere cena pa je taka, da ima ljubljanski »Mlekopromet« pri njeni prodaji pomembno zgubo. Dokler ne nobi mlekarna v St. Rupertu novega parnega kotla, ki bo omogočil sterilizacijo vsega mleka, katerega odkupi tamkajšnje podjetje, se pri sedanji toploti skoraj ni mogoče izogniti tej nevarnosti. Predvidoma se bo to zgodilo v 10 dneh, toda dotlej ostane mleko iz tega okraja v kalkulaciji prodajne cene v Ljubljani zelo dvomljiva postavka, s katero je težko računati.
Na prodajno ceno mleka v Ljubljani vpliva tudi razmeroma visoka odkupna cena mleka v ilirsko-bistriškem okraju. To je posledica pritiska, ki ga izvaja na ta okraj čisto ekonomsko bližnji reski trg. Trenutno je preskrbljenost z mlekom v Ljubljani takšna, da se mleku iz tega okraja še ne moremo odreči. Gre namreč za 3000 do 4000 litrov dnevno. Tako je mleko iz tega okraja za ceno mleka v Ljubljani »obtežilna« postavka. Ce dodamo še to, da bo treba še nekaj časa voziti precej mleka (do 2000 litrov dnevno) iz Ljutomera, potem nam je ta zadeva kar bolj razumljiva.
Razveseljivo je, da so med »Mleko-prometom« in zadružnim skladom za Ljubljano-okolico razgovori o ukrepih, katerih izvedba bi nedvomno pomembno vplivala na ceno mleka. Gre za načrt učinkovite intervencije na ljubljanskem trgu; intervencije, ki bi vplivala ne samo na privatne prodajalce na ljubljanskem trgu. temveč tudi na odkupno ceno v okrajih, iz katerih prihaja v Ljubljano mleko. O podrobnostih tega načrta danes Še ne moremo poročati, želimo pa, da bi omenjeni razgovori uspeli in da bi tako dosegli zaželeno pocenitev mleka čim prej.
Mast po 350 din
V petek se je pojavila na ljubljanskem trgu mast po 350 din. V prodajo jo je dal republiški svet za blagovni promet. Tega dne in tudi še v soboto jo je prodajala trgovina državnih posestev na Gosposvetski cesti, razen tega pa je bila naprodaj na trgu. Ta teden jo prejmejo tudi prodajalne rajonskih trgovin z živili.
Ob tem je važno omeniti, da ne gre za majhne količine, ki bi bile v nekaj dneh razprodane. Po tej in verjetno še nižji ceni bo prihajala ta mast postopoma v prodajo vse prihodnje mesece (poleg količin po nižji ceni na karte seveda), tako da bo nedvomno vplivala na sedanje tržne cene pri privatnih prodajalcih. Pa ne samo na ceno masti! Poceniti se bo morala na trgu pač tudi slanina in prekajeno meso.
Ta ukrep naše oblasti so pozdravili ljudje z velikim zadovoljstvom.
solvente nižjih gimnazij, ki so uspešno dokončali šolanje. Učencem se nudi štipendije In popolno oskrbo v Internatu. Predhodno bodo morali opraviti sprejemni izpit. Prijave, h katerim je priložiti zadnje šolsko spričevalo in krstni list, sprejema do 30. junija tega leta Glavna direkcija elektrogospodarstva LRS — Ljubljana, Parmova ulica štev. 33, Elektrogospodarska šola v Cerknem — Cerkno pri Idriji in Elektrogospodarska šoila v Mariboru, Ulica heroja Tomšiča 2, kjer dobite tudi vse nadaljnje informacije.	1584-a
•
Uprava Državnega tekstilnega tehni-kuma v Kranju sporoča vsem kandidatom, ki žele polagati privatne izpite, da se bodo isti polagali od 4. junija dalje. Prijavi, kolkovani z 10 din, mora biti priloženo spričevalo zaključnega razreda, rojstni list in potrdilo ljudske oblasti o vedenju. Rok za predložitev prijave je do 31. maja. Vsa nadaljnja navodila bodo razvidna na oglasni deski v šoli.	1471-n
Gradbeni tehnikum v Ljubljani, Go-
nipova 10/m., naznanja, da bo vpisovanje v I. letnike od 12. do 15. Junija, ko bodo tudi sprejemni izpiti iz slovenščine. matematike s fiziko in prostoročnega risanja. Kandidati se prijavijo za sprejemni izpit s kolkovano prošnjo, kateri prilože spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji in rojstni list. — Uprava. 1478-n
MALT OGLASI
POBAKRENO PLOČEVINO debeline 0.35 mm prodam. Naslov v ogl. odd. 3572 PARCELO 1187 kv. m v Zalogu ln spalnico, novo. trd les, zamenjam za manjšo hišico, če tudi potrebno manjšega popravila, najrajši v okolici Ljubljane. Naslov v ogl. odd.	3528
NOVE ORIGINALNE MODNE SKICE za ženske obleke ima Knjigama Mladinske knjige. Frančiškanska ulica. 3527 NOV DIVAN, švicarsko zapestno uro. prodam. Ježica št. 12, pri Florjančku na kegljišču.	3526
PRODAM novo otroško posteljico s predalom, krem lakirano. Neža Biancbi. Sv. Petra cesta 44.	3524
PRODAM 3 m črnega blaga za ženski plašč. Moste. Slapničarjeva 5.	3523
MOTORNO KOLO BMW 350 ccm prodam.
Llubljana-Moste, Slapničarjeva 5.	3522
MOTORNO KOLO 125 ccm zamenjam ali prodam. Ogled v nedeljo od 7. do 11. in vsak dan zvečer ob 20.30. Košir, Baragova 10.	3521
NOV ELEKTRIČNI KUHALNIK s 3 ploščami in pekačo prodam. Tyräeva 58.
3520
LEPO KOMFORTNO enosobno stanovanje zamenjam za komfortno dvosobno. Naslov v ogl. odd.	3519
FINANČNIKA za proizvodnjo kronometra. zidne ure na tekočino, nadomestilo ure, oblika toplomera, mesto navijanja se obme, popravila nepotrebna, najpotrebnejši množični artikel, proizvodnja enostavna, šablonska. Potrebno 200.000 din. Interesenti naj se Javijo na ogl. odd. pod »Kronometer«.
3518
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Vili Debeljak, Tržaška cesta 81.	3517
KUHINJSKO OPRAVO, rabljeno, prodam. Naslov v ogl. odd.	3515
MALO HIŠICO z vrtom kupim v Ljubljani ali Celju odn. okolici. Ponudbe na ogl. odd pod »Stanovanje prosto«.
3516
UGODNO PRODAM nekaj pohištva. Poljanski nasip 12/ÜI-13.	3473
ENO- ALI DVODRUZINSKO HlSO z vrtom v Ljubi j and ali bližnji okolici kupim ali zamenjam z enodružinsko hišo z zemljiščem na deželi v bližini mesta ali s hišo v mestu. Ponudbe na ogl. odd. pod »Jesen«.	sf77
PRODAM nralo budilko, svileno žensko pižamo in svilo za perilo. Naslov v ogl. Odd.	*«0
PLINSKI RESO na S grelce prodam. Naslov v ogl. odd.	3513
MARIJA PETERNEL preklicujem, da bi bili sedeži za kolesa, ki jih ima Za-krajškova. ukradeni. Obvezujem se, da ne bom nikoli kaj takega govorila niti mislila. — Marija Peternel.	3512
SOBO išče teh. uradnik v mestu ali na periferiji Imam lastno posteljnino in perilo. Pismene ponudbe na ogl. odd. pod »Svetla soba«.	3511
ŠPORTNI VOZIČEK, tapeciran, uporabljiv tudi za globokega, plavo barvan-prodam. Cesta na Brdo 27, pritličje, levo.	3510
CIKLOSTILEC za nočno delo se išče.
Naslov v ogl. odd.	3509
PRODAM emajliran štedilnik. Železnika rjeva 20, Šiška.	3508
PRODAM skoraj nov šivalni stroj, po-grezljiv, šiva naprej in nazaj. Naslov v ogl. odd.	3507
OGRLICO, krasne francoske perle, prodam. Naslov v ogl. odd.	3506
PRODAM kuhinjsko kredenco in umivalnik. Poizve se: Murnova 2-1., nasproti nove šišenske cerkve.	3505
OTROŠKO POSTELJICO z vložkom pro-daan. Krakovska ul. 11, dvorišče. 3504 ZAMENJAM lepo dvosobno stanovanje v strogem centru, za trisobno. Ponudbe na ogl. odd. pod »Kjerkoli«.	3503
PRODAM črno harmoniko, znamke »Set-timio Soprani« 96 basov, 2 registra z ojačevalcem, zelo dobro ohranjena! — Cena 85 000 din. Dapčevičev trg 8-T.. levo.	3502
ELEKTRIČNI in plinski rešo prodam. — Ogled dopoldne pri Rak, Gregorčičeva ulica 7, pritličje.	3501
GOSPODINJSKO POMOČNICO, zmožno samostojne kuhe, čisto in vestno, sprejmem k dvema osebama v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. pod »Plača po dogovoru«.	3500
ZENSKI ŠIVALNI STROJ, zelo dobro ohranjen poceni prodam. Ljubljana. Trnovski pristan 10.	3499
NAŠEL SEM denarnico 19. maja na Vrtači. Naslov v ogl. odd.	3498
GRADBENI TEHNIK. 46 let, s 24-letno prakso išče službo. Ponudbe na Vrblja-nac. pri Svetlin, Šmartinska 24.	3497
MOŠKO KOLO odlično, kompletno, prodam. Tržaška c. 14, visoko pritličje, desno.	3496
BALONSKI PLASC ali slično za večjo postavo kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod »Plašč«.	3495
PRODAM točilno mizo. en pult in par miz. Naslov v ogl. odd.	3494
ZAMENJAMO dvoje enosobnih stanovanj v Ljubljani za eno komfortno trisobno. Naslov v ogl. odd.	3493
ZBIRKO ZNAMK, primemo kot darilo ln lep srebrn pribor, ugodno prodam. Baragova 10, pritličje.	3492
PRODAM dober radijski aparat starejšega tipa. Naslov v ogl. odd. 3491 ZAMENJAM štiristanovanjsko hišo v Beogradu za podobno ali vilo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. pod »Vselitev«.	3490
PLOSCICE za štedilnik, bele, prodam Naslov v ogl. odd.	3489
KNJIŽNO OMARO, dobro ohranjeno, kurimo Naslov v ogl. odd.	3488
KOZO po kozličih, mlekarico, prodam Jakob Burja. Domžale, Ljubljanska ce-sta 38. na vrtu.	3487
KOMPLETNO SAMSKO SOBO z žimnicami. skupno ali posamezno, prodam. Naslov v ogl. odd.	3486
PRODAM petcevni radijski aparat in gumi voz. Vse v dobrem stanju. Naslov v ogl. odd.	3485
ŠIVALNI STROJ Klevan, popolnoma nov. pogrezljiv, prodam ali zamenjam proti doplačilu za dobro moško ali žensko kolo. Ogled vsak dan od 8. do 18. ure v Kersnikovi št. 4, pritličje, soba št. 13.
3484
PLETILNI STROJ, švicarske znamke, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za radijski aparat. Naslov v ogl. odd. 3483 KUPIM letošnjo košnjo trave ali detelje, po možnosti v bližini Ljubljane. Tomo Kosi Ljubljana, šišenska c. 63.	3482
PRODAM zelo poceni dobro moško kolo. $v. Petra nasip TL	8481
PRODAM OMARO iz trdega lesa. Naslov v SP Celje.	3558
MOTORNO KOLO 98 ccm prodam. Ogled od 15. do 17. ure v Florjanski ul. 2. 3476 PLEMENSKO KOZO. 1 leto staro, prodam. Tržaška cesta 70.	3475
KOMFORTNO dvosobno stanovanje z lepo zaprto verando ob postaji tramvajske proge na Viču zamenjam za enako, po možnosti v rajonu IV. — Užnik, Postojnska 65.	3474
ELEKTRIČNI KUHALNTK na dve zaprti plošči prodam. Kamniška 14.	3472
SPALNICO in kuhinjsko opremo prodam. Tržaška cesta 56.	3471
PRODAM tritonsko harmoniko. Jakob Gaber, Turnerjeva 20a. Stožice. 3470 LEŽAJE ZA KOLO. sprednje in zadnje, prodam. Od 14. do 17. Kovalski, Pri-binova 4-II.	3469
OPIP ZADRUGA ČEVLJARJEV v Ljubljani, Mivka 25. sprejme v uk dva vajenca iz periferije Ljubljane ali bližnje okolice. Pismene vloge poslati na naslov: OPIP zadruga čevljarjev. Ljubljana. Sv. Petra c. 27 do 15. junija. 3549 UGODNO PRODAM stensko uro, čevlie (lak) Naslov v ogl. odd.	3467
KROJAŠKI POMOČNIK išče sobo ali kabinet kjerkoli v Ljubljani. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd.	3464
SKROMNO SOBICO iščem za junij. Ponudbe na ogl. odd. pod »Tudi sostanovalec«.	3463
SPREJMEMO V SLUŽBO 2 avtokarose-rista. l avtokleparja, 1 kovača, ki je usposobljen tudi za električno varenje. Reflektanti naj se javijo pri upravi »Meoroma«. Tyrševa c. 36.	3460
POSTREZNICO za nekaj ur dnevno sprejmem. Naslov v ogl. odd.	3459
TOLKALA brez činel prodam. Breceljnik, Cerkvena 21. Ogled popoldne. 3458 PRODAM kompletno spalnico in zložljivo posteljo. Naslov v ogl. odd. 3457 STANOVANJE komfortno dvosobno v sredini mesta zamenjam za trisobno v mestu ali na periferiji. Ponudbe na ogl. odd. pod »Zamenjava«.	3456
PRODAM 3 m temnorjavega kamgama in 2 Vi m spomladanskega štofa. Ogled v ponedeljek, torek in sredo od 16. do 19. Naslov v ogl. odd.	3453
TRISTA NOVANJSKO HlSO s krasnim zelen jadnim: sadnim vrtom in gozdno parcelo v Krškem, zamenjam za eno-stanovanjsko hišo z vrtom blizu Ljubljane, Vrhnike, Kamnika ali Krania. Naslov v ogl. odd.	3229
KUPIM manjši avto, štirisedežen, brezhiben. Ponudbe na ogl. odd. pod »Brezhiben«.	3389
PIANINO zamenjam za avto, manjši voz. Ponudbe na ogl. odd. pod »Pianino za avto«.	3390
KLAVIR poceni prodam. Naslov v ogl. odd.	3403
UMRLI
Po dolgi in mučni bolezni smo spremili k zadnjemu počitku 72-letno ženo, mater, babico in nad 50-kratno botro ANTONIJO PERČIČ roj. ŠERBEC. Najlepša hvala tov. govornikom, darovalcem vencev In številnim spremljevalcem. — Žalujoči mož Jože. sinovi, hčere, vnuki in ostalo sorodstvo.	1603-a
Umrla je mo ja ljubljena žena. nenadomestljiva mamica BETI ŠEGA. K večnemu počitku jo spremimo 29. maja ob 16. iz Javornika na pokopališče na Jesenicah. Žalujoči: Boris, mož; sinovi: Mitja, Dušan, Boris in ostalo sorodstvo.
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša nepozabna mama. stara mama in sestra FANI PREMROV. Od pokojne se bomo poslovili v torek ob 14. na Zalah, kapelica sv. Nikolaja, od koder jo odpeljemo v Ma rtin jek in ob 17. spremimo na pokopališče v Cerknici. Žalujoče rodbine.
Ureja uredniški odbor. Odg. urednik Sergej Vošnjak. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5, telefon 55-22 do 55-26. Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani» Poštnina plačana v gotovini.
Madridski lepi dnevi
Stavke In demonstracije bojevitih Kataloncev v Barceloni so pokazale vsemu svetu, da v Španiji ni vse tako v redu, kot skuša t0 na vseh tiskovnih konferencah in intervjuvih Franco do. kazati: Stavka v Barceloni je bila po nekaj dneh zatrta s silo: nad 8.000 ljudi je bilo aretiranih (vsi bodo prišli pred sodišče), mesto je zasedlo nad 20.000 policajev in nekaj polkov pehote. v pristanišču pa se je zasidrala eskadra bojnih ladij. Stvarnega uspeha stavkajoči niso dosegli: aretirani so še vedno v ječah, delavci so se morali vrniti na delo. uspeli so edino v tem, da so bili plačani za izgubljene dni.
Pomen stavke je bil drug: bila je znak za številne demonstracije in stav. ke. ki se od tistih dni v Španiji kar vrstijo. V Granadi in Madridu so nekaj ted.nov kasneje stavkal; študentje. Policija je opravila svoje delo dobro; vsem so vzeli eno študijsko leto, večje število študentov so zaprli, ostali pa ^e morajo legitimirati vsakokrat, ko vstopijo v univerzo. Nato so stavkali delavci v Azcoitiji. demonstrirali so delavci in študentje v Valenciji in Guipuzcoi. stavkali so delavci v Bilbau in pred dnevi so stavkali tudi delavci in študentje v Madridu. Povod za poslednjo stavko je dalo zvišanje voznine na madridskem tramvaju. Tri dni so vozili po mestu popolnoma prazni tramvaji — edini potniki so bili sprevodniki in policaji. Na vprašanje, ki so jih stavljali policaji delavcem, zakaj se ne peljajo na delo s tramvajem •o le-ti odgovarjali: Lep dan je, pa se bomo rajši malo sprehodili«. Stavka še vedno traja. Vendar pa — tudi če bi se oblast odločila ugoditi zahtevam
Državljani sodobne Španije so tudi ptrocl predmestij, drugega kot lakoto in obup
ki ne poznajo
Na Plazi de Catalufla v Barceloni je bil glavni spopad med stavkujočiml in policijo. Sedaj je mesto mimo. Ob svetilki stoji policaj. Ob sosednji še eden. In tako dalje.
po uradnem tečaju) plačati za 1 kg kruha 60 din. za 1 1 olja 120 din in za pol kilograma masla 320 din. Geslo vseh demonstracij in stavk je bilo: Kruha! Hočemo jesti!, čemur policija odgovarja s kratkim: Arnpa Franco!
Francova vlada in številne komisije stojijo pred nerešljivim vprašanjem, kako napolniti trgovine z blagom, ki bi ga mogli kupiti tudi državljani srednjega Sloja (da o revnih ne govorimo), upoštevajoč, da so cene v zadnjih letih poskočile za 700 %. Da bi komisije (o dosegle, bi morale predvsem odstraniti z odgovornih mest številne verižnike in prekupčevalce, ki kupujejo blago kar v pristaniščih in ga — po svojih cenah — pošiljajo dalje v deželo, kar pomeni isto, kot odstraniti celoten Francov državni aparat, kateremu so podkupnine in tovrstno prekupčevanje glavn; vir dohodkov. Kaže, da se vlada zaveda, da so zaman vsi poizkusi, da bi rešila sedanjo gospodarsko krizo sama, zato skuša na vse kriplje dobiti pomoč od zunaj.
Neenotnost strank odpora, ameriška pomoč in izgledi na dobro letino dajejo Francu upanje, da se bo vse srečno izteklo. Vendar, ali je hrana vse? Ali ni še nekaj, česar Franco ne more in se ne upa dati španskemu ljudstvu, Diktator, ki je preživel svojega nemškega učitelja, pozablja, da še tako bel kruh ne more poplačati izgubljeno človeško dostojanstvo, osebno svobodo in državljanske pravice, izguba katerih bo, poleg slabih življenjskih pogojev, povod za nemire, dokler bo vladal Španiji on In njegova bratovščina.
stavkajočih, s tem še ne bi rešila gospodarskega problema, pred katerim stoji danes Španija. Deželi preti lakota, ali bolje, v deželi je lakota, množice ljudi živij0 v jamah in rovih, povprečen delavec nosi obleko, katero si je kupil pred desetimi leti — pri čemer ne kaže, da bi si kmalu lahko kupil novo. Sorazmerno velikanska armada in policija, ki sta Francu (kot dokazujejo navedeni dogodki) neobhodno potrebni, pijeta deželi kri. Žalostno je, če gre v agrarni deželi 51 % državnega proračuna za oborožitev in samo 1 % (eden) za poljedelstvo. Ni čuda torej, da mora delavec, ki ni brezposeln in ki ima dobro plačo (!) 50 din na dan
Kovice in zanimivosti
Dober svet Marka Twaina. Mlad
fant je odkril Marku Twainu svoje srce in mu tožil nad očetovo nerazumljivostjo, ki je nasprotovala vsem njegovim načrtom. Klasični ameriški humorist je žalostnega fanta takole potolažil: »Potrpite, moj dragi. Ko sem bil jaz star 14 let, je bil moj oče tako neumen, da sem starega moža komaj še prenašal. Ko sem pa dopolnil 21 let, sem se čudil, koliko se je stari mož v sedmih letil naučil.«
Drug pogled na celotno sliko. Ob bulvarju Gran Via so številni draguljarji ln zlatarji, katerih obiskovalci pa so le tujci ln domača aristokracija.
Matevž Lukane je zmagal na Zelenici
Včeraj so bile na Zelenici mednarodne tekme v slalomu. Povabilu SD Ljubelja iz Tržiča so se odzvali poleg naših tekmovalcev tudi Avstrijci in dve Američanki. Tržičani so prireditev odlično organizirali, tako je okoli tisoč gledalcev imelo iep užitek.
Proga je bila speljana izpod vrha Begun jščice v dolino Zelenice. Za moške je bila dolga 1900 m in je imela 850 m višinske razlike s 40 vrati. V gornjem delu je bila težka, spodnji del pa je bil
lažji. Med 53 tekmovalci Je bilo 14 Avstrijcev. Na cilj je prišlo 40 tekmovalcev. Mnogi naši tekmovalci so spotoma padli, Stefe pa je zgrešil vrata in bil diskvalificiran. Kljub lažjemu padcu je po odlični vožnji zmagal Matevž Lukane, kar je v hudi konkurenci z Avstrijci gotovo lep uspeh. Rezultati so naslednji: 1 Matevž Lukane (Ljubelj) 1:46.4, 2. Sliutz (Celovec) 1:47, 3. Hutar (Gregorčič) 1*48.1. 4. Aman (Beljak) 1:48.5, 5. Mulej (Prešeren) 1:50. V istem času je prevozil progo tudi Avstrijec Zauner.
V prvi desetorici so bili še: Magušar, Slavko Lukane. Herzog (Avstrija). Cven-kelj, Bertoncelj, in Mayer (Avstrija).
Ženske so tekmovale na 1400 m dolgi progi s 600 m višinske razlike in 25 vrati. Startalo je 11 tekmovalk, med njimi 2 Avstrijki in 2 Američanki. Na cilj je privozilo 9 tekmovalk, ki so imele naslednje rezultate:	1. Janett Burr
(ZDA) 2:05,	2. Kremslehner (Avstrija)
2:07.2. 3 Hrust (Avstrija) 2:10.3, 4. Zupančič (Udarnik) 2:20, 5. Urbar (Enotnost) 2:21 itd.
DRŽAVNA LIGA V KOŠARKI
Domači derby se je končal neodločeno
V	soboto zvečer je bila na igrišču Ljuba Šercerja v Šiški prvenstvena tekma med slovenskima predstavnikoma v zvezni ligi Tekma se je končala z neodločenim rezultatom 32:32 (13:8).
V	prvem polčasu je igral ASK boljše, v drugem pa je bil Železničar boljši. Toda kljub temu neodločen rezultat ne ustreza prikazani igri. Velika napaka napadalca ASK Juvana, ki je pri preigravanju nasprotnikovih igralcev izgubil žogo, je prinesla Železničarju dragoceno točko. Koše so dali za ASK Fu-gina 9, Pavlovič 2, Šerbec II. 4. Skr-janc 11, Šerbec I. 1 in Kristančič 5. Za Železničarja pa so bili uspešni Vozelj 10. Müller 4, Tošič 2. Dvoržak 1. Breznik 2, Feguš 9 in Remic 4. Ostali rezultati:
Crv. Zvezda:ZelezniČar (B) 81:40 (37:22) Crv. Zvezda : BSK 39:30 Proleter : Egyseg 32:30 Partizan : BSK 39:30 (23:15)
V	lestvici vodi zdaj Crvena zvezda, ki je odigrala eno tekmo več kakor drugoplasirana Mladost. Oba imata po 16 točk. Tretji je Partizan. Železničar (Lj.) je na petem, ASK pa na osmem mestu.
Ženska zvezna liga
Kako-r smo poročali, se je preteklo nedeljo pričela tudi ženska zvezna liga v košarki, v kateri tekmuje 6 ekip. Crvena zvezda in Železničar (obe Beograd), Proleter (Zrenjanin), Lokomotiva (Zagreb), Split (Split) in Železničar (Lj.).
Državno prvenstvo v nogometu Je bilo tudi včeraj nepopolno. Zaradi gostovanja naših vodilnih moštev v tujini so bile v I. zvezni ligi odigrane samo tri tekme VIII. kola.
Edino majhno presenečenje je napravila zagrebška Lokomotiva, ki je državnemu prvaku odvzela točko. Tesen rezultat v Kruševcu kaže, da je imel Partizan težko delo. Naj lepšo zmago pa je dosegel BSK nad Mačvo.
V	X. kolu II. zvezne lige Je Budućnost z zmago nad Dinamom in zaradi nepričakovanega poraza Vardarja v Zagrebu ponovno zavzela vodilno mesto v lestvici. Kvarner in Željezničar sta zmagala nad svojima nasprotnikoma in si utrdila središčni položaj v lestvici. Z učinkovito zmago nad Proleterjem (Zrenjanin) je Velež še nadalje obdržal tretje mesto. Izmed slovenskih predstavnikov Je bil tokrat uspešen le Odred ki sl je priboril dragoceno točko. Trboveljski Rudar je moral v tekmi z Radničkim' kloniti z visokim rezultatom. Izidi tekem so tile:
I.	ZVEZNA LIGA BSK : Mačva 2:0 (1:0)
Napredak : Partizan 1:2 (0:1) Lokomotiva : Hajduk 1:1 (1:1)
II.	ZVEZNA LIGA Radnički : Rudar 5:1 (4:0)
Dinamo : Budućnost 1:2 (1:1) Proleter (Z.) : Velež 0:2 (0:1)
Zagreb : Vardar 2:1 (0:1)
Rabotnički : Odred 0:0 Kvarner : Metalac 4:1 (2:1) 2eljezničar : Proleter (O.) 4:1 (3:0)
Prvenstvo Slovenije
V	IV. kolu slovenske lige je zmaga Triglava nad Branikom v Mariboru doslej največje presenečenje. Dvoboj Železničarjev iz Ljubljane in Šempetra pri Novi Gorici se Je končal z visoko zmago domačinov. Kljub nepričakovanemu porazu v tekmi z Muro, je Nafta 5e vedno obdržala vodstvo v lestvici. Rezultati so tile:
2elezničar (LJ.) : Železničar (St. Peter) 5:1 (0:1)
Kladivar : Korotan 1:1 (1:8)
Nafta : Mnra 1:3 (1:1)
Branik : Triglav 1:2 (1:0)
Ženuke Slovana prvakinje v rokometu
V	Ljubljani Je bila včeraj tekma žen«k Krima in Slovana v rokometu. Zmago so si priborile igralke Slovana 6:3 (4:2) in sl s tem zagotovile prvo mesto v republiški ligi ln pravico do kvalifikacijskih tekem za udeležbo v zvezni ligi. Kljub zmagi Igralke Slovana niso pokazale zadovoljive igre, nasprotno pa je videti pri igralkah Krima lep napredek.
Obrnjen položaj Je bil v tekmi moških. Krimovo moštvo je v primeri s prvimi tekmami močno popustilo, medtem ko je Slovan precej napredoval in gre poraz v veliki meri na račun dejstva, da je moštvo nastopilo samo z devetimi igTalci.
Turnir srednješolcev
V	organizaciji Enotnosti je bil v soboto na Igrišču Slovana pokalni turnir srednješolcev. Sodelovalo je 8 moških in 4 ženske ekipe, v katerih je mnogo igralcev ln Igralk, ki kažejo smisel za rokomet. Zanimive in na trenutke tudi razburljive tekme, so se končale z naslednjimi izidi:
mladinci: I. drž. gimnazija : Sola za umetno obrt 9:3, III. drž. : Klasična 3:2, X drž. : Učiteljišče 6:3. TSS : V. drž. 6:1, I. drž. : III. drž. 9:4, TSS : X. drž. 3:3. I drž : TSS 6:2; mladinke: V. drž. : X. drž. 6:0, Ekonomski tehnikum : Učiteljišče 2:0, Ekonomski tehnikum : V. drž. 4:3.
Včeraj je bila v Zagrebu tekma med Lokomotivo in Igralkami ljubljanskega Železničarja. Po ogorčeni borbi so zmagale Zagrebčanke z rezultatom 28:23.
Vodi Civena zvezda pred Proleterjem in Splitom.
Med tednom sta bili odigrani dve
tekmi:
Proleter : Lokomotiva 45:29 (20:16) Split : Železničar (B.) 38:31 (15:12) SLOVENSKA LIGA
Polet premagal Železničarja
V drugem kolu slovenske lige je bilo veliko zanimanje za mariborski derby med košarkarji Poleta in lanskoletnim piva kom Slovenije Železničarjem iz Maribora. V Gorici so domači igralci premagali neizkušeno moštvo Domžal, v Ljubljani pa je Rudar iz Trbovelj dosegel pomembno zmago nad košarkarji Sloge. Tekme zahodne lige Poljane : Železničar II. ni bilo. Rezultati so tile: ZAHODNA LIGA:
Rudar : Sloga 38:16 (18:9)
2elezničar (Gorica) : Domžale
45:18 (20:14)
VZHODNA LIGA:
Polet : 2elezničar 41:40 (14:16)
Zvezna liga v odbojki
Zaostala tekma IV. kola med Poletom iz Maribora in Krko iz Novega mesta, ki je bila odigrana včeraj v Mariboru, se je končala z zmago mariborskih odbojkarjev z rezultatom 3:0 (15:7, 15:4, 15:8).
Mladinska liga
V zadnjem kolu mladinskega prvenstva Slovenije so bili doseženi naslednji rezultati:
Rudar : Krim 2:4 (0:2), Korotan : 2e-lezničar (Lj.) 2:3 (2:1), 2elezničar (M.) : Kladivar 6:0 (3:0), Kovinar : Odred 2:0 (0:0); moštvo Mure bo v prihodnjih dneh odigralo še zaostale prvenstvene tekme.
REZULTATI OSTALIH TEKEM Zagreb : Graz 3:1 (1:0)
Vojvodina : repr. Herlinga (Danska) 4:1 (1:0)
Botafogo (Brazilija) : Arsenal 2:0 (0:0)
PRVENSTVO SLOVENIJE
Kamnik vodi v zahodni skupini
Prvenstveno tekmovanje slovenske lige se je včeraj končalo brez presenečenja. V zahodni skupini vodi Kamnik, v vzhodni pa Fužinar iz Guštanja. Rezultati so tile:
ZAHODNA SKUPINA:
Kamnik : Ilirija 3:1 (15:12, 15:9, 10:15, 15:6)
2elezničar II. : Krim II. 3:0 (15:8, Prešeren : Ljubelj 3:0
VZHODNA SKUPINA:
Fužinar : 2elezničar (M.) 3:0 (15:6, 15:10, 15:4)
TD Peca (bivša Mežica) : Kovinar n. 3:0 (p. f.)
Beograd : Pariz 3:2
Reprezentančno srečanje odbojkarskih ekip Beograda in Pariza se je končalo z zmago Beograjčanov z rezultatom 3:2
Tekme v vajah na orodju in atletiki
Na letnem telovadišču v Tivoliju so bile včeraj v organizaciji Mestnega telovadnega odbora v Ljubljani tekme v vajah na orodju in atletiki. Tekmovanje je služilo za izbiro najboljših tekmovalcev in tekmovalk za republiško prvenstvo, ki bo prihodnjo nedeljo v Ljubljani Od ljubljanskih društev je sodelovalo 15 vrst s 75 tekmovalci in 46 posameznikov, skupaj z njimi pa so tekmovale tudi tri vrste iz okoliških društev in nekaj posameznikov. Najboljše uspehe so dosegli:
VRSTE — člani I. razr.: Ljubljana I., II. razr.: Ljubljana Tabor: članice III. razreda: Ljubljana I.; mladinci II. razr.: Bežigrad, III. razr.: Vič: mladinke II. razreda: Bežigrad, III. razr.: Vič.
POSAMEZNIKI — člani I. razr.: Tomšič (Ljubljana I.). II. razr.: Poljšak (Tabor), III. razr.: Volan (Tabor): članice I. razr : Bajda (Tabor), III. razr.: Planinšek (Ljubljana I.): mladinci I. razr.: Mesarič (Tabor), II. razr.:	Jesenovec
(Ljubljana I.). III. razr.: Bergant (Vič), mladinke I. razr.: Cerar (Moste), II. razred: Vran (Bežigrad), III. razr.: Košir (Vič).
Magni spet vodi v dirki „Okoli Italife“
Nadaljnje etape velike in tradicionalne 34. kolesarske dirke »Giro d’ltalia« so prinesle zanimive borbe posebno v VI. etapi na progi Perugia—Terni, ki je bila dolga 83 km. Tekmovalci so startali z enominutnim presledkom. Zmagal pa je večkratni svetovni prvak Italijan Fausto Coppi s časom 2:04.15 pred Francozom Bobetom 2:05,22, Švicarjem Ko-bletom 2:05.39 itd.
Sedma etapa je bila dolga 290 km. Na progi Temi—Rim so se na cilju zvrstili takole: 1. Meno n (Francija), 2. Basotti (Italija) in 3. Magni (Italija). Vsi tnje z istim časom 8:59,14. Včeraj je bila na progi Rim—Napoli osma etapa. 234 km dolgo progo so prevozili kolesarji večji del v skupini, saj je tudi na cilj privozila velika skupina trinajstih kolesarjev, med katerimi so bili od znanih še Be-vilacqua: Kühler (Švica) in Francoz Bo-bet, zmagal pa je Italijan Casola v času 7:02,51.
V skupnem plasmaju je prevzel vodstvo Italijan Fiorenco Magni s časom
50:03,42, ostali tekmovalci pa so se zvrstili takole: 2. Astrua 50:04.29. 3. Kübler 50:04.51.	4. Bobet, 5. Van Steenbergen
(Belgija), 6. Fritz Schaer (Luxemburg), 7. Coppi (Italija). 8. Koblet (Švica) itd.
Na sliki sta Kubier in Bobet.
JfJlatli kolesarji so tekmovali v Istri
V nedeljo 1e bila končana trodnevna etapna kolesarska dirka na progi Reka —Pazin—Koper—Pula. Sodelovali so mladi kolesarji iz Hrvatske . in Slovenije. Startalo je 43 dirkačev, vso progo pa je prevozilo 24 tekmovalcev, ki so se borili za plasma posameznikov in moštev. Najboljša mesta so zasedli kolesarji Hrvatske in Istre.
Na prvi 58 km dolgi etapi od Reke do Pazina je zmagal Rečan Stroligo s časom 2:22 59. Na 73 km dolgi drugi etapi od Pazina do Kopra je imel najboljši čas Apolonio (Koper) 2:15.38. tretja etapa od Kopra do Pule je bila dolga 117 km. Prvo mesto si je priboril Bailo (Zadar) v času 4:17.47.
Vrstni red posameznikov po vseh treh etapah Je tale: 1. Stroligo (Reka 8:59.06, 2. Apolonio (Proleter) 9:07.54, 3. Levačič (Dinamo) 9:09.22,	4. Brajnik (Proleter)
9:10.54, 5. Bailo (Zadar) 9:13.17, 15. Balz (Nova Gorica). 21. Guštin, 22. Sekirnik (oba Krim) itd. V moštvenem tekmovanju je na prvem mestu Proleter iz Kopra, pred Dinamom iz Zagreba in Reko.
Državno prvenstvo v nogometu
Usoda Hezike pa ni bila v svarilen vzgled njeni mlajši 14 letni sestri. Okradla je (komaj nekaj mesecev pozneje) nekega gosta, ki si Je najel sobo v gostilni njenega očeta. Gost ni vedel točno ugotoviti primanjkljaja, mlada tatica je priznala le novec za 12 krajcarjev, ki jo je pa stal 18 šib.
Žalostne gospodarske in socialne razmere so ustvarile ugoden teren, da so se razpasli tatovi, berači in lovače, ki so ob temnih večerih in v samotnih ulicah iskale svoj bedni zaslužek. Beračenje, prosjaštvo in pote-puštvo Je bilo v 18. stoletju čisto vsakdanji pojav: stalne vojne, lakote in pomanjkanje, davčna preobremenitev, pičil zaslužek, množice nezaposlenih duhovnikov, redovnikov ln strežnikov iz razpuščenih samostanov, težava pri« s službo pod streho, vse to je množilo bolj In bolj trame na usmiljenost navezanih ljudi, brezposelnih, be-raCev ln takih, ki so po Valvasorjevih besedah našli preden sl izgubil, ter vzeli preden si jim dal. Da bi povratu odrast le od beračenja, so začeli snovati prisilne
delavnice in zaposlovalnice, da bi s proizvodnjo zvišali izvoz ln ljudsko blaginjo.
Prisilna delavnica je bila tedaj v tistih časih v Ljubljani še priključena kaznilnici. V t-> slednjo so prišle na kazen obsojene osebe, v prisilno delavnico pa lenuhi, potepuhi in beračenju vdani ljudje. Povprečno je bilo letno v kaznilnici 12 do 15 oseb, v prisilni delavnici pa 10 do 12. V kaznilnici so izdali za prehrano dnevno po 4 kr na osebo, v prisilni delavnici pa 7 kr. V kaznilnici je dobil kaznjenec 1 funt kruha na dan, v prisilni delavnici pa pol funta več. Za nedeljsko kosilo so dajali obojim proseno kašo ln ajdove žgance, v ponedeljek ričet in kislo zelje, v torek fižol in ajdov močnik, v sredo ješprenj, kašo in kislo zelje, v četrtek »čičerke« (grahova stročnica) In žgance, v petek fižol In kislo zelje, v soboto pa ričet in kislo repo. Za večerjo so imeli v prisilni delavnici ječmenovo ali ajdovo kašo, v kaznilnici pa so ostali brez gorke jedi.
Za podporo ubožcev so premožnejši meščani ustanavljali podporna društva, ki so živ dokaz požrtvovalne ljubezni do bližnjega. V Ljubljani so leta 1786. ustanovili po češkem vzorcu posebni Ubožni institut, ki so ga imenovali tudi združenje (ali bratovščina) iz ljubezni do bližnjega. Nekak pravilnik in obširno stvarno utemeljitev je sestavil kot oblastni funkcionar Anton Linhart. Zupan dr. Jože Potočnik je potem razglasil, da so resnično ubogi v Ljubljani primerno in dostojno oskrbljeni: od sredine septembra 1786 je bilo zato beračenje, prav tako
pa tudi vsako dajanje podpore na roko pod kaznijo prepovedano.
Po poročilu iz I. 1798 je ta ljubljanski Ubožni institut podpiral 328 revežev: 18 oseb je prejemalo po 6 kr. na dan (torej skoraj toliko, kolikor so izdali za preskrbo enega obsojenca v prisilni delavnici), po 5 kr je dobivala samo ena oseba, po 4 kr. 77, po 3 kr. 57, po 2 kr. 166 in po 1 kr. 9 oseb. Iz šenklavske fare je bilo 75 podpirancev, iz St. jakobske 74, frančiškanske 65, št. peterske 74 in iz trnovskega predmestja 40.
Za obubožane meščane obeh spolov ter za najdenčke je skrbel meščanski špital, ki je po neketm poročilu iz druge polovice 18. stol. oskrboval 22 oseb (vštevši .tudi špitalskega mežnarja) ter 26 najdenčkov. Za nšpitalca« so porabili dnevno 8 kr., za najdenčka pa 2 kr. Vsi so dobili tudi potrebno perilo, obleko in zdravila; za oskrbovalne ln upravne izdatke ( z zdravnikom vred) je potreboval meščanski špitai na leto okoli 900 gld.
V Ljubljani sta tedaj obstojali še dve drugi ustanovi, ki pa sta bili namenjeni za vso deželo in je zato imela jus praesentandi deželna uprava; to sta bili ubožnica in pa sirotišnica. V ubožnici v splošnem število ni bilo omejeno. Povprečno je bilo v dejanski oskrbi nad 50 oseb. Dnevno oskrbovalnino za glavo so računali na 5 3/4 kr. Jedli so soržični kruh, trikrat na teden so dobili opoldne meso in juho, v nedeljo tudi maseijc vina, za večerjo pa kašo.
Tudi v sirotišnici (ki se je vzdrževala pouajveč z
ustanovami dobrotnikov) število ubogih, osirotelih in po. štenih otrok ni bilo omejeno. Ob našem popisu je bilo oskrbovanih 38 otrok; stroški zanje so znašali na dan 6 1/2 kr. Dnevno so dobili 3/4 funta soržičnega kruha, za kosilo ob nedeljah, torkih in četrtkih juho z nadrobljenimi kruhom, rezanci ali rižem, govedino, zelje ali drugo zelenjavo, ob ponedeljkih in sredah ješprenj v juhi, govedino in zelenjavo, ob petkih fižol grah ali kaj podobnega, žgance, rezance, zelje ali repo, ob sobotah ričet, zelje ali repo in močnato jed. Za večerjo je bila večinoma kaša, včasih tudi suho sadje. Otroci so dobili tudi perilo, obleko, zdravila in druge potrebščine.
Kakor moremo iz teh podatkov posneti, Je bilo za uboge in sirote prilično preskrbljeno. Ker je vrhtega v onih časih veljalo v splošnem tudi načelo, naj za svoje reveže skrbi predvsem tudi domača občina, zato so bili mestni biriči zlasti tujim beračem vedno tesno za petami. Potepinov in prosjakov kar videti niso smeli, oboje so metali v en koš in jih pridno vlačili pred magistratno sodišče. Ko so še poleti 1786 naleteli na 16 letnega fantiča iz Stange, je bil obsojen na 5 palic, nakar so ga oddali domači gosposki. Hkrati ž njim je bil njmahan z 10 palicami njegov sovrstnik, ki ni vedel za svoje Ime in rojstni kraj; odpustili so ga z opominom, naj sl poišče delo, sicer pojde v kaznilnico. Neki drug brezposel. nik je pobral telovnik, ki je »padel« vozniku z voza, in ga Je hotel prodati. Odšteli so mu 5 palic ter ga z od. gonom poslali v domači okraj.