PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE vračajo. Poštnina plačana. TRST, petek, 20. julija 1945 ■ Lelo I. štev. 58 Uredništvo in uprava, Piazza Garlo Goldoni št 1-1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne Cena 2.- liri Protest tržaškega ljudstvaNove naloge - nov program * w Na UubUan8kem kongresu OF so se izpopolnile Temeljne točke nienega programa - Prva med njimi: Združitev vseh Slovencev v federalni Sloveniji DF Jugoslavije spričo kršenja demokratičnih pravic, zapiranja protifašističnih borcev in zaviranja gospodarske obnove Ze pred dnevi so antifašistične d®mokratične organizacije Trsta Prožile zavezniški vojaški upravi ^moiandum z 8 točkami, s kate-rl®1 so zahtevale čimprejšnje iz-^jšanje Življenjskega položaja iraškega ljudstva, zvišanje plač delavcem in nameščencem, pojasnilo žtede zadnjih aretacij protifašistov ‘1. da zavezniške vojaške oblasti spuste razveljavljanje demokratic-ustanov, ki so zrasle iz ljudske v°lje. v zadnjih dneh pogajanja ■Ued zavezniške vojaške uprave jn j^*gati protifašističnih demokra-"žrth organizacij ni prišlo do ni-*®e8»- konkretnega sporazuma, °droa>a so predstavniki zavezniške Vojaek» uprave pristali na to, da bodo čimpreje vzeli v pretres vprašanja, ki se tičejo izboljšanja gospodarskega in življenjskega stanja tržaškega ljudstva in povišanja plač vsem delavcem in namešden-vem. Glede aretacij in demokratičnih ustanov, so odgovorili, da to ni v njihovi kompetenci. Zaradi tega so napovedale anti-j fašistične demokratične organizacije v Trstu sporazumno s strokovnimi organizacijami v znamenje protesta splošno 24 urno stavko, ki se je pričela včeraj ob 24. uri. Agitacijski odbor ASIZ je malo prej izdal proglas, v katerem je Tržačanom takole razložil razloge stavke in jih pozval k njej: Poziv k stavki in njena utemeljitev ^riačanif ioni položaj tržaškega Ijud- 98 dan za dnevom slabša. smo sodelovanje naših ^^okratičiiih organov; šakali smo ^^holjsanje položaja glede pre- r*he »n piač' ,■ r,-1 valja do sodelovanja in vo- lo zboljšanja gospodarskega podaja. prebivalstva se zrcalita is /farnih zahtev, vsebovanih v osmih spomenice, ki smo jo pred-^ koncem preteklega tedna. Od- govarjajo nam z razoblaiitvijo in s sistematično ukinitvijo naših demokratičnih organov. Naše socialne pridobitve so s tem onemogočene. Položaj prehrane se je poslabšal. Nobene gotovosti ni glede plač. Rezultat: brezposelnost in glad. Se ved: Aretirajo se brez vzroka in se pridržujejo v zaporih, ne da bi se o tem dalo kako pojasnilo, znani borci za svobodo, med katerimi je pošteni, odločni prati fašist Jurij Jaksetich, vzorni borec za svobodo narodov in za svobodo Trsta. Fašisti pa so protežirani in se I prosto krt ta jo! Dovolj I Demokratične delovne množice, vse ljudstvo jo v znamenje protesta odredile splošno stavko začenši od tj. ure v sredo 18. julija do 94. ure, četrtek, 19. julija. Meščani, dekvvoil Pokažimo vsem, vsemu svetu v tem trenutku, ko trije veliki zavezniški državniki razpravljajo o temeljih pravičnega miru, našo združenost in solidarnost, našo odločno voljo, da se spoštuje vse, kar smo s težkim bojem pridobili. Pokažimo, da smo v prednjih vrstah vsakokrat, ko gre za demokratično rešitev faznih problemov, Stavka! Za svobodo in demokracijo, za kruh 'in delo! V zgodnjih jutranjih urah so se pričele zgrinjati okoli .teh po zidovih nalepljenih, letakih skupine delavcev in meščanov. Živahno in samozavestno so komentirali svoje zahteve in odobravali odločni korak svojega vodstva. Skupine so potem krožile po praznih ulicah, po katerih so danes delali hrup le vojaški avtomobili. V poznih dopoldanskih urah je agitacijski odbor ASIZ izdal prvo poročilo o poteku stavke: 120.000 ljudi zapustilo delo Prezir reakcionarnim stavkokazom, bednem ostankom fašizma! ** prvih, poročil je razvidno, da . tasies stavkalo okoli 150.000 de-To je veličasten, dokaz mo-01 tržaškega ljudstva, ki je vstalo hrambo svojih demokratičnih u-*t®no„ in svojih gospodarskih zah-\ Udeležba pri stavki ni mogla po-^ti večje neprisiljenosti in ved-razumevanja. Disciplina stov-je res vredna pohvale. . nekateri uradniki nekaterih podjetij so ponovno poka-*voj reakcionarni značaj in 10 udarnost osovraženemu faši-heniu režimu. namreč nekatere name-jf"0« pni poiti m brzojavu, žeiee-7°ar1e> bančnike, nameščence pri ^at»vab)icah, kakor tudi ravna-tržaškega Lloyda. Množica ^ykujoC4h gleda » prezirom in <^n te zakrinkane fašiste in ima % S v en ravnati z njimi kot s sovražiti skušajo razbiti motnost Omskega in slovenskega Ijud- ki skušajo razbiti demokratič- Protifaštstični blok, M skušajo dj*01*®* osovražene oblike faštstič-v/a vladanja. y^žačani! Pokažimo z našo enot- da hočemo: razširiti in ojačati nase demo- ustanove, ki smo si jih J^°rt!i v težkem boju v ilegalni *n za časa vstaje. Edino te ^n°Ve jamčijo dobrobit, svobo mir našega mesta. -Doseči takojšnjo izpustitev a-protifašistov, med kate-J*1* je jundški protifasist in de-0,Brat jurij jaksetich, iz zaporov. 3. Ojačati m braniti italijansko- šlovensko bratstvo, ki je neobhodni pogoj za uničenje ostankov fašizma. 4. Zajamčiti človečanske življenjske pogoje naših delavcev. Z največjim obsojanjem moramo ugotosnti, da se je fašistični izzivač inž. Manzntto iz ravnateljstvi O.R. D.A., ki ga izpostavljamo preziru vseh demokratov, posluši! zavezniške vojaške policije in dal zapreti dva stavkajoča. Drugi splošnega obsojanja vredni primer se je dogodil v gledališču Verdi, kjer se je fašistični prvak Antonia: Hi poslu žil zavezn iške vojaške policije in dal gledališče zopet odpreti. Oorje izdajalcem ljudstva! ■ Nadaljnji desettlsoči v Tržiču, Miljah, Gorici Stavka je zajela tudi vse okoliške ind/ustrlje. Po zadnjih poročilih, ki smo jih prejeli, je stavkalo v Tržiču, Redipulji, Plealsu, v Ronklh in drugih krajih okoli Tržiča če* 14.000 delavcev in nameščencev. V Miljah je stavkalo nad 3000 delavcev. Iz Gorice še ni podrobnih poročil. Stavka poteka mirno. Prišlo ni do ndkakega incidenta med stavkajočimi in policijo. Uradniki združenih ladjedelnic so prišli zjutraj n« delo, nakar so jih delavci pregovorili, da so takoj zapustili delo. V popoldanskih urah je agitac-j-ski odbor izdal drugo poročilo o stavki. čil, v katterlh skušajo obrazložiti vzrok tega, kar delavci upravičeno naztvajo «izdajstvo». Dotičniki skušajo opravičiti dezertacijo s trdSt-vijo, da je današnja stavka političnega značaja. To je filistejska trditev. Jd argument, ki ga rabijo, tisti, kateri najdejo vedno kak izgovor, kadar se je treba boriti. Tak je argument dezerterjev. Vedeti je treba, da ni gospodarske borbe, ki ne bi imela politične vsebine. NS moinofjili za pravično rešitev gospodarskih problemov delavskih razredov, kadar »o ogrožene ustanove, za katere se je ljudstvo borilo in trpelo, kadar se aretirajo njegovi najboljši sinovi ljudstva. Niti ne velja izgovor, da Italijan sko-slovenska protSfasi-lirna zveza ni pooblaščeni zastopnik vseh demokratičnih strank. Ce tržaški demo krati danes še niso združeni v italijansko slovenski protifašistični: zvezi, gre to na rovaš nerazumevanja in neodločnosti do turnih, ki se niso znali hkrati med reakdijo in demokracijo. Dela vci, to so postani prebivalci j Trsta, ne bodo pozabili deze vtiranja v škodo pravic našega mesta in naše pokrajine In ne bodo odpusta i tistimi pisunom nizke vrste, ki z dovtipi in z neumnimi ironijami zasmehujejo njih revSčano, njihovo bol, njihove velike, neskončne žrtve, ki jih doprinašajo, da pridejo do kruha, do svobode, pravice in razumevanja zate in za svoje otroke; dVVWVAW.W.V.VAn^(WS Na braniku demokra* ličnega napredka Ottawa, 14. Tass. — Iz drugega letnega kongresa Kanadske slovanske lige, ki je bil v Windoru v On-tari, je bila poslana pozdravna poslanica Vseslovanski zvezi v Moskvi z zahvalo «za izreden prispevek, ki ga je Zveza dala ideji združitve vseh Slovanov za zmago nad krutim hitlerizmom in fašizmom*. V poslanici izražajo željo, da bi slovanski narodi ostali «trden branik demokratičnega napredka in ! svobode vseh narodov*. Brvi kongres Osvobodilne fronie je »prejel naslednjo razširitev temeljnih točk programa Osvobodilne fronte. I. Jugoslovanska armada, ustvarjena v narodnc-osvobodiln i borbi, je kot oborožena pest svobodoljubnih jugoslovanskih narodov pod vodstvom maršala Tita maja in junija 1945 osvobodil* vse slovensko ozemlje ter tako izpolnila osnovo med {.Temeljnimi točkami Osvobodilne fronte*, postavljeno n» njenem U-»tanovnem sestanku 27. aprila 1941. Osvobodilna fronta, ki je ne glede na razkosan ost slovenskega ozemlja združila Slovence v krvavem, štiriletnem, z neizmernimi žrtvami izpolnjenem osvobodilnem boju proti okupatorju, in fašizmu, proti njunim domačim hlapcem, za zmago svobodoljubnih narodov, naglasa zato in z neuničljivo moralno pravico življensko zahtevo slovenske-1 ga naroda: 1. Združitev vseh Slovencev v federalni Sloveniji demokratične in federativne Jugoslavije. \ rr- Zgodovinska zmaga nove, demokratične in federativne Jugoslavije, ki temelji na ljudski demokraciji, zrasli iz narodno osvobodilne borbe ljudskih množic naših narodov, je uresnKlla program OF, postavljen in sperjet 1941 in 1942, odnosno je utrla učinkovito pot njegovi dosledni izvedbi. Novo Jugoslavijo je izvojevalo pod Titovim vodstvom jugoslovansko narodno osvobodilno in ljudsko demokratično gibanje, čigar neločljivi, bistveni sestavni del je bila jn je Osvobodilna fronta Slovenije. Nova Jugoslavija ne Izpolnjuje torej samo življenekih narodnih ln demokratičnih teženj našega naroda in naših ljudskih množic —- teženj, k: so narekovale osvobodilni fronti Temeljne točko Iz leta 1941 fn 1.942 — temveč ja-edvsemi je in ostaja njihova živa, utelešena ustvaritev. Potemtakem: 2. Državna korist nove Jugoslavije, vsestranski utrjevanje njene notranje in zunanje moči, krepitev njenih obrambnih sposobnosti je najvišja zapoved za slehernega zvestega pripadnika Osvobodilne fronte, za slehernega Slovenca in Jugoslovana. Ljudska demokracija Popoln uspeh protestne manifestacije Jalovi izgovori ljudskih dezerterjev - Nizkotni dovtipi na raium bede in žrtev Vesti, ki prihajajo z vseh stara-1 trgovci ln bitetektualol so hoteli ui, pričajo o velikanskem uspehu protestne manifestacije, katero je ljudstvo Trato ln dežele pričelo preteklo noč pod vodstvom svojih demokratičnih in prottfašMTnih organizacij. Ne gre za poizlius stavke, kakor piše neki popoldanski Ust, pač pa *a uspelo, povsev.1 uspelo stavko hi noben dobrohoten ali' zlonameren dovtip ji ne bo mogel zmanjšati nje. nega pomena, Tr/.av-ko prebivalstvo, Italijani in Slovenci, delavci, obrtniki, uradniki, pokazati svojo udanost načelu demokratičnih ustanov, hoteli so manifestirati svojo solidarnost z aretiranimi protVfošisti. Ponovno so potrdili zahtevo po razumevanju njih življenjskih problemov, ki so problemi ljudi, ki so se borili, ki so trpeti In ki hoče,jo danes deteti, da s tem dostojanstveno prispevajo k obnovitvi Trato in pokrajine. Prezir vseh poštenjakov in vseh odkritih demokratov do majhnih skupinic odpadlih riavkokasov Mii dotlftnfke, da izdajajo vrato poro- WW Potsdamski sestanek treh Predstavlja zgodovinski rezultat zmage nad temnimi silami fašizma v 19. »d. Oči vsega sveta so dheh uprte v mestece Pots-k ’ *N>elko nemškega militarizma. &V V tem mestl* 80 S€ sestali o v da se porazgovorijt Ij^l®*1 Perečih vprašanjih, ki ae po-po zmagi nad naslednikom Vem6 militarizma, nemškim fa- S t«m zgodovinskem sestanku je So ugibanj. Mnogo se govori, o bodo razpravljali. Eno je go- zmagovitem zaključku voj- {( 86 pojavile velike spremembe, bujna posledica razvoja R vsa ve<’'j* nesoglasja, , ,teihi ’lnvlJtva po vsaki večji »pte- Sestanek je tudi nujna posledica sklepov teheranske ln jaltske konference. Ni težko ugentti vsebine razgovorov. Ako pogledamo po današnji Evropi, nam bežen pogled pove, da so bili povsod! bodisi rod vplivom vojnih razmer, reakcije na eni ln zrelosti ljudskih množic na drugi strani, ustvarjeni mnogi življenjski pogoji, novo stanje ln nova miselnost. Obstoja cel komploks nelahkih problemov, ki jih bo treba rešiti. Uspešna rešitev teh vprašanj bo služila bodočemu povojnemu miru. To pa je zgodovinska naloga sedanje konference. Moskva, 19. Tass'. Komentator »Rdeče zvezde* Jenmačev piše: »Sestanek voditeljev treh zavezniških velesil - SZ, Velike Britanije in USA je zasenčil vse druge mednarodne politične dogodke v tem tednu. Ni ga kraja na zemlji, kjer ne bi bilo živahnega zanimanja za ta dogodek. To je naravno. Ko so bile voja.ške naloge, ki so bile sttev-Ijene preid združene narode, uspešno rešene ln dosežena zgodovinska zmaga nad Hitlerjevsko Nemčijo, sc adaj na dnevnem redu druge "nič manj važne naloge. Od njihove re-(litve je odvisno, ali bo človeštvo Imelo trajen m*r, svobodo in pravico. Jasneje kot kdajkoli poprej je, da ra or omo vse te številne cilje do- seči samo pod pogojem, da ostane ohranjeno prvotno sodelovanje med SZ, USA ln Veliko Britanijo, ki so ,‘ikupaj najodločilneje pripomogle k imagi nad fašistično tiranijo. Vodje treh sil se sestajajo tretjič. V Teheranu In na Krimu so se posvetovali v sredi vojne tn pripravljali zmago. Takrat je slogo določal glavni faktor, da se vsi skupno bore proti Nemčiji. Zdaj je Nemčija premagana in po-tavljeno mora biti neomajno načelo na temelju sodelovanja ob zmagi: ustvafitt ln obvarovati mir. Lahko sl je zamisliti, o kako zapletenih problemih, ne 1» evropskih, temveč tudi svetovnih se je treba posvetovati In jih reševati. Vse je odvisno od medsebojne dobre volje, medsebojnega razumevanja in realističnega razumevanja globokih .t.prememb, ki so se izvršile v Evropi in po drugih kontinentih kot rezultat zgodovinske zmage nad temnimi silami fašizma. Voditelji (rch velesil so se sestali na ozemlju premagane Nemčije, kjer je bil še preil kratkim glavni stan fašiz+ično-ga nasilja, kjer so se izdelovali načrti najstrašnejših zločinov proti ljudstvom Evropa in vsega »veta in kjer so »e tl zločini Izvrševali. Sani po sebi je sestane* na takem m as tu največ ji triumf »magoelavnlh armad protlhitlerjevsks koalicije*. ,a. Zavezniki na Atlantiku London, 13. VZN. — Admiralite-ta je objavila, da so ameriške in druge zavezniške letalske sile na Atlantiku potopile 460 nemških in 60 italijanskih podmornic. Mimo dosedanjih podatkov, ki so se zbrali tudi Iz nemških virov ln so jih dali vjeti nemški častniki, kaže da je bilo iz neznanih vzrokov potopljenih še nadaljnjih 120 podmornic. Na Severnem morju so zajeli 81 podmornic. Vse te podmornice ne štejejo k onim, ki so bile zajete po 8. maju t. 1. V času vojne je plulo preko o-ceana 2200 konvojev, ki so šteli skupno 750.000 tovornih ladij. Največji konvoj je štel 167 ladij. 574 ladij je sovražnik potopil, torej po eno ladjo na vsakih 131. Včasih je plulo po Atlantiku do 700 trgovskih ladij, ki jih je spremljalo po 100 vojnih ladij. IH. Ljudska demokracija nove Jugoslavije je živo nasprotje protidemokratičnega, hegemonlstičnega, pro-tiljudskega ustroja stare Jugoslavije. Ustroj stare Jugosllvije je neogibno dov edel do zloma in propada države, ljudska demokracija nove Jugoslavije je v epskem, junaškem, zgodovinsko tvomem poletu povedla jugoslovanske narode in njihovo skupno državo v zmago in vstajenje. Zeto izpoveduje Osvobodilna fronta: 3, Ljudska demokracija jp bistveni pogoj za blaginjo jugoslovanske države. In obratno! Prospeli nove, Titove Jugoslavije, je bistveni pogoj za svobodno in srečno bodočnost ljudskih množic, za svobodo, e-nakopravnost, bratsko enotnost jugoslovanskih narodov. Varovanje, utrjevanje in nadaljnji razvoj vseh demokratičnih pridobitev narodno osvobodilne borbe sodi med osnovne naloge Osvobodilne fronte. Zato nikoli več in v nobeni obliki — starega stanja izpred aprila 1941! IV. V bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov, ki je v boju na življenje ln smrt posvetila s krvjo in življenji naših najboljših sinov in hčera jugoslovanska narodno osvobodilna borba, zre Osvobodilna fronta: z moralnega vidika najple-menitejšo in zato najvišjo pridobitev narodno osvobodilnega boja; izraz usodne in naravne povezanosti jugoslovanskih narodov; osnovno jamstvo tako za svobodo in neodvisnost Jugoslavije kot celote, kak ar ! za svobodo in enakopravnost slehernega naroda posebej; pogoj za obstanek in nadaljnji razvoj naše ljudske demokracije, ki po svojem vsebinskem bistvu mora narode zbliževati in družiti. Zato naglasa Osvobodilna fronta: 4. Varovanje, utrjevanje, poglabljanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov — ene najpIemenitejMh, najvišjih pridobitev naše narodno osvobodilne borbe — je obvezna zapoved za slehernega državljana. borbo proti sooialnemu izkoriščanju. Izvirna izkušnja Narodno osvobodilnih odborov, ki so zrasli iz narodno osvobodilne borbe kot pristni ljudsko demokratični organi, dokazuje, da Narodno osvobodilni odbori kot osnova demokratične ljudske oblasti njene državne zgradbe in njeno aakohitosti najbolje ustrezajo gomijm načelom. Zato: 8. Utrjevanje In razvoj Narodno osvobodilnih odborov — od najnižjih do najvišjih — skladna zgradba in skladen ustroj naše države, njenega poslovanja in vse njene zakonitosti na njihovi osnovi, aktiviza-eija najširših ljudskih množic, vključno žena in mladine, v nij-hoveu okrivu in okrog njih. Tak je program Osvobodilne fronte glede demokratične ljudske o-blasti. Zemljo tistemu, Ki Jo obdeluje IX. VeČ kot tisoč let je naš kmet ječal pod jarmom tuje gospode. Stoletja se je beril proti graščakom za »staro pravdo*. Toda niti v veličastnem puntu Matije Gubca, niti v poznejših bojih proti grofu in sodobnim veleposestnikom mu ni u-epelo v celoti izbojevati pravice dCo zemlje, k'i jo poji s svojim znojem. Vse do današnjega dne so se ponekod ohranili celo ostanki tlačanstva. Osvobodilna fronta je kot demokratična zveza ljudskih množib poklicana, da uresniči stoletne tež-’ nje našega kmeta po zemlji Zato je geslo Osvodilme fronte- i 9. Proč z ostanki tlačanstva! Zemlju tistemu, ki jo obdeluje! Zemljo tistemu, ki je nima dovolj! Veleposestnikom nobene odškodnine! Gospodarski program Naslonitev na Sovjetsko zvezo Položaj Japonske Beograd, 14. Tanjug. —- «Wash-pravl med drugim: »Japonski vo-pravi med drugima: »Japonski voditelji morajo sedaj vedeti da ima njihova dežela samo 2 možnosti: ali se brezpogojno predati ali nadaljevati samomorilni odpor. Za to izbiro jim je ostalo zelo malo časa. V zadn jem času pe ameriška zračna ofenziva na Japonsko pokazala porast tako po številu letal, ki se uporabljajo pri bombardiranju, ln po množini odvrženih bomb kakor tudi po obsegu letalske ofenzive. Pri teh napadih Je bilo porušenih in poškodovanih nad 30 japonskih mest, pri čemer je treba všteti tudi velike metropole. Obseg in moč teh napadov sta bila tako velika, da se lahko vzporejajo samo z najtežjimi bombardiranji Nemčije. Japonska letalska moč, oziroma to, kar jo od nje ostalo, se ne more upirati ame. riški letalski sili. Tudi japonska obramba na kopnem je pokazala, da je zelo slaba. Ostanki japonskega brodovja so zbrani, da bi se zoperstavili zavezniški invaziji. Toda moč japrgiskega brodovja je zelo omejena ln pe bo mogla mnogo koristiti Japonski, »e manj bi mogla odbiti zavezniško invazijo. Italija v vojni z laponsko Rim, 16. — Ministrstvo zunanjih zadev je objavilo: »Italijanska vlada se je že pred časom obrnila na švedsko vlado, ki zastopa naše interese na Japonskem, da preko švedskega diplomatskega zastopnika v Tokiju takoj sporoči japonski vladi uradno izjavo, s katero se Italija s 15. julijem smatra v vojnem stanju z Japonsko. O tem »o bile že prej obveščene severnoameriška, britanska, sovjetska, kitajska in francoska vlada.* Diplomatske zveze med Italijo in Japonsko so bile prekinjen« i« meseca septembra 1943. Sovjetska Zveza in njej na čelu ruski narod sta rešitelj in osvoboditelj slovanstva, sta zaščitnik svobode, neodvisnosti in enakopravnosti slovanskih narodov. Izkušnja zgodoviskega boja slovanskih narodov proti Hitlerjevemu imperializmu nazorno izpričuje: življenjsko nujnost za, slovanske narode, da se naslonijo na veliki ruski narod in vso Sovjetsko zvezo; potrebo vseslovanske enotnosti z z ruskim narodom na čelu. Osvobodilna fronta, ki je že na svojem ustanovnem sestanku pou-earila, da je usoda naših narodov najtesneje združena z usodo ruskega naroda ln Sovjetske zveze, ugotavlja, da se je ideja vseslovanske enotnosti pod vodstvom, velikega ruskega naroda v domovinski vojni razvila v eno najprogresivnejšlh, za svetovno, za človečansko demokracijo najpomembnejših idej. 5. Osvobodilna fronta torej zastopa med našimi ljudskimi množicami z vso doslednostjo: n era združljivo bratstvo in zavezništvo naših narodov z velikim ruskim in vsemi slovanskimi narodi, našo naslonitev na Sovjetsko zvezo, vseslovansko enotnost z ruskim narodom na čelu. Proti narodnemu izdajstvu vi. Izkušnja narodno osvobodilna borbe proti nemškemu in italijanskemu fašističnemu imperializmu neizpodbitno dokazuje, da korist narodne svobode, narodne in državne suverenosti in resnične demokra- cije kategorično terja, naj izkoreninimo iz lastnih nerodnih vrst vse t*ste vplive in postojanke tujega imperializma, ki povzročajo narodno izdajstvo in ogražejo demokracijo. 6. Osvobodilna fronta se nepopustljivo bori proti slehernemu notranjemu vplivu in pojavu med našim narodom, iz katerega lahko v korist ln v službi tujega imperializma izvira narodno izdajstvo. Za demokratična In človečanska ideala vn. Domovinska ljubezen, ki jo goji Osvobodilna fronta, temelji na globoko demokratičnih ustanovah. Zete nima nas patriotizem, ki je razvil v ljudskih množicah neskončno mr žnjo do imperialističnih osvajalcev z nacionalnim šovinizmom, h kateremu podpihujeta protiljudska, protidemokratična reakcija im imperializem. 7. Osvobodilna fronta pobor-nik demokratične domovinske ljubezni, se hkrati z vso doslednostjo bori proti šovinizmu in sleherni njegovi obliki kajti šovinizem izvira po eni plati iz zaostalosti, po drugi strani pa je sredstvo najtemnejše reakcije in imperializma, šovinizem prinaša konec konca najhujšo škodo lastnemu narodu. Patriotizem novega kova ne razdružuje demokratičnih ljudskih množic svobodoljubnih narodov. Njegove demokratične osnove jih družijo in zbližujejo v skupnih stremljenjih in naporih za skupne demokratične in človečanske ideale. Utrjevanje ljudske oblasti VIII. Smisel in vsebina ljudske demokracije sta v tem, da oblast je in ostane v rokah ljudstva. Ljudske demokracija mora nuditi ljudstvu sredstva in Jamstvo, da lahko ubra-n' sebe, demokraoijo, narod in državo pred notranjimi ln zunan jimi sovražniki, pred domačo in inozemsko reakcijo. Demokratične pravice mo- rajo krepiti ljudstvo, ne pa ljudskih im narodnih sovražnikov. Resnična svoboda ni svoboda protiljudske klike, da lahko zatira velikansko večino naroda. Resnična svoboda je svoboda ljudske večino v narodu. Dejanska demokracija mora b-kratl nuditi množicam delovnega ljudstva odprto pot za učinkovito X. Z zavestjo, da je po end plati treba pobuditi vse gospodarske sile naših narodov ln jih usmeriti v obnovo iu da se po drugi strani borba med domovinsko ln ljudsko koristjo ter protiljudsko reakcijo danes nujno odigrava zlasti na gospodarskem poprišču, proglaša Osvobodilna f ronta v gospodarskem pogledu naslednja načela: 1«. Vse gosfpodarshe sile naših narodov posvetimo obnovi! Privatne gospodarske iniciative ne zavračamo, temveč jo pospešujemo, kolikor ta koristi ljudski skupnosti. Zadružništvo naj postane v pogojih ljudske demokracije pomembem činitelj za dvig ljudskega blagostanja, za zaščito malega proizvajalca ln odjemalca pred izkoriščanjem, za smotrno gospodarsko delavnost. Utrjevanje in razvijanje državnega gospodarskega sektorja bosta krepila moč naše države, množila gospodarske m politične sile naše demokracije, vodila množice delovnega ljudstva iz socialnega izkoriščanja v ustvarjanje za svojo državo, torej za sebe. Spekulaciji na račun države in ljudske skupnosti je treba napovedati brezobziren boj. Delo - osnovna dolinost in pravica XI. V »tari Jugoslaviji je bilo tlelo predmet brezobzirnega izkoriščanja. V pogojih ljudske demokracije je postalo temelj naše ljudske demokratične državne oblasti in postaja izvor našega ljudskega blagostanja. Zato: XI. Delo, dviganje njegove produktivnosti je osnovna dolžnost in ipravicia, osnovni moralni zakon, čast in ponos slehernega državljana. Zato je država dolžna nuditi dehi vso socialno zaščito. XEL V, preteklosti so reakcionarne slie zapirale ljudskim množicam vrata k prosveti ln kulturi Ravnale so tako, ker so se zavedale, da je nad nevestnim in neprosvetljenim ljudstvom lažje vladati kakor nad Izobraženim in prosvetljenim. Zato »i Osvobodilna f ronta postava, lja za svojo nalogo: 12. Ljudska demokratična o-blast mora omogočiti širokim ljudskim množicam čim popolnejšo brezplačno izobrazbo in neoviran prosvetni razvoj slehernemu državljanu, tako v smislu osebne rasti, kakor kulturne dejavnosti. OF predstavlja slovenski narod XHL Danes, po zaključku štiriletne o-»vobodilne vojne,’slovesno ugotavlja Osvobodilna fronta, da ne bi bilo vojaške zmag* jugoslovanskih narodov inda ne bi bila ustvarjena demokratična to federativna država jugoslovanskih' narodov, če ne bi bile ljudske množice teh narodov vodile svojega ‘boja protifeajiruu ln domačim izdajalcem združene v trdno.enoto. Osvobodilna fronta slovesno ugotavlja, da ne bi bilo njenih veličastnih amag, uresničenja njenega nacionalnega in demokratičnega programe, da ne bi bHo preporode slivenskega naroda, če se ne bi bila razvila Osvobodilna fronta v popolnoma enotno demokratično zvezo slovenskega ljudstva. Zato: 18. Osvobodilna fronta varuje enotnost povsod to proti vsakomur ko* največjo pridobitev velike domovinske vojne slovenskega ln jugoslovanskih narodov, kot največjo pridobitev demokratičnega slovenskega ljudstva. Osvobodilna fronta kot ustvarjalka enotnosti ima edina moralno pravico, da predstavlja slovenski narod in njegovo ljudstvo. WAVWUWWiVAWW.W.ViiWiWWVWVWWA Delna demobilizacija v Jugoslaviji Beograd, 19. Tanjug, — Predsed-ništvo AVNOJ-a je izdalo zakon o demobilizaciji letnika 1909 in starejših letnikov, vseh žena, razen onih, ki so nujno potrebne, ter vseh družinskih hraniteljev brez izjeme. Ta odredba se ne bo nanašala na pripadnike garde in oficirje ki so nenadomestjivi strokovnjaki, in bi želeli ostati v armadi. Vsak demobiliziranec bo užival ugodnost brezplačnega prevoza. Dobil bo o- blačllo to obutev ter izplačilo v, de-narju v višini plače, računane od dneva poziva pod orožje do dneva demobilizacije. Clanl NOV bodo dobili posebno nagrado. Oblasti bo dobile nalogo, da jim poiščejo delo ah da jim dajo v najem zemljo. Demobillzirancl imajo tudi pravico do posojila do 10.000 dinarjev. Odredba o demobilizaciji mora biti izvedena v teku dveh mesecev. VWWVWWVWWWWWh VAVAWVWVWVW.VVW^ Turška kampan|a proti SZ Politika turike „ oporo miru“ na Balkanu razkrinkana - Groinje z griko-turikim blokom proti ostalim balkanskim driavam Moskva, 18. Tass. — Dopisnik lista »Pravde* poroča, da vodi sedaj ves turški tisk a prav meio izjemami divjo gonjo proti Sovjetski zvezi, Bolgariji, Jugoslaviji im Ru-muniji. Značilno je, da je pisanje vseh teh listov slično. Moglo bi »e ■reči, da si je zloglasni »Yolčirr> popolnoma podvrgel vse ostalo časopise, če ne bi sami pisal po navodilih svojih podpihovalcev. Kaj je vzrok te divje gonje turškega tiska? Zakaj na vse mogoče načine napada balkanske dežele, Bolgarijo, Jugoslavijo, Rumunijo? Odgovor na to vprašanje je dovolj in umljivo jasen: Imperialistični načrti in računi nekaterih zloglasnih turških politikov glede balkanskih deiel »o »e popolnoma ponesrečili. Prod nekaj meseci je tur-jki list »Eni Aseyr» trdil, da »ra če-»to govori o veliki nalogi ki je določena Turčiji v vzhodnem Zredo-zemjlu in na Balkanu. Naši resni- čni prijatelji nas imajo za zmožne, da bomo tukaj največja opora reda*. »Tanin* pravi na lati način kakor »Eni Assyr», da so »e nekateri turški politiki zavzeli za ustvaritev balkanske zveze v kateri bi seveda Turčija imela vlogo »podpornice reda*,. Tl načrti in računi so bili prekrižani. Balkanske države niso pozabile zgodovinskih naukov iz najno-vejšeg* časa, ki so popolnoma razkrili, kako Turčija razume »oporo -miru*, in niso pokazale nikakega nagnenja, odreči »e svoji neodvisnosti ln svoji svobodi, da bi zadovoljile turške želje. To pa je bil že zadosten vzrok za ves turski tisk, da je začel silovito napadati Bolgarijo, Jugoslavijo in Rumunijo, GIay, no silo svojih napadov pa je usmeril na Sovjetsko zvezo in na Rdečo armado, ki je bila v nosprotju-z m*. čuni »nevtralcev* bila tako predi* na, da je zdrobila nemško vojsko. PRIMORSKI DNEVNIK 26. Julij* 1948. Kjer zmanjkuje dela in kruha V gonških livarnah, strolarnah in predilnicah se delavci s skrbjo oziralo v bodočnost V prijazni nižini ob bregovih Sočo so giblje industrijsko življenje Gorice. V »triahkl tekstilni* na. deanem hregu Rod* in v podjetju «9AFOG» ilvl del goričkega ljud- ' bile nade obratovanje tovarn zelo stvn, ki n« pozne Mednega počitka , dobre, Bilk je res možnoat^ d* se.., Za 1 kg paradčinikov in poi kg krompirja Takoj po osvoboditvi Goric, so in dostojnega plačila za evoj trud V livarnah, mehaničnih delavnicah in tudi v predilnicah so komaj čakali konca vojne, ki jih je kar najbolj kruto prizadela. Niti prej ni bilo tu razlika ined Italijani hi Slo-venci. Napori niso bili flič manjši za ene kot za druge. Kaj naj bi povzročalo razdor med njimi? Mar skrajno pomanjkanj« vsega, ki je še dangs, po dveh meaeelh osvoboditve, in ki ga tako grenki ©b-čutjo eni kot drugi? Polteni delavci so povsod enaki. Delavec razume delavca kakor borec ljubi borca. »Delavska enotnost* Je u-stvarila pravo enefeiost med njimi in ap tako strojeni dočakali prve dni maja, dan svobode, Upravičeno so mislili, da bodo lahko svobodno zadihali in da se bodo končno iznebili tudi Srne borze, k) Je bila ves čas vojne poleg okupatorjev in fašistov njih največja satirelka in sovražnica. Ižbehlli so se je, pa Je za kratek čas. Sedaj Jo imajo zopet na glavi, ob vsakem koraku Jo srečuj«, jo, le e to razliko, da je javna in priznana ter se imenuje »svobodni trg*. Z orožjem so obranili svojo tovarno V sami tovarni 8APOG položaj ni tak, kot so ga pričakovali. Res je, da vojna tovarne ni poškodovala. Pogled na nedotaknjeno stavbo razveseli človeka, Zadnje dni aprila in prve dni maja so jp delavci sami • orodjem ubjanili pred podivjanimi četniki. Hoteli so jo uničiti takrat, ko so bežali des Sočo v Furlanijo pred naglim prodiranjem jugoslovanske armade. I* vrst« prvih najodločnej-ših mož js vstalo v tovarni 130 o-baroženih delavcev. Tistih dni ne bodo pozabili, izgubili so takrat dva delavca, več pa Jih je bilo ranjenih, Ubili so dva četnika, sedem pa so jih ujeli šivih. Ko so tovarno na ta način ohranili, se jo očistili |e od znotraj. Na vrsto so pridu vsi o*i, Id so podpirali fetišem in se nikakor niso mogli vživeti v njegov ko. nec, Fatistl ia pretepači delavcev so isginili is v prvi poloviel maja. Vrata tovarne so as zaprla tudi za tistimi, ki so •# udeleževali kazenskih ekspediciji proti prebivalstvu. M~d njimt je bji tudfl znani Ceh Gregor, Id Jz pretepal ljudstvo v Vrtojbi. Zavedno so odstranili ia ovoje srede tudi faMstičn« prostovoljce, ki so biti v »poniji, ter one, ki so s svojimi Zovialetlčniml na- bo tovarna rasvila in da bo s tem jeijh problem večjega dela gor iških delavcev, Nadaljnji dogodki pa so pokazali vsa drugače hi sedaj je stanje delavcev v mnogih primerih obupno ter brez nad izbolj. šanja. Zivljenske cene na »prostem trgu* «o zanje nedosegljive. Delavske družin« stradajo. Plače so enake, kakor ki Jih je decembra 1944. določil nacistični komisar za Jadransko Primorje Rainer, Zaslužek delavstva, ki dela pri strugarsklh strojih, pri razkladanju premoga in starega železa je po 8.60 lir na uro. Delavec lahko kupi z 88 lirami, ki jih zasluži do večera komaj 1 kg paradižnikov in pol kg krompirja. Nezadovoljstvo se spreminja v obup in ogorčenost proti onim, katerim je na tak način pri srcu usoda delovnih ljudi, protf onim, ki na tok način pojmujejo obnovo in procvit industrije. Motorji gredo brneče svojo pot V strojami se bul ja v« roke mladih mehanikov trudijo ob iadelkih, ki so zadnji, ker ni novih naročil. Tu so včasih izdelovali vsakovrstne stroje za izdelavo umetne svile, za igdelavo gurjiija itd. Včasih so delali v trgh posadi h sedaj v enafl* Mod 400 delavci je del zaposlen le toliko, da ni na cesti. V livarni jekla stroj;, stoj«, Edino, kar t* oddelek izdeluj«, so jekleni obroči sa trami ejska kolesa, Id so namenjeni za Trst. Livarna litega železa je dvignila 180 tem premoga, ki je bil blokiran na severni postaji, nekaj pa ga p* dobila tudi iz Trata ta ima tako zagotovljeno delo za nekaj mesecev. le vsega tega se ds sklepati, da preti nekaterim oddelkom ukinitev dela, če se n« bo v tem pogledu kaj ukrenilo. V vročem poldnevu so delavci zapustili delo za kratek odmor, Z mislijo onstran „modro Črto" Zvonec je naznanil, da je menza Iz Tržaškega življenja Ustanovni občni zbor sindikata prosvetnih delavcev Dne 31. t. m. ob 10. uri dopoldne bo v Via Carducci 6, pritličje, usta« novni občni *b«ij sindikata sloven. skth prosvetnih delavcev (profesorjev, učiteljev,, likovnih umetnikovo nameščencev pri radiu, šolskih slug, itd J. — Pri»ravyuini odbor. Počitniške kolonije Sekcija za socialno skrbstvo O-svobodilnega sveta za Trst vabi stgrše otrok, ki posedujejo bele listke od št. 1 do št- T4 ali rdeče listke od št. 1 do St. 87, naj se takoj javijo v naši pisarni, via Ga-latti 20, I., zaradi važnega sporočila. Obenem obvešča starše vseh o-trok, vpisanih za počitniške kolonije, in ki se niso bili zdravniško Od Triglava do Jadrana pripravljena. Vsak bo dobil skledo pregledani, da bo zdravnis*kt pre. gc«te Juhe, nato pa se bo vrnil na delo do večera. Najmlajžl »o med prvimi pri mizi. Pred kratkim so bili kot delegati na n. kongresu mladine Slovenije. Sedaj so sopet v tovarni in pridno delajo. Kar smeji se jim obraz, ko obujajo spomin na velik mladinski dogodek v Ljubljani, pri katerem so zastopali mladino tovarne, Starejšim ee ne mudi. V rokah imajo dnevnik «La-voratore*, dvoje troje obrazov stremi vanj. Prav gotovo prinaša kaj važnega. Delavci primerjajo, kako Skrbe in kaj so ukrenili za delavce v Sloveniji, »Tam so se ddočtte dostojne plače in nagrada delavcem in delavskim družinam se ni treba ved bati za njih obstoj*, pravi Ust. V obrambi ljudske svobode V Portorožu si jo ljudstvo izvolilo nov krajovnl odbor Portorož je imel svoj odbor, ki ga j« prebivalstvo postavilo s večjo ali manjšo uvidevnostjo, ko je bilo še vznemirjeno aaradi raznih dogodkov ob osvoboditvi in jo zaradi tega le deloma sodelovalo, Ta odbor se je od vseh početkov pokazal, de se ne nezmožnega vsaj neorganiziranega, ker je vseboval nekaj elementov, katerih ne moremo imenovati reakcionarne v pravem .pomenu besede, pač pa za konservativce in starokopitneže, Tako je po nekaj tednih nastala kri-za in začel« so se demisije odbornikov, ki ao tako pustili proste roke dvem ali trem elementom. Ti so prav kmalu uveljavili svojo voljo in n* volje ljudstva, kakor mora to biti v resnični demokratični in napredni državi. Tl elementi niso računali na voljo ljudstva, ki se končno zaveda svobod« In ki je dokazalo, da se zna braniti in da zna tudi uveljaviti srvojo voljo. Te dni se je ljud-meni ičuval Italijan« proti «lov*n- j stvo zbralo, razpustilo »tari odbor cera ter Slovence proti Italijanom. | tn izvolilo nov odbor iz svoj« srede. Za one, ki se vračajo Poleg vseh vprašanj J« vprašanje onih, ki sa vročajo sedaj iz raznih taborišč in od drugod, posebno pereče. V večini so vsi br«s vsakih gmotnih sredstev, mnogi n« bodo našli več ne doma in ne svojcev, drogi samo upropeščene domove In bedo. Modnosti zaposlitve in zaslužka ni nobene. Tukaj mislim na Kamen, Tomačavco, Mali dol in Rihenberk, Te vasi so bile požgane in ljudje izgnani. Isto je v nekaterih drugih vaseh, kjer so bili ljudje ravno teko izgnani, v kolikor se niso rešili kot borci v Osvobodilni vojski. Take vasi so Kontovel, Prosek, Sv, Križ, Nabrežina, Devin, Sempolaj in bližnje vasi. Zaslužek teh vosi, ki ga danes ni, je v večini prihajal iz Trsta. Zaradi suša in drugih težav n« bo letos v teh krajih, ki so se v glav. nem preživljali od postranskega zaslužka, razen malo vina skoraj nobenega pridelka. Zaradi tega grogi ljudstvu, ki j« vss svoj« najboljše sinove žrtvovalo za zmago nad zločinskim sovražnikom, 'tako črna zima, kot de ni grozile nikdar. V Nabrežini in okolici »e js včasih preživljalo mnogo ljudi s delom v kamnolomu. Sv. Križ se Je večino. umi preživljal .z ribolovom. Medtem ko kamnoseška obrt popolnoma stoji Še od začetka vojne, Križa- nom ni mogoče več ribariti, ker jim niso Nemei samo pobrali in uničili skoraj vse ribiške ladje, ampak so Jim malo pred razpadom tudi razstrelili luko, takp da ni več uporabna in povzročili s tem večmilijonsko škodo. Da bi se moglo t« ljudi na kakšen način zaposliti v Trstu, ni 's-gledov. Trstu samemu prsti gospo, doraka kriza v večjem obsegu, a ko na bodo zavezniške oblasti ukrenile vse potrebne, da bo ljudskim množicam zagotovljen primeren zaslužek, ki bo odgovarjal sedanjosti, ako Industriji ne preskrbijo potrebne surovine, da s« začnejp javna in dbnovitvona dela v večjam obsegu, a tem sz bo tudi zmanjšala brezposelnost, ki se v mestu samem vedno bolj pojavlja. I* Predvsem bi bila dolžnost tukajšnje zavezniške vojaške uprave, da s« pobriga za zaposlitev anlh, ki se vračajo ia taborišč in ki so žrtvovali vs« sa skupno stvar zavez-ntkov. nem spada posebno odpu- Jasno, da zboru niso prisostvovali oni elementi, ki si na tihem še delajo iluzije, da nas bodo kdaj spet zasužnjili in raadružtli, kakor se Je to dogajalo za časa fašizma. To se v Portorožu n« bo več zgodilo, ker je ljudstvo pokazalo svojo zrelost. Upamo, da bo ta primer ljudske svobode, kjer je nsš kraj pokasal, da smo se končno združili in da ee znamo tudi braniti pred reakcijo in odločno nastopati za naše Interese, ideje in pridobitve, »lužil za zgled mestom in vasem. Ljudstvo, ki se je borilo in ki je trpelo sa svobodo, mor* to svobodo braniti in uveljaviti svojo voljo. glad 22. t. m. ob 8. uri zjutraj, pri Protituberkoloznem dlspenzarlju, via Pietč 7. Priporočamo, da pridejo točno ob določeni uri, da bi se zdrevniSki pregled izvršil kolikor mogoče pravočasno. Sv. IVAN Tudi pri nas »mo imeli dva kmetijska sestanka, od katerih je bil prvi, ki Je bil na Sovranišču dobro obiskan. Sestanek je otvorll tov. Potok E„ a tov. Cok St. je navzočim obrazložil pomen in potrebo zadružnih organizacij za kmetski stan, posebno v sedanjih razmerah. Ob poedinih točkah se je razvila živa razprava in zanimanje navzočih je bilo veliko. Razpravljali »o tudi o potrebah našega kmetovalca .tn vrtnarja, kakor tudi živinorejca, posebno pa o poslednjem, ki je zaradi pomanjkanja krme letos jako prizadet. Sestanek ae Je končal r splošno zadovoljstvo navzočih. SV. KRIŽ Predzadnjo nedeljo ja prirodi la mladina Sv. Križa miting, ki je obsegal v glavnem prosvetni spored. Prireditev Je izvrstno uspela. Mladina j« pokazala, da je kos težkim nalogam tudi na kulturnem polju, zlasti pa Je podala vse v lepi in pravilni slovenščini, kar Je vae hvale vredno, svetu pa v dokaz, da nam reakcija ne more uničiti, kar nas je naučila slovenska mati. Prireditvi Je prisostvovalo nad 1000 ljudi. Na splošno željo občinstva se je moral miting z enakim sporedom ponoviti še zadnjo nedeljo. Mladini vse priznanje z želje: krepko naprej po začrtani peti! VW.,.W.VWVWWA WWWWWWASVWWi Nadpovprečna letina na Vipavskem Vojaške in druge podpore V ponedeljek je v Gorici začel poslovati urad za izplačevanje vojačkih podpor, ki se nahaja v Via Marconi i. Urad bo izplačeval podpor« upravinčencem, ki, »o Jih pre-jemali že prej, in sicer iz okrajev Bovec, Kobarid, Kanalsko, Brda, Miren, Komen. Danes pa začne poslovati v Gorici, yia Baiomonti 33 urad ECA, kt bo izplačeval podpore upravičencem iz okrajev Bovec, Kobarid, Kanalsko, Brda, Miren, Komen. Ta urad bo dajal podpore beguncem, pogorelcenj, upravičencem nedoš-lih pošiljk denarja iz inozemstva, repatrllrancem iz .inozemstva, iz-vaemšt iz Nemčije) ter bivšim političnim internirancem in konfini-rancem. Izplačane bodo tudi vae zastarele in neizplačane podpore. Krajevni odbori bodo še nadalje izplačevali podpore po krajevni zmožnosti, in sicer do novih odredb, ki bodo izdane po dogovoru z vojno upravo. Izplačevale se bodo podpore borcem Jugoslovanske armade, družinam padlih borcev v NOVJ, družinam vojnih ujetnj. kov, družinam, ki so trpel« pod nacifašistlčnim terorjem ter družbam in osebam, ki so potrebne podpor. Vse skoraj navedene zastarele podpore ne smejo biti izplačane u-pravičencem onstran demarkacijske črt«. V tem pogledu se pričakujejo ša nadaljnja pojasnila in morebitno dovoljenje pristojnega urada vojne uprave. Pionirji Is Roni V Renčah Je večje Število organiziranih pionirčkov, razdeljenih na tri skupine, ki tekmujejo med seboj. Dne 19. t. m. Je priredila druga skupina kulturni miting. Pred štirinajstimi dnevi so -se zaceli učiti za to prireditev in ni bilo dneva, da ne hi imeli vaj. Pri vajah jih je samo nekajkrat obiskala tovarišica od ZSM, drugače so se vse sami naučili. Niso s tem' zamujali šolskih nalog in drugih del, ki jih •imajo doma In na polju. Za pouk so ai vzeli samo dopoldanske ure, ker je ta čas za druga dela prevroč. V nedeljo so se učili celo dopoldne, 8 pomočjo tovarišlo ZSM »o si zunaj na prostem napravili lep oder. Popoldne ob 5. url so nastopili ter podali spored 21 točk. Bile so deklamacije, ialoigre, igrice ter pesmi. Veliko so pridobili naši pionirji v tem kratkem času, odkar sa je zrušila fašistična Italija in so »e ustanovile po naših vaseh slovenske šole, V fašističnih šolah učenci niso bili sposobni sami kaj takega napraviti. Zavedajo »e, da se morajo tudi sami učiti, da bodo čimprej v večjo pomoč naši mladi državi. Precej težave nam dela pomanjkanje vprežne sivin«. Pa tudi tej oviri so si znale naše pridne žene in mladinke pomagati na ta način, da so pripeljale od doma ročne ve. žičke, na katerih sedaj prevažajo ruševine. LOKEV PRI DIVAČI IZ nUGOSLAVUS Kaj je udarniško delo Zveza slovenske mladine je imela dne 10. julija občni Obor, na ka terem je bil. izvoljen nov odbor. V odboru so tovarišici, ki zo bile zaradi sodelovanja v OF v ječi, ki »o prve zanesle v Lokev Mejo Osvobodilne fronte. Odbor je tako sestavljen, da smemo upravičeno upati, da bomo v tem. pogledu na Krasu v prvi črti. Po občnem zboru i« bila seja, kjer je tovarišica talnica obrazložila delovni program za to poslovno leto. Redne pevske vaje, nekaj dobrih mitingov, utrjevjnje članic v zavesti Osvobodilne fronte, da Je treba ljudsko oblast, za vsako peno ohraniti in poglobiti. pogreb, is. Tanjug, -- »Zagrebač. ki dnevnik* objavlja članek pod naslovom »Pravi smisel udarniškega dela*, v katerem pravi napač-dah po napačnem razumevanju u-nem razumevanju udarniškega dela med drugim sledeče: Uradniško delo ne pomeni nujno nadurnega dela, nedeljskega dela, dela od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer Itd, Enako ni udarniško delo tisto delo, ki vodi do ipopolnega izčrpanja fisičns sile. Udarniško de-10 pomeni v prvi vrsti — povečati proizvodnje z boljšo organizacijo in boljšimi metodami dela, doseči na tak način zmerom boljše delovne rezultate. Izpolniti to nalogo s pozrt. vovalnim delom toda ne samo z izčrpanjem fizičnih sil, pomeni delati udarniško. Udarniško delati pomeni, izkoristiti vsako -bolj dovršeno delovno organizacijo, pomeni tekmovati pri delu, štediti surovine in drugo gradivo in »manjšati proizvodne stroške, torej s čim manj stroški, v čim krajšem času del«-či čim večji učinek. Mi. . .ifj^flsj Z udarniškim delom na vsak«# mestu, pri vsakem delu utrjuj«#9 naio narodno obliust, izvojevan* svobodo in druge pridobitve narod- no-osvobodilne borbe. Na ta naet« bomo dvignili deželo lz teikeg* !»■ spodarskega stanja. Zato Je doli-nost vseh naših narodov in vsakega poedinca, borba proti zabušantoffl, lenuhom in birokratom. IZ SOVJETSKE Socialistično tekmovanje Škropljenje vinske trte se J« kljub pričakovanju izvedlo skoraj po vseh mestnih okrajih. Tako m js vinska trta ohranila zdrava in selo lepo kaže. Veliko zaslugo za dobavo modre galice, ki je za škropljenje trto tako važna, ima Celjska cinkarna in novo ustanovljena tovarna modre galice v Bukovici, Id izdeluje le 60% galice. Nekaj modre galice smo dobili dir*ktno iz Beograda. Ml*t«v ae vrši že dva tedna v popolnem, skoraj normalnem redu. Edina ovira je pomanjkanj« delovnih moči in hran«, Žitna letin« je leto« po nekaterih krajih nadpovprečna, čeprav je pomanjkanje u-motnih gnojil zalo veliko. Pri mlat-vi nas je oviralo tudi to, da nismo pravočasno dobili žice za vezanje slame. , _ , Košnja s« Je pravočasno izvršila, vendar bo ostalo precej travnikov nepokošenih, ker piffnanjkuj« delovnih modi. Po Krasu in Istri trpe nekateri poljski pridelki zaradi suše. Zlasti krompir in fižol »ta v veliki nevarnosti,. Na večih krajih, kjer sta se pojavili slinovka hi parkljevka, »o veterinarji napravili vse, da s« bolezen omeji in prepreči. Proti rdečici »o bili cepljeni skoraj vsi prašiči. V kratkem pride v Slovenijo 2000 va, tako da se lahko vrši mlatev s »troji. Pripravlja m tudi nov cenik, ki BOVEC V ndšem trgu je vsak dan bolj živahno. Ustanovili »mo pevsko društvo »Rombon*, kt im* trikrat na teden pevske vaje, katerih ee udeležujejo »tari in mladi pevci, po številu osemdeset. V krotkem bo u-»tanovljena čitalnica. Pripravljamo tudi večjo igro pod vodstvom pevo- Moskvo, 13. Tass, — Prvi povojni meseci »o karakterizirani po novem porastu industrijske produkcije v SZ. Vodilne sovjetske Industrije so dovršile polletno produkcijo preko načrta. Železna, jeklarska in strojna industrija so začele novo »oeia-listično tekmovanje na čast zmagi. Njegovi početnikl so bili delavci v dveh največjlh železarnah in jeklar, nah v državi, Magnitogorsku in Kuznecku. Delavci magnttogorskih jeklarn in železarn so »e obvezali, da bodo izpolnili program proizvodnje za leto 194«. preko načrta in povečali proizvodnjo železne rude za 200,000 ton v primerjavi z lanskim letom, surovega železa la 150.000 ton, jekla »a 250.000 ton in valjane kovine za 150.000 ton. Kuznecke jeklarne in žeieggrne so s« prav tako obvezale, bodo izvršile letni program proizvodnje preko načrta ih pretopile 130,000 ton kovin« več kot je predvideno v načrtu. Iniciativo teh dveh tovarn sr ->re. vzele druge jeklarn« in želez, ne. jeklarne in železarne v okolici Moskve, Čeljabinska in Rostov« in v DoneMrem bazenu ae se pridružile socialističnemu tekmovanju, V Saratovu je laja vil predsednik Centralnega komiteja sindikatov jeklarska in železarske industrij«!' »Nove obvesnoztl, ki »o jih delavci »prejeli odražaj« novo raven, ki jo je industrija dosegla v vojnem basu, Naši delavci »o »e obvezali, d* stltsv mnogih fašistov, ki poleg vse*« n« spadajo v te kraj« in »o , vagonov umetnih gnojil, od katerih i« vedno v mnogih javnih službah, | odpade del tudi na Slovensko Prl-Boreem svobode in internirancem j morje, k«r »e bo precej poznalo, ki se vračajo, ne glede na narod-1 Ker j« pomanjkanj« vpr Gn« živino« t, je treba preskrbeti kruh in i n« selo veliko, j« dala vojska na zaslužek, do katerega imajo pra- razpolago preoej konj; L Ljubljane vico bolj kot ,ysi drugi, j smo debili nekaj pogonskega gorl- j« s ozirom n* nestanovitnost cen j vodJe Ivanft Miheliča, Monsigonr I-zelo potreben. Is predlogov, ki so jih predložili okraji, bo zato po- sebna komisija odobrila definitivno seno. Župančičev večer v tržaikem radiju Opozarjamo na nocojšnjo oddajo radijske skupine, ki priredi Zupančičev večer. Na sporedu »o uvodna beseda, recitacije in pevske točke. Oddaja prične ob 20,30, TRŽAŠKI RADIO Spored za petek 30. 6.58 otvoritev, 7, glasba za dobro jutro, 7.10 napoved sporeda, 7.18 poročila v italijanščini, 7.80 poročila v slovenSčinl, T.48 Jutranji ritmi tn pesme, 8.80 zaključek, c t -12.28 otvoritev, 18.80 pestra go-sba, 12.40 s« kat e t Cozziani, 13. napoved časa in poročila v italijanščini, 13.15 poročila v slovenščini, 13,30 mali radijski orkester pod stvora dirigenta Cergolija, 14.10 obvestila svojoem, 14,80 zaključek. 18.38 otvoritev, 19. obvestila svojcem, 19.30 mladtn»ka ura v italijanščini, 30. napoved časa in poročila v italijanščini, 20.18 poročila v slovenščini, 30.30 večer pesnika Zupančiča 21. duet harmonike in violine, 21,30 tržaški trlo, 22. predavanje (Mario Verdani), 22.10 Angelo Oeoohelin in njegova skupina, 38. zadnje vesti v italijanščini, 38.10 zadnje vesti v slo-venSčinl, 38.30 plesna glasba, 34. zaključek. Ljubanu Velikem in drugih. To leto se bo odpočilo 25.000 ljudi v 16 novih sanatorijih ob južni obali Krima. Vsak sovjetski delavec in uradnik, ki gre na počitnice, dobiva v Času počitnio polno plačo. Kadar gre za najboljše delavce, plača stroške za bivanje v zdraviliščih njihova tovarna. Tudi demobilizirani vojaki bodo šli na počitnice in mnogo izmed njih bo prebilo skupno e svojimi ženami, ki bodo imele izredne počitnice. Z Daljnega vzhoda po morju v Odeso Odeea, 18. — Ta?», — Semkaj je prispela prva sovjetsko, ladja »Friedrich Engels*, ki je priplula t* Daljnega vzhod« po presledku 4 let, Ladja je plula iz Vladivostoka v pristanišče Portland (SSDiA.), odkoder je nadaljeval« s tovorom pot v Odszo ter pri tem preplula Faolfiikt ir- Atlantski ocean. Preplula je Japonsko, Ohotsko, Beringovo, Karfb- disko, garagcSko, Sredozemsko, E-gejsko, Marmorno in Črno morje. Izpred ljubljanskega vojnega sodlita Beograd, 19. Tanjug, Pred vojni# sodiščem v Ljubljani je bila razprt’ va proti članom Gospodarske!* društva in Kreditnega zavoda # trgovino in industrijo v Ljubljani) ki so pod krinko narodnih ustanov stavili »vpja velika industrija!# podjetja in domači kapital v ok'*' patprjevo službo. Od obtoženih je bila petorica obsojena na sntf* z ustrelitvijo, na izgubo državljs*-skth pravic in zaplembo vse imo^ ne. Na smrt z ustrelitvijo so bili oh sojeni: Industrije© Avgust Went*ft lastnik mnogih tovarn v Celju, o* Jsgenicah, Javorniku, v Hrastniku Topuskim in drugih krajih Evrop«, ter njegovi pomagači: dr. ing. H«" man Klinar’ dr. Pavle Pestotnit Avgust Tosti'in dr. Otmar Pirit#8-jer. Vsi obsojeni so nhjsktlvnije tf" delovali z okupatorjem kot čl*# Gospodarskega društva ter upret pega in nadzorstvenega »veta Krt dttnega zavoda. Pod njihovim več" stvora je Kreditni zavod prev*8 vse posle fašistične stranke in nJ4 nih ustanov, za okupatorjeve vlof* je plačeval štirikrat večje ohre*# gfekor za domače, Podpisali so ** 17.857.000 lir bonov, ki so slu***1 izključno za oborožitev fašiana t* so odstopili 30.794 delnic tovorne * Rušah pri Mariboru z* poloviš*1 vredhpst I, G. Farbemindustrie-J1' Razen tega »o odstopili Neme«* 12.000 delnic Kreditnega zavoda ** dnJi ogromne kredit« nemški# tvrdkam in tako posredno nemški vojski. Naši interniranci Sernan naših internirancev i* taborišča Msuthausena: Orna Juraj, 4,-.1921, (frubar Janez, 35.1.1926. Gusel Jakob, 22.7, 1909, Ha/«,er Stane, 13.7,1927, Hata-mič Juri), 16.1.1916, H*lavanja Pavel, bodo dosegli letni program prot*- 111.6.1907, Hatmann Peter, ^AS.1909, vodnje povprečno 15 dni pred predvidenim dnem, da bodo povečali vančič Ivan ima tedensko predavanje o zgodovini Jugoslavije in nate OF. Pri nas »o trgbvci, ki nočejo kmetom prodajati potrebnih krmilnih snovi, kot »o otrobi, pač o* jih prodajajo za jajca. Pravtako nočejo prodajati ostalih stvari, marveč jih hočejo zamenjevati, in to po ee-nah črne borze, Dotlčnl trgovat gledajo samo za »voj dobrobit in dobiček. Radi tega zahteva ljudstvo, oa »e takoj ustanovi zadruga, da se prepreči izkoriščanje. V zadrugo se priglaša vedno več članov is Bovca in vseh okoliških vasi, TOLMIN Kakor v vseh krajih naše domovine, tako ao pričeli s delom sa obnovo tudi v Tolminu, Dovr»’«na J« strojema, ravnotako js že pripravljen stroj za izdelovanje cementa za strehe, kt »o ga pričeli že Izdelovati. V vgseh Sv. Lucija in Idrija oh Bači so popravili že na približno 50 poslopjih stre-he, ki so bile poškodovane od bombardiranja. Obnovljene so bile tudi Jtiri stanovanjske hiše, ki so bila deloma požgane. IDRIJA Obnov« napreduje čimdalje bolj. Se pred nekaj dnevi neprehodna Ljubljanska ulica je sedaj toliko očiščena ruševin, da lahko giredo s \ prešnlm vozom ia enega konce na drugega. Radi tega Je nadaljnje odvažanje ruševin zelo olajšano. produktivnost dela za 8% in zmanjšali produkcijske »troske za 3%». Delavol sovjetske »trojne industrij« so prav tako pričeli s socialističnim tekmovanjem na iniciativo moskovskih Stalinovih avtomobilskih tovarn, ki so igrale važno vlogo v obrambi sovjetske prestol, nice med vojno. Maj s« delavci t*h tovaren prevzeli obveznost, da bodo •povečali produkcijo v tretjem četrt, letju tega leta za 28% v primerjavi z istim č»triletjem krnskega ista In za 35% v četrtem četrtletju in da bodo začeli s produkoljo novih avtomobilov in Vlačilcev ob določenem času, Do Ilirih lotih prvi dopusti Moskva, 18. Tass. — Prvič po iti. rih letih imajo sovjetski tovarniški delavci tn uradniki počitnice. V de-»u vojne »o samo tisti, ki so biU petrebnl sdravniške nage, prejeli dopuste. Drugi so vztrajno delali dalje, toda vsake leto je bil denar ss neizrabljene dopust« priložen k njihovim prihrankom. Zdaj p« zo moskovske železniške postaje prav tako kot pred vojno vsako poletje polne dopustnikov, ki zapuščajo mestd. Tisoči ljudstva so bjli poslani v domove za oddih iq sanatorije, To poletje bo odprtih le nad 75% okrevališč iztned onih, kt Jih je o-kupator uničil ih oplenil. Sovjetska vlad* j« iedal* milijone rubljev »s njihovo obnovo. Sezona se J« začela v letovišču »Ljermontova* blizu O.' dese, v Slavjansku v Doneski kotlini, na bregovih Dnjspra blizu Kijeva, na morski obali prt Rigi in Baltiku, v zdraviliščih »apadne Ukrajine Truakavou, Jaremgi, Morsonu, Hauptmann Anton, 25.5,1912, Ha-I vrič Bogo, 25.12.1922, Henigman I Prano, 1,4.1920, Henigman Stanislav, 22.8.1921, Herman Frana, 19,4 1894, Hemams Aleje, 11.6.1923, H i-gelj Ivan, 12.13.1938, Hlaetek Peter, Hlebanja Franc, 31,S 1927, Hočevar Aloje, 31,7.1013, Ho. čevar Anton, 4.12,1920, Hočevar Boris, 5.11.1925, Hočevar Frana, 22.11.1914, HodmMt Franc, 38,0.1913, Hemten Aloje, 35,4.1918, Hompn Jožef, 10.11,1908., Hormen Stanko, 133,1934,, Horgat Ignac, 15.9.1905, Horvat Pavel, 2.6.1905, Hribar Anton, 21.1.1020, Hribar Joe ia, 15.3. 191.1, Hribar fnZ-ef. 37.2.1990. Hribar Lovrenc, 8,15.1913, Hribareek Franc, 1,10.1916, Hmcar Mihael, 23.8.1908, Hrnčid Ivan, 15.8.1928, Hu-dorovac Albin, 1923, Humor Lovra, 14.8.1911, Hnter Jolef, 31.2,l®** Hvala Jolef, 13.3.1904, Iglč P«**'' 23.6.1912, Ihana Janez, 10,11.1M" Ikovid Franc, 33.2.1900, H e $tef«* 1,3.1911, Ilovar Franc, 6.9.1" Iakra Andrej, 4.10,1899. Tekrn Fr*** 10,12,1916, Iakra Joief, 26,lO.lš^ Iakra Matevž, 26.8.1921, Ivanič F loja, 10.8.1932, Ivanovu’ Ciril, M 1904, Jak Rudolf, 28,1,1923, Ja*1!! Jožef, 11,2,1005, Jakopio Franc, A 1.1906, Jakša Anton, 2.0.1925, m Jcae, 18.3,1901. JabroviC' Feliks, 8.1928, Jamnikar Franc, 14.ll.tfjj Jan Frano, 3,12.1814, Jančič Ani11*’ 31,6.1910, Jania, Ivam, 28.9.1900,'J* nek Valentin, 14,12.1015, Janel J* sip, 2.8.1926, Jamaiid Janez, 1"" 1014. Janežič Peter, 21,3,1012, & nič Janko, 1904, Jankovič BoRdj* 27.9.1904, Javaniek Jan as, 33,4,1^ Jelen Stefan, 24.12.1902, Jerala H** 26.7.1908, Jereb Janez, 13.4,1906, ^ rič Jože, 4.3,1925, Jerman A»#4 27,10,1926, Jerman Prago, Jerman Franc, 2,5,1904 Janez, 19.1.1909, Jerke Josip, 1889. an A«-#" to, 1.4.1®* 4, jennf JoUv, POIZVEDBE Vl.W-'thWWWV^VVWVVWVSVVVVWč^AVVVVbVWA,»W^W^WW«WASV»V^SWičAAVVAViVWiViWAWAWAWiV»W»WViV»*» Boris Oorbatov ICufikov premaga smrt v svoji duši Prav v tem času je izginil nek vojak, Zvečer je še »edel v okopu, zjutraj ga ni bilo več. N»mol so g* ubili, so mislili nekateri, toda trupla niso našli. Drugi ao ugibali: U-kradll so ga. Mnogo jih je reklo, da je prebaial, Pa st* »e Kullkov in Dubjaga pogovarjala: »Poznal sem tega vojaka, 1» naših krajev je bil. Domov Je žbeial*, Je rekel Dubjaga. »Dom« ga čakajo, da jih bo osvobodil, On bo prišel kot dezerter tn izdajalec. Tod*, če Je žalost.,*, J« boječe pričel Dubjaga. »Ali Jim J« morda sedaj prinesel veaelje? 6» bi prišel a armado in pregnal Nemo«, M bilo veselje. A (ako. Mogoče j« #»na vsak v«Č»r Šepetala otrokom: »NIČ, otroci, nič. Prišel bo očka s armado in bo Nem. oe pregnal. Otrool to sanjali o očku. In s čim j« prišel? Veliko Je bilo upanje, toda prišel J« in upanja iri več. Očka, kje ao naši? Boj «4 pri- šel z njimi? A očka ne bo mogel odgovoriti, zavrgel je naš«. Bada-vtl bi lopova, z lastnimi rokami bi ga zadavil, pa čeprav bi bil mol oče*. ■ * • »Govoriti je lahko*, je vzdihnil Dubjsga. Pot mu j« polzel po čelu, Kullkov je nadaljevali' »Ham presodi, Ce se J« prebil «ko*l nemško obrambo llrrljo tn če ga niso poprej *• petkrat ustrelili in obesili, je prišel domov. Tn kaj počne družina z njim? Brez njega je bilo žalostno, » njim je š« bolj. Vaščanom bo naj-hujll »ovra#ntk. Kam »« bo del, Jeli kaj pomislil » »vojo nrumno glavo? Bo šel umirat v nemško ujetništvo? Tedaj zopet zbogom družina, svobod* tn daet. b0 mar postal nemški policaj? C« g« psrtlssnl n« bi ubili, ga bomo mi, ko e« bomo vrnili In jaz med prvimi! Vrnili se bomo, Dubjaga, razumi vendar! Prišli bomo v vse ruske kraje, tudi v Ukra jtao*. »Morda bo šel v partizane?* »Takega ne vzamejo. Edina rešitev »o vislice. Rusijo je prodal, pasji sini* »A Rusija bo ostal* Rusija. Tudi pod Tatari je bila, pa noj bo še pod Nemci*, je dejal Dubjaga. »Nočem in nočem kskržneliol! Ruelje, irlsem zadovoljen a vsako. Prav tisto, prejšnjo hočem, da bom gospod er n* svoji somi ji in da bodo zopet kolhozi, žena bo lahko »pet rodila v bolnioi in »In ho kot pr«j hodil v šolo. Prav Sovjetska Rusija ml je potrebna. Nočem drugačns in je tudi ne bo*. Po te* rasgoveru j« bil DUbjag* zmešan ut zgubljen. V»»h, eelo Ku* likova se je izogibat. 7.n ril »e je v svojo luknjo in premišljeval, »Kaj je s teboj, si mar iiSaljen?* ga j« začudeno izpraševal Kult kov, »Saj ni nič*, s* izmikal Dubjaga, Ce* nekaj dni sta Kullkov in Dubjaga ležala na položaju, deset metrov drug od drugega. Kdo ve, kaj je premišljeval Dubjaga. Kzko bi Nemce IztrehlU. če bi vsak ruski vojsk ubil vsaj enega. »vttalo »e je. V »negu ae zaplesale kriv« »»nce. Kullkov s« j» »klonil. Ob jutranjem Svitanju je bolj ne-| varno, Nenadom«, je opasti, da s« Dubjaga plazi. Morda se mu sanj*. Kam naj M lemi? le errkrat j« pogledal, zares se je plazil. Celo sopihanj« je zzsheal. »Kam greš? Zakaj?* »Dubjaga ni odgovoril. Lezel je in se krčevito oprijemal golih grmičev. Njegovo sopenje je btlo pretrgano, podobno dihanju preganjanega psa. Kullkov tt js vznemiril |n »akri-čel: »Ti, ali »1 »norel? Ubili te bodo!* Tedaj se je dvignil in stekel, Z grozo je opazil, da maha z belim no boem, Fuske w Imel. »Kaj tt j« 1« prilio na m4Zel?» in Še j« dvignil puško. Prav vae je o-prostll tovarn")! bedno dušo, soizne očijih slabo tovarištvo. Tega pa ne, res ne! Pomeril je, kot bi pomeril «a Nemce. Ko •» je javil komandirju, j« rekel: »Ubil ssrn Dubjago. Izdajalec j« bil*. In v njegovem *rou ni btlo fc*loeti, ALEKSEJ RULIKOV VSTOPI V PARTIJO, Nihče v $«tl ni mogel razumeti. zakaj Kullkov še nji vstopil v partijo, Mnogokrat mu je četni sekre- tar rekel: »Pameten človek si, do-ije neposredno tikalo njegov« uzo- ber vojak. Zakaj n« stopil v partijo.?* »Nisem vreden*, Je odgovarjal. Ni lagal. Res se Je čutil nevrednega. Njsgov odnos do partije Je bil sko-ro religiozen. Komunisti' to bili zanj posebni ljudje, Nekoč Je rekel sekretarju! »N« morem iti spredaj, jaz sem seme sopotnik. Vi partijo! pojdite naprej, vas bom že dohajal, 0« pademo Nemcenj v roke, bomo vlzell na isti v»ji. Ne bora odpovedal*. Tudi pred vojno j« občudoval komuniste in jtm sledil, Bil Je tih, delaven človek, ki je »krbel sa družino in gospodarstvo, vse drugo g* Je malo brigalo. Srečen Je bil v svojem malem »vetu In želel J« samo, da bi v nj«m živel in umrl, v jistth j« iskal le novic o vojno in novi odJok o kolhozih. Večji del napisanega Je Izpuščal, češ »to ae nos ne tiče*, Sedaj Je živel Kullkov v »vetu, ki j« bil celo manjši kot kolho*no dvorišče. Okop, zemljanka in »to metrov dolg jarek, to jv bil ve« njegov svet. Toda prav vse, kar se je godilo sa pregirajo tega malega »veta, ze d«, Cital Je o dogodkih na Salomonovih otokih in Ugibaj; »Morda bo kak otok priključen k Rusiji, mo* gode celo meni, K/ulikovu, k mojt zflralji*. Nikdar prej ni slišal o Di«pu, Bssenu (n Bremenu, Sedaj J« vsak dan spraševal: »So še podkurili E»-senu?* Nikdar prej ni slišal, da eo n* »vetu Kanadcl, sedaj j« vedel, da »o t« naši zavezniki. Eesiedoval je, kako ee r Angliji Izkrcavajo in kako se Mjcjc v puščavi. Rod bi vedel, kakšni so Kanadcl, kakšne ao njihove navade in kako močna j« angleška armada. Svet j« razdelil na dve polovici, ki tt borita, m Kullkov J« vojak tl-»te armad« človeštva, ki vodi pravično borbo. Vedel je, da bo ta strnada zmagala. Ve« čas Je veroval v zmago, če eo jih »premijah uspehi ali neuspehi. V vojni J« vse mogoč«. Toda trdno j* veroval: Rusija n« more propasti. Hudo simo Je prestal. 8« več bi prenesel, ker roški voj«k zmore veliko več kot nemški ril ltalljsnskl. (nadaljevanje} GOLOB OSKAR, Tugo slav Re-fuge PhlHppeville B. N, A. F. Vsi živi in zdravi, PolHjaJo poadrave. Golob Antonija, Solkan^ Gorica «OTT. SAKSIDA EMIL, Oefan-genennummer: 34900 (21) Borgst- Borgat- CVVfft- reioh 2084, Kreis Mamburg falen), Nemčija, — Saksida Fuge-nlja, St. Peter 60 Gorica. DRENOVSCIK DARKO, cel v portiBUTe julija 1944, zadnje porp: cllo o hjem iz oficirske Kole lz Cerknega. meBeca februarja. — Dreopv-ačtk Anton, Biljana 40, C-orjo*. DUENOVftric STANISLAV, rn. Jen 21,2,1028, odpeljan iz Goriškega naporh v Nemčijo dne 3.6.1044, — Drenovičlk Anton, Biljana 40, Gorica, »pnrofamo znahcem in ■■ ■ f Globo ko potrti ' vsem sorodnikom, prijateljem žalostno vest, da so bili dtre 38. aprila 1844 po krivdi domačih izdajalcev usmrčen; v Trstu, u-lip« Carlo Ghoga, naši dragi Harij« rurk rojena 21. oktobra 1920 v Hrenovi-o*h 41. Sodelovala j« v narodnei o-svobodilnem gibanju le od leta 1942. Dalje njen brat Prane Turk rojen 19. februarja 1915 v Hreno-viosh 41. Bil Je član Ol-rožnega odbora OF za Pivko. Aretiran pri izvrševanju njegovih domovinskih dolžnosti, mučen v zaporih »S v Trstu. Dalje njegov brat Jeiko Turk j-ojen 18. aprila 1926 v Hrenovicah 41, mladoleten. Bil je učitelj v narodno oavoboMInem pokretu, Padli so sa svobodo in boljšo bodočnost slovenskega naroda. Njih tamučena trupla počivajo začasno v »kupnem grobu v Trstu na pokopališču »v. Ane. Maša zadušni©* se bo bral* pri Fari (Hronovtoe) dne 28. Julija, Globoko žalujoči; Mat.1. oče, teta NEUKA, bratje LOJ7.F, s »eno FRANCKO, KARLO, EDO, i JANKO, sestra MILENKA in ostalo sorodstvo. DANEV0IC ANTON, Rcfiiga PhiUppovllle B. N. A«, ? Vsi živi in zdravi. Pošiljamo posJE ve, Pričakujemo tvojega sporoči" — DancvČIČ Gabriela, Solkan, rica. PROSEN ANTON, rojen 30.J*. 1910 v Kastel Jablanec (Reka).Ji. v Dadhau — in GU6TINC1C %. FIJA, rojena 1,11.1906 v Kastel J* blaneo (Reka),bila v Rs.vensb^i« uku. — Profan Emilij«, Sarvol« Trst. ju t POtftl ©d globoka 1 Ijemo vstm prijateljem " žalosti J*£ jem in zb 5 1. uri poPj? i'c,.rnP!)1 'T' i o«ra,'d* je 1L t.'m.’eh—----- vzornem življenju, posvečenem nole delu in dnijinl, preminul, ^ ljubljeni Fran Tomaii« (Toma*1' vinski trgovec Po že izvršenem pogrebu |zre jf mo ■ tem našo najglobljo zah' veem onim, ki so nam na k*'®.) koli način izkazali svoje aočuU9 u, tej bridki in nenedcmestlJlvi \zi d Sv. rnaša-zadužnles ra dr«» j pokojnika bo v torek, 24, t. #' 7, uri v cerkvi »v, Jakoba. , Tret, dne 19, julija 1045, j Soproga FANtCA POZARJ VLADIMTR s soprogo TY in vnuki FBANC in N) NUF.I.A, hčerke: PAVIA f soprogom PETER U.TK*A vnukom ANTH AL, MlR5(> DA s soprogom ANDREJ^ MAŠINO. ZORY s UGO MDRACE In brat. T’^. s soprogo EMO in osta" rodnlkl. ■ tLeto dni je, odker Je bil na «verin*kl način umorjen tov. Joiko Dobrll# (Gocarjev) Lahka mu bodi slovenska zemlja, ga katero Je daroval svoje mlado življenje. Herpelje-Kozlna, 30. Julij« 1948. žalujoča žena, otroed, vtarši, •estra, brst j« in »stalo sorod, stvo. ♦ Globoko potrti »P°r"ni •?, 1 vsem sorodnikom, zn-in®8!' h' prijateljem »alostno vest, ds ' p dne 28. aprila 1944 po »asH',1-pl mačlh Izdajalcev usmrčen v 1 ulica Carlo Ghcga, naS dragi Stanko Turk |i etar 33 let i* Hrenov la ®Tl, lsnenad doma airotlrsn pri ‘"L,j, < nju svoje dollnostl kot ta)n krošnega odbor* B8M »n P*VJ* jD'*' Njegovo izmučeno truplo' J«u f' , -ačasno V Trstu na pčKopall-i Ane. _.ui fr Padel js, da bt bil z}JVšMw , ro>i svoboden in ureimejšt. , f Maša zadušnlca s« bo br»£ Fari (Hrenov ioe) dne 28 Ju ‘J g* Globoko žalujoči; ItttkgR TONCi s možem BRa jč TOM, brata ALOTZ ' ROB in oetaloeorod -B OdgofCiOi urednik JOIIC KOREN