Offlaa af pamtmunr. mi Bo. ÍAWBfcte »v«. T«lap)»aai UWB«UI» 4118. AMERIKA JI *E VEDNO PRO TI ZAPLETIH JU V EVROPSKE POLITIÔNE ZMEDE. Po objavi svpje platforme sc jasno povedali, da hočejo vztrs-jati pri avojih zahtevah, pa če tudi utegnejo • tam avojim po tero je 2e poprej označil stališču Združenih držav napram evropskim homatijaiu, daljnemu iztoku in latinski Ameriki. jajo v zveznih ječah valed kršenja vojnih aakonov, ako mu to dovo- prebivalcem. pa hola dognati. kj< kapital, kl ja bil po jell pogajati * angleško vlado nc posredno in s frsneosko ps po aa* GLASILjO slovenske: narodne podporne jednote g aryj^aftSTglBS Ohcaio, ill., pondaljek, 3. dacambra (DocgR " °° STEV.—NUMBER 2Ä3. >— lar mOím «I ivmU sMa af m• 191?. aalUviaad m J»— 14. Uli. IA FOLtETTWS SHIPl-|( OBRUUfflU 51- jt fol. mm. t, w MfublikMrt» Si.ni na in Amerika. La Follettova skupina jc obja vila svoj program. Dršavni tajnik Hughes izjavili 1 I H ■[ da je Monroejeva doktrina šc Driavni Ujnik Hughes je obrni- .vioni raoi«—- .-• -.vedno veljavna. \ W§ stališče Zdrušenih dršav na, ¿e zmorejo radikal »šlanor v McCr „ lndUnc ol>. pram avropskhn ¿^J^T poslaniki zborni* potam «a bo L^ Veleporoti.poneverje«ja.lnwau ^^ * UUnaki Amer4kt r rmioizaclia hudo navlekla. , / . ... ^ organizacij» ■ j Coolldga Jc menda privolji po- deliti svoboda ostslim političnim jetnikom. Inoeemstvo. Zavezniki ao sklenili prelskstii piaiauialpl&im, Pa. — Ameriška I finančno stanje Nemčije in vabijo vntnja Utika jg gUfd<> nt Imnribn n.i un iini nrlflni« I _ . ... . i . DEMOKRATJE rnvpo, DA BBNB POGAJAJO E m«DW*I REP9BLIKAM0L DVAJSET MILJONOV HlM CEV STRADA. Berlin, 1. dec. — Po zelo kou-servstivnih poilatklh jo dane« v Nemčiji najmanj dvajset luiljo-noV oseb, ki stradajo na Šlvlje-nje in amrt. Med temi Irtvaml *o invalidi, brezpoeelni delavel vseh strok in nsvsdui delavci ter obuboŠani razumniki ln umetniki s svojimi druŠinsmi vred, katere je propad marke vrgel na beraško palico. zavezniki zopet nastavljajo past I Ameriko, naj se jim pridruži. |no4tj0 ¿0 raimcr-v Evropi, v la-Nova nemška vlada ae danesjtinski Ameriki in na daljuem izto- ku še vedno v smeri Munroejevcil prod8e(inik POLITIČNI JETNIKI IN C00UD6E. Reparaoljska komisija jO imano-vala dva odbora, ki naj uredita nemška flnaaoe ia došenota, koliko mora Nemčija plačati Nov kompromis mad Anglijo ia Franoijo. DR. MARX SE DANES PRED STAVI PARLAMENTU. Pariz, 1. dec. — Zavesnlškl kro gl upajo, da ae Združena dršavo pridružijo preiskavi finančne spo Hobnostl Nemčije sdsj, ko je repa Wazhington, D. 0. — La Fol lettov blok, ki ima odločilno bese ................. do v poslsnski zbornici, jc po dol- prcdgtavl parlamentu. I ku š« vedno v zmeri Monroejevol p wdi6dnik u „rfpravUan pomilo-1>ot???1 ki konferenci, ki se je Je vdale- Dvajsct miljonov Ncmccv trpi doktrine. Tako jc zatrdil driav- ^^V^oTri^., T^V ^iaka nrci.k.ii' iil0 kakih trideset k=xkov glad. ni ujnik v svojem govoru, ki gaj ^JS^Z^!^ Mia*ia .SenlU .oju no d'. .preje progrsm ^svod^h . ^ y zbo da je imel v petek zvečer pred Ama<4 . - J™^*1** dbKItiB ,D da^l * Poljan priznati Sovjetsko riško akademijo politično in so£ ^^ D. C. _ p^sod- Ima n.logo, do dot^toS < privolji ^U^iuTLl.tva sa balsnolrsnje f?wJSrrcir Povodenj v dolini Bergama na letnico MonroejcNa dok trme. Bwn„!|jo 08lulim dvaintrldesctim L^Uega budgeta in atablllzlra • O 1 i .allrAnt i a lltiii'. iln w„lUnU ovil J« oDn°vl1 "JMV0' V«'Ljiiua, u<»lk«m ki aa nalia- -i——.»u». Mmm drugI odbor ja nemšk vojni lavošsn dobiti nazsj INFORMACIJSKI BIRO V MOSKVI. Moskva. — (Fed, l*re»s.) — Fsrmsrske organizacije v Amo-liki lu vseh drugih deželah bodo ¡uielS/Miriat od informsclj-akega Idroja, ki je b» uatamiv-ljen v Kloak vi pred kratkim, ko je v Kršmlu vršila mednarodna kmetska konferenca. Diro sblra fakta, k) se tičejo gospo-darskih iu političnih stvsri v svezl s kmetom in kmetskim delavcem.* Is omenjene konference so je porodil tudi kmctakl Institut, ki bo dsjsl navodila o ^kooperativnem in znaustvenem stopanjem ovirati organizacijo poslanske zbornice. Demokratski voditelji so izrecno zanikali poročila, čfi, da se pogsjsjo z regularnimi republi kanci zs prijateljsko poravnanje glede organiziranja poslanske zbornice. Nsdslje so tudi zatrdili, laatnega GOV. McCRAY OBTO [ŽEN PO VELEPOROTI. latinski Ameriki. Bt-li hiši pred par dnevi. iu nA kapitala (slsts) Amerika bi rajia nosila taksne ,,reiltodnlU jc 0aredll, da juati«. LgotovK, koliko Nemčija lahko bolezni, ki bi se utegnile izcimitt . llflUÄrtjlial.t liUUUUU, mcW« ¿aJ „,„,.„ ,„uwnrtni„r t.koi ln i»oaneie. . I ............ J" ............» _ UKUlUTIHl »»»»» • ------ „., M.,iram w department ponovno preišče za- škodnim» takoj ln poaneje, Iz njene sedanje politiko napram u,veviK,h jetnikov in imenoval ja J0 ---------------1—..... UuMni Iralrnf ni lllm^lu Veliko . . .. . •______1____... 1— Po vsčtadanski preiskavi ja ma rionska veleporota dvignila pro bo s 102 postavkami. ae finančno ter ekonomsko opo uiore. Zaključek se glssi, da je pre mi. Rekli so tudi, dl bodo imeli pri roksh vse svoje člane, kadar se bo vršilo glasovanje. To ps ne pomeni ničesar dru „ —«love vacn jeuu««v i« Kvropi, kakor pa utrpela veliko bn| ol1bori kl row naj ,Vetujc večja zla, ki bi jo zadela, ča bil tfh „tvirchi V tem odboru so -----------------------------mi žrtvovsli svojo neodvisno «ta- ^ D> Baker, prejšnji vojni | i^Mlihk* neomejene v kolikor U indiaaskemu governerju toš-|^e ter se ^¿Tt^l*«* » ^ Wilsona lkof Chas ^ ¿ J versaljsko matije jc dejal tajnik. NadaUa ^ h Uuff,lo in major-general amU)0 % ftvlJo Mveglllki, je zatrdil, da vlsds drM na- j JamM (K Hsrbord. ^ Ameriki priložnost, d. lahko tJoolWge je temu odboru priHl lfnpuui<> >voJ(| gVfUenM ju pri. ložll več pisem od rasnih orgsnlss- |fl||tYttjt nfakUrifl ___r+ - da bodo glasovali sa ——D-, i —-—i — — . -----_ . ..... kandidata neoziraje ae na težko- PONEVERBA, PONAREDBA IN čel mira v Pacifiku, načol, ki jih ce med republikanskimi frakcija-1 OOLJUFUA MED OBTOŽNI- Je poatavila rasorožitvenu konfe- OAMI V POROTNEM PO- renja v Washingtonu. Potem ja ROOlLU. j omepil devet propozicij*, po kate Stanka v organiziranju poslan-1 v petek vrnila marlonska vale sks zbornice, če bodo smogli rs- porota ter jih nsperila proti in dikslei kakih dvajset članov. In ¿lanskemu governerju McOayju, organiziranje ss aa bo moglo is- ko 4e ^ tedaov preiskovja go- vrniti, dokler nkUm ta aH Veraerjeve finančne zadeve, ons frakcija. j obtožnice dolže governerja po- Kar se ps tiče sonata, se glasi neVerbc, poneverbe in tatvine, po-poročilo, da sta ae Harria in oarsdbe, goljufijo in lažnjlvlh iz-Swanson pobotala s Lodgem ter jav v iVezi s finsnčnim poročilom, mu obljubila, da ne bosta ovlrsla Bodnlk James A. Colllna z ma-ergsniziranja v senatu. Za to V Honskegs okrajnega kriminalnega slugo pa bodo dobili demokratje sodišča, kateremu je veleporota nekaj več mest v rasnih odsekih. vrniU svoje poročilo, je določil Radikalna skupina v poslsnski governerju #25,000 jamščine glede iborniei je dala v «javnost svoj M obdolžltcv ponsrsdbe, a nobe-popolni program za davčno revi. nega znesks ps ne glede drugih »jo. Ta program obsega nasled- 0bdolžb. nje splošne poetavke: Marionska veleporoU je pričela 25-odstot^o skrčenje davka na prikovati governerjeve finančne mezdne dohodke. dne 5. oktobra. Zmanjšanj* sedanjega normal- Ker je okrajni pravdnik Wm. P. nega davka,s i odstotkov na dva Evans, governerjev zet, je prosil, odstotks, in normalnega davka 8 nftj nastavi sodišče posebnegs odstotkov na 4 odstotke. prsvdnik» v tej zsdevj. Sodnik je ' Obdržanje dodatnega davka na I uatraget iej želji ter Imenoval za tedanji višini. pravdnika Charlesa W. Mooreaa. Omejitev glavničnih izgub na y prvih tednih jc bilo le malo podtrinajsU odstotek izgube. atorjetiega v tisti preiskavi, ker jc Prisvojitev angleškega in fran- Moores zbolel. Dne 7. novem-coskegs dedinskega davka po 40 brg mu j« bil imenovan za pomol-odstotkov na vse večje dedščine. ncga prtvdniks bivši pomošn Davek ns dsrila a pametnimi iz- ZVeznl okrožni pravdnik Clarenoe jemami največ do 25 odstotkov. ^ Nichols. Ce bi bila aprejata ta davčna pot45m j0 i)a preiskava hitreje ^vizija, potem bodi odpravljen ^p^ Pok< Nichols je zaališal ve tudi davek na zabave. .. 1 — fesa w ä: ¡jo «w í'"———— — - Indianapolis, mu. --■ mvta u«v«»- gega kakor to, da pride do za- L^ ki uključujejo 192 postsvk, jc »¡«w ¡í® (,b'1; Vstopili smo v svetovno voj no, ns ds bi kršili nsše tradicijo Hli smo v boj, ker je bila svoboia' v nevarnosti, ^li smo s bojiičs z Htimi smotri, kl smo jih lmeliJ preden smo se odločili za vojno i^eprav smo bili zmsgovslci, ao vseeno nismo pogsnjsli ss ozeu; I je, niti ne zshtevsli M- . . _ . . , .t ! nlilrsne in ssoellrans vlrnle, naj ao umtirau, J» ***** «i ve* > * ^ čim prej odzovejo 1,1 pošljejo svo- Kvropi j Njeno .dsnje Vlljtm Marx, vodjg klerikalne strsnks, je » r---- intoresu svobode, ftll smo v 7 krlatiáne. I vlado. Nova vtafla da bi bila odpravljena novsrnost W™» ^ koalicijska stvsr, kl I dslovaVt «WM »mo* liko število prič. Vzpostavitev davka na velike I' preišksva se je vršils nsskrivaj pr®fite- Ničesar nI bilo slišstl o njenem Druge važne točke »sdikalnc-l „„^n osebe, ki so jim znane f> programa so nsslednjct Odpomočne kmečke Ohioago, DI — Nekdanja eu-tjTknkVno I fragetka na Angleškem, Chri-U vojne' odškodnine" Naše ljudstvo bel Pankhurst, je nosilo svoje lastno breme, in com zadnjega tedna v Lbieago idaj nosimo velik del bremen « kjer ss bo lotila pridlgsnjs o bt-druge/' je dejsl Hughes. I bl«j>. 4,M1 ne poizkuksmo diktirstl Evropi, niti ji ne ukiultl one prsvice. AH želimo ps ekonomično obnovo v Kvropi. .- --- oosvcčsno iz-.------- - "Svoje oroU. Upr^i« Uudl v^ »«« ^ ss mora ob- dclovsnjs js bilo pripravljanje I dršstl Is s tmmoCjo nsvtrslnosti na delo za nauke, kl jih ja dobiti soelsllstov. v bibliji," js razodola v pstak Uustsv Htrssemann, prajšnjl m zvečer nekemu Česnikar*kcmu jk>-| nlatrskl predsednik, js sdaj mini* ročevalcu. "Krist, ne ps politiks jc edino sredstvo za rešiUv sve ts.M u . Divšs sufrsgstks ss js % tem go ______ brih rszmersh. Smo zs to, dis Jt JotU ntpa4Btgt duu. Ksjti gtresemsnu. zadoščeno njenim upravičenim | 1||Mnt EniIJOit ro4uJ< |judi utti Vprašanje pa ja, koliko šasa bo *ks in telesne sužnjostl, v katero Uvel« ta vlada. V pondeljek 3 jih je ravno vera uklepala toli» decembra se dr. Msr* predstsv ko stoletij. parlamentu In sshtsVsl bo saup nlco. Ako ae aociallstl res vzilrls MiSBllfa". I glasovanja, tedaj Mara dobi sa Pariz, L dec. — "Mstlu" jej upnico kljub oposleljl naslonsll poteku. Osebe, ki so ji j governerjeve zsdeve,.so večkrst . ............ odredbe, ¡XVajsle svoje zsključke na pod- si uključujcjo preklic posta voda- kj t0 bile pozvane pred je za posebne interese, izlošitar „eJikovslno poroto, veniništva v vsakdanjih potreb-\~Ko ^ bUi urAdniki in član •"nsb in boljše metode v trgo- |ndianskegs državnega poljedel-*anju in razdeljovanju. 1 Vojaški bonu s nsj pi iidel iz davka na velike dohodke, '"ju in razdeljevanju. tkeM mta pozvani pred poroto, Vojaški bonua naj prihaja ve- ^ ikieptli nekateri opazovalci, da (1'1 iz davka na velike dohodke, ^^ v tfni t|Ueaju ta denarno vredno profite in dedščinc. ' transskcijo, ob ksteri je šle "reklicni amendment k Esch- 4135000 svetovegs dcnsrjs v go Cumminsovi železniški postavi, vernirjeve roke. KUNI POSESTNIK OBSOJEN Amendment otroškega dela k •m s vi. ¿manjšanje sodne oblasti. E-J>olne predsedniške primarne vo-r , Wand. City, N. V. - Ker ''JočHev dobičks t zaseb ni hi4|ll ff#l(|HH|ar Hermsn Steinum izdelovanju vojnih .potrsb- h-rt m P-l.rll ■B* |B| nemških vojakov, ki ao stali na- — v afmrtjt sa lanska a večini. I slonj*nl ob steni, kskor ds spijo Dunsj - Ravidirsno ljudsko Vojah» »»»« ssdušenl s plinom v štetja kaže. da ima republika Av- trenotku. ko ao netsksll stri j. MSMSI prsbivalcev. (M es s »»pralno MrJrkD teh je \\mm ženak ln %iUjm llafcom mnogih iwsneWWtk Prefl moških, torej m473 Iensk več J Verdunom saaut in »«rlU1! so se po kakor m^kih. 1 Moakvs, 1, dac, — Wsltsr Ly-msn Hromi, ki j« I. Itt'J». »klstill pogodbo z Msksimom Utvinorn m*«l sovjatsko vlsdo in Ameriško porožno upravo, je sonet prlšsl v Moskvo v družbi sngleškegs mo jorja Uuinns. Urowu ups, ds sa sopet an Ida s Lltvlnovom in Iz gajanj, kl jih bo imel morda is-clmi nova pogodba me«l Itusijo ln ameriško angleškimi finančnimi Interesi, Brown sdsj sastopa go. love ameriške bankirje, (Juiiine pa angleška. Poročcvslecm je Bronu dajal, ds se jk vrnil v llusljo proučevat ruske ekonomsks razmeri 800 ruirrov tbIae kip i z brona otuladem. v Ban Kranclsco, Calif. — Kip "Äeja", kl je sUl dvsjsrt let tsm, kjer ss krlžsts Powell Htreel In ps Columbus a ve., js bit ukrsdcu dns .novembre pouoči. Kip je bil Iz brona in je tahUl MW funtov. Ponoči je šlo na sto-tina ljudi mimo tistegs kipa. Policija še nI našla nobenega kljuka, a katerim bi mogla odkleniti vrsts ts zsgonetns tatvine . jo", kl predstavlja ataraga moža, klečečega ,da bi pil »o«lo U VREME, Chicago In okolica. — V torek deloma ohlaTno in U»pWjšc. Aaami vety»vl nHjv..- / jlisa. Temperaturi zadnjih 24 on Hal. višja 4é, najnižja »4, *dnea 4*1-de ob t <01, »sida ob 4; I«. PEOSVETA PROSVETA "ftOSVET** Jäisc^JSsäu GOVORNICI THE EH LIC HT K Ml Ommmé kf Ai ■ ....... u4 forvifa cm al Wpm .ZA KULISAMI. LloydsD, Pa. — Želi« nspissti nekaj vrstic v javnost, seveda a pogojno željo, da bi ne natte ured Ikega koto. To »o namreč prve vrstice is »oje roke v Proeveto, pa je, da kontrolira tudi dala» »tvo veega sveta. 1 Ča »e delavstvo bori ss eoo ■ jstvar .namreč » večje pmvfc«r če-mu toliko at rank in strančiet Kaj . ¡to ns podkrepijo kapitalisnui Kdor tefa ae vidi, je pri sto jih zdravih očeh siop. Mer ni neto United Mine Workers of America r**l indirektno kontrolo kspitali- PONPEUEK, 3. PECEMBR.y kl ns soéÉ^JN* prt- danje v Ljubljani "sa redbi. slasti po ženskam, ki ss pn 10. doeembra. Na dm^mj pravila vas najboljie za icladee.jje 10 slučajev, ako kB Največja zaaluga pa gre kajpada igrale**, ki ao žrtvovali ¿sa in se potn*Hli, ds so dnkorito dramo res uvnMrajHMK' Delavci is North Cbicaga in Wankegana, pristopit« h klubu. Seje se vrfc vsako drugo nedeljo stefUU ateialistična strgali. Jcili »osam dopoldnja in ****** ŽTiz nštiK Wnk ima nsjboijii nauk, kar jik svet akorevno aem naročnik že od njo- ^ do danes, mar ni tpdi ona v |P rojstva. Ka ssm prejel prvo kapitalističnih krempljikt številko Prosveto, t m ae «sročil. Qd gvoje mladoati pa do prooej in naročnik sem ie aeda j, ter želim etaroati ie opazujem napre- biti v bodoče. List sai dopsde Ur idavMjf delavakega razreda v ljubim njega čtivo, kajti to je res %tnnkaht Mnogo jih je, ya vas so dober svetovslec deUvstvu, m luč, motijiTe> ^ unijonisem sam je ki alnli delaven, da more najti pat rmotljiv# Vsepovsod so is teme, nazadnjaškega katolike gs Rima v veliko duševno loč. Vask Slovenec bi torej moral biti ojega naročnik, gs pridno brati ia pri tem misliti, da bi se na ta n» ¿m naučil eamostojnegs mišljenja in bi ne bilo treba drugim mialiti sanj. ZdSj je tako, da ie marsikdo prepušča mišljenje duhovščini, da gs tako lož je izkorišča in drli v temi. Kapitalizem a pomočjo svoje dekle na U način lahko črpa udobno življenje is delavskih žu ljev, delavstvo pa pusti v pomanjkanja. Na ta način imamo bogastvo ns eni, največjo bedo pa ns dragi strsni Urejeno pa je kajpada tako, da delavec, ki mn gre največ, dobi nsjmanj Že dsvno j« bil čaa,ds bi spregledala maaa delavstva, katera le tiči o verskih dogmah in temi, zs Mm misliti ssse in si samo pomagati k boljšim razmeram. Če si delavstvo ne bo pomagalo samo, Ji kapitalizem in klerikalizem nikdar ob pol desetih. — Clan kluba. k mmm^mmrnmmmmmm^mmm " ** > Poročila iz Jugoslavije. Od naših stalnih poročevalcev. kvi, ker je ssmo v njegovi domi-iljiji. Zakaj bi delavno ljudstvo ne verjelo tegs, kar je dokazano kot resnica, ds âoveéks veds gre nepretrgoma dalje. Ce bi delavstvo spoznsvslo vse stvari, ki jih n- Politično mešetarenje je bilo koncem tedna v polnem tiru in zdi «e, da je stara garda v republikanaki strank! popolnoma zadovoljna z njegovim izidom. Vaa znamenja govore, da je bil napravljen sporazum z burbonci v demokratični stranki na Škodo naprednih elementov v obeh strankah. Zelo važno je mesto predsednika kongresne zbornice. Konzervativni elementi se vselej poganjajo, da to merto ostane njim. To se pravi, konzervativni elementi meie-tarijo toliko časa, da je izvoljen predsednikom mož, ki je njim naklonjen. Taka meietarenja so se vršila tudi zdaj, kajti vesti iz Washingtona naznanjajo*, da se je kongres-. le manj o nik Graham umaknil kot vodja repufclikanske stranke v £t*££pridifa JajLtterT£r-zbornici. To se je izvršilo na podlagi sporazuma, po k* ■ • ' '1 terem pridejo trije kongresniki iz farmamkih okrajev v vodilni odsek. Stara garda sodi, da zdaj La Follettova skupina ne more računiti na pomoč kongresnikov v farmarjem bloku. Demokratje bi bili po sedanji sestavi kongresa poleg w£mir socialista in lafoletovcev naravni opozicijonalci, ako bi se iki Te(U in drufi uienjaki, bi njih gospodarska politika Strogo ločila od gospodarske kmalu ne verjelo v nobene drage politike stare garde v republikanski stranki Ampak stvar ni taka. Demokratje ae včasi sprijaznijo s staro gardo republikanske stranke, akotudi tega ne povedo jasno in javno. Kajti, če bi demokratje obešali take stvari na javni zvon in Še tako, da bi jih ljudstvo lahKo čitalo in razumelo, bi bilo ljudstvo kmalu na jasnem, da je zanj vseeno, ako glasuje za demokratične ali republikanske kandidate. Tako se pa lahko Igrajo politične skrivavnice. Iz Washingtons poročajo, da bi demokratje lahko stari gardi republikanske stranke stavili sive lase v glavo, ampak demokratje ne bodo tega storili, ker jim po njihovem mnenju ne gre prav nič mar, kdo bo predsedoval kongresni zbörnici. Po mišljenju demokratov imajo republikanci vtčino in so moralno odgovorni za vse, kar sklene kongres, ne glede na to, da se republikanci dele v dve akupini: v starogardistično in progresovsko. Ako je stvar taka, kot sodijo demokratje, ali ne bi bilo vseeno, ako bi demokratje ostali doma in se odpovedali plači? Ako republikanci po njih sodbi nosijo vso moralne odgovornost, tedaj je nepotrebno, da demokratični kongresniki prihajajo v kongres. < Takih sodb ali izjav ni tako jemati, kot so bile izgovorjene ali poročane. Take izjave pomenijo nekaj drugega in sicer to, da se je dosegel med voditelji konzervativnih elementov v republikanski in demokratični stranki sporazum. Demokratični kongresniki ne morejo na pr. glasovati za republikanskega predsednika zbornice. Glaaovali bodo parkrat proti njemu, na to se jih bo nekaj odstranilo iz zbornice. In sicer se jih bo odstranilo toliko, kolikor bo treba. S tem se bo znižalo število navzočih kongreanikov in večina ne bo potrebovala toliko glasov, kolikor bi jih morala imeti, da je večina. Posledica takega manevriranja bo, da bo izvoljen predsednikom zbornice kongrejnik, katerega je določila stara garda republikanske stran ke, da ji predseduje. Značilno je, da se stara garda republikancev bolj boji lafoletovcev kot demokratov, naobratno ae pa tudi demokratje bolj boje lafoletovcev, to je levega krila republikanske stranke, kot starih voditeljev republikanske stranke in njih podpornikov. Profeeijonalni političarji si domišljajo, da ljudstvo ne opazi takih sakulisnih potez, ki nimajo drugega namena, kot voziti gospodarsko politiko staro kolovozno pot Oni pač sodijo, "komur je Bog dal urad, temu je dal tudi pamet." In kadar profesijonalni političarji stare meščanske šole obleie kot mrliči na volišču, se vprašujejo drug drugega, kaj ae je vendar zgodilo, da so bili poraženi. t . ^____________ Takrat občutijo, da ao jo zavozili, ali kje in kod so jo *U*ti • naeijonslisaeijl industrije za vozili, pa ne razumejo. f \ • SZ^^oTi mot Take napake konzervativnih elementov v obeh starih (j0 nseijoaalisirano enskoprav. političnih strankah so podučljive in za to so tudi dobro j no. Največjo moč ima pri tem do-dolle. Kolikor več takih napak se ustreli, toliko kfenje bi bi lahko doseglo. .ko ä Tnanj\i?,jc rj aukoč:boin: izvoli demokratično aH pa republikansko večino v kon- j*, bi delali aamo po aekaj ur na greš. Zakulisno 4ek>, ki ga vrše profesijonalni političarji, daa la ne bilo bi pomanjkanja vleče počasi ljudstvu mrežo ras oči, da polagoma spregle- JtMrtuttsem ims mo*. ker ims th^ ampak ljiJstvo U prihaja k spoznsnju, počasi ¿oesčL Sejtotj laloatno kremplji kapitalizaaa. ds niti socialistična stranka ni izvzeta. Nsj-večji greh se mi zdi na njej, da «prejema v svojo sredo tudi verske fanatike. Kdor kočo biti dober in pravičen socialist, mora -biti najprej svobodomislee, da jo prost verskih lsll Biti mora dalje pošten socialist in za dobrobit stran ke. Tske zmote ss ssorajo opustiti, ako»; hoče stranka napredovati. Znano mi je to, ker aem bil člsn *ocialistične stranko mlsdih let, Í1. snujemo čudeie vsi kot t tiste, ki jih n-stvarjata človečka misel in telo. Vse se spreminjs na svetn, vse gre po poti evolucije. Celo starejii ljudje vidijo veliko izpremembo v industriji, družbi in v ljudeh samih. In kdor je čital zgodovino, tndi lahko ve, da so je vodno ia-preminjalo in izpopolnjevalo vas J na avetu in zemlja aams. Ni torej tsko kot uči duhovščino, ds je bog ustvaril avet v šeatih dneh in aploh ves, kar vidimo ter Adsms in Evo, ds je nato zemlja stara 6000 let itd. |H Človeška veda je ovrgla te sve topisemske laži ie davno Ur aama dokazala koUkor toliko utemeljeno, da svet obetoja že miljone let. Si U moremo mialiti ,kaj vse bo odkrila človeška veda, ki bi morda danes aauitraU za čudei, a bo ta-krat jasno in naravno 1 To ao nam tudi zdi čndei .da mol v Chicagu ¿ita časopis, oni v bližini severne ga tečaja ga pa aliii. Toda če stvar preiMemo, vidimo, da je naravna reč. Take moči ie bogu niso pri piaalU «nožen pa jo je človek i svojim umum. Z uporabljanjem električno ailo človek nadvladuje naravno ailo. Daaf je priavajanje te moči iele v povojih, ima člove* št v o ie velike koriatl. In kaj če ai člaveitvo nekega dne ie vpreie aolnce, mu vaame ognjeno moč ia ga uporablja mesto premoga ia olja T Kaj is zdravniška veda iz-najde pripomoček, ki bo nadomestil človeiko hrano t Vae isnsjdbo so dsnes ie v korist kapitalizmu in v mnogih slučajih škodujejo delavstvu, mesto da bi koriatUe. Pretnogova industrija peto, ker so isnaill drugo cenejie in primeraejie gorivo. Rudarji ao veied tegs prissdetl. In tsko prepeks vse ns svetn ter Človek aam, ki Ima dokaj kratko dobo. Krstks je ie pot, ki jo je nsre-dUo človeitvo Is brlogov in s dreves v sedsnjo civilizacijo, zato pa se ga ie vedno drii divljaitvo, ds se so vrsti ia pobija med seboj. Kadar sa bo Šloveitvo otreslo verskik Isii in nohslo poiUjstl svoj« otroke v zgrešene verske iole, tedaj lshko upamo, ds bodo boljši čaai sa delavstvo in Človeitvo sploh. Najbolj potrebno nam jo razmi* sedaj mi starost no dopuiča več. Delavstvo vas prerado verjame v%em voditeljem. MialHi bi moralo temeljiteje M jo in kaj ni prav. Ali niso vzroki vere, densr in Čast t Ksj mar ne razdirajo ti vzroki vsepovsod sioinost v strankah t Kdor tega ne vidi, naj po-jrleda v Nemčijo, kjer imajo socialisti ia ssoč, delavsko ljudstvo pa umira gladu. Veliko nevarnost vidim zs delavstvo vsegs svets poleg Rusije, če ne bo stslo na strali in ne bo o«lpravilo zmot avojih voditeljev. To as pravi, da jo delavstvu trebs is svojih vrst voliti nsjbolj zmožne in pravično ljndi v zakonodajne zborniee in vaa višja kot nitja javna mesta'.' Če bo pa delavstvo zmotljivo kakor ja ravno naš pred sednik John Levris, pa delavstvo čakajo ie slab» čad. ■Velika nevarnost vsemu unij-skemn delavstvu je Kukluksklsn, podpiran od višjih kapitalističnih slojev in morebiti od vlsds sama. Namen mogotcev je s pomočjo vlsde uničiti unijonisem. Kdor tega ne vidi, naj pogleda v Oklaho-mo. Prepričsl se bo, da jc kapita-izem največji sovražnik delsv-itva. Torej reiimo se ga I — /o-loph Snpan. : . ' * Iselin, Pa. — Ne bom ae preveč hvalil z delom. Rca, da sediaj dele mo a polno paro, toda koliko Časa bo to trajalo. Nekateri, ki imajo boljše proetore nekaj zaaluii jo, kdor pa dobi elsb prostor, ps je umevno, da ima tudi zaslužek prsv slsb. Odvisno je tndi od delavca in pridnih rok. Dne 22. novembra ob eni ponoči je sstisnil oči naš blsgsjnik društva it, 25. 8NPJ. brat Mihae Lončar. Bil je zveat in točen pri poslovsnju in skozi devet let je dels za društvo breaplačno. Članstvo sc mu .jc tndi izkazslo hvs-leiao, vedoč, da jc s njim izgu bilo dobregs svojegs dslavca in brsts. Podsrilo je krasen venec v zsdnji pozdrav kot plačilo. Pokojnik zapušča sedem otrok, ksterih najstarejši je 14 let, naj mlajši pa iele itiri mesece atar. Bil je srce pretresajoč in straicu prizor, ko aem pokßcal šestero o-t rok, ki ie niso vedeli, da nimajo več ljubega očeta. Onetli ao se malčki okoli njega, ga klicali in poljubljali v silni Želji, . da bi vzbudili dragega očeta. Nikdar ae bom possbil žalostnega prizora. I - Dragi brat jn tovariš, ielimo ti mir in pokoj v hladni zemlji. Za pokojnikom' isluje soprogs Julija Lončar, 8imon, brat, John Pariaon, svak ia pa sodem malčkov Bogdan. Marko, Nlkola, Ana, Mary. Eva In Roei. — Math Ea-dravoc, tajnik društva it, 25. ne pridenejo. temu ¿ç k. Avstrijske vo!itv:. V eni zadnjih številk smo^ ročali o volilnih iziti ih 1938. — Jutri pra-tratjo oblctnico, odkar bils podpisana žaloatna pogod-m z Italijo v Rapallu. K Umu dnevu jc izdala Jugoslovanska Matica proglaa na vae človekoljube, naj ta dsa žrtvujejo za na-i obrambna organizacije in naj prirejajo zbirko aa braU tam pre-io, v tlačeni zemlji, kstero jc zasedla Italija. Proglaa nam kliče, naj se zavedamo, ksj trpe naši rojaki onstran mej, ko jc italijanaka vlada pregnala nai jezik iz iol in ga bo a časom zatrla. Mi ne smemo dopustiti ,da propade nai narod! Jutrainji dan praznuje viiji šol aki nadzornik Kngelbert Gangl petdesetletnico ; svojega rojstva. Rodko najdemo človeks, ki bi se toliko udejstvovsl v korist ljnd stvs, izobrazba in napredka. Po dovrieni nižji gimnaziji v Novem mestu je dovriil ljubljansko uči-Uljiiče. Pozneje jo študiral na pe-dsgogičnem inštitutu na Dunaju. Služboval je posneje od L 1908 do . 1916 na realki v Idriji. L. 1917 pa ja bil prestavljen na drlavno olo v Trst. Po preobratu je prišel nszsj in bil 1. 1919 imenovsn višjim Šolskim nsdzornikom, v ksteri službi se nahaja ie aedaj. -- Kot pšsaUlj in peanik jc aodcloval pri rasnih listih ih revijah. Njegova prvs zbirks pesmi "Is luči in U- r je isiU L 1897. Delovsl je mladinski literaturi in jc dosedsj izšlo 7 zvezkov.njegovih "Zbranih spisov za mladino". Bil je L 1900 ustanovitelj mladinskega lista "Zvonček", ki ga urejuje ie danes. Med njegovimi dramatičnimi spisi je znan posebno " Sin". Pri nčiuljskem glasUu "Učiteljski to-vsrii" js bU dolgo let sonrdenik, nad Ijf let pa ga jc sam urejeval. Tudi pri gospodarski organizaciji naiega učiteljstva ims jnbilsnt ne-mslo zsslug. "Učiteljska tiaksr- ^^■je raMidco , sme brataka socialna ilcm< krjj s ponosom pisaU o sebi: V t J sik, ko je reakcija na viikn proletarsko gibanje vedno bolj tleh, arno dokazali, da je s &J nim delom brez kompromi»oT J di delavstvu mogoče uajtreiJ in smagpovstil V vsej Avstrtj! se jc itevfle J cializtičnih glasov pomnožilo J celega četrt milijons, na aajfl >unaju za 150,000! S tem JI cko presežene trenutne izg" ki jih je atrahka utrpela v ■ nem 1. 1920., ko ao sc zopet p3 nili buržoaziji v naročje taki j menti, ki ao po prevratu kot J zavedni ali koristolovski p-¿jI med marksiste. Dunaj ae ne več iztrgati lz SbeialUtičnih M >a tudi poraod drugod v repni li ao socialistične vrste napr vale. Najlepšo je to, da pr podežclaki proletariat do oi nja, zlaati na Gornjem in Si Avatrijakem. 8o kraji, kjer u 1.1 meli klerikalci doalej glavno besedo nad kmetskim ljudstvom, p« ao pri teh volitvah popolno! propadli Tako gre razvoj naprej in se n« ds zsdrževsti niti z bogokletni* mi sgitscijsmi s prižnic — take* ga bogokletstva, kakor so gs it. atrijski klerikalci pri teh volit, vah počeli, menda še nikjer ni bk lo. Tudi batinaški teror po d* hovnikih natajskane bedne in b«. daste maac razvoja nc zadrži, če. prav ga je hotel otiriti^samo ns Nižjem Avstrijskem so klerikalci aoclalisUm onemogočili 160 th* dov. čeprav so ae stranke med ao boj zavezale, da dmga druge ne bo motila I Kako jc bilo bde drn* I Korth Ohioago. m. — Tisoč de veUU triindvajset aa bliža h kon cu. Zahvalni daa tega leta je Ae minil. Nikomur ae delavci nimamo zahvaliti kakor sobi sa ono, kar esso asredili. Narodni dom dobro nspredujc, a ie večji uspeh ims nato zadružna prodajalna. Kakor ae čuje, si l>omo kmalu poatsvili poslopje, ki bo odgovarjalo potrebam liaie zadruge. Delavci v Waukeganu in North Chicagu, ki ie niste zraven in vaa js v oljo sodelovati pri sadraiai prodajalni, prktopite. Nikar ne odlatojt« s pristopom, ako ravate pristopiti. Delujte « Isstno ustanovo. Vaaalira s igro "Na dna", ki > jo priredil sootalistitei klub it. 45, ja prav dobro ispadla. Pokazalo ae js .ds isas klub veliko fccvilo so. naiiljooikov. ProMtok vaaelioe ne bo aaajhen. radi česar gn ssstaga na'* je njegovo delo, deloval je pr» "Učiteljski hranilnici in posojilnici" in društvu za zgradbo uči teljskega konvikta. Na prosvetnem polju jo posebno aktiven pri Sokolstvu, kateremu poSvečs po-log službe via svoje moči. Tudi mi mu kličemo iz sres: Ostani zdrav ie mnogo let^ | Cene neksterih najpotrebnejših stvari na ljubljanskem trgu so sledeče» Govejo meso t vrste od 22 do 28 Din., II. vrsts od 17—22 Din. Telečjo meso 29—32 Din., svinjsko meso 32—35 Din., slanina 35 Din., na debelo 34 Din. A meri kanalu mast 31—35 Din., domača mast 40 Din. Domače Šunke 40-4? in., tuje do 58 Din. za kg. Msl pi Ščanee 15-20 Din., večji 26 Din., kokoi 35—45 Din. raca 35 Din.,ne-pitana gos 80 Din., mleko 3—4 Din. Uter surovo maslo 55—50 D., čajno 70-80 Din, jajce 2-2.25 Din. Moka 6.25, kruh 6.50 za bele ga in 5.50 zs črnega. Sadje 3—5 Din. kg., krompir 1 Din. za kg. Zelje v glavah 0.75 Din., kislo 3 Din., klala repa 2 Din. Zadnjega pol lata eem ao ae podražila teleti na za 70%, avinjina za 12%, slanina pa sa js pocenila za 10%, msst ss 14%, mleko ss 26%, kruh za 18%, sladkor za 12%, moka zs 15%, krompir sa 70%. Med naio drŽavo in Romunijo ee vrti te dni rasamjitav pfi Žom bolji v Banatu. Rumuni bi radi imeli cel Banat in nsšo delegseijo js stala mnogo trud s, da so dosegli, da js rszmtjUcv izpsdls tako v naio korist, da smo mi dobili večino, kjer je srbsko prebiral-stvo, in Rumunijs, kjer je romunsko. Ker ps mejs ie ni bils potegnjena tako kot sa jo ieleli Ru muni, ao ae pogajanja obnovila in mi damo njim voUko vaa Žopibo-lje .Id ja po večini obljudena a Ru muni in Nemci, aato pa dobimo dve manjšo vasi Bsrdan] in Mor dci, ki sta našel jsnl s Srbi. Povsod se opala isto, ds vsak gleda, kjer bi nss prikrajšal. Nai izvos v letu 1922 je znata! kot poročajo beograjski listi 3, ssueejes Din. Nato vlada je dovolila potrebne kredite sa ureditev svobodne cone v solunski InkL V najkrajiem Č£ so prične a delom. Vss konvdacijl med nafto ia Griko vlado so nsm reč ia podpisan* . Letoiiajo zadnje porotno I Pa bo rekel kdo, da so klerikalci tudi napredovali. Da, pa ks. ko! Treba pomisliti, da ¿o dobili ogromno itevilo svojih glasov t krajih', kjer je ljudstvo najbolj zaostalo, najbolj analfabeuko^ pod vplivom moleka in »povedni, ce; v krajih, kjer ni indnstri ki je prti pogbj za nadaljtiM Ševni razvoj, na vzhodnjem Sts." jerakem, v 'črni* Tirolski, v V®, rarlbergu, na Salzborškem. Ps. tem glaatijejo v/Avstriji tu'H koške, ki ao, žal, skoro povaod b vidno bolj nazadnjaške nego moški. Toda klerikalci vseeno ni« naraali iz novih glasov, temveč k na račun svojih zaveznikov to lenemcev in kmetijcev. Tukaj ite* vilke: V dosedanji koaliciji w razpolagali velenemci ia kmetijd" z 28 mandati; aedaj jih imajo ' mo ie — 14/med temi ata dv» kmetijca, a »ta bila Itvoljens ns Koroškem na aknpni mejniki Uiti a klerikalci, torej brez lajj ne zssluge. Drugod so kmetijd povsod propadli. Lač*n volk, n ss jc s lsialm volkom družil ji bil po Učnem volku pohnutsn.-Klerikalci ao narasli tudi aa čun vseh drugih strančic, ki »j jih volitve pomedle: židovski nji cionslcl, Czerninovi v demoknti, češkoslovaški narodnjaki. Slove» ei. Hkoda glasot, ki so jih koro ški Slovenci po nepotrebnem t* gabili v prid klerikalizma in drs» gega meščanstva, katero jim kraj de zadnje pravice. Vse drugse«« bilo, če bi jih dali socialUtcm,« so edini v Avstriji dolcozalu ^ skrbijo za narodne msnjiiai. j Dokaz že to, da vzdržujejo b«r-škim Hrvatom v hrvaščini p«« liat, da imajo na svoji H«t» tn«l burškega llrvsts in dva doMp aks Čeh», no glede na vse drjP dokaze. Slovenski tivelj na K* roškem ae v svoji koaservsti»*' sti in s letanje« za klerikslljo t« drugimi meManskimi ideal. u^J čuje sank t To je treba enkrst • vselej povedati 1 PUMA If A POBTl v Chicago imajo« Abrsm ^ Aba, it. 2, Čorč Joikn, št. » Grubič Dimitér, it. « Eliza,«. 49,J. Krirm^n.lt. mm Unlarii Franka. It. 81. U ^ Marta, ^t. 48, Rsj«™ Martln^l 117. Rrah Rudrran, it. 127; Ruič, it. 129. PioTtio áoW'Sj Klavni poiti v veži z Adrms e Poleg t-koče iev »k^ P «H kraj .odkoder pismo pri naaje, ako ga še aimai. ^^ «Sfleške •!i^Jj js iadaU ta a.* * ' :|0NDBUEK. 3. DECEMBRA. 1928. Delavske «o\¡Ue (Federated po^W- mehanikov. * u!*Z Conn. - Tiso« de-železniške f a en & Hertford v tukaj- Etf» poíitnU do i Jonuarja. PROSVETA TKAOUDIJA MA AVTOMOBIL > SKI D Ut KL Beverly Hills Speedkey, Cel.— Dva moška sta bila ubita .na avto moUilski dirki, ki se je vriila nu Zahvalni dan. Zmagal je Bennett Hill. Za tem. je bil najhitrejši Jimmy Murphy, a tretji pa Eddie llcaru. Ta dvojna smrtna nesreča ae je pripetila vpričo 80,000 de 100,000 ljudi. Casaikaraki fotograf Russell llughea je bil ubit ua mestu, dočim je druga žrtev — miljonar George U Wade —• umrla pol ure pozneje v bolnišnici na operacijski mizi. Zadel ga je avtomobil, k. ga je vodil v dirki Harry Ifartz. Mehanik Jimmy Leo si je p« zlomil nogo. ALKOHOLNE ŽRTVE V PEHN SYLVANIJI. lSaker 5»* «««o.0* JSTnje železniških m^n.kov K splošna v vzhodnih drža-C Ali so zdaj na vrsti tudi een- Pc ia **P»dn® d^í•V4, Operatorji pričakujejo Itrajk rudarjev L aprila. f ;Jl Washington, D. C. - prodni ■jvri odbor in Nerodna zveza upovsluih agentov »ta posva-ujj veletrgovee e premogom, da -j varčujejo z zalogami, ker naj 3 pride nova stavka premogar „ prihodnjega L aprila, ko po-1 Philadelphia, Pa. — (Federated gfe gedanja pogodba med opera- Press.) — Po državi Pennsylvania torji in rudarsko unijo. razzaja epidemija zastrupljenih garivni odlior pravi v svojem opojnih pijač. V enem tednu je »rotila: "Mezdna pogodba z osem moških umrlo radi strupenih Jnited Mine Workers of America I opojnih pijač. Sto iih ie v bolniš-*če 31. marca 1924. Zelo dvom- nieah, kjer se zdravijo radi hude-o je, da bi bila do tega časa( ga alkoholizma. Več kakor 50U rtjeta in podpisana nova po- ljudi je radi pijanosti pod klju-ba, tako da bi stopile v velja- Čem. Nližanje praznikov je, kakor L aprila. Iz tega sledi, da 1. pravijo, odgovorno za te alkohol-a vsekakor preneha delo na ne orgije. V neki policijski hiši govišču mehkega premoga, sredi mesta je 216 pijancev pod anje zaloge premoga so sicer ključem. V mnogih slučajih so mo t, ali najbolje je za vse pri- rali rabiti oksigen, da so oživili _jete, da obdrže zaloge v rezervi alkoholove žrtve, in bolnišnice so in kupujejo premog za tekoče po- prenapolnjene z njimi. Nekega tbe." J moškega so našli v njegovi celici Dne 1. novembra so Imeli indu- mrtvega, dasi je mislila policija, ijski odjemalci nekaj čez 77 da je bolj zrel za ječo kakor pa za jonov ton premoga v rezervi, | bolnišnico. slenje brezposelnih delavcev; stalna državna subvencija sa one, ki ne morejo dobiti dela. 2. Minimalna mezda u kmetske težake. 3. Kredit in državno zaverova nje *a kmete. 4. Naraščajoči davek na vsa pre možen ja nad $25,000 za pokritje vojnih dolgov. 5. Nacionaliziran je rudnikov* železnic ln elektrarn. 6. Poljudna kontrola trgovine t opojnimi pijačami. • 7. Starostno zavarovanje. Po deSelah naseljevanja ee je U- aelilo is vse države; V Združene države &49, v Kanado 31, v Argentino 321, v Chile 16, v Brazilijo 83, v druge ameriške dežele S, v Av-1 str ali jo 24. Od 1. januarja do 30 septembra I ee je izselilo: li Srbije 303. is Vojvodine 1840, is Črne Gore 63, ia Hrvatake ln I Slavonije 1084, iz Dalmacije 46*. iz Slovenije 221, is Boane in Hercegovine 33 — skupaj 4011. Visti dobi se je po deželah naseljevanja izaelilos V Združen« j drŽave 1436. v Kanado 378, v Ar-1 Italija ne bo imela težke vesti, čefgcntino 1685, v Chile 42, v Braal-j Slofeatka Narodu Uit« Podporna Jedoota Uk«*» IV. feMJe teof * 4rft«.l llliuvU. GLAVNI STAU i MS?-M SO. LAWN D ALE AV*„ CHICAGO, ILLINOIS. Irvriovalni oübort UPPRAVNI ODSEK* Vtaseat Cnlaàn». »*4*rW.*4nik A.Jr.w VlfrWr ». F. O. T, ne plača dolga Ameriki. Rim, 1. dec. — Signor Schanzer, prejšnji italijanski vnanji* in fi nančni minister, priporoča, da Itn lija anulira svoj vojni dolg Združenim državam. "Italija bo imela lahko vest, Se nikoli ne plača centa, kar dolguje , je za 52 dni na podlagi sedanje ] mL PBI9ELKIŠKA KONFERENCA Ameriki," jo rekel Schanzer te prvem mestu. Sedaj ao druge po dni. "Italija je prispevala kri. vrsti, in potem sledi Kanada. V Amerika po denar za poraz Nem- razmerju z drugimi deželami in po čijo. Naša kri, ki se ue da odtehta-1 stanju v prejšnjih letih je tudi ti z dolarji, ne bo nikdar povrnje- Brazilija s 301 imela dosti znatno na, »¿to tudi Amerika lahko utrpi Število naših izaeljencev. svoje posojilo." Meseo september se v tem ras- Schanzcr se sklicuje na prej Hkuje od vsega leta ,da so Zdru-šnjega predsednika Wilaona, ki je žene države zopet ha prvem mestu, obljubil zaveznikom v Parizu, du Argentina pa sledi kot druga, jih Amerika ne bo tlrjala sa po lamed pokrajin daje Vojvodina sojila. največje število izseljencev, v vsem letu, khkor tudi v mesecu V testamentu je odredil, da mu septembru. Hrvatska in Blavonija, odrežejo (lavo po smrti. hi je sioer v tem oziru bila na pr-Bordeaux, Francija, 30. nov. — vem mestu, je sedaj na drugem. Čudno oporoko je naredil Joseph Črna Gora, iz katere je redno bilo Vasques, ki je umrl tu pred krat- najiuanje izseljencev, jih je v eep kim v ataroati 71 let. Odredil je v tembru imela več kakor Boane in oporoki, da zdravniki odrežejo Hercegovina, njenogovo glavo .kadar umre, da Medtem ko je lani bilo število bo ree mrtev, predno g« pokoplje- lanskih med izseljenci vooje od jo. Njegovi želji je bilo ustreženo. {moškega, je letos sopet nareke. Od Razne vesti. IMENOVANJE EDWINA P. MORROWA. New York, N. Y. — (Federated Press.) — Ko se snide tukaj dne 13. decembra narodna priselnlška konferenca, se je vdeleži približno 3,000 delegatov, kakor naznanja odbor te narodne konference. To, Washington, D. C. — (Feder. I da skoro poteče omejitvena prišel re».) _ predsednik Coolidge ne niška postava, je glavni razlog, da U nobene nedoslednosti v tem, se bo vršila konferenca v tem času je imenoval bivšega kentuške- Nadalje So pa tudi obvestila in governerja Edwlna P. Morro- pojasnila o tem važnem predmetu ¿elo pomanjkliva. Odbor je s posebno pazljivostjo preučeval priselniške probleme več kakor leto dni in pravkar do končal poročilo, ki »e naslanja in opira na pregled priselnlških raz-v Združenih državah na mesto sodnika Bartona v Jezniškem delavskem svetu. Morrow je trdosrčen in brez tiren premogovniški lastnik v entuekyju; kot delegat iz drža Kentucky je na narodni kon aciji L 1920. vztrajno glaaoVallmer Evropi. Poročilo pravi, da je tre ba predvsem, vpoštevati človeško stran priselniškega vprašanja, če ga sploh hočemo rešiti pravilno, n to je menda prvič, ko priporoča Industrijska organizacija ka, jLkcge. Priselniški problem je v tc melju tako človeški, in obstoječe znanje glede na vrednost ln spo eobnost za asimilacijo tujih ele mentov tako plitvo in protislovno, da je izdatnost izbiranja «src« zelo odprta vprašanju. THE VOUNG SOCIALIST' ti jo 301, v druge ameriške dežel« 52. v Južno Afriko 6, v Egipt 2, v Avstralijo 103, v Novo Zelandl-[jo 4. i ■ Za vso leto je torej Argentina doslej imela največje »levilo naših j izseljencev, modtem ko ao eioer Združene države redno štele na Bn« «I, Mmi»»«, Pa* si. Ui.ik M.uW.w Tttrk. I»|nik W.UUW «. «MA« •U« N...k, «I. kl.f.JnlV Ukm V.fri«k nrWnlk »U.U. J.4. /«..rlnlk. «yn*it«lj |ImU« NO* Q«4tu. f POROTNI OOSKKi J.kn UsJ«r«Mi p*U~émlk. eOT W. H., S» , »«• •¡J»*1« t.U.tilMr, I?e, l.rWrt.., on* rrU A. vu.r. 0*. «lUlr,S Ukm T«r4«IJ. Sea el. H«ne«r.»nrilU, P*. M« Ge»*«h, 414 W. H.f St« , IU. BOLNIŠKI ODSEKi OSREDNJE ORT.OSJIi Blat Neesk.jwetodnik. tiSt-M Se. LawaJala Av* £ü¡5lAmMlL In SSO, M«an. Bna, I*»- _ J*k. Gr*4.|J, 14011 pw.' Avn« Clevalaad, a Antee l>Ur,B«i 104. Gros«. se l»imp«i Mm Mar«, B«. tee. B«M, Mi»«.. •• ••»•»•••aeA Mike t>H, S4S3 S. WtnsketUr S«., Murr«r. Uuk. VZHODNO OKROSJKi ZAf ADNO OK ROUE i Nftdiorni odbori Pr.uk Z.U.. arW^dslk. SM» W. Seth Si., CMfe»#, HL frs«k Somrak. SSIT Ptmmv A^, CWveUaJ, o., WUlUai Siti.r, e464 Sl. CUU S» , Oki». , ' tB Zdruiltveni odbori P»«dMd«tki Pr»ak AM. SIS4 5. CrawUrd Ave., CMm«*, IU. jSX Ch*m. sese w. seik si.. OOmm. m. , Jm. Skuk. eeoe Orlen Ct., CU««i«*A Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK i Dr. P. J. Kern, SSM Sl.CUlf Av., CUWe*4. a POZOR l—Jloresfoadea«« a §1. edUralkl, ki del.je • ibwm mrU*. •• vri I lakalei VSA PISMA. M se aaae*aie aa jpwl. al. fMdsaja%i •• Mslaeai «Wniit«» S. N. P. J« SeSTÄ S». U.W.I. Ave., CMaage. VSE EADEVR BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVE. BeUUke laj* •lltva S. N. P. Jm fSST-SS S«. Uw.4.1, Ate., Cklsae«. I». DENARNE POSIUATVE IN ttVAAL M JßJ^wJL IKITLÄ •dkwa la M»«t« vaMe se aasloeei TajaUie« S. N. P? J.. SfSf-SS Se. Uw«. dala Aaa« CMeaaa« III. VSE ZADEVE V ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI POSU M MMljaJeRe aaslavi BlaeaJ^ilte S. N. P. J.. WS»-Se Se. La«adale Ave., Caleago, lit Vse arlieške aMe f imh • »»- Imrvievalaem »Air« ,, naj p«4»l|aje Prenk ZaUs«. »reLadalka aadMraega «dknrs, «Igar aaalev |e sger.). sä M Jk- • r. rs«&iläss äjfiää S«. UwMUI« Ave., CMsae*. Ul. Izseljevanje Jugoelovi* nov. t. januarja do 30. septembra je bi lo 2465 moških in 1540 Ionskih is-•leljencev. Le Iz Slovenije Wi Del maclje jo bilo v asptombru Ien»ko število večje od moškege, medtem ko ja bilo la Hrvatske ln Slavonije Sv. Inkvizicija. Peter Pajsljevi UstL in Coolidga, ko je šlo za predsed (o nominacijo. In že voč. Ko je lo v Newjfortu, Kv.. do jeklar-atavke, je dal gov. Morrow rivesti tjakaj državne Čete s ojnimi puškami in tanki ter ustvaril str ako vlado, ki je jala skoro dve leti "Poslal je tja doli poveljnika »rodne garde," je dejal člen ge-■bega eksckutivnegl odbora ednarodne strojniške sveže iaa. T Nicholaon, ko je razprav-ij o newportski stavki. 4'In vo-ii ao imeli jcklarno za trdnjavo. I tanki ao drvili po ulicah gori in li, nastavili so strojne puške, padali v stanovanja razburjenih ivkarjev, nadlegovali njihne »nc ter pretepali stavkarje. Ne »j miličarjev, ki so bili le fantje okrožij odzadaj. je moralo pravi jat i v senci governerjevih »jonetov skelmko delo. Nihče i imeriki bi ne mogel alable ln bru ^Inije postopati z organiziranim Wiv*tvom. Borba Ce traja, in "ka Ik) dobljena.''I I HHH K"r je služba, ki jo je dobil ta fnterner. taka, da bi moral za-Ijpati ameriške občinstvo nepri-ranukov sporih med delodajalci delavci, seda njegovo namešče Oe izpodbijati v senatu. Na vsak llD Pa bo to nov raalog aa od »vo železniškega sveU. Patronaini veščak in predsed '0v tajnik glemp ne vidi niče-napačnega v tem Imenovanju tor pravijo je samo slučajnost i® governer Morrow brat ^(fhts Morroiva* ki Je aodnil-Pri tvrdki Morgan * Co. na »j« nekdanji sošolec predsednl Coolidga in načelnik po ver Je 10v smhcrstova vlaoke Tole ra, da je prcdaednik Coolidge 10?al K. P. Morrowa za «lana fctniškegB delavekega. eve^a, ni Prati toliko za uslngo Morga P iotereeov kolikor ta potrdi ^»r ne »di te Morrowe Un r no va politična poteza Ne-W bode morda celo zahtevali ltr:'1* U zadeva pred senatni I de« t , M - — nt>(, 4 *'Mrt*rm trgovine. I 1 i,rnâ ** P Meseca avgusta se jo izselilo is | skoraj enako, vse države 644 oaeb, in sicer 393 moških ln 271 ženskih. ~ Po pokrajinah ss je lsselllo: Is Srbije 21 moških, 3 Ženske, skupaj 24. le Vojvodine 118 mcšklh, Bi ženskih, skupaj 203. , . ,a . | Iz Črne Gore 8 moških, 1 žon- Cenjeni tovariš uredniki .ka, skupaj 9. • li M i® Ml mrtev, kralj tudi. V Is Hrvatake in Slavonije 176 Bimu eo Uvolili dragega papeža moških, 121 ženskih, skupsj 2»7.| lijudevita VIII, je pa Ia Dalmacije 46 moških, 13 len skih, akupaj 59. Iz Slovenije 22 moških, 44 len skih, skupaj 63., Iz Bosne in HereerovUu 2 mo ška, 4 ženske, skupaj % Po deželah našeljevanjsi V Združene države 387, in elcer: kateremu nasledil so dal New York, N. Y. — (Federated resl.) — "The Young Socialist" ,e nova mesečna publikacija, ki prične izhajati v prvih dneh me-■eea decombra kot glasilo tukaj-fine lige soeijalistične mladeli. Svoje uredniške in upravniške urade bo imela ta publikacija no E. 15th Street.. Llgln tajnik Morrii Novik pravi, da je prene-anje listov "Call" in "Leader* prhi!i!o Ligo z izdajanju mesečne pubiikaclje. Poprej sta omenjena Usta v prinašala pojasnila za čla-nc. Mesečnik »>©do razdeljevali med šolske otroke in mlade ljudi sploh. Prva številka bo obsegala 24 strani čtiva. Obletnica boljševizma v Vladivostok^ Vladivostok, L dee. -r Vdalivo atok praznuje prvo obletnico sov jetske zmage, ko eo rdeče čete vshodnosibirske republike osvojile pristaniščno mesto» brca boja iu ee je orgenizirale prva komunistična vleda. Vsakdo, ki Je ostal tu izza padca bele vlede Merkulova i» nepriatrsnako opazoval delovanje norih oblasti, mora priznati, da je Vladivostok čudevit« napredoval v enem letu sovjetskega režima. Komunisti ao na jprvo zaprli ksklh 400 bordelov in opijske beznice potem pa so organizirali nova In d«strijsko življenje. Vladivoatok je danes čisto mesto, Ima novs po-mole in glbsnje pernikov v 1uki Je že prekosilo predvojno plovbe. Program Delavske stranke v AriHJt- 1/mdon.l .dec^ Isvske strenke v ^dsejrm voW-boju je r glevnib točksh slo- I .Jude vit IX, ime "sveti". Kralji nimajo dosti dela. IA ta ko tudi kralj Ljudevlt IX. ni Ime dostikrat kaj delati ,kl Je bil popolnoma pod vplivom rimske eer kve. Dvakrat na dan je lel k maš t _______ ... ...... In na potu ga js vedno spremljalo ia sSje II, ¡i Vojvodine" 57, "iz I krdelo duhovnov na konjih, ki ao Cme Oofe 4, iz Hrvatske ln Sla- J»U. Bil je zelo udan praznoverju vonije 220, is Dalmacije 22, Iz Slo- in krvoločen napram alblgensom. venije 65, iz Boane ln Hercegovl- Na križarskem pohodu proti mo-ne 6 hamedanom je kuga pobrele velik V Kanado; 4«i ln eleen le Voj. del njegove ofromue armada,e ka-vodine 5, iz Črne Gore 4. iz Hrvat »sro se je pripravljal, da oavoj ske ln Slavonije 36, la Dalmacije Tunis. Končno je tudi aam podle 2, iz Slovenije 1. *<* nalezljivi bolezni. Him.ka eer V Argentino 219; ln sicer« lz 8r kev ge je proglaaija sa evetnlke bije 11, is Vojvodine 143, ls Črne J« lx Gore 1, iz HrvaUke ln Slavonije 1'reden je postsl papei, se Je p 41. iz Dalmacije 23. ^ VgoUno grof pl. Hegnl. Bil Je V Avstralijo 12, ln sicer vsi U netjek pepeža Inoceneije 1IL in ■L,arije -Z je bil eter 77 let, ko Je postal rim- Meseca avgusta Je torej Hrvat- ski papež. Ril Je bolj^rtmekj kot mmš ln Slavonija Imela največje Him. Ceserje Friderika II. Js ta število izraljeneev, za njo pa sledi koj preklel ;ker ss je obotavlja Vojvodina \°m n® VrUarsko vojn^. Bil Ji Združene drfeve eo zopet na pr b.ide Jeze in odpustil nI zlepe «o vem mestu, toda tudi Argentina veku ki se mu Je zamlril Ceeer dobiva veliko število naših lzse-| Ju nI odpnstll ,ko se je nabajel le Ijenbev, medtem ko je Kanada na tretjem meatu. Meeeea septembra se je is vse v Pelestini »n Ja Izigral proti njemu rezne intrige, da pribori rimaki cerkvi snova posvetno ob- veroneftkega in lateranakega kon-j olla. ftkofje eo sopet dobili nelog, da nastopijo « vsemi močmi preti krlvoveretvu in ge saUr« jo, kjer ie pokale. Zaupnlkem Je bile na-oleno, da morajo ovaditi vee kri-voveree bres isjems. Vee osebe moškega spola od 14. leta naprej in vse esebe fenskega epola od 12. eta naprej eo morale priseli, da ostanejo rlmakl veri sveete la da ovadijo vee krivoveree goepoekl. Ta prisega ee Je morala penovitl vsake dve Isti. Kdor noše priseči, je na sumu, da Je krivoveree. Kri-voverstve Je osumljen tudi oni, ki ne gr« trlkret v letu k epovedl in k obhajilu. Lajlkoet, to Je ljudem, ki nleo duhovni ,ee prepove «IU-oje sv .pisma, Tako je ukaiovaU rimska eer-kev ,ko je Imela moč in bi ukazovala še denee, ako bi ne bile njena moč pristrižena. ' In kaj pa Je bilo v Ustih časih krivo verstvo t Vsak človek, ki nI verjel vsega do besed, kar je učila rimska cerkev, Je bil proglašen se krivovsrea, ali ki Je Uril take nauke, kater« je smatrala rimaka eerkev za zmotljive, ker ee Je bale, da pride ljudstvo do epoananje, da «o papeži in Škofje, kuterjl, kano-ni ki, župniki Itd. čisto navadni ljudje, ki so organizirali religijo sistematično ,da Jih dobro redi. Teko Je na pr. «v. BonlfadJ kaznoval solnograškega škofa VlrfiUJs v osmem stoletju ,ksr Je verjel, de Je zemlje okrogla ln da na neeprotnl štreni semsljeke krogle tudi žive ljudje. Celo do petnejetegs «tole-tje so tejill v ev. pismu na nekate-rih me.tlh, da Je aemlja okrogla Bonifacij Je eeveds postal evetnlk, ker si Je kot previ ««dot stekel velike usluge za utrditev posvetim ln cerkvene oblasti rimske eerkvs Ampak proglaaltev Bonifacija vspela e pomočjo bolgarekega kralja, ki Je Uvedel potrebni pritisk, da ee Je Ispolnlla pspslsve želje. Pepel je skute! tudi v Španiji liveetl satlranje krlvoveretvi s brutalno silo. 1'apell in kardinali eo prev dobro vedeli, da molitev prev nI« ne Uda ,«a to eo se pealu« lili vsakovrstnih svljafl in brutalne sile, kedar Ja llo sa lntsreee rimske earkve. Da Isvede svoje načrte proti krlvoveroem, Je pepel Isigrel nsvlbano poteao. Kralju Pedru Aragonakemu jo poelal kratko pismo ali "bravs" ,kot ee Imsnovall papeleve fermans .datirano IS. Junija 1S0S, v katerem je rekel ,da sl kralj lahko paldrl» ve» lastnino, ki Jo odvsame krlvever-eem, ¿ul, da lastnina kri voveree v pripada eerkvl ln aaredi tega lahko eerkev livrtl ■ nlo. kar se J» poljubi. Tudi to pismo Js doksi. da je rimeke eerkev vsdno učila in verjela delitev lastnina na tak način, da nji koristi. KastilJsnskega kralja Je pepel oamerjsl, ker Je nekaterim svojim lldovsklm Ut mavrskim podsnlkom dovolil olaj* lave eli milosti. Tudi v Nemčiji so bila preganjanja krlvovaroev v tem lasu. Leta 120J jcstra»l.urikl RU..P ».pro mil eeasrja Otona v Rim. T» Ikof je dobil v Rimu neka) Inkvlsltor* jev, katere Je pripeljal s sebo, da Istrebljo krivoveree v Nsmlljl. — Te pozdravila Tvoj prljetelj— Peter PajselJ. drlave Izselilo 1035 oseb. Od tegs l«at nad vsem svstom. Ko Je Fri-je bilo m molkih ln 451 žeuskihH derik IL me ril ral e svojo srmsdo Is poaameznlh pokrejl« ea je lz- proti Rimu,, je neprHakovano selilo:. It Srbije: 87 moških, U len skih ; skupsj »8. Od tegs: V Združene drlave 52. v Argentino 42, v druge ameriške delete 4. U Vojvodine: 205 molkih, 191 ženskih; skupej 396. , Od teges V Združene drlave 140, v Kanado 4, v Argentino 1«4, v Brazilijo SS. Is Cme Oore: 16 molkih, 7 ženak; akupaj 23. Od teh: V Združena držav« 16. v Argentino 7. Is HrvaUke in ft!svenl>; 143 molkih. 147 ženskih. Od teh: V Združene drlave 243. v Kansdo 27, v Argentino 25, Brazilijo 1. 1 ls Dalmacije t 108 moških, 57 ženskih .skupaj 163. Od tek: V Združene drlave 42; v Argentina SO: v Chile II in i d rute ameriške delale li v Av •t rali jo 24. _ Ie Sloveaije: U molkih, V žensk skupaj 46. Vseh 41 v Združene države. U Beone In llaroegovlne; I ase Iklh. S Uuki akupaj 13. snsna ZiöBJO »B: Fantič, zadnja adrase t Akron, Oh.o, Frederieo HUty, sadnje snana adraaat Mew York. Andró Xnlan, zsdnja snsne a-dresa i Box 316, Keystone, W, Va. John all Joeef »ttal, »adnje svetnikom, Iff Je bU navaden Win- snana adrseat 91 Fulton Ave., umrl 21. avgusta 1241. To eta bile človeka, ki sta se pri-prsvila ,da udarita po alblgensih ln jih s^roblte. Novi pepel Je bil velik pokrovitelj ev, DominMie in še veljl prijatelj Inkvizicije, lz ke ter« Je akušal napraviti stalno na prevo v korUi rimske eerkve. Lju-devita IX. pe rimska eerkev nI aa-stonj proglasila svetnikom, kajti svatnlltvo al Je U človek saslnlil s pregenjanjem ljudi, ki nleo verjeli taga kar Je učila rimska eerkev. Novi pepelov leget Je doeagel večje uspehe, kot njegovi predniki. Dvajsetletno vojskovenje Je o pustošilo dežele ln IJolje eo leteli mira. Pobolnjaltvo LjodeviU IX. je dobro dollo papeževemu legata. de Ja toliko lolje ievrlil načrte rimske aerkve. Oroi al. Toalouae j« Ml primeren skleniti mir, ki Je dozdsj podpiral vernike, ki ee nI «o hoteli kloniti rimaki eerkvl Izjeva Ja, de Je pri volji Isfnetl "krivoveree" li svoje grofija. V letu 1229 ee eop t obdržee«1l cerkveni kooeU v Toulooei Pred eedoval mu Je pepežev laget. Za kijačkl so Titli podobni sklepom frled, preden ei Je poletlnll svoje Ime v Interesu rimske aerkve, nI mogel preprečiti, da Je snatiof dognala ,de Je semlja okrogla ln da se euča okoli evoje osi in okoli solnee, kakor nI moglo inkvlsielje s najstrašnejšim mučenjem preprečiti razvoja znanoati, da js lahko doketele i nepobltnimi fekti, kar Je učita sa reenleo. Rimske eerkev pa oi do leU 1231 laslsdovaia krlvovefoev sa mo v Južni FraoelJL Koder In kjerkoli Je rimaka eerkev Isale-dila krivoveree, Ja ndarila po ojlh. Ko Je eedel na rlmskam prestolo pepel Inoeenelj IU., Je vojvode gpoletakl pregnal pstorenae, ki ao lakali eevetja v Boenl, kjer Je vU del takrat ban Kulinl (Colioue), ki Ja bil v očeh pepele In kardinalov navaden barber. KuliniJ Js psUrenee gostoljubno sprejel in jim dovolil II vet I njih vero. kajti bili eo marljivi in delovni ljudje, Komsj Je pepel Inoeao*IJ III. Is-vedel o stvari. Je viklpel Jesa. V-kaaal Je ogrskem« kralju Kmeri ku 4a takoj opeša meč In s ognje« In meAe« metfaje tako za sramovanja Kriata ^Vo Kulinl ta kaj na Islen« krivovererr. Ogrski krolj nI aboget krvileljneg« P^«-la, pepel pa al odnehal ln mu j« kasneje njegove nekeoo veeeno Aetorle, L. I. Anto, Halo, lore i »olo Bsbalč; MIlan Štefanovi*, sedsj pod drugim Imenomj sedujo sušna adre-sai S. o. Mr*. A. lloneny, m De-try Street (f). Beltlmor«. - I vaa Umo, zadnjo znana adra-Ut 1810 H. T. l\ Uekawenna, N Y. August KI kič, domneva sc da» ee nahaja v neki bolnišnici á živ-¿na bolesnl j sadnje snsns adrseai 171 Ft ret Ave., New York, N. Y. Joeip Popelín .sednja znana a-dreee: New York. Kdor bi m of «d dati podotko o bivališču teh ljudi ali o njih usodi, naj iivoll obvestiti Izeeljentškege Poslanca. 443 West «2nd Street, New Tork, N. Y. ZA KUHANJE PIVA DOMA v aatoffi sls^l^.lJ. jdadk^ In vw dret« fw»tr.háMn. Po.bi#te ti ae fr#|»r»ils vrnila U Davf in ko je ob priliki Lukež pripovedoval o ciganu, ki se je zs-nimal za šelezni zaboj na Visokem, je poslušal oče prav vestno in s zobmi je parkrat zaškripal. < iganovo zanimanje mu ni hotelo iz glave in kot dober vojščak je vse odredil, da bi ga sovražnik ne Isnenedil z nepričakovanim nspsdom. Pri «predajih in zsdnjih vratih smo nsprsvill nove, močne sspshe. Oče je zspustU klet ter se preselil s svojim ssbojem v gorenjo hišo. Z Lukežem •rs morala istotako v gorenjo kiŠ9 ia vssko noč »mo imeli pri roksh nabito mušketo in nsbite pištole. H podaj so spale ženske, v hlevu volar in paatir, daai nUmo pričakovali, da bi kdo udri k šivini ali drobnici. Ta zadnja itak ni imela po-aebne cene, tako da ni%mo Šteli, *e je bilo par glav teč ali manj prt hiši. Zase nisem ničesar Hudega pričakoval, ker se že dolgo ai čulo o ka-kem rasbojuUtvu. Tudi s pogorja ni dospela nilska novica. Zatorej «cm bil prepričan, da ao očetove skr)4 pretirane ia prevelike. Ali neke j dni pred »v. Ahseem po poluaoči nas je prebudil šum pred hiao. Neke j jih je letalo okrog poslopja, nekaj pa tolklo na sprednja vrata ter zahtevalo, da naj Polikarp izroči svojo tojno kaso. če noče. ds s silo ae vlomijo v hišo. Vsi amo \ al ali, šc ž«n«ke v pritličju. Te se klicale ljudi ns pomoč ia hrup so ugaajale. da ae J* goto* o Čulo do Loge t Ve je pribite! k nam r golim mečem v roki. UkcŠa je postavil k okau. da bi % aro« al hlev in zadnja vrata. Jaz ia Jurij sva morala k aprednjiip oknom, da nI bil brvi «arttta glavni vhod lUrbojniki M» »e nekaj ¿asa še pogajali, a f»>«ojenja ni«o daergU nieeaar. ker M bil hišai to*puder "fubil «vaje življenje, neg« m od Povedal Mnnemu zaboju ia denerjs v njem. Raakačil se jc do pen, ko jc volarček is hleva, vpil, da 'so udrll v ov$ak, ki ni bil trdno zaklenjen I In res so privlekli is njega dva najlepša ovna ter ju odgnali v gozdove, ki leže okrog Sv. Sobote. Ns sprednja vrata so neksj časa razbijali, pa niao ničesar opravili, ker so bila z železom okovana. Lotili so se potem zadnjih vrat, ki ao bila šibkejša in za vlom pripravnejia. Štirje moški so privlekli od nekod težek hlod in butsli z njim ob vrata, da bi odnehal zapah. Ko smo se ie bali, da odneha, je \ zel oče ssmokres iz moje roke ter gs, ns ds bi miril, izstrelil proti onim pri vratih. Zadet ni bil nihče, pač pa še je gromT razlegal po dolini. 2e ie je čula govorica iz vaai. Pri aoaedu Debeljaku ae jc pokazala luč v hiši in cerkovnik pri Sv. Volniku jc ie vlekel za zvon, da ae je oglašal, kakor se oglaša pri požaru. Rasbojniki ao odnehali in misliti so morali na beg in rešitev. Kakor sencc so švigali okrog in eden je ročno priatopil k ognju, katerega ao bili nearamneži zapalili ua dvorišču. Pograbil je za gorečo poleno ter hitel z njim do mests, kjer je bila alamnata streha pri hlevu tako nizka, da bi bil lahko vtaknil v njo avojo bakljo. "Ta hudič nam ponuja rdečega potelinaL" je sikal Lukei izmed zob.' "Švedi ao tudi imeli tako grdo navado.** Telita svojo mušketo ja naslonil ns sid pri oknu in dolgo meril s njo. Ko je vsekalo ieleso ob ksmen, da ao se iskra vsule na amodnik, je omahnil a pokom tudi saiigalec; valjal se jc po tleh 1n poleno je odletelo prej, kot ga je vtaknil v slamo. Ubogega Lukeia se je polaatila nekdanja aoldaška oholoatl Pred odprtim oknom je v luninem svitu mahal z roko in vpil: "Vivat I. Victorlal Priletelo je nekaj Črnega. Spodaj so tolo-\ a ji pograbili in odneall onega, ki ae je svljsl na tleh, tu pri oknu pa ee je zgrudil Lukei. Ravno nad srcem mu je tičala globoko v prtih tauka pušica. Prihrumeli ao sosedje, a v gozd za razbojniki ai ai upat nihče. Le ropot in govorico ao povzročali, sicer pa niao nič koriatili. Oče in jaz sva ae pečala s Lukežem, ki je bi) potreben človeške ia nebeške pomoči. Hotela ava ga prenesti na poateljo, ali želel je ležati na «Iraka*; le nekaj cunj ava mu potisnila pod glava, da ja lažjo dihal. Bil jc pri polni zavesti in pr*. ai! jc očeta, da naj sede k njegovi glavi na atoli-ček. -"Polikarp, kamerad." ja govoril, "pošlji po «ospoda. ker ao šteti moji trenutki!" Brat Jurij ja osedlal konja ter odhitel po poljanskega kaplana. Snu I nora» jeni pa je nadaljeval: "Polikarp. kamerad. ali se še spominjaš, ka-ko nas ja Kriedland razvrstil po polju pri nem-škem Luct/enuf Za globokim jarkom ao stsle naše vrste, najprej nekaj pešec v, potem pa asi v sedlu. llej. bili srna ielezenAkid. mi Pappenhei-movi jezdeci t K j, lepo je bilo ia čedni časi ae bili! Kaj vendar še vei kako ja nato prihrumel aam Uisatavua Adolpbus, da ae je kar zemlja al-bala T!" ^^^ (Dalje prihodnjič.) ma potegnili drugam. Z umestna zbadljivoatjo pripominjajo "Novice": "Nam ae smilijo ljudje, ki so tako nezmerno plahi j al to ni prav, da drugim nepotreben strah delajo. Serčnost res ni na Laškim doma". — Krog 23,000 Tržeča-nov je, Če smemo verjeti "Novi-eam", na ta način pobegnilb pred kolero, ki je od avojih početkov pa do 20. oktobra v Trstu in okolici pomorils 1733 izmed 4233 obole lih. Tržačani ao bili baje tako zbegani, da so se mnogi ulegli v poateljo in poslsli pp zdravnika, do-mišljevaje si, da so oboleli za ko lero, dočim jim ni bilo nič drugç um, nego da so bili od strshs vsi zmoteni in omsmljcni. ("Novi ce.") (Dalje prihodnjič.) : \ Toplomer—hišna potrebščina. 11 Hew York. (Jugoslovanski od-•ioLelršJPUS') Nobena družina ne V smola biti brez termometra v hiši. V modernih časih je toplomer postal ravno taka hišna potrebščina kot razne druga hišne priprave, brez katere sd ljudje v starih Časih Nicer^izhajuli/ ali katerih moderni človek ne more po- Pravzaprav bi moralo biti v hiši več termometrov, ki naj služi ,jo raznim zvrham. Običajno sobni termometer jo neprecenljiv 'kot vsrčevstelj kuriva. Ko kaže^ da jc temperatura v sobi dosegla 68 ali 7.0 stopinj Fahrenheita gospodinja ve, da je že zadoati zakurjeno in da nadaljna kurjav* bi bila nej>otrebna potrata. Toplomer pa jc zlaati potreben, ako je v hiši bolnik, ki potrebuje stalno temperaturo. Da poda resnično temperaturo v sobi, je nsjbolj-še, da termometer stoji nekje v sredini sobe;* v bolniški sobi, jm najboljše, ako viai ob isti višini kot bolnikova glava. . £ .. m Prisotnost dojenčke v hiši zahteva rabo najmanj dveh drugih termometrov. Kopel za dojenčku mbra imeti primerno temperatu-' ro. Dostikrat še vode z roke, da ae vidi, da-li je premrzla ali pregor-ka, ni zsnesljivo sredstvo, kajti pri odraslih je «bčutnoat kpže jako raslitaa. Koža dojenčka je nu-aproti temu jako občutno in pre-gorka voda mu utegne škoditi. Ce ae naša roka lahko zmoti, toplomer pa ae nikoli ne zmoti glede gorkote. Kopelni termometer ae nahaja, v leaencm okvirju, ta-ko da plsv| na vodi. Vaaka mati potrebuje tudi bolniškega termometra, da meri mrzlico pri otrocih, kajti zdravnik hoče znati od nje natančno, temperaturo otroka. Tam, kjer pripravljajo doma pastcurizirsno mleko za dojenč. kovo steklenico, je treba imeti posebni termometer za pastenri-ziranje. . Tudi v kuhinji je termometer bolj zanesljiv kot ugibanje kuhu rice. Moderne kuharske knjige navajajo potrebno temperaturo za pečenje kruha, peciva ali meHa. Zs kuhinjske potrebe ps treba '-!-il- termometra t lestvico do 650 ali 700 stopinj. Pri pripravljanju sirupov in fclsdičič, žolič, «stenic in drugih jedi je treba posebno temperature, in kuharicam ae dostikrat pripeti nesreča, ker so sc SMaUla v temperaturi. Kuhinjski toplomer pa je v tem pogledu nezmotljiv. Tudi na farmi ja termometer jako potreben. V mlekarni je važno, da ¿e zna za pravo temperaturo mleka in masls. Isto velja glede vseli shranjenih pridelkov. Zelenjava ali konaerve v prostoru, kjer je temperature višja kot 50 stopinj ali ni{ja kot 32 eto-pinj, se pokvarijo. Termometer *e tudi rabi ,da se ugotavlja temperatura prsti pred sajenjem. Farmar zraven tega mora vedno zasledovati znnanjo temperaturo zraka; zlasti mora znati, kdaj mu je treba zanetiti ogenj, da obvaruje sadna drevesa pred slano. Za bolno živino je treba posebnega kliničnega termometra. 2a tujeroden nudi čitanje ameriškega termometra začetkom nekoliko težav. V starem kraju imajo termometri bolj moderpo lestvico — Celzij ali eentigrad. Amerika je ostala pri Fahrenheite. Ali človek se prav kmalu navadi na drugačno leatvieo. V Celzijev! toplomerski lestvici ničlsv (0) o-znsčuje temperaturo, ko vodu zmrzuje, in 100, ko voda zavre. Po obeh lestvicah ac gorkotne stopinje nad ničlo označujejo a predpono "plus"(+^ in one pod ničlo s predponp,4 J minus." (— Kadar imamo temperaturo: 0 Cel-fcijn. imamo po Fahrenheitovem toplomeru: +82.100 C^odgovsrja >V2 1\ nad niči«. Noftnalna temperatura človeške krvi je po ¿tal-ziju 36.7, po Fahrenheitu pa 98. Kadar imamo v Ameriki "zero" temperaturo, čitajo v atarem kraju že 17.8 pod ničlo. Ena Fahren-heitova stopinja odgovarja petim devetinkam Celzijeve atopi-nje. Ako ^orej hočem znati, kolikim ' eent¡gradom odgovarja na primer, vročina -od 95 V^ bom najprej odbil 32; 5/9 od ostanka 63. maša 33. Temperatura 95F. je torej enaka 33 C. ** ** sska** tvaj* -JWja rasne -por^ Odgovor aa to in mroee u v obnašanja otrok naid* S gi "Zakon gfcnezij«- ^ dobiš pri Književni matid SK V JUGOSLAVIJO V 9 dnech aa Biavsblh «olikanih, ki vaaija vsak tarak . AQUJTANIA.........48,647 fm MAURTTANIA.......30.704 to» BERENGAR1A..... Prijatfia kabla« aa ti potnika i 1 4. S »aataljial. Kraaaa ahadaa. kadltna Ia- Milll|i aaba. Pakrlto promenad« tSHji «Ja. Ia»r»t-■a krita promanadu naikrovja. Koka-nik «krkt druga poiaanlla upralajta pri k ■i(« ••«■Il vela» onardavl Moarr m MMM v «UNASD ANCHOR UNE. 140 M. Daarkara St.. Chiner OL "Ir.tMe v druimah. KAŠELJ SEVERA'S COUCH BALSAM, te odvrni mo,, asawisr^ï Cena 15 la BO csntor. Vprašaju po lekarnah. SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETI Cena 10 centov. VV. i SEVERA CO. L'UAM KAPIDS, |0Wa MIMMMŠMI prva in največja SLOVEN* tvrdtka PRISTNIH PREU. jenih KRANJSKIH KLObas v AMERIKI katere razpošiljamo po vseh Zdrui nih driavah po 30 centov funt, d pošljete denar t naročilom p!»iu mi poštnino. Po poštnem povxet C. O. D. plača poitniuu vuk ui Ako ljubite dobro dNiikateso praznike • * naroČite klobase i i V sled Izredno mnogih naroiil. u je bilo moffoče znižati etno. Poiljq od 6 funtov naprej, ftfcte še da« ' 4 . L m.. ■ ^^iMua. joe leskovar, S.IO — 14tk Sir^lUcin., Wa, »»•♦•aoaaaasseeeesaeetei V S—3 tadaik dab i m lap »Ura. krajaki KALENDAR za leto 1924 in ga vsakomu, ki mi pošlje avoj naslov BREZPLAČNO pošljem. Denarne pošiljatve sa BOŽIČ in NOVO LETO hitro ln gotovo. Pišite pa moj eenlk. EMIL KISS BANKIR, 133 Second Ave., NEW YORK CITY Dapraaslja» rojaka Is «lire» fa kraj«. "Affidavit!." potniški ODDELEK! HRANILNI ODDELEK 1 WtiW/M' POŠILJANJE DENARJA ZA BOŽIČ Cateva ladi ItUi m% hadala p— aakili ivajcrr v ilsrae kraj«, toi vad jih kadeta paalaH prlatr— »nU dar aa UMm praaaika! pre| «pravit« to afrivfla, toliko Ulj« I Naša kaak« j« «kraaOa na p«, trak««, da Ud« ajMM boi.č«. ^ Aaiat«« k(tr« fas toda« daetovlira« Draar lahka padli««« POTOM POSTE to POTOM BRZOJAVNE. CA PISMA. , ----- r----«aa j« is- pUimm pnjssistta aa «j«««ai d«. dolarje v jugoslavijo J-M.JŠ. U^p^p^u^i nase cene aa rad»« mmi ..j. Pr«pridaju ml V STARI KRAJ — » B«Udl AU ato Vi mmà mmlrn*. M nmmn praja praraaratl BadU v atara« kraj«. Misa ia v Vaša Uviat. «U aa pwhsAHa «vidhs. M h pa toUi to " * SLOVENSKA BANKA Zakra jéak 4k čaiark. Am. N«w TsrŠ, H. T. KNJIGE Književne Matice S.N.P.J. Književna mRtica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: Pater Malavantura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz Življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.60. Slovaneko-anfleika slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jimoria Himna. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja amen- a časa velike vojne. Trda poštnino vred. Spisal Ivan Molek. Povest iz kosa življenja slovenskih delsv-Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. Zakon biogonazije. Spisal Howard J: Moore, poslovenil J. II. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakone in pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri po^am. fizično in duftevno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred. škepa proletarijata za časa velike vojne, vezba. Cena $1.00 s ZaiodalcL skritega cev v Ameriki. doslej Zadnji dve knjig!, naročeni âkupai, dobite " " Vse štiri knjige za šest dolarjev. za tri dolarje. Vredne so! jema Naročbe, s katerimi je poslati denar, spre- Književna Matica SSS7-SS Sa. Lawadala Ava, Ckkafo. IU.