Posnmozne številk«* K#» ! ▼ati«* Din —•50, ob n*. ■ deljaU Din 1*—- #TABoiv* jituaju vsa* dan, rarve« * nedelje in praznikov, ob 18. u^-da.umoin naslednjega dne ter i tn*H«cnu no posti D 10»—, za Btmstro D 18 —»dostavljen n« u-U U' — , na izkaznice D inaorati po dogovoru« Naroča st >ri upravi „TAliORA*, . VAJUBOH, Jurčičeva ulica »tev, 4. k PoštnTns o?a£*ns v g®!ovTn£ IPigF5® wr •~^*mrwwv^MmmW9STSmgii*), P*#*vx*irin> 3S.«r!Ifc»* n*, l va^hi«* Ria —**>0$ «ti ne* * Biljah Din *•—* UiiKDXic>TyO *e nahaja r Mari- * boru, Jurčkova gl. hL J, nad- S e i ropj e. 'i'«!#!«;! ittUv urb. št. 276, “ U>^VA se uah.ja v Jurčičevi m uliei išt. 4„ pritličje, derao. Tele- jjf oo bt. 24. SHS postnočokovzii ra- f čun ntev. 11.787« naročila brez ^eoarja mt n# J —* liokopisi ag ne vračejo* J Leto: Maribor, četrtek 21. septembra 1922. Številka: 213. s^i3SB®JSSa3rXKE?aB?. <~Qpei’ verolomnost in neznačajnost — za obrambo narodovšh koristi \ &ovor poslanca dr. V. Kukovca na se-s »Hiru naprednjakov v Murski Soboti.) -^ptem, ko jo prepotoval celo Pirek-. '3°, je narodni poslanec dr. Kubo-j dpC Vi nc^j° 17. t. m. po želji vodje mokratsko organizacije notarja Ko-j v xr^ovo^^ na sestanku naprednjakovi _ turski Soboti. Ker so izvajanja za[ i.0 javnost važna, jili podajamo krat-0 našim bralcem: Kar opažate io dni v Sloveniji v s se®tankom javnih delavcev v ^ebu, bode morebiti v drusem smi- Žft Seja ministrskega sveta o zunanje-?26-am'iIa wan°-To ni Ma za ”as Bl°-politični situaciji. venske demokrate nikaka načelna I stvar, ampak sprejetje nekega položaja, ki so ga drugi, močnejši, ustvari- „ , 0rt , , /r • en r • - -u-i n i> j r- • ? li, in smo ga mi sprejeli, ker je bi] Beograd, 20 septembra, (Izvir- Sklenjeno jo bilo, zahtevati daljne m-| STTOjemjjiv. Sprejela sta to tudi dr. no.) Včeraj popoldne od 4. do /=». ure formacije m dati našim poslanikom v • Triller in dr Ravnihar ker je bilo »e1 o je imel min. svet sejo, na kateri so bi- inozemstvu posebne direktive. Zlasti na5eJstvo Ka sestavo. Šele tekom zad-li navzoči vsi ministri razun Pasica m so j,© polagala važnost na politiko gle-; njya meseeov se -;0 pa vse prizadeto Ninčiča. Razpravljala so se zunanje de orijentskih vprašanj. Na znanje je * prebivalstvo ob severni meji Slovenije politična ^vprašanja in poročila mini- bilo vzoto poročilo o obisku grškega zavedlo, koliko kulturne vrednosti mu je -realizacija mariborske oblasti s samoupravo. Že iz razlogov velikih splošno narodnih interesov odklanja- sfera Ninčiča, ki še niso polnoštevilna, poslanika v Beogradu. Borba za Dardanele. Francija in Italija odklanjata intarve ncijo, tudi Jugoslavija in Rumunija.j mo torej sicer splošno revizijo ustava Turčija proti udeležbi Jugoslavije na orijentski konferenci. London, 19. septembra. (Izvirno.) Carigrad, 19. septembra. V tur-Reuter poroča z Bombaya: Mohame- škili krogih prevladuje mnenje, da se; grobškimi javnimi delavci v vpraša« a ravno tako tudi iz logičnih vzrokov konsekventne lokalne politike. Komu bi moglo koristiti, da dirjamo za za- morebiti v drugem smi-zacotek nove politike nego so aran-mislili, ker dosedajno stanje ni drzljivo. Tu no govorim o hrvaškem lasanju, ki je predmet za sebe, am-1 ^ o Slovencih. , če ne vpoštevam so-ih demokratov, ki so razredna . -anka in ljudske stranke, ki je cer- j **«Sa izvora, vidimo prejšnje na- ’ • rednjako v 4 strankah, kar se gotovo ; ® more držati. Moram priznati, da; .m tudi jaz zadnje leto precej storil,) va Ja nevzdržnost pride narodu do 7a-sn. Le osebne konjunkture so narav-razvoju na potu. Narod pa mora daf- teiRi’ razmerami glede napredka še 'le trpeti. Zanimivo je, kako se na-- led,io struje same v zavesti nevzdr- dani v celi Indiji so zmago slov slovesno proslavljali. Kemali- mora vprašanje Carigrada in Tracije rešiti med Turčijo in velesilami. Ke- Pariz, 19. septembra. (Izvirno.) malistična armada ne namerava na-Min. predsednik Poincare spi*ejme da- pasti nevtralne cone, zahteva pa ta- nju revizije, kar se taikozvano Sloveni-* jo tiče, da, žrtvujemo načrt pokrajine mariborske 1 Narodu kot celoti ne, slovenskemu plemenu ne, najmanj pa ljudstvai mariborske oblasti! Za naa govori solidaren sklep narodne skup«* položaja lovijo sem in tja. Na-^ n,° socijalna stranka je prvotno po-£lQila glede svojega nastanka nekaJc de ,ZOlPer takratno konservativno sao krilo napredne stranke, zlasti ,_Pdr voditelja dr. Ivana Tavčarja. — Moder- nejša struja, h kateri sem ss Oaz prišteval, je pripustila iz sen- tiidi .^©ntainoigti Ljubljančanov to secesi-> namesto da bi bila žrtvovala rajši esno brilo; Tavčarje, Trillerje, Rav-.■/harjo. Doletela nas je zdaj nekaka pičila lekcija, ko danes vidimo, da se 'e/Aio od nas brez potrebo zaščiteni • j'^konservativci s prejšnjo skrajno ;j..Vl ne zadržati proces, ki jo na potu. . interesi naroda bodo pa prevla-j h* Jaz za svojo osebo, prav za pirav S| tališča slovenskega dela demokrat-organizacije, mislim, da treba si-^r omogočiti rešitev nujnih zadev, j.-^dniške pragmatike in še nekterih, j.p^akor p,a no mislim, da se še more • jjJ^ati sloga med konservativci in -i ^'ioii demokrati. Tudi v našem je sprejela resolucijo, da se mora o izvozu opija za medicinske namene voditi natančna statistika. Avstrijsko vprašanje. Ženeva, 19. septembra. V današnji seji komiteja za študij avstrijskega vprašanja so bili predloženi pozitivni nasveti kot rezultat iz poročila podkomisije za finance. Predlogi so bili sprejeti. Načrt obsega: 1. garancijo neod- za vlado, program mora sprejeti parlament. Vpostavi se kontrolna komisije Zveze narodov, ki nadzira izvedbo programa in jamstev. Razsodba Zveze narodov glede razme. jitve med Avstrijo in Ogrsko. Ženeva, 19. septembra. (Izvirno.) Glede razmejitve na Burskem je svet z interesi ljudstva, za ktero smo se origanizirali, zgrešili bi trajno svoj. cilj. Brez ozira na to, ali nas trenutna konjunktura in politika narodne skupščine podpira ali ne, treba pri zavzetih načelih in korakih vztrajati^ glede kterih ni vzroka odstopati. Zgodovina bode povedala, ali smo prav po-, stopali. Hvala bogu, je naša organizacija v ti točki zelo složna in trdna; dr. Triller in dr. Ravnihar sta se od1 skupne taktike izključila sama. Pod utisi mojih današnjih^ prefi-< murskih shodov naj se koneeno šg kratko izjavim o ulogi Prekmurja vi državi in takozvani Sloveniji in o Vaši ulogi, ki jo imate v Prekmurju. —i Odločno pobijam dopustnost govoriti or vtašem bivanju tukaj bot kazenski koloniji, kar se včasih čuje. V mojens klubu v narodni skupščini- je dobe® ducat prvih izmed narodnih, poslan* cev, ki so bili po več let četaši vjma* cedonskih šurnah, ker jim je bila častna zadeva, najprej v teh krajih narodi kulturno dvigniti, da ojačajo domovino v celoti. Znano jo, da je istotako sg danes pri Bolgarih prva skrb Macedo< ni j a in ne Sofija. Ce bi bil jaz osebna mlajši in svobodnejši, nikjer nego v, Prekmurju kott kraju bodočnosti ^ bS želel danes delovati, ker se mi ta točka' zdi odločilne važnosti za prihod tijost naroda. Žrtvujte se torej za ta^ narod1 in štejte si v čast, če prenašate za njega napredek izredne žrtve. Ta na-, _________________ _ _ Zveze narodov v današnji seji sklenil visnosti in nedotakljivosti Avstrije ter razsobdo, ki kolikortoliko upošteva o-protiobvezo Avstrije, dane bo sklepala bojestranslce zahteve. Delegata obeh j rod jen^SStaidSi S pogodb, ki bi bile v nasprotju s financ- držav sta izjavila, da se podvrzeta ogralskem položaju najsposob ej z* nimi obveznostmi napram kreditoda- sklepu. —o— KONKORDAT Z VATIKANOM. med Slovencev glede napredka v go-j spodarstvu in stem v kulturi, četudi je po sili razmer navidezno politične j zaostal. Ta narod je danes tepen vsledf v ■ -Činskem klubu je preveč konser-‘izma, da bi se nam bilo preveč za-5^-^ati za naš obstanek v istem. Brez >ji Ve®ništva, iz lastne moči delajmo! 0,? poinenja sklep mariborske naše Sanizacije, da so se meni dale z ozi-ta?i,na izdajstvo proste roke glede W‘- e v hližnji priliodnjosti. Konste-lja v skupščini pride sama. gj.' ^a govorim še kratko o reviziji u-opozarjam na svojo ob drugi do1 \ Podano obrazložitev, kako je jaktualnejšili zakonitih določb aVe in zakonov o razdelitvi države OGRSKI PARLAMENT. v v m v . i slučajnih stikov z novo carinsko mejo, Beograd, 20. septembra. (Izvir- B u d i m p e s t a, 19. sept. JNarodna • teŽ£(VO i]aigoditi se položaju, pre-. no.) Včeraj je komisija za sklop kon- skupščina je na nedoločen cas odgo- ,kiinjeil rprometu z Madžarsko in Avstri- kordata z Vatilvanom nadaljevala svoje dena. delo. Komisija je izdelala načrt in naši delegati bodo v kratkem stopili v zvezo z delegati Sveto stolice. RUSKA AKCIJA ZA EAZOROŽE-VANJE. Bukarešta, 19. sept. »Adeverul« javlja, da je Rusija v svrho oosrodova-nja povabila Poljsko in Rumunijo, naj uvedeta pogajanja glede razoroženja. Romunska vlada je odgovorila, v ugod- ELEKTRARNA’ V BUDIMPEŠTI ZGORELA. Budimpešta, 19. sept. Mestna elektrarna je popolnoma pogorela. Del mesta je brez luči. BORZA. Curih, 20. septembra. Predborza. Pariz 40.75, Zagreb 1.75, London 23.71, Berlin 37, Praga 17, Italija 22.45, No\y jo ter je v notranjosti izkoriščan od špekulantov in mučen vsled nedostat-kov uprave. V v,seli teh zadevah mora; mo mu z združenimi močmi pomagati/ Kdor še ni videl mariborske Obrtne razstave naj se odtrga ta teden vsaj za en dan in si jo pride po* itomunsiia. .i« uukvvui iia. v ---- -■■» -.- v- • , ' S . . nem smislu, povdarila pa je, da no bo york 535^, Dunao sedem osmrnk, gledati. Razstava |e podal]- _ .. ... • • Tl J J —— yj *7 V. -Vrt i‘T T H I šana do vključno 24. t. m, pripustila nikakšne diskusije dninih mejah Besarabije, se- Bndimpešta 22, Varšava 7H, Sofija.j 3.05. ' Stran 2,5- »T 'A' B O Ec Maribor, 21. septembra 1922, Ofenziva ,dobrih ljudi1? Pod tem naslovom piše zagrebška »Riječ« o nekaterih, udeležencih zagrebškega kongresa., ki so se igrali sodnike nad jugoslovanstvom zlasti demokratske strianike. Med temi je bil tudi vseučiliški docent dr. Miliajlo Rostohar, ki sedaj nastopa tudi na shodih narodnosocijalno stranke kot velik Jugoslovan. Zagrebška »Rij se« ■pravi o tem najnovejšem jugoslovanskem junaku sledeče: Rostohar je bil pred svetovno vojno docent filozofije na univerzi v Pragi. •L. 1913, ko se je v slovenskih deželah razmahnil jugoslovenski omladinski jpokret, j 9 Rostohar v nemško pisanem praškem listu »Union«, ki so ga Situli 'dunajski aristokrati in »tnajvišji« krogi, pisal o tem jugoslovanstvu ter zlasti o dr. leešiču kot začetniku gibanja in o dr. Vošnjaku, sedajnein poslaniku v Pragi, vseskoz denuncijantski, tako da je sam prof. bogoslovja dr. Pšeničnik, torej konzervativen gospod, v njegovi pisavi videl denuncijantstvo. Ta Rostohar je jugoslovanski pok ret imenoval »antinacijonalcn«, »antisoci-jalen« in — proti interesom monarhije (Avstrije), na kar bodi opozorjeno.« Rostohar je daljo tudi v sporu aiban-sko-srbskem zavzel protisrbslro stališče, kar so mu zamerili celo njegovi •najboljši prijatelji. Kako je za čas vojne čuval spomin Masarykov, to vprašanje še ni povsem razčiščeno, a dobro je razumel — prevrat Seta 1918; takrat se je namreč pokazal kot — radikalec tor je javno pred ljubljansko publiko prelomil svojo avstrijsko sabljo (ogabna komedija gospoda, ki je bil še leta 1913 ostro protijugoslovanski ter je lomil kopje »za Avstrijo«!) Seveda to ni rodilo njemu kakih uspehov. Cehi ga niso hoteli vzeti nazaj na svojo univerzo . . .« In tak radikalni »Jugoslovan« hoče hiti danes boljši človek nego naši demokratski voditelji, ki so za jugoslovansko idejo živeli in delali že pred voj no tor bili celo njihov sodnik. Žalostna nam majlta! Politične * Verska nestrpnost in politična strpnost. Prejeli smo: Živimo v dobi katoliških shodov. Treba je čuti na lastna ušesa, kako se katoliški govorniki trudijo, da bi povedali z verskimi besedami to, kar povedo na navadnih shodih s političnimi »šlagerji«. Tu ni slišati besede o verski strpnosti, o tem, da med raznimi cerkvami ni tako globokih razlik, da naj vsak živi po svoji veri. Ne, tu se razlega glas fanatičnega katoličanstva, tu se govori o zapostavljanju in zatiranju katoliške cerkve v Jugoslaviji, to pa v takem smislu, kakor da so pravoslavni Srbi krivi, da katoliška cerkev ni prva v državi. Iz tega seveda sledi, da je treba dati katoliškim pokrajinam najširšo samo- Padivoj h c h a r: Po Bački. (3 kongresa jugosiovetnkih novinarja?). (Dalje). Naš prihod v Sornbor mi bo ostal vedno v spominu, bil o pravi triumf gostoljubnosti. Ves kolodvor je bil v zastavah in zelenj.u, na kolodvoru množice Somborcev, godba, župan, vsi odličnjaki. Še bolj pa smo bili presenečeni, ko smo prišli na trg pred kolodvor. Tam nas je čakalo krog 50 elegantnih kočij zapreženih z najlepšimi baškimi konji. Posedli smo vanje ter se odpeljali v mesto do magistrala, kjer smo izstopili in si oglodali lepo 6prejem.no dvorano. Tu so nas Som-borčani povabili na izprehod po mestu. Razdelili smo se na manjšo grupe, katerim so stopili na čelo domačini iu odšli smo, da si ogledamo Sombor in somborske znamenitosti. Sombor j bil tudi pred osvoboje-njem močna srbska postojanka, danes pa je razen Novega Sada gotovo ono najbolj srbskih most v Bački. Mesto šteje krog 30.090 prebivalcev, torej nekako toliko kakor Maribor ter je po narodnosti precej mešano, poleg Srbov, ki so najmočnejši element in ki tvorijo nekako polovico prebivala! a žive K Somboru ,tu$.t ^ Bunje\p,: in Sokej. sfcojnost, da ne bodo versko »zapostavljene«. Tako govore na katoliških shodih. Drugače tam, kjer bivajo nekato-liški prebivalci, ki bi jih klerikalna politika hotela pobasati. v svojo malho. Čujte, kaj poročajo prekmurske »Kovine« o orlovskem taboru v Murski Soboti! V 28. številki črtamo: »Na to se je razvrsto sprevod proti ovangsličan-skoj cerkvi, kjer je brat Novak zaprisego Orle in Orlice evangeličanske vere. Pri toj priliki zopet meo govor dr. II o h n j e c, šteri je povdarjao, da med katoličanskov in evangeličanskov ve-rov ne velko razlike, ar vsi verjetno ednoga Boga. Potrebno nam jo teda skupaj nastopiti i se bojuvati preti brezverstvi i proti sl oh o dnom is e! sr v i za versko vzgojo mladine. Njegov lepi govor je napravo globoki vtis na vse evangeličance«. Sedaj pa vidite, da so fanatični katoliki tudi versko strpni! Seveda ne napram pravoslavnim, ki so po cerkvenih naukih samo razkolniki, ne pa krivoverci. Pač pa so strpni in za eno enotno stranko s protestanti, ki so po izreku nezmotljivih cerkvenih poglavarjev krivoverci. Kako vesel bi pač bil naš Primož Trubar, če bi slišal besede Hrenovih naslednikov a la dr. Hobnjeca! Nekoč so protestante preganjali kot krivoverce in jih morili kar na veliko, danes pa katoliški duhovniki govore, da »ni velike razlike«, pa jih vabi v falango svete rimske cerkve. Torej »se vendar se vrti«?! Mislimo pa, da so prekmurski evangeličani versko dovolj zavedni, pa se ne bodo vdi-njali rimskemu klerikalizmu, ki potrebuje le njihovo volilne glasove, »krivoverske« dušo pa izroča »večnemu ognju in pravični kazni božji«. * Jugoslavija in turška invazija v Evropo. Jugoslovanski poslanik Jovanovič v Ženevi jo 18. t. m. izjavil zastopnikom časopisja, da bo Jugoslavija napram Turčiji zaenkrat pasivna in bo čakala na odločitve Francije in Anglije. Gotovo pa je, da morebitne turške invazije v Evropo ne bo mirno gledala. Naš minister zn zunanje zadeve dr. Ninčič pa jo po razgovoru s kraljem Aleksandrom,'Potočar e jem m lordom Hardingom izjavil, da bi Jugoslavija vsako prodiranje Turkov v Evropo smatrala kot ©groženje svojih interesov. Razpravljal bo o stvari v Londonu z Lloyd Georgom in Cuvzo-nom. * Protislovanski blok? Madžarsko časopisje se bavi z vestjo o predstoje-eem zunanje-političnem pritisku na Madžarsko v smislu italijansko oiijeu-taeije. Po teh instrukcijah bi se naj Madžarska vrgla na aktivno zunanjo politiko. Madžarska vlada je že zadnji čas sodelovala v političnih diskusijah na eni etrani z italijansko, na drugi z romunsko vlado. Svaka teh razgovorov je bil osnutek bloka proti slovanskemu obroču, ki bi imel agresivni značaj in bi vanj stopila tudi Madžarska. Predvsem bi pa trebalo odstranili težkoče s strani Romunije. Madžari in Švabi, Kakor v Subotici, tako tvorijo tudi v Somboru večino madžarskega elementa Židje, ki imajo v svojih rokah večino somborske trgovine. Madžarov je bilo pred osvoboje-njom v Somboru več, toda ko je prišlo mesto v naše roke, so so izselili, posebno uredništvo jo skoro polnoštevilno izginilo preko meje. Največ zaslug za to ima energični in delavni somborski župan g. dr. Laza Radišie. Ker so v Somboru v glanem 3 vere, kakor v Subotici, je tudi tu tnoje vrst svetišč: pravoslavno, katoliško in židovsko, šolstvo je narodno, manjšinske osnovne šole pa imajo v mestu tudi Madžari j n Švabi. Mesto je zelo bogato, vendar pa je, kakor povsod, tudi tu nekaj siromakov. Prebivalstvo se peča večinoma s poljedelstvom. Somborčaui so skoro sami agrarci, veleposestniki. Somborska' trgovina cvete dokaj dobro, posebno izvoz potekih pridelkov, prod vsem moke, je velik. V svetu je Sombor znan osobito po svojih velikih mlinih, ki. so eni naj večjih in najboljših v naši državi. Drugo industrije razen mlinsko v Somboru ni. Kakor Subotica in druga nižinska mesta ima tudi Sombor široke ulice in trge, vse tlakovano in obsajeno z drevjem, kar daje temu mestu še poseben čar. Sombor je en sam velik park. Kali# skr»jj mesto v »svoje nasade se vidi Dnema kronika. — Onim državnim nameščencem, ki s svojo glavo mislijo. Zbor zaupnikov JDS v Celju je po predlogu voditelja organizacije dir. Kukovca zavzel stališče glede ureditve uradniškega vprašanja v tem realnem smislu, da treba sprejeti veliko že pripravljeno delo, uradniško pragmatike, in obenem najti vire za povišanje plač. Obe nalogi sta zdaj že v reševanju. Merodajno ulogo je zopet prevzel slov. demokrat Reisnc-r, ki je cd narodnih poslancev izbran za tajnika Sčlanskega pocbdso-ka, ki predela zakonski načrt prihodnjo tedne do konca za zakonodajni odbor in skupščino. Istočasno je pa v pretresu že tudi predlog davčne reforme, brez ktore ni povišanja plač. Minister dr. Žerjav vodi protidragtojsko akcijo. Nikjer pa nista udeležena Brandncr in Deržič, ker kot divjaka ne prideta v poštev razen pri naših domačih kričačih. Kdor ima še svoj razum in je pošten, videl bode v tem merodajno delo za javne nameščence na strani demokratov. — Pomoč siromašnim poljskim delavcem v Prekmurju. Na svoječaano zahtevo olajšav v plačanju carine za uvcz z delom zasluženega žita iz Madžarsko je kraljev, vlada poljskim delavcem v Prekmurju obljubila 150.000 Din. Izplačilo je minister financ odložil do sprejetja rednega budžeta. Sedaj je nakazan ta znesek pokrajinski upravi v Ljubljani v razdelitev med one najrevnejše Prekmurce, ki so plačali polno carino za svoj težko prisla-ženi kruh, V naprej je carina sploh odpravljena, —- Obtežitev izvoza živino v Prekmurju. Prekmurje in tudi Medžtonme sta znani po svoji živinoreji. Vsakdo so čudi, kako je mogoče v tako razmeroma omejenem ozemlju, ki je deloma celo prpv malo rodovitno, rediti toliko živine. Prekmurec in Medžimurec sta izredno dobra živinorejca,,Sama si pri hrani ,pritegujeta, da imata le lepo živino. Na .shodih preteklo nedeljo v Prekmurju cula ee je pa splošna pritožba, kako je Prekmurje z obtežitve izvoza te živine tepeno. Razume se, da je tu misliti tudi na izvoz v notranjost države. Celo ljudstvo ja izročeno dvema ali trem prekupccm, ki samovoljno določujejo nizke kupne cene, a oni seveda prodajajo po konkurenčnih cenah. Predajajo Prekmurci živino najmanj za 20% ceneje nego so cene pa Hrvatskem, kjer je dovolj prometnih zvez. Prodajati pa morajo, ker je vsled suša malo krme. Posameznik, ki ne moro kupčevati v velikem, vsled dragega železniškega prevoza, in oddaljenosti od železnic, mora dati za ceno, ki so kupcu poljubi. To ljudstvo občuti kot bridko krivico. Istotako ni za sadijo n tkalce kupčijo iz istih vzrokov. Ni pa tudi posodo. Žganjekuha se posamezniku no izplača, prekupec pa nima olajšav. To so težka gospodarska vpra- najbolj v parku pred palačo velike županije; tako skrbno negovanega parka kot. je ta skoro šo nisem videl. Hiše »so v Somboru večinoma tudi pritične, lo na ulici kralja Petra in kralja Aleksandra so nahajajo tudi večje zgradbe. Poleg cerkva, in šol so impozantnejše zgradbe še grad, mestna Ima, gledališče, hotel »Sloboda« in palača velikega župana. Kljub temu, da ima Sombor gledališko zgradbo, doslej nima rednega gledališča, upati pa je, da ga bo sčasoma dobil. Zaenkrat dajo predstavo v Boanborskem gledališču tamkajšnje dramatično društvo z diletanti. Naj lepša in najzanimivejša stavba v Somboru je palača velikega župana, ki. bo postala sedaj sedež somborske o-blasti. Na dvoriščnih fasadah palače so napisani vsi kraji, ki spadajo pod sombarsko veliko županijo. V prvem nadstropju sprednj, trakta so nahaja velika zborovalna dvorana z nmerniškimi Klikami, med katerimi je nnjzna-menitejša velikanska oljnata slika zgodovinsko bitke s Turki pri Sonti, delo veliko umetniške vrednosti. Desno od dvorane so nahaja razkošno »stanovanje velikega župana, istotako polno krasnih umetniških slik domačih u-metnikov, kar kaže, da imajo tamkajšnji ljudje veliko več smisla za umetnost, kakor pa ga imamo mi, ki. krasimo svoja.,javna.poslopja .* reprodjuk- šanja. Prekmurce .smo »osvobodila. Moramo skrbeti tudi za njih obstanek v izrednih razmerah. Kje jo samouppa* va? Niti občinske ni! — Carinarnice v Prekmurju. Otvor-jena jo spomina carinarnica v Cankovi z oddelkom v Rogaševcih, kjer se carinarnica ukinila. — Naša domačija. K razpravi do* brovoljca dr. Jolceja Stepančiča o • snovi oblasti se jc proti našemu uredniku izjavil narodni poslanec dr. « Kukovce, da je njegovo predavanje < Narodnem domu v Mariboru te predmetu stvarno združljivo z načrte dr. Stepančiča. Stranka dela, ki bi mogla podati po dogovoru ves sKU®». • skupno v volitve za o čistino sknpj* no, mogla bi po Stepančičevom ah a, ti ima cairina v izvozni trgov um % danijo cen se zaenkrat opaža veletrgovini, prešlo pa bo v coff- ’. času tudi na manjšo. V veletr.gov ^ - zS na jel sladkor iz domačih zaleg 2.5 din. pri kg., ameriško mast P oj jo tržaški trgovci v Ljubljani 20 din. kg, ameriška moka uvožena carine bo za 2 din. pri kg eei}elS^g rn& domača. Znatno so padle tndi *£ • •,.. ge su. Padec cen obuvalu in * ta vr0} bite } usi>e* tudi pričakuje. Vendar pa gr® ces prepočasi dalje. Treba h i v tem oziru še vse ostrejših m nejših odredih. Za ravnatelja gimnazij® Vjallkr rimi.-? i m ati o Vif.n c:, cii. p , ski Soboti Pohar. — Jugoslovani pod grškim jar ^ »Južna Zvezda«, dobro urejevan .j nik, ki izhaja v Bitoilju pod u,n.jn,a< stvom Spasoje Hadži Popoviča,; *pjj» ša v zadnji številki sledečo ves*; j at el ji naših bratov pod Grki. ® dan opazujejo njihovo mučeni«* ^{5 ljenje, smatrajo za potrebno .sez’ Len| tudi ostale kraje naše domovine težkim in neznosnim življenj®®-di tega bo glavni urednik noše Ste g. Spasoje Hadži Popovič v 31 -g-s cijaimi raznih manjvrednih tud TT drugem nadstropju sprednjega se nahaja sicer majhen, a ve \i- IU SC U0111U.JU OlTOl IJjmiJiit-**, " g \t miv lokalen muzej, ki hrani ra' kopi no predzgodovinske dobe, ^ Hunov, Obrov to. Avairov, zbirke ■ narodnih izdelkov, etnološko,iA 'fo bo OClUIll f # - JjV uugato numismatično zbirko it • nais jc zanimiva osobito etnolosK ka, ki vsebuje poleg drugega ko fantastično narodne nošo B ve* 5oklo in Srbkinj. V ostalih trakt® ^ ikega poslopja so nahajajo ra. ranijski uradi, stanovanja , stično naroune •» ve- Sokio in Srbkinj. V ostalih trakt® žu< lik panijsli cev itd. 2pfl‘ Ko smo si ogledali somboTs^^ mcnitcisti ter so vračali iz pala^ ržlv kega županstva, so šli Somboncn vj* no iz cerkve, tako da smo jih a' 0(jail) doli v njihovih zanimivih^ ». nošah. Posebno pa smo se nosan. nosoDno pa sme pa ni kom, katero nosijo Sonuborca- , nizano krog vratu. Toliko 2 vseh velikosti in vsoh časov • videl nikoli, kakor tega dne. jd Somborčanke so imelo 'og (jjrk® po prsih celo niiimismaticne .^0v b Ker pa nimajo nakitov iz z -K0 Vc Somborčanke, ampak sptoh . iap vsej Bački in sploh Vojvod®1. ; ^ o mislimo,, koliko bogastva 1 teh nakit ih. Z njimi bi lahk odprli našo — papii-nato va d« lici krajja Petra sva s tovariš®®^'' Maribor; Sl/septemLra“ 1922* '»T !K BOS' Sfra.il S/ okt ali novembru odpotoval v notranjost državo in priredil predavanja v rfogradia, Novem Sadu, Zagrebu, Loubljani, Mariboru, Splitu, Cetinju, lostaru in Sarajevu. Ker je g. Hadži v 0P°vič sin tega zasužnjnsga dela našega naroda, smo lahko preverjeni, da . vedel najbolje in najnatančneje o-j^sati mučen iško življenje naših bra-P°d Grki in seznaniti naše kraje z ^ogkni pojavi, ki so jim neznani. — zvTisujoč to sveto dolžnost, upajo prija* ejai za,sužnjenih bratov, da bodoino-S i kmalu pozdraviti v Bitolju katerega brata od Sočo in Kvarnora ali Zagorice in Lastova, da nas seznani -i ^kim življenjem naših zasužnjenih ratov na severu. K tej vesti pripom-itao, da boano g. Hadži Popoviča z ve-J6m Pozdravili v naši sredini. — Elcscosar Viljem zaročen. Vesti, so jo hivši nemški cesar Viljem InrM°T5 S I>r^uceso Hermino von Caro- .®u^hen, rojeno princeso Reuss, ® tajijo sedaj več tudi tisti krogi, ki so doslej v zadevi držali rezervirano. Dopisi. ■ r0Z3a- V nedeljo sta se slučajno >n 1 n'a vrtu g. Lemeža pevski društvi »D.raV** nova Pobrežka’ »Zarja«. O ravi« nam je bilo že znano, da stoji a veliki višini, presenetila pa nas jo Zal nepoznana »Zarja«, ki nam je s« ■ ? ne^aj pesmi tako precizno, da 1« izrazil pohvalno o njih celo »Dra- VVM pevovodJa S. Premru. Tu se je j1 1°, kaj dosežeta marljivost in že-lla volja tudi v narodno najbolj za-parjenem kraju1. »Zarjo« sta u-sta-d°!):Ia železničarja g. Gumzi in Papež, J*s&vni^yod.ia pa ji je g. nadučitelj enienčič. Vsa čast vrlim narodnim delavcem. ^maiiborske razstave. »Mariborska tiskarna«. SiS vstopiš v Gotzovo dvorano, opa-j.. v ospredju velik, okusno izdelan o®k. V pročelju te pozdravlja kip iz-Gi h sodobnega tiskarstva J. tenberga. Lep simbol je to, ki kaže l,Hl-°mon naPredek najkulturnejše o->: 1: tiskarstva. K lesk je razstavišče s./'r|”0!ri3ke tiskarno d. d. Tu so raz-vljeni njeni izdeki od majhne po-_ wiice do debele knjige, od razgled ni-do večbarvnega lepaka. Tiskarna se , Razvila iz skromnih začetkov v veii-°> moderno podjetje. Združila jo sko-j? Vso Panoge tiskarsko stroke. Stav-oskrbuje tiskovino vseh vrst, tv°S\lire *n knjige. Stavni stroji (Lino-^ Pe)_ so namenjeni v prvi vrsti časni-Y°?} časopisom ter večjim knjigam. jJrotacijski stroj tiska časnike, k n jleovezuica opravlja vsa knjigovež-dela, veže brošuro in knjige lastne-izdelka. Litografija izvršuje s pri-auo dovršenostjo najrazličnejša lito-Ve»«&a dela v vseh oblikah, v ani ali c barvah. Tako so ena panoga izpo-^ laiuje v drugi, in »Mariborska ti- ^^•nbogovicem srečala somborskega j. yetnika g. dir. Jovana Jagodiča, ki 6o;,n je povabil, naj sedeva v voz ter v Popeljemo ven na Petrov prekop, ki ■Vez® P°nav° in Tiso. Odzvala sva se z Ha ■'°ni *ea ° som^ors^^1 razmerah, posebno 0 nekdanjem pomadžarjevanju Ponemčevanju našega tamkajšuje-jj. wdstva. Dr. Jagedič je tudi srbski ter izdaja, edini somborski srh- 1 list »Somborski Savremenik«. Na 01^tu, ki VO(]i čez Petrov kanal, smo 'nili voz ter se odpeljali nazaj v tg,6^0* prevozili semintja nekaj ulic jJJ f® končno ustavili pred hotelom °°oda«, kjer nam je somborska ^®tnn občina priredila bogat zaku- Skušku, na katerem zopet ni -Sf>r]vj'kal° govorov in zdravic, smo jj. 1 7opet v vosove, ki so čakali na JWhotelom ter se odpeljali na w/1'’0, da nadaljujemo pot, proti No- 11 8a.d'u’ ^jer nas jo čakalo delo za si nd ikaln e organizacije. ,0.-’0 bilo tudi od Sombora težko, VtUo .b^- **ili ostali še nekaj,časa med aznkai in gostoljubnimi meščani. (Dalje prihodnjič.) sikama« se lahko meri z največji mi tiskarnami v Sloveniji. Na kiosku razstavljeni izdelki vzbujajo splošno pozornost. Oprema knjig, ki so izšlo zadnje leto v »Mariborski tiskaftii«, pomeni tehničen napredek. Tiskovine pričajo o okusu in bogati zalogi najrazličnejšega tiskarskega materijala. Izdelki »Mariborske tiskarne« so znani že izven naših ožjih mej in so vzbujali posebno zanimanje tudi na lanskem in letošnjem velesejmu v Ljubljani in na letošnji obrtni razstavi v Celju. Brezalkoholno pijače. Česar nam do sedaj noben velesejem v Jugoslaviji ni pokazal, nam nudi Obrtna razstava v Mariboru, ker ima krasno ozaljšan paviljon (št. 10) z brezalkoholnimi pijačami. Podravska industrija sadnih izdelkov v Selnici razpečava naravno sadne soke. Ti so iste važnosti, kakor saidje sploh. Prednost pred sadjem pa jim gre, ker so na razpolago v vseh letnih časih, celo v letinah, kadar sadja ni. Telesnemu organizmu prijajo, ker čistijo kri in imajo potrebno redilno snov: sladkor v obilni množini. Zoper žejo so najboljši pomoček, posebno čc jih pijemo s slatino. Razstavljene najdemo pristne, naravne soke. sladkane in nesladkane. Malinovca je kar pot vrst. Razven teli se šo dobi bontvvničar, ribez ni sok, bezgovec, grozdni sok, citronin sok in jabolčni sok lota 1020. Grozdni sok vinsko trte lanskega leta je zelo sladek, da je sam komaj užiten. Treba ga je pomešati z vodo, n »bol je s kislo. Prodaja se pa tudi sladkan, gost kot sirup. Ta mnogoličnost pač kaže, koliko izbiro dobrih pijač imajo abstinenti jm •razpolago. Škoda je le, da nimamo v Mariboru in po celi Sloveniji mnogo brezalkoholnih gostiln, kjer bi se calca zdrava, domača pijača točila. Koliko prepirov, ubojev in drugih težav bi potem bilo lahko prihranjenih našim slovenskim družinam! vredni'čez 100.C-30 K. Prijavila je stvar policiji., ki jo zasledovala vlomilca. Včeraj pa je bil policijski komisari-jat obveščen, da so v Gradcu aretirali natakarja Otmarja O mulca, doma iz Ptuja, ker jo ukradel neko zlato uro in ga sumijo tudi drugih tatvin. Pri njem so našli več blazinic za zlatnino, označenih s »Din —«. Dognalo se je, da je bil Otmar Omulec žaposlen v hotelu Halbv/id 1 in ker je policija našla žensko, kateri jo pred odhodom daroval kolajno, ukradeno iz kovčeka trgovca Baumrucka, ni nobenega dvoma, da je Otmar Omulec vlomil v doličme kovčke in jih deloma oplenil. Gorilen je bilo dobro znano, kje leže shranjeni kovčki in je tudi imel dovolj prilike, da je mogel neopaženo-izvršiti tatvino. Oraulca bodo izročili našemu sodišču. m Cirkus »Drina«. Sredo 20. septembra. Rokoborba. 1. par: Ž. Siokič proti Orni maski. 2. par: Tom Sajer, južna Amerika proti A. Popovič, Trst. 3. par: Stenlai, London proti Zanelatto, Kalija. Boksanje: M. Efendi, Grčija proti A. Semič, Sil>enik. Sodnik: refer. N. Lebed inski. V slučaju slabega vremena oo vrši predstava v Narodnem domu. . m Vollka kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. Mariborske vesti. Maribor 20. septemb a 1922. m Imenovanje. Na tukajšnjem moškem učiteljišču jo imenovan za profesorja g. Perbavc. m Nov votr-r v carinski npieavi. V smislu želje s strani g. Kejžarja izrečeno na zboru zaupnikov demokratske stranko v Celju, so je obrnil narodni poslanec dr. Kukovec v zadevi počasnega carinenja poštnih paketov na carinarnici v Mariboru na državnega podtajnika Svetisava Popoviča. Kakor so časopisi zadnjo dni poročali, je ta korak bil uspešen, ker jo že izdan točen pravilnik o naglem odpravljanju poštnih paketov. Prihodnji korak bode ta, da sc dožene, koliko je privatna carinska posredniška špekulacija južne železnice vzrok zastajanju ^obe. m Občni zbor mariborske Dijaške kuhinje. Letošnji občni zbor Dijaške kuhinje v Mariboru bo prihodnjo sredo, dno 27. septembra, ob S. uri zvečer v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. Vsi p. n. udje prekoristne-ga in posebno sedaj toli potrebnega društva so prisrčno vabljeni, da se ko-i likor mogoče v velikem številu udeležijo občnega zbora. m V nedeljo dne 24, t. m. ob S. uri otvoritev razstave! Vsi na Glavni trg! Razstava samo doooldnc! m O starčku s klobasami, 85-letnem Matevžu Žmakeriu so so razširile po Mariboru vesti, da. so ga nekje na Pobrežju oropali in vrgli v Dravo, kjer so ga potem našli nagega. Kakor smo izvedeli, so vse to govorice neresnične. Zmakerja res pogrešajo, a o kakem u-moru ni ničesar znanega. Zmakar je pred paT dnevi izjavil, da bo naredil dobro kupčijo in ga nar dni potem ne bo v mestu. Mogoče jo tedaj, da se kje po svetu veseljači, dosi ni izključeno, da se mn je kaj pripetilo. m Velika tatvina v hotela Kalb-widl. Na podstrešju tukajšnjega hotela. Balbvvidl v Jurčičevi ulici je trgovec Baumruck iz Oablonea shranil več kovčkov. To dni je dopotovala v Maribor trgovčeva žena in odnesla v hotelu shranjene kovčke na. kolodvor, da jih spravi v Ljubljano. Pri tem je opazila, da jo bilo v kovčke vlomljeno in da manjkajo razni ■vrednostni predmeti,1 x Ugotovitev. Ljubljanski. »Naprej« jo objavil v št. 201) — 211 kot podlistek razpravo Božidar a Borka »Ruski filozofi«, ki je izšla v maju t. 1. v »Slov. Narodu«. Avtor nima ničesar proti objavi v »NaprejiU«, novinarska poštenost pa bi zahtevala, da se navede tudi ime ali vsaj vir. c 4k- porS. : Rez. Maribor : res. Rapid : 1 : 2 (1: 0). Enakomočna nasprotnika. Živahna komibinacjska igra. Izredno dober Bizjak. Drugi zadovoljivi. Scdil g. Nemec. Obia! § Društvo drž. pol., namcščeaeev, podružnica Maribor priredi dne 7. okt. 1922 v Gotzovi dvorani veselico s koncertom, uetjem in plesom. Ker je namenjen čisti dobiček le v prid vdov in sirot nameščen, cev. je pričakovati živahme udeležbe. Odbor. Poroto® sodišče. Maribor, 19. septembra. Eestijalen ninor soseda. Kalman Šandor, rojen 7. maja 1896, v Kostanovcih, samski, posestnika sin v Kcstancih je obtožen, da jo I. dne 9. sept. 1921. Aleksandra Novaka dvakrat zabodel z bajonetom v prsa in ga s tem usmrtil; II. da je 2. sept. 1921. iz sovražnosti udaril Frančiško Novakovo s sokiro po levi nogi, ter ji prizadjal lahko telesno poškodbo, združeno z vidnimi znaki in nasledki; obtožen je torej hudodelstva umora in prestopka zoper telesno varnost. Obtožba pravi: Ob 19. uri dne 9. septembra 1921 se je javil, na orožniški postaji ^v Križevcih današnji obdolženec, noseč v roki krvav bajonet in nabasan samokres in je rekel n a prani komandirju posčaje: »S tem me jo hotel Aleksander Novak u-biti, a jaz sem mu iztrgal i/. rok; še prej ko sem mu mogel iztrgati bodalo, jo on sam na isto padel in se zaklal, — kaj je ž njim, sedaj ne vem.s Orožniku se je zadeva takoj zdela sumljiva, vslocl česar jo pridržal pri sloga in pričelo se jo poizvedovanje, katero .10 dognalo sledeče: Okrog 18. ure 9. sept. 1. 1. sta slišala Josip Novak in Adam Ritupev, katera sta vezala proso na njivi, kakih 300 korakov od gozda, kateri so nahaja ob občinski cesti — tik pred vasjo Kostanjevci trikrat zapored klic »o.ioj — Bog moj!« Letela sta tja, od koder je prihajal glas; na cesti srečata obdolženca, kateri jo šol hitrih korakov. Imel jo zavihano rokave, desno roko uidi krvavo. Ko je prišel mimo, jo rekel: »s tem jo šel« on »nad mene«, pri čemur jo pokazal samokres in bajonet. Imenovani priči gresta po cesti daljo in. fcea par ■muiLMan'' jaoancmo»w*a».i korakov vidita ob robu ceste ležati na trebuhu Aleksandra Novaka, leateiri je že bil mrtev. Med tem je hitel obdolženec naprej, ter so med potjo 'k o-rožnikom oglasil tudi pri. županu Adamu Ffiredi in mu povedal, da ;ie šei »on« nanj, ter mu na vprašanje^ »kdo* odgovoril, da Vankov pojb, to je Aleksander Novak. Na nadalpjo vprašanje, če sta se bila. (tepla), je odgovoril obdolženec nekoliko Ar zadregi in strahu, da je Aleksander Novak od njega proč bežal, da je med potjo padel in se zabodel tako, da jo šel bajonet vse skozi, ne ve pa kaj je ž njim. Napram preiskovalnemu sodniku v | Murski Soboti jc trdil obdolženec, j predno so jo šo vedelo za. vsebino j ovadbe, da jo okrog 18. ure na por,u v | Dankovce srečal Aleksandra Novaka, j ki j.e ravno gnal živino iz paše domov, ! Ko jo prišel Novak mimo, jo —• tako j trdi obdolženec — potegnil iz pravega j hlačnega žepa bajonet ter obdolženca j dregnil v podlaket leve roke, o kateri poškodbi pravijo zvedenci, da je najbrž od bajoneta povzročena. Pri tem, ko ga je Novak dregnil, jo izgovoril; »zakaj sem jaa bil 24 ur zaprt'?« Nai odgovor, da ni on (obdolženec) kriv te-< mu, ga je obenem on — obdolženec —i prijel od zadaj 7>rel:o prs. Kljub temu je šo zamogel Novak potegniti izpod srajce samokres, katerega je držal v levi roki, v pravi je imel bodalo. Na zahtevo, da izroči oboje, je odgovoril Novak, da ničesar ne da, ker ga obdolženec hoče ubiti. Nato je zgrabil ob* dolžene« za zgornji dol držaja pri bajonetu z desno roko. Pri ruvan ju je padel Novak na tla in sicer na trebuh ter naletel na bajonet. Tudi pri ruvanju gai je obdolženec dvakrat ranil z bajonet bom v prsa. Med padcem je izpustil ob* dolžene« Novaka z levo roko ter ga zgrabil za vrat od zadej. Ko je No v ali padel, je izpustil bajonet in obdržal gaj je obdolženec. i Raztelesenje umrlega je dognalo«' da je dobil dva vbodljaja v prsa in da jo vsled izkrvavijenja nastala smrt. Okolnosti kažejo na neresničnosti Sandoirjeve trditve, da bi se bil umrli! sam nabodel na bajonet pri padcu. Tu-* di ljudstvo je bilo soglasno mnenja, da je Šandor Novaka zaklal. Med obema! rodbinama je bilo sovraštvo radi nekega koščka zemlje. Šandorjeva mati ja že enkrat pozivala sina, naj Novakal ubije. Po pričah je dokazano, da NovaH nikdar ni imol bajoneta in samokresa« pač pa Šandor. Kor pa so na bajonetu bilo najdeno vrezane, črke »N. Š.« it* »No. Š.«, kar bi pomenilo No vale Šan* dor je takoj vse sumilo, da je Šandor) Kolman te črke po umorat vrezal v ba-» jonet, da bi podkrepil verjetnost svojega zagovora, da je bil napaden. Tudi jo po pričah dokazano, da je obdolže* nec večkrat tudi drugim grozil z re-i volverjem. Z vso gotovostjo se toraj sme trditi, da se gre v predmetnem slučaju le zal pripravljen umor, kajti vse trditve ob* dolžonea so se izkazale kot lažnjive, potrjeno pa je, da je bilo bodalo s tako silo zasajeno v prsa nesrečnega, da jel šlo skozi telo — kaj tacega pa nočne lg oni, kateri hoče drugemu končati življenje, kar je nameraval in tudi izvršil obdolžene«. To »o je izkazalo tudi piri današnji razpravi. Izjave zvedencev so glasno govorile proti navedbam obtoženca. —• Porotniki so imeli odgovoriti na trJ glavna vprašanja: umor, uboj, ^ silobran in na eno eventualno vprašanje? prekoračenje silobrana. Po daljšem posvetovanju so naznanili sledeči rezultat: prvo glavno vprašanje: 8 glasov da, 4 glasovi ne. Obtoženec je tedaj kriv umora in je bil obsojen že v tira. gič v smrt na vešalih. Maribor, 20. septembra, Uboj iz ljubosumnosti. Danes je stal pred poroto ruski begunec iz Strnišča, Benjamin Mihajlovic Svečnikov, ki je dne 31. dec. 1921 z vodovodno cevjo ubil ptujskega zdravnika dr. Scheichenbauerja, na kterega jo bil ljubosumen. Obtožen je bil umora. Sodba se glasi na uboj in jo Jiil Svečenikov obsojen na štiri leta težke ječo. Sfcc*tJ 11 <^.icIbor, 21. septembra 1^22 Gospodarstvo. Hmelj. Niirnberg, 18.9.1922. Mirno, (s težavo A-Hpostavljeno ravnovesje. — . Epidemije so bilo tako malo »akme- ila Ffl imela zbrati med vsemi državami, na tudi zdravnike nepripravljene. vojni je problem še važnejši in zali- va, da se mobilizirajo vsi zdravstveni elji! faktorji za boj proti veliki pogrnsu To volja v posebni meri še za Jugos.: izvoza naših vin na Češko in uvoza epidemij v Rusiji, Kar je — seveda — Šeškega piva k nam. Sklenjena je po- j prvi in temeljni pogoj, da se obvaruje: Jtipidermjo so godba, v kateri dajo Češkoslovaška na- ostala Evropa. Za izvršitev načrta jej ne«, da jim tudi medicina ni posveti šim. vinom iste ugodnosti, kakor itali-; potrebna aproksimalivna vsota, celih J posebne pozornosti in zaitoj® jamskim in sicer za uvozni kontingenti 1,500.000 angl. funtov. Ta vsota bi se - izbruh v dobi svetovne vojne zal n po prima hmelju je veliko povpraše- 150.000 hi jugoelov. vin v Češko ter za 1 " ’ ' ' "------' vanje, srednji za 500 M ceneje, vlažna! uvoz enakega kontingenta piva iz našo državo bi odpadlo 5.3%, t. j. prl-tržnia roba se plačuje po 18.500 do j Češkoslovaške k nam. Sedanja uvozna bližno 80.000 funtov. Izvedba in kon-21.500 M za 50 kg. . ?:•}«?,^V'N-V: ' cai'ina se je zmanjšala za 20%. Pogod- ’ trola se jo poverila higijenski sekciji —| ba je bila včera j podpisana. ! Zveze narodov v Ženevi, g Sadna letina v Sloveniji je letos, g Trgovske zbornice v Beogradu. Omenimo naj, da so si delegat je o-izredmo bogata. Po mnenju strokov- s V Beogradu se je ustanovila nedavno gledali velike karantenske postaje na njakov se bo lahko izvozilo do -10001 češko-jugoslovanska trgovska zborni- poljsko-ruski meji, zlasti ono v Bara-vagonov. f ca; osnovati se namerava še angleško- nowiczali (proga Moskva^—Varšava). g Velik uspeh žetve na Francoskem] jugoslovanska in argentinsko -j ugoslo- Ta postaja sprejme in asinira 1000 do Po vesteh iz Pariza je letošnja žetevj venska zbornica. V Berlinu pa name- 2000 ljudi na dan ter ima prostora za na Francoskem nadkrilila vse nade. • tavajo osnovati nemško-jugoslovensko 10.000 postelj. L. 1921. je šlo skozi Ba-Pridelek žita znaša 60 milijonov hi j trgovsko zbornico. ranoiviczo čez 20.000 ljudi, lotos se bo (na.pram 45 milijonov M v minolemi S Izvoz železa iz Nemčije je v tem promet povečal in je treba postajo letu). * j lotu znatno padel. V Sleziji konkurira razširiti. Obiskali so nadalje najbolj „ On- v;na v Tcfri c p, pihTiftio med1 Nemčiji Belgija, in je poslala tja 200 opustošen kraj Smorgon, kjer so se 270 m S SSrt ef.£» To •» ž»!f ‘"t?- nastanili t jwih in aako- 9=n ii,roTni „„ I stnja osvojila prejšnja nemška trzisca pih, katere so 1. 1918. nakapali na tej lil Ci*! 111 /JCX> U-C'iAl V JL 11V • | -r~r 1 V • • • 1 1 l 1 a • -T-. -t m I • v t * • ^ • , . , -r I v Holandiji, Finski m Banski. Izvoz fronti nemški vojaki, g Direktni tovorni promet z Nem- jeMa -e del v • lovici j 1922 cijo. Te dni so so v ministrstvu saoora- J napram iani za 50%. Nemški uvoz že-caja vodila pogajanja za uvedbo . di-!leaa je v ktem 5asu ^^tel rektnega prevoza blaga iz .Nemčije v ;;q qqq ^ou za našo državo. Pogajanja bodo ugodno zaključena. g Italijanski trgovski muzej in stalno razstavo vzorcev namerava urediti v Beogradu poseben italijanski propagandni odbor. g Pogodba v Čašico za izvoz našega *ina. Dne 14. t. m. so se končala tri- Nevarnost epidemij. (Dalje.) ' Delo se je razdelilo med posamezne komisije in sekcije, ki so obravnavale vse probleme, tičoče se mednarodnega boja proti kužnim boleznim. — dnevna pogajanja z delegacijo češko- ( Sklenile so se razne konvencije in iz- mnogo dragocenih slovaške republike radi pogodbo glede; delali podrobni načrti za pobijanje —" “ Samoposebi je umevno, da se jo na varšavski konferenci razpravljalo naj-oliširneje o sanitarnih razmerah v Rusiji. Rusija je danes vulkanski teren, ki preživlja epidemsko katastrofo, kakršnih pozna zgodovina zelo malo. Cela Evropa jo v nevarnosti. Pomisliti je treba., da imajo epidemije lastnosti, ki jih ne poznamo docela in da bi nas lahko iznenadile, kakor nas je iznena-dila epidemija influence leta 1918. — Modema mikrobiologija nam e dala sredstev za borbo, proti epidemijam, a vojna je porušila vijo, ki leži v bližini vzhoda in -visoki meri ogrožena od vala ‘Tut^ mi j, poplavljajočega vzhodno 'dv Pri nas imamo še vedno precej ca, abdominalni legar in griža sta P stala domača bolezen. Malarija J® državni problem. Nimamo pa kužne bolezni, ne dezinfekcijska^ a ra-tov, ne zdravnikov - epidemij0’-01’' 1 in tudi ne pomožnega osobja. 200.000 ljudi umira pri nas od imiez;i. vili bolezni, a nimamo za nje n:ctiP1 bolnice! Tudi organizacija je '':a ka, dasiravno smo tu napredov- i pustili zadaj celo našo sosede. ® pa nas to ne moro tolažiti, ker n mo, kaj nas čaka. V Ukrajini ra močna epidemija kolere. Kuga s javlja zdaj tu, zdaj tam v Evrop g Aziji. Pred kakšne probleme nas t lahiko postavi nova konstelacija meri ,-i ’ .i ;' ‘ (Dalje sledi.) Mariborska Obrtna razstav® odprta do vključno 24. septa,T,k^j Bernhard Kcllermann: PREDOR. Roman. (Dalje.) (53) »Clerka proč! Kaj nam bodo clerki! Harriman naj pride! — Harriman!!« Nekaj jih jc tlačilo * jim švigljale, srca so jim tripala. in spogledovale so se vse plahe-Če se je Harriman zlegal —? Zgrnile so se tja prek k postaji, kjer so sem gori prihajali vlaki ,in tam so učakovale trepetajoč, prezebajoč, zavite v ogrinjala in odeje. Od postaje se je proga videla prav do predorskega listja. Mokre tirnice so se lesketale v svetljavi obločnic, a v dalji so se stapljale v tenke črte. Prav zdolaj je zijalo dvoje sivih lu-kem. V eni je zabrlela luč, je zableščijo, vunkaj Mala oznanila. Kontorlstka s prakso s« takoj rpreimo pri Iv. Kravos, Ale ksandrovs 13, rogal. 1716 2 Dreseur rzrm« pse ▼ dresuro. Pustita naslov r upravi ,Ta-bora“. 172fa Šolske *orl»!‘® in tudi druge na j* ®yt pri Iv. Kravos, Aleksa^ se c. 13, na vogalu. Istot ki 2 cnuipni nastavni — naiuu.au..« , ! kem. v eni je zabrlela luč, je zablescilo, vunkaj je .kupijo stekleni ““,‘ vhena Zmeraj vec se jih je nabiralo. Od vseh strani so: pIasnil 0£cnjeni žar in zda,ci se je videlo, kako hiti bliš- Dtfe učenki n>ž,!h mredor sel0 ^rJami vred za izložbe' ^zli temni sklopi m se pridruževali množici pred Pi-|čivo kildopsko oko drevečega vlaka po progovnem} sPr*'meta na stanovanje m; sarniškim poslopjem. Harriman se je končno pokazal sam, bled, star, buden in zaspan ,in na stotine glasov ga je sprejelo z vpitjem, vprašujočim v vseh jezikih in iz vseh danih moči: »Kaj sc je, zgodilo?« Harriman je namignil, da hoče govoriti, in vse je utihnilo. »V južnem rovu se je zgodila pri vrtalnem stroju eksplozija. Več ne vemo.« Harriman je komaj mogel govoriti, jezik mu je ležal v ustih kakor kovinski betec. Odogovorilo mu je divje tuljenje. »Lažnivec! Slepar! Povedati nočeš!« Harrimanu je kri udarila v lica in oči so se mu izbuljile od gneva; zavedal se je, hotel je govoriti, toda možgani mu niso rabili. Odšel je ter vrata za seboj zaloputnil. Po zraku je frknil kamen in razbil prozornico v pritličju. Videlo se je, kako je neki clerk prestrašen odbegnil. »HarrimanI Harriman!« Harriman se je zopet pokazal med vrati. Umil se je bil z mrzlo vodo in se nekoliko bolj zdramil. Obraz pod sivobelimi laismi mu je bil rdeč kakor kuhan rak. »Kakšen nezmisel je to, razbijati okna!?« je zakričal na ves glas. »Več, nego sem povedal, ne .vemo! Bodite pametni!« Vreščalo je vse vprek. »Hočemo vedeti, koliko je mrtvih. Kdo je mrtev? Imena!« »Znes norcev ste, in babe!« se je Harriman zadrl razljučen. »Kako naj to vem že sedaj?« In Harriman se je počasi okrenil in se je vrnil v hišo, a med zobmi je mrčal kletvino. »Harriman! Harriman!« Zenske so tiščale za njim. Nenadoma se je usula kamenena toča. Zakaj množica, ki se drugač pravici uklanja, ne da bi si pomiš-iala, si ustvarja ob takih prilikah iz urojenega pravo-čutja samosvoje zakone ter jih v tej priči upotreblja na mestu samem. „ Harriman je ,ves razkačen zopet prihajal- Pa ni Vhnil besedice. »Pokaži nam brzojavko!« Harriman se je ustavil- »Brzojavko? Nimam no-Dene brzojavke. Prejel sem le telefonsko obvestilo.« »Daj, kar imaš!« Harrimanovo obličje se ni zategnilo. »Dobro, žlebu navzgor. 7"i;l (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Radlvoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Poštna pomočnica uradu v Ja-hiši. Plača se sprejme takoj pri poštnem renini. Hrana in stanovanje v po dogovoru. 1729 6-3 Na „vinski razstavi" objekt B »Pokrajinske obrtne razstavo* od 8. do 24. septembra se prodaja od danes naprej po ze'o znižani ceni poleg vzorcev tudi ce'e l ule! l:o vina in sicer: po 28’— K' kourd fvzrr ' V.0 litra po 3‘— K) . 34-- K „ f . 4-- K) » 40 - K .. 5--K) . 46*- K 6- K) , 52-— K 7-— K) . 58-— K 8-- K) , 64 - K . T— K) , 70-- K - „ 10— K) rez steklenin O* sUklr ■ It:--- zn komad)! Tudi hrano. Naslov v upravi, Krmilna pesa, okoli 2000 kg, ,.w - rBrd;uSr*.», Kjfol Mllltlll Stanovanje, dve sobi, kabinet, Z! velika kuhinja, vse snažno, električno razsretljavo, zame- f. v c . . uueo I*113 n jam za enako z manjšo ku-Jamčeno pristno Diag . v zalogi Čebelarska družnica v Crni pr* ?re' valjah.------------- hmjo t bližini Aleksandrove ceste Naslov ee izve v uprav- : niitvu. 1742 2—1 ‘ Posestvo, 8'/, oralov (njive, travniki, velik sadonosnik, nekaj gozda), z zidano hiSo, 10 minut od glavne ceste, na ravnem, se bo prodajalo dne 1. oktobra pri Jakobu Rnc v Spodnji Kureni St. 8, Sv. Martin pri Vurbergu. 1747 Vrtnarstvo A IGNAC VAUD** PohIStVO za spalne in jedilne sobe iz trdega in mehkega lesa po znižanih cenah. Tovarna za pohištvo, Koroška cesta 46 1734 6-2 v Ptuju so priporoča. Saldakontist se sprejme takoj ▼ Podrobne ponudbe upravo tega lista. veSjem tovarniškem podjetju v Maribo'^' 1® . »Zmožna dalavna i*1® . 17*5 J v tof-itnici -e ji.: prinesem Čez minuto se je vrni! z listkom od telefonskega z-apisnika v roki..Prebral ga je glasno. Na daljo so sc cule besede, katere je povdarjal: »Vrtalni stroj — južni rov — eksplozija pri streljanju — 20 do 30 mrtvih in poškodovanih. — Hobby.« In Harriman je izročil listek najbliže stoječim in odšel nazaj v hišo. V hipu je bil listek raztrgan na sto koščkov, toliko jih' ga je hotelo brati hkratu. Množica se je za nekoliko časa pomirila. 20 do 30 mrtvih — to jc gotovo res strašno, a ni velika katastrofa. Moglo se je spet upati. Saj ni bilo rečeno, da je baš on delal pri vrtalnem stroju. Najbolj je pomirjala okolnost, da je telefonsko obvestilo poslal Hobby- In vendar se ženske niso odpravljale 'domov. Čudno! Vrnila se je n jih prejšnja vznemirjenost, oči so Vinarski sadjtirski o ds c' Slovenko v Mariboru. .. 8 — pri litru. kmetijske družbe za 1737 4-1 V soboto, dne 23. t. m. ob pol 9. uri se vrši na Glavnem trgu prostovoljna dražba postelj, omar, odej, blazin, zagrinjal, žimnic, miz in stolov. 1743 poukom začetnike II. Tečaj za moderne Vsaki torok in ptlsk vpisovanj« in informacij« od 11. do Razlagova 2—1 eno, slamo, drva, premog« krompir, sadje in druge g J pridelke kupuje in prodaja AND1* m OSET, Maribor, Aleksandrova ce g št. 57. Telefon št. 88. IiMtaii ia izdajatelj: Konzorcij »Tabor« — Tiska: Mariborska tiskarn« «L f