KATOLJSK CKRKVEN LJST. »Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 tri 20 kr za .vtert lfta 1 cl 2<« kr V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 80 krv za 14 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izid? .Danica dan p«»» r«>j Tečaj XLII. V Ljubljani, 29. sušca 1889 List 13. Govor g. Jožefa Pihlerja v katoliški družbi 20. in 27. svečana 1889. (Konec.) Kani drugam, kakor le k duhovnu se zateče v dušnih stiskah, pa pogosto tudi v telesnih nadlogah ubogi človek, ondi tolažbe in pomoči iskat! Koliko spoštovanja pa so vredni tisti svetovni in redovni kat. duhovni, ki se podajo v daljne kraje med krivoverce, pogane in divjake, ondi prižigat luč svete vere, ter zanest pravo, to je. kerščansko oliko: čaka pa take junake neizrekljivo veliko terpljenje. mnogokrat tudi smert nmčeniška. Duhovska oblast, dokler se niso prestopile meje. da bi se moglo reči z apostolom: „Bogu se mora bolj kakor ljudem pokoren biti", je vedno sodelovala s svetno oblastjo, po besedah Jezusovih: dajte cesarju, kar je cesarjevega, in po besedah apostolov: častite kralja in: — kdor se gosposki zoperstavlja. zoperstavlja se naredbi Božji, ker gosposka je od Boga postavljena. Duhoven vsaki dan moli za vladarja, za duhovsko in deželsko gosposko in za vse oblastnike, posebno preserčne so pa prošnje in molitve na veliki petek pred križanim Jezusom za dežel s ke oblasti. Cim boljša je bila vzajemnost med duhovsko in deželsko oblastjo, tim bolj je bilo to v blagor deržavljanom, kar nas uči tudi svetovna zgodovina, pa le taka, katere niso brez-verski, krivoverski in brezbožni zgodovinarji popačili. Kakor se tudi iz zgodovine razvidi, so mogle tu in tam svetovne oblasti hote ali nehote spoznati, da je vladanje brez duhovništva nemogoče. Kmalo bo HM) let preteklo, kar je francoska prekucuška vlada, ko je vse kat. duhovne in redovnike ali iz dežele podila ali morila, postavo dala, da ni Boga. — z dekretom, to je pismeno, je Boga odstavila in mesto njega neko žensko kot boginjo pameti na oltar postavila in po božje častila. Ko so pa morali tudi nekteri udje prekucuške vlade glavo pod koso položiti, pod guilotino kervaveti, in ko 'judstvo zmirom bolj zdivjalo, je eden izmed najhujših grozovitežev sam v glavnem zboru govoril, da brez katoliške vere. brez duhovništva ne morejo vladati: torej so zopet postavo dali. da je Bog. in zopet so vstanovili službo Božjo, in duhovni, kar jih ni bilo pomorjenih, so se zopet povernili na svoja mesta. To vse se je zgodilo pred leti. Duhovništvo je bilo in je še zmirom apostol miru. (J časih, ko se je pokorščina (»odložnikov do svetovne oblasti majala iu ta oblast v hipu ni imela sredstev za pomirjenje in ukrotenje upornega ljudstva, so bili ravno duhovni edina naslomba svetovni oblasti in marsikteri. poprej zopernik duhovništva. se je v svoji slabi vesti ravno k duhovnu zatekel, ker je bil prepričan, da edino le tisti zamora pomiriti razburjeno ljudstvo. In zares, duhovščina katoliška je v takih časih in pri enakih prilikah velikodušno z milim pregovarjenjem, posredovanjem in z vsim mogočim vplivom odvernila nesreče od ljudstva. Sveti papež Leon Veliki n. pr. se je predstavil silnemu in grozovitemu Atilu, kralju divjih Hunov, ki se je sam imenoval šiba Božja, in z močjo besede je odvernil razdjanje Kima in ople-njenje cele Italije: tako je tudi marsikteri dušni pastir v svoji duhovniji svojo proti obstoječemu redu in proti svetovni oblasti razburjeno, zapeljano ™do pomiril in tako odvernil, da se ni kri prelivala. Nekteri, se zdaj živeči gospodje duhovni so doživeli take čase: bili so na omenjeni način apostoli mini. Spominjali se bodo nemara, da so taki, ki so zarad prejšnega obnašanja proti ljudstvu bili vsi prestrašeni zarad groženja ljudstva, takrat iskali zavetja pri duhovščini. Slišale so se v takih časih take in enake besede: „Nasi gospodje duhovni bodo že ljudstvo pomirili:" ali: ,.Pri nas se ni bati nič hudega od ljudstva, ker imamo razumne, dobre duhovne, ki imajo pri ljudstvu veliko vpliva." Poprej je bil takim ljudem vpliv duhovščine pri ljudstvu odveč: a v takih časih so pa ravno tisti ljudje, ko jim je šlo za kožo. preserčno želeli, da bi duhovni na ljudstvo vplivali, kar le mogoče. Pa žali, ko so drugi časi nastopili in se je varnost zopet po-vernila. so, omenjeni ljudje v gerdi nehvaležnosti zopet nasprotovali duhovščini, ko so ji prej v kritičnem času prijateljstvo ldinili. Kar se pa tiče žalostnih, hvala Bogu, prav redkih izjem posameznih duhovnov, kar verni katoličani prav iz serca obžalujejo, je omeniti, da duhovni nikakor od sebe ne mislijo, da so kaka višja, nadnaravna bitja, katerim ni mogoče se v čem pregrešiti, in da če ubogi človek tudi še tako globoko pade, vendar s pomočjo milosti Božje zopet od padca vstane: omeniti je nadalje, da zavoljo enega Judeža niso bili tudi drugi apostoli izdajalci: in doslednje tudi. da zavoljo tega, če je eden in drugi služabnik iz tega ali unega stanu blagajnico okradel in jo-popihal, ali se v tem in unem pregrešil, niso tudi drugi istega stanu tatovi, sleparji itd., ampak pošteni in zvesti v svojem poklicu, torej spoštovanja vredni. Slabosti bližnjega moramo, kolikor mogoče, s plaščem kerščanske ljubezni zakrivati, vendar pa še bolj zakrivati moramo slabosti duhovnov, ker oni so v duhovnem pomenu očeti katoliškega ljudstva: spoštovati katol. duhovne, kot očete, nam pa zapoveduje Bog sam v četerti Božji zapovedi. Duhoven je tudi učenik resnice in varli čednosti: on ne more in ne smč molčati, kadar zapazi nerodnosti v verskih ali nravnih rečeh. On povzdigne glas. kakor sveti Janez Kerstnik, in se ne ozira ne na osebo in ne na stan. Zategadel mora katoliški duhoven marsiktero britkost in celo preganjanje terpeti: že večkrat se je zgodilo, da je ta in uni duhoven moral s svetim papežem Gregorijem VII vzdihniti: „Dilexi justitiam et odi inhjuitatem, propterea morior in exsilio — Ljubil sem pravico in sovražil krivico, zato umiram v pregnanstvu." Ne le priprosto katoliško ljudstvo, ampak tudi ljudje na kerščanski podlagi olikani, izobraženi in učeni, ljudje višjih stanov, da, tndi vladarji, med katerimi v pervi versti naš presvitli cesar Frančišek Josip kot pravi katoličan, s svojim izgledom svetijo narodom s tem, da so iz serca vdani katoliškemu duhovništvu; to je. vdani so in spoštujejo najvišjega pastirja, namestnika Kristusovega, škofe, mašnike in vse cerkvene redove, ter poslušajo njih glas, kakor glas Božji, ker se spominjajo besed Kristusovih, ki je rekel svojim apostolom in vsim njihovim naslednikom: „Kdor vas posluša, mene posluša ..." Tisti pa. naj si bodo brezverci ali tako zvani „tudi-katoličani." kterim je spol no vanje dolžnost katoliškega kristjana (po katerem bi bili še le pravi katoličani in ne samo po kerstnih bukvah) deveta briga, in kateri bi želeli, da bi se Božje in cerkvene zapovedi prestrojile po njihovem kopitu, in da bi duhovništvo plašč po njihovem vetru obračalo, tisti, pravim, so pozabili ali pa nočejo nič vedeti o besedah Kristusovih do apostolov: „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje." Katera kazen pa čaka tistega, kateri Boga zaničuje, to je prav lahko uganiti. Kako je duhovništvo, kako je duhoven priljubljen ljudstvu, se najbolj razvidi, kadar se ta in uni duhoven poslovi od kraja, kjer je služboval. in se v drugi kraj poda: ali kadar duhoven umerje. Koliko žalosti, koliko joka! Zapuščene ovčice brez vsake hlimbe jokajo po ljubljenem dušnem pastirju, kakor otroci po svojih dobrih starših. Koliko je bilo žalovanje po smerti velikega papeža Pija IX. koliko je žalovanje v škofijah po smerti škofa, da, celo katoličani celih dežel so žaloval' po smerti tega in unega višjega pastirja. Naj se med drugim posebno spominjamo nepozabljivega Škota Slomšeka, škofa Linškega Franc Jožef Rudigierja, ki je bil liberalcem kladvo. kakor nekdaj Makabejic sovražnikom in Karol Martel Mohamedanom — Mavrom, to pa le v duhovnem pomenu. Ako vse to, kar smo slišali, prevdarimo. moramo mi kot katoličani prav iz serca pripoznati, da je duhovski stan sveti, vzvišeni stan, da je učeni in odlični stan, za večni in tudi za časni blagor človeštva neobhodno potrebni, tedaj vse časti in hvale vredni stan. Blagrovati moramo tudi stariše, ki sinove v pobožnosti vzgojajo in nemara veliko žertvujejo, da sin duhovsko čast doseže. Ko bodeta oče in mati že davnej počivala v hladni zemlji, bo hva- lezni sin. duhoven. Božje jagnje, katero pri sveti masi darcije nebeškemu Očetu, goreče prosil, da naj stariše. ako so v kraju očiščevanja, že zavoljo tega sprejme, ker so sina kot mašnika Bogu darovali. Pa tudi vsi tisti, ki na razne načine pripomorejo, da ta ali ta mladeneč du-hovsk« čast doseže, delajo za razširjanje Božjega kraljestva na zemlji, kar brez obilnega plačila gotovo ne bode. Med take dobrotnike se morajo šteti tudi tisti, ki za dijaško mizo. vstanovljeno po blagem dobrotniku za šolsko mladino, po zmožnosti kaj darujejo. Neki dobrotnik je pa to mizo bolj natanko zaznamoval, z imenom: ,,Col-legium Jeranmn." (Op. G. govornik je posebej zaterdil, da teh besed ne smemo zbrisati. Pretežka ta prepoved ni, — vendar pa naj g. govornik ,,gori gleda!") Dolžnost naša pa je, moliti za vso duhovščino in večkrat zdihniti: Ut domnum apostolieum et omnes ecelesiastieos ordines in saneta religione conservare digneris — Te rogamus. audi nos! to je: I>a apostol jskega pastirja in vse cerkvene stanove v svoji sveti veri ohraniš. Prosimo te. usliši nas! Volter (Voltaire) in nasledki njegovih naukov na Francoskem. (D*lje.) Kakor tedaj je Volter živel, tako je umeri. Sad njegovega delovanja je strašen — pokazal se je v revoluciji prejšnega stoletja na Francoskem. Ta revolucija je bila delo tega hudodelca. Volter je bil največ kriv, da je prišlo na tisoče družin ob vse imetje in na beraško palico: en je zakrivil, da so cerkve skrunili, altarje podirali, duhovne morili in tisoče iri tisoče ljudi peljali k guilotini. On je oče temu strašnemu prevratu: to nam spričuje revolucija sama. kateri ne moremo očitati, da bi tajila svoje začetnike. Komaj se je začela, že je jela na različen način častiti in slaviti svoje začetnike. V nedeljo, s. majnika 1791, je prosil pariški mestni zbor narodno zbranje. da naj ukaže Volterove ostanke v slovesnem vhodu prenesti v glavno mesto. Podpiral je ta predlog Freilhard. Volter je pričel že leta 17 leta. 1 mesec in 4 dni: zapustil je Francoski v znamenje in spomin svojega delovanja neizmerno revo: vasi so bile oropane, prebivalstvo in družba je bilo blizu pogina. Nasledki liberalizma so bili: boj proti imajočim. zatrenje poljedelstva, pogin kupčije in industrije, splošno uboštvo. občna dragimi. Francoska se je pogreznila nazaj v neopisljivo barbarstvo. tako da nisi ondi več našel niti advokatov, niti notarjev, niti zdravnikov, niti cest. tako da so živali roparice deželo pustošile: v letu 1797 so iisuicrtili ">.'»51 volkov. Tako divjaštvo je bilo delo liberalizma! Ali niso torej prijatelji liberalizma naj veči neumneži in termo-glavci? Ta liberalizem je pripravil francoski narod ob vero. kar je spravilo ljudstvo v tako nenaturno divjost in barbarstvo, da je surovost presegala divjost Piktov in Vandalov: tako pravi sam liberalec Macanlav: kajti ti barbari so vsaj verovali v neka višja bitja, v neumerjočnost duše. na neko višjo povraeujočo pravico, verovali so, da imajo nekake svete dolžnosti do svoje družine. do svojih sorojakov. Na vse to so pozabili zdivjani tolovaji francoski, šola Voltčrova. Nobeno barbarsko ljudstvo ni kedaj pomorilo toliko rojakov. nikoli izročilo rabeljnu toliko nedolžnih žen in devic. Poganski Normani in tanatiški Arabi niso poderli in oropali toliko cerkva in tempelj nov, niso pomorili toliko duhovnov, kakor republikanske strahote v Francoski: posnemali so v svojem ravnanji prav turške iu tatarske čete. Ali! kliče nekdo iz one dobe. to je bil strašan čas. v katerem se je skrivala divjost in hlimba pod krinko domoljubja! Nobeden, ki tega časa ni videl z lastnimi očmi, si ga ne bo mogel prav misliti .. . Nekteri pa še zagovarjajo to strašno revolucijo. ter govore, koliko dobrega da je rodilo leto 1789. da je odpravilo mnogo napčnih misel in nazorov, ter zopet prenovilo, vterdilo pravice človeštva, namreč: neodvisnost ljudstva suvere-nitetoi, vrednost človeštva, in toliko bratovstvo. To naj bi bili dobri in hvale vredni nauki in sadovi onega grozovitega leta 1789? Pa vprašam so-li te pravice človeštva nove. so li bile prej neznane? Bodo mar človekoklavci res kaj dobrega na dan spravili? Znane so bile vselej v drugem, v kerščanskem duhu; opirale so se pravice v kerščanstvu na podlago vere. ljubezni. Revolucija pa je obesila te pravice prav v zrak brez terdne podlage in se vedla, češ. da je ona kaj iznašla! Pa oglejmo si stvar podrobneje! Suvereni teto ljudstva je oživila revolucija, pravijo prekucnili. Pa vprašal bi zopet lahko, je li tako načelo pravo, načelo, ki terdi. da je ljudstvo vir oblasti, da iz ljudstva izhaja obla?f? Za take prekucuhovske načela, iz kterih je Bo^ izključen in narod naj više postavljen, se mi ne menimo. Pač kmalo sc je pokazal strahovit sad. — Dni' . o načelo, katerega je učila revolucija je: vredi. človeštva, ki naj bi obstala v tem, naj vsakd > čisla samega sebe kot človeka, čisla pa tud' svojega bližnjega. Je mar rovar leta 17S!) bolj čislal sebe kot človeka, kakor so to pred njim delali? Kaj je z njegovo vestjo? Zavladala je splošna podkupljivost, vdali so se ljudje strastim v naročje ter častili zopet po božje starorimske in gerške malike Venero, Baba. Vesto. Se li tako ravnanje strinja z njih načelom?.. Znabiti je pa človek iz leta 1 TJS!» spoštoval bolj svojega bližnjega? Je-li to znak spoštovanja do bližnjega, ko so roparji hujskali leta in leta proti kraljestvu. proti duliovstvu in kralju? Pij VI in Pij VII, umorjeni Ljudovik XVI. Marija Antoinnette, nam li ti pričajo, da rovarji so spoštovali bližnjega? Kaj nam govore pomorjeni duhovni in plemenit-uiki? — Bratovstvo, tako pogosto imenovano, zopet izmišljena beseda. Bratovstvo je vladalo, pač res. pa to le med revolucionarji: bratovstvo, da so hiše božje ropali in spravljali pod smertno koso vse ljudi, ki se niso hotli družiti z divjo druhaljo. To je bil čas. v kterem veljajo besede nekega previdnega moža: <) srečen čas. v kterem živimo, ko pravi človek k človeku: objemi me. sicer te požrem.. . Kakošna pa je bila prostost, ktero je prinesla revolucija seboj? To je bila le krinka, pod katero se je skrivalo razdivjano ljudstvo, da bi svojemu roparskemu dejanju pritisnilo pečat pravnosti in človekoljubja. Ako odkrijemo revoluciji njeno lice. se nam kaže ona. kakoršna je: ona je vir samosilstva. teptala je vsako pravico do posestva. Francoska je bila perva, ki se je polastila popolnoma po krivičnem potu samostanov in cerkvenega premoženja. Francosko ..narodno sobranje" je to zveršilo 1. llv.i. Dasiravno je Montesijuier odsvetoval tako krivično dejanje in terdil. da je cerkveno premoženje potrebno, sveto in nedotakljivo, je vendar večina razglasila cerkveno premoženje za premoženje vsega naroda. Pa nekateri možje so videli s svojim bistrim pogledom v prihodnjost ter so napovedovali nasledke tega ropa. Veliki Burke pravi: Vidiui, da se je začelo premoženje grabiti pri Škotih in samostanih, vedeti pa ne morem, kje da se bode stvar nehala. Videl je v duhu, da pride čas. ko se bode zgubila vsa pravica do posestva. Robespierre in pajdaši njegove verste so bili vsi navdušeni, ko je prišlo do tega sklepa. Ropali so cerkve in preganjali menihe in redovnice iz samostanov med zasramovanjem. Se-li moremo tedaj čuditi, da je kmalo potem, ko je deržava tako storila s cerkvenim premoženjem, tudi ljudstvo začelo delati enako s premoženjem družili ljudi? Pravica ostane vedno tista. In slutnje modrih mož so se vresničile. Ni preteklo deset let po pograbljenji cerkvenega premoženja, je že vstal eden rovarjev ter dokazoval potrebo nove zemljiščne postave, in zahteval je, naj se posestva razdele. Njemu so sledili drugi, ki cenijo vsako posestvo za tatvino. Tako je sledil temu cerkvenemu ropu prav za petami socijalizem. kakoršnega opazovati imamo danes tolikrat priliko v njegovi ostudni obliki. Ko je oživela v Francoski republika, so morali bežati v skrivne zakotja vsi davkarji, duhovni in plemiči, ker žugala jim je gotova smert, če so tudi spričevali svojo popolno nedolžnost: smert ga je zadela brez preiskovanja, brez sodbe. Graščine in cerkve so oropali: druzih posestva kot ,, na rod no premoženje" očitno prodali: le ena cerkev se je pustila v vsakem mestu, posvečena boginji pameti. Cerkvene knjige in arhive so javno sežgali: nedelje in praznike so odpravili, kakor tudi katoliško pratiko, ter so razdelili mesec v tri dekade: vsak deseti dan je bil praznik. Ko je bilo tako. se gotovo o zakramentu zakona še govoriti ni moglo. Zakon je postal prav civilni kontrakt, posvetna pogodba, katera se je morala zapisati v deržavne knjige. Pa ta kontrakt se je lahko razrešil. Ker se je pa že pervo leto na Fr. razrešilo 40.000 zakonov in je bilo na tisoče sirot samim sebi priporočenih, je zapovedala vlada, naj bo ta kontrakt dosmerten. (I»ulje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Postne pridige v Ljubljani imajo letos: V stoljni cerkvi ob nedeljah popoldne ob lih čast. g. stoljni kaplan M. Šara bon. Ob petkih zveččr ob 6ih č. P. Maks KI in ko \v s t r o m. (Posvetni duh in duh Kristusov.) Ob torkih v frančiškanski cerkvi č. P. Angel i k . sušca. Ko smo zaslišali glas, da nas bodo zapustili č. g. Jakob Porenta. naš toliko ljubljeni duhovni pomočnik, nas je več hotelo iti zanje prosit, da bi še ostali; ali rekli so. da m* bo nič pomagalo, ker Sv. Duh vlada sv. Cerkev: zatorej smo se v Božjo voljo vdali. Nepozabljivi bodo nam ostali, posebno mladini: vse jih je spoštovalo, od starčka do otroka. Zato pa jim kličemo iz dna serca: Bog naj Vas ohrani mnoga leta, da bi š<- veliko duš pridobili in se z njimi v nebesih veselili! Peš-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Rim. (Dalje.> Od matere in glave vs<>h cerkev celega ker-ščanstva se podava v častito baziliko sv. Križa jeruzalemskega. Mati pervega kerščanskega cesarja Konstantina, sv. Helena, dala je mnogo reči sv. zemlje od Kalvarije, Božjega groba in druzih svetih krajev, posvečenih po življenji in terpljenji Kristusa Jezusa, na mnogih barkah iz sv. dežele prepeljati v Rim in jih zložiti na ono mesto, na kterem stoji sedaj omenjena bazilika. V tej baziliki se hrani naj večji del pravega sv. Križa, na kterem je visel in umeri, ter svojo presv. rešnjo Kri prelil za nas Sin Božji — Bog in človek — Odrešenik sveta — Jezus Kristus — Kralj večne slave. Hrani se v nji Njegova ternjeva krona, žeblji in napis Poncija Pilata, ki je bil nastavljen verh križa; potem še mnogo druzih svetinji Duh svetega straha, ljubezni, kesanja. pobožnost • in svetih občutkov do terpljenja Gospoda našega Jezusa Kristusa prešinja. prešinja dušo pri vstopu v to velicko svetišče. Sv. Križ in orodja terpljenja Kristus<»v pa. se hrani v kapeli, v ktero je vhod iz zakristije, ki je v pervem nadstropju za prezbiterijo. V desni ladiji cerkve, spredaj, je vzvišen mostovž. na kterega \ "dij< iz hrambe sv. Križa z zagrinjali zagernjena vrata. Na tem mostovžu se izpostavi sv. Križ trikrat v letu v počeščevanje. Po dozvoli varha teh svetinj se pokaže v kapeli tudi posameznim romarjem. Kdor želi stopiti v kapelo sv. Križa in biti v nji pri sv. maši, se mora vsaj en dan prej v zakristiji oglasiti. Okolo te veličastne bazilike je velikanski samostan cistercijenški, reda sv Bernarda; sedaj vojaščnica laži-liberalne mlade Italije. Redovniki so stisnjeni v mali oddelček samostana; večina jih je od tam odpravljenih; mir in sveto samoto vznemirjajo in motijo vojaki. V tem svetišču, na sveti zemlji, pred slavnim Križem Gospodovim sem razlil čuti spoštovanja, revščino. slabost, dolgove, rane. potrebe, pomanjkljivosti, žalovanje, hvaležnost in ljubezen svoje duše. Razlil pa tudi mnogo solz v edinosti z Devico. Božjo Materjo 7. žalosti. sv. Janeza ev. sv. Magdalene in druzih pobožnih duš. ki so bile pričujoče pod sv. Križem na gori Kalvariji. V zakristiji te bazilike se dobijo ponarejeni žeblji, pravemu popolno enaki, s cerkvenim pečatom prevideni, k pravim žeblju pritaknjeni in blagoslovljeni: ob enem se dobi k vsaeemu tiskan latinski spričevalski list s cerkvenim pečatom; dobi se tudi napis ^Jezus Nazareški. Kralj judov." enak pravemu, kolikor ga še je. Bazilika sv. Križa je blizo Laterana; izpred glavnega vhoda bazilike lateranske se vidi to svetišče doli v koncu samotnega terga pred Lateranom. Nazaj grede sva obiskala prave svete stopnice poleg I>aterana, po kterih je hodil k sodnjemu stolu Pilatovemu terpeči Gospod Jezus, sodnik živih in mertvih. šel k sodbi veliki pet«*k z bosimi, kervavimi nogami. Pokrite so z dervenimi ploščami; na vsaki stopniei ste dve dolgi liniji, da se prave stopnice vidijo in zamorejo poljubiti. Verh svetih stopnic je kapela .Saneta Sanctorumu, sveta svetih, v nji je prava slika, ki kaže. kakove oblike in podobe je bival Jezus Kristus v človeški osebi na zemlji od m- 33. leta. Tudi je v tej presveti kapeli mnogo svetih ostankov marternikov in svetnikov. Poleg te kapele j«- redovna eerkev čast. oo. Pasijonistov sv. Pavla od Križa. okolo svetišča pa njihov samostan. Svete stopnice se obiščejo na kolenih, premišljuj«' se s skesanim sereem britko terpljenje Kristusovo; po zmožnosti zmoli se na vsaki ."> - 7 očenašev. in zdrava si Marija in tolikokrat čast bodi Očetu. Sinu in S. Duhu i. t. d. v namen sv. Cerkve in sv. Očeta. Zadobijo se mnogi ss. odpustki, za sebe in v priprošnjo za duše v čistiliščn. vicah. iDalje nasl.) Sodba in šibe grešnikov. Veliko in zveličavno očistišče ima poterpežljivi človek, kteri. ko .se mu od druzih godi krivica, bolj žaluje nad hudobijo druzega, kakor nad krivico, ki ga zadeva; kteri rad moli za tiste, ki mu nasprotujejo in zadolženja iz serca odpušča; kteri se ne obotavlja od druzih prizanesenja prositi; kteri se ložej usmili, kakor pa jezi: kteri sam sebi velikrat si!« • stori, in si prizadeva mesenost čisto podvreči duhu. Bolje je sedaj omivati grehe in zlobe krotiti, kakor pa za prihodnje očiščevanje prihraniti V res- nici sami sebe varamo z neredno ljubeznijo, ki jo imamo do telesnosti. Kaj druzega bo žgal tisti ogenj, če ne tvojih grehov? Kolikor bolj sam sebi prizanašaš in po mesu delaš, toliko ostrejše boš potlej se pokoril in večo tvarino za sežiganje prihranjuješ. V čemur je človek več grešil, v tistem bode hujši kaznovan. Tam bodo leni z gorečimi ostni bodeni, požrešni pa z nezmčrno lakoto in žejo pekleni Tam bodo nečistniki in Iju-bivci poželenja z gorečo smolo in smerdljivim žeplom oblivani, in kakor stekli pesi bodo nevošljivi od bolečin tulili. (De imit. c. 24.) Kako je govoril in mislil protestant • usmiljenih sestrah? V novejšem času so v nekaterih krogih usmiljene sestre (iz nevošljivosti) obrekovali, rekli tudi, da postrežbo bolnikov s tem zlorabijo, ker pregovarjajo protestanške bolnike, da naj prestopijo h katoliški veri. Prav znamenito je pa pripoznanje nekega protestanta: Ko sem bil v .Krimski vojski," tako pripoveduje lord N., pri poslaništvu Carigraiskem, ..dobil sem od lord-Stratforda de Radcliffe povelje, sprejeti 200 ruskih pregnancev, večidel judov, katere je neka ladija pripeljala v pristanišče. Šel sem tje in našel sem reveže v največji stiski, v popolnem pomanjkanji. Koj sem se podal nazaj k poslancu. „Ekscelenca." ga ogovorim, „ti ljudje prezebajo, a nimam niti ognja niti odeje; lačni so, a jaz nimam ne betve hrane za nje; umazani so. pa manjka mi mjila: lase imajo razmeršene. pa nimam glavnikov! Kaj naj tedaj storim?* -- „Pojdite v Galaški samostan." mi odgovori. „in pripeljite usmiljene sestre od tam. te vam bodo kmalu iz stiske pomagale." Podal sem se takoj v samostan, poklical sem prednico ter ji povedal, čemu da sem prišel. Precej je ukazala dvema sestrama priti in rekla jima je, da naj greste z menoj. Obe ste bili izobraženi Francozinji, katoliške vere; jaz sem bil tujec, protestant in prosil sem ji pomoči — za jude —. in vendar ste šli za menoj, ti ženski, ko je dež bi, in še ozerli se niste na-me, vse brez mermranja in nejevolje! Sedaj so bili ubežniki rešeni. Več mescev ni bil razun mene noben drugi priča njunega dela in truda; ne en trenutek jih niste nagovarjali k njuni veri pristopiti. Ce so pa kedaj katerega spreobernile, sem bil jaz taisti, kajti jaz verujem sedaj v usmiljene sestre (da so namreč naj boljše duše. naj bolj zanesljive postrež-nice, in pri toliki ljubezni do terpečih revežev se pač tudi res lahko zgodi, da se marsikdo prepriča od resnice katol. vere in postane katoličan. (Kath. Missionsbl.) Sveti Križ. Pozdravljen bodi, Križ, ti sveti les, Naš up. tolaž. ponos zemlje, nebes! Si Rešenik v zadregi, lek v bolezni. Ti nosil Dar neskončne si ljubezni. Presveti Križ, ti si prerodil svet, Po tebi le prekletstva je otet; Drevo nas v raju peklu izročilo. A ti drevo si pekla nas rešilo. — Si s križem zbrisal, Jezus, dedni greh, O vsmili grešnik nas se v hudih dneh ; Človeštvo slabo milostljivo reši, Odpusti nam, nas s svetim križem vteši. Ti s križa daj vsim sveti blagoslov. Da last Tvoj križ vsih zemskih bo rodov. Varuje nam naj duše in telesa, Častilcem svojim vsim odpre nebesa. Naj čast ti. Oče, Sin, kdaj križani, In sveti Duh na vekomaj doni; Nebo in zemlja križa se raiuje, Nebo in zemlja križ naj preslavljuje. Radoslav. Razgled po svetu. Razširjanje sv. vere. Iz Puoli-a. v južnem šan-tung-u v Kini, apostoljski vikarij J. B. Anzer, škof Teleptejski i. p. i, piše to-le: „Pred 0 leti sem z enim tovaršem pervikrat stopil na suho v južnem Šantung-u. Takrat sem med 10 milijoni poganov našel samo 158 kristjanov, nobene cerkve, nobenega misijonskega poslopja. Zdaj ima južni Šantung 1 škofa, 13 misijonarjev, 4 evro-pejske brate laike, 1510 kerščenih vernikov (brez vštetih 200 umerlih), 30 katehistov. 8 učenikov, 4 sirotišnice z 222 otroci, 8 šol. 1 semenišče in 20 bogoslovcev, 39 kapel. Sedanjo dobo imamo 2000 kate-humenov (novincev za sv. kerst); verhu teh je bilo v smertni nevarnosti kerščenih 0000 poganskih otrok." Sicer so pa velike stiske v tej deželi sedanji čas: Velika lakota, povodnji, po živinski kugi je nastala še človeška kuga, ki razširja strah in grozo. Tako imenovan kitajski „učeni" so sovražni sv. veri, kakor n. pr. naši „ laž i-omikan ci." Sicer pa se pripravlja velik prevrat na bolje v družbinskem, verskem in politiškem oziru. Misijonar torej svetuje, da naj se katoliška propaganda z vso močjo oberne k spreobernjenju te dežele. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Vesoljni namen za mesec mali traven (april), a) Glavni namen: Žertce lakomnosti. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) Apostol piše (1. Kor. 13, 13.): Sedaj pa ostanejo verii, upanje, ljubezen, to troje, t. j. temelj kerščan-stva, Kristusovega kraljestva na zemlji: vera, ki v ponižnosti uboga; upanje, ki zaničuje zemljo, ki hrepeni po nebesih; ljubezen, ki križa meso v čistosti svojega serca išče Koga. 0 Antikristusovem kraljestvu pa se bere: Vse, kar je 11 a svetu, je poželjenje mesa, in poželjenje oči in napuh življenja (1. Jan. 2, Iti.) t. j. razveseljevanje in skopost in napuh; požrešnost, lakomnost, ošabnost. Tudi napuh našega <\isa se hoče krasiti 7. zlatom, z zlatom hoče pomiriti svoje strasti, kaj čuda tedaj, če o našem veku zlato vlada! In vendar smemo po vsi pravici naše stoletje imenovati železno; ker orožje se dan na dan kopiči, in vedno je vse za boj pripravljeno, hoteč zadovoliti poželjenje po gospodovanji iu vživanji, ali če treba braniti se proti napadom te strasti. |Kdor se pa hoče vojskovati. mora imeti, je rekel sloveč vojskovodja, pervič d»-nar, drugič denar in tretjič denar; zato dandanes bolj kakor kedaj veljajo besede: zlato vlada svet; prav zato je pa tudi današnje dni več stiske in reve na svetu, kakor le kedaj. Ker korenina vsega zla je pohlep (1. Tim. r>. 10). Nihče ni bolj strasti vdan, kakor skopuh: in ni je večje krivice, kakor je ljubezen do denarja: tak ima tudi dušo na prodaj. (Jez. Sir. 10. 9, 10.) Dokaz za to nam podaja Juda i zdaj a vec. (Dalje iihbI.) b) Posebni nameni: 1. S. H u g o n. Ta in vsaki dan v m e s e u vse naznanjene, a še ne zaznamovane, ali nenadne zadeve. Več rodovniških hiš iu njih duhovnih predstojnikov. 2. S. Frančišek Pavi j. Gorečnost v spolaovanji cerkvene postno postave. Prav mnogo velikih grešnikov. Vw takih, kterim preti velika škoda. 3. S B e n e d i k t F i 1 a d e I f. 1 >obra otročja vzgoja. Za razširjanje mnogih verskih društev in zvez. Prav veliko revežev, in takih, ki so čisto brez vsega. 4. S. Izidor. ..Duhovni in obhajanei." Severni misijoni. Več nekatoličariov. II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov iu vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti. sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Bolna oseba za zdravje. — Oče šesterih otrok, bolan v vratu, iu»čno potert in družina silo užaljena, prav živo prijioročeii, da bi še ozdravel na priprošnje N. lj. <»osp-'\ sv. Jožeta, sv. Ant. Pad. in sv. Tomaža iu vsih svetnikov, ee je sveta IJožja volja. 1'slišanje se naznani. — Žena priporoča svojega moža v molitev za spreobernjenje. — Neko število soeijalistov. kteri so sami na široki poti. ki v pekel pelje, iu nas narod zapeljujejo; naj bi usmiljeni liog na prošnje Naše ljube (»osp«'-presv. Jezusovega Serca, sv. Jožeta in sv. Antona Padovan-skega te nesrečne stvari ukrotil in spreobernil. pa ljubi slovenski narod pred njimi milostno obvaroval. — Mož priporoča bolno ženo, da bi se ua priprošnje N. lj. sv. Jožeta iu sv. Ant. Pad., zopet ozdravila, če ie 1». volja. — Bolna oseba za zdravje. — Oseba v stiskah, da bi ji Bo* preložil. Zahvale. Zdavno seui si že namenil kaj povedati o dobrotah sv. Jožefa, ki mi jih je tako obilno skazal. Priporočal sem s-sv. Jožefu, da bi mi pomoč skazoval pri mojem delu. in nisem bil nikdar osramoten. < e je bila večja sila. bolj toplo sem se priporočal sv. Jožefu: in on me je bi d j al, učil Delavci naj se živo priporočajo sv. Jožefu, iu on jih bo u«*il v tem. kar so preiualo zmožni. Meni je velikrat čudežno pomagal. Enkrat s«-m se bil v važnem delu zmotil. Prosil sem sv. Jožeta, da naj on to poravna: pa le ene žali besede nisem od mojstra slišal: delo je tako kakor bi modo biti. In tudi eni drugi «»>*bi je bilo na prošnjo sv. Jožefa in sv. Antona pomirauo. Zato čast in hvala l*ogu in sv: Jošefn ' F. M. Listek za raznoterosti. Tombolo za ubožne Vinoenc. družbe napravi ka-t diska družba prihodnjo v nedeljo. 31. t. m. S Teržiča. z Dovjega. z Meriam Park-a važni spisi dosp-li za /daj pn-pozno; torej s ]»osebno hvaležnostjo do gg pošiljavev prihodnjič. — Preštempljanih pisemskih mark (kakoršne smo dobivali zlasti od pridne mladine) smo pred nekte-rimi tedni čast. gosp vikarijti Karolu Oigonu poslali čez "1O.O00; toda kaka tretjina je bila zaveržena. ker so bili z< b<-i postriženi. (Kt^ri jih tedaj zbirajo, naj jih ne ostri za j« — kar je bilo sieer že opomnjeno.! C g. ('i gori izkup od mark obrača za misijone in poslal nam je v ta namen in gld. namreč po 2 gl 1. za misijon: Don-Boskov. za misijone na Jutrovem. v srednji Afriki, v Bulgariji in v Kini. ?orni vrednik: Lika Jerau. — Tiskarji iu založniki: Jože! Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.