vsak petek izide
Tir
M  W OKNO
•J PROBANKA
PE KRANJ - Koroška c. 1, tel. 04/ 280 16 00
Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17. ure
QTTTP»	ELEKTRONSKA BANKA za občane, zasebnike in pravne osebe Gorenjska^ Banka
	Banka .< posluhom
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 07 - CLNA 290 SIT ( 14 HRK)
Kranj, petek. 24. januarja 2003
Foto: Gorazd Kavčič
Davčni obračun
Ko je direktor republiške veterinarske uprave mag. Zoran Kovač na ni'da\ ni no\ m.uski konferenci jasno ni glasno povedal, da država i^-zagotavlja dovolj denarja /a izvedbo vseh ptedpisanih veterinarskih
ukrepov in s tem /a /adosino /diavBtVettO VafStVO /ivali in /aščito potrošnikov, ga je vlada že če/ dva dni razrešila, češ / ministri in vlado se ne spora/umeva preko javnosti, ampak so za tO drugačna pota. Tudi direktor republiške davčne Uprave Stojan Glilj je na torkov i
novinarski konferenci v predstavitvi lanskega dela uprave ugotavljal,
da ji dr/ava nalaga nove obveznosti in namenja premalo denarja /a naložbe v računalniško tehnologijo in še /lasti /a kadre, pa se mu
zaradi takšnih i/jav bržkone ne bo zamajal direktorski stolček.
Ko je treba seéi v /ep in plačati davek, verjetno m nikogar, ki bi bil ob tem navdušen. 8 druge i/hne ni. I )a\ k i so si v arnost I lani so jih tudi
realno pobrali več koi leto prej), prav tako tudi davčni inšpektorji, ki
so v minulem letu pregledali /a petino manj /ave/aneev kot lelo prej,
a so se lotili bolj celovitih in zahtevnih pregledov, l'n več kot polovici
pregledom so ugotovili nepravilnosti in davčnim /ave/aneem povečali obveznosti Za 26 milijard tolarjev - pri petih več kot eno /a eno
milijardo, pri potih od pol do ene milijarde. Če je bilo lani največ
pregledov pri samostojnih podjetnikih in pri /ave/aneih. ki se ukvarja
jo / gostinstvom, trgovino in predelavo, letos napovedujejo ostrejši nadzor pri prometu z vrednostnimi papirji in v delavnostih, kjer poslu jejo / gotovino. Številka 170 milijard tolaijev davčnega dolga se v
primerjavi s 1.512 milijardami tolaijev pobranih davkov zdi visoka, a če od nje odštejemo dolg, za katerega je davčna uprava izkoristila že vse možnosti za prisilno izterjavo, se zniža pod sto milijard, tudi v tem znesku pa kar 48 odstotkov predstavljajo obresti. In ker gre pri davkih /a denar, ni milosti Število prito/h se povečuie. davčni /ave/anei so jih lani na prvo stopnjo vložili 20.922 in na drago Itopttjo 5.325, približno sedmino več kot leto prej Cveto /aplotnik
TO. Ulasova preja ^bk  y j» * -m # *      1 *
Razumeti delovanje Nov distribucijski center
možganov Sava Tires je včeraj v Kranju odprla osrednji distribucijski center koncema Goodyear za jugovzhodno Evropo.
Decembra 2002 je bila za Glaso-vo Gorenjko meseca izbrana dr. Mateja de Leonni Stanonik,
mlada znanstvenica in naša roja-
d.o.o., Grajska c. 11, Bled
UGODNE CENE
kurilno olje, premog, drva
^ 04/5745-230
kinja, ki živi in dela v ZDA, na univerzi v mestu Knoxville v državi Tennessee Tam proučuje delovanje človeških možganov oziroma biološko podlago naših misli in čustev. Na Glasovi preji, ki bo v četrtek, 30. januarja, ob 19. uri v Galeriji Krvina v Gorenji vasi - v Matejini rodni Poljanski dolini -bomo razpredali misli o njeni življenjski poti in o njenem delu, ki pomeni pomemben prispevek k razumevanju delovanja naših možganov In k zdravljenju možganskih bolezni.
Z našo gostjo, ki bo posebej za to priložnost pripotovala iz Amerike, se bo pogovarjal publicist Miha Naglic. Število obiskovalcev bo omejeno, zato pričakujemo, da nam boste vaš obisk pravočasno sporočili na GORENJSKI GLAS na telefonsko številko 04/201- 42-00 ali v GALERIJO KRVINA v Gorenji vasi na telefonsko številko 04/510-73-00. Sponzorji: Galerija Krvina; Občina Gorenja vas - Poljane; Polv-com Škofja Loka, d.o.o., Pred-most 51, Poljane; Bogataj Janko, s.p. - kuhanje malic za podjetja; Stanka Homec - Kmetija Pr' Čum, Studor 5; Kmetija Pustot-nik - Gorenja vas; Brdarjeva turistična kmetija Ljubica, Vinharje in Quick Inženiring, Predmost 22, Stanonik Jožefa, s.p..
GERLITZEN - OSOJŠČICA, veliko smučišče v bližini Beljaka, izvoz z avtoceste »Villach - Ossiachersee«. Moderne žičnice, dolge in urejene proge, umetni sneg, raj za smučarje in deskarje na snegu. S smučarsko karto dobite 50% popusta pri vstopnini za terme Warmbad Villach/Beljak! Smučarske karte s popusti za posameznike, družine in skupine:
SKIPASS TRAVEL Kranjska Gora ni novi lokaciji v apartmajih Garni. : Z KKlPAtC tel: 04 - 582 10 00 in na /fcj avtocesti pred karavanškim LTrTjTRAVEL predorom v stavbi'-' l--'-'*. tel 04 - 586 15 31 www.skipasstravel.si
GerlitžeN
02.02. Otroški praznik! 06.02. Snežni praznik v areni »Gerlitzen«!
Ob odprtju sta trak simbolično prerezala ambasador ZDA v Sloveniji Johnny Young ter predsednik uprave in glavni direktor Save Tires Richard A. Johnson.
Kranj - Včeraj dopoldne so oh Škofjeloški eesti odprli veliko novo skladišče pnevmatik ameri-
ško-slovenskega podjetja Sava Tires, ki je del svetovnega koncema
Qoodyear. Po skromnih osmih
mesecih gradnje je gradbeno podjetje Primorje i/ Ajdovščine zgra
dilo objekt s 17.100 kvadratnimi metri površine, ki lahko sprejme 1,1 milijona potniških aVtoplaS čev. investicija pa je stala 6 milijonom evrov. Veliko skladišče je tovarna Sava Tires, ki je v petih letih povečala proizvodnjo /a polovico, nujno potrebovala, saj je
doslej uporabljala pel začasnih skladišč v Kranju, Škofji l oki,
Kamniku in Ljubljani, priprave na projekt pa so tekle /c vse od leta
1998. Po številnih /aplelih s pri- uporabno dovoljenje. Z novim
dobivanjem dovoljenj so objekt skladiščem, ki bo postalo osrednji
Zgradili Z vsemi potrebnimi dovo- distribucijski center koncema GÓ
Ijenji in v decembru pridobili tudi odvear /a Jugovzhodno I vropo.
Zagotoviti obstoj podeželja
Radovljica - "Dolgoročni cilj pogajanj z iT' je bil zagotoviti pogoje za boljše izkoriščanje strukturne in kohezijske pomoči Do leta 2006 je Slovenija le ena regija in zato vsa upravičena do pomoči EU, v
nasprotnem pi imeni Gorenjska sploh ne bi bila več upravičena do evropske kohe/ijske pomoči. Bomo pa morali do konca leta 2006
doreči, kako postaviti meje kohezijskih regij. Dolgoročno moramo zagotoviti tudi obstoj m razvoj podeželja m zagotoviti čim boljSa
linančna i/hodišča po letu 2006, To pomeni, da ostanemo neto prc|cm
niki i/ evropskega proračuna," je pojasnil minister za evropske zadeve dr. .Ume/ Potočnik na sredinem srečanju i gorenjskimi župani in
občinskimi svetniki LDS v Radovljici. S. Š.
bodo odpadle najemnine /a Začasna skladišča m dodatne prevo
ze, ki so od leta 1999 le presegli
milijardo tolarjev. V računalniško upravljanem skladišču ho kupcem na voljo 700 tisoč pnev matik v seli
vrst m dimenzij, neprimerno bolj
si pa bodo tudi delovni pogoji /a
60 zaposlenih, ki delajo v tem
skladišču Posebno ponosni so tudj M ukrepe /a varstvo okolji m
protipožarni sistem, ki je bil zgra jen po ameriških standardih, ki so
bistveno StTOŽji od slovenskih m evropskih. Zanimiv pogovor s predsednikom uprave in glavnini
direktorjem Save Ines America nom Richardom A. Johnsonom
objav Ijamo na I7 strani.      S. Ž.
H
i
J5
9770352666025
Zunaj Nata z naborniško vojsko?
Minister za obrambo Anton Grizold je v izjavi za Reuters dejal, da bo morala Slovenija v primeru nevstopa v nato znova uvesti naborniški sistem, premisliti pa bo treba
tudi o vpoklicu žensk.
Ljubljana - Vložitev pobude za razpis posvetovalnih referendumov 0 vstopu Slovenije v Nato in Evropsko unijo prejšnji petek je v naslednjih dneh sprožila vrsto odmevov. Za najodmevnejšo izjavo v zvezi z referendumom o Natu je poskrbel kar obrambni minister Anton Grizold, ki je za tiskovno agencijo Reuters izjavil, da če naša država ne bo postala članica Nata, bo morala "oblikovati novo strategijo nacionalne obrambe, ki bo temeljila na obvezni vojaški službi, veljalo pa bo premisliti tudi o obvezni vojaški službi za ženske."
Začudenje nad ministrovo izjavo je bilo še toliko večje, ker so na ministrstvu za obrambo doslej večkrat razložili, da profesionalizacija vojske ni vezana na vstop Slovenije v Nato. Sedaj pa minister Grizold razlaga, daje bila reforma slovenske vojske, ki med drugim predvideva /manjšanje vojaškega sestava, zasnovana na podmeni, da si bo Slovenija zagotavljala nacionalno varnost z vključitvijo v sistem kolektivne varnosti, torej Nata. Ob tem je v kasnejšem komentarju svoje izjave Reutersu še pojasnil, da bo morala Slovenija v primeru nevstopa v Nato ponovno tako organizirati vojsko, da bo sposobna sama izvajati nacionalno obrambo in druge naloge, določene z zakonom. Tako je kot eno skrajnih možnosti omenil tudi možnost vpoklica žensk, s čimer daje želel le karikirati resnost položaja, v katerem se lahko /najde Slovenija.
Ameriški veleposlanik v Sloveniji Johnny Young je v torek na srečanju /. domžalskim Lions klubom v Radomljah morebitno negativno izraženo voljo volivcev na referendumu za Nato komentiral, da se bo partnerstvo med Natom in Slovenijo sicer nadaljevalo tudi v tem primeru, a ta odnos ne bo
enak. "Če te ni poleg, ko se sprejemajo pomembne odločitve, potem ta odnos ni enak," je razložil Young. Po njegovih besedah prinaša članstvo v Natu S.loveniji določeno zagotovilo, še posebej v času, ko ni znano, kaj bo v prihodnosti. "Nato je vojaško zavezništvo, po drugi strani pa gre tudi za zavezništvo demokratičnih držav, ki verjamejo v določene vrednote, kot so vladavina prava, delovanje pravosodja in demokracije," je še izjavil ameriški veleposlanik.
SMS proti Natu
Podpora pobudi vladnih strank o posvetovalnih referendumih o EU in Nato pa nujno še ne pomeni tudi podpore članstvu v teh organizacijah. Proti Natu seje tako v torek s sprejetjem deklaracije o vključevanju Slovenije v Nato opredelil svet Stranke mladih Slovenije (SMS). Predsednik stranke Dominik Cernjak je med argumenti proti Natu navedel, da je najpomembnejša oblika slovenske nacionalne varnosti konkurenčno gospodarstvo in socialna stabilnost. Opozoril je tudi na občutno /višanje stroškov obrambe, saj bo morala država poleg "čla-
Minister za obrambo Anton Grizold je kasneje obrazložil, da je omenil naborniški sistem in uvedbo naborništvo zgolj kot hipotetično možnost.
narinc" Natu plačevati še prilagajanje standardom severnoatlant-ske vojaške zveze.
Po mnenju sveta SMS bi morala Slovenija odgovornost za mir in stabilnost v svetu prevzeti kot aktivna članica Združenih narodov, Organizacije /a varnost in sodelovanje v Hvropi in Kvropske unije. "Globalne varnosti ni mogoče doseči z vojaškimi sredstvi, pač pa mehanizmi preprečevanja konfliktov in / razvojnimi priložnostmi /a vse," je izjavil Cernjak, ki je bil presenečen nad izjavami ministra Grizolda o možnosti vnovičnega naborniškega sistema in celo vpoklica žensk, če se Slovenija ne včlani v Nato. "Takšne iz-
EU pomeni stabilnost, varnost, blaginjo
Minister brez listnice, zadolžen za evropske zadeve, dr. Janez Potočnik je v sredo v Radovljici predstavil potek pogajanj z EU. "Sklepna pogajanja so bila največja nočna mora. Ob kopičenju številnih informacij, od katerih je bila redka prava, saj so vsi zagovarjali lastne interese, je bilo potrebno ohraniti trezno glavo."
Radovljica - "Trditev, da smo bili v pogajanjih z Hvropsko unijo premehki in da smo sprejemali vse, kar so od nas zahtevali, kaže na nerazumevanje situacije. Zavedati se moramo, da je Slovenija hotela postati članica EU in ne obratno. In tako kol včlanitev v katerokoli organizaciji), moraš sprejeti njena pravila igre, dokler se ne včlaniš," je dejal minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik, ko se je v sredo mudil v Radovljici, kjer je gorenjski LDS pripravil srečanje gorenjskih županov in občinskih svetnikov LDS Z ministrom. Na srečanju je Potočnik predstavil potek približevanja EU in pogajalski izkupiček Slovenije.
Seveda so se tudi pogajali in marsikdaj je bilo potrebno ohraniti tre/no glavo, da pogajalske skupine ni zajela panika. Pri vpeljevanju evropskega pravnega reda v slovensko zakonodajo v pogajalskem obdobju 1998 do 2001 tega še ni bilo veliko, saj so se lahko pogajali Zgolj, kako evro zakonodajo vpeljati v slovensko, prava pogajanja pa so bila na vrsti zadnje leto - leta 2002, ko so se pogajali o finančnem svežnju.
"To so bila pogajanja v klasičnem smislu. A težje se je bilo pogajati doma, kjer smo morali doseči konsenz med številnimi interesi, kar pa ni bil le slovenski, ampak je to splošni problem vseh držav, tudi v sedanjih članicah Evropske unije," je dejal minister.
Ožja pogajalska skupina se je v procesih pogajanja med drugim prizadevala Slovenijo predstaviti kol učinkovito, verodostojno drŽavo, ki ne nerga ob vsaki prilož-
Minister dr. Janez Potočnik (levo) je odgovarjal tudi na konkretna vprašanja udeležencev srečanja. Ob njem sedi Anton Horvatič, vodja lokalne pisarne LDS za Gorenjsko.
nosti. "Hkrati smo aktivno iskali rešitve pri reševanju 31 poglavij, o katerih smo se kandidatke pogajale z EU. Nobeni drugi kandidatki tako ni uspelo, kar je nam, da SO bile kar tri naše predlagane rešit ve nazadnje sprejete kot splošne, za vse kandidatke."
Najtrši oreh, ki so ga morali streti naši pogajalci, je bil, kako Slovenijo uvrstiti v skupino neto prejemnic denarja i/ evropskega proračuna. "Zgodil seje pravi paradoks. Med drŽavami kandidat kami smo med najrazvitejšimi, saj naš BDP dosega kar 152 odstotkov povprečja kandidatk, medlem ko v primerjavi s članicami EU naš BDP dosega 72 pdstot-kov povprečja. Slovenijo so tako merili v okviru kandidatk, kjer smo precej izstopali," je razložil dr. Potočnik. Sklepna pogajanja so se vendarle končala uspešno.
Slovenija bo do leta 2006, ko se Zaključi sedemletno proračunsko obdobje EU, saj bo država do tedaj prejela neto priliv v višini 244 milijonov evrov.
Poleg številnih drugih tem, ki jih je minister za evropske zadeve predstavil na njemu lasten, zanimiv način, je Potočnik odgovoril še na vprašanje zakaj EU. "Slovenija je del Evrope, zato je članstvo v EU logično nadaljevanje poti. Najpomembnejše pridobitve pa bodo stabilnost, varnost in blaginja. Koristi bodo tako politične kot ekonomske. Ni ga boga, ki bi točno izračunal, koliko finančnih koristi bo Slovenija imela s članstvom v EU. Izračuni so lahko le okvirni. Koristi širitve pa so tudi na strani EU, saj se z njo veča stabilnost Evrope, povečuje se trg, omogočen bo lažji dostop do surovin..." Simon Subic
jave mogoče pomenijo, da je vladi zmanjkalo argumentov in so začeli z neposrednimi grožnjami," je komentiral Gri/oldove besede.
N.Si: nevtralizirati negativno propagando
Izvršilni odbor SLS seje na torkovi seji prav tako posvetil prihajajočima referenduma o članstvu v EU in Natu. Kot je povedal
predsednik stranke Prane But, bo v SLS pozitivno pristopili k obema referenduma in "storili svoj del", da bosta tudi uspela. Ob tem je izvršilni odbor stranke podprl tudi spremembo evropskega člena v slovenski ustavi.
"Vstop Slovenije v zvezo Nato mora biti projekt vsega slovenskega naroda, saj je vključitev Slovenije v zavezništvo Nato bistvenega pomena za našo prihodnost. Člani izvršilnega odbora Nove
Slovenije so podprli stališče strokovnega odbora /a obrambo N.Si, daje potrebno nevtralizirati negativno propagando proti Natu," pa je sporočila Nova Slovenija. Strankina prednostna naloga pred referendumom bo tako ozavešča-nje članstva, volivcev in vseh Slovencev, kaj pomeni za Slovenijo članstvo v Natu, kaj bo država s tem pridobila in čemu bi se odpovedali, če ne postanemo člani.
Simon Šubic
O KANA
	r— —^
	
	0 N*TO*
o
Dimovski podpisal Evropski kodeks o socialni varnosti
Strasbourg - Minister /a delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski je med dvodnevnem obisku v Strasbourgu podpisal Evropski kodeks o socialni varnosti, ki ga bo Slovenija ratificirala prihodnje leto, so sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Cilj kodeksa kot edinega evropskega splošnega inštrumenta o socialni varnosti je spodbujati dvig standardov v vseh vejah socialne varnosti in jih har-moni/irati.
Minister se je sestal tudi /. generalnim sekretarjem Sveta Evrope Walterjem Schvvimmerjem in zaželela nadaljnje tesnejše sodelovanje pri različnih projektih, seminarjih in v organizacijah, saj sta Slovenijo označila kot most do jugovzhodne Evrope in nekdanjih jugoslovanskih republik. Podpis kodeksa je le en korak na tej poti. Poudarila sta tudi pomen mednarodnih standardov na področju socialnega varstva in pomen solidarnosti. Dosedanje sodelovanje
Nova državna sekretarja
Ljubljana - Vlada je seji prejšnji teden sklenila, da preneha funkcija državnemu sekretarju /a področje srednjega šolstva MSZS mag. Mirku Zormanu in na predlog resornega ministra dr. Slavka Gabra na njegovo mesto postavila Elida Bandlja. Na ministrov predlog je vlada /a državno sekretarko za vrtce in osnovno šolstvo imenovala Ju-dito Kežman Počkaj. Elido Bandclj je trenutno predsednik programske komisije za strojništvo, metalurgijo in rudarstvo, član državne izpitne komisije za poklicno maturo, član komisije, ki dela na kakovosti v izobraževanju, in član komisije za nov pravilnik o šolskem redu. Ju-dila Kežman Počkaj je bila nazadnje predstojnica območne enote Zavoda RS za šolstvo v Celju. S. Š.
Izbrano enotno obeležje za prikrita grobišča
Ljubljana - Posebna žirija vladne komisije za ureditev prikritih grobišč je pred dnevi izbrala enotno spominsko obeležje za prikrita grobišča po Sloveniji. Komisija je sicer podelila prvo in dve tretji nagradi za prispele projekte. Izbrana je bila ideja, avtorje ljubljansko podjetje Gigodesign, za spominsko obeležje, kije oblikovano kot zvon v obliki stoječega bronastega valja na betonskem podstavku. Valj bo vpet v notranji mehanizem, ki bo z nihanjem iz njega izvabljal /ven. V valju vtisnjen napis bo pojasnjeval, da gre /a obeležje grobišča žrtev povojnih pobojev. Napis bo določil poseben zakon, ki naj bi bil sprejet po ureditvi vseh formalnosti za postavitev obeležij. Po besedah predsednika vladne komisije za ureditev prikritih grobišč Petra Kovačiča Per-šina bo nekaj obeležij postavljenih še letos, v proračunu pa so za to že predvidena sredstva. S. Š.
Sušnik sprejel veleposlanika
Ljubljana - Predsednik državnega sveta Janez. Sušnik je v torek sprejel avstrijskega veleposlanika v Sloveniji Eerdinanda Mayholerja Grünbühla in ruskega veleposlanika v Sloveniji Vjačeslava Ivanoviča Dolgova. Oba sta mu čestitala ob izvolitvi na mesto predsednika državnega sveta. V pogovoru z avstrijskim sogovornikom je Sušnik izpostavil pomen slovenske narodne skupnosti na Koroškem kot veznega člena čezmejnega sodelovanja in razvoja. Na srečanju /. ruskim veleposlanikom pa sta sogovornika i/postavila predvsem poglabljanje gospodarskega sodelovanja. S. S.
med Slovenijo in Svetom Evrope sta ocenila kot zelo uspešno. Scwimmerja je ob tem tudi zanimalo, kaj Slovenija pričakuje ob vstopu v EU, spraševal pa je tudi o naši zdravstveni reformi, zakonu o delovnih razmerjih in ukrepih zaposlovanja. S. Š.
Istočasna referenduma sta smiselna
Ljubljana - Izvedba referendumov o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in Nato na isti dan je smiselna, je bilo glavno sporočilo zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla na sredini novinarski konferenci. Po mnenju ministra gre pri vstopanju v omenjeni organizaciji za dve plati iste medalje, saj sla EU in Nato bolj povezana, kot se morda zdi, saj daje zveza Nato pravzaprav obrambna sila Evropske unije. Dodal je, da o referendumu ne odloča vlada, ampak državni zbor.
"Vstop držav kandidatk v EU in Nato je nagrada za to, da so bile zmagovalci v velikem spopadu z neracionalnim sistemom. Upam, da bodo državljani ra/umeli, da gre za skupen, važen zgodovinski dogodek, ki se mu je pač potrebno odzvati na primeren način," je dejal Rupel. S. S.
Kovačeva v Bruslju
Ljubljana - Delegacija vladne službe za strukturno politiko in regionalni razvoj pod vodstvom ministrice mag. Zdenke Kovač se je v sredo v Bruslju sešla z evropskim komisarjem za regionalno politiko Michelom Barnierjem. Namen obiska je bila predstavitev dela, pristojnosti in odgovornosti nove vladne službe za strukturno politiko in regionalni razvoj. Ta služba je z decembrskim sklepom vlade postala odgovorna za pripravo Enotnega programskega dokumenta iti za opravljanje nalog Organa upravljanja strukturnih in kohezijskega sklada, kar je bilo prej v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo. S. S.
Povečati izrabo lesne biomase
Cilj Slovenije je, da do leta 2010 poveča delež obnovljivih virov v porabi primarne energije z 9,2 na 15 odstotkov, od tega delež biomase s 3,9 na 6 odstotkov. Država pomaga pri uvajanju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije z nepovratnimi sredstvi, kapitalskimi vložki in ugodnim kreditiranjem.
Kranj - Ukrepi za učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije so eden najpomembnejših podprogramov Regionalnega razvojnega programa Gorenjske 2002 do 2006. Regionalna razvojna agencija Gorenjske, v kateri so združene razvojne agencije Ra-gor (zgornja Gorenjska), Sora (Škofja Loka ter Poljanska in Selška dolina) in BSC Poslovno podporni center Kranj (osrednja Gorenjska in Bled) in ki skrbi za uresničevanje regionalnega razvojnega programa, je zato v torek, 21. januarja, v Kranju pripravila delavnico na temo Aktivnosti agencije za spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Na brezplačnem usposabljanju, ki so ga podprle gorenjske občine, so predstavili nacionalne programe s tega področja in že izpeljane projekte na Gorenjskem.
"Med devetimi najpomembnejši mi projekti lani sprejetega regionalnega razvojnega programa je tudi učinkovita raba energije in
uvajanje obnovljivih virov energj je, saj je na Gorenjskem še veliko neizkoriščenih virov energije, obstajajo tudi finančni viri. Cilj tega projekta pa je /manjšati onesnaževanje okolja in dvig osveščenosti prebivalstva," je prisotnim predstavnikom zainteresiranih investí torjev, občin, upravljavcev objektov in naselij z energijo, kmetov in ostalim, ki jih ta lema /anima, razložil direktor BSC Poslovno podpornega eentra Kranj Bogo Filipič. Gorenjska je /a srednjes lovensko in obalno kraško regijo
na tretjem mestu med slovenskimi regijami po (ne)ogroženosti. /ara di take Stopnje razvitosti ima naša regija zelo malo možnosti /a pri Jobiiev   nepovratnih razvojnih subvencij, ki pa so pri uvajanju fi nančno /elo zahtevnih projektov uvajanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije nuj
no potrebni. Kakšne so možnosti investitorjev pri pridobivanju nepovratnih državnih sredstev m
ugodnih posojil, so v nadaljevanju spregovorili predstavniki Agencije RS za učinkovito rabo energije. Projekta (II I /a uvajanje projek tov daljinskega ogrevanja na lesno
biomaso in Ekološko razvojnega
sklada RS.
Predavatelji na delavnici: mag. Jani Turk (prvi z leve), Damir Staničič (tretji z leve) in Darko Toporčič (desno).
Med prvimi v Evropi
Mag. Jani Turk, svetovalec vlade z ministrstva za okolje, prostor in energijo, je predstav il
programe Agencije RS za učinkovito rabo energije, ki spodbujajo Večjo i/rabo obnovljivih v nov energije s subvencioniranjem in vesÜCij. "Slovenija je na podro čju obnovljivih virov energije med najrazvitejšimi državami v BVTOpi, Še vedno pa imamo veliko rezerv. Z 9,2-odstotnim deležem obnovljivih virov v primarni energetski bilanci, od tega zaje ma lesna biomasa V> odstotka, je na petem do šestem mestu V Evropi. Naš cilj je, da do leta 2010 povečamo delež obnovljivih virov v porabi primarne energije na 15 odstotkov, delež biomase pa na 6 odstotkov." je razložil. Trenutno povprečje EU je 5,5-odstotnj dele/ obnovljivih virov.
Agencija stremi k temu, da bi čim večjemu krogu investitorjev prikazali atraktivnost vlaganja v učinkovito raho energije oziroma obnovljivih virov, zato omogoča do 50-odsiotno subvencioniranje i/delave študij. Prav tako vsako leto objavijo razpis, na katerega se lahko prijavi slehernik, ki
odda popolno vlogo / vsemi zahtevanimi prilogami. V primeru odobritve agencija subvencionira vgradnjo solarnega sistema v višini največ 150 tisoč tolarjev, vgradnjo toplotne črpalke do 90 tisoč tolarjev, pri vgradnji kurilne naprave na polena pa do 40 odstotkov njene cene.
Lani so tako podprli 462 investicij. Povprečna subvencija na investicijo je /našala 1 16 tisoč tolarjev, skupaj pa so za subvencije namenili 173,9 milijona tolarjev.
"Financiramo zgolj investicijska
dela. ki se še niso /ačela. Pri že
začetih investicijah so možne subvencije le za ne Še opravljena
dela." je razložil Turk. I ,etos bodo za tovrstne investicije v gospo dinjstvih skupaj namenili 175 mi-
lijonov tolarjev, za investicije pra
vnih in fizičnih oseb - s.p. 360 milijonov tolarjev, dodatnih 83
milijonov tolarjev pa za subvencioniranje študij.
Največje so denarne ovire
Namen projekta (iEF (Global Environmenl Facility - Svetovni sklad za okolje) je odstranjevanje
ovir za povečano i/rabo biomase kol energetskega vira. Anali/e so poka/ale. da so v Sloveniji na tem področju največje institucionalne in finančne ovne. šepa pa tudi pri informiranju in o/avešča nju prebivalstva. Prav zaradi tega je naša država preko Svetovnega sklada /a okolje prejela nepov ral na sredstva v /nesku 4,3 milijona
ameriških dolarjev. Skupaj s
sredstvi, ki jih prispevalo država, občine in drugi investitorji, je slovenski projekt GEF vreden 11,8 milijona dolarjev, ki se bodo namenili /a Spodbujanje rabe les
ne mase in s tem zmanjšanje emi
sij toplogrednih plinov, kakor se je Slovenija zavezala / ralilikaci jo Kjotskega protokola. Projekt se izvaja od oktobra 2002 do februarja 2005.
"V tem obdobju želimo olajšati financiranje oziroma izgradnjo najmanj treh do petih projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, ki je težišče projekta (il I Načrtujemo, da bomo do februarja 2005 pripravili še ustrezno projektno dokumentaci |o za izvedbo naslednjih 20 projektov," je pojasnil vodja projekta GEF v Sloveniji mag. Damir Staničič. Na junija lani objavlje no vabilo k sodelovanju se je do danes že pri|av ilo 10 slovenskih občin, ki so podpisale pismo o namen, še vedno pa vabijo k so delovanju tudi ostale občine.
"Na Gorenjskem sta bila uspeš no realizirana projekta daljinske ga ogrevanja v Železnikih in Preddvoru, sedaj pa na žalost ni
S sanacijo ogrevalnega sistema v privarčevali 3,5 milijona tolarjev.
ponudbe /a nove projekte." je še
dejal Staničič. Za Finančno pomoč i/branim projektom je sicer v GEF-u na voljo 2,5 milijona dolarjev (Četrtina vrednosti investicije) v obliki kapitalskih vložkov v podjetja za daljinsko ogre vanje, 2,5 milijona dolarjev (četi lina investicije> ÍZ držav nega pro računa v obliki subvencij, enak znesek oziroma četrtina vrednosti investicije pa je na voljo tudi
na Ekološko razvojnem skladu za
ugodno kreditiranje. Občine naj bi same ali s pomočjo drugih investitorjev pridobile se preostalo četrtino vrednosti investicije. Kapitalske vložke (ihl a naj bi po petih letih podjetja /a daljinsko ogrevanje odkupila, tako da bo ta denar preko Sklada za lesno biomaso /opet investiran v sisteme
daljinskega ogrevanja. S tem se zagotavlja trajni vir Financiranja.
Brez nepovratnih sredstev ne gre
Darko Koporčič. vodja sektor ja za uvajanje projektov pri ekološkem skladu, je predstavil kreditne pOgOJe sklada. 'To doseda
Prijave za prireditve, za katere je zadoščala priglasitev, zdaj na policiji
Na prireditvah najbolj problematičen hrup
V katerih primerih je treba shod ali prireditev prijaviti na policiji, v katerih pa še vedno iskati dovoljenje na upravni enoti, pojasnjuje višja
svetovalka v Upravni enoti Kranj Draga Jeseničnik.
kranjski občinski stavbi bodo letno
njih izkušnjah predstavlja kapitalski vlo/ek države v sisteme
daljinskega ogrev anja v saj M) odstotkov investicije, nepovratna
sredstva od 30 do 40 odstotkov, najem kredita pa tudi med 30 in 40 odstotki finančne konstrukcije. Prav tako se je pokazalo, da brc/ tretjinskega dela nepovratnih sredstev preživi le redek pro-|ckt. ki je navadno težak od 200 milijonov do milijarde tolarjev," opaža Koporčič.
Obrestna mera posojil Ekološko razvojnega sklada je okoli enega odstotka (sedaj se / revalorizacijskim TOM-om, kasneje pa bo revalorizacija verjetna vezana na ev ro). njihova odplačilna doba je do 15 let. omogočajo pa odlog plačila glavnice do dveh let.
Damjan Mulej, EL-TEC Mulej Bled, ki je kot soinvestitor sodeloval pri izgradnji oktobra lani odprtega sistema daljinskega
ogrevanja v Preddvoru, je dejal,
da so v Preddvoru s to investicijo /manjšali emisijo ogljikovega dioksida za več kot 2.000 ton letno. Prav tako pa je predstavil še projekt energetske sanacije (učinko-
viia raba energije) 14 objektov v lasi i kranjske občine. Pri 76,5-milijonski investiciji so s sanacijo dotrajanih ogrevalnih elementov dosegli 13,K milijona tolaijev prihranka letno pri stroških z energijo.
Simon Subic, loto: Tina Doki
Kranj - 6. januarja je začel veljati zakon o javnih zbiranjih, ki ureja način mirnega zbiranja in zborovanj na javnih shodih in prire-ditvah. Novi zakon nadomešča zakon o javnih shodih in javnih prireditvah, ki je izviral še iz jugoslovanske zakonodaje, med bistvenimi novostmi pa izstopata prepoved shodov v bližini varovanih objektov, kot so objekti državnega zbora, vlade in predsednika republike, ter prehod oddaje prijave z upravne enote na policijo. Prav ta novost bo verjetno še lep čas begala prireditelje pa tudi uradnike in policiste, saj ne velja za vse shode ali prireditve.
prireditelji lahko dobijo v knjigarnah, papirnicah, na upravni enoti, policijski postaji ali na spletni strani e-uprave. Prijavo je treba na policiji osebno ali po pošli oddali v dveh izvodih, in to na i manj tri dni pred shodom ter pet dni pred pri redit v ijo.
"Zakon oziroma podzakonski akti ne navajajo natančno, za katere vrste javnih shodov ali prireditev zadošča prijava na policijo, jasno pa je, za katere je še vedno potrebno dovoljenje upravne enote," pojasnjuje Draga Jeseničnik. Gre za shode ali prireditve, ki jih organizira tujec, za shode ali prireditve na cesti, prireditve, kjer obstaja nevarnost utopitve, prireditve z zbiranjem živali, mednarodne športne prireditve, članska tekmovanja v prvi državni ligi v kolektivnih športih, prireditve, na katerih se uporablja odprt ogenj, na primer, kresovanja, prireditve, na katerih se uporabljajo predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje (ognjemeti), kot tudi priredit-
ve, na katerih pričakujejo več kot 3000 udeležencev.
"Novost, ki jo prinaša zakon, je tudi izenačitev verskih obredov, ki se opravljajo zunaj prostorov verskih skupnosti, I javnimi prireditvami. Pomeni, da je tudi te obrede odslej treba prijaviti oziroma zanje pridobiti dovoljenja*"
Dovoljenje oziroma prijava ni sla potrebna za tiste prireditve, ki jih gospodarske družbe, samostojni podjetniki, državni organi, lokalne skupnosti, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, društva, študenti, dijaki in učenci prirejajo v svojih poslov
nih, verskih, šolskih prostorih.
Na kranjski upravni enoti so lani izdali kar blizu 400 dovoljeni za različne javne shode ali
prireditve. Med njimi je bilo 74
takih, za katere so zahtevali ustne obravnave. Dovoljenj bo zdaj manj. čeprav ne bistveno, po pričakovanju bo pristojnost med upravno enoto in policijo po naj ugodnejši varianti razdeljena nekako v razmerju 70 proti 30. Vlogo za izdajo dovoljenja mora prireditelj na upravni enoti vložiti
najmanj sedem dni prej, za prireditev na cesti pa najmanj 30 dni prej.
"Za uporabo zvočnih in dru-
Draga Jeseničnik
Draga Jeseničnik. višja sv elo valka na Upravni enoti Kranj, po
jasnjuje, da prenos pristojnosti za
sprejem prijave na policijsko postajo, oddelek oziroma pisarno velja za tiste shode ali prireditve, za katere je doslej zadoščala priglasitev in torej ni bilo potrebno posebno dovoljenje. Za prijavo obstaja poseben obrazce, ki ga
Na množičnih zabavnih prireditvah, kot je tudi kranjski veseli december s silvestrovanjem na prostem, je najbolj moteč hrup.
gih naprav, ki na prireditvi povzročajo hrup, upravne enote ne hod«) več izdajale dovoljenj. V zvezi s tem pričakujemo novo uredbo. Ta ho določala ukrepe, ki jih ho moral izpolniti organizator, da dovoljene ravni hrupa ne bodo presežene. Uredba bo vsebovala tudi sankcije za kršitve," pravi Draga Jeseničnik.
Prijav i shoda ali prireditve na policiji, kot tudi v logi za izdajo
dovoljenja na upravni enoti, mora
Organizator priložiti soglasje lastnika oziroma upravljalca prireditvenega prostora, dokazilo,
da je 0 shodu ali prireditvi pisno obvestil lokalno skupnost ter do
voijenje pristojnega organa, če bo
na shodu ali prireditvi povzročen
prekomeren hrup. "Upravna
enota bo, glede na vrsto prireditve, lahko predpisala tudi druge ukrepe, ki bodo za prireditelja obvezni. Njihovo izpolnjevanje bomo tudi nadzorovali."
Delitev pristojnosti med policijo in upravno enoto Draga lese ničnik ocenjuje za dobro. "Policija nadzoruje jav ne shode in prireditve, ve, kje in kdaj lahko pri-čakuje težave, in se nanje pripra vi. Pri nas doslej večjih problemov nismo zaznavali Najbolj
problematičen je hrup. Sicer pa pričakujem, da se bomo letos vsi, iako organizatorji kol mi in policisti, zaradi novosti še nekoliko
"lovili". Prihodnje leto pa nam
DO zanesljivo vsem že vse jasno."
Helena Jelovčan
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peter-nel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje. Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7 do 17. ure Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica: odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 290 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Plačilo po velikosti zabojnika
Bled - Podjetje Infrastruktura Bled, d.o.o., ki v blejski občini skrbi za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, je izdala informativno zloženko o komunalnih odpadkih, ki so jo prejela vsa gospodinjstva. / njo naj bi ljudi spodbudila k ločenemu zbiranju odpadkov in jih seznanila z novostmi tarifnega sistema ravnanja z odpadki.
Od papirja do učbenika
Na osnovni šoli France Prešeren v Kranju so imeli v soboto dan odprtih vrat. Posvetili so ga knjigi.
S prvim februar jem bo namreč v blejski občini začel veljati nov sistem obračunavanja ravnanja / odpadki, kamor spadajo zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov. Namesto dosedanjega obračunavanja odpadkov po osebi, se bodo odpadki po novem plačevali po velikosti (volumnu) zabojnika. Predstavniki podjetja Infrastruktura Bled po gospodinjstvih že zbirajo podatke o velikosti zabojnikov, v prihodnje pa bodo občani po pošti prejeli predpisane nalepke, ki jih bodo morali nalepiti na zabojnik. Na nalepkah bosta med drugim označena točen naslov uporabnika zabojnika in prostornina posode za komunalne odpadke, kamor jih bo po novem edino dovoljeno odlagati. Če bo posamezno gospodinjstvo v določenem obdobju imelo več odpadkov, bo slednje lahko oddalo tudi v posebnih vrečah označenih z znakom Infrastrukture Bled. Podjetje ostalih odpadkov, ki bodo shranjeni v škatlah, vrečah, ki niso predpisane, in drugi embalaži ne bo odvažalo, odvoz odpadkov pa bo tudi v prihodnje enkrat tedensko.
Gospodinjstva naj hi uporabljala 120 in 140 litrske zabojnike, redni mesečni odvoz naj bi v omenjenih
primerih stal 2.979 in 5.957 tolarjev, cena zabojnikov brez davka je 7.500 in 9.500 tolarjev, 80 litrska vreča pa stane 500 tolarjev. Slednje občani lahko kupijo tudi pri snielarskcm vozilu, plačajo pa z računom za tekoči mesec. Velikost zabojnika v večstanovanjskih objektih bo določilo podjetje Infrastruktura Bled. V zabojnike med drugim ni dovoljeno odlagati gradbenega materiala, zemlje, kamenja, pohištva, gospodinjskih strojev, tekočih odpadkov, trave, listja, vejevja in vnetljivih, gorljivih ter ostalih nevarnih odpadkov. V podjetju Infrastruktura Bled pravijo, da naj bi s pravilnim ravnanjem z odpadki zmanjšali njihovo količino, preprečili neorganizirano odlaganje, poskrbeli /a vračanje odpadkov v ponovno uporabo in za ločeno zbiranje. Zbirno dvorišče za steklo, plastiko, pločevinke, železo, papir, les, gradbeni material, televizorje, pohištvo,..., je ob upravi podjetja na Rečiški cesti 2, poleg tega je podjetje uredilo tudi ekološke otoke z zabojniki za steklo, papir, plastiko in pločevinke. Dosledno ločeno zbiranje odpadkov prispeva k čistejšemu okolju in prihranku surovin in energije.   Renata Škrjane
Kranj - Šolski dan odprtih vrat je priložnost, da si starši in gostje ogledajo življenje in delo na šoli pri vseh dejavnostih in predmetih. Letos so na Prešernovi šoli dan posvetili knjigi. Obenem pa so učitelji predstavili nove učbenike za devetletko.
Osnovnošolci so ugotovili zanimivo.
jÉfeKfci
da je lončarjenje lahko zapleteno, pa tudi
in fizike izračunali, kolikšno je število dreves, porabljena električna energija in voda, ki jo potrebuje pri nakladi časopis Delo. Merili in določali so obseg, višino in starost dreves. Porabo so primerjali s povprečno porabo v gospodinjstvu. Ugotavljali so tudi, koliko dreves so ohranili z zbiralno akcijo papirja. Slovenistični aktiv je v knjižnici predstavil razstavo na temo knjiga in izdelava exlibrisov. Učenci so v linolej izrezovali lastne exlibrise in jih pripravljali za tiskanje. Prikazali so tudi, kdo vse sodeluje pri izidu knjige. Aktiv tujih jezikov je v učilnici angleškega jezika pripravil razstavo učbenikov in drugih knjig, slovarjev, zbirko vaj. knjižice za bralno značko. Učenci so tudi napisali in ilustrirali knjigo. Kako je bilo nekoč v šoli, je pri-
kazala razstava v zemljepisni učilnici. V biološki učilnici je aktiv kemije, gospodinjstva in biologije predstavil drevo ter učbenike nekoč in danes s poudarkom na devetletki. V kemijski učilnici so "čarali" s papirjem in barvami (kromatografija), v jedilnici,pa je bila delavnica na temo zgibanje papirnatih prtičkov. V tehnični učilnici so izdelovali papir in izdelke iz papirja, v likovni pa so si gostje in starši lahko ogledali postopek tiskanja exslibrisov. Aktiv športne vzgoje je predstavil knjige o športu, športnih panogah in dosežkih šolskih športnikov.
Kogarkoli pa je zanimalo karkoli o knjigah, mu je bila na voljo šolska računalniška učilnica, kjer je lahko odgovore na svoja vprašanja poiskal na spletnih straneh.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
V večnamenskem prostoru so učenci tretjih razredov pripravili gledališko predstavo Škrat Kuz-ma. Na razredni stopnji so potem učiteljice z učenci in starši izpeljale škratovsko likovno, šiviljsko, tiskarsko in frizersko delavnico. Na predmetni stopnji pa so
starši in učenci preizkusili ročne spretnosti pri oblikovanju iz gline. Na oglasni deski šolske skupnosti pred knjižnico so bile predstavljene ugotovitve učencev o nasilju nad otroki, ki je glavna tema letošnjega otroškega parlamenta. Učenci so v aktivu matematike
Že prej so se uskladili
Zato na sredini seji mestnega sveta, ko so imenovali člane občinskega nadzornega odbora ter odborov in komisij sveta, ni bilo posebnih zapletov. Previsoke sejnine?
Kranj - Druga seja mestnega sveta v novem mandatu bi morala biti že prejšnjo sredo, a so jo prav zaradi zahtevnih usklajevanj, kdo bo v katerem odboru in komisiji, prestavili na to sredo. Kot je dejal predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Marjan Gantar, je predlog komisije usklajen med političnimi strankami in listami, zastopanimi v mestnem svetu.
Za oblikovanje delovnih teles sta v mestni občini Kranj pomembna predvsem dva kriterija; kolikor svetniških glasov ima posamezna stranka oziroma lista v občinskem svetu, sorazmerno toliko mest ji pripada tudi v odborih in komisijah. Drugi kriterij je, da so v vsakem od njih po trije mestni svetniki in dva občana. Marjan Gantar je dejal, da je komisija skušala slediti tudi pokrivanju interesov kandidatov, v odbor ali komisijo vključiti tiste, ki so jim določena področja blizu. Mestni svet ima sedem odborov in osem komisij.
V nadzorni odbor mestne občine Kranj so svetniki imenovali Sašo Kristan za predsednico, Jakoba Piskernika za namestnika predsednice, za člane pa Branka Remica, Gregorja Dolenca in Mira Podrekarja. Odbor za finance bo tudi v tem mandatu vodil
Alojzij Potočnik, odbor za prostorsko urejanje in gospodarsko infrastrukturo Janez Osojnik, odbor za družbene dejavnosti Matevž Kleč, odbor za pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč Jakob Klofular, stanovanjski odbor Doroteja Ostcrman, odbor za šolstvo, kulturo, znanstveno raziskovalno dejavnost in šport Darko Zupane, odbor za gospodarstvo Milan Podgoršek, statutarno pravno komisijo Aleksander Ravnikar, komisijo za medobčinsko in mednarodno sodelovanje Vlasta Sagadin, komisijo za kmetijstvo Andrej Tavčar, komisijo za turizem Darko Vidakovič, komisijo za nagrade in priznanja Darko Jarc, komisijo za prireditve Mirko Draksler, komisijo za vloge in pritožbe Branko Grims, medtem ko komisijo za krajevne skupnosti, ki jo bo vodil Janez Frelih, sestavljajo predsedniki svetov vseh 26 kra-
jevnih skupnosti. Precej živahni so bili v sredo kranjski mestni svetniki tudi pri dajanju pobud in predlogov. Tako je Matevž. Kleč predlagal, da na naslednji seji obravnavajo revizijsko poročilo Računskega sodišča, Darko Jarc, da pisarne v občinski stavbi prilagodijo invalidom (dvigalo je že zajeto v osnutku letošnjega proračuna), Andrej Tavčar je želel odgovor, ali kmetje v mesecih začasnega financiranja, dokler proračun ne bo sprejet, lahko pričakujejo subvencije, Vlasta Sagadin pa je bila presenečena nad višino sejnine, kije v primerjavi / njeno učiteljsko plačo očitno visoka. Predlagala je, da se pravilnik o nagrajevanju ponovno preuči in sejnine primerno zmanjšajo. Sejnina znaša okrog 70.000 tolarjev bruto.
Največ razprave pa je povzročila pobuda Branka Grimsa, naj bi se tudi mestna občina vključila v kampanjo za vključitev Slovenije v Evropsko unijo in Nato na ta način, da bi Kranjčane seznanila.
kaj vključitev (dobrega in slabega) pomeni za kranjsko občino. Tej pobudi jc nasprotoval zlasti Vito Rožej z liste Mladi za Kranj, vendar so jo svetniki nazadnje z večino glasov podprli.
Helena Jelovčan
Odločili so se za poravnavo
Poravnava je ugodnejša kot odločitev na sodišču.
Domžale - Občinski svet je na zadnji seji dal soglasje, da se občina Domžale zunajsodno poravna z Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Vztrajanje pri razčiščevanju na sodišču bi namreč občino lahko veljalo okrog 200 milijonov tolarjev, saj je, kot so ocenili, možnost za zmago le polovična.
Zunajsodna poravnava seje tokrat nanašala na projekt trzinske štiri-pasovnice. Pred gradnjo štiripasovnice je namreč občina Domžale z direkcijo sklenila sporazum, temu pa naj bi sledil podpis pogodbe, v kateri bi določili vse podrobnosti. Pogodbe pa direkcija ni pripravila. Težav potem ni bilo vse do delitve občine. Takrat pa je občina Trzin prevzela zgolj obveznosti, ki so nastale po 1. januarju leta 1999, ne pa tistih iz obdobja med začetkom avgusta in koncem leta 1998.
Ob rebalansu proračuna so v občini Domžale sklenili, da se bodo za sporne štiri mesece pustili tožiti, saj so bili pravniki prepričani, da bodo tožbo dobili, ker sporazum naj ne bi bil zadostna pravna podlaga. Na prvi stopnji so potem tožbo res dobili, vendar pa seje Direkcija pritožila in ob vrnitvi zadeve v ponovno obravnavo na prvo stopnjo je zmagala Direkcija.
Ker pa bi na vrsjem sodišču lahko ponovno izgubili, zaradi počasnosti sodišča pa bi znesek sto milijonov narasel na dvesto, so se odločili za zunajsodno poravnavo, na katero je pristala tudi Direkcija. Odrekla se je namreč delu obresti in se zadovoljila s 75 milijoni tolarjev. Del tega denarja bo plačala tudi občina Trzin. Andrej Žalar
Na deponijo po stari ceni
Občine Radovljica, Bled in Bohinj bodo na jeseniško deponijo letos vozile odpadke po stari ceni, vendar bodo za jeseniško deponijo namenile tudi takso za
obremenjevanje okolja.
Kranjska Gora - 19. januarja letos je potekla veljavnost pogodbe, po kateri imajo občine Radovljica, Bled in Bohinj pravico odlagati odpadke na deponiji na Mali Mežakli na Jesenicah. Zato, ker se morajo o podaljšanju pogodbe izreči tudi občinski sveti Jesenic, Kranjske Gore in Žirovnice, v tem času razpravljajo o podaljšanju vsi trije sveti. Občina Jesenice je lastnica deponije, občini Kranjska Gora in Žirovnica sta po delitveni bilanci med občinami postali manjši solastnici.
Sankaško srečanje na Selu
RADI^DMEV
90.9, 97.2, 99.5, t 03.7 MHZ~ UKV, STEREO, RDS
Občine solastnice odlagališča in sosednje občine so lani sprejele dogovor o investiranju sredstev iz naslova takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališče Mala Mcž.akla. Dogovorili so se, da bodo podaljšali pogodbo za odlaganje le pod pogojem, da bodo sosednje občine - Radovljica, Bled, Bohinj -
takso za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov za lani namenile le za investicije, ki so navedene v vlogi za oprostitev plačila takse za lani. Sosednje občine so bile pripravljene nameniti to takso v investicije na odlagališču Mala Mežakla, pod pogojem, da se jim omogoči odlaganje odpadkov v vsem letošnjem letu in
Nova povprečna gradbena cena
Selo pri Vodicah - Smučarsko društvo Slrahovica je minulo nedeljo na Selu pri Vodicah pripravilo tradicionalno sankaško srečanje. Tekmovanja seje udeležilo več kot trideset domačinov s Sela in okoliških vasi. Na dobra dva kilometra dolgi progi so se pomerili s poltek-movalnimi in navadni sanmi. V pollekmovalnih saneh so bili v najboljši: Tomaž Nis iz Zaviha, Lucija Špenko iz Utika, Lojze Hribar s Sela pri Vodicah in Tončka Novak iz Domžal, na navadnih saneh pa Jure Rozman, Katarina Kunstclj in Aleš Komatar s Sela pri Vodicah ter Irena Kovač iz Repcnj. A.Ž.
Šenčur - Člani občinskega sveta Šenčur so na zadnji seji sprejeli predlog sklepa o povprečni gradbeni ceni koristne stanovanjske površine in o povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za leto 2003, ki je 148.200 tolarjev. Sprejeli so tudi sklep o izvajanju Odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in osnutek Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih ter padavinskih voda.
Za letošnje leto so sodni izvedenci in cenilci Slovenije Gorenjski podružnici Združenja za gradbeno stroko za leto 2003 predlagali povprečno izhodiščno ceno v višini 156.000 tolarjev. Občinski svet je znesek znižal za 5 odstotkov, ki znaša 148.200 tolarjev na kvadratni meter. Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znašajo 14 odstotkov gradbene cene, kar znaša 20.748 tolarjev na kvadrat
ni meter. Od tega se nameni za komunalne objekte in naprave v individualni (osebni) rabi (vodovod, elektrika in telefon) 6,3 odstotka gradbene cene, kar znaša 9.336 tolarjev na kvadratni meter, za komunalne objekte in naprave v kolektivni (skupni) rabi (ceste, parkirišča, javna razsvetljava, odvodnjavanjc) pa 7,7 odstotka gradbene cene, kar znaša 11.411 tolarjev na kvadratni meter. Cene se bodo valorizirale mesečno na osnovi povprečnega indeksa za stanovanjsko gradnjo, ki ga mesečno objavlja Združenje za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala Slovenije.
Svetniki so sprejeli tudi sklep o izvajanju Odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini, ki se nanaša na povišanje točk pod namenom uporabe A-stavbna zemljišča za stanovanjske namene in kmetijstvo in spremembo območja za Srednjo vas. Katja Dolenc
sicer po ceni, ki je veljala ob koncu lanskega leta. 31. decembra lani je znašala cena za tono odloženih odpadkov na odlagališče Mala Mežakla 138 cvrov v tolarski protivrednosti na dan plačila obračunano po srednjem tečaju Banke Slovenija.
Vse sosednje občine so zaprosile za podaljšanje pogodbe. Takso, ki so jo plačali, je upravljalec Male Mežakle uporabil strogo namensko. Upravljalec JEKO-IN Jesenice je lani iz naslova taks za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov zbral skupno 110 milijonov tolarjev, od tega so jo občine Radovljica, Bled in Bohinj nakazale nekaj več kot 52 milijonov tolarjev, kar predstavlja 47 odstotkov vseh zbranih taks. Zbrana sredstva so bila porabljena za razne investicije na odlagališču za nenevarne odpadke na Mali Mežakli: za odplačilo kredita za izgradnjo deponije ter za večja in manjša urejevalna dela na odlagališču.
Cena za tono odloženih odpadkov seje iz začetnih 100 tedanjih nemških mark za tono v štirih letih povečala na 31.824 tolarjev ali 138 evrov, kar so zahtevale solastnice deponije. Predlagano sedanjo ceno ocenjujejo za primerno, še posebej zato, ker se bodo sredstva iz naslova takse za obremenjevanje okolja iz. občin Radovljica, Bled in Bohinj namenila izključno za investicije v odlagališče Mala Mežakla. Največ odpadkov ali 6120 ton na deponijo pripelje radovljiška občina, 3960 ton občina Bled in 1920 ton občina Bohinj. Darinka Sedej
V Snoviku zdravilna voda
Analiza je pokazala, da je voda v Termah Snovik zdravilna. Po prvem letu obratovanja so imeli že več kot 150 tisoč obiskovalcev.
Snovik pri Kamniku - V Ta
mah Snovik so uspešno sklenili poskusno obratovanje. Imajo uporabno dovoljenje in prvo leto je bilo prodanih 154 tisoč vstopnic, Ze dosedanji obisk Term Snovik tako kaže, da gre kljub predhodnim pomislekom zaradi odročno-sli in zaprtosti Snovika za /.godbo 0 uspehu. Jutri, v soboto, bodo zato v Sno\ iku nazdravili prvi obletnici obratovanja zaprtega bazenskega kompleksa.
Projekt Term Snovik je izredno velikega pomena za nadaljnji razvoj Tuhinjske doline, ki je z izjemo Menine planine \ turističnem pogledu še vedno neodkrit biser na robu ljubljanske kotline. Danes }c za zaposlene v termah 21 delovnih mest. ko DO razvojni program končan, jih načrtujejo okrog 160 z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah in z različnimi novimi storitvenimi dejavnostmi. Projekt turističnega in zdraviliškega turjzma pa ni pomemben le za Tuhinjsko dolino, ampak tudi za razvoj podjetniStva in turizma na širšem kamniškem območju.
S termami so se v Snoviku pri Kamniku začeli ukvarjati sredi
minulega stoletja, ko so odkrili toplo vodo z nekaterimi zdravilnimi učinki. Prvi bazen je potem začel poskusno obratovati pred osmimi leti. Pred dobrim poldrugim letom so potem odprli 500 kvadratnih metrov velik bazenski kompleks z različnimi vodnimi zanimivostmi. Takrat smo zapisali, da imamo
tudi na Gorenjskem svoje prave
toplice. Že pred tem. kakor tudi zdaj so namreč številni Gorenjci zahajali V Snovik. Danes Terme poznajo po vsej Sloveniji, še vedno pa so obiskovalci ob Kamniča-
nih in Domžalčanih z ljubljanskega območja in z Gorenjske najšte-\ ilnejši, Po letu dni, ko so trije bazeni na 500 kvadratnih metrih dobili streho, garderobe, gostinski
prostor, šolanj, masažni salon. dr sahšče z nekaterimi drugimi poletnimi napravami in ko imajo vod-
MM.....L
Kamniški občinski svet je lani oktobra sprejel ureditveni načrt Ta omogoča  izgradnjo dodatnih
prostorm za savna čemer, restavracijo s kuhinjo, povečanje garde rob in recepcije, izgradnjo zunanjih bazenov s tobogani in plažo, povečanje  parkirišč, izgradnjo
4È5
no telovadbo, vodno aerobiko, plavalne tečaje za otroke in odrasle, ustvarjalne delavnice in različne zabavne prireditve. imajo Terme Snov ik tudi podatke o zdravilnih učinkih. Po mnenju dr. Kra-Sevcaje votla zdravilna za bolezni
hrbtenice in gibal, za revmatična obolenja, artrozo, sklepne in iz«
vensklepne rev malizme. ankilozi-rajoči spondilitis. okvare medvie
tenčnega diskuša in druge. Rezultate raziskave so potrdili tudi obis kovalci v anketi, ki med drugim predlagajo, da bi v dodatno ponudbo vključili tudi pitje zdravilne vode. Domala vsi pa se strinjajo, da je Tuhinjska dolina primerna za
razvoj zdraviliškega turizma.
penziona, 60 apartmajev ter večnamensko ploščad. Izdelana je že projektna dokumentacija in projekt bodo letos začeli uiesmeeva ti. Med drugim je lako pred\ nična tudi izgradnja zunanjih bazenov s tobogani, drčami in plažami. In vesticija je načrtovana v vrednosti 350 milijonov tolarjev, celotna vrednost dosedanje investicije pa znaša že 830 milijonov, ki sojo financirali dosedanji in novi družbeniki. Decembra lani se je na tretji skupščini družbe Snovik ustanoviteljem Zarji Kovis, Hranilno kreditni službi Domžale. Sreču Urankarju in občini Kamnik pridružilo še osem novih družbenikov.        Andrej Žalar
Brezplačno drsanje v Zaki
V kampu Zaka so tudi letos pripravili ledeni ploskvi. Dobro sodelovanje kampa in Društva Amold Rikli Bled. Brezplačna šola drsanja za otroke.
Bled - Člani Društva Arnold Rikli Bled so letos že četrtič pripravili drsališče, ki so ga uredili v kampu Zaka. Od minulega tedna sta domačinom in obiskovalcem Bleda na voljo dve ledeni ploskvi, drsališče je odprto ves dan, zvečer je tudi osvetljeno. Drsanje je brezplačno, otrokom pa je na voljo tudi brezplačna šola drsanja.
Člani društva Arnold Rikli Bled so z igrišča odstranili sneg in na njem uredili drsališče.
Dva ducata mladih Blcjccv je dokaz, kako je mogoče s pravo zamislijo in dobro voljo tudi brez velikih sredstev poskrbeti za zim-
sko rekreacijo domačinov in popestritev ponudbe gostom, ki počitnice preživljajo v blejskih hotelih ali Bled obiščejo ob koncih
tedna. S svojo zamislijo so naleteli na razumevanje tudi pri vodstvu kampa Zaka. ki jim je odstopilo prostor za drsališče in poskrbelo za večerno razsvetljavo. Člani Društva Arnold Rikli Bled so na športnem igrišču kampa uredili ledeni ploskvi, ki sta na voljo ljubiteljem hokeja in drugim drsal cem. Drsališče naj bi uporabljali tudi učenci blejske osnovne šole.
"Delujemo v duhu Riklija. zdravega načina življenja in sožitja z naravo. Direktorica kampa Mar jeta Vizovišek je imela razumevanje za našo zamisel, poleg tega nam je omogočila razsvetljavo, kajti tudi kamp si prizadeva za čim boljše sožitje z domačini. (Kroti lahko drsajo ves dan, ob k
pem vremenu bomo poskrbeli za solo drsanja, organizirali pa bomo tudi hokejski turnir trojk. Ker je drsališče v zališni. senčni legi. se utegne ledena ploskev dolgo ob držali." je povedal ta|iuk društva Miloš Ažman. Lani sta jim vreme in nizke temperature dolgo služi
la. saj je bilo drsaliSče dobro obis
kano vse do sredine februarja,
Renata Škrjanc
V Medvodah tudi odbor za mladino
Medvode - Občina Medvode bo ena redkih v Sloveniji, kot je v torek na drugi seji občinskega sveta poudaril župan Stanislav Žagar, ki bo imela med odbori in komisijami tudi odbor za mladino.
Zanj so se odločili, ker so ze doslej na občinskih svetih večkrat obravnavali težave mladih, odbor pa
naj bi se poslej med drugim ukvarjal tudi z zaposlovanjem, štipendiranjem, socialno varnostjo, zasvoje nosijo, izobraževanjem, prostorskimi vprašanji in
vključevanjem mladih v javno življenje. Odbor bodo imenovali, ko ga ho v potrditev predložila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Na seji pa so izvolili predsednike in člane odbore*
in komisij občinskega sveta. Predsednik komisije za pobude in pritožbe je Anton Gustinčič. predsednik statutarno pravne komisije je Aleksander Mrak. predsednik komisije za varstvo naravne in kulturne dediščine je Alojz Teršan. predsednica odbora za
komunalne dejavnosti je Vida Bališ, predsednik odbora za družbene dejavnosti je Peter Militarev,
predsednik odbora za urejanje prostora je Leopold
Knez. predsednik odbora za turizem in gostinstvo je Aleksander Bartol. predsednik odbora za kmetij stvo in gozdarstvo je Janez Barle. predsednik odbora za gospodarstvo, podjetništvo in obrt je Mitja Slane, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa je Primož Jurman
Imenovanje nadzornega odbora so odložili. Zaplc-tlo se je namreč pri razlagi, ali je lunkeija člana sve la krajevne skupnosti združljiva s članstvom NO m koliko |c med predlaganimi članov svetov krajevnih skupnosti. Neuspešen s predlogi pa je bil tudi svet nik Janez Šušteršič (Lista Medvode, moj dom), ker jih ni naslovil na komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kiji predseduje Janez Burgar.
Andrej Žalar
Smo uspešno evropsko podjetje na področju trgovine z živili z več kot 5.000 trgovinami.
Za izgradnjo naših trgovin z živili
v Sloveniji iščemo
■ Stavbna ZGITlIjisca - zazidana ali nezazidana
od 6.000 m2,
■ Površine za najem od 1.000 m2
z zadostnim številom parkirnih mest.
Stroške novogradnje, adaptacije oz. dogradnje prevzamemo mi.
Z veseljem pričakujemo vaše ponudbe, tudi od posrednikov, na naslov:
LIDL Management d.o.o. družba za trgovino in storitve k.d. Pot k sejmišču 26a p.p. 4936 1231 Ljubljana
£a 6tr&ke de 10 let
% malega. raste veliko
ker varčvje
§e darilo banke d&bim in v nagradnem jrebangv
Sódelvje
m
^Nova KBM
Kreditna banka Maribor
Poteka v vseh enotah Nove KBM do 15. decembra 2003.
Več o Sitkovem varčevanju lahko izveš v Novi KBM, Agencija Ziri, Trg svobode 2, Ziri ali na spletni strani www.nkbm.si.
Za vas beležimo čas!
GLAS
GORENJKA - GORENJEC MESECA
DECEMBRA 2002
Še večja razlika
Aljana Primožič
Janez Maric
Po dveh krogih je Janez Maric imel skupaj 127 glasov, Aljana Primožič pa 52. V predzadnjem krogu tudi tokrat vsi, ki sodelujete v izbiri Gorenjca oziroma Gorenjke meseca potrjujete' pravilo, da se število glasov za enega in drugega kandidata povečuje. Janezu ste tako tokrat namenili 77 glasov, Aljani pa 33. Tako seje razlika med njima po treh krogih še povečala. Biatloncc Janez. Maric ima krog pred zadnjim glasovanjem 204 glasove, karikaturistka Aljana Primožič pa 85 glasov. Vendar ni še nič odločeno...
Aljana Primožič, doma iz. Britofa pri Kranju je v veseli december zakoračila s svojo prvo knjigo 132 karikatur. Naslov je Heksenšusi in v decembrski številki Gregorja smo zapisali, da se njenim domislicam smejimo tudi s trdim vratom, daje Aljana ustvarjala karikature za številne tiskane medije in daje ilustrirala in likovno opremila že številne knjige in publikacije. Aljana s svojim humorjem zna pičiti, nikoli pa ni žaljiva, kar je tudi glavna odlika karikaturista.
Janez Maric, član Tekaškega smučarskega kluba Bled, seje decembra v Osrbliju na Slovaškem povzpel na zmagovalne stopničke tekem moškega svetovnega pokala v biatlonu. Dosegel je drugo mesto. Zaostal je le za francoskim šampionom Raphaclom Poirrcjem. Janez Maric z Bleda je star 27 let in je tako dosegel najboljšo uvrstitev Slovencev vseh časov v moških biatlonskih tekmah.
Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: inlb@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorcnjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj.
V izboru sodelujejo v mesecu decembru tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TČ DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Irma Šmelcer, Grad 40, 4207 Cerklje na Gorenjskem. Vrednostna pisma prejmejo: Janez Kopač, Pot v skale, 4226 Žiri; Bdita Aleš, Blejska Dobrava 127, 4273 Blejska Dobrava; Sabina Maric, Stara Fužina 61, 4265 Bohinjsko Jezero. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Lojz Tršan, Valburga 42/A, 1216 Smlednik; Mirni Jelovčan, Mače 9, 4205 Preddvor; Alenka Mezek, Strmica 4, 4227 Selca; Pavel Šilar, Srednje Bitnje 102, 4209 Žabnica; Marko Skalar, Medno 14, 1210 Ljubljana Šentvid in Janez Pobežin, Loka 106, 4290 Tržič (pri blagajni pokažite le osebni dokument).
Javni zavod GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA KRANJ, Blei-weisova 34, Kranj objavlja na podlagi 43. čl. Statuta zavoda eno prosto delovno mesto
FINANČNI KNJIGOVODJA
Zahteve:
- V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri
- 5 let delovnih izkušenj s področja knjigovodstva in obračunavanja plač
- poznavanje dela z računalnikom
- vozniški izpit B kategorije
Poskusna doba 3 mesece.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev zavod sprejema 8 dni po objavi na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po izteku roka zbiranja prijav.
SEDMICA
Biti ali ne biti, to je zdaj vprašanje
Ko gre politiku za nohte, je pripravljen: a.) lagati kot Cigan; b.) priznati polresnico; c.) priznati vso resnico, ne da bi ga kdo kaj vprašal. Različica "c" sicer meji na znanstveno fantastiko, vendar seje v primeru nedeljskih referendumov zgodilo prav to. Prometni minister Jakob Presečnik se je v protireferendumskem pamfletu, v katerem je pihal na dušo rakovim bolnikom, penzionistom in "brezdomcem" samoovadil, daje v zadnjih treh letih njegovo ministrstvo za Slovenske železnice zapravilo devetindevetdeset milijard, učinka pa nobenega. Če temu dodamo še osemnajst milijard izgube, ki jo je pridelal njegov mcnež.ment in jih je minister tudi priznal, bi se Presečnik v vsaki normalni državi iz ministrstva odpeljal s prvim brzovlakom. Ker
pa je Presečnik minister v Sloveniji, je vlada neuspeh referenduma dojela kot zaupnico ministrovemu dosedanjemu neuspehu, opozicija pa je na to pristala.
Minister za informacijsko družbo doktor Pavle Gantar pa je celo za slovenske politične manire primer non plus ultra. Najmanj, kar je, bi moral zaradi referendumskega izida ponuditi odstop. Ampak, ne. Naredil seje Francoza in izjavil: "Svoj del Telekoma moramo zdaj prodati še bolje, kot bi ga morali pred tem." To je torej zgodba o uspehu. Če se raja ne vmešava, se državno premoženje prodaja kot stare gare; daš, kolikor daš, samo da gre. Po možnosti k sorodniku ali prijatelju. Z referendumom pa se zadeva nekoliko zakomplicira. V Gantarjevem primeru za trideset milijard, kar pa ministra pretirano ne skrbi. Samo malo bolj se bo potrudil, pa bo. Ne me hecat, da se je treba za trideset milijard samo malo bolj potruditi, kot bi se sicer. Takšni čarovniki pa naši ministri spet niso, čeprav jim - ne vem po kakšnem čudežu - usr>c narod vedno znova nategniti. (Če je treba, tudi z nesrečo na onkologiji.) Prej bi rekla, da tudi minister za informacijsko družbo pozna skrivnost nekdanjega podpredsednika vlade Marjana Podobnika, ki je za Slovenske Novice eksklu/.ivno izja-
vil: "Mi, politiki, imamo posebno znanje in obvladamo tehnologijo"
Kolikšno je razmerje med znanjem in obvladovanjem tehnologije, bi bilo treba preveriti od primera do primera. Pri zdaj že nekdanjem direktorju veterinarske uprave Zoranu Kovaču kaže, da mu manjka tako enega kot drugega. Sicer pa so mnenja, tako kot je v slovenski javnosti navada, tudi glede Kovača deljena. Približno polovica ga kuje v zvezde, čeprav niti ne ved točno zakaj, druga približna polovica ga pa kritizira. Sama se bom opredelila šele, ko bo svoje povedala še kriminalistična policija. V kolikor držijo namigi Primoža Florjanca, nekdanjega pomočnika direktorja veterinarske uprave in honorarca na agenciji za kmetijske trge, ki naj bi ga bil Kovač "skcnslal" zaradi sporne registracije Ljubljanskih mlekarn, potem je nekdo za zapreti. Florjane namreč namiguje, daje kloramfenikol kravam nekdo podtaknil. In sicer zato, ker Ljubljanske mlekarne niso vedele kam z mlekom.
Tudi, če bi kdo zaradi kloramfe-nikola po čudežu moral za rešetke, se tam ne bi pretirano dolgo zadržal, saj slovenska sodišča kriminalce spuščajo na prostost s približno takšno lahkoto, kot spuščajo kmetje krave iz hleva.
Samo denar za dobrega odvetnika je treba imeti. Recimo. Namesto da bi sodišče Bosanca Kamaludi-na Hasanbegoviča zaradi zasega 357 kilogramov droge zašilo, ga je izpustilo. Pravzaprav do sojenja sploh ni prišlo, ker so ga predolgo "pajcali" v preiskovalnem zaporu. Vrhovno sodišče pa je zaradi procesnih napak prleško kriminalko, ki naj bi jo bila zrežirala Milica Makoter, vrnila nazaj na prvo stopnjo. Je pa res, da si domnevne naročnice umora in raketnega napada na policijsko postajo vrhovno sodišče ni upalo spustiti na prostost.
Razlika med ameriško roko pravice in slovensko je očitna. Že res, da so tudi Američani humani in kriminalcem po določenih letih zapora znižajo kazen. Denimo iz petsto petdeset let na dvesto štirideset. Pri nas pa so sodišča v nekaterih primerih humana do te mere, da kriminalcem niti sodijo ne. Če pa do sojenja že pride, ga pa polomijo pri samem postopku. V primeru pedofilije pa slovenska kazenska zakonodaja kaznivega dejanja tako rekoč sploh ne predvideva. Britanski glasbenik Pete Tovvnshend bi jo zato veliko bolje odnesel, če bi otroško pornografijo raziskoval v Sloveniji. Na primer v družbi z. mladinskim pisateljem Vitanom Malom.
Marjeta Smolnikar
PREJELI SMO
Lastninska pravica je tudi breme
V zvezi s povabilom ge. Olge Hladnih direktorju družbe Alp-dom, d. d., Radovljica zci javni odgovor poskušamo spoštovani gospe osvetliti posamezne pojme glede njene problematike - ki jo navaja v članku tega časopisa dne 7. 1. 2003.
Pred 30 leti Alpdom, d. d., zagotovo ni bil upravitelj, investitor in še izvajalec gradnje stanovanja v eni osebi, z istimi "uslužbenci", kot v članku poskušate prikazati-Kot veste, ste ključe stanovanja v pritličju in odločbo o dodelitvi le-tega v letu 1975 pridobili od LIP-a Bled z odločbo o dodelitvi. Na odločbo ste se imeli možnost pritožiti, a se očitno niste, ker ste stanovanje prevzeli. Eventuel-ne zahtevke za reklamacije ali garancije je imel takratni imetnik pravice uporabe. Prav tako ste se v letu 1981 (po izdaji novega podzakonskega predpisa) za isto stanovanje podpisali na zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja, iz katerega se je obračunavala stanarina za stanovanje. Takratne stanarine so bile nizke, amortizacijska doba za posamezne objekte pa bistveno daljša od današnje.
Od časa zaključka investicije, ki je bila v letu 1974/75 in katero je vodilo, gradbeno podjetje, do danes so se na področju gradbeništva spremenili tudi gradbeni materiali in predpisi.
Očitno ste se v letu 1993 odločili za odkup stanovanja, katerega vam nihče ni vsilil, nasprotno le redki "srečneži" so imeli to možnost, da so nepremičnino kupili pod ugodnimi pogoji stanovanjskega zakona. Kolikor bi bilo stanovanje res tako slabo, ga zagotovo ne bi odkupili. Prodajalec stanovanja je bil lastnik - LIP, d. d.. Bled. Alpdom, d. d., Radovljica je le upravnik več stanovanjski h hiš - to je skupnih delov in naprav večstanovanjske hiše, kamor sodijo tudi streha, napušči, fasada in še kaj. V primeru potreb in odločitve lastnika po sanaciji notranjosti stanovanja, bi na podlagi posebne pogodbe lahko izvršilo to delo tudi naše podjetje, lahko pa tudi katera druga za to kvalificirana pravna oseba. Po odkupu nepremičnine ste to možnost za naročilo izvedbe dela imeli tudi sami, seveda na svoje stroške, saj družbene lastnine in imetništva pravice uporabe že kar nekaj časa ni več. Z dnem odkupa stanovanja ste seveda poleg sta-
novanja pridobili tudi lastninsko pravico v idealnem deležu na solastnini, katero ste po veljavnih zakonih dolžni vzdrževati. Iz lastnine in solastnine seveda nastajajo stroški: vzdrževanja, obratovanja, upravljanja - glede na medsebojni dogovor vseh solastnikov večstanovanjske hiše, nekateri stroški pa so podani že po zakonih (npr. deratizacija, dimnikarske storitve, ipd.). Trditev, da vaše stanovanje nima lesa, ne drži-Poglejte si samo napušč pri "Alpskem bloku ". Določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju opredeljujejo postopek, po katerem teče izterjava za neplačnike storitev. Delo sodišča ne moremo komentirati, smo pa menja, da svoje delo pozna.
Skratka, spoštovana gospa v svojem sporočilu izhajate absolutno samo iz spoznanja, "kako vsi vse delamo narobe ", vi pa ste kot udeleženka v postopku in kasneje lastnica absolutno nad vsemi in ste mnenja, da vam stroškov iz vaše so/lastnine ni potrebno poravnavati; mogoče bi bilo celo bolje, da bi vam jih plačevali drugi, pri tem pa se ne vprašate, kaj o tem ti drugi tudi menijo. Upravnik bo v večstanovanjski hiši izvajal tista dela, ki mu jih bodo naročniki naročili, ob predpostavki upoštevanja solast-
niških deležev in ureditve medsebojnih odnosov v večstanovanjski hiši. Pogodbo o upravljanju z več stanovanjsko hišo, kjer ste bila solastnica, je podpisalo 62,44% solastnikov, torej večina, kar po stanovanjskem zakonu zadošča za upravljanje skupnih delov in naprav, pogodba pa je bila predložena tudi pristojnemu upravnemu organu. Za posege v individualno - etažno lastnino pa ste se odločili sami, saj ste "slabo" stanovanje že prodali.
Jože Kapus, ALPDOM, d. d.
Zahvala
Iskreno se vam zahvaljujemo za zares lep prispevek v vašem časopisu. S tako prijetnim prikazom našega stoletnika gospoda Antona Zaplotnika ste pomagali tudi vi k detabuizaciji domov za starejše, gospodu Tončku, njegovim svojcem, še posebej pa nam, delavcem doma pa ste polepšali dan.
Še enkrat prisrčna hvala in še veliko poslovnih uspehov! S spoštovanjem!
Direktorica, v.d.: mag. Zvonka Hočevar-Sajatovič
Piše Milena Miklavčič
Usode
Skok na glavo v življenje
Ko je bilo potrebno skrbeti za dva otroka, je Boštjan večinoma študiral zgodaj zjutraj ali v službi, kajti na veliko srečo je preko študenta dobil zaposlitev pri Varnosti, kjer je v primeru sprožitve alarmov sprožil določene akcije. Velikokrat je bil na pol mrtev od utrujenosti, vendar sta ga trma in silna želja, da konča študij, gnala naprej. "Res sem diplomiral in to samo z enoletnim zaostankom, " se pohvali in v očeh mu zažari, da je še mene pobožalo po duši.
Njegova diploma pa je doma povzročila ravno nasprotne reakcije. Tašča mu je med vrsticami dala vedeti, da se ima za diplomo zahvaliti predvsem njej, ker je pazila na otroka in ženi, ker seje še namesto njega posvečala družini.
"To me je strašno razbesnelo, " nadaljuje Boštjan. "Niti enkrat samkrat ni pazila na otroka, čeprav je imela čas, saj se je pretegovala na kavču in si lakirala nohte. Zmeraj mi je zabrusila, da so otroci ravno tako moji kot njeni in da so najine dolžnosti do njih enake. Kolikokrat sem sina ponoči, ko je bil bolan, nosil po kuhinji sem ter tja, ker je težko dihal, knjigo sem imel odprto na mizi in ob vsakem mimohodu prebral odlomek ali dva in si skušal zapomniti.
Vendar sem se sčasoma tako navadil na očitke, da jih niti slišal nisem več. Potem sem dobil dokaj zanimivo pripravništvo, poleg tega pa so mi obljubili celo redno zaposlitev, samo če bom vpisal še magisterij. Niti sekunde nisem razmišljal, izziv je bil prevelik! "
Z ženo včasih po več dni nista govorila. Boštjan je danes prepričan, da jo je žrla nevoščljivost, saj je bila še zmeraj doma, vpisana v prvi letnik, vendar brez volje, da bi nadaljevala s študijem. Njuni prepiri so vplivali tudi na otroka, saj sta postajala živčna in marsikatero noč so prebedeli, ker nista spala.
"Velikokrat sem ponoči bedel in razmišljal, kam je splavala najina ljubezen. Pa tako sva se imela rada! Na začetku poznanstva sva bila kar bolna, če nisva bila vsak dan skupaj. Ko sva šla zvečer spat, sva se držala za roke vse dotlej, dokler nisva zaspala. Potem pa, ko bi se morala imeti rada, če ne zaradi drugega, zaradi otrok, sva drug drugemu postala tujca. Meni je bilo vedno težje. Njena starša sta se obrnila stran, ko sta me videla, žena pa je sedela v stanovanju, kadila, posoda je ostajala nepomita, otroka sta jokala v stajici, jaz pa sem bil "kriv", da je ona tako nesrečna. Dajal sem ji celo plačo, le za bencin in za kakšno malico sem prihranil zase, pa ji še ni bilo dovolj. Kaj si se lotil magisterija, ko bi lahko popoldan pomagal pri sosedu, mi je očitala. Ta sosed je uokvirjal slike, bil je že precej v letih in žena je mislila, da bi mogoče jaz prevzel njegovo obrt. Mislil sem, da me bo pobralo, ko mi je to rekla. Mar sem zastonj leta in leta študiral, sem se zadri nanjo, da sta tast in tašča nemudoma priropotala po stop-
nicah in začela kričati name, ne da bi vedela, kaj sva imela z ženo. "
Domače razmere so pripeljale tako daleč, da je nemudoma zagrabil za priložnost, ko se je sodelavec selil v večje stanovanje, da je zaprosil za njegovo garsonjero in jo tudi dobil. Ne da bi kaj razmišljal, je vzel kredit, si kupil posteljo, nekaj omar in hladilnik. Za kaj več ni bil kreditno sposoben.
"Kakšno olajšanje je bilo zame, ko sem se po službi zatekel med svoje štiri stene in v miru študiral. Počasi sem tja znosil vse knjige, nekaj plošč, radio, izmaknil pa sem tudi nekaj rjuh, ki sva jih dobila za poročno darilo. V službi so mi za majhne denarje prodali odslužen računalnik."
Ko je nekoč študiral v knjižnici, je pri sosednji mizi opazil Dragico. Prijazno se mu je nasmehnila in ker je bil dobesedno željan vsaj malo prijaznosti, mu je njen nasmeh še toliko bolj padel v oči.
"Pri nas doma smo imeli bolj majhno stanovanje, otrok nas je bilo pet in če sem hotela, da delam izpite sproti, sem se večinoma morala učiti v knjižnici, " pristavi piskrček še Dragica.
"Nič nisem vedela o njem, le všeč mi je bil. Potem je beseda dala besedo, šla sva na kavo, všeč mi je bil, ker je bil tako pozoren, prav nič domišljav kot nekateri drugi. Sploh se mu ni videlo, da je starejši od mene. Ko mi je povedal, da je poročen, da ima že dva otroka, me je globoko prizadelo. Nikoli se nisem hotela zaplesti s poročenim, ker sem bila prepričana, da to prinaša nesrečo. Ko sem mu povedala, da se z njim ne morem več sestajati, je bil nekaj časa tiho, potem pa mi je po elektronski pošti pisal, da me ra-
zume in da ne bo silil vame. Takrat sem bila tako na tleh, da sem vse noči prejokala, na predavanjih pa nisem zdržala več kot kakšno uro. Potem me je počakal pred fakulteto in ko sem ga zagledala, sem vse predsodke poslala nekam, se mu vrgla okoli vratu, kajti vedela sem, da brez njega ne morem več živeti."
Spet nadaljuje Boštjan: "Doma sem ženi iskreno povedal, da tako ne gre več naprej. Da sem vsega sit, da sva postala dva tujca, ki se sovražita. Ob mojih besedah je zagnala tak vik in krik, da sem mislil, da se ji je zmešalo. Moje stvari je začela metati skozi okno in otroka, ki sta spala v svoji sobi, sta se prebudila in prijokala k nama. Vzel sem ju v naročje, srce me je bolelo in tudi meni je šlo na jok, ko sem pomislil, da ju bom moral pustiti. Za trenutek me je prešinilo, da bi ju vzel s seboj, vendar sem vedel, da mi tega ne bi pustili. Žena ju je pograbila in odvlekla nazaj v sobo, vrata pa zapahnila, da nista mogla ven. Potem se je spravila name, me tolkla po prsih, zmerjala z najbolj prostaškimi izrazi in me suvala v prsi. Tast se je postavil med vrata in mi zagrozil, da me bo ubil, če me še enkrat vidi, da bom prestopil prag. Tašča pa mi je dejala, da sem jim uničil življenje, da sem ničvrednež, lenuh in postopač, ki sta ga onadva pet let redila, potem pa sem jima obrnil hrbet in jima namesto plačila zabodel nož. v hrbet....."
5 klevetami in lažmi so zastrupili tudi večino so-vaščanov, le starša sta bila na realnih tleh in mu nista ničesar očitala...
"Še kot otrok nisem nikoli jokal, toda kadar sem se spomnil na sina in hčerko, me je zabolelo v prsih in solze so mi kar same začele teči, " pove Boštjan.
Od individualnega k univerzalnemu
Svet moškega in ženske
V Prešernovi hiši, Stebriščni dvorani v Mestni hiši in v Mestni hiši razstavlja Nora de Saint Picman triptih ženskega in moškega duševnega sveta, ki raste od grobe strasti k poduhovljeni transformaciji erotične energije v trdno kozmično zavest. Žrtvujeta se za enost, vendar sta notranje izpolnjena.
Kranj - Kar v treh razstavnih prostorih ra/sla\l|a kranjska Pari zanka Nora de Saint Picman. ki se po inspiracijah v Parizu, mestu ljubezni in romantike, vselej vrača V domači kraj / novimi razstava mi. Še do 10. februarja bo na Ogled njen ženski m moški svet v vsej prostranosti. kai jo je slikarka
izkusila v svojem življenju in umetniškem ustvarjanju. "Triptih" njenega likovnega ustvarjanja se stavljajo Svečenice. ki so ra/sia\ Ijene \ Prešernovi hiši. Žrtvovanje v Stebriščni dvorani v Mestni hiši in Prikazni v Mestni hiši. Vsi trije sklopi likovnih del v svoji iz-povednosti obsegajo svet moške-
ga in ženske \ medsebojnem individualnem in univerzalnem odno su. njun razvoj pa je bele/iti v določenih razdobjih od leta 1986 dalje. Nora de Saint Picman, ki smo je vajeni bolj po slikarskih platnih
s subtilno erotično in medsebojno človečno vsebino, tokrat razstav lja kipe ženske in moškega \ raz ličnih  materialih ter različnih medsebojnih relacijah, raztezajo pa se od individualne ljubezni m
doživljanja odnosa, do transformacije v kozmično zavest, ko postaneta oba celostni in dopolnjujoči se enakovredni enoti stvarstva. Svoje Življenje napolnjujeta z nevidno blagohotno in blagodejno avreolo, ki ž.arči na vse, ki se src čujejo z njunimi podobami.
Skulpture so vezane na prostor, pojasnjuje Nora: "Zivopisnc sve čenice pripadajo prihodnosti, črne
Prikazni preteklosti, umirjeno, a
plameneče Žrtvovanje, pa seda njosti. VideO in avdio posnetki do polnjujejo prostor, prenašajo sporočilo ali samo ilustrirajo določeno okolje, prostor v zpodbude, proces dela ali se aktivno vklopijo V skulpturni ambient. Pred vhodom
\ Prešernovo hišo stoji bela figura s školjko - Afrodita, pred vhodom V mestno hišo črni Poseidon."
Živobarvne in radostne Svečeui ce v malem prostoru Prešernove
galerije presenečajo s svojo mo-
nu mental n ostjo. Nanizane v raz-
nih barvah od črne do zlate prikazujejo prisotnost žensko za\esli v različnih '"odtenkih". Vse izražajo
pozitivnost m usmerjenost naprej,
so živa struktura v obnavljanju v principu duplikacije in mu I tipi i -kaeije. kakor pojasnjuje Nora,
obenem pa so trdna prisotnost različnih frekvenc, enosti, moči, miru in sreče.
Prikazni moških in ženskih mesenih figur v odprti, deloma "va-tasti" strukturi vlaken so nastale
kot del scenografije za predstavo
Eksplozija spomina za Slovensko narodno gledališče v Celju. Gibajoče figure V zakrčeni ekstazi in strasti predstavljajo obenem tudi razpadanje, in bodo zaradi materi
Fotografija leta 2003
Ljubljana - Revija Hmzin razpisuje natečaj Fotografija leta 2003. ki bo letos organiziran že devetič. Tema anonimnega natečaja je
poljubna. Sodelujete lahko vsi s stalnim prebivališčem v Sloveniji, na Revijo Hmzin, Metelkova 6/11, Ljubljana, pa pošljite do 31. januarja najmanj šest in največ deset črnobelih ali barvnih fotografij, ki so nastale od leta 2001 do danes.
Več informacij o tem na tel 01-430 35 44 in oi-430 3 40. Razglasitev rezultatov in podelitev na grad bo 13. februarja \ Cankarjevem domu.
Katja Dolenc
Prihaja vražji Faust
Ljubljana - V soprodukciji glasheno-gledališke hiše SNG Opera in balet Ljubljana in Cankarjevega doma v Ljubljani bo v soboto, 25. januarja, oh 19.30 premiera opere Faust, francoskega skladatelja Chaiiesa Francoisa Gounda, ki bo pri nas že štirinajsta po vrsti.
Predstava, ki te dni dobiva zaključno podobo na odru Gal I uso ve dvorane, je V bila isti režiser ski. stenogralski in kostumograf-ski  zasedbi  že uprizorjena na odrih Deželnega gledališča iz
Salzburga in Državnega gledališ
ča iz Kailsruheja. Strokovna javnost in operno občinstvo staji namenila izjemne ocene. Slovenska prireditelja pa pričakujeta, da bo uprizoritev Fausta dobila laska\ naziv opernega dogodka sezone.
Stripburger v Franciji
Angouleme Uredništvo Stripburgerja se prav te dni s svojimi avtorji udeležuje mednarodnega festivala Angouleme 2003. kjer predstavlja najnovejše izdaje s poudarkom na zadnji posebni izdaji Mad-burger. Iskal ho tudi nove avtorje za sodelovanje pri posebni izdaji Stripburger - vvar edition. Festivala seje udeležil tudi slovenski mednarodno najbolj uveljavljeni slovenski strip avtor Tomaž Lavrič. ki na stojnici  francoske  založbe  Glenat  predstavlja  svoj najnovejši
znanstvenofantastični album iz seriala Lomrn.
Katja Dolenc
V operi, ki ima štiri dejanja in bo imela slovenske podnapise, na stopa v vlogi Fausta tenorist Branko Robinšak. ki je kot solist debitiral že med študijem solopet-ja na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Po diplomi se je izpopolnjeval na salzburškem Mozaiteuinu, leta 1987 postal član salzburškega De
želnega gledališča, pozneje tudi
član oper \ (iradcu in Imisbrucku. PO letu 1993 je deloval kot pevce v svobodnem poklicu. Nastopal je na pomembnejših avstrijskih, nemških in švicarskih odrih opernih hiš, sodeloval na mednarodnih festivalih, kot koncertni pevec pa nastopil v Španiji, na Dan skem. v Nemčiji in Italiji. Pred dvema letoma je znova postal red ni član SNG Opera in balet Ljubljana.
Ponovitve opere bodo 27.. 2lL. 30., 31. januarja. 1. in 4. februarja
ob 19.30,3. februarja pa ob 15.00.
Katja Dolenc
ala nekoč dejansko tudi razpadli. Simbolizirajo sence podzemnih bivališč grškega Hadesa, ujetih v trenutku in nezmožnih vrnitve. Ostane le tisto, kar je večno, kar žrtvuje SVOJe za enost stvarstva. Žrtvovanje para. V pozi med i taci je, vsak na svojem bakrenem podstavku, v trdni železni konstrukci ji. Ob njiju plameni svetlobe iz kelihov, ki se multiplicirajo na površini kovine. Katja Dolenc, foto: Tina Doki
Odstrte Bernikove Samote
Ljubljana  Založba Nova Rev i ja je pravkar izdala imenitno monografijo Janeza Bernika.
enega najvidnejših sodobnih umetnikov na Slovenskem, ki je v svojem slikarskem opusu upodobil tudi svoje Samote. Glavni urednik založbe \iko (iralenaticr je knjigo označil kol delo. ki govori o avtorju in o svetu, v katerem se slikar in pesnik iazpo Znavata. Zbrana dela. ki so bila
risana in slikana na papir običaj
nena tormata. so naravnost presunljiva in pričajo o najbolj intimnih trenutkih človeka, ko se srečuje s svojim miselnim in duševnim
svetom m iz njega lušči besede podob, ki so včasih izjemno ekspreah
ne, včasih analitično razumska ali pa konieniplativ no poglobljena. BenÜkOVe likovne misli so močne, plastične, zgovorne in ob vsakem vnovičnem pregledovanju Odstirajo kotičke naše zavesti. So meditacija in inspiracija o življenju in likovnih delih umetnika. Knjiga je opremljena z tudi kvalitetnimi teksti Nika Grafenauerja, Milčka
Koiiielja in Tinela Hribarja, odličnih poznavalcev likovne umetnosti.
Katja Dolenc
Predlogi za priznanja
Kranj - Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ob javlja Javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznani lavnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki bo odprt do 17. februarja. Za zlato ali srebrno plaketo so lahko predlagam posamezniki ali skupine za izjemne ustvarjalne dosežke na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za organizacijo, nove vsebine in oblike delovanja, kulturno vzgojo, izobraževanje, raziskovanje. Posamezniki in skupine so odlikovani tudi s področnimi priznanji sklada, za zlati znak sklada pa so lahko predlagani posamezniki in skupine na vseh področjih dejav nosti za odmevne enkratne dosežke v preteklem letu. Predloge zbirajo na Štefanovi 5 v Ljubljani, info tudi na jskd@jskd.si.
Katja Dolenc
Stipe, ja san svoje reka!
Kulturni dom Predoslje bo v nedeljo, 26. januarja, ob 19.30 gostil dalmatinskega igralca llijo Zovka, ki bo v izvedbi Hrvaškega narodnega gledališča Split in Vitre Split odigral ganljivo monodramo Oprosti Stipe. Pred predstavo bo z najlepšimi dalmatinskimi pesmimi nastopila Klapa "Nava" Dubrovnik.
Predoslje Zanimiv dalmatm ski večer obeta srečanje Z igralcem llijo Zovkom, ki si |e ob predstavah, odigranih od leta 1992 dalje kot redni član Drame Hrvaškega narodnega gledališča Split, in oh štiridesetih odigranih vlogah malih ljudi na obrobju življenja, že več let želel igrali vlogo Stipeta v igri Oprosti Stipe, ki predstav lja nekakšno sintezo vseh teh likov. Več let je čakal, tla bi ga nekdo napisal tako. kol ga je on sam želel odigrati, a to se ni zgodilo. Zalo seje odločil, tla "svoje ga" Stipeta napiše kar sam tako, kot gaje čutil v svoji koži. To je obenem tudi prvi tekst, ki ga je napisal za gledališče.
Ilija Zovko ima za seboj že dol go igralsko kariero, za nekatere odigrane vloge je prejel tudi pomembne nagrade, kot so Manila. Nagrada Hrvaškega gledališča in
nagrada "Iva Scrdarja". V desetih
predstavah )e nastopal tudi zunaj matičnega gledališča, od katerih se verjetno najraje spominja "Pla vega Božiča", ki jo je odigral sku
pa j z Borisom Dvornikom Je stalni sodelavec Radia Split, za katerega piše hu mori stične komentarje na dnevno dogajanje za oddajo "Če hi lahko, potem hi jaz..."
Monodrama Oprosti Stipe zdi u Kuje tri osebe. Stipana. Stipa in
Maro, ki se jim je življenje
prepletlo. Med seboj so delili pomembne trenutke svojega živ ljenja, vendar so ob tem notranje reagirali različno. Stipan se je
znal "odklopiti", Stipe pa trpeti m
molčati. Stipan je znal zgrabiti srečo. Stipe pa je znal graditi tujo. Vse do trenutka, ko mu je stipan
pre\ zel Man>. Toda tudi takrat je kriv il sebe. da ji ni znal jasno pokazati, kaj čuti do nje. Zato se je umaknil.
Zdenka Mišura je v tekstu k predstavi zapisala, daje ta predstava prvenec Qija Zovka: "Gre za študijo žalostnega, osamljenega
ziv ljenja, ki nosi SVOJO žalost kot
nalogo, brez knkov. vztrajno in predano. Živo podobo življenja,
ko se mil je sreča nasmehnila in ustvarila samo v enem trenutku skozi nekoliko izmeii|anih besed z ljubljeno žensko, bo nosil vse živ Ijeiije. Ta slika je čista in ganljiva melodrama " V besedi |ezika, kot se ga je naučil od SVOJC matere. Prodaja vstopnic bo dve uri pred
predstavo.
Katja Dolenc
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Gorenjski prešuštniki
/c Z/BdnjiČ smo obljubili i: Doneskovptvf. Franca Kosa Se kakšno pikantno podrobnost iz življenja naših davnih prednikov. Da so bili ti slej ko prej na
gnjeni tudi k prešuštvovanju kje in kdaj pa niso - je samo po sebi umevno. Ne nazadnje pričajo o tem dejstvu dokumenti. Najprej navajamo enega, ki je nastal že 4. septembra 1561. "Jernej Ovsenek iz Tre-
bije, podlotnik Loškega gospostva m sodnije, ph-znava, daje odpeljal Jem ("Gera"), leno tvojega
brata l.ovreta. ter pri njej spol. Zato je hil IJ tednov zaprt v spodnjem delu grajskega stolpa, a vsled prošnje svoje lene in i: usmiljenja do tvojih peterih otrok je bit j>pel pomiloščen. Vendar mu Lenart pl.
Sigeszdorff zu Qroszwinkhiern, knezojreisinški tve
tovalee. oskrbnik m žtiničar loškega gospostva, prepoveduje, da ne sme v loškem okraju stanovati tako
dolgo časa, dokler mu te pregrehe ne odpusti jreisinški škof. - Pečatih so Jurij I en htin^er. loški mestni sodnik. Ludovik Weniger, Urban Kunstelj in Jakob liischocher, loški mešeanje in zapriseženi svetovale i. " Zdaj pa pomislite, kako poln hi
bil spodnji del loškega grajske
ga stolpa danes   če hi sploh še stal   m če bi še vedno praktiei rali take hude k,izni ;</ novodoh nt prcšuštnikc. In tla hi te izga njali i: domačih vasi in se ne bi smeli vrnili, vse dokler jim ne hi greha odpustil sam nadškoj Franc v Ljubljani' Hov, poma naj' - Osem let :a vaščanom i: 'Frebije te je v podobnih težavah znašel loški meščan. Pred 16. ju
lijem 1569je bilo zapisano: "Ja
koh Roglovič. meščan V loki. pritožuje se pri oskrh niku hškega gospostva proti odloku mestnega sodni ka. ki mu je ukazal, da naj vzame k sebi svojo prvo ženo ali pa naj gre iz mesta. Roglovič je namreč za pustil svojo prvo ženo. ktera baje ni spolnovala siv lih zakonskih tloFnosti. ter /c vzel k tebi dntgO. " In pred 22. decembrom istega leta: "Jakob Roglovič.
Na Loškem gradu in v mestu pod njim se je včasih sodilo trše kot danes.
meščan v Loki. prosi jreisinskt' ga škola. da bi se gti usmilil ter mu dovolil, da sme s SVOJO seda njo ženo mimo ostati v l.oki. akoravno se mu je ukazalo Z od lokom mestnega sodnika, da mora v treh dneh zapustiti mesto. " Dne 22. decembra je bil v
FreisingU spisan naslednji odgovor: "Ernest, administrator frei
sinške škofije, piše Lenarili pl. Sigesdorjfu, oskrbniku in žitni
carju Loškega gospostva, za
stran zade\c Jakoba Roglovičti. loškega meščana, ter mu veleva, da naj i.roči vso stvar naddu hovniku ali pa tisti cerkveni gO tposki, poti ktero spadala Roglo-
viČ m njegova žena. Pozneje naj
se mu poroča, kako je dotična
cerkvena gosposka rešila Roglo
vicevo prošnjo. " Preudarno, mar ne? Ena od prešuštnih zadev je dokumentirana tudi V
pismu i: Freisinga z dne 21. decembra 1654, "Frei
sinški škof Albreht Sigmund piše loškemu glavarju
pl. Wangereckhu ter mu naznanja, da je prejel njego
VO poročilo, v kterem mu je naznanil, kako je kazno val neke ženske zarod prešestvovanja. kako se je :a
rad tegú spri z mestno \odmjo m da ima vsled tega sedaj opraviti z deželno gOSpOsko. Skoj''pravi, da mu
ni ljubo, da je prišlo zarod te zadeve tako daleč. Gla
Var naj bi bil prej dobro premislil vso stvar, preden je dal zapreti mestnega sodnika. Kar je storjeno, ne da se popraviti. Sedaj je treba čakati rtizsodhe dežel
ne sodmje." Loški glavar je potem škofu večkrat po jasnjeval tvojo odločitev, nazadnje 6. junija 1655. "Kar se tiče dvojnega prešuštvovanja, kterega je bilo ohdolžeuih pet ž.enskih oseh. omenja loški glavar, da je obsojeni in usmrijem Jernej Baptistu pnznal še
prej, preden je bil dan na tezalnico, in tudi potem, da
je grešil ; rečeninii osebami iilavar pravi, da je na znani! njegove (Haptističeve) izjave tudi mestnemu sodniku Juriju Frueperger-ju, ki je potem zaslišal
omenjeni' ženske, klere so čez nekaj časa tudi prizna le svojo krivdo. (ilavar piše. tla je nato uktizal sodni ku. do mora izročiti le osebe tlcžclni sodni/i. Sothuk pa tega m hotel storiti, pač pa se je vsled te^a ukozfl priložil pri tleželnem glavarstvu, ktero je potem raz sodilo pravdo na korist loškemu mestu. "
Ja. časi so se res spremenili' Danes si še zamisliti ne moremo, da hi nekoga zaradi prešuštvovanja da
jati na natezalnico in naposled usmrtili, četudi bi
grešil s pelinu žt■nskiimi hkrati ali zapored. Ali /ni. tla bi dal loški glavar (pO novem: iitičehiik uptOVne
enote) zapreti sodnika okrajnega sodišča, če bi ta razsodil drugače kot on sam...
Ne prezrite
Zavod mladim
V Kranju bo dan ljubezni obeležen na Megasrčkovem Valentinovem plesu, v petek, 14. februarja 2003, od 20.00 ure dalje v dvorani Primskovo na koncertu priznanega glasbenega romantika Gorana Karana, ki je osvojil mnoga srca. Med vstopnicami bomo izžrebairdva srečneža, ki bosta lahko kramljala ob večerji z glasbeno zvezdo Goranom Kara-nom. Ob večerji, ki se bo zgodila takoj po koncertu, pa se bo Goran Karan slikal z izžrebanci.
Klub študentov Selške doline
Klub študentov Selške doline bo v soboto, 25. januarja 2003, organiziral ŠKIS-ov turnir v malem nogometu. Tekme bodo od 13.30 do 20.05 potekale v novoizgra-jeni športni dvorani v Železnikih. Tekmovalo bo 7 ekip z vse Gorenjske, po turnirju pa se bodo tekmovalci okrepčali na zabavi v restavraciji Lušina. Za glasbo bo poskrbela lokalna skupina 3=Pjančki, program pa bo povezoval DJ Vlaho. V soboto, 1. februarja, od 17.00 ure dalje lahko brezplačno smučate na smučišču Rudno. Ob tej priložnosti se boste lahko tudi pomerili v nočni tekmi. Tudi borderji bodo prišli na svoj račun.
Klub študentov Bled
Ni kaj, tudi blejski študentje skrbimo, da se vedno kaj dogaja. Zadnji teden meseca januarja bo bolj koncertno obarvan. V Blejski mladinski center ste vabljeni v petek, 24. januarja, ob 21.00 uri na koncert skupine Flegmatiki, v soboto, 25. januarja, ob 20.00 uri na KŠB žurz DJ Sashem ter v petek, 31. januarj, ob 21.00 uri na kon-' cert skupine Effect.
Klub študentov Poljanske doline
Vas vabi vsak torek ob 20. uri na ogled filmov v Filmsko gledališče v Škofjo Loko. Poleg tega pa vam enkrat mesečno omogočajo ugodne oglede filmov v Koloseju.
Zavod škofjeloške mladine
Vas v soboto, 25. februarja, ob 11. uri vabi, da se jim pridružite na delavnicah, ki bodo potekale na temo pisanje prošenj, načrtovanje kariere, reševanje sporov, prostovoljno delo in delo v tujini. Delavnice bodo potekale v prostorih kluba škofjeloških študentov in so namenjen mladim med 17. in 25. letom. Udeležba je brezplačna in vključuje kosilo.
Klub študentov Kranj
V torek, 28. januarja, vabi vse, ki boste pokazali svojo humanost na krvodajalsko akcijo. Prijave in informacije dobite na Info točki KŠK-ja. Akcija bo potekala v Ljubljani. Za nagrado dobite 3 kino karte. V sredo, 29. januarja, ob 20. uri pa vas vabi na zanimivo potopisno predavanje z naslovom S kajakom po svetovnih rekah.
Leto 2003 evropsko leto invalidov
Naj imajo svoj dan ... ne dan - naj bo leto 2003 njihovo
Mladost je samostojno življenjsko obdobje, v katerem poteka proces integracije v različne družbene vloge in pot k samostojnosti. Mladostnik invalid se na tej poti zaradi svojih omejenih fizičnih sposobnosti srečuje še z večjimi problemi. Nekateri potrebujejo pomoč 24 ur na dan, nekateri le občasno, nekateri pa so samostojni. Družba in mladi moramo omogočiti, da bodo tudi ti ljudje sami gospodarji svojih življenj in bodo s tem lažje prevzemali odgovornost za svoja ravnanja. In vsi skupaj moramo strmet k temu, da ne bo samo leto 2003 leto invalidov.
Vsa ta zastarela razmišljanja, da so ljudje s posebnimi potrebami nemočni in v vsakem primeru odvisni od koga, morajo danes v koš za smeti. Izražajo zahteve in potrebe, do enakih možnosti v življenju, kot jih imamo vsi ljudje.
Pa naj si bo to pri izobraževanju, pri uporabi zdravstvenih in socialnih storitev in pa seveda tudi pri udejstvovanju pri družabnih dogodkih in dejavnostih v prostem času. Ravno mineva deset let, odkar je generalna skupščina Združenih narodov sprejela standardna pravila, ki se zavzemajo, da bi ljudje s posebnimi potrebami imeli enake možnosti razvoja in rasti. Torej, ravno 3. decembra 2001, ob mednarodnem dnevu invalidov, je Svet Evropske unije razglasil leto 2003 za Evropsko leto invalidov tudi v Sloveniji. S tem, so vsem nam potrkali na vest in nam na krožniku ponudili zavedanje, da je potrebno nadaljevati ta boj proti diskriminaciji do hendikepi-ranih ljudi. Pravzaprav, prav vsak od nas je hendikepiran na določenem področju in če bomo imeli to v zavesti, bomo lažje sprejeli tudi to "drugačnost", ki je med nami in vedno bo!
Zdi se, da se stvari vseeno obračajo na bolje. Da je bil narejen en
velik premik v pozitivno smer z mislijo na ljudi, ki imajo posebne potrebe. Morda se tega na vsakem koraku vedno bolj zavedamo. Z madridsko deklaracijo, ki je bila sprejeta marca 2002, je bil predstavljen pogled na delo Evropske unije in pridruženih članic v letu 2003, na vseh področjih. Ena izmed poti, ki vodi naprej, je soočenje s problemom diskriminacije in odprtost do hendikepiranih ljudi, kar naj bi jim pomagalo do lažje vključitve v družbo. S strani vlade Republike Slovenije je bil tako sprejet sklep, da bo letošnje leto 2003 Evropsko leto invalidov tudi v Sloveniji. Zdaj smo se znašli v veliki "družini", ki se bo to leto še bolj angažirala na področju oza-veščanja ljudi, s problemi, s katerimi se ljudje s posebnimi potrebami spopadajo.
Ko mladostnik invalid zaključi srednješolsko izobraževanje, ostane sam. Študent invalid nima več podpore, oskrbe in zavetja zavoda. Prav tako pa nima prizna-
nega nobenega posebnega statusa, ki bi jim omogočal lažji študij. Za lažje premagovanje težav in opozarjanje javnosti so študentje ustanovili društvo študentov invalidov Slovenije, ki združuje moči za uresničevanje potreb študentov invalidov.
"Naloga in poslanstvo našega društva je, da zagotavlja pomoč študentom, na področju prevozov, fotokopiranja... priskoči na pomoč, ko se potrebuje sodelovanje koga od asistentov! Večkrat organiziramo tudi razne izlete in družabna srečanja! Leta 1996 je nastal Klub invalidnih študentov, ki se je pred dvema letoma preimenoval v Društvo invalidov. Mislim, da se glede pozornosti posvečene ljudem s posebnimi potrebami, stvari zelo izboljšujejo. V tem trenutku so stvari dosti boljše, kot so bile, a so še vedno daleč od tega, kar bi morale biti. Mislim, da bi bilo dobro nekaj postoriti na področju informiranosti -
Zgodilo se je...
Medicinska fakulteta v Mariboru bo
V petek, 17. januarja, je na tiskovni konferenci minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber sporočil javnosti, da bodo prvi študenti lahko začeli študirati medicino v Mariboru v študijskem letu 2004/2005.
Nova univerza na Primorskem
Odbor DZ za kulturo, šolstvo, znanost in šport je s 17 glasovi ZA in nobenim PROTI podprl odlok o ustanovitvi Univerze na Primorskem. Ustanovitveni akt tretje univerze v Sloveniji, o katerem naj bi državni zbor odločal predvidoma že na januarski seji, pa so poslanci s sprejetjem nekaterih dopolnil še dopolnili.
21. zimska študentska univerziada
V petek, 17. januarja, so se v italijanskem Trbižu s slovesnim odprtjem začele 21.
zimske športne igre študentov. Na letošnji univerziadi sodeluje več kot 1.800 športnikov - študentov iz 51 držav, med njimi petič tudi Slovenija.
Univerza v Mariboru
Najuspešnejši so tisti študenti, ki so bili vpisani v določen študijski program, naveden kot prva želja za študij. Najvišji osip na prehodu iz prvega v drugi letnik je na Ekonomsko-poslovni fakulteti, sledi Fakulteta za organizacijske vede Kranj ter Fakulteta za gradbeništvo. Najmanjši osip je na Fakulteti za strojništvo, kot zanimivost - 0 % v programu Tekstilstvo.
Nova študentska ustava
Nova študentska ustava na novo ureja tudi delitev denarja med organizacijskimi oblikami Študentske organizacije Slovenije. Drugače bo razdeljen tudi denar, zbran v študentski organizaciji; 61 odstotkov ga bodo namenili za delovanje študentskih organizacij univerz, od tega 40 odstotkov za ŠOUL, 21 odstotkov pa za delovanje ŠOUM. 30 odstotkov denarja bo šlo za delovanje študentskih klubov, 6 odstotkov pa za ŠOS.
Miroslav Andeljkovič - podpredsednik tega društva pa za Zadetek razmišlja.
kakšne pravice človek ima. Jaz osebno imam svoj avto, tako, da se glavne dejavnosti društva, kot so prevozi, nikoli nisem posluževal. Stanovanjskih problemov nimam, finančnih tudi ne, v končni fazi Som ekonomist. Kot problem se sem ter tja pokaže kakšen pločnik ali pa ko hočem kam na potovanje - ko ne morem na avtobus ali vlak. S samim odnosom študentov na fakulteti imam odlične izkušnje. Slišal sem tudi že zgodbe od drugih, a jaz nikoli nisem imel posebnih problemov. Ko moram spraviti voziček iz avtomobila, so mi študentje vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. A vedno ostaja tisti pomilujoč odnos - a ko te ljudje enkrat spoznajo se tudi to spremeni! Zavedati se moramo vedno bolj, da imajo tudi oni pravico, biti v družbi, ki jih bo sprejela medse in jim stala ob strani. Spoštujmo različnost in možnost neodvisnega življenja ljudi s posebnimi potrebami. Urška Humar
Tekoči izzivi
Medtem ko mladina počiva zaslužene počitnice, ki jih seveda vsak izkorišča na svoj način, mi snujemo nove načrte za leto 2003. Pripravlja se pestra paleta projektov tako za študente na Fakulteti za organizacijske vede kot mlade in mlade po srcu mesta Kranj in širne Gorenjske regije. Premika se tudi na političnem področju. Mestni občinski svet je v jadra zajel vetra in ta teden smo mestni svetniki imenovali vsa delovna telesa in tako tudi postavili temelje za nadaljnjo delo. Mladi smo s svojim zastopstvom zadovoljni, saj smo enakomerno porazdeljeni po vseh odborih in komisijah. Pred nami pa so koalicijski dogovori in seveda umestitev želja mladih v občinski proračun. In kaj si mladi najbolj želimo - en preprost prireditveni center, kjer bomo lahko ploskali, poplesavali, pa če je potrebno, tudi zavpili. Bolje tam, kot na občini. Seveda si zraven tega želimo konstruktivno soustvarjanje za boljši jutri. In ko smo že pri počitnicah. Zadnjič mi je Miloš razložil teorijo zimskih radosti. Približno takole: "Glede na družinski proračun okoli zimskih radosti malo improviziramo. Družinski izlet na smučišče me obere vsaj za 20 tisočakov. Tako pa gremo raje družno s sankami proti tromeji in si privoščimo avanturo, ob kateri te gotovo ne zazebe, pa še praktično je zastonj". Morda nasvet še za koga. Pa adijo Gorenjska.
Beno Fekonja
Mcgasrčkov
S>,3 MHZ
1betek< \tfflsi Februar
Duorana pplmsHouo
www. zAuoo-mLADim.com
od 20h dalje
Živijo zdravo in napredujejo gorenc^gorencu
V Kranju že od lanskega marca deluje skupina za samopomoč Območnega združenja Rdeči križ Kranj "Živimo zdravo", v katero je vključenih štirinajst otrok iz socialno marginalnih družin, ki so tudi materialno ogrožene. V skupino so jih napotile šolske svetovalke, otroci pa so si v slabem letu že vidno izboljšali svojo samopodobo.
Skupina je nastala / namenom, da si otroci oblikujejo in izboljšajo samopodobo. se naučijo /dravo
živeti, vključiti v dražbo, komunicirati med seboj in da spoznajo se
drugačno življenje, kakršnega so vajeni. "Velik poudarek je na zdravem načinu življenja brez škodljivih zasvojenosti in jih navaditi, da bodo znali trajno skrbeti za svoje zdravje, obenem pa jih usposobiti za boljše medsebojne odnose," je povedala Milka Mik-lavčič. sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Kranj, in pojasnila, da so otroci prišli na
predlog socialnih delavk osnovnih šol pretežno iz. občine Kranj, med njimi največ iz Osnovne šole Helene Puhar. nakar jih je prevzela mentorica Stanku Stajer. Sprva so načrtovali srečanje in dva izleta oz. pohoda na mesec. Izkušnje pa so dale povod za večkratna srečanja otrok v naravi, saj so se otroci le tako bolj povezali med seboj in postali bolj odprti. Skupini štirinajstih otrok seje pri-
družila še druga mentorica Bilja -na Djakovič. ki daje velik poudarek predvsem razvoju pozitivne samopodobe.
V slabem letu delovanja so izvedli že veliko celodnevnih pohodov, Športni dan na stadionu v Kranju, kjer so se igrali z. žogo, orientacijski pohod, kostanjev piknik. Jeseni jim je Rdeči križ Kranj organiziral tabor ha Otov-cu, prejeli so šolske potrebščine, med šolskimi počitnicami pa so šli vsi otroci tudi na brezplačno letovanje na morje na Debeli rtič, saj Imajo Marši /elo nizek finančni status. Nekateri jim ne morejo dati niti malice, zato Rdeči križ Kranj za pomoč Večkrat naprosi donatorje kakor sta podjetji Tuš in Arvaj. ki velikodušno pomagajo s svojimi izdelki, za kar se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujejo. Ob tem se Rdeči križ srečuje tudi s težavami pri prevo/u. saj so večkrat krili stroške kar sami.
"Dosedanja srečanja / otroki pa so pokazala, da je oblika dela, ki se izvaja v okviru skupine, za njih zelo koristna. To nam potrjujejo
Pomoč mladim mamicam
Klub študentov Kranj in Območno združenje Rdečega križa Kranj objavljata razpis za akcijo Mlade mamice.
Kranj - Organizatorja želita z akcijo MLADE MAMICI, pomagati staršem - študentom, ki imajo poleg velike odgovornosti do otrok še obveznosti do študija, nekateri živijo \ prostorski stiski, ob študiju še delajo, so nasploh v težkem socialnem položaju, med njimi je veliko mater samohranilk. Ob vsem tem pa študentje kot starši niso uprav ičeni do denarnega dodatka, saj jim morajo po zakonu preživljati starši, dokler študirajo. Upravičeni so le do Otroškega dodatka, ne pa tudi do z m žanja stroškov za vrtec ali celo brezplačnega varstva. Država in pristojne ustanove po mnenju organizatorjev ne nudijo zadostne pomoči, zato objavljata ra/pis.
Prosilcem, ki bodo izpolnjevali pogoje razpisa, bosta KSK m OZRK podarila vrednostne bone za nakup otroške opreme, oblek in igrač. Na razpis se lahko prijavijo samo straši - študenti, ki so člani Kluba študentov Kranj in so uredili članstvo za tekoče leto (2002/2003) dO dneva razpisa (22. 1. 2003). Starši bodo prejeli en polni vrednostni bon za enega otroka in po en polovični bon za vsakega naslednjega otroka (en otrok 100% vrednost bona. dva otroka I 50'-<. trije otroci 2007»...).
tudi njihovi telefonski klici, ko Sprašujejo, kdaj se bodo ponovno srečali." pravi Milka. Obenem so
sc otroci zelo odprli, napredovali
v samopodobi in tudi v ostalih pogledih, zato bi s skupino radi na-
daljeVali. Pomagajo jim vojaki na
nadomestnem služenju, potrebnih pa bi bilo še nekaj prostovoljcev, da bi se v skupino lahko vključilo še več otrok. V letošnjem letu načrtujejo, da bi se obe mentorici, ki
Starost otroka ni omejena. Na razpis se lahko prijavi samo eden od staršev otroka, Cc se prijavita oba starša, sta upravičena do enega polnega bona oziroma, če imata dva otroka, do enega in pol itd. Prošnje pošljite na Klub študentov
Kranj, Glavni trg 20, 4000 Kranj, do vključno 8. 3. 2003. Prošnji priložite izpis i/ rojstne matične knjige otroka (lahko kopija) m številko članske izkaznice Kluba študentov Kranj (za potrebe preverjanja statusa študenta in članstva KŠK).
Sredstva za pomoč mladim star Šem bodo zbirali na dražbi umetniških gorenjskih umetnikov, ki bo 25. marca 2003 V sejni sobi Mestne občine Kranj.
Katja Dolenc
"Novo delo"
za težje zaposljive
Kranj V petek, 17. januarja, je Varstveno delovni center Kranj
obiskala delegacija avstrijske deželne agencije za zaposlovanje težje zaposljivih in socialno izključenih oseb Neue Arbeit. Poleg avstrijskih predstavnikov in Iv icc Matko. direktorice Vaistve no delovnega centra Kranj, so bili na strokovnem posvetu tudi Slavka Zupan iz Regionalne razvojne agencije Gorenjske, predstavnici Mestne občine Kranj in predstav niki Zavoda za zaposlovanje Območne enote Kranj. Pogovor je potekal v smislu primerjave pro gramov z željo po skupnem sode lovanju. srečanje pa bo naslednjič marca v Celovcu. Avstrijska dele gacija si je po srečanju ogledala Varstveno delovni center in v aro vance pri njihovem delu. Nad ak
tivnostnii so bili pozitivno presenečeni. Katja Dolenc
pokrivata  pomembna dela pri vzgoji in pomoči otrokom, še bolj pove/ali in da bi bilo dc|av nosti še več. Ker so s svojimi finančni mi siedstv i piav i.iko omejeni, na
prosa jo za donacijc občino Kranj in podjetnike. Redno in v veliki meri jim pomaga Mestna občina Kranj in podjetje Sava, d.d., ki se
jim Območno združenje Rdečega
križa Kranj ob tej priložnosti prav tako iskreno zahvaljuje, svojo pomoč pa je pripravljena nuditi tudi Sava TireS. Letos se bodo s svo
jim programom pra> tako prijavili na razpis /a finančna sredstva. Skupina Za samopomoč tako
otrokom spodbuja posameznikovo samostojnost in prevzemanje odgovornosti za svoje ravnanje, predvsem pa otrokov občutek lastne vrednosti, ki je pogojen z več dejavniki. Najboljši pokaza tel j pa je otroško zadovoljstvo in napredek v notranjem razvoju, ki
pa je številnim zaradi trpkih raz mer in življenjskih stisk še vedno
oddaljeno.
Katja Dolenc, loto lina Doki
Krvodajalska akcija
Območno združenje Rdečega križa Kranj bo za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani organiziral krvodajalsko akcijo v ponedeljek, 27. januarja, v torek, 28. januarja, in v četrtek, 30. januarja.
Kranj. Odhod avtobusov bo ob 6.00 z avtobusne postaje Voglje, ob 7.00 z avtobusne postaje Ore
hek in Drulovka. ob 8.00 z avto busne postaje pred Domom druž benih organizacij, ob 'J.00 z vseh avtobusnih postaj Zalog in ob 10.00 z avtobusne postaje pred hotelom Creina. Akcije se lahko udeležite vsi. ki to želite. Za dodatne informacije pokličite po te lelonu 04/236-44-10.
Katja Dolenc
Kranj - Za vse. ki boste darovali, so organizirali poseben avtobusni prevoz. V ponedeljek, 27. januarja, so v akcijo vključeni krajevni odbori RK Preddvor,
Primskovo. Predoslje ko Srednja
ekonomska in upravno administrativna šola v Kranju. Odhod avtobusov bo oh 6.(M) z avtobusne postaje preti trgovino Dvor v Preddvoru, ob 7.00 izpred Doma krajanov Primskovo m z avtobusne postaje Gorenje, ob S.00 z. avtobusne postaje preti trgovino Klanec, ob 9.00 z avtobusne postaje Predoslje in ob 10.00 z Gregorčičeve ulice izpred Telekoma v Kianju.
V torek, 2N. januarja, so v ak
Cljo vključeni krajevni odbor RK /lato polje. Klub študentov Kranj. Fakulteta za organizacijske vede in Srednja elektro šola. Odhod avtobusov bo ob 7.00 izpred Krajevne skupnosti Zlato polje na Ulici F. R. Staneta 13, oh H.00 s parki rišča pred Fakulteto za organizacijske vede in ob 8.15 z avtobusne postaje pred hotelom Creina, ob 9.00 in oh 10.00 pa s parkuiščua pred Srednjo elektro šolo.
V četrtek, 30. januarja, so v akcijo vključeni krajevni odbori RK Voglje, Orehek - Drulovka, Struževo. Zalog in Gimnazija
Pomagamo trem gorenjskim družinam z invalidnimi otroki.
Vse dobre stvari so tri, naredimo nekaj dobrega vsi. Gorenjski glas je že prispeval 300 tisoč tolarjev, vsaki po 100 tisoč tolarjev.
Dobrodelna akcija Goicik GorenCU bo potekala tri mesece, prosto
voljne prispevke zbiramo za invalidne otroke, ki smo vam jih predsta vili v Gorenjskem glasu 31. decembra 2002.
Dobrodelno akcijo votli naša novinarka Danica Zavrl Žlebir. kije bila pred leti uvrščena med ljudi odprtih rok. "Mislim, da ima posluh za človeka v sebi ve
liko ljudi, le impulz rabijo, da ga potegnejo na piano."
/ nami je Sladžan llm^jenovič z Jesenic, ki je bil lani uvrščen meti ljudi odprtih rok: "Darovali je posebna sreča. Usti, ki
niso se nikomur pomagali, zamujajo
najlepše trenutke v Življenju. Obču tek. tla si nekomu pomagal, je nepopisen."
Z nami je tudi Aleksander Mež.ek iz Žirovnice, živi v Londonu, ki je bil izbran za dobrotnika leta 2002: "Daš. kar lahko. Pomembno je le. da daješ " Svoje prispevke lahko nakažete:
za Zana z Bodešč pri Bledu, ki potrebuje trans
poitni invalidski voziček, na transakcijski račun OZ
Rdečega križa Radovljica 07000-0000487321 (sklic oo 2909)
za Aleksandra, l mino in droge otroke s posebnimi potrebami z Jesenic na TR OZ Rdečega križa Jesenice pri Abanki 05100-8010106034 (sklic 555) - za /orana iz Škofje Loke, ki potrebuje dvižno
ploščad, na TR Društva paraplegiko\ Gorenjske 07000-0000108633
(sklic 555 s pripisom: dvigalo Komljen)
V zadnjih dveh tetinih SO za /ana Komaca z Bodešč pri Bledu daio vali Jože Soklič (20.000). Raja 115.000), Jože Mulej (15.000), Helena Svetina (10.000). Tio Pnevmatika, d.o.o. (20.000), Ivanka I laiulei (10.000) in Marija Langus (5.000); za Aleksandra. I mino in druge Otroke s posebnimi potrebami z Jesenic Društvo Sonček Zgornje Gorenjske. Jesenice (25.000); za Zorana Komljciia. katerega akcijo so po novno okrepili v mesecu decembra, pa družina Logar (5.000) in Marica Oblak (3000).
Strgarjevi se iskreno zahvaljujejo
Gorjuše - Lani V začetku septembra je požar uničil gospodarsko
poslopje Strgarjevih po domače IV Boštel na Spodnjih Gorjušah 8 v
krajevni skupnosti Kopii\nik (iorjuše v Bohinju. Boštetovim so priskočili na pomoč gasilci Gorjul in Koprivnika; krajanke in krajani Gorjuš ter Koprivnika; Odbor za pomoč v krajevni skupnosti Kopriv
nik (iorjuše; sosedje pri gašenju in obnovi. GG Bled; Občina Bohinj in Režijski obrat Bohinj; Gradbeno podjetje Bohinj; LIP Bohinj; Zaga
Cešnjica: Triglavski narodni park Bled; lovska družina Nomeni Gorjuše in lovci; krajani Stare Fužine. Srednje vasi. Nemškega Rov ta. Nomenja in Raven; Prevozništvo Jensterle; Sirarna Čulk; Kmetijska
pospeševalna služba s kmetovalci m Zadruga Gozd Bled. Strgarjevi se vsem. ki so sodelovali in pomagali pri gašenju in jim tudi po tem kakorkoli pomagali, iskreno zahvaljujejo A. Z.
gala koncert Radia Ognjišče
9. februar 2003 ob 15.00 in 19.00 Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani
vstopnice so žc v prodaji, telefon 01/512-11-26
Imate priložnost postati soustvarjalkaAec mozaika zanesljive, dinamične in k strankam usmerjene zavarovalnice, ki uspešno deluje v slovenskem prostoru od leta 1991.
Vaš nov izziv!
V razvejano mrežo poslovnih enot po Sloveniji vabimo prodorne, odločne, urejene in k uspehom naravnane
zavarovalne zastopnike
ki boste s svetovalnim delom na terenu tržili naša zavarovanja na območju GORENJSKE.
Če izpolnjujete pogoje:
vsaj 5. stopnja izobrazbe
2 leti delovnih izkušenj
vozniški izpit "B" kategorije,
poznavanje uporabe orodij MS Office okolja in ste samostojni, iniciativni ter komunikativni, se lahko pridružite sodelavkam in sodelavcem v urejenem in prijetnem delovnem okolju.
Ponujamo vam možnost: izobraževanja,
dokazovanja svojih sposobnosti,
plačila glede na uspešnost,
samostojnega organiziranja delovnega časa.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriàtic zavarovalna družba d.d. Koper, poslovna enota Kranj, Kidričeva 2, 4000 Kranj. Kandidati bodo o odločitvi obveščni v 8 dneh po sklenitvi pogodbe z izbranimi kandidati.
Adriàtic
zavarovalna družba d.d.
Korenček, bučke in leča proti raku
Vsi vsebujejo zdravilne učinkovine, ki pripomorejo k zdravljenju telesnih celic, napadenih od rakastih celic. V njih so tudi pomembni antioksidanti, ki delujejo proti škodljivim prostim radikalom, s čimer se zavira izgubljene
celične energije, ki je bistvenega pomena za vitalnost.
Korenje varuje pred prostimi radikali in drugimi škodljivimi snovmi. Pospešuje celično presnovo, krepi vse sluznice v telesu, deluje pomladimo in zaustavlja procese staranja. Krepi imunski sistem, srce in ožilje. Njegovo barvilo beta karotin je predstop-nja za življenjsko pomemben vitamin A, saj varuje pred okužbami in boleznimi. Ima tudi veliko selena, ki je za imunski sistem najpomembnejši mikroelement, saj varuje naše celice pred sovražniki. Izredno je pomemben, kadar smo v stresnem položaju. Zalo je pri rakavih bolnikih korenje pomemben del prehrane. Korenje je mojster preživetja! Neobčutljivo je na vreme, preden nam prepusti
svojo bogato zakladnico mikroelementov, pa ga je potrebno temeljito prekuhati, najbolje z nekaj maščobe ali olja, saj so najpomembnejši karotini topni v maščobah in brez. njih ne morejo prodreti iz črevesja v kri in nato do celic.
Korenje ima svetovni rekord v vsebnosti vitamina A. Strokovnjaka Klaus Oberbeil in Christiane Lentz. sta navedla podatek, da korenje vsebuje toliko vitaminov A kot debela pilula vitamina A iz lekarne. Seveda je vitamin iz korenja veliko bolj zdrav in organizmu domač, zato lahko pojemo korenja obilo. Beta karotin je pomembno orožje imunskega sistema. Sluznice v celotnem telesu
naredi nepremagljive za bakterije ali viruse in je tako imenovani transkripcijski faktor za gene v celičnem jedru, ki lahko izzovejo celično presnovo le takrat, kadar jim vitamin iz, korenja pri tem pomaga. Nam pa se poveča svežina in sposobnost.
Bučke pospešujejo celično presnovo, izboljšajo možganske zmožnosti in sposobnost koncentracije, živčevje hkrati pomirjajo in pospešujejo njegovo delovanje, povečujejo sposobnost organizma, krepijo srce in mišice, raz-strupljajo črevesje, krepijo imunski sistem in vse telesne sluznice. Prav tako vsebujejo veliko vitamL na A, ki ga je potrebno na piano "izzvati" z oljem. Provitamin A iz
bučk pa sodi med "najhitrejše" biološke snovi, ki iz krvi takoj doseže celična jedra in ker je topen v maščobam, prodre skozi oljnato - vodnato jedmomembrano v notranjost jedra, kjer se rojeva telesno in duševno zdravje. Znotraj celice sproži delovanje genov in spodbudi celotno celično presnovo. Podobno vlogo ima tudi vitamin E, ki ga lupina bučk prav tako vsebuje. Nekatere vrste buč so zelo okusne prav surove. Če jih kupujete v trgovini pri neznanih proizvajalcih, pa kemične ostanke škodljivih snovi temeljito sperite z vodo.
Leča daje železo za nastajanje krvi in preskrbo celic s kisikom, pospešuje nastajanje hormonov in
delovanje genov v celičnih jedrih, skrbi za vitalnost in duhovno svežino, pomaga pri pomlajevanju vezivnih tkiv, poživlja z. beljakovinami, uravnava količino sladkorja v krvi in s tem pomaga proti utrujenosti in nezmožnosti za delo, krepi delovanje živčnega sistema in možganov. Leča vsebuje kompleksne ogljikove hidrate, ki se v krvni obtok izločajo postopoma, kar omogoči enakomernejšo, več ur trajajočo preskrbo celic s krvnim sladkorjem ali glukozo. To je še posebej pomembno za živčne in možganske celice, jo nujno potrebujejo za svoje delovanje.
Katja Dolenc, foto: Danica Dolenc
Za vas izbira Danica Dolenc
Vseeno, če ni vsak dan potica
Repa in zelje sta zimsko veselje, bi lahko rekli, saj v teh dneh po njiju diši skoraj za vsakimi slo venskimi vrati. Privoščimo si ju, kolikor nam duša da kajti bolj zdravo in ceneje bi težko jedli. Zeljna juha s krompirjem, zeljna ali repna kaša, nadevano zelje, sarme iz zeljnih listov, zelna-ta solata s krompirjem, segedin golaž, dušeno zelje, madžarsko zelje, prisiljeno zelje. Saj si ne moremo več zamisliti krvavice ali pečenice brez ze lja ali repe in ocvirkov. Preden je v Evropo prišel krompir, je tu pela predvsem repa. Medlem ko je kislo zelje zakladnica vitamina C in A in rudnin, ni repa nič manj pomembna: ko smo po praznikih vsi prenažrti, bo prav ona tista, ki bo pometla z vso navlako in žlindro v telesu. Sladka ali kisla, še posebej pa njena cima poživlja žleze, čisti žile, z. njo je presnova učinkovitejša. Zelo dobro učinkuje na dihala, čisti kri, ureja prebavo in kar je danes zelo pomembno: blokira delovanje kanceroge-nih snovi, torej, preprečuje raka. Zato naj bosta repa in zelje vsaj
dvakrat na teden na našem jedilniku. In nikar ju predolgo kuhati!
Piščančja bedra z rdečim zeljem
Za 4 osebe potrebujemo: 4 piščančja bedra, 1 kg rdečega zelja, 40 g masla ali margarine, četrt 1 mesne juhe iz kocke, sol, poper, ščepec sladkorja.
Zeljno glavo razrežemo na četrtine. Zunanje, uvele lisle odstrani-
mo. Izrežemo kocen. Zelje narežemo na tanke rezance. Čebulo olupimo in razrežemo na četrtine. V kožici segrejemo maščobo in na njej po-pečemo čebulo, da po-slekleni. Dodamo zelje in ga med mešanjem pražimo. Zali-jemo z juho, solimo in popramo. Zelje pokrijemo in duši-mo približno 20 minut. Medtem segrejemo v ponvi olje in na njem popečemo piščančja bedra, da z obeh strani lepo porjavijo. Solimo jih, nato pa položimo na zelje in skupaj dušimo še 10 do 15 minut. Po okusu zelje še začinimo s soljo poprom in sladkorjem.
Kisla repa s kašo in krompirjem
V mrzlo vodo pristavimo olup-ljen in na kocke narezan krompir (2 do 3 krompirje računajmo na osebo, voda pa naj za kakšen centimeter prekriva krompir), dodamo list lovora. Ko krompir zavre, mu dodamo 1 del oprane prosene
kaše, nekaj zrn stolčenega popra in pol žličke strte kumine, 2 stroka sesekljanega česna ter malo majarona. Medtem ko se kaša s krompirjem kuha, v ponvi segrejemo malo olja in na njem opraži-mo manjšo sesekljano čebulo ali šalotko, nato pa nanjo stresemo dobrega pol kilograma kisle repe, jO na hitro popražimo na čebuli in stresemo h krompirjevi kaši. Jed malce potolčemo s tolkačem in zabelimo z ocvirki, z zaseko ali z olivnim oljem. Jed naj bo gosta. Repa naj ostane trdna, kajti le tako bo ohranila čim več zdravih sestavin. Ponudimo jo skupaj s pečenko.
Skuše ali škombri po tržaško
Za 4 osebe potrebujemo ca 10 do 12 škombrov, 120 g olja, 3 žlice oljčnega olja, 3 stroke česna, peteršilj, 20 dag olupljenih paradižnikov ali pelatov, voda ali belo vino.
Skuše ali škombre dobro očistimo, posebno trebušno votlino, da iz nje speremo vso kri, jih dobro odcedimo in osušimo s papirnatimi servieti. Solimo jih in zunaj in
znotraj pokapljamo z. limoninim sokom. Tako naj stoje eno uro. Nato jih še enkrat malce popivna-mo s papirjem, jih pomokamo in na hitro ocvremo v olju. Ocvrte drugo poleg druge zložimo v drugo kožico, dodamo oljčno olje, paradižnike, pol kozarca belega vina, česen, peteršilj in polijemo s precejenim oljem od pečenja. Skombre potem dušimo v kožici do mehkega.
Tedenski jedilnik
Nedelja - Kosilo: goveja juha z zdrobovimi žličniki, piščančja bedra z rdečim zeljem, krompir v koščkih, jabolčni zavitek, pomarančni sok Večerja: mešana solata s tunino in z zrnatim kruhom, bela kava Ponedeljek - Kosilo: segedin golaž, pire krompir, kozarce vina ali piva, sadni sok. Večerja: palačinke z marmelado, češpljev kompot. Torek - Kosilo: z.eljnata juha s krompirjem, skutni cmoki. Večerja: usukani močnik, kislo mleko ali jogurt.
Sreda - Kosilo: dušena kisla repa, krompir v kosih, krvavice, Večerja: ocvrte sardelice, krompirjeva solata.
Četrtek - Kosilo: Krompirjeva kaša z repo, svinjska pečenka, solata Večerja: zeliščna skuta, zrnat kruh, sadni čaj ali bela kava. Petek - Kosilo: škombri ali skuše po tržaško, polenta, radič v solati, teran. Večerja: dušeno zelje, hrenovka, zrnat kruh, bela kava. Sobota - Kosilo: Jcšprenj z. gnjatjo, črn kruh, kozarec cvička, za otroke sok. Večerja: narezek z nekaj vrstami sira, s kumaricami in z olivami, kruh, sadni čaj.
Repa in zelje za zimsko veselje
Utrjevanje kože
Koža je naš največji organ, ki potrebuje nego. V mladih letih je običajno prožna, vitalna, elastična in zdrava, in se zanjo redko zmenimo. Po dvajsetih pa se že začno kazati prvi sledovi upadanja prožnosti, še posebej če se ne živi zdravo. Lepa koža je posledica dobrega fizičnega in psihičnega počutja, za kar se lahko poskrbi z redno telovadbo, športom, zdravo prehrano, gibanjem v naravi, posebna nega kože pa zdrav videz še poveča. Ob tuširanju je za utrjevanje priporočljiv peeling, ki s kože odstrani mrtve celice, poživi krvni pretok in jo utrjuje. Kožo lahko tudi masirate na suho
Etno
Etno je še vedno aktualen. Sicer pa je privlačen vselej. Včasih so se kosi zanimive garderobe dobivali le v Intershopih ali posebnih trgovinah z uvoženim blagom iz Južne Amerike, Kitajske, Indije. Letošnja moda je zopet obudila etno kroje, materiale, vzorce, nakit, barve, kroje, predvsem pa naravne ali pa naravnim imitirane
materiale. "Modernizirani" predstavljajo skoraj obvezni del garderobe, mladih in starejših, ki pa kar vabijo k temu, da bi jih imeli, saj so zelo privlačni. Kombinacije pa prepuščene domišljiji. Kosi garderobe mešanih kultur so po modnem trendu pravzaprav zapovedane. Najbolj privlačni med njimi pa sta kavbojska in indijanska, ki nudita res širok izbor kombinacij. Pa ne pozabite na modne dodatke, ki naj bodo predvsem iz naravnih materialov. K.D.
UINERS CLUB SLO, d.o.o.. Dunajska 1?Q. 10-00 LJubljana • SLOVENICH. d.d., Celovška c. 20B, 100G LJubljana
s primerno gosto krtačo, pomembno pa je redno izvajanje, saj se le tako čez. nekaj časa vidijo rezultati. Izredno blagodejno je tudi tuširanje telesa z izmenjevanjem tople in mrzle vode, kar pospeši prekrvitev celotnega telesa, spodbudi pretok energije in dvigne pretok življenjske energije. K.D.
Za pritožbo petnajst dni
Delodajalci zaposlenim plačajo največ 120 dni bolniškega dopusta letno. Spremembe obveznega zdravstvenega zavarovanja so zavarovancem podaljšale pritožbeni rok,
zavodu za zdravstveno zavarovanje pa povečale izgubo.
Kranj - Z novim letom so začele veljati spremenjene določbe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki posegajo na področje pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja in naj bi izboljšale pravno in sodno varstvo zavarovancev ter pospešile postopke odločanja o pravicah iz omenjenega zdravstvenega zavarovanja.
To naj hi bili tudi glavni ra/logi. tla se je ministrstvo /a zdravje odločilo /a spremembe zakonodaje. Že sedaj je jasno, da bo tudi v njih moč najti "luknje", kar bi lahko celo povečalo obseg bolniškega dopusta in je nasprotno od želene ga. Pri njihovi pripravi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ni sodeloval. Ministrstvo in zavod imata z dialogom kronične težave in še naprej ostajata vsak na svojem bregu. Spremembe naj hi zavodu povečale dosedanjo izgubo za okoli 3 milijarde tolarjev, o njihovih prednostih in slabostih za delodajalce in zaposlene pa smo se pogovarjali z direktorjem Območne enote zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Kranju Srečkom Krznožnikom.
Zakaj so bile spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju potrebne'.' Ali je bil dosedanji zakon neustrezen in kako obsežno so posegle vanj?
"Spremembe določb zakona sledijo odločbi ustavnega sodišča, ki je zahtevalo, da morajo biti postopki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja usklajeni z določbam zakona o upravnem postopku. Spremembe naj bi izboljšale tudi pravno varstvo zavarovanih oseb. Zakonodaja je bila sprejeta junija lani. spremembe pa so začele veljati s I. januarjem letos. Spremembe posegajo predvsem na področje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Spremenile so se le nekatere določbe, pri tem pa je treba polej: zakona o zdravstve nem varstvu in zdravstvenem zavarovanju omeniti tudi zakon o delovnih razmerjih. Prvi zakon spreminja postopke dela dosedanjih zdravniških komisij, drugi pa nekoliko drugače ureja pravice do nadomestil za bolniški dopust."
Doslej so imele pristojnost dajanja strokovnih zdravniških mnenj zdravniške komisije, po novem bodo to delo opravljali imenovani zdravniki. Kakšne spremembe prinaša to v praksi?
"Pristojnosti imenovanega zdravnika določa zakon, imenovani zdravnik pa med drugim odloča o začasni nezmožnosti za
delo zaradi bolezni nad 30 dni. Gre za pristojnost, ki jo je zdravnik imel že doslej. Odloča tudi o zahtevi zavarovanca in delodajalca za presojo ocene izbranega zdravnika o nezmožnosti za delo do 30 dni. o napotitvi na zdraviliško zdravljenje, o upravičenosti do medicinsko tehničnega pripomočka pred iztekom trajnostne dobe, o pravici do zahtevnejših pripomočkov ter o upravičenosti zdravljenja v tujini. Bistvena novost pa je. da zdravnik po novem ne Izda mnenja, ampak sklep, kar pomeni, da je zdravnik doslej de tal kot izvedenec v tem postopku, odločala pa je območna enota /.//.S. zdaj pa je odločanje v dokončni pristojnosti imenovanega zdravnika. Na sklep zdravnika se prizadeti lahko pritoži na zdravstveno komisiji), sklep komisije je dokončen in zoper njega je mogoča pritožba na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani."
Kdo je določil imenovane zdravnike in koliko jih je na Gorenjskem?
"Imenovane zdravnike je imenoval upravni odbor zavoda. Na Gorenjskem imajo la status štirje retlno zaposleni zdravniki zavoda in pet dosedanjih zunanjih pogodbenih zdravnikov."
Ali so spremembe posegle tudi na področje pravice do nadomestila, pogrebnine in posmrtnine?
"Z že omenjenimi spremembami so bile julija lani sprejete tudi spremembe na področju posmrt-nin, pogrebnin in potnih stroškov, ki pa so začele veljati takoj. V praksi je sprememba pomenila vrnitev v stanje pred koncem leta 2001. ko so bile sprejete spremembe, ki so v javnosti naletele na precejšnje razburjenje."
Ixmi so v javnosti precej vroče krvi povzročile predlagane spremembe povračila potnih stroškov zavarovancem in na koncu je vendarle prevladala sprejemljivejša oblika. So zadnje spremembe posegle tudi na to področje?
"Tudi za povračila potnih slroš kov veljajo spremembe od lanskega julija. Upravičenost pa se presoja enako kot pred koncem leta 2001, kar pomeni, da ima zavaro
Novi programi v podjetjih zahtevajo sposobne sodelavce, ki so komunikativni, odgovorni in dosledni pri svojem delu, predvsem pa morajo imeti občutek za ljudi in timsko delo. Če ste se prepoznali v naštetih karakteristikah, potem vas vabimo k sodelovanju. V proizvodnji smuči v Begunjah iščemo sodelavce na delovnih mestih:
VODJA PROCESA V PROIZVODNJI SMUČI
• zahtevana VI. ali VII. stopnja izobrazbe ustrezne tehnične smeri (lesarska, strojna, kemijska, org. dela)
• zaželene izkušnje na področju vodenja in dela z ljudmi
• aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
• poznavanje računalniških programov WORD, EXCEL, AUTOCAD
SKUPINOVODJA OBDELAVE SMUČI
• zahtevana V. ali VI. stopnja izobrazbe ustrezne tehnične smeri (lesarska, strojna, kemijska, org. dela)
• zaželene izkušnje na področju vodenja in dela z ljudmi
• pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika
• poznavanje računalniških programov WORD in EXCEL
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki že imajo izkušnje na podobnih delovnih mestih in pri vodenju s cilji. Ponujamo sklenitev delovnega razmerja za določen čas enega leta s trimesečnim poskusnim delom, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo osem dni po objavi na naslovu ELAN, d.d., Kadrovska služba, Begunje 1, 4275 BEGUNJE NA GORENJSKEM.
Srečko Erznožnik, direktor kranjske območne enote ZZZS
vana oseba pravico do povračila potnih stroškov, če mora zaradi zdravstvene storitve potovati v drug kraj. Do povračila je oseba uprav ičena tedaj, ko stroški prese žejo prispevek zavarovane osebe, ki je trenutno okoli 3.000 tolaijev mesečno. ZZZS na osnovi potrdila, izda ga zdravnik, ki je oprav i I storitev, izplača povračilo, o tem obvesti zavarovanca ter poskrbi za hrezgotov insko nakazilo."
Pomembne so tudi spremembe nadomestil za odsotnost z dela zaradi bolezni. Delodajalci so si izborili plačilo nadomestila za 120-dnevno bolniško. Kaj to pomeni za delavca?
"Zakon na tem področju uvaja več novosti; obvezno zdravstveno zavarovanje vsebuje izplačilo nadomestila nad 30 delovnih dni, po
novem pa mora delodajalec plačati delavcu nadomestilo za odsotnost z dela zaradi bolezni za največ 120 delovnih dni v enem ko ledarskem letu in pri istem delodajalcu. To velja za bolezni in poškodbe zunaj tlela. Začasne ne zmožnosti se seštevajo in ko dOSC žejo skupno število 120 dni v enem letu. preide obveznost plačila nadomestila plače na ZZZS. V primeru dveh ali več odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 dni, prekinitev med eno in drugo odsotnostjo pa traja manj kot 10 delovnih dni, izplača tlelo dajalec za čas nadaljnje odsotnosti otl prekinitve naprej nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, npr, Se zdravnik ugotovi, da je delavec začasno nezmožen za delo in mu je določil
tridnevno bolniško in je potem
slednja prekinjena, po devetih dneh pa je zaradi iste poškodbe ali bolezni spet na bolniškem dopustu, to pomenil <Ja od prvega dnevna vnovične bolniške Dado mestilo plače bremeni ZZZS."
Po kolikšnem času bolniškega dopusta o upravičenosti do slednjega odloča komisija?
"V primeru, da je obveznost za ZZZS nastala po 30 dneh, velja takt) kot dosedaj. da mora osebni zdravnik dati predlog imenovane mu zdravniku najpozneje 10 dni pred iztekom 30. dne. Če pa je posameznik na bolniškem dopustu že več kot 120 dni, mora imeno vani zdravnik dati predlog za pla čilo nadomestila še preti iztekom tega roka. oziroma takoj, ko za to
Zdravniški nasveti
Kranj - Minuli teden smo na strani Zdravje začeli z novo rubriko zdravniškega svetovanja, ki je namenjena vašim vprašanjem povezanim z zdravstvenimi težavami in ohranjanjem zdravja. K sodelovanju smo povabili specialista kardiologa primarija mag. Slavka Popadiča, dr. med., ki bo odgovarjal na vaša vprašanja.
Prim. mag. Slavko Popadič, dr. med.
Prim. mag. Popadič je končal ljubljansko medicinsko fakulteto, v Beogradu pa je opravil speciali
stični izpit iz pediatrije m podip
lomski študij kardiologije. Svoje medicinsko znanje je izpopolnje val tudi na Oxlbrdu. kjei je opravil magisterij iz kardiologije. Leta
1973 je prejel naziv primarija, za
radi   svojega   pedagoško men
torskega tlela pa leta 1990 še naziv svetnika. Dolga leta je bil vodja pediatrično kardiološke službe
na ljubljanski Ginekološki kliniki, redno je sodeloval tudi na pediatričnih, kardioloških in perinatolo-ških kongresih doma in v tujini. Za svoje delo je prejel več strokovnih priznanj. Pred dobrimi sedmimi leti je v Trzinu, Mengeška cesta 4S a. odprl zasebno
specialistično ordinacijo za pediatrične in kardiološke preglede ter preventivne preglede za mened
žerje Nanje se lahko naročite tudi
po telefonu (01) 56 42 0% ah
(031) 5S0 957. Posebnost njegove ordinacije je računalniška naprava Cholestech LDX za merjenje
maščob in sladkorja v krvi ter ugotavljanje odstotka tveganja za infarkt, v kratkem pa pričakuje še napravo Bio Solutiones. Zadnja leta je svojo dejavnost razširil tudi na področje preventive in komplementarne (alternativne) medicine, strokovno pa se |c izpopolnjeval v Torontu in New Yorku. Svojemu
delu zdaj dodaja tudi svetovanje
bralkam in bralcem Gorenjskega glasa Vprašanja pošljite na nas lov: Gorenjski glas Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom 'zdravniški nasveti'. Na vpraša nja s področja dermatologije in venskih bolezni bo na vaša vprašanja odgovarjala specialistka dermatologinja in flehologinja Metoda Košiček, dr. med . pred stavili jo bomo prihodnji petek. Zaradi omejenega prostora naj vprašanje ne bo daljše od 20 vrstic in naj bo podpisano vsaj z vašim imenom, posameznemu bral cu/bralki pa bomo v eni številki
odgovorili le na eno vprašanje,
Vabljeni k sodelovanju!
R.Š., loto: G.K.
izve. Kadar gre za ponovitve, mora dati predlog takoj, ko pride do ponovitve bolniške Pri obves čanju delodajalca o poteku 120 dni ZZZS premišljuje o uvedbi pisne   informacije osebnemu
zdravniku zaposlenega. s,t| menimo, da bo lak prenos informacij bolj učinkovit."
Ali so do nadomestila za odsotnost z dela upravičeni tudi darovalci krvi?
"Tudi tt) področje je bilo delež no novosti. Zakon določa, da se
nadomestilo v-primeru darovalcev
krvi plača iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in sicer v višini 100-odstotne osnove nadomestila plače za dan darovanja krvi. V tem primeru zavarovancu ni treba obiskati osebnega zdravnika in ni potreben predlog imenova nemu zdravniku zavoda, zadošča potrdilo o udeležbi na krvodajalski akciji delodajalcu, ki izpolni
potrdilo in i/tla zahtevek za povračilo nadomestila ZZZS. To določilo velja le za zaposlene osebe, ki imajo pogodbo o zaposlitvi, ne
velja pa za samozaposlene, npr. kmete in samostojne podjetnike,
ki do pov račila niso upravičeni."
Katere so torej prednosti in slabosti novih določb za delavca in delodajalca?
"Spremembe plačila nadomestil
pomenijo predvsem delno razbre<
menilev gospodarstva in prenos stroška na obvezno zdravstveno
zavarovanje. S tem, ko je bil strošek naložen ZZZS. pa ni bil žago tovljen tudi vir za kritje teh stTO škov, ki naj bi po oceni zavoda le los znašali 3 milijarde tolarjev in
bodo za toliko povečali sedanjo izgubo zavoda, ki je bila lani okoli 9 milijard tolarjev. Menim, tla spremenjena zakonodaja večjih novosti na področni nadomestil
zavarovanim osebam ne prinaša Osnova za zadržanost od tlela za radi bolezni je povprečna plača v
koledarskem letu pred letom, v
katerem je nastala zadržanost z tlela, osnova za poškodbo izven tlela pa je plača delavca v minulem mesecu za polni delovni čas Dodatne informacije in pojasnila so zavarovancem na voljo tudi na
avtomatskem odzivniku na številki (01) 30 77 300 ali na spletni strani www.zzzs.si."
Ali lahko omenjeni primanjkljaj vpliva na zmanjšanje pravic zavarovancev?
"Samo dejstvo, da ima zavod večje obveznosti, Še nikakor ne pomeni zmanjševanja prav ic, vendar razprave o tem niso izključe ne, če bomo želeli doseči uskladitev prihodka. Vsekakor bodo vsa pogajanja in dogovarjanja zelo na očeh |av nosli."
Veliko kritik je bil v preteklosti deležen tudi rok za pritožbe, kije sedaj spremenjen. Ali je sedanji sprejemljivejši za bolnika/zavarovanca?
"Mislim da je, saj je dosedanji tridnevni rok za pritožbe podaljšan na 15 dni, kar pomeni, da se bolnik lahko pritoži v petnajstih dneh. spremembe pa so deležni tudi zdravniki, ki morajo svoje mnenje posredovati namesto v os mih. v petnajstih dneh."
Zadnje čase je minister za zdravje Dušan Keber v duhu večje socialne varnosti državljanov omenjal možnost, po kateri naj bi za osnovne pravice zdravstvenega varstva zadoščalo že osnovno zdravstveno zavarovanje. Kaj bi tak sistem pomenil za ZZZS?
"Vsi sistemi zdravstvenega za varovanja v Evropi posegajo tudi
v zasebna sredstva. V zahodnih sistemih znaša delež zasebnih
sredstev v zdravstvu do 20 odstot
kov vseh sredstev. Zamisel o tem. da bi bila vsa sredstva za potrebe zdravstvenega varstva zagotovljena iz javnih financ je težko izvedljiva, i kimtev prostovoljnega /a
varovanja bi pomenila ukinitev naših premij neto plače in prenos teh sredstev v javna sredstva, ki hi jih potem morali zagotoviti iz bruto plače - sredstev delodajalca in delojemalca, kar pomeni dodatno obremenitev gospodarstva
Trenutno je v Sloveniji zavarovalnih premij prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ki se zberejo prek Adriatica in Vzajemne za
okoli 13 odstotkov."
Renata Škrjanc, loto: R.Š.
Moj zdravnik 2003
Kranj    Dober in razumevajoč
zdravnik je zlata vreden. lb kaže tudi odziv bralk m bralcev Gorenjskega glasa, ki zelo pnzatlev no glasujete za svojega zdrav ni ka/zdravnico, Akcijo ste lepo
sprejeli in letos bodo po vaši za slugi meti predlaganimi zdravniki tudi zdravniki/zdravnice z Go renjskega. Pred vami je še dobrih
sedem tednov glasovanja, doslej
smo zbrali več kol 130 glasovnic.
Veseli smo vašega dobrega odzi
va in se vam zahvaljujemo tudi za pozdrave m dobre Želje, Izpolnjene kupone tudi v prihodnje pošlji
le na naslov: Gorenjski glas Kranj, Zoisova I, 4000 Kranj
glasujete lahko tudi po telefonu
na telefonski številki (04) 201 42 00. Med glasovalci tega letina smo izžrebali Dragico Pertot, Draga Brezarja 6, 4000 Kranj.
ki DO pol leta brezplačno prejema la revijo za zdravo življenje Viva. Čestitamo1 Vsi, ki ste ali še boste
glasovali za svojega zdravnika/zdravnico, boste sodelovali v velikem zaključnem žrebanju za lepe praktične nagrade, (ilasova nje se ho končalo 21 marca.
R.S.
KUPON V/j/g
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika _
Mojo ginekologinjo ali ginekologa_
Moio pediatnnjo ali pediatra__
PRHMI.K
NASLOV
KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA:
TELEFON
Sodelujte od 31 do 21.3. 2      Glasujete lahko tudi na tel. št 04/201-42-00
Spodaj podpnini. dovo^iem. da Studio Modema d o o moj* igora) nandena oaabna podatke hrani in uporabna a ataoabcn* otdaaw». upotr>evanp pogodbenih oovemoeti obvasiarci o morabtnih napakah na udelkih. aemamaniem e pueabrm« ponudbami o upodnoatm terateajhneko.p«rorek*tra^«nk8trenai
Podpis:_
Izpolnjene kupone pošl|ite na naslov:
GLAS Zoisova 1, 4000 Kranj
Gorazd Šinik
Ponovoletni sprejemi za predstavnike medijev in novinarje so prišli, blago rečeno, v top modo. Kdo je z njimi začel, skoraj ni več pomembno. Lahko pa bi se teklo, da imajo šefi in predsedniki podobne svetovalce. Bolje rečeno, svetovalke na področju stikov z javnostjo. Saj skoraj ni več kabineta, urada, "boarda", ki ga ne bi upravljalo mlado mično visoko Izobraženo in ambiciozno dekle. Ženske so dobesedno okupirale tudi ta poklic. Tudi novinarskega. Nič ne de, nič hudega. Je prav fino.
Ponovoletno druženje z novinar-
bogati informativni program. Branko Maksimovič je TV Tedniku izbral ime inje bil prvi urednik oddaje. Se bolj pa se ga lahko spominjamo kot dopisnika z Dunaja, prav tako za nacionalno TV in radio. Ko se je vrnil domov, je Mcksi kmalu ugotovil, da tudi zanj, kot za mnoge druge dopisnike, ni pravega dela na T V. Vrnil se je na Večer, vmes pa prevzel še predsedovanje slovenskega Društva novinarjev. Meksi je še vedno v ljubljanskem dopisništvu Večera, kjer pokriva parlament in državni zbor ter politič-
1*   ar *
Primož Hainz in mag. Nina Poniž
Nina Poniž, magistra, je ob Primožu Hainzu, šefu službe DS, nepogrešljiva sodelavka predsednika Sušnika. Nina je magistrira-la v Ljubljani iz ameriških študij z naslovom Prostorski stiki ameriškega sna in sama pravi, da je tO precej interdisciplinarna zadeva. Se pred tem je Nina Poniž stažirala v finskem in švedskem parlamentu in si nabrala prepo-trehnih izkušenj. Da ekipa lažje zdrži napore, skrbi Primož Hainz, šef že od prvega sklica DS, saj je kot navdušen tekač in udeleženec maratonov za seboj potegnil skoraj cel kabinet.
Cel kabinet, pravzaprav kar celo hišo slovenskega gospodarstva je za seboj, s svojo energijo, potegnil Jožko Čuk, predsednik (iZS. Tudi pri njih je hilo pono-
voletno snidenje sedme sile. Zelo obiskano, zadovoljno in veselo.
Ponovno je navdušil sam Jožko Čuk z izjemnim govorom, retoriko in gestikulacijo.
Povedal je, da so v minulem letu gostili 6580 obiskov, in da so goste marsikaj naučili in jim dali "šlila". Tudi več kot presenečenim tujcem. Pravi, da se vodenja uči že od svojega 33. leta, ko je začel kot mlad direktor v Satur-nusu in bil prvič soočen s femini-zacijo v visokem poslu. Jožko Čuk je bil med prvimi v šoli MBA pri dr. Danici Purg in osvojena znanja tujih predavateljev zdaj dobro izkorišča. Seveda ob svojih izkušnjah. Zato je svojo ekipo pomladil in feminiziral. Pravi, da enostavno ne gre brez žensk. Ambicioznih in izobraženih.
V minulem letu pa so "izumili" še eno netipično. Predvsem neslovensko. A zelo zanimivo. Iz dokumentov in izrazoslovja so izvrgli dve besedi in ju nadomestili. Besedo problem z izziv in agresivno v ofenzivno. Zanimivo! Mar bi na Gorenjskem morali kaj postoriti z. "jamranjem"?
Kot sem omenil, je bilo res veliko zanimivih "fac". Ker upam, da
Branko Maksimovič in Janez Sušnik
ji so si zamislili tudi v uradu novega predsednika Državnega sveta, Kranjčana. Janeza Sušnika, Stumfarjevèga Janeza s Prim-skovega.
Čeprav so vabili v mično Vilo Podrožnik. ljubljanski protokolarni objekt, je bila udeležba sedme sile slaba. Kaj je temu krivo, ne vem. Vreme? Odnos prej kot ne.
Vabilu se je odzval Branko Maksimovič, ki se je manir učil tudi na tujem. Novinarskega posla pa najprej v mariborskem Večeru, zatem pa na nacionalni TV. Pred dobrimi dvajsetimi leti si . je "Meksi", kot ga kličejo prijatelji, domislil TV Tednik, ki še danes
no dejavnost v Bruslju. Z našim Janezom Sušnikom sta si imela kaj povedati. Dobri poznavalci zakulisja politike pravijo, da so predsednika Sušnika dobesedno "naredili". Najprej v Kranju, kjer so rekli raje Slumfarjev kol Grims, v Ljubljani pa. je že bolje Sušnik kol Jože Jeraj, čeprav oba iz SLS-a. Pa ga imamo. Predsednik Janez Sušnik pa se je že dogovoril za prvo srečanje z Borutom Pahorjem, predsednikom parlamenta. V ponedeljek se dobita.
Da jima bo posel bolje tekel, poskrbijo šefi kabineta in taiste PR-ovke.
Vesna Gosalia, Štefan Žargi in Jožko Čuk
VRTIMO GLOBUS
Zlati globusi
V Los Angelesu so v nedeljo podelili 60. prestižne ameriške filmske nagrade zlati globus. Glavna zmagovalca sta glasbena komedija Chicago in filmska drama The Hours. Chicago režiserja Roha Marshalla je prejel kar tri zlate globuse, za najboljši muzikal ter za najboljšo moško in najboljšo žensko vlogo v komediji oziroma muzikalu, slednja sta šla v roke Richarda Gerea in Renee Zellvveger. Nagrado za najboljšo dramo je dobil film The hours, kjer glavno vlogo igra Nicole Kidman, dobitnica nagrade za najboljšo žensko vlogo v tej kategoriji. Za najboljšega igralca v dramskem žanru je bil izbran Jack Nichol-SOn za vlogo v filmu About Schmidt. Najboljši režiserje Martin Scorsese s filmom Tolpe New Yor-ka, skupina U2 pa je dobila globus za pesem The hands that built America iz tega filma. Za najboljši lujejezični film je bil izbran španski Govori z njo. Jenniler Anislon je dobila nagrado za najboljšo igralko v seriji Prijatelji.
Umrl je Maurice Gibb
Maurice Gibb, član skupine Bee (iees, ki je z brati Gibb v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja sestavljal eno najbolj priljubljenih glasbenih skupin, ki je po vsem svetu postala znana s skladbo v filmu Vročica sobotne noči, je v 53. letu starosti umrl zaradi zavozlanega črevesja. Družina je izrazila dvome glede pravilnosti odločitve zdravnikov, saj tovrstni posegi običajno niso usodni, obdukcija pa je pokazala, tla je imel glasbenik prirojeno okvaro na črevesju, kar je povzročilo usodni zaplet.
Bananam so šteti dnevi
Znanstveniki ugotavljajo, da banane, ki so ena najbolj priljubljenih vrst sadja, utegne v naslednjih desetih letih izu-mreti. Emile Frison, vodilni rastlinski patolog za banane je povedal, da današnjim bananam primanjkuje genetske raznolikosti, kar zmanjšuje njihovo sposobnost, da bi bile odporne proti boleznim. Banane že leta niso imele spolnega življenja in brez. pomoči znanstvenikov bi tO sterilno sadje lahko izumrlo. Pridelek na farmah v Afriki, Aziji in Centralni Ameriki že nekaj let bistveno pada, izhod za ta izredno težak položaj banan pa Frison vidi v biotehnološki in genetični manipulaciji.
Tretji klonirani otrok
Predstavniki podjetja Clonaid, ki gaje ustanovila sekta raeljanov, je pred dnevi objavila rojstvo tretjega kloniranega otroka. Le-ta naj bi bil genetski posnetek umrlega dveletnega japonskega dečka, katere -
bo zdaj zdaj sprejemov malce manj, jih bom poskušal vplesti v naslednje pisanje.
Vesna Gosalia ob Ani Vizovi-šek skrbi v uradu Jožka Čuka za dobro komunikacijo in "navezo" z željnimi informacij. Tako je Vesna sprejela tudi našega novinarja, urednika gospodarstva Štefana Zargija. Štefan je bil včasih naš
1^     §k   ty %
ga starši so podjetju Clonaid plačali 200.000 dolarjev. Kloniran zarodek so vsadili v nadomestno mater, kraj rojstva pa ostaja skrivnost. Znanstveniki so se na trditve sekte odzvali z. dvomom, sicer pa raeljani verjamejo, da so življenje na Zemlji ustvarili nezemljani s kloniranjem. Po podatkih ima sekta 55 tisoč pripadnikov v 84 državah sveta, od tega 6 tisoč na Japonskem.
Jožko Čuk
direktor, a je moral,... Oh stare zgodbe. Naj ostanejo tam, kamor sodijo. Štefan prihaja iz Škofje Loke in ob svojem poklicu goji nadvse zanimiv hobi. Je obseden jadralni pilot, uživač, daje le kaj. Napisal je priročnik za lažje učenje mladih pilotov, sam pa postal še inštruktor in predavatelj. Štefan je še vedno aktiven član Društva novinarjev in smučarske sekcije (SCIJ). Prav v začetku februarja nas bodo novinarje smučarje gostili na državnem prvenstvu v Kranjski (iori. In če se bomo lahko pohvalili, se bomo zanesljivo. Tako nekako, kot so se na Gospodarski zbornici, kjer se je zabava končala s tradicionalnim rezanjem pršuta, s strokovnim gastronomskim nastopom predsednika Jožka Čuka. In
Aljana Jocif s kolegi z Radia Slovenija
če bo izvoljen še v tretje, bodo ponovoletne zabave še vedno. Pravijo.
Oni dan so se veselili tudi v Kranju v prenovljenem skupnem dopisništvu Radia in TV Slovenija. No, prenovili sojini prostor, ogrevanje in luč, boljše tehnološke opreme pa se Janja. Tine in Aljana še obetajo.
Vzrok mora biti, si je verjetno šepnila Aljana Jocif in vkup zbohnala dopisnike Radia Slovenija. Prišli so Sandi Frelih, urednik 1. programa Radia, Darja Groznik, urednica Vala 202, Miran Korošec, dopisnik iz. Celja, Lidija Kosi, dopisnica iz. Ponuir-ja in Nevenka Dobljekar, dopisnica iz Podravja. Tudi brez tehnikov ne gre, še posebej na Gorenj skem ob vseh tako pomembnih dogodkih na Brdu in Brniku. Seveda je Aljana povabila tudi ekipo radijskih tehnikov. V goste je prišel tudi Tržičan, odgovorni urednik informativnega progra-
Bojan Veselinovič
ma Radia, Bojan Veselinovič.
Bojana se nekateri še spominjate, ko se je poskušal na takratnem Radiu Tržič, zanesljivo pa se je Bojan Veselinovič kot najmlajši dopisnik proslavil, ko je koncem osemdesetih poročal iz takrat vročega in zanimivega Beograda. Zanj so po vrnitvi v Ljubljano našli delo in skupaj s Sandi jem Frelihom in ekipo so naredili nepozabno "predstavo" radijskega poročanja med našo osa mosvojitveno vojno.
Notranje politični komentarji in oddaje so bile tako Sandiju kot Bojanu dolgo pisane na kožo. Sandi, vsaj pol gaje Gorenjca, na
Planini pod Golico, v vseh letnih časih dela prav vseh v in okoli hiše. Navdušen smučar in jadralec. In z ekipo radijcev še strasten igralec taroka. Naša Aljana Jocif, zaprisežena Preddvorčanka je po končani kranjski gimnaziji, že med študijem začela z jutranjim (ob 4.00) programom na Radiu. V osamosvojitvenih časih pa je Aljana skrbela za dobro
Lidija Kosi, Tine Golob in Nevenka Dobljekar z Gerčko in Hanzijem
delo v zdomski redakciji. Zdaj pa jo lahko poslušamo kot poročevalko s spodnje Gorenjske, sama pravi, da pokriva ob kriminalu še vse od Jezerskega do Zirov. Aljana Jocif je navdušena nabiralka travic, rožic in ostalega, kar se namoči v vrelo vodo ali okusen "šnops". Zbranim je ponudila ta-pravega zelenega, orehovega in borovničevega. Lidija, Nevenka in Miran so poskrbeli, da bo Aljanca imela še svoja jajca. Avtohtoni štajerski petelin Hanzi in njegova Gerčka naj Aljani zne-seta vsaj za kak "hamendegs". Če ob precej dela in bližajoči se novinarski smučanji Aljana ne obupa in kuri ne odda v rejo. Zapela je pesem in harmonika, navkljub novici o BSL, ki pa ni mogla pokvarit slavnostne otvoritve dopisništva.
Aljana Jocif s kuro Gerčko
Ernie Mendillo in Robert McKenzie
Če sem zečel z. ženskami, naj še končam. "American dream" zaradi slovenskih deklet zdaj Ernie Mendillo in Robert McKenzie sanjata kar pri nas v Sloveniji. Ernie v Kranju, Robert v Ljubljani. Ernie seje s prvo Slovenko že razšel in si naše drugo (boljšo?), Robert pa se z Janjo poroči maja. Skupna jima je glasba, kitara. Pred dnevi sta prav prijetno pre-igravala na Stari Pošti sredi Kranja. Se pravi, da se dogaja tudi v Kranju. Le "rit" je potrebno dvigniti in priti na glasbeni dogodek.
Izkoristiti, če se kaj zgodi in se kdo potrudi za nas. In ne še enkrat več "jamrat", da sc nič ne dogaja. Se! Prav fino je bilo.
Meni še posebno, saj sem Roberta po petih letih ponovno srečal. Spoznali smo se prav v času, ko je njegova ljubezen z. Janjo doživljala hvarski ljubezensko emo-cijski potres. Oba sta se vrnila iz Amerike, skupaj, v Slovenijo, deželico novih priložnosti.
GLOSA
Po zdravje v konjske staje
Ontologija tredi Ljubljane fe
sramota številka <''/</ SO zakričali vsi mediji po vrsti in niso in niso potihnili, še posebej od tedaj hoje voda zalila enega izmed onkoloških blokov. Tukaj pa vsa časi slo Venski medijski srenji, ki ni nehala kričati m se prulusali. da so razmere na onkologiji. kjer ima 55 rakavih bolnikov eno Stranišče in kjer morajo tisti, ki so pred opera-ii/o, vstajati ob petih, da se lahko siuširajo. naravnost grozljive,
Razmere so grozljive le dolgo
vrsto let, /e i i slo let se \e. da H v
nekdanjih predelanih konjušnicah
zdravijo najhujšji bolniki, da so pO hodnikih omare z izvidi, pred ambulantami premalo saležev. da skratka čaka/oči oh najhujši gne či stoje slonijo eden na drugem in se komaj premikajo. Groza - se prijemajo za glavo svojci, ki spremljajo obolele! Groza od na-
šega zdravstva! Groza in sramota, da kaj takega sploh obstaja'
In kaj se spremeni'.' Nič se ne spremeni. laisii SVOJi i. ki imn/o zanesljivo v širši družini vsaj enega rakavega bolnika - menda vsako uro v Sloveniji oboli en bolnik
na vse skupaj kmalu pozabijo. Ko pride prva priložnost, se z vsemi štirimi zavzemajo za kakšne megalomanske nogometne studio ne sredi Ljubljane. Celo ob vsesplošnem ljudskem zgraianju ob nakupu tistega grozno dragega vladnega letala mine ni črhnil in
pohlepni vladi vrgel v brk. da pa imamo. rc< imo, predpolopne ne mere na onkološkem institutu. Primerjav o potrati državnega denarja je bilo in je še dones no
kupe. nihče pa m akričal: onkolo gijo pošlihtajte.'
Ko se je za glavo prijel celo varuh človekovih pravic fianžek, ki
HOROSKOP      TANJA in MARICA - 090 43 77
ALEMARS S.p ,252,10 SIT/min
t*
PA
\2
Oven (21.3. - 21.4.)
Res da boste malce napeti in razburjeni; a to vas ne bo oviralo pri pomembnih odločitvah, ki so pred vami. Nekdo, na katerega najmanj računate, vam bo priskočil na pomoč in to finančno kot tudi s pametnimi nasveti. Ponedeljek bo vaš dober dan.
Bik (22.4. -20.5.)
Vaša slaba volja vam še nekaj časa ne bo dala mirnega spanca. Vse to pa bo trajalo toliko časa, dokler ne boste prišli do spoznanja, da ste za nastalo situacijo krivi tudi vi sami. Besede, ki že nekaj časa visijo v zraku, bodo končno prišle na piano in takrat sledi presenečenje.
Dvojčka (21.5. - 21.6.)
Vleklo vas bo med vesele ljudi, a kaj ko boste morali večino časa posvetiti finančno uradnim zadevam, ki bodo zahtevale svoj čas. Tudi vaši najbližnji vas bodo potrebovali v celoti. Na čustvenem področju se vam približujejo romantični trenutki.
Rak (22.6. -22.7.)
Sodelavci vas bodo skušali spravili iz tira, a se ne boste dali premotiti, kot vedno se boste tudi tokrat držali svoje smeri in dokončali nekaj, kar ste že nekaj časa prelagali. Vikend boste izkoristili sami za sebe in se odpravili na izlet. Nekdo vam bo dal veliko misliti.
Lev (23.7. -23.8.)
Poslovno se vam kmalu odpira nova pot in odločitev, ki bo pred vami, ne bo lahka. Spomnili se boste na pretekle dogodke in jeza vam bo narasla do take meje, da boste zmogli korak naprej. Presenečeni boste sami nad seboj, s tem pa si pridobite tudi samozavest.
Devica (24.8. - 23.9.)
Kar naprej boste v središču dogajanja. To vam bo še kako ustrezalo, nabrali pa si boste tudi nove energije Odpravili se boste po nakupih, kar bi bil greh, če ne, ob takih astronomskih razprodajah. Skrita simpatija se vam bo približala.
Tehtnica (24.9. - 23.10.)
Malo se boste predali sanjarjenju in kovali načrte za prihodnost. V svoje razmišljanje boste pritegnili tudi svoje najbližnje. Ideje se bodo križale, a ne toliko, da bi odstopile od dejstev. Presenečenje nad denarjem bo veliko, a to bo le odskočna deska.
Škorpijon (24.10. - 22.11.)
Občutek, da bi se vsi okoli vas morali spremeniti in se približati vašemu mišljenju, vam kar nekaj časa ne bo dal miru. A šele potem, ko se zaveste, da se tudi vi lahko spustite na njihovo raven, pride do pozitivne rešitve. Dobili boste težko pričakovano sporočilo z dobrimi novicami.
ima v Sloveniji večjo avtoriteto kot marsikateri visoki politik, se je zgodilo, kar se je zgoditi že zdavnaj moralo: sosednjo stavbo, ki jo gradijo, bodo za potrebe ontologije usposobili čimprej in ne šele čez nekaj let. S posojili in jamstvom države.
Pri tem je zanimivo, da se nihče nikoli, ampak res nikoli javno ne vpraša, zakaj Ljubljana nima svo je bolnišnice? Mi, ki smo pe rije rila, mi. ki imamo V provinci SVOJt bolnišnice, zgrajene in vzdrževane v prostovoljnim delom, prispevki nekdanjega združenega dela, sisov in kar je še bilo takega ter prispevki naših občin, nu bi pa Že morali kdaj reči: zakaj pa naj-\< i /emu mestu, Ljubljani in njenim prebivalcem Ljubljančanom ni bilo treba graditi SVOJe bolnis niče'.' Klinični center je Zgradila vsa Slovenija m ni ljubljanska mestna bolnišnn a. ampak sloven ska. Onkološki Inštitut je specializirana institucija, kije tudi vseslovenska. Ljubljana je torej dala V preteklosti Za zdravstvo občutno premalo.
Vendar je. kar je. Ljubljančani so torej /ino skozi prišli. Z davko plačevalskim denarjem vseh imajo Specializirano in mestno bolnišnico obenem: Slovenija jim je zgradila Klinični center ki je tudi mestna bolnišnica. Periferija je nasankala kot vedno, kadar ji je centralizacija pobirala denar.
reči tako ali tako ni smela nič ali
pa ni imelo nobenega smisla. Kot dolga dolga leta nihče ni slišal zaposlenih na onkologiji, da delalo v nekdanjih konjušnic ah in da so razmere res obupne. Nič - kot da ne bi nihče nikoli prestopil tega praga oziroma kot da noben slavni politik nima v družini no benega bolnika z rakom.
Moralo je priti obdobje, ko je visoki državni uradnik z avtoriteto in svojo pokončno držo cinično siknil proti oblasti: kako naj bo pri nas sploh kaj normalno, ko pa ima vsako politik svojega zilravni ka in vsak zdravnik svojega politika '.' En miš maš torej, vsak se vleče le zase in išče veze, navadna in
najbolj bolna taja pa po zdravje i
konjske staje.
Nekaj pa je v vsem tem le dobre ga. Namreč: bolniki tiste kçnjui niče si' opazijo ne. šok je samo za zaposlene in za svojce, bolniki pa
so v takem telesnem in duševnem stanju, da ne razniišljajo dosti o
prostorskih razmerah, saj imajo
sami s sabo in svojo bolernijo dovolj opravka. Zalo tudi nihče nič ne reče. ko ga novinarji sprašuje jo. kako se v teh stajah počuti. Ne zalo. ker se nočejo zamerili oseb ju m .dravnikom. hudim bobu kom je resnično vseeno, kje so operirani in kje leži/o. Lahko tudi V bolnišnici 1'ranji. gospoda, če smo pri nas z zdravstvom že tako grozno na psu. Samo da bo uspe to in da se preživi.
Darinka Sedej
Strelec (23.11. - 21.12.)
Z ljudmi, ki vas nadlegujejo in postavljajo kakršnekoli zahteve, boste prekinili stike. Strah, da jih boste še potrebovali, je odveč, saj ste bili vedno vi tisti, od katerega so bili odvisni. V družinskem krogu se boste predali lenarjenju in uživali kar se le da, kar je tudi prav.
Na Gorenjskem pred 100 leti
Andraž Kalamar
Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 17. do 24. januarja 1903
Nina Bejtič iz Kamnika. Foto: Janez Pipan
Hitra rast Jesenic
Jesenice, 18. januar 1903 - Štirinajst let je že, odkai se je na lese nieah močno razširila železarna in sedaj ima v njej stalno zaposlitev že
2000 delavcev. Zaradi tovarne pa so se razširile tudi okoliške vasi,
predvsem Dovje. Koroška Bela. Mojstrana in Gorje. Skupaj 1 temi vasmi štejejo Jesenice danes že 10.000 prebivalcev, v samem mestu pa živi kar 5.000 ljudi. Že leto dni pa je, odkar se je začela gradnja no\e
železnice na Jesenicah. Pri njeni gradnji je zaposlenih 1.000 ljudi, v iem letu pa bodo potrebovali še l.000 novih delavcev. Zaradi velike potrebe po delen ni sili zato v tem kraju ni nikogar, ki hi bil brezposeln,
če ima le željo po delu. Kljub hitri rasti mesta in števila njegovih prebivalcev pa Jesenice od vlade niso dobile prav ničesar. Kljub velikemu številu ljudi nimajo niti svojega sodišča, tržnih dni. okrožnega /drav-nika ali SVOJC lekarne. Prebivalci si obupno želijo VSaj lekarne, saj |c najbližja v Radovljici, ki pa je oddaljena kar štiri ure hoda
Smrtna nesreča v kamnolomu
Skorja Loka, 19. januar 1903 - V Gavžnikovem kamnolomu v Škot ji Loki se je \ eelrlek /godila smrtna delovna nesreča. Devet
indvajsetletni neoženjeni Giovanni Zarzanoni je tega dne na svojem
delovnem mestu lomil skale. Nesreča pa je hotela, da so se od stene nad njun odtrgale visoko ležeče skale in padle na kamnoseka. Smrtno
ranjenega Giovanmja so takoj prenesli v hišo Štefana Homana, po
domače Pahovca. Na pomoč je kmalu prišel /draviuk dr, Karol /akra|
šček, a njegov trud je Ml zaman in nesrečnik je po dveh urah izdihnil. Pokojni je bil doma i/ okolice Udin in je bil med sodelavci zelo priljubljen kot miren in poštefl delavec. To je bil prvi primer smrtne
nesreče v tem kamnolomu in upamo, tla tudi zadnji.
Zimske bolezni
Kranj, 20. januar 1903 - Zaradi izredno hudega mra/a. ki je pritisni] po dolgem obdobju skoraj spomladanskih temperatur, je sedaj i/
redno veliko 1JIKÜ obolelo /a inllucneo. iiuinipsoni. škrlalinko m puli ko. Predvsem V šolah so /boleli skoraj vsi. tako učenci kakor učitelji. Podobno je v vseh uradih in drugje, kjer je veliko število ljudi skupaj na enem mestu, saj se bole/ni hitro širijo med ljudmi. Zato se je takim krajem, še pOSebOO gledališčem, trenutno bolje izogibati, VSaj doklei
se število obolelih ne zmanjša
Prihaja maškarada
Kranj, 22. januar 1903 - Gorenjski Sokoli vabijo na tradicionalno veliko maškaradO v svoji telovadnici. Maškarada DO sicer šele če/ me
seč dni, vendar pa na prireditev vabijo že sedaj, zato da bodo imeli obiskovalci dovoli časa /a i/delavo mask I .etošnja maškarada se bo ime novala Barnum & Baillev največja ra/stava svela. ime pa so si i/po sodili pri znanem in slavnem cirkusu. Prireditelji vsem obiskovalcem
puščajo pri izbiri mask popolnoma proste roke. zato naj se prepustijo
SVOJi domišljiji. Tako je pričakovali obiskovalce v oblekah vseh plemen sveta in tudi vseh nad in pod morskih živali Šepeta pa se. da sta iz Amerike naznanila SVOJ prihod najdebelejši in najtežji ter najlažji in najbolj suh človek na svetu. Na ladjo se bosta vkrcala I februarja in tako pravočasno prišla na našo maškarado.
SVET PRED STO LETI
Koliko je vseh Slovanov na svetu?
Praga   Raziskovalec Niederleje objavil v časopisu slov. Prehled
svojo študijo o številu vseh Slovanov na svetu. Po njegov ih podatkih je vseh pripadnikov različnih slovanskih narodov med 137 in 138 mi 11 joni. Največ je seveda Rusov, ki jihje kar 95 milijonov, Poljakov je 19 milijonov, Cehov osem m pol, l.užičanov le 108 tisoč. Bolgarov pet milijonov. Sibov in Hrvatov skupaj je osem milijonov Nas Slovencev pa naj bi bik) točno 1.252.780. Za primerjavo povejmo še, da naj bi bilo na svetu malo manj kot 85 milijonov Nemcev
Skozi okno je zmetal že milijon dolarjev
Boston Znanj ameriški boksar J. L. Sulhvan i/ Bostona /apravlja svoj denar na /elo nenavaden način, s tem da ga dobesedno ra/mela va sko/i okno Boksar se namreč nadvse /abava s tem. da meče bankovce i/ BVOJega stanovanja v visoki stavbi m potem opazuje mimoidoče, kako se tepejo /a njegov denar. Včasih ra/metava denar na ulice DO cel dan in tako razveseljuje prebivalce Bostona. Od
leta 1881, ko je začel i to zabavo, pa do danes naj bi sko/i okno zmetal že cel milijon dolarjev.
VIR: Gorenjec in Slovenski narod (januar 1903)
Kozorog (22.12. - 20.1 )
Cel teden boste poizkušali stvari in misli postaviti na pravi tir. S končnim razpletom boste še kar zadovoljni, a samega časa vam bo vzelo več, kot boste to pričakovali. Na delovnem področju se vam kmalu odpira priložnost, ki je nikakor ne smete zamuditi. Bodite pozorni!
Vodnar (21.1. - 19.2.)
Bodite pazljivi pri besedah, obljubo, ki jo boste izrekli, boste morali tudi izpolniti. V nasprotnem primeru se vam lahko zgodi, da ostanete praznih rok, česar pa si v tem trenutku ne morete privoščiti. Pri denarju boste preveč zapravljali in denarnica bo prekmalu prazna.
Ribi (20.2.-20.3.)
Zdravstveno stanje vas bo prisililo k počitku. K sreči ne bo nič kaj hujšega in tudi ne dolgotrajno, ravno toliko, da se odpočijete in se odmaknete od vseh vsakdanjih skrbi. Težave, s katerimi se trenutno obremenjujete na finančnem področju, ne bodo tako hude.
(AN.1A ODGOVARJA NA VASA VI'RASANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA GREGOR!
GLASBA, TO ŠE NI VSE
Ponovno se iščejo glasbeni talenti, natančneje pa glas beno talentirana dekleta. Pop tv je ponovno začela z akcijo iskanja novih talentov. Prvo iskanje lanskega
leta je bilo nadvse uspešno. ^ saj imamo mlade zvezde na glasbenem nebu. skupino BepOp. Hodo avdicije pred televizijske sprejemnike tudi tokrat privabile tolikšno število gledalcev in kasmje oboževalcev, kot so jih tiste lani je vprašanje časa. Nehote pa se mi poraja vprašanje, ali ni to mor da "že videno", po sledeh ameriških mini zank, ki so sprva fantastične, s časom pa izgu
bljo ves sijaj in postanejo dolgočasne, razvle
čenc. uegledljive in puste. 1'itsttmo se presenc
Majda Lovrenčič
mi. Hodi zvezda in zberi pogum. Nikoli ne veš....
le dni ptihaja na radijske postaji' no\i Stíígl skupine Mamho kings z njihove aktualne plošče "11(102". S plošče, ki je /nudana že v trikratni platinasti mikladi, so se tokrat odlo čili za skladbo z naslovom "Rujiio vino". Skupina, ki je v medijih praktično m opazili, ima I ti kot dober razlog za proslavljanje m si brez Večjih skrbi le navsezgodaj lahko privošči ko .<///■( "rajnega vina." Z istoimenskim novim Singlom bodo fantje prav gotovo razveselili SVOJe .veste obolevali c. Po krajših januarskih počitnicah (zaradi delovnega decembra), so fantje "sveži" in pobu nove energije in se žc pripravljajo na nove nastope, kjer bodo />red stavljali novi singl. Niso pa nam .aupali. iz katerega soda jim"vinček" najbolj diši. Ker
pa jim mediji ne posvečajo prevelike pozorno sli, vam tokrat skupino Mamho kings ponuja mo mi. s fotografijo seveda.
Do prihodnjega petka vam želim čim manj padcev na spolzkih tleh Majda
Za blejske odbojkarje zdaj štejejo le še zmage
Odbojkarji Merkur Lip Bleda so si za letošnji cilj zastavili uvrstitev med najboljšo četverico slovenskih moštev, za kar se bodo v naslednjih tekmah morali še kako potruditi, saj so trenutno na prvenstveni lestvici na šestem mestu.
Bled, Kranj - Minuli konec tedna so odbojkarji odigrali prve letošnje tekme, čeprav se je pomladanski del lige začel že pred novim letom. Državni podprvaki, odbojkarji Merkur Lip Bleda, ki so si s pomlajeno ekipo /a cilj sezone zastavili uvrstitev med najboljšo četverico slovenskih ekip, pa z do sedaj opravljenim delom niso preveč zadovoljni.
"V jesenskem delu so bila za igro našega moštva značilna velika nihanja, kar najbolje potrjujeta tekmi v .Šempetru, ko smo izgubili z zadnje uvrščeno ekipo in pa zmaga v Kanalu, ko smo premagali prvo uvrščeni Salonit Anhovo, ki v vsem prvenstvu ni izgubili nobene druge tekme več. V/rok za takšno igro je gotovo
precej pomlajeno moštvo, saj je ekipa ena najmlajših v ligi. V letošnji sezoni je, poleg menjave trenerja, doživela kar nekaj sprememb med igralci, tako da smo bili po jesenskem delu s šestim mestom in petnajstimi točkami kar zadovoljni," pravi direktor blejskega kluba Gregor Humer-ca.
V blejsko ekipo sta se nato v mini prestopnem roku v decembru iz žirovniške prve ekipe vrnila "izposojena" Blaž Serajnik in Dušan Panz.alovič, sicer tudi člana mladinske državne reprezentance. Blaž igra na mestu podajalca, Dušan pa na mestu spreje-malca ali korektorja.
V nadaljevanju prvenstva (dva kroga spomladanskega dela sta
bila na sporedu že pred novim letom) so odbojkarji Merkur Lip Bleda v gosteh najprej izgubili z državnimi prvaki, Kamničani, nato pa premagali ekipo mariborskega Stavbarja IGM.
V prvi letošnji tekmi v domači dvorani so minulo soboto gostili drugo uvrščeno ekipo Fužinarja iz Raven, razpoloženi gostje pa so Blcjcem odvzeli prepotrebno zmago.
"Bolj kot poraz je vprašljiva trenutna forma ključnih igralcev, predvsem Rasta Oderlapa in Jureta Lakote, ter poškodbi Andreja Flajsa in po novem še Roka Dolenca. Zal se dober trening po novem letu na tej tekmi še ni obrestoval, vendar bo priložnost za dokazovanje že jutri, ko naši od-
MERKUR
*""''"""*" 'WWIWpiifw^     i'Wyiinni.....iipuu....
Pomlajena ekipa Merkur Lip Bleda si v nadaljevanju prvenstva želi uspešnih nastopov in uvrstitev med najboljšo četverico.
Naši državni prvaki, odbojkarji Calcit Kamnika so v sredo zvečer odigrali tekmo lige Top Teams in v domači dvorani z ekipo nizozemskega Omniworlda izgubili z 2:3. Tako se jim ni uspelo uvrstiti v četrtfinale tega tekmovanja.
bojkarji gostujejo pri Šoštanju Topolšici. Seveda pa v tem srečanju šteje le zmaga, ki nas bi obdržala v boju za želeno četrto mesto. K sreči nam je v prid tudi razpored v nadaljevanju prvenstva, ko naši odbojkarji igrajo štiri tekme doma in le dvakrat gostujejo," pravi Gregor Humerca, ki pa je zadovoljen z igranjem ekipe v pokalnem tekmovanju, kjer so si blejski odbojkarji že priigrali uvrstitev na zaključni turnir najboljše četverice.
Sicer pa letošnjo ekipo Merkur Lip Bleda sestavljajo: Jure Lakota, Andrej Flajs, Rasto Oderlap, Aleš Jerala, Sebast-jan Mik.ša, Rok Dolenc, Blaž Markelj, Jernej Potočnik, Primož Pretnar, Blaž Serajnik, Primož Tomše in Dušan Panza-lovič. Trener je Tilen Kozamer-nik, pomočnika pa sta Tomaž Tolar in Mitja Torkar.
Po pričakovanjih v 2. ligi nastopa mlada blejska ženska ekipa, ki je trenutno na 6. mestu. Druga moška članska ekipa Bleda - Žirovnice, si z nastopanjem v 3. ligi - zahod zgolj nabira izkušnje, cilj te ekipe pa je, da si pridobijo znanje za kasnejše nastopanje v prvi članski vrsti. Prav tako v blejskem klubu ne pozabljajo na delu z mladimi, kjer imajo letos cilj, da se vsaj ena od ekip uvrsti med najboljše tri v državi.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Vabila, prireditve
Državno prvenstvo v smučarskih tekih na Jezerskem - Smučarska zveza Slovenije in Tekaški smučarski klub Merkur Kranj bosta jutri in v nedeljo na progi Anclovo na Jezerskem organizatorja letošnjega državnega prvenstva v smučarskih tekih za člane in članice ter juniorje in juniorke. V mladinskih kategorijah tekma šteje le za slovenski pokal.
Tekma v smučarskih skokih v Dolenji vasi - Športno društvo Dolenja vas bo to nedeljo, 26. januarja, organizator tekmovanja v smučarskih skokih na Bloudkovi skakalnici K 25. Občinsko tekmovanje bodo pripravili v alpskem slogu z. alpskimi smučmi, začelo pa se bo ob 13. uri.
Šola smučarskih skokov - Smučarski klub Triglav organizira šolo smučarskih skokov Roberta Kranjca in Primoža Peterke. Potekala bo na Gorenji Savi, vabljeni pa so predvsem dečki in deklice od 1. do 4. razreda. Tečaji so brezplačni, informacije pa dobite po telefonih 041 773 601 ali 041 734 180 in 031 648 187. Vpišete se lahko tudi vsak torek med 19. in 20. uro v domu skakalcev na Gorenji Savi.
Lokostreci na dvoranski tekmi v Škofji Loki - Lokostrelska zveza in lokostrelska sekcija pri ŠD Partizanu Škotja Loka. bosta v nedeljo, 2. februarja, organizirala dvoransko lokostrelsko tekmo Fita indoor 18 M za slovenski pokal. Zadnji rok za prijave je 30. januar, sprejemajo pa jih na naslov: Vlado Justin, Frankovo naselje 177, 4220 Škotja Loka ali po elektronski pošti: robert@krajnik.si.
Odbojkarski spored - V 1. DOL bo ekipa Astec Triglava jutri, v soboto ob 18. uri, v dvorani na Planini gostila Calcit. Blejci odhajajo na gostovanje v Šoštanj, odbojkarice Varstva Brolinc pa bodo doma v Kamniku ob 17. uri skušale presenetiti ekipo Luke Koper. V 2.DOL se bo vodilni Termo Lubnik v OŠ Škotja Loka - mesto ob 19.30 uri pomeril z ekipo Prvačine. V Žirovnici bo ekipa Flaycoma ob 19. uri gostila Olimpijo. Fkipa odbojkaric Bleda bo ob 17. uri gostila Prevalje. V 3.DOL vse štiri gorenjske ekipe igrajo doma. Pari pa so: ŽOK Partizan Škofja Loka - Črnomelj (OŠ Šk.Loka - mesto ob 17. uri), Bohinj - Ma-gro MZG Grosuplje (OŠ Boh. Bistrica ob 18. uri), Pizzerija Morena -ZOK Šentvid (OŠ Žirovnica ob 17. uri) in derbi prvo uvrščenih ekipi Mladi Jesenice - Interval A Izola (OŠ T. Čutar ob 19. uri^.
Politiki, diplomati in gospodarstveniki na Pokljuki - Športno društvo Strelica in Turistično društvo Tržič bosta jutri, 25. januarja, organizatorja že 11. smučarskega teka politikov, diplomatov in gospodarstvenikov. Start pri vadbenem centru na Pokljuki bo ob 11. uri, prijave in informacije po telefonih 592 47 30, 595 54 (X) ali c41 643 424.
Derbi 3. slovenske košarkarske lige - V soboto, 25. januarja, ob 19. uri bo v športni dvorani v Šenčurju obračun vodilnih ekip v 3. slovenski košarkarski ligi - Šenčurja in Nazarij. Zmagovalec derbija si bo najverjetneje že pet kol pred koncem lige zagotovil napredovanje v 2. ligo.
Deskarji na Rudnem - Š.D. Buldožerji Rudno in Shurfclub Ljubljana bosta jutri, 25. januarja, organizirala odprto prvenstvo občine Železniki v veleslalomu za deskarje na snegu. Tekmovanje se bo začelo ob 17. uri, prijavi pa sprejemajo dve uri pred startom v brunarici v izteku smučišča. Vabijo deskarje iz. vseh koncev. V.S.
Turno smučarsko tekmovanje na Jezerskem - Gorska reševalna služba Planinskega društva Jezersko bo jutri, v sobota, organizirala turno smučarsko tekmovanje v parih za 6. memorial Luke Karničarja in Rada Markiča. Proga bo dolga okrog 10 kilometrov s 700 metri višinske razlike. Start bo ob 9. uri pri Korotanu, proga pa bo potekala po dolini Komatevre. Pričakujejo okrog sto tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
Memorialna tekma na skakalnici v Mengšu - Smučarsko skakalni klub Mengeš bo v nedeljo, 26. januarja, ob 13. uri na prenovljeni skakalnici K32 na Zalokah pod Gobavico v Mengšu organiziral 5. memorialno tekmovanje v smučarskih skokih, ki bo štelo tudi za slovenski pokal Cockte. Pomerili se bodo dečki do 13. in dekleta do 14. leta. Tako se bodo tudi v nedeljo spomnili Blaža, Matjaža, Sama, Jane, Premka in Fortune, ki so tragično preminuli v prometni nesreči pri Naklem. Glavni pokrovitelj memorialnega tekmovanja bo Petrol.
A. Ž.
SMUČARSKI SKOKI
Lep uspeh Urbanca
Beljak - V skakalnem centru v Beljaku sta bili dve tekmi alpskega pokala v skokih za mladince in dekleta in v nordijski kombinaciji. Na 90-metrski skakalnici je nastopilo 158 skakalcev, od tega kar 25 skakalk iz. sedmih držav. Slovenski skakalci so dosegli izjemen uspeli saj so na dvodnevnem tekmovanju dosegli kar 10 uvrstitev med deseterico. Najbolje od Slovencev se je odrezal član Triglava, 18-letni Rok Urbane iz Bohinja, ki je enkrat zmagal in bil na drugi tekmi drugi. Urbane tudi vodi po štirih tekmah alpskega pokala.
Rezultati 1 dan: I.) Muller (Avstrija), 2.) Rok Urbane, 3.) Jure Bogataj (oba Triglav), 4.) Rok BenkoviČ (Mengeš), 7.) Jaka Oblak (Alpina Žiri), 8.) Zvonko Kordež, 14.) Andraž Kern (oba Triglav), 16.) Tadej Vegelj (Alpina Žiri), NK: I.) Klapfer (Avstrija), 3.) Grega Ver-bajs (Račna), 8.) Dejan Plevnik (Triglav), 12.) Anže Obreza (Misli-nja). 13.) Rok Rozman, 17.) Primož. Zupan, 19.) Anže Brankovič (vsi Triglav), 20.) Mitja Oranič (Trifix Tržič). Dekleta: L) Iraschko (Avstrija), 16.) Tamara Kancilja (Triglav), 19.) Tanja Volčjak (Stol Žirovnica). Drugi dan: 1.) Rok Urbane (Triglav), 2.) Rok Benkovič (Mengeš), 4.) Jaka Oblak (Alpina Žiri) in Jure Bogataj, 6.) Zvonko Kordež. (oba Triglav), 12.) Jurij Tepeš (Dolomiti), 14.) Andraž Kern (Triglav). NK: 1.) Kreiner (Avstrija), 8.) Mitja Oranič (Trifix Tržič), 13.) Anže Obreza (Mislinja), 15.) Anže Brankovič, 19.) Primož Zupan (oba Triglav).
Janez Bešter
VATERPOLO_
Krog visokih rezultatov
Kranj - Zaostal 5. krog državnega prvenstva v vaterpolu je bil odigran minulo sredo. V Kranju je ekipa Kokre gostila Branik in izgubila kar z 1:18 (1:5, 0:3, 0:5, 0:5). Druga tekma v kranjskem olimpijskem bazenu je bila med Triglavom in Olimpijo, zmagali pa so državni prvaki z 19:4 (3:0,5:1,5:0,5:3). V Kopru je domače moštvo z 18:5(5:2,3:0,6:1,4:2) premagalo Branik. Prvenstvo se bo nadaljevalo že jutri, ko bo v Kopru tekma med Koprom in Branikom, v Celju med Posejdonom in Triglavom Živili, v Ljubljani pa med Olimpijo in Kokro. J.M.
KOŠARKA
Loka Kava TCG Maribor Branik
Sobota, 25. 1. 2003, ob 19. uri v ŠPORTNI DVORANI PODEN
KEGLANJE
Kranjska Gora še vedno zmaguje
Kranj - Začetek drugega dela gorenjske kegljaške lige ni prinesel nobenih presenečenj. Kranjska Gora še vedno zmaguje, Ader-gas in Jesenice pa sta si z domačima zmagama priborila pomembni točki v boju za končno mesto pod vrhom.
Rezultati: TFRMO POLET II : KRANJSKA GORA 1 : 7, FOTO BOBNAR ADFRGAS : LJUBELJ III 5 : 3, JESENICE III : ŽELEZNIKI 115:3. Lestvica : 1. Kranjska Gora 22, 2. Foto Bobnar Adergas 14 ...
Pari 12. kroga: jutri, v soboto, ob 18. uri KRANJSKA GORA : ŽELEZNIKI II, ob 19. uri TERMO POLET II : FOTO BOBNAR ADFRGAS. v nedeljo ob 9. uri LJUBELJ III : JESENICE III.
J.P.
SMUČANJE_
Smučarke že v Mariboru
Kranj - Jutri in v nedeljo se bodo najboljše slalomistke in vc-leslalomistke sveta pomerile na tekmi za 39. Zlato lisico pri nas na Pohorju, fante pa v svetovnem pokalu čakajo preizkušnje v Khzbuehlu.
Žal je z letošnjo sezono po nastopu in poškodbi na univerziadi v Trbižu že zaključila Mojca Su-hadolc, v sredo pa je vodja naše moške reprezentance Urban Plani nšek kot trenerja prve slalom-ske ekipe odpustil Marka Jurjeca in bo ob vcleslalomski sam vodil tudi slalomsko ekipo. V.S.
Hokejski prvaki poraženi z Bleda
Največje presenečenje v 18. krogu državnega hokejskega prvenstva so pripravili hokejisti Bleda, ki so po zaslugi novinca v ekipi Rusa llnurja Gizatuljina ugnali ekipo Olimpije - Na Jesenicah poraz Založanov.
www.gorenjskaonline.com
Bled, Jesenice - Hokejisti naših najboljših moštev te dni nimajo veliko počitka, saj tekmam mednarodne lige sledijo tekme državnega prvenstva, tem pa znova tekme mednarodne lige.
Tako so hokejisti Acroni Jesenic z uspešnega gostovanja v Zagrebu in nato v nedeljo zvečer v Novem Sadu prišli domov v ponedeljek zjutraj, v torek pa so se v domači dvorani v Podmežakli že pomerili za nove točke državnega prvenstva. Na Jesenicah je gostovalo moštvo Slavije M Optimc. Čeprav je bilo pričakovati oster obračun, pa so domači hokejisti po zaslugi Borisa Pretnarja sredi prve tretjine povedli in v nadaljevanju z. golom povratnika v moštvo, Aleša Burnika, vodili 2:0. Za Jeseničane sta v zadnjem delu srečanja zadela še Borut Vukčevič in Tomaž Razin-gar, poraz. Slavije M Opti me pa je omilil Dejan Ženiva, ki je postavil končni rezultat tekme 4: l (1:0, 1:0, 2:1).
Presenečenje in veselje svojim navijačem pa so v torek zvečer pripravili hokejisti Bleda. Gostili so namreč moštvo državnih prvakov, Zavarovalnice Maribor .Olimpije, ter slavili s 3:2 (1:2, 0:0, 2:0). Že na začetku tekme so Blejci povedli prek novinca v ekipi, Rusa llnurja Gizatuljina, nato pa je bil za prvake natančen Jeseničan Ivo Jan. Jan je zadel tudi za vodstvo Olimpije 1:2, s tem rezultatom pa se je končala tudi druga tretjina tekme. V zadnjem delu srečanja je številčno premoč Blejcev izkoristil Gizatu-
ljin, "hat trick" pa je Rus nato dosegel dve minuti pred koncem in Blejci so se veselili zmage.
Tako je na lestvici skupine A državnega članskega hokejskega prvenstva ekipa Acroni Jesenic, ki ima 10 točk. Na drugem mestu je ekipa Zavarovalnice Maribor Olimpije z 8 točkami, na tretjem Bled s 4 točkami, Slavija M Optima na četrtem mestu pa ima prav tako 4 točke. Naslednji, 19. krog, državnega prvenstva bo na sporedu v torek, 28. januarja, ko bo na Jesenicah ob 21. uri tekma med ekipama Acroni Jesenic in Bledom, v Zalogu pa se bosta ob 18.30 uri pomerili moštvi Slavije M Optimc in ZM Olimpije.
V skupini B, za uvrstitev od 5. do 8. mesta sta se Triglav in HIT Casino Kranjska Gora pomerila že konec tedna, tekma pa se je končala z rezultatom 5:4 (1:0, 0:3, 4:1) za Kranjčane. Ekipi Marc Interierov in Maribora sta tekmo 18. kroga preložili. Na lestvici tako vodi Triglav z 8 točkami, pred Marc Intericri s 6 točkami, Hit Casinojem Kranjska Gora s prav tako 6 točkami in Mariborom, ki ima 4 točke. V torek bo ekipa Triglava v Zalogu ob 18. uri domačin na tekmi proti Marc Interierom, ekipa Hit Casino Kranjska Gora pa bo gostovala v Mariboru.
Naj tokrat zapišemo še nekaj besed o ženskem državnem hokejskem prvenstvu. Odigran naj bi bil že 12. krog, ki pa ni bil popoln, tako kot že nekaj prejšnjih. Tako imajo ekipe različno število odigranih tekem, največ igralke
Term Maribor, ki s 24 točkami brez. poraza vodijo na lestvici. Sledijo jim hokejistke Jesenic, ki imajo odigrano tekmo manj in 16 točk, še manj tekem in točk pa imajo tretjcuvrščena ekipa Celja, četrtouvrščena ekipa Zavarovalnice Maribor Olimpije in peto-uvrščena ekipa Triglava. Blejske levinje so na dnu lestvice s samo sedmimi odigranimi tekmami in lc eno točko.
Ta konec tedna, jutri in v nedeljo, pa bo zlasti živahno v Siemens mednarodni hokejski ligi, kjer bodo na sporedu zadnje tekme pred končnico. Tako bo ekipa Acroni Jesenic jutri ob 18. uri doma igrala z ekipo Slavije M Optime, ekipa Bleda pa bo gostovala pri Dunaferrju v Dunaj-varosu. Olimpija bo jutri na gostovanju pri Albi Volan v Sekes-fehervarju. V nedeljo bo pri Albi Volan gostoval še Bled, ekipa Olimpije pa bo igrala pri Dunaferrju. Pred zadnjimi tekmami rednega dela na lestvici vodi ekipa Acroni Jesenic, ki ima tekmo več in 37 točk. Alba Volan na drugem mestu ima 36 točk, Olimpija na tretjem 29 in Dunaf-fer na četrtem 26. Sledi Zvolen z. 20 točkami, Slavija M Optima s 15 točkami, Medveščak s 13 točkami, Vojvodina z 10 točkami in na zadnjem mestu Bled z 9 točkami. Končnica mednarodne lige (štiri najboljše ekipa bodo tekmovale v skupini A za mesta od I. - 4., naslednje štiri pa v skupni B za mesta od 5. - 8.) se bo nadaljevalo 14. februarja.
Vilma Stanovnik
Novi nacionalni program za prepovedane droge za obdobje 2003 - 2008
Strpneje z uporabniki drog, trše s preprodajalci
Dobri dve leti so potrebovali, da so na vladnem uradu za droge pripravili novi nacionalni program na področju drog za obdobje od 2003 do 2008. Novi program je po besedah direktorja urada za droge Milana Kreka med najsodobnejšimi v svetu in Slovenijo uvršča med države, ki gojijo človeški odnos do uporabnikov drog.
Ljubljana - V Sloveniji ni natančne ocene, koliko je uživalcev drog, po grobi oceni pa naj bi jih bilo 6.000 takih, ki potrebujejo pomoč, medtem ko je vseh uživalcev še /.natno več. "Podatki o prisotnosti drog v Sloveniji so sicer zaskrbljujoči, vendar pa nikakor ne dosegamo svetovnih razmer,'" je bil na sredini novinarski konferenci Ministrstva za /.dravje, na kateri so predstavili predlog nacionalnega programa o d roga h /a obdobje 2003 - 2008, pomirjujoč minister /a /.dravje dr. Dušan Keher. Temu se imamo zahvaliti dosedanjemu nacionalnemu programu i/ leta 1992, ki je bil po ministrovem mnenju dobro zastavljen.
Minister /a zdravje dr. Dušan Keber. ki je omenil, da namerava ministrstvo narediti spremembe tudi na področju dovoljenih dfOg, je pri novem nacionalnem progra mu o drogah opozoril na najpomembnejše spremembe. "Z novim programom, pri katerem ne vidim večjih ovir za sprejem na vladi in v državnem zboru, uvajamo večjo stopnjo usklajenosti različnih resorjev, ki se ukvarjajo /. drogami. Program prinaša zahtevo po integralnosti obravnave posameznega uživalca drog. Vsaka od institucij, na katero med obravnavo naleti odvisnik, mora namreč sodelovati pri ustrezni in smiselni obravnavi. Novosti so tudi v uravnoteženosti programa med preventivnimi in represivnimi dejal nostmi, ki so do sedaj asimetrično sodelovale pri odpravljanju škode, kot zadnje pa nacionalni program prinaša tudi večjo stopnjo informiranosti s tega področja, s čimer se povečuje dostopnost informacij za državljane, ki potrebujejo pomoč, kot tudi za državljane, pri katerih
želimo preprečiti uživanje drog," je razložil minister. Dodal
je še. tla je nacionalni program usklajen / evropskimi direktivami
in slovensko zakonodajo.
Varne sobe in predpisovanje receptov
Direktor vladnega programa za
droge Milan Krek je poudaril, da
se bo Slovenija s tem dokumentom uvrstila med države, ki imajo bolj človeški, liberalen odnos do uporabnikov drog. saj je po DJegO vem slovenski model pristopa k reSevanjti eden najsodobnejših programov na svetu.
Po eni strani novi nacionalni program predpisuje večjo strpnost in pomoč uživalcem, po cl i ng! i pa zahteva Okrepljeno zatiranje ponudbe drog. organiziranega kriminala in z njim povezanega pranja denarja, je pojasnil Krek. Tako predvidevajo odprtje dodatnih le rapevtakih skupnosti m zavetišč
/a brezdomne odvisnike. Med no v ostmi predvidevajo tudi varne
sobe /a injiciranje in prepisovanje heroina na recept. Med spremem-
Minister za zdravje dr. Dušan Keber (desno) in direktor Urada RS za droge Milan Krek sta predstavila novi nacionalni program, ki vnaša liberalnejši odnos do uporabnikov drog, a predvideva trše ukrepe zoper ponudnike drog.
bami zakonodaje so opozorili na Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, po katerem je posest prepovedane droge označen /a prekršek. Vendar pa je /.ikon pomanjkljiv, ker sploh ne predpisuj mejnih količin droge, ki bi se še upoštevale, da so namenjene osebni uporabi. Prav /ato bodo sedaj sestavili spisek mejnih
količin prepovedanih drog, ki bi jih uporabniki lahko imeli v pose sti /a osebno rabo. "Treba pa je vedeti, da je na spisku prepovedanih drog okoli 240 substanc in za vsako posebej je potrebno določiti to mejno količino," je pojasnil Milan Krek.
"V nadaljevanju moramo pripraviti še akcijski načrt za pod-
ročje drog, \ katerem bodo podrobneje opredeljeni posamc/ni cilji in načini uresničevanja zastavljenih ciljev ter zagotovljeno stabilno financiranje potrjenih programov in ukrepov," je pojasnil Krek Poleg okoli dveh milijard tolarjev, ki jih država Id no   namenja   /a preventivne,
zdravstvene, socialne in represiv
ne ukrepe na področju drog, bo treba letno /agotoviti še dodatnih 700 milijonov tolarjev sredstev v državnem proračunu. Od tega je potrebnih dodatnih sto milijonov tolarjev /a preventivne programe, sto milijonov, /a eksperimentalne in cazvojne programe, dodatnih sto milijonov /a delovanje lokal
nih akcijskih skupin, dvajset milijonov /a nevladne organizacije,
85 milijonov /a Jclovanic mloi
macyskega centra, 150 mitijonov /a zagotovitev ustreznega števila mest v programih za doseganje
stabilne abstinence, sto milijonov /a podporo ni/kopra/nim progra mom in 60 milijonov /a policijsko in carinsko dejav nOSt
Dodatni viri financiranja se bodo poiskali še na ravni lokalnih Skupnosti < 100 milijonov loku jev ). v okviru sredstev od igei na srečo, črpati ho potrebno sredstva mednarodnih organizacij, pred vsem EU, Evropskega sveta in OZN. kot novost pa bodo na voljo tudi sredstva, ki bodi) pridobljena
na podlagi odvzema premoženja
pravnomočno obsojenim storilcem kaznivih dejanj na področju drog.
Pri pripravi novega nacionalne
ga programa so poleg sedmih mi
mstistev sodelovale še druge vladne m nevladne organizacije, slovenski in t L111 Strokov n|aki m institucije s lega področja lei celo
uporabniki drog m njihov i staraj
Simon Šubic. foto: Alenka Brun
Polna dvorana šoferjev in avtomehanikov
Priznanji tudi učiteljicama
Na občnem zboru ZŠAM Kranj je predsednik Albin Zevnik posebni priznanji izročil Mileni Cvelbar Mohorčič in
Ivici Bizjak, ki sta ogromno naredili za prometno vzgojo otrok.
Kranj - Občni zbor /druženja je bil minulo soboto, 18. januarja, v Šniartinskem domu v Stražišču. Od skupaj 270 članov se ga je udeležilo kar 140, prišli pa so tudi gostje i/, prijateljskih /druženj. Predsednik Albin Zevnik je poročal o delu v minulem letu, ki sta ga zaznamovala dva pomembna jubileja; Abrahamova leta kranjskega združenja in 80 let zveze /druženj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, oba so praznovali v Kranju.
Albin Zevnik je med drugim povedal« da so prav v pripravo praznovanja obeh jubilejev lani namenili veliko pozornosti. Bilo
je 20. julija, udeležilo pa se ga je več kol petsto članov ZŠAM iz vse Slovenije, od visokih gostov pa med drugimi minister za pro
Vandali v Prešernovem gaju
Kranj - Prešernov gaj v Kranju je pogosta tarča vandalskih izbruhov očitno zdolgočasene mladine z odvečno energijo in pomanjkanjem kulture. Čeprav je gaj prek noči zaklenjen, to ne pomaga dosti. Odtrgani svetilki ob vhodu v gaj in grafiti (brez kančka domišljije) pravzaprav niso nič novega. V upravi mestne občine Kranj, kjer prek varnostnikov bedijo nad gajem, so rezervne dele za luči, ki prihajajo iz uvoza, že naročili, grafite pa običajno dajo odstraniti nekajkrat na leto, praviloma pred pomembnejšimi prazniki. Ker se bliža slovenski kulturni praznik in obletnica Prešernove smrti, ko bo njegov grob v gaju spet množično obiskan, bo dotlej mestna uprava poskrbela tudi za brisanje neželenih napisov H. J., foto: T.D.
Ivica Bizjak prejema priznanje.
met Jakob Presečnik. Dan /avel mka Šoferjev sv. Krištofa so
Kranjčani praznovali v Cerkljah.
Maja so se udeležili K), kongresa za humanitarno pomoč voznikov Evrope, kamor je bila Slovenija sprejeta leta 1977. Kongres je bil na Poljskem, kjer so izbrali tudi mesto letošnjega 31. kongresa, Ta ho s. m l) junija \ Rogaški Slad
ni. Novi predsednik predsedstva /ve/c /SAM Slovenije [gol Pi pan in sekretar /lalko Zaletel sta i/ Kranja, kar jc DO besedah Albina Zevnika svojevrstno priznanje tudi kranjskemu združenju, ki si s tem obeta šc tesnejše sodelovanje / /ve/o. Zadovoljen je bil tudi zaradi ponov nega dobrega sodelo
Vanja s svetom /a preventivo m VZgOJO v cestnem prometu občine
Kranj. Sodelovanja želijo tudi /
občinami Cerklje, Šenčur. Naklo. Preddvor in Jezersko, saj bi tudi
to pripomoglo k boljši prometni
varnosti, /lasti otrok.
Albin Zevnik je še povedal, da so se na eni od zadnjih sej /dni žen j a v lanskem letu odločili, da članarine lelos ne bodo povečeva li. Še naprej ostaja 5500 tolaijev. od katerih 1000 Odvedejo /vc/i. Za BVOJe člane   seveda toplo v a bijC tudi nove   ima|o v s.iko siedo Od 15. do 17. ure odprto pisarno v Remontov i stavbi na l.ahorah.
Štirje člani /sam Kranj so na
občnem /boru prejeli /late jubilejne ZAačke /a 50 let članstva, podeljena pa so bila tudi druga
priznanja, od značk /a sta/ do
plaket /lati plaketi 50. obletnice združenja sta prejeli tudi dolgoletna mentorica prometnega krožka v osnovni šoli Franceta
Prešerna Milena Cvclhar Mohorčič in ravnateljica osnovne šole
Predoslje l v ica Bizjak I na foto graiiji). posebej zaslužni /a prometno VZgOJO Otrok m sodelova
nje / združenjem.
Helena Jelovčan
KRIMINAL
Petnajstletnik s pištolo
Tržič - Policisti s tr/iške pOStaje so v sredo na avtobusnem postaja
liscu v Tržiču preverjali petnajstletnega domačina. Pri varnostnem pre
gledu so /a njegOV im hlačnim pasom dobili plinsko pištolo. (irc /a ic volver kalibra l) nun. v kateiem je bilo šest plinskih nabojev. Pištolo so ZaSegli, ''možakarja'' pa bodo predlagali v postopek sodniku /a prekrške O tem. kaj naj bi počel / nevarnim orožjem, policisti ne
poročajo.
Zasegli naboje
Bled - V toiek so policisti i/ blejskega oddelka opravili hišno preiskavo pri 71 letnem Blejcu. Našli so 186 nabojev kalibra 7.9 mm
/a vojaško puško. Naboje so zasegli, sledi postopek o prekršku po /a
komi o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh.
Oblači se z Muro
Škot ja Loka - V modni hiši Mercatoi ja na Mestnem trgu je ne/
nanec v sredo okrog poldneva ukradel moški obleki Mura, vredni sto
tisočakov. Še dobro, da so razprodaje, Sicer bi bila škoda še \t\ ja
Fotoaparati, telefoni
Jesenice - I/ trgovine Big Bang na ('. maršala lita na Jesenicah so
neznani vlomilci v ponedeljek, 20. januarja, okrog štirih zjutraj odnes li za okrogla dva milijona tolarjev izdelkov.: več digitalnih fotografskih
aparatov, šest videokamer /namk JVC, cànon, sony in panasonic ter več mobilnih teletonskih aparatov različnih /namk. Radovljica - / vlomom v trgovino podjetja Janus Tradc pa je v isti
noči nekdo obogatel /a \.2 milijona tolarjev. Nepridiprav je najprej
onesposobil alarmno napravo, nato pa v skladišču m prodajalni pobral kakšnih dvajset mobilnih telefonskih aparatov različnih /namk in tipov ter sto predplačiliških kartic Mobi m Halo Nazadnje je odprl se
manjšo blagajno, v kalen je bilo okrog 20.000 tolarjev. H. J.
NEZGODE
Proslavljal rojstvo, končal v bolnišnici
Bled - V torek ob 6.50 je de/urni v regijskem centru /a obveščaii|e sprejel klic. da na cesti \ /asipu le/i ne/nam moški s poškodovano glavo.
Blejski policisti so dognali, da je bil 43 letni Tr/ičan s skupino ljudi, ki je v lokalu Casino proslavljala io|stvo otroka Okrog štirih so se prestavili v drug lokal m v njem ostali kakšno uro. Tr/ičan je sam
odšel peš proti Zasipu, Zaradi vinjenosti m poledice je zdrsnil prek stopnic m padel. Pri padcu je / glavo udaril ob asfalt in negiben obležal.
Reševalci soga popi vi pomoči odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so ugotov ili hude poškodbe glava, H. J.
Dr. Dušan Keber, minister za zdravje
Slab informacijski sistem povzroča čakalne vrste
Čeprav je bilo v javnosti na temo spremembe zakona o zdravniški službi že veliko povedanega, moram priznati, da mi še zdaj ni čisto jasno, ali se delovni čas zdravnikov in posledično sester ter drugega zdravniškega osebja skrajša ali zdaljša ?
"S spremembo zakona o zdravniški slu/bi bomo le legalizirali prakso, ki v zdravstvu traja desetletja, nelegalno pa je od leta 1902. Novi zakon o delovnih razmerjih je podobno kot zakon iz leta 1992 določil število delovnih ur in obveznost zagotavljanja dvanajsturnega počitka vsak dan, dopustil pa možnost, da se za posamezne poklice določi tudi drugačen delovni čas. S stališča pravice do 24-urnega neprekinjenega zdravstvenega varstva vseh državljanov ni mogoče omogočiti 12-urnega počitka vsak dan vsem zdravstvenim delavcem, saj bi jih morali razporediti v turnusno delo, to pa bi zmanjšalo njihovo razpoložljivost v rednem delovnem času. Zato smo v lansko junijsko novelo zakona o zdravniški službi zapisali določilo o 24 nepretrganih delovnih urah in obveznih dvanajstih urah počitka potem. Temu določilu niso nasprotovali zdravniki, temveč direktorji bolnišnic, in sicer naj bilo tudi 24 ur premalo za organizacijo dela v bolnišnicah. Na to zahtevo sta se kasneje navezala še Fides in zdravniška zbornica, čeprav sta že od časa lanske stavke zahtevala obratno rešitev - manjše obremenitve zdravnikov, po možnosti take, kot jih narekuje osnovni zakon. Prepričan sem, da bo državni zbor sprejel predlagano rešitev z 32-urnim delavnikom (ki seveda vključuje dežurno delo, med katerim je vsaj deloma mogoče počivati), saj temu predlo gu vsebinsko nihče več ne nasprotuje. Po mojem mnenju pa bi lahko normalno organizirali delo v bolnišnicah, tudi če hi obveljal predlog o štiriindvajsetih delovnih urah: potrebno bi bilo le zmanjšati število dežurnih mest, ki je pri nas vsaj dvakrat večje kot v tujini."
Kaj se bo v tem kontekstu spremenilo na področju dežurstva in pripravljenosti zdravnikov?
"Nič. Predlagana zakonodaja bo po dolgih letih legalizirala obstoječe stanje, kar pomeni, da sprememb pravzaprav ni."
Kakšen bo začetek in konec delovnega časa v zdravstvenih domovih?
"Praviloma se bo delo v zdravstvenih domovih začelo ob osmih zjutraj in bo trajalo do štirih popoldan. Ko gre za boljšo izkoriščenost istih delovnih prostorov, se tega zakonskega določila ni treba držati. Primer so ordinacije, v katerih delata dva zdravnika. V tem primeru se lahko direktor zdravstvenega doma odloči tudi za zgodnejši začetek dela v dopoldanski ambulanti. Enako velja za operacijske dvorane v bolnišnicah ali za delo z. dragimi napravami, ki bi morale biti izkoriščene več kot osem ur dnevno."
Bo delovni čas usklajen za vse zdravstvene domove v državi?
"Zakon zahteva, da se začne delo ob osmi uri. Zdravstveni domovi se bodo morali temu prilagoditi, petina dela pa se bo morala opravljati v popoldanskem času, to je od šestnajste do dvajsete ure. Marsikje to že poteka, tam pa. kjer so delali zdravniki pretežno v dopoldanskem času, zdaj pa bodo delali tudi popoldan, se bo možnost zaposlenega državljana, da pride do zdravnika zunaj svojega delovnega časa, povečala. Tako. kot se državljanom prilagajajo delovni časi trgovin, se jim mora tudi zdravstveni sistem."
Vedno, ko se govori o spremembah v zdravstvu, se govori le o zdravnikih. Kaj prinaša sprememba zakona drugim zdravstvenim delavcem?
"Spremembe, o katerih se pogovarjava, so predvsem v prid pacientom, državljanom. Zdravnik je nosilec zdravstvene dejavnosti in delo se v veliki meri organizira okrog njega. To pa ne pomeni, da morajo vsi zaposleni priti v službo istočasno kot /dravnik. Če naj začne zdravnik operirati ob osmih, morajo drugi, ki pripravijo vse potrebno za operacijo, priti v službo prej. Obratno pa laboratoriji, ki čakajo na jutranje odvzeme krvi in drugih telesnih tekočin, lahko vsaj z. delom osebja začnejo delati pozneje. Skratka, vsi drugi poklici se bodo morali osnovnemu dejstvu o začetku dela z bolniki smiselno
prilagoditi. Spremembe morajo biti v prid bolnikom in to moramo imeti pred očmi, ko organiziramo delo za vse zdravstvene delavce. Organizacija dela pa je v rokah delodajalcev."
Administracija v čakalni vrsti
Ordinacije v zdravstvenih domovih se krčijo, administracija pa ostaja na ravni, ki je bila pred desetimi, petnajstimi leti. Se bo število administrativnih delavcev v zdravstvu skrčilo?
"Ne vem, od kod podatki, da se število ordinacij zmanjšuje. Nasprotno. V osnovni dejavnosti se število zdravnikov in ordinacij povečuje. Govorim na ravni države in ne posameznega zdravstvenega doma. Seveda pa sem prištevam tudi zdravnike s koncesijo. Torej vse zdravnike, ki delajo v javni mreži. Vaše vprašanje o administraciji pa moram nekoliko razširiti. Če naš zdravstveni sistem primerjam z. drugimi v Evropski zvezi, smo še vedno na dnu lestvice po številu zaposlenih, kar pa ne pomeni, da v zdravstvenem sistemu nasploh primanjkuje ljudi. Marsikje je zaposlenih preveč. Doka/ so koncesionarji, ki enako delo opravijo z manj ljudi. Preveč preprosto pa je reči, da bomo število ljudi v zdravstvenih domovih zmanjšali: potrebno bi ga bilo prerazporediti in mu dati nove naloge. To je naloga managementa v zdravstvenih ustanovah, ki je - žal - v povprečju šibka točka sistema. Zdravnikov primanjkuje, to je dejstvo, v posameznih delih pa naš zdravstveni sistem deluje s prevelikim številom ljudi in prepričan sem, da ho re forma prinesla (udi te spremembe. V Kliničnem centru, na primer, seje v zadnjih desetih letih število zaposlenih že zmanjšalo."
V preteklosti so se koncesije podeljevale zelo stihijsko. Na ginekologiji v Škof-ji lj>ki je zdravnica s koncesijo že dlje časa odsotna, drugega koncesionarja pa ni. Kako jo nadomestiti?
"Konkretnega primera ne poznam. Lahko pa rečem, da je zdravnik s koncesijo za državljana zdravnik v javni mreži. To pomeni, da so financirani z javnimi sredstvi in do državljana'ohranjajo nespremenjen odnos. Kadar delajo koncesionarji v prostorih zdravstvenega doma, kjer so delali tudi, preden so dobili koncesijo, državljani včasih sploh ne vedo, da je zdravnik postal zasebnik koncesionar. Tako je tudi prav. Če se koncesionar ne ravna po pravilih javne mreže, mu mora občina odvzeti koncesijo in jo podeliti drugemu. Če pa koncesionar zboli, kar nikakor ni njegova krivda, pa je povsem enako, kot če zboli zdravnik v zdravstvenem domu. Glede na njegovo predvideno odsotnost se vodstvo zdravstvenega doma odloči, kako si v vmesnem času drugi razdelijo delo zdravnika, ki manjka. Ce je zdravnik določene specialnosti en sam, se morajo v širši regiji dogovoriti, kako bodo pokrili njegovo delo - lahko tudi z. začasno zaposlitvijo. Vse lo je mogoče, vendar so bile koncesijske pogodbe do zdaj večinoma preveč ohlapne. V njih bo potrebno mnogo bolj natančno opredeliti ne samo pravice, temveč tudi odgovornosti in obveznosti znotraj javne zdravstvene mreže, katere osrednje središče je zdravstveni dom. Ministrstvo je že predlagalo občinam, kako naj v takšnih primerih ravnajo. Vsi zdravniki s koncesijo morajo delovati v enotni mreži, direktor zdravstvenega doma pa mora biti koordinator dejavnosti tudi za koncesio-narje. Tudi koncesionarji morajo pomagati takrat, ko zboli zdravnik zdravstvenega doma.
Predvidevamo, da bomo v zakon zapisali določilo o časovno omejenih koncesiji in jo vezali tudi na kraj, ne pa na ime in priimek zdravnika. Koncesija se ne podeljuje zaradi interesa določenega zdravnika. Koncesija mora biti v interesu javnega zdravstva, saj z njo v sistemu nekaj izboljšamo. Recimo dostopnost. Če je zdravstveni dom v Školji Loki, ni pa denarja za zdravstveno postajo v neki vasi, imamo pa zdravnika, ki bi tam delal in bo tudi dovolj ljudi hodilo k njemu, potem je smiselno, da se mu koncesija podeli. Interes državljanov je tisti, ki o koncesiji odloča, ne pa le zdravnikova želja, da gre
iz. zdravstvenega doma med koncesionarji"
So tudi koncesionarji, recimo v zobozdravstvu, dolžni dežurati?
"Seveda so, saj so del javnega sistema. Moram reči, da so se v praksi zdravniki zdravstvenih domov in koncesionarji v večini primerov dobro dogovorili in na ta način tudi delujejo, drugje pa so nastali kratki stiki in nasprotovanja. Seveda pa obžalujem, da uvedbe koncesij ni spremljala natančnejša zakonodaja, ki bi ta nasprotovanja preprečila. Vsekakor bomo z zakonodajo, ki jo pripravljamo, poskušali deviacije odpraviti. Še enkrat - koncesionar je del javnega sistema in zanj morajo v dobrem in v slabem veljati ista pravila, kot veljajo za tiste zdravnike, ki koncesije nimajo."
Preskakovanje vrste
Zakaj ministrstvo ne izdela kategorij čakalnih dob pri operacijah in specialistih? Javna skrivnost je, da je mogoče vrsto tudi preskočiti.
"Obstaja več vrst čakalnih dob. Čakalnih dob v osnovnem zdravstvu ni oziroma jih ne bi smelo biti. Kjer so, so umetno ustvarjene. Čakalne dobe pri specialistih pa so. Prvič zato, ker je specialistov znatno manj, drugič pa zaradi prepogostih napotitev iz osnovnega sistema. V zadnjih desetih letih se je število teh napotitev najmanj podvojilo, število specialistov pa se seveda ni toliko povečalo. V naši družbi smo desetletja ustvarjali občutek, da osnovni zdravnik premalo ve in zato državljani zahtevajo preglede pri specialistih, kjer se dušijo v prenatlače-nih ordinacijah. In mnogi hočejo k točno določenemu, najbolj znanemu specialistu in zato po nepotrebnem čakajo še mnogo dlje. Če bi izbrali drugega specialista, bi v številnih primerih prišli na vrsto prej. Zato bi bilo treba pacientom povedati, pri katerem specialistu so čakalne dobe najkrajše, za kar pa je potrebna dobra informacijska mreža. Enako velja za manjše operacije. Na operacijo sive mrene so čakalne dobe od šest mesecev do dveh let. Številni pacienti čakajo na operacijo v Ljubljani, čakalna doba pri enako dobrih specialistih z. enako dobrimi rezultati zunaj Ljubljane pa je pol leta. Torej, del problema je na strani samih pacientov, delno nastaja problem zaradi slabega informacijskega sistema, dobršen del pa še vedno zaradi premajhnih zmogljivosti sistema. Ko čakalna doba nastopi, pa pridemo do vprašanja enakosti. Nekateri pridejo na vrsto prej kot drugi. Zakaj? Pacienti imajo lahko prednost takrat, ko to narekuje njihovo zdravstveno stanje in bi čakanje izrazito ogrozilo njihovo življenje. Res pa je, da skušajo priti bolniki preko vrste na vse mogoče načine. To se ne bi smelo dogajati."
Zakaj so čakalne dobe na operacije dolge tudi do dveh let?
"Praviloma gre za zelo drage operacije, število operacij pa je omejeno s količino denarja. Najpogostejši primer so srčne operacije, kjer se čakalna doba približuje dvema letoma, vsako leto pa se število primerov še povečuje. Tudi zaradi povečevanja števila diagnostičnih naprav, ki omogočajo, da vsako leto več bolnikov
pride na ustrezne preiskave, zato jih tudi vedno več potrebuje določeno zdravljenje. Kandidatov za operacijo je danes veliko več, kot jih je bilo pred desetimi leti. Srčni kirurgi v KC zatrjujejo, da obstaja za srčne operacije ena sama čakalna lista za vso državo. V ortopediji so čakalne dobe še daljše. Zakaj? Operacije so skoraj enako drage kot srčne, bolniki pa med čakanjem niso življenjsko ogroženi. Ob pomanjkanju denarja je prav, da imajo določeno prednost srčni bolniki, vendar je tudi njihova čakalna doba predolga. Morali bi si prizadevati, tudi s podporo državljanov, da nobena čakalna doba, med katero se bolnikovo stanje poslabšuje ali je kakovost njegovega življenja slaba, ne bi bila daljša od pol leta."
Namesto dodatnega, dopolnilno zavarovanje
Kakšen smisel ima pri čakalnih dobah prostovoljno zavarovanje? Vse življenje ga plačuješ, prednost pa imajo samoplačniki.
"Sedanja oblika prostovoljnega zavarovanja ne vpliva na čakalno dobo. To namreč ni zavarovanje za čakalno dobo, temveč za doplačila zdravstvenim storitvam. Zavarujemo se zato, da nam ni treba plačati, recimo petnajst odstotkov stroškov operacije ali petdeset odstotkov cene zdravila. V tem kontekstu je dodatno zavarovanje namenjeno temu, da državljan ne bankrotira, ko zboli. Ta del želimo prenesti v obvezno zavarovanje, saj menimo, da resni zdravstveni problemi ne morejo biti predmet doplačil. Država je dodatno zavarovanje uvedla pred desetimi leti zato, ker se je odločila za delni umik iz javnega sistema in na prenos dela stroškov zdravstvenega varstva na žepe državljanov. Če bomo s predlogom prenosa doplačil iz. prostovoljnega v obvezno zavarovanje uspeli, bo nastal prostor za novo obliko prostovoljnega zavarovanja: za dopolnilno zavarovanje, kjer bomo natančno vedeli, za kaj se zavarujemo in kaj lahko dobimo. Na primer; če se boste zavarovali za vsa zdravila, tudi uvožena, boste ta tudi dobili. Če se boste zavarovali za to, da ne boste čakali na operacijo dlje kot tri mesece, vam bo morala zavarovalnica to tudi nuditi. Če ne drugače, pa tako, da vas bodo poslali na operacijo v tujino. Vedeti pa je treba, da bo premija za takšno zavarovanje draga."
Katere konkretne spremembe se na področju zavarovanja torej pripravljajo?
"V veliki meri bo prostovoljno zavarovanje za doplačila ukinjeno in preneseno v obvezno. Socialna država mora zagotavljati takšno obvezno zavarovanje, ki omogoča vsem državljanom brez. doplačil obravnavo vseh resnih bolezni, akutnih in kroničnih. Doplačila bi morda veljalo ohraniti le pri obravnavi tistih stanj, ki so po svoji resnosti na repu lestvice. Zagotovo bo doplačil veliko manj kot zdaj. Doseči želimo to, da bodo vsi državljani ne glede na svoj socialni položaj dobili v obveznem zavarovanju vse. kar je za zdravje potrebno. Seveda pa bo te pravice mogoče dobiti z, določeno čakalno dobo."
To verjetno pomeni, da se bo obvezno zavarovanje povečalo.
"Tako je."
Ljudje so zavarovani tudi nadstandardno, čeprav možnosti tega ne dopuščajo. Ni to navadno polnjenje zdravstvene blagajne?
"V našem kulturnem okolju je nadstan-dard vsebinsko še najmanj pomemben. Z žalostnimi izjemami onkološkega inštituta in še s kakšnim drugim primerom je standard slovenskih bolnišnic razmeroma visok, seveda pa ne zagotavlja razkošja. Ne predstavljam pa si, da bi se ljudje množično zavarovali za to, da bi bili v bolnišnici v enoposteljni sob s televizorjem. Nadstandardno zavarovanje je le del ponudbe dopolnilnega zavarovanja. Zavarovancu lahko zajamčiš na primer zdravila, ki niso na referenčnem seznamu, kar pomeni, da ima dostopnost tudi do izvirnih zdravil in ne le generičnih."
Vendar nadstandardno zavarovanje ponuja prav to. Sobo z eno posteljo, televizor in tako naprej.
"Res je. Zato lahko zavarovanec, če tega ne dobi, od zavarovalnice neizpol-
njene obveznosti tudi izterja. Pri nadstan-dardnem zavarovanju je šlo za nebogljen poskus, kaj bi državljanom, ki se prostovoljno zavarujejo, še ponudili; šlo je za neizdelan asortiman ponudbe. Žal tistega, kar ponuja nadstandardno zavarovanja, naše bolnišnice največkrat nimajo. Bolnišnice bi morali adaptirati, če bi želeli omogočiti ponudbo nadstandardnega zavarovanja, kar pa se ne splača. Nadstandardno zavarovanje bo prišlo v poš-tev takrat, ko se bodo pojavile zasebne bolnišnice, pa še v tem primeru bodo državljani iskali predvsem dobre storitve, ne pa luksuzne sobe."
Ce nekoliko pretiravam, bi rekla, da je korupcija doma prav v zdravstvu. Kako se je mogoče proti njej boriti?
"Obstoj korupcije v tistem oziru, ki zanima državljane, spodbujajo čakalne dobe. Vendar obstaja tudi na drugih področjih: pri nakupih medicinske opreme, zdravil, materiala itd., kjer so v igri milijarde. Odgovor na to je, da je korupcija nezakonita, in jo je potrebno preganjati. Žal je odkrijejo zelo malo. Za odpravo prve vrste korupcije je potrebno skrajšati čakalne dobe, tako da državljani v skrbi za svoje zdravje ne bi na vse načine skušali zaobiti čakalnih vrst. S skrajšanjem čakalnih dob se bodo državljani počutili varnejše in ne bo se jim potrebno ukvarjati s tem, kako ukaniti sistem. Druga vrsta korupcije pa je obvladljiva z javnimi razpisi in boljšim nadzorom nad njimi."
V Škof ji Ijtkije imela zdravnica s koncesijo v ordinaciji celo lekarno in je paciente oskrbovala z zdravili, ki so bila v Nemčiji iz prodaje umaknjena. Kdo, če sploh, nadzoruje ponudbo zdravil na črnem trgu?
"Primera ne poznam. Vem pa, da mora zdravnik s koncesijo pisati recepte tako kot vsak drug zdravnik. Zasebnikov, ki imajo recepte za samoplačnike, je zelo malo. Vendar mora tudi ta za predpisano zdravilo napisati recept, razlika je samo v tem, da ga pacient v lekarni plača. Tretje možnosti ni. Zdravniki pri nas zdravil ne smejo prodajati, dopuščam pa možnost, da se tudi to dogaja. Sicer pa je pri nas sistem porabe zdravil izjemno dobro nadzorovan. Tisto, kar je v Sloveniji naprodaj, mora biti registrirano. Praviloma se ne more v nobeni lekarni pojaviti zdravilo, recimo iz Indije, ki ga ni registriral Urad za zdravila pri ministrstvu za zdravje. To še ni vse. Ko je zdravilo po dolgotrajni proceduri registrirano, ga druga komisija uvrsti bodisi na pozitivno bodisi na negativno listo, s čimer določi način plačila. Šele potem se zdravilo prodaja v lekarni. Druga stvar pa je, kako vplivati na to, katera zdravila imajo prednost, oz. katero zdravilo bo zdravnik predpisal. Na tem področju, na katerem odločajo izključno zdravniki, nas čaka še veliko dela. Obstaja možna razlaga za primer, ki ga omenjate. Sem ter tja se zgodi, da pridejo predstavniki tovarne, ki želi določeno zdravilo promovirati, v zdravstveno ustanovo in predlagajo raziskavo, ki je v resnici promocijska dejavnost. V ta namen poklonijo zdravnikom recimo tisoč škatel zdravil. Tudi tako raziskavo je potrebno ustrezno odobriti. Samo v teh primerih lahko zdravnik zdravilo potegne iz predala. Vendar mora pacienta prositi za pristanek in mu povedati, da gre za novo zdravilo, ki se še testira. In seveda: tako zdravilo je brezplačno."
Obstaja torej črni trg z zdravili ali ne?
"Uradno me o tem ni nihče obvestil. Seveda pa nisem tako naiven, da bi trdil, da tega absolutno ni. Najbrž gre v takih primerih za alternativna zdravila, za katere nam niti na pamet ne pade, da bi jih registrirali, ljudje pa so prepričani, da gre za čudežna zdravila, ki jih v drugih državah imajo. Čisto mogoče je, da jih nekdo v tujini kupi in potem v Sloveniji razpečuje. Vendar govorim povsem hipotetično, za to nimam nobenih dokazov."
Marjeta Smolnikar, foto: Gora/d Kavčič
Slovenija ni država s poceni delovno silo
Richard A. Johnson, Američan, ki vodi Goodyearovo Savo Tires, je prepričan, daje Slovenija po osamosvojitvi dosegla izreden napredek predvsem z izobraženimi in delu predanimi delavci.
Krunj - Oh včerajšnjem slovesnem odprtju skladišča in distribucijskega centra Save Tires smo k pogovoru povabili predsednika uprave in glavnega direktorja tega podjetja Rieharda A. Johnso-na, ki vodi to podjetje, odkar je koncem (ioodyear v letu 1998 odkupil večinski dele/. V tem času so v Savi Tires / manj zaposlenimi povečali proizvodnjo skoraj za polovico in postali eno najuspešnejših podjetij v koncernu. Slovenijo in njen razvoj občuduje, nekoliko ga skrbi vključevanje Slovenije v Kvropsko unijo, meni, da bi si mnoga podjetja zaslužila boljše vodstvo, in odsvetuje, malo nenavadno, nadaljnjo prodajo slovenskih podjetij tujcem.
Kakšne sa vaše ocene poslovanja v letu 2002? IMni spomladi ste napovedali najvišjo pndzvod-njo doslej, celo z nekaj manj zaposlenimi, proizvodnjo novih visoko kakovostnih pnevmatik in celo ambicijo, da postanete najboljše podjetje v skupini (ioodyear. So se ti načrti uresničili?
"Rezultati lanskega leta so i/
jemno dobri, saj precej presegajo vse naše dosežke v \sch preteklih
petih letih, odkai smo v Kranju.
Po nerevidiranih podatkih smo
proizvedli in prodali skoraj 7.S milijonov pnevmatik, planirano jih je bilo 7,3 milijona, prodajo pmcčali /a skoraj 14 odstotkov.
dobiček pa /a skoraj 60 odstotkov
s praktično enakim številom za
poslenih, Ti rezultati so celo pre.
Cej višji od tega. kar smo načrlo
vali. Kot je znano, proizvajamo in
tržimo pnevmatike Štirih blagov
nih /namk in pod znamko Sava smo lani /aeeli proi/va|ati visoko kakovostne pnevmatike Intensa za
višje hitrosti, nove pnevmatik za tovornjake, kjer smo postali eks
klu/ivm i/delovalee pri vseh šli rih blagovnih znamkah. Nad devetdeset odstotkov proizvodnje prodajamo na tujih tržiščih. Trditi, da smo postali najboljše
podjetje v skupim (Ioodyear bi
bilo mora nekoliko preuranjeno m
egocentrično, čeprav sem sam v to prepričan. Smo ZagOtOVO naj boljši v regiji in ZagOtOVO med najboljšimi V skupim, morali pa bi to potrditi še drugi. Naši dosež
ki so zasluga ljudi, zagotovo smo
Zelo dobro in uspešno podjetje. V primerjav i / letom 1998 imamo
So se v sindikatih prenaglili?
Ljubljana - Čeprav so Sindikati delavcev trgovine Slovenije v le nekaj dneh od petka, ko so napovedali akcijo zbiranja podpisov za pobudo o referendumu o nedelj
skem delu trgovin, uspeli zbrati celo skoraj enkrat več podpisov, kot bi bilo potrebno, pa so na src
dinem pogovoru s predsednikom
državnega /boia Boiutom Pahor
jem dejali, da dajejo prednost za kpnski ureditvi te problematike.
Kot smo že poročali, so se na re puhliške odboru tega sindikata soglasno Odločili, da bodo /ačeli
zbirati podpise za zakonodajni referendum 0 obratovalnem času ti gOVin, s katerim naj bi državni
/bor zavezali, da sprejme zakon,
D0 katerem bi bile trgovine, ra/en nekaterih izjem in desetih nedelj v letu odprle šest dni v tednu. Po
številnih odmev ih na to akcijo
med drugim se ji je uprl tudi sindikat trgov skih delavcev v Merca-torju, so v sredo predsedniku Pahorju zagotovili, da dajejo pred nosi poprav ku /akona o trgovini v
samem parlamentu, saj je stranka
Nova Slovenija v parlamentarno
proceduro že vložila ustrezno no
velo /akona. Sindikati delavcev trgov me Slovenije bodo skušali za to novelo pridobiti tudi druge stranke in če bo la obrav navana na
zasedanjih državnega /bora v pri-
bodnjih dveh mesecih, bodo od stopili od akcije zbiranja 40 tisoč popisov, kolikor jih je potrebnih za sam ra/pis referenduma. Tako
je verjetno že jasno, da 23. marca, ko naj bi na posvetovalnem refè
rendumu glasovali o pridružitvi
Slovenije Evropski uniji in Natu.
vprašanja 0 obratovalnem času trgov, in ne bo. Š. Ž.
(1
DOBAVA KURILNEGA OLJA
E4
o.o.
Dvorje 98 4207 Cerklje
Z GOTOVINSKIM
PLAČILOM
DO NAJCENEJŠEGA
KURILNEGA OLJA
tel: 04/23 1 5 742 fax: 04/23 15 741
aaam
pi IbliŽno 250 ljudi manj. proi/ vodnja in prodaja pa sta narasli za Skoraj polovico. Naša ustnerilev
je, da ohranjamo našo konknrenč nosi s povečevanjem produktivnosti."
Kakšna je dosežena produktivnost v Savi Tires, glede na druge družbe?
"Naša produktivnost je enaka ali v nekaterih primerih celo višja,
kot v drugih podjetjih po Zahodni Evropi. Dosegli smo raven, ki jo ima podjetje v Nemči|i. ki je do-
sk-j veljalo za najboljše. Kast produktivnosti je plod znanja in naša usmeritev je: Ne zahtevamo trše
ga dela. delaj Z glavo'" Slovenija ni več drŽava s poceni delovno silo. zatO mora proi/vajati visoki)
zahtev ne In s tem v isoko v redne Izdelke. To pa je mogoče le /. visoko usposobljenimi delavci. /
dobrimi delovnimi navadami, predanostjo delu. k.n vse Slovenj
jfl ima. Na tem gradimo tudi svo JO prihodnost In perspektive."
Kaj vam pomeni odprtje novega skladišča oz. distribucijskega centra .'
"Novo skladišče je /a naš razvoj
pomemben dosežek, "kamen", na
katerem bomo gradili naš nadal|
nji razvoj. Dosedanjih pel skladišč
smo na lak način /družili v enega, skladiščenje in odpremo bomo lahko znamo Izboljšali in raciona li/irah  Prepričan sem. da boste, ko boste stopili vanj. presenečeni
nad njegovo velikostjo, saj je za gotovo največje skladišče v Sloveniji Presenečeni boste nad čistočo, urejenostjo, ogrevanjem, njegovim upravljanjem preko prenosnih računalnikov, ki so pove
zani v sistem preko radijskih zvez.
Nekateri so nas svarili pred uporabo angleščine v sistemu, vendar se boste lahko prepričali, da tO ni problem. Kljub njegovi izredni velikosti pa žal že sedaj ugotavljamo, da bi potrebovali še večjega, zato bomo morali biti pri njegovi
uporabi Izjemno učinkov iti."
Ogromen objekt je bil zgrajen v manj kot osmih mesecih. Ste bili zadovoljni z izvajalci?
"Tako glavni Izvajalec frimorje
iz Ajdovščine, kot vsi ostali pod izvajalci in opremljevalci so opravili Imenitno delo. zato lahko rečem, da smo bili / njimi zelo /a
dovotjni. Organizacija in vodenje
dela je bila odlična, cena ugodna, le pri instalaciji protipožarnega sistema se je rahlo /atakmlo. ven dar smo tudi to rešili, [zgradili smo namreč vodni rezervoar / ne kaj milijoni litrov vode. ki zadošča ne le /a gašenje v samem skladišču, pač pa tudi istočasno v tovarnah v  neposredni bližini.
Adria med najbolj točnimi
Ljubljana - Slovenski letalski
prevoznik Adria Airways je v letu 2002. kljub težkim razmeram v
letalskem prometu lani prepeljal za dva odstotka več potnikov, kot v letu 2001. Na 16.102 poletih je bilo 814.156 potnikov, od tega na rednih progah 720.516, kar je za 4
odstotke več kot leto poprej. S prepeljanimi 4.620 tonami tovora
se je za II odstotkov povečal tudi tovorni promet. Po podatkih ev ropskega združenja letalskih pre voznikov ALA se je Adria Airways po točnosti letenja uvrstila na sedmo mesto, saj je bilo lani 15
odstotkov poletov / zamudo, povprečje evropskih letalskih družb pa je 19,9 odstotka. V/roki /amud
so v največji men v omejitvah v
ev ropskem /lačnem prosto! u. ki je / letalskim prometom že dodobra nasičen.
S. Ž.
/gradili smo ga po amei iških v ar nostnih predpisih, ki so v tem pogledu /naino strožji od evropskih in slovenskih. Sistem je tako učni kovit, da lahko v primeru hujšega
požara praktično v zelo kratkem času poplavimo skladišče ali to varno "
Kaj pa odnos do okolja? \aša tovarna je lani decembra obnovila okoljski certifikat po standardu ISO 14001 in pridobil certifikat varovalka poklicnega zdravja in varnost OHAS lSOOli. Je vse to upoštevano tudi pri novem skladišču?
"X Savi Ines posvečamo veliko
pozornost sožitju podjetja z oko ijem, v katerem delujemo in v katerem /ivi|o naši zaposleni. Skrb za okolje in zmanjševanje vphvov podjetja na okolje sta enakoprav
no vključena v  našo poslovno
strategijo in ponosni smo. da nam
je okoljcvaistveno miselnost uspelo vtkali v celoten življenjski cikel naših izdelkov, in sieei od
razvoja pne\ matik do njihove traj ne in okolju prijazne odstranitve. Ta načela smo seveda dosledno
spoštovali tudi pri gradnji distri bucijskega centra, ki ne ho imel
vplivov na Okolje, bistveno pa se bodo izboljšali pogoji za hO z.apo slenih, saj bodo delali v ogreva nih, urejenih in dobro organizira nih razmerah. lega v dosedanjih
najetih skladiščih seveda ni bilo mogoče zagotoviti.
Naj se ob tem še pohvalimo: Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je Savo Tires imenovalo za  najodgovornejše  podjetje s
področja uresničevanja okoljevar
stvene politike. Nagrada za nas
predstavlja veliko priznanje, pa
tudi spodbudo in odgovornost /a
še boljše delo v prihodnje. Pot uresničevanja okoliške odgovor nosu je hkrati tudi pot doseganja
dobrih poslovnih re/ultatov in
ugleda. Zavedamo se. da smo
v peli v okolje in da smo del njega, zato ga želimo temu primerno ohranjati za sedanje In prihodnje rodove."
Gospod Johnson. Kot Američan ste postali vodilni menedžer enega najuspešnejših podjetij v Sloveniji. Kako po petih letih
dela pri nas ocenjujete poslovne odnose in poslovno okolje v Sloveniji, kije šele pred skromnimi desetimi leti spremenila družbenoekonomski sistem'.'
"Najprej naj rečem, da mi je
delo v Sav i TÍTCS v veliko /ado VOljStVO. Malo sem /askrbljen za Slovenijo, ki) se priključuje Evropski uniji. Vaš dosedanji razvoj in preobrazbe, ki ste jih tako uspešno izpeljali, so zavidanja v redni, malo pa me skrbi pritisk,
ki ga vaša drŽava doživlja pri \ Stopanju v II Menim tudi. da bi morala nekateia velika m sred
nja slovenska podjetja Imeti boljše vodstvo, menedžment bi moral
imeli holjši odnos do okolja in /a poslenih. Slišim za primere, ki se ne bi smeh /goditi, niti ne bi sme
lo biti dovoljeno, da se zgodijo.
kakšna podjetja se bodo po v sto pu v hI težko merila s koiikiuen eo na odprtem trgu. To seveda ne
pomeni, da bi morali ta podjetja
voditi tujci, menim pa. da bi mo rali dati več priložnosti mladim.
dobro Izobraženim. Morda se sh
si čudno: nisem za tO, da bi slo
venska podjetja prodajali tujcem, vendar, če se vodstvo ponekod ne
bo spremenilo, se bo to zagotovo zgodilo.
Naj dodam se to. da sem s kva htelo življenja v Sloveniji zelo /a dovoljen. Pogosto me Vprašujejo, ali kaj pogrešam Ameriko, in ved nO odgovorim, da sem tu /elo za
dovoljen. Prepričan pa sem. da so nekatere cene v Sloveniji se pre* i
soke. kar prcpiosto m pošteno do kupcev. Ce lega ne bomo samo iz rav na 11 ho v stop v hI prinesel tUCÜ določeni šok."
Pred dvema mesecema ste bili v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in ameriško ambasado organizator seminarja v
1'oslovni šidi na Medu o poslovni etiki. Ste bili zadovoljni z. odzivom in ali morda načrtujete še kaj podobnega?
"Z odzivom sem bil zelo zailo voljen in skupai / gospodarsko zbornico že načrtujemo drugi seminar. Gre /a prispevek k izboljšanju vodenja podjetij v Sloveniji, zmanjševanju konfliktov inte resov, večji odprtosti In razvidnosti poslovodne skupnosti znotraj in nav /ven Verjetno po/nate očil
ke o slovenski /aprtosti. menjava nju istih kadrov na odgovornih mestih, rad bi, da bi se io presc
glo. izboljšalo, da bi prispevali h
konkurenčnosti Slovenije tudi pa dolgi rok.
Da ne bo morda povedano izzvenelo preveč kritično, naj poudarim, da Izredno cenim m ob čudujem. kai je Slovenija v teh
dobrih desetih letih samostojnosti dosegla. Nobenega dvoma ni, da je Slovenija najuspešnejša država, ki prihaja v EU. Je najbogatejša, najnaprednejša, zelo cenim poštenost, ki v lada tukaj. Toda telim, da bi bila najuspešnejša in naj boljša tudi v prihodnje
Vodite podjetje, ki je največja ameriška naložba v naši državi. Če bi vas kolegi iz Združenih drŽav vprašali, ali je Slovenija poslovno primerno, varno in perspektivno okolje za naložbe, kaj bi odgovorili?
"Vsekakor bi bil odgovor da. To
ni več samo moje trdno prepriča nje. pač pa tudi ocena nap Išjih
menedžerjev nase korporacijc ()
leni se je prepričal tudi g Bob Keegaii. ki nas je obiskal maja
lani. od prvega januarja pa je prvi
mož koncei na (ioodvcai. Slovem
ja je najboljša priložnost za inves tiranje."
Štefan /argi
SVINJSKO 1.099,00 SIT STEGNO
MIR. brez kosti, 1 kg
KLEMENTINE 299,00 SIT
i kg
GEL ZA PRANJE 1.219,00 SIT ARIEL
Color ali Hydro. 1,51
čez vikend
lil SVEŽE URICE
v soboto. 25. JANUARJA, od 9. do 13. ure:
To soboto
Z NAJCENEJŠO CVETAČ0!
V petes. 24. in v sabata, 25. jassarja je na sporedu posebna ponudba, ki velja samo za izdelke v zalogi Obiščite HIPER-MARKET Črnuče, Pot k seimišču 32 in HIPERMARKET Parmova, Parmova ulica 51 v Ljubljani. HIPERMARKET Cerklje. Slovenska cesta 10, Cerklje na Gorenjskem ter HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Mane aux Mines 4 v Tržiču
HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič
2IVILA KRANJ, o d Cesta na Okroglo 3. 4202 Naklo
Lani pobrali več davkov
Davčna uprava je lani tudi realno zbrala več denarja kot leto prej. Davčni dolg je porasel na 170 milijard tolarjev, povečalo pa se je tudi število pritožb.
Ljubljana - Ko je direktor republiške davčne uprave Stojan Grilj na torkovi novinarski konferenci predstavil rezultate dela uprave v minulem letu, je kot najpomembnejši dosežek i/postavil i/polnitev načrta pri zagotavljanju javno finančnih prihodkov. Medtem ko so predlani zbrali 1.371 milijard tolarjev davčnih prihodkov, so jih lani skoraj 1.512 milijard, kar je tudi ob upoštevanju inflacije realno več kot leto prej. Od celotnega zneska je 524 milijard tolarjev dobil državni proračun, 153 milijard občine, 503 milijarde tolarjev zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ostalo pa zavod za zdravstveno zavarovanje.
Stojan Grilj, direktor republiške davčne uprave
Kot je dejal direktor davčne uprave Stojan Grilj, si za lanski uspeh štejejo tudi to, da so ohranili enotno dftVČno upravo in se uprli težnjam po vključitvi davčnih izpostav v upravne enote. Nadaljevali so z organizacijskimi spremembami, na petih davčnih uradih so z njimi že končali, na devetih delno, na štirih pa so prenos knjigovodstva, odmere in izterjave začasno ustavili zaradi stališča obrtne zbornice, da se
bo s tem poslabšal davčni servis do samostojnih podjetnikov. V davčni upravi to zanikajo, s postopkom pa bodo nadaljevali potlej, ko bo spremembe ocenila komisija, ki jo je imenoval prejšnji minister za finance Tone Rop. Medtem ko je davčna zakonodaja zaostajala za potrebami davčne administracije (najbolj pogrešajo zakona o davčnem postopku in o davčni službi), pa se je lani povečalo število zakonov, ki so
davčno upravo obremenili z dodatnimi nedavčnimi obveznostmi ali zmanjšali njeno samostojnost. Davčna uprava je tako lani postala ustanova za izterjavo vseh terjatev države do državljanov in tudi za izterjavo terjatev nekaterih nedržavnih ustanov (denarnih kazni, taks, članarin zbornic, RTV prispevka, samoprispevka, veterinarskih pristojbin, neupravičeno izplačanih zneskov pokojnin itd.)- "Vse to so nam naložili brez potrebnih sredstev in ne da bi pregledali objektivne možnosti in se vprašali, ali s tem morebiti ne ogrožajo našega temeljnega poslanstva," je dejal Stojan (irilj in poudaril, da so bili pri inšpekcijskem pregledu učinkoviti.
Pri polovici pregledov odkrili nepravilnosti
Čeprav so pregledali četrtino manj zavezancev kot leto prej, pa so opravili več celovitih in zahtevnih pregledov, izboljšali pa so tudi izbor zavezancev za pregled ter priprave na zahtevnejše preglede. Pri več kot polovici pregledov so ugotovili nepravilnosti ter z.a 26 milijard tolarjev dodatnih davčnih obveznosti in za 23 milijard tolaijev ostalih učinkov (zmanjšanje izgube, povečanje davčne osnove itd.), podali pa so tudi 85 ovadb zaradi suma davčne zatajitve. Pri petih pregledih so ugotovili dodatne davčne obveznosti za več kot eno milijardo tolarjev, pri petih od pol milijarde do ene milijarde in pri enajstih od tristo do petsto milijonov tolarjev. Kar polovica pregle-
dov je biLi pri samostojnih podjetnikih posameznikih, največ pa pri zavezancih, ki se ukvarjajo z. gostinstvom, trgovino in predelavo. Letos bodo okrepili nadzor pri trgovanju z vrednostnimi papirji, v dejavnostih, ki poslujejo z. gotovino (gostinstvo), ter pri dohodnini.
Veliko dolga izvira iz stečajev
Davkarija je lani izdala sklepe o prisilni izterjavi 103 milijard tolarjev, izterjala pa je dobrih 38 milijard tolarjev, kar je za 18 odstotkov več kot predlani. Davčni dolg je skupaj z obrestmi ob koncu lanskega leta znašal 170 milijard tolarjev in je v primerjavi s predlani porasel za 15 odstotkov. Zanimiva je sestava dolga. Skoraj 99 milijard tolarjev je aktivnega, knjigovodsko evidentiranega dolga, od tega je blizu 14 milijard tolarjev dolga, ki ga do rešitve spornega vprašanja ni mogoče prisilno izterjati. Aktivni dolg seje lani povečal za nekaj manj kot šest milijard tolarjev, in sicer predvsem zaradi visokih obresti, ki v skupnem znesku predstavljajo že 48 odstotkov. Davčni dolg, pri katerem je davčni organ izčrpal že vse možnosti prisilne izterjave, je ob koncu leta znašal skoraj 71 milijard tolarjev in je bil za 16 milijard ali z.a 29 odstotkov večji kot leto prej. Štiri petine dolga izhaja i/, stečajev, prisilnih poravnav in likvidacij, preostali dolg pa se nanaša na zavezance, ki nimajo nobenega premoženja, iz katerega bi lahko izterjali dolg.
Lani več pritožb kot leto prej
Davčni zavezanci so lani zoper odločbe in sklepe prvostopenjskih organov vložili 20.922 pritožb, kar je petnajst odstotkov več kot leto prej. Več kot dve petini pritožb je bilo zaradi odmere dohodnine, skoraj 30 odstotkov zaradi odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in 12 odstotkov zavoljo prisilne izterjave. Na povečanje števila pritožb so vplivali inšpekcijski postopek pri veliki pravni osebi, obnova postopka odmere dohodnine in približno šeslsto pritožb, zaradi napake pri tiskanju dohodninskih odločb pa so zavezanci vložili 1.500 pritožb. Pri dohodnini je bilo največ problemov z dodatnim pokojninskim zavarovanjem. Na prvi stopnji so lani obravnavali 21.387 pritožb, rešili so jih 15.435, ob koncu leta jih je ostalo v reševanju še 1.444. In koliko pritožb je na drugi stopnji? Po podatkih davčne uprave jih je bilo na začetku lanskega leta 4.907 nerešenih zadev, lani je bilo vloženih še 5.325 zadev, rešili so jih 5.897 ali desetino več kot leto prej, ob koncu leta pa je ostalo nerešenih še 4.335.
Potrebovali bi še sto kontrolorjev
Število zaposlenih v davčni uprav i je zadnja tri leta približno enako (okrog 2.520), od sistematiziranih delovnih mest je zasedenih tri četrtine, najslabše pa v inšpekciji, izterjavi in informatiki. Izobraženost se izboljšuje,
zmanjšuje se šlevilo zaposlenih s srednjo šolo, narašča pa z. visoko šolo in magisterijem. Obseg izobraževanja se povečuje, pri tem pa na zahtevnih področjih sodelujejo tudi s strokovnjaki tujih davčnih uprav. Za izobraŽevanje so lani porabili štirideset milijard tolarjev, največ pa so se izobraževali inšpektorji. Na področju računalniške tehnologije jim kljub dvema razpisoma ni uspelo pridobiti izvajalca za elektronsko davčno poslovanje, v postopku je tretji izbor. Za naložbe so lani namenili le 212 milijonov tolarjev, opremo posodabljajo prepočasi, tri petine je že starejše od treh let. Se večji problem so kadri, z obstoječimi bodo še lahko izpeljali projekt e-dohodnine, kaj drugega pa ne več. Davčna uprava je lani državo stala 17 milijard tolarjev, od tega so dve tretjini namenili za plače, povprečna je bila okrog 376 tisoč tolarjev (bruto) in je bila nominalno za trinajst odstotkov višja od predlanske.
Na vprašanje, kakšne spremembe bo povzročil vstop Slovenije v Evropsko unijo, je direktor Stojan Grilj odgovoril, da se bo davčna uprava morala vključiti v izmenjavo podatkov, pobirala bo tudi davek na dodano vrednost, ki ga zdaj pobirajo še na carini, in poostrila bo nadzor. Sistem za izmenjavo podatkov že vzpostavljajo, problemi pa bodo s kadri, saj bi potrebovali še sto kontrolorjev oz. 213 dodatnih zaposlitev.
Cveto Zaplotnik
Novartis dokončno prevzel Lek
Ljubljana - V ponedeljek je bila v Ljubljani 18. redna skupščina delniške družbe Lek, na kateri so imenovali nov nadzorni odbor, spremenili statut družbe in sklenili umakniti delnice iz trga vrednostnih papirjev. Potem ko je švicarski Novartis pojavni ponudbi uspel pridobiti 99 odstotkov delnic so v ponedeljek v devetčlanski nadzorni odbor imenovali šest svojih članov, svojega predstavnika pa bodo imeli poslej tudi v upravi, ki sicer še ostaja pretežno slovenska z Metodom Dragonjo na čelu. S spremenjenim statutom družbe so določili, da bodo preostale male delničarje in javnost obveščali z objavami v časopisu Delo, umik delnic iz borze pa pomeni, da Lek ni več javna družba. Tistim delničarjem, ki doslej niso prodali delnic, ponujajo odškodnino oz. odpravnino v višini 85.000 tolarjev za delnico, delnice pa ostajajo prenosljive, torej jih je mogoče tudi neposredno prodati. V Leku ocenjujejo, daje v rokah malih delničarjev ostalo še približno 12.000 delnic, za katere po ocenah borznih strokovnjakov poslej ne bo izplačil dividend, zato svetujejo, da jih ti čimprej prodajo. V Novartisu so še enkrat poudarili, daje bil izključni namen prevzema Lcka želja po rasti. Š. Z.
Sindikat zahteva pojasnilo
Ljubljana - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je javno pozvala ministra za finance, da pojasni določilo pravilnika o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca, ki med davčno nepriznane odhodke prišteva tudi ugodnosti, ki jih delavcem zagotavlja delodajalec - torej tudi premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in druge zavarovalne premije. Ta določba pravilnika povzroča dvome in nezadovoljstvo med zaposlenimi ter resno ogroža uveljavitev prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. V sindikatu menijo, da mora biti dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje spodbudno za delavce in delodajalce ter oproščeno vseh davkov, to pa mora bili nedvoumno zapisano tudi v predpisih. C.Z.
Za napovedi še dober mesec časa
Kranj - Medtem ko so davčni zavezanci do sredine januarja že morali oddati napovedi za odmero davka od dohodkov iz premoženja, imajo še dober mesec časa za oddajo napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu in od dohodkov iz dejavnosti v lanskem letu. Po zakonu o davčnem postopku mora zavezanec za davek od dobička od prodaje vrednostnih papirjev in kapitalskih deležev vložiti napoved za odmero davka na predpisanem obrazcu do 28. februarja pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. Isti rok velja za zavezance za plačilo davka od dohodkov iz dejavnosti, ki napoved za odmero davka lahko vložijo na predpisanem obrazcu ali na magnetnem mediju (PC-disketi). C.Z.
Nove državne obveznice
Ljubljana - Odbor za sprejem vrednostnih papirjev na borzo je v petek izdal odločbo o sprejemu 78.392 imenskih obveznic Republike Slovenije RS49 v skupni nominalni vrednosti 29,8 milijona evrov v borzno kotacijo. V plačilo bodo zapadle 10. januarja 2022, obresti bodo obračunavali po nespremenljivi. 4,75-odstotni letni obrestni meri. Nominalno vrednost obveznic bodo izplačali v enkratnem znesku na dan dospetja, obresti pa enkrat letno za nazaj, vsakega K), januarja v letu.
C.Z.
Špediterjem se obetajo
slabi časi
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se bo z odpravo meja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko delo
špediterjev zmanjšalo za tri četrtine.
Ljubljana - Maja prihodnjega leta, ko bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo, na notranjih mejah unije ne bo več carinskih in s tem tudi ne več špediterskih služb. Tako bo nekaj nad 1.600 delavcev zaposlenih v špediciji ostalo brez dela, stroški odpravnin ali preusmerjanja v druge poklice pa so ocenjeni na 55 milijonov evrov. Najtežje je dejstvo, da se bo to zgodilo praktično čez noč, zato postopno preusmerjanje ni mogoče.
Predstavniki špediterjev (od leve): Zdenko Pavček, Jože Kranjc, mag. Marino Medeot, ki je predstavil raziskavo, in Rok Svetek predsednik sekcije špediterjev in skladiščnikov Slovenije.
V torek je Združenje za promet in zveze pri Gospodarski zbornici Slovenije pripravilo tiskovno konferenco, na kateri so razložili ugotovitve, ocene in predloge iz. raziskave '"Posledice vstopa Slovenije v Evropsko unijo na špedicijo", ki so jo pripravili na Prinz inštitutu. Čeprav se problema zavedajo že nekaj let in so prizadete družbe, ki se ukvarjajo s špedicijo na to opozarjali, pa ugotavljajo, da kakšnih posebnih rešitev, razen nekaj izjem, zlasti velikih družb, niso našli. Za dejavnost špedicije v Sloveniji je značilno, daje zelo razdrobljena, saj zaposluje po uradnih podatkih 4384 delavcev kar v 335 družbah, pri čemer ugotavljajo, da
je v aktivnih podjetjih povprečno zaposlenih 10 delavcev. 91 odstotkov teh družb se ukvarja le s špedicijo, 6 odstotkov je pretežno cestnih prevoznikov, odstotku družb je glavna dejavnost skladiščenje, 2 odstotka pa je takih, ki imajo še drugo dejavnost. Povprečno letno število izdanih carinskih dokumentov v zadnjih dveh letih dosega število 2,7 milijona, ocenjeni dohodek iz naslova carinskega posredovanja pa je letno znašal okoli 53,9 milijona evrov. V študiji so tudi ocenili, da se v špediterskih hišah s carinskimi dokumenti ukvarja 41 odstotkov zaposlenih, ali nekaj nad 1.800 delavcev. Če vemo, da je 90 odstotkov blagov-
nih tokov vezanih na Evropsko unijo, bo na meji s Hrvaško potrebnih le približno 180 delavcev, to pa bo pomenilo, da bo ostalo brez dela 39 odstotkov delavcev v špediciji, ali nekaj nad 1.600 zaposlenih.
Anketa med špediterji je pokazala, da razmišljajo predvsem o prestrukturiranju v smislu izobraževanja in iskanja možnosti zaposlitve v sorodnih poklicih, predvsem v logističnih poklicih. Pri tem sta dve težavi: v sedanjem sistemu izobraževanja programov za poklice v logistiki nimamo, poleg tega pa tudi ni realno pričakovati, da bi lahko ta dejavnost lahko sprejela tako veliko število ljudi. Zelo verjetno je, da se bo zaradi zmanjšanja deja špediterskih podjetij povečala nezaposlenost - na ravni države je mogoče izračunati, da bi bila večja za 1,39 odstotka, največ težav pa bodo imele nekatere regije, ki ležijo ob meji, kjer so bile te službe najbolj razvite. Analiza stroškov je pokazala, da bi za odpravnine potrebovali 22 milijonov evrov, za nadomestila za brezposelnost 14 milijonov, za prekvalifikacije, dokvalifikacije in pridobitev višje izobrazbe 4 milijone in za nova delovna mesta 15 milijonov evrov - skupaj torej 55 milijonov evrov. Posebna težava ob tem je dejstvo, da se bo sprememba zgodila praktično čez noč, saj bo do vstopa potrebno opravljati vsa dela, po vstopu pa se bo naenkrat to spremenilo. Stroški države naj hi od omenjenih 55 milijonov znašali 33 milijonov evrov. V zaključku analize smo slišali priporočilo, da naj se država čimprej odloči za načrtno in postopno izvajanje prekvalifikacije in šolanja ter odpiranja novih delovnih mest. V nadaljnjem pogovoru, v katerem so so-
delovali predsednik sekcije špediterjev in skladiščnikov Rok Svetek, direktor družbe Viator & Vektor Zdenko Pavček in predsednik uprave Interevrope Jože Kranjc. je bilo opozorjeno, da sicer neocenjen. vendar občuten padec v družbenem proizvodu ter neizkoriščene poslovne prostore na nekdanjih mejah. V Viatorju & Vektorju, kjer se od 1600 ljudi 300 ukvarja s špedicijo, so prepričani, da bo država kljub odpravi carin še potrebovala evidenčne službe prometa čez meje, sicer pa se že pripravljajo na preusmeritev ljudi v ostale dejavnosti, zlasti transport in notranjo logistiko. Zato ne predvidevajo odpuščanja. Drugače je pri Interevropi. kjer je špedicija predstavljala 70 odstotkov prihodkov, s preusmerjanjem na morski kopenski, zračni in cestni promet, hitro pošto in terminalske storitve, pa so to že zmanjšali na 30 odstotkov. Odprava carin na notranjih mejah bo zmanjšala obsega poslovanja za 75 do 80 odstotkov, kar pa zadeva tranzit, so na osnovi izkušenj skeptični. Tako ocenjujejo, kljub temu da že imajo notranjo šolo logistike, da bodo morali odpustiti približno 300 ljudi, pretežno starejših, kar bo nedvomno socialni udar. Čeprav so prepričani, da so s svojimi storitvami na evropskem nivoju in konkurenčni, se bo z.a transport potrebno pri tujih kupcih zelo potruditi, tudi preko slovenskih poslovnih partnerjev, saj so nenazadnje v Slovenijo prišle tudi velike tuje špedicijske hiše. Najhuje bo očitno malim družbam, saj pri pridobivanju poslov in reševanju razmer, kijih pomeni vstop Slovenije v EU ni prostora za vrtičkarstvo, lega pa je v špediciji^ kot so^deja-li, še precej. Štefan Žargi
Tromeja - še več snega!
Z veljavno smučarsko karto dobite 50% popusta v toplicah »Erlebnistherme VVarmbad« Beljak. Informacije: , www.3laendereck.at
Smučarske karte s popustom dobite pri: Skipass Travel Kranjska Gora, na novi lokaciji v apartmajih Garni, tel.: 04 - 582 10 00 in na avto cesti pred karavanikim predorom v stavbi tel.: 04 - S86 15 31. www.skipasstravel.si
OBRTNIKI, PODJETNIKI, UPOKOJENCI IN VSI ZAPOSLENI!
STE KREDITNO OBREMENJENI IN PLAČUJETE VISOKE OBRESTI?
BREZ POSREDNIKOV LAHKO TAKOJ PRIDOBITE GOTOVINSKO POSOJILO: KRATKOROČNO od 200.000,00 do 1 MI0 SIT, z dobo odplačila do 30 mesecev, na plačo ali pokojnino. DOLGOROČNO z dobo odplačila od 5,5 do 10 let, na nepremičnino. Vaš klic pričakujemo vsak delavnik od 8.-17. ure.
0RI0N LTD. d.o.o.. Dunajska 129, Ljubljana Tel.: 01/563 48 40, 563 48 43. 041/791 739
"ZIMSKE POČITNICE i       V TERMAH OLIMIA"
3-dnevni paket z možnostjo bivanja v HOTKLU BRKZA**** v času od 14. 2. do 2. 3- 2003
UGODNO!!! že *a 8.900 SIT na dan
Cena vključuje: 3 polpen/.ione, kopanje v vseh bazenih s termalno vodo. aquaaerobiko, telovadbo za "dobro jutro", uporabo fitness studia ter uporabo SAVNK.
USPEŠNO HUJSANJE z juho l>iETA Od 10. 2.   16. 02. 2003
7"dnevni paket za ceno 66.300 SIT
TLRML OLIMIA, Atomske toplice, d.d. Zdraviliška cesta 24, SI - 3254 Podčetrtek, Telefon: 03/829 70 00, Pate 03/5829 024 RFCHPCIJA, 03/582 90 09 UPRAVA info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com
LJUDSKA UNIVERZA KRANJ
Cesta Staneta Žagarja 1
vabi v zanimive tečaje - delavnice
RAČUNALNIŠKI TEČAJI v dopoldanskem času -UGODNO!
■ INTERNET in E-POŠTA • WORD
ANGLEŠKI - NEMŠKI - ITALIJANSKI JEZIK
za starejše odrasle v dopoldanskem času - UGODNO!
PRIPRAVA NA MATURO
iz ANGLEŠKEGA JEZIKA in MATEMATIKE
PLESI V KROGU - Študijski krožek Čudoviti svet gibov in glasbe različnih dežel
UČINKOVITO NAD STRES delavnica
RETORIKA - učinkovito nastopanje
RAČUNOVODSKA DELAVNICA
za male samostojne podjetnike Predstavitev novega standarda SRS 39
PRIPRAVA NA IZPITE ZA TRGOVSKEGA POSLOVODJA 70 ur
Informacije na: c 280 48 17. 280 48 00
14. februarja 2003 ob 20. uri
VALENTINOV VEČER HOTEL $ Čuki in Natalijo Verboten
??? MODNA REVIJA MURE
(SKD
PRODUCTION
Miklavž Zornik, s.p.
Pot na Lisice 17, 4260 Bled
objavlja naslednjo prosto delovno mesto za
VODJO PROIZVODNJE T.T.P.
Pogoji:
- inženir strojništva ali dipl. ing. strojništva (VI. ali VII. stopnja izobrazbe)
- najmanj 5 let delovnih izkušenj v vodenju
- organizacijske sposobnosti
- aktivno znanje tujega jezika (nemški in angleški jezik)
Pisne prijave zbiramo izključno do 10. 2. 2003 na naslov: MS PRODUCTION Miklavž Zornik, s.p., Pot na Lisice 17, 4260 Bled
K4RIN
PRODAJA IN SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV. PISARNIŠKI MATERIAL IN OPREMA, d.o.o. Koroška 35, 4000 KRANJ, tel.: 04/2360 750 Šuceva 25, 4000 KRANJ, tel.: 04/281 32 11
AKCIJSKA PONUDBA
REGISTRATORJI A4 in A5 V ŠKATLI 489,00 REGISTRATORJI A4 m A5 SAMOSTOJEČI 389,00 DISKETE MAXELL 10+1 79,00 CD MAXELL 700 MB 1 55,00 MAPA PVC Z LUKNJICAMI 7,00 MAPA PVC S SPONKO 37,00
NA ZALOGI VSI OBRAZCI, TUDI DAVČNE NAPOVEDI, DOHODNINA IN OBRAZCI ZA BILANCO
SUPER CENE TONERJEV IN ČRNIL!!!
MOŽNA BREZPLAČNA DOSTAVA (Cene so z DDV)
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
'ECO OIL 0453V77 00
UGODNI PLAČILNI POGOJI
EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
SAMO V AVSTRIJI!
àau/ltaxk\
č^7
velika   vrednost   &   nizka cena
Ponedeljek
Popust ne velja za trajno znižane izdelke, montažne hiše, cene za montažo in nakup darilnih bonov.
Odprto do 19.30 ure!
Al/CTDI IA BEUAK - VILLACH. Badstubenweg 75, tel. 0043 / 4242 - 51 113 - BEUAK - VILLACH.
MVOIHUM Maria-Gailer Strafte 28. tel. 0043 / 4242 - 32 538 - SPITTAL/DRAU, Villacher Str. 103. tel. 0043 / 4762 - 48 82 - WOLFSBERG. Klagenfurter Str. 41, tel. 0043 / 4352 - 30 216 - CELOVEC - KLAGENFURT. Gerbervveg 44, Südring, tel. 0043 / 463 - 35 125 - CELOVEC - KLAGENFURT, Feldkirchner Str. 266, tel. 0043 / 463 - 444 220 - VELIKOVEC - VÒLKERMARKT, Klagenfurter Str. 44, tel. 0043 / 4232 - 45 06 GRADEC - GRAZ LIEBENAU. Ostbahnstr. 6, tel. 0043 / 316 - 465 735 - GRADEC - GRAZ ANDRITZ, Weinzòttlstr. 48, tel. 0043 / 316 - 694 090 - GRADEC - GRAZ WEBLING, VVeblinger Gürtel 22, tel. 0043 / 316 - 294 940 - LIPNICA - LEIBNITZ GRALLA, Gralla 55, tel. 0043 / 3452 - 85 405
Zeleni pas Bleda še brez zaščite
Blejski zavod za gozdove tudi ob izdelavi gozdnogospodarskega načrta za gospodarsko enoto Bled za obdobje do leta 2010 predlaga občini, da bi gozdove
v zelenem pasu Bleda razglasila za gozdove s posebnim namenom.
Bled - Blejska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije je ob zaključku javne razgrnitve gozdnogospodarskega načrta za gospodarsko enoto Bled pripravila prejšnji petek javno obravnavo. Čeprav načrt zajema tudi gozdove v občutljivem zelenem pasu Bleda, je bila udeležba bolj skromna, še posebej so pogrešali predstavnika občine, ki naj bi gozdove v zelenem pasu tudi formalno zaščitila kot gozdove s posebnim namenom.
Ko sta vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje Andrej Gartner in Aleš Poljanee, odgovoren za izdelavo načrta, predstavila predlagani načrt, sta med drugim povedala, da gospodarska enota Bled obsega 4.652 hektarjev gozdov v katastrskih občinah Bled, Bohinjska Bela, Podhom, Poljšica. Rečica, Spodnje in Zgornje Gorje, Višelniea I in II in Zasip, od tega 2.768 hektarjev gozdov s posebnim namenom, kjer so ukrepi dovoljeni, 1.473 hektarjev večnamenskih gozdov in 411 hektarjev varovalnih gozdov. Večina gozdov, 86 odstotkov, je v zasebni lasti, dobre tri odstotke je državnih, dva odstotka občinskih, nekaj več kot osem odstotkov pa v lasti drugih pravnih oseb. Površina večnamenskih gozdov in gozdov s posebnim namenom, kjer so dovoljeni ukrepi, seje od 1971. leta do danes povečala za desetino, samo v zadnjih desetih letih pa za 191 hektarjev. Povečanje je dejansko še večje, saj so pri izračunu gozdne površine izločili gozdne ceste. Glavni vzrok za širitev gozda je zaraščanje kmetijskih površin, zlasti na Stari Pokljuki, Slamnikih, Pcškovci in Radovni. Lesna zaloga v enoti se povečuje. V večnamenskih gozdovih in v gozdovih s posebnim namenom se je v obdobju 1971 - 2001 povečala z 208 na 304 kubične metre na hektar, samo v zadnjem desetletju pa je porasla za 48 "kubikov". Glav-
Andrej Gartner
ni razlogi za tolikšno povečanje so nizke sečnje, velik delež za-raščajočih površin, ki so jih uvrstili v gozd, deloma pa tudi izračun, pri katerem so iz go/dne površine izločili gozdne ceste. Delež, iglavcev v lesni zalogi seje v zadnjem desetletju znižal z 72 na 65 odstotkov, nekoliko se je okrepil delež bora in macesna, občutno pa so se okrepili bukev in plemeniti listavci. Prirastek se je od 1971. do 1991. leta zmanjšal," v zadnjem desetletju pa je močno "poskočil", še zlasti pri iglavcih. To pojasnjujejo z močnim prilaščanjem, deloma pa tudi z metodološkimi spremembami.
Načrtovali tri ceste, zgradili nobene
Lastniki bi v minulem desetletnem obdobju lahko posekali 132.450 kubičnih metrov drevja, dejansko so le 100.480 kubičnih metrov ali približno tri četrtine. Medtem ko so načrt poseka iglavcev izpolnili 83-odstolno, so ga pri listavcih le 44-odstotno, kar je predvsem posledica slabše kakovost listavcev, pomanjkanja trga in slabše odprtosti predelov s pretežno listnatimi gozdovi. V Zelenem pasu Bleda so zaradi posle-
IBI KRANJ, proizvodnja žakarskih tkanin, d.d. Jelenčeva ulica 1, 4000 KRANJ
objavlja prosto delovno mesto
KURJAČ
Pogoji:
- IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinske, strojne ali elektro smeri
- delovne izkušnje s posluževanjem parnih kotlov
- opravljen izpit za strojnika kotla
Delo je organizirano v treh oziroma štirih izmenah z menjavo ritma prostih dni.
Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas za dobo enega leta s trimesečnim poskusnim delom ter možnostjo zaposlitve za nedoločen čas po izteku delovnega razmerja za določen čas.
Pisne prijave z življenjepisom, opisom delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
IBI KRANJ, d.d. Jelenčeva ulica 1 4000 KRANJ
—CXlIÏ-^ ZO™3 CjC2--^ HZC^l—L. cis^L-L
PROIZVODNJA IN TRŽENJE ELEKTRIČNIH IN PLINSKIH APARATOV, d.d 4220 ŠKOFJA LOKA, RETEČE 4
V najem oddamo poslovne prostore
v tovarniški zgradbi Corona, d.d., Reteče 4, 4220 Škofja Loka namenjene za opravljanje proizvodnih dejavnosti, kot so:
- mehanska obdelava kovin, površinska zaščita, lakiranje, emajliranje in sestavljanje, 3.300 'm2
- skladiščne prostore višine od 4m do 7m, 2.600 m2
- opremljene pisarniške prostore, 640 m2
Vsi prostori so ogrevani, proizvodni prostori so opremljeni z električnimi priključki, razvodom stisnjenega zraka, omogočeno čiščenje tehnoloških odpadnih voda. Dovoz in odvoz s ceste Škofja Loka - Jeprca.
Prostore si lahko ogledate vsak delovni dan od 7. do 15. ure po predhodni najavi v tajništvu družbe, tel.: 5 119 103.
Objava velja do oddaje prostorov v najem.
Prednost pri najemu prostorov bodo imeli ponudniki,
ki bodo najeli večje površine in ponudili višjo najemnino za m2.
Aleš Poljanee
dic naravnih ujm (veter, sneg) in škodljivcev (podlubniki) posekali celo več drevja, kot so načrtovali. Pri obnovi gozdov so izpolnili le petino načrta, podobno je bilo tudi pri negi mlajših sestojev. Gradnja gozdnih cest je v minulih desetih letih povsem zastala. Načrtovali so gradnjo treh cest (Kavča -Slamniki, Trata - Lom in Stara Pokljuka) v skupni dolžini 9,2 kilometra, zgradili niso nobene. Le malo bolje je bilo pri gradnji vlak, teh so načrtovali 15 kilometrov, lastniki so jih zgradili skupno 3,9 kilometra.
Razdrobljenost in zaraščanje
Gospodarjenje z gozdovi otežuje velika razdrobljenost in majhnost gozdne posesti. Povprečna posest je velika 2,6 hektarja, kar 86 odstotkov posesti pa je manjše od pet hektarjev. Velik problem je zaraščanje kmetijskih površin in s
tem nastajanje mladih, manj kakovostnih in odpornih sestojev, ki potrebujejo nego. Pri uporabi gozdnega prostora v enoti se križajo različni interesi, kar se v zadnjem času kaže predvsem pri načrtih za obnovo in dograditev vodne elektrarne v Mostah, kjer naj bi z izgradnjo izravnalnega bazena poplavili tudi 39 hektarjev gozdov s posebnim namenom v Zelenem pasu Bleda. Nega mlajših gozdnih sestojev je preskromna, med lastniki še vedno prevladuje mnenje, da so listavci primerni le za drva. Prehranske možnosti gozda in stalež divjadi nista usklajena, objedenost mladega drevja je med najvišjimi na blejskem gozdnogospodarskem območju. Gozdovi so še slabo odprti, med najbolj zaprta območja sodijo območja nad Bohinjsko Belo, Lom - Obranca in južna pobočja Mežakle v Radovni.
Lastniki bodo lahko sekali več kot doslej
Predlog novega načrta določa pogoje za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdni prostor, po-
trebni obseg gojenja in varstva gozdov, najvišji možni posek in pogoje za gospodarjenje z živalskim svetom. Lastniki bodo v tem desetletju (2001 - 2010) lahko posekali 170.940 kubičnih metrov drevja, od tega 124.141 "kubikov" iglavcev in 46.799 "kubikov" iglavcev. Naravno obnovo načrtujejo na 142 hektarjih površine, nego na 367 hektarjih in drugo redčenje na 110 hektarjih. Pri negi bodo največ pozornosti namenili nižinskim gozdovom, gozdovom, ki jih je v preteklosti prizadel veter, ter za-raščajočim površinam. Načrtujejo tudi gradnjo 11,5 kilometra gozdnih cest in 22,7 kilometra vlak, s katerimi bi izboljšali odprtost gozdov ali zmanjšali stroške spravila. Najprej bi bilo treba /graditi cesto Solzno - Slamniki, ostale ceste pa so še Bohinjska Bela -Kavča, Ledine - Slamniki, Lom -Obranca in Polčev rovt - Figovec. I/gradnja cest je odvisna pred-
Miro Kapus
Jože
Skumavec
vsem od lastnikov gozdov, pri tem pa dosedanje izkušnje kažejo, da brez pomoči države in občine sami ne zmorejo finančnega zalogaja.
Na javni obravnavi predlaganega načrta je Jože Skumavec, direktor Gozdarsko kmetijske zadruge Gozd Bled, dejal, da se mu načrtovani posek okrog 17 tisoč kubičnih metrov drevja na leto zdi dokaj visok, ob negotovem trgu z drobnim lesom pa je opozoril na potrebo, da bi na Rečici uredili skladiščenje in dodelavo drobnega lesa. Miro Kapus, vodja krajevne enote Pokljuka, je povedal, da Zeleni pas Bleda obsega približno 360 nektarjev gozdov ob jezeru, v okolici Bleda in Zasipa ter do sotočja Save. Gozdovi v zelenem pasu niso zaščiteni, zavod pa bo ponovno predlagal občini, da bi jih z odlokom zavarovala kot gozdove s posebnim namenom.
Cveto Zaplotnik
Sodelovanje kmetijskih šol
Srednja biotehniška šola Kranj in kmetijska šola iz avstrijskega Litzlhofa sodelujeta pri izobraževanju
za ekološko predelavo mleka in sadja.
Strahinj - Sodelovanje poteka v okviru Pharovega projekta čez-mejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, ki predvideva tudi izmenjavo dijakov in učiteljev iz obeh šol. Oktobra so se učitelji kranjske šole mudili v Avstriji, od ponedeljka do srede pa so na šolskem posestvu v Strahinju gostile dijake in učitelje s kmetijske šole v Litzlhofu in iz gospodinjske šole Drauhofen.
Srednja biotehniška šola Kranj je na lanskem razpisu Pharovega sklada za male projekte čezmej-nega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo uspela s projektom sodelovanja kmetijskih šol pri izobraževanju za ekološko predelavo mleka in sadja, za kar je kot partnerja na avstrijski strani pridobila kmetijsko šolo iz Litzlhofa. Projekt, ki bo trajal do 15. oktobra, predvideva številne aktivnosti, med drugim tudi izmenjavo dijakov in učiteljev iz obeh šol. Šoli se namreč dobro dopolnjujeta. Medlem ko je avstrijska dobro opremljena za predelavo sadja, je kranjska za predelavo mleka, v obeh pa je možna tudi ekološka predelava.
Štiri učiteljice strokovnih predmetov kranjske biotehniške šole Darja Mavrin, Katja Ahčin, Vanja Subic in Nežka Bajt so se oktobra že mudile tri dni v Avstriji, kjer so si ogledale kmetijsko šolo Lit/.lhof in gospodinjsko šolo Drauhofen, izdelavo likerjev in marmelad, sušenje sadja, zelišč in
čajev, pripravo sladkega in pre-vretega jabolčnega mošta, žganje-kuho, stiskalnico sadja, sadovnjake in poskusne postaje, deželni laboratorij za analize mošta in naprave za skladiščenje mošta. V Avstrijo so se odpravile pravi čas, saj so lahko spremljale predelavo velikih količin domačih jabolk v najrazličnejše izdelke. Povsod so jih prijazno sprejeli in jim poskušali čimveč povedati in pokazati. Tako so v eni od delavnic na gospodinjski šoli lahko videle, kako so sestavljali čajno mešanico Čaj za zajtrk in jo polnili v lične vrečk ter pripravljali zeliščne kise z dodatki luštreka, drobnjaka, drob-njakovih cvetov, peteršilja, bazilike, kopra, žajblja in lista čebule. Ogledale in poskusile so tudi nekaj zanimivih izdelkov: vložen česen, namaz iz čebule, solatne kumare s papriko in zeliščno sol, ki jo pripravljajo iz mešanice soli in različnih suhih, v prah zdrobljenih zelišč. Na šoli v Litzlhofu so spremljale stiskanje jabolčnika, ob tem pa so zvedele, da vse last-
Kar so naredili, so potem tudi pokusili.
no sadje iz ekološke pridelave, med njimi tudi jabolka sort kos-mač in bobovec, predelajo v sok. Pred mletjem jabolka operejo, sok pa pasterizirajo takoj po stiskanju.
Avstrijci so ta teden vrnili obisk. Pet dijakov in trije učitelji i/, kmetijske šole Lit/.lhof in gospodinjske šole Drauhofen so od ponedeljka do srede v učni delavnici za ekološko predelavo mleka na šolskem posestvu v Strahinju
spremljali postopke za izdelavo skute, jogurta, sirov in tiramisuja. Za konec so vse, kar so naredili, tudi pokusili. Medtem ko so do-poldneve preživeli v delavnici, so popoldne potovali po Sloveniji in si med drugim ogledali pršutarno v Kobjeglavi, srednjo kmetijsko šolo v Novem mestu in sirarski muzej v Stari Fužini.
Cveto Zaplotnik
O dobri praksi pri pridelavi krompirja
Cerklje - Cerkljanska enota kmetijske svetovalne službe in kmetijska zadruga Cerklje vabita na predavanje o pridelavi krompirja. Predavanje bo v ponedeljek ob 10. uri zadružnem domu v Cerkljah. Specialistka za rastlinsko pridejavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi Marija Kalan bo predstavila dobro prakso v pridelavi krompirja, Marija Pepelnjak iz M-KŽK Kmetijstvo Kranj sorte krompirja, predstavnik Syngente pa novosti pri varstvu krompirja. C.Z.
Čebelarji bodo zborovali
Poljane - Člani Čebelarskega društva Poljane - Gorenja vas se bodo v nedeljo ob devetih dopoldne /brali v sejni sobi nad zadružno trgovino v Poljanah na rednem letnem občnem zboru. Obravnavali bodo poročila o lanskem delu, sprejeli delovni in finančni načrt za letos in sklepali o razdelitvi regresa za sladkor za lansko in predlansko leto. Vse tudi prosijo za pomoč pri iskanju starih slik in predmetov za objavo v kroniki, ki naj bi izšla ob stoletnici. C.Z.
Zunanji paraziti pri govedu
Zabniea - Kmetijska svetovalna služba vabi na predavanje o zunanjih parazitih pri govedu. Predavanje bo v torek ob desetih dopoldne v zadružnem domu v Zabnici. Predaval bo Tomaž Benedik i/. Veterinarske prakse Tenetiše. C.Z.
Pioneer vabi na predavanja
Kranj - Slovenska podružnica semenarske hiše Pioneer vabi pridelovalce koruze za silažo in za zrnje na predavanja, na katerih jih bo seznanila z rezultati lanskih poskusov, novostmi pri sortah in z ugodnostmi, ki jih prinaša Piooner klub. Prvo predavanje bo v ponedeljek ob desetih dopoldne v sejni dvorani KGZ Škofja Loka na Trati, drugo v torek ob enaki uri v kulturnem domu v Medvodah, tretje pa naslednji petek, 31. januarja, prav tako ob desetih dopoldne v sejni sobi KGZ Sloga v Kranju. C.Z.
Potrošnikom se ni treba bati
Ljubljana - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But seje v torek sestal s predstavniki Zveze potrošnikov Slovenije in Združenja potrošniških organizacij Slovenije, ki združuje osem regionalnih potrošniških organizacij. Kot so ob tem sporočili z ministrstva, jim je minister zagotovil, da bo Slovenija potrošnikom še naprej zagotavljala varno, kakovostno hrano in visoko stopnjo zaščite in da na to ne sme vplivati nobena kadrovska zamenjava, tudi v republiški veterinarski upravi ne. Standardov ne bo zniževala, ampak jih bo po potrebi še zaostrila. Merila in normative namreč določa minister, veterinarska uprava in uprava za varstvo rastlin in semenarstvo pa jih morata izvajati skupaj z ostalimi organi. Razpravljali so tudi o nadaljnjem sodelovanju med ministrstvom in potrošniškimi organizacijami pri projektu varna hrana od vil do vilic in o zamisli, da bi ustanovili regijo brez gensko spremenjenih organizmov, v kateri bi bile Slovenija, Avstrija in Italija. C.Z.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz po pošti ponedel|ka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p.
Trst 4.2., 8.2.2003, Lenti 8.2. 2003 Madžarske toplice od 15.2. do 18.2.2003. tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
C* LOŠKI ODER
iJ ŠKOFJA LOKA
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6, Kranj, tel.: 202 26 81
Danes, v petek, 24. 1., ob 19.30 uri Ivan Tavčar - Ludvik Kaluža: VIZITATOR IZ FREISINGA, režija: Jože Vozny, DAN ODPRTIH VRAT, VSTOP PROST
Jutri, v soboto, 25. 1., ob 10. uri Edi Majaron: FONTEK FIJE,
gostuje Lutkovno gledališče glasbene mladine Jesenice, SOBOTNA MATINEJA, za IZVEN
tel.: 51 20 850, GSM: 041/730 982 Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka
DANES ob 19.30 uri, M. McDonagh: SAMOTNI ZAHOD, (Gledališče Koper) za ABONMA PETEK 3, IZVEN in KONTO; JUTRI ob 19.30 uri, M. Mc Donagh: SAMOTNI ZAHOD, (Gledališče Koper) za ABONMA SOBOTA 2, IZVEN in KONTO; NEDELJA, 26. januarja, ob 19.30 uri, R. Becker: JAMSKI ČLOVEK, (Gledališče Gustav), za IZVEN
GLASOV KAŽIPOT
Smučarski skoki v Britofu
Kranj - Jutri, v soboto, 25. januarja, ob 15. uri organizirajo Britof-ške kokte na vaški letalnici že 6. tradicionalne smučarske skoke. Tekmovanje bo potekalo v treh kategorijah: skakalci do 15 let starosti (osnovna šola), ženske vseh starosti in skakalci nad 15 let. Prijavite se lahko pol ure pred pričet-kom tekme. Vsi tekmovalci bodo prejeli praktične nagrade (primerne doseženemu mestu), prvi trije v posamezni kategoriji pa tudi medalje.
Jesenske iskrice
Slovenski Javornik - Delavsko prosvetno društvo France Mencinger Javornik - Koroška Bela in Zveza društev upokojencev gor-njesavskih občin, vas vabita na promocijo knjige Jesenske iskrice. Promocija bo jutri, v soboto, 25. januarja, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel citrar Valentin Kelbl.
Skoki z navadnimi smučmi
Spodnja Lipnica - Športno društvo Lancovo prireja nočno tekmo v smučarskih skokih z navadnimi smučami, ki bo jutri, v soboto, 25. januarja, ob 18. uri na skakalnici Spodnja Lipnica - ob cesti na Jelovico. Prijave sprejemajo uro pred pričetkom tekme na priredit-veme prostoru.
Mednarodno srečanje zbiralcev
Ljubljana - Numizmatično društvo Slovenije jutri, v soboto, 25. januarja, organizira tradicionalno mednarodno srečanje zbiralcev bankovcev, kovancev, telefonskih
kartic, značk, odlikovanj, razglednic in drugih, drobnih starinskih predmetov. Srečanje bo v M-hotelu (prej hotel Ilirija) na Derčevi ulici v Ljubljani - Šiška med 9. in 14. uro. Namen srečanja je menjava, prodaja, nakup in svetovanje, zato ste vabljeni vsi, ki jih to zanima, bodisi zaradi dopolnitve zbirk, ogleda ali ocenitve svojih primerkov, predvsem s področja numizmatike. Zanimivo pa jih je tudi samo videti. Naslednje tako srečanje bo zopet 24. maja.
Kranjski semenj
Kranj - Jutri, v soboto, 25. januarja, bo v organizaciji Turističnega društva Kranj, na Glavnem trgu, od 8. do 13. ure potekal Kranjski semenj. Na semnju bo videti veliko izdelkov domače in umetne obrti. Ljubitelji hrane in pijače ter razstavljanja in druženja ste na semenj vljudno vabljeni.
Prireditve na Bledu
Bled - Danes, v petek, 24. januarja, ob 19. uri bo v hotelu Astoria plesni večer v organizaciji Kluba blejskih in radovljiških študentov ob glasbi ansambla Akord. Jutri, v soboto, 25. januarja, bo ob 19. uri v hotelu Jelovica glasba ob večerji V nedeljo, 26. januarja, ob 20. uri si lahko v Festivalni dvorani ogledate komedijo Seks, laži in štrudl. Vstopnice so v predpro-daji na Mladinskem servisu Bled, tel.: 5742-192.
Prireditve v Tržiču
Tržič - Danes, v petek, 24. januarja, ob 19. uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja srečanje skupine za samopomoč. Ob 20. uri bo v baru Pr' Rihtarju v Zvirčah kegljanje za tržiške obrtnike in delavce. Jutri, v soboto, 25. januarja, bo ob 11. uri X. tek politikov in gospodarstvenikov na Rudnem polju na Pokljuki. Ob 20. uri   pa bo v
to
Nagradno vprašanje:
Napišite naslov najnovejšega albuma Gorana Karana?
Odgovore na dopisnicah pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 KRANJ
Izžrebanec prejme najnovejši CD Gorana Karana (Založba Menart) z njegovim podpisom. Nagrade prejmejo nagrajenci po končanem koncertu po pošti!
Radio Triglav vabi mlade glasbene talente, starejše od 15 let, k sodelovanju na prireditvi Prvi glas Gorenjske, ki bo 22. marca 2003 v Festivalni dvorani na Bledu. V prijavi se na kratko predstavite ter napišite svoj naslov in telefonsko številko. Letos bodo nastopajoči prepevali že izbrane skladbe ob spremljavi orkestra Bid Bang.
Prijave pošljite do konca januarja 2003 na naslov: Radio Triglav, Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice.
O avdiciji vas bodo obvestili po pošti.
Osnovni šoli Križe potekala rekreacija za tržiške obrtnike in delavce. V nedeljo, 26. januarja, Planinsko društvo Križe organizira 16. zimski pohod na Kriško goro.
Čajanka
Kranj - Turistično društvo Kokrica spet prireja čajanko, in sicer jutri, v soboto, 25. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu. Gost bo Stojan Švet iz Postojne, ki že dve leti živi brez grižljaja. Razložil vam bo, kako je to sploh mogoče.
Obiskali boste slovenske vasi na Primorskem, na italijanskem delu Krasa, in sicer v četrtek, 30. januarja, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačilom sprejemajo v društveni pisarni.
Kopalni izlet v Izolo
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi, da se udeležite prvega letošnjega izleta, ki bo v sredo, 5. februarja Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v društvu do zasedenosti avtobusa.
Po Župančičevi poti
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 8. februarja izlet v "deželico belih brez", po Župančičevi poti. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Predviden čas hoje je 4 ure, in sicer položne nenaporne hoje. Oprema pa naj bo vremenu primerna. Prijave z vplačili in dodatne informacije Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 2076-706, Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center, Planina 3. Rok za prijave je do 5. februarja.
XVI. pohod na Kriško goro
Križe - Planinsko društvo Križe vabi na XVI. Tradicionalni zimski trim pohod na Kriško goro. Pohod bo v nedeljo, 26. januarja. Izhodišči pohoda sta v vasi Križe in iz vasice Gozd. Kontrolna točka bo samo v koči na Kriški gori, ki bo odprta od 7. do 15. ure. Pohodni-ki naj osebno in planinsko opremo prilagodijo razmeram v gorah.
Gremo na Kras
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira pohodniški izlet v Repentabor - Bazovico (Italija).
•IS
Tečaj plavanja za otroke
Gorenja vas - ŠD Blegoš organizira 10 urni tečaj plavanja za otroke, stare od 4. do 7. leta. Tečaj bo potekal ob sobotah med 16. in 17. uro v bazenu Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki, z začetkom v soboto, 8. februarja. Tečaj bo potekal skupaj s starši. Prijave sprejema Katjuša po tel.: 041/375-447, še danes, 24. ja-nurja.
Zavod škofjeloške mladine vabi na predavanje
Škofja Loka - Zavod škofjeloške mladine pripravlja v svojem klubu jutri, v soboto, 25. januarja, ob 11 uri delavnice na temo pisanja prošenj, načrtovanje kofliktov, prostovoljnem delu ter študiju doma in v tujini. Delavnice so namenjene vsem mladim od 17. do 25. leta z namenom vzpodbuditi samoiniciativnost mladih udeležencev pri iskanju, načrtovanju in proaktivne-mu razmišljanju o njihovi prihodnosti. Na vaša dodatna vprašanja bodo z veseljem odgovorili po tel.: 041/772-688-Urban.
Redni letni občni zbor PGD Bistrica
Bistrica pri Tržiču - Upravni odbor Prostovoljno gasilskega društva Bistrica pri Tržiču sklicuje redni letni občni zbor PGD Bistrica pri Tržiču, ki bo jutri, v soboto, 25. januarja, ob 18. uri v dvorani gasilskega doma v Bistrici pri Tržiču, z
Odmaknjena bližina
Kranj - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Območna enota Kranj in Kozjanski park vas vabita na ogled razstave Odmaknjena bližina - naravna in kulturna dediščina Kozjanskega parka. Razstavo si lahko ogledate do 4. februarja v razstaviščih Kokra in Sava, Tomšičeva 7, Kranj.
Jože Vogelnik razstavlja
Spodnje Bitnje - V piceriji Baron razstavlja likovna dela v akrilu na platno in risbe - svinčnik. Razstava bo na ogled do aprila.
Razstava v Preddvoru
Preddvor - V prostorih gostilne "Majč" sredi Preddvora vabijo člani likovnega društva Preddvorski
samorastniki na ogled prodajne razstave slik in skulptur. Razstava bo odprta do 2. februarja.
Fotografska razstava
Radovljica - Fotografsko društvo Radovljica se predstavlja s svojimi novejšimi deli na društveni razstavi Radovljica 2002 - 1. del v foto-galeriji Pasaža v radovljiški graščini Linhartov trg 1. Vabljeni k ogledu do konca januarja.
Božične jaslice doma in po svetu
Kranjska Gora - Gornjesavski muzej - enota Kranjska Gora vabi na ogled razstave miniaturnih jaslic iz zbirke Frančiškanskega samostana Brezje "Božične jaslice doma in po svetu", v galerijskih prostorih Liznjekove domačije na Borovški c. 63 v Kranjski Gori. Razstava bo na ogled do 2. februarja 2003.
Predavanja
Ali si res lahko izbiram, kakšno življenje živim?
Žiri - Društvo bolnikov z osteopo-rozo Kranj in Rdeči križ Žiri organizirata predavanje z naslovom "Ali si res lahko izbiram, kakšno življenje živim?". Predavanj bo v Osnovni šoli Žiri, in sicer, v torek, 28. januarja, ob 18. uri. Predavala bo višja med. sestra, učiteljica zdravstvene vzgoje in refleksote-rapevtka Meta Tavčar.
Predavanje odpade
Kranj - Društvo Studenec življenja obvešča, da predavanje zdravilke Irme Bembič danes, v petek, 24. januarja, v Gasilskem domu na Primskovem odpade. Predavanje z naslovom Osteoporoza in prehrana bo v petek, 31. januarja, ob 20. uri.
Prečenje slovenskih Alp
Slovenski Javornik - PD Javornik - Koroška Bela vabi na predavanje Andreja Štremflja, z naslovom Prečenje slovenskih Alp, ki bo danes, v petek, 24. januarja, ob 18. uri v Mali dvorani Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku.
januarja, ob 10. uri na Vašo našo matinejo. Ogledali si boste igrico Žalostna kraljična. Na matineji ne bosta manjkala Miri in Dedek.
Ženska
Slovenski Javornik, Cerklje -
Gledališče Julke Dolžan z Brezni-ce pri Žirovnici vabi na ogled gledališkega dela Štirih ženskih monologov z naslovom Ženska, in sicer danes, v petek, 24. januarja, ob 19.30 uri v Kulturnem domu Julke in Albina Pibernika na Slovenskem Javorniku ter jutri, v soboto, 25. januarja, ob 19. uri v Prosvetnem domu Cerklje.
Sobotna matineja
Kranj - Zveza kulturnih organizacij Kranj in Prešernovo gledališče Kranj vas vabita jutri, v soboto, 25. januarja, ob 10. uri v Prešernovo gledališče Kranj na ogled predstave Žogica Marogica. Gostuje Lutkovno gledališče Maribor
Politika bolezen moja
Šenčur - Dramska skupina Kulturnega društva iz Besnice bo jutri, v soboto, 25. januarja, ob 19.30 uri uprizorila Partljičevo komedijo Politika bolezen moja, in si sicer v Domu krajanov v Šenčurju.
Nisi na vrsti
Železniki - KUD France Koblar vabi na uprizoritev komedije Nisi na vrsti. Predstava bo jutri, v soboto, 25. januarja, ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Železniki.
Oprosti Stipe
Predoslje - Hrvaško narodno gledališče Split bo v nedeljo, 26. januarja, ob 19.30 uri gostovalo v Kulturnem domu Predoslje z mr> nodramo llija Zovka Oprosti Stipe. Vstopnice lahko kupite dve uri pred predstavo. Pred predstavo bo nastopila klapa Nava iz Dubrovnika, ki bo prepevala najlepše dalmatinske pesmi.
Jez
Radovljica - V Linhartovi dvorani Radovljica bo v ponedeljek, 27. januarja, ob 20. uri na sporedu predstava ljubljanske Drame. Igra Conorja McPhersona v režiji Mile-ta Koruna "Jez" se dogaja na irskem podeželju, v sedanjosti, v majhnem pubu.
Žalostna kraljica
Jesenice - Gledališče Toneta Čufarja Jesenice vabi v nedeljo, 26.
GLASOV IZLET
Zadnji petek v januarju. 31.1. 2003, Vas vabimo na Izlet v Portorož V dopoldan skih urah boste lahko nakupovali po ugodnih cenah. Popoldan si bomo privoščili sprostitev v ogrevanem bazenu hotela Metropol. Izlet se bo zaključil ob dobri hrani in žlahtni kapljici Cena izleta je 5100 sit. Časa za prijavo je izredno malo, zato pohitite s prijavami. Pok|č|te te,. 201 42 47 aH 201 42 49.
OSMRTNICA
Po hudi bolezni nas je v 60. letu starosti zapustil naš dragi mu/, oče in slan oče
JANEZ CUDERMAN, ing. agr.
Od njega K bomo poslovili jutri, v soboto. 25. januaija 2003« ob 13. uri Oa poloopaliSČU \ Kranju, /ara bo danes, v petek. 24. januarja 2003, od 13. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Sredstva namesto /a cvetje in sveče, prosimo namenite izgradnji Pediatrične klinike ali Onkološkemu inštitutu.
ŽALUJOČI NJEGOVI (iorenje, 22. januarja 2003
Koncert godalnega orkestra
Škofja Loka - Glasbena šola Škofja Loka vabi na koncert godalnega orkestra Glasbene šole Škofja Loka, ki bo jutri, v soboto, 25. januarja, ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Jurija v Stari Loki.
Koncert pianista Maurizia Baglinija
Ljubljana - Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji in Radio Slovenija vabita na koncert pianista Maurizia Baglinija, ki bo v ponedeljek, 27. januarja, ob 19.30 uri v Sudiu 14 Radia Slovenija, Tavčarjeva 17.
NISSAN PRIMERA
POPUST do
500.000 sm
Ponudba velja za letnik 2002 do odprodaje zalog.
/3 lotna garancija ali 10O.OOO km/
SHIFT expectations
Avto Močnik
04/ 20 42 277 _ Kranj
Nissan Pffek
04/ 502 40 30 _ škofja Loka
Pooblaščeni Nissan uvoznik Nissan Adria d.o.o.
Celovška 228 _ L)ubljana _ 01/ 51 31 800
Nissan Adria priporoča
I8
200£
DOBER LETNIK
V VSAKEM POGLEDU
Posezite po Oplovih avtomobilih z letnikom 2002. Agila, Corsa, Astra, Zaflra in Vectra predstavljajo izjemno priložnost In ponujajo občuten prihranek, toda samo do razprodaje zalog.
Opel. Nove ideje, boljši avtomobili.
MKfeM
KANJA PROTECT, d.o.o., Radovljica Šercerjeva 18, 4240 Radovljica
Zaradi širitve poslovanja vabimo k sodelovanju
višjega zdravstvenega tehnika ali fizioterapevta (VI. stopnja)
za delo v fitnes centru na Bledu.
Od kandidatov poleg višješolske izobrazbe pričakujemo
- samoiniciativnost in delavnost,
- dobre komunikacijske sposobnosti,
- pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika.
K sodelovanju vabimo tudi pogodbene sodelavce (študente s statusom) za izvajanje programov fitnesa in aerobike. Kandidati morajo imeti potrdilo o strokovni usposobljenosti za vaditelja fitnesa in aerobike.
Pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi, kratkim življenjepisom in dosedanjimi izkušnjami pošljite na naslov: KANJA Protect, d.o.o., Radovljica, Šercerjeva 18, 4240 Radovljica v 8 dneh od objave oglasa.
Agent Kranj[
Tavčarjeva 22, 4000 Kranj, telefon; 04 2365 360, 04 2380 430 nepremicnine.net//agentkranj
RAZMIŠLJATE O NAKUPU ALI PRODAJI NEPREMIČNINE Iz našega širokega spektra ponudbe vam ponujamo tisto, kar iščete, g Za kupce bogat spekter vseh vrst nepremičnin, š za prodajalce, kupci vpisani v register. Provizija: pri prodaji in nakupu 2 %. Z, Pri prodaji novih stanovanj PROVIZIJE Nil §
NE RAZA4ISLJAJ7Ï PREDOLGO, UJEMITE PRILOŽNOST ZDAJIU
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.-17. ure
napočil je cas
■M
TAQft vun t& cía vaba r^rt pfistifafú oanavokimi cqai in uflodnuh olaAikiih ooooukv tf*>natytt I^CAdiL, Paí irmnf Laa&kiol Qàú&ctc*.nit
tWt vfrrn    Vm vnipft     ^r^TTW rrfW^TWWY Wn t\ rÇcWfín ÇWCWTO IfWÇolfni ^ CM|J*P(A IVl^WW, 1 vVÇISUl WWM^. VtüWMW Tffft
v, rvafrth ojrodnlnih. taksnih ta Dftttflnflfani biOvto ii2d »atr> ooiiudbo. Edino. It&r vam vAchutux euï, bo DCttvn£ v&tt&. so
AVTOHIŠA KAVČIČ d.o.o. - Milje 45,4212 Visoko - tel.: 04 275 93 00
Izžrebanci nagradne križanke HOTEL CREINA KRANJ
1QPÍA
d.o.o.
Pravilna rešitev oziroma geslo nagradne križanke je VSAK PETEK IN SOBOTO V HOTEL CREINA. V uredništvo smo prejeli 1137 pravilnih rešitev. Komisija je med pravilnimi rešitvami izžrebala naslednje nagrajenec:
1. nagrado - večerjo za 4 osebe prejme MILAN DORNIK, Blejska 12, 4290 Tržič
2. nagrado - večerjo za 2 osebi prejme ŠTEFAN FER-JAN, Rečiška 14, 4260 Bled
3. nagrado - večerjo za 1 osebo prejme STANKA ZUPAN, Smledniška 1, 4000 Kranj 4., 5. in 6. nagrado podeljuje Gorenjski glas. Prejmejo jo TONE POBEŽIN^ Loka 106, 4290 Tržič; BLAŽ ZAKOČ, Trg Rivoli 9, 4000 Kranj in ANGELA PESJAK, Zg. Lipnica 13, 4246 Kanina Gorica. Nagrajencem iskreno čestitamo.
na Savski cesti 34 v Kranju in Koroški cesti 26 v Kranju telefon: 04/20 11 382 delavnica tel.: 04/25 31 233
- proizvodnja akvarijev vseh vrst in oblik
- velika in ugodna izbira akvarijskih rib
- pestra izbira kletk, hrane, kozmetike in opreme za vse male živali, brezplačen nasvet
Nagrade:
1. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 sit
2. nagrada: 10 1 akvarij + 2 ribici
3. nagrada: 10 1 akvarij + 2 ribici
Tri nagrade prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz. črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 5. februarja 2003. na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje -Mojstrana, Jesenice. Kranjska Gora, Radovljica, Škotja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Mcridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Mcridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1.
ANGLEŠKI GLASBENIK (BRIAN)
NAŠ PISATELJ (CIRIL)
POTOMEC
SESTAVIL: F. KALAN
PALEO-UTSKA JAMA V ŠPANIJI
IGRALEC NA NAJMANJŠE GODALO
ORAČ
VRSTA RAZSTRELIVA
25
23
13
34
IVANA ŠUND0V
ŠPORT TRDIH PESTI
GRŠKA ČRKA
ORODJE S ŠIROKIM
LISTOM IN DOLGIM
DRŽAJEM
POVRŠINSKA MERA
9
17" 26
33
10
18
26
34
11
27
35
12
20
28
36
21
29
37
14
22
30
38
DVOJICA
VODNA TEHTNICA
21
15
23
31
16
32
ŠKRAT
18
ODMEREK MAMILA
30
PLATNENA STREHA
19
NIVO, STOPNJA
RAČUNALNIŠKO MED-MREŽJE
KONSTANTA
VOJAŠKA LUKA V ITAUJI
16
TRDILO
ROD, PLEME
22
SODČEK ZA NAFTO
OČRT, ORIS
NAPUŠČ
33
STARO WT. BRENKALO
DIVJA MAČKA
12
36
NAJSTAREJŠI ČLAN
SKUPINE
24
SLADKO TROPSKO SADJE
MEDICA (NAREČNO)
SREDOZ OKRASNA RASTLINA
1000 kg
TEPEC
LEPO DEKLE (ŽARG.)
26
KRAJ PRI OPATIJI
31
PADEC
20
KEMIČNA PRVINA (Na)
NAPADALEC
ZASTOPNIK PODJETJA
ZAČRTANA SMER
ALENKA PINTERIC
MARIJIN MOŽ
ČRNILO
38
15
REKA V NEMČIJI
NEBEŠKO BITJE
ROBERT ALTMAN
MANJ KOT ENA
KOSTUMO-GRAFINJA VOGELNIK
ATEK
35
SLIKAR ŠUBIC
17
27
ALTAMIRA, AFRODITA, AVIANO, AKANT
ŽALOST
IGRALKA MACGRAW
PREBIVALEC AFRIKE
ČRTALO, RAVNILO
MORALA
37
AMERIŠKA IGRALKA (LINDA)
MIRAN AUŠIČ
25. IN 22. ČRKA
ČEHOV OLGA
KANTAVTOR KOVAČIC
10
RADON
28
32
SREDSTVO ZA MEHČANJE
29
LOVEC NA KAČE
PROMETNI OBJEKT
14
GRŠKA BOGINJA LJUBEZNI
Petek, 24. januarja 2003_ SPOREDI / Ínfo@g-glaS.SÍ GORENJSKI GLAS • 25. STRAN
PETEK, 24. JANUARJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu7 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Go-dan 9.20 Gremo na potep 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Relax 11.30 Kviz Radia Kranj 12.00 Novice 12.10 Megasrčkov Valentinov ples - izbiramo najboljši slogan 12.30 Osmrtnice 12.40 Minute za borzo - GBD 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.05 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.20 Program Radia Kranj jutri 20.00 Večerni program 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme 6.30 Novice in Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.50 Vaše pravice v policijskih postopkih 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme in Popev-ka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice in Pogled v današnji dan 8.50 Gorenjka - Gorenjec meseca 9.00 Zakon o delovnih razmerjih 9.15 Gorenjske lekarne 10.00 Algea 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 11.00 1001 nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 13.00 Aktualno: Dr. Petek 14.00 Veterinar na obisku - tokso-plazma 14.15 Voščila 14.30 Novice 15.00
Relaxov nagradni kviz 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.50 Podjetniški cik -cak OOZ Radovljica 17.00 Moj zdravnik 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj danes jutri 18.00 Mali oglasi po pošti 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Veterinar na obisku (ponovitev) 20.00 Glasbeni večer 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu 22.00 Dr. Petek (ponovitev) 23.00 Ta teden na Radiu Triglav - Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 18.00 Planinska oddaja 19.30 Zadetek v petek 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, vreme, ceste 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 9.00 Gospodarstvo 9.30 Grajamo in hvalimo 10.00 Kam danes 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLovo želo 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 RGLovtop 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 Info oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1. Luč v temi 2. - 4. Skriti zaklad 3. Vstani in hodi 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Obala neznanega - izzivi vere 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Vaša glasbena želja 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - prosti čas 9.45 Moj zdravnik 10.10 Tretja mladost - portret glasbene pedagoginje Vojke Svetičič 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Živimo lepo - portret 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RAS L 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.00 Glasbeni gost 18.00 Petkov večerni program - na obisku v vašem kraju - Vrh Sv. Treh Kraljev 22.00 Nočni glasbeni program
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE
SOBOTA, 25. JANUARJA 2003
R KARNJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave: Kaj je to vlak? 9.50 EPP 10.20 Happyeve novice 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Oglašanje -slovensko naj smučišče 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: METROB - Kmetijsko svetovalna oddaja 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 15.15 Vreme, ceste 15.20 Megasrčkov Valentinov ples - izbiramo najboljši slogan 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Program Radia Kranj jutri 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme 6.20 SMS - glasbene želje 6.15 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30
Včeraj danes jutri 11.00 Tednik občine Žirovnica 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 12.50 Beseda mladih 13.50 Podarim-dobim 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice in pogled v današnji dan 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.00 Oddaja o modi, ponovitev 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.15 Obvestila 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Zdrav način prehranjevanja (ponovitev) 21.00 Popevka tedna 21.05 Made in Italy 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.00 Radio v prihodnjih dneh 23.40 Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
R R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 18.30 Študentska napetost 20.00 Radio jutri 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj pa jeziku 10.00 Kam danes 10.30 Glasbeni spomini 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz
svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede miče-jo 2 Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Be-tanija 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovenc' Slovenca vabi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovenc' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Vaša glasbena želja 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 10.00 Predstavitvena oddaja - Kulturno društvo Otalež - Žalujoča rodbina 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 TOP 10 - glasbena lestvica 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 V soboto popoldne 19.00 Nočni glasbeni program
NEDELJA, 26. JANUARJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev 9.50 EPP 10.00 Megasrčkov Valentinov ples - izbiramo najboljši slogan 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 16.10 Napoved 16.20
Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15
Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.20 Današnja pravljica - Pastirček in čarovnikova hči 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 9.30 Pogled v današnji dan, vreme in ceste 9.40 Oglasi, Makler 10.00 Motorci 11.00 Brezplačni
mali oglasi po telefonu 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.40 Makler 13.00 Gostja Rut Podgornik 13.30 Pogled v današnji dan 14.00 Voščila 15.00 Aktualno 15.25 Radio prihodnji teden 16.10 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 16.15 Voščila 16.30 Osmrtnice 17.00 Gost Boris Bregant - državni svetnik 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Gost Borut Pogačnik - grafolog 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi -ponovitev 19.00 Minute za resno glasbo 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu 22.00 Radio v prihodnjih dneh 22.40 Večerni glasbeni progam, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport,
vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki, šport, vreme, osmrtnice 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetourovo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa čila 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz
6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 9.00 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 11.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.30 Želje, čestitke 15.30 Kulturni
utrip 16.00 Uspešnice in novosti 18.00 Starinarnica 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.15 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba
19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Klasična glasba 21.30 Radijski roman 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.15 Snežne razmere 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Zelena solza z Milanom Ježem 9.30 Povej naprej 10.00 Pogovor o izjemni višini otroškega dodatka in očetovskem dopustu - dveh novostih Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Voščila 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne na Radiu Odmev 19.00 Nočni glasbeni program
PONEDELJEK, 27. JANUARJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO
R KARNJ
5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 640 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Skriti predmet 14.50 EPP 15.00 Novice 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Kaj bom ko bom velik7 20.00 Zimzelene melodije 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme 6.20 SMS glasbene želje 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo - kako če imam raka 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 9.00 Aktualno 9.15 Voščila, Obvestila 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Aktualno 12.00 BBC -novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila
12.20 Gorenjska tedenska črna kronika 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Športni ponedeljek 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice -Pogled v današnji dan 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.00 Jejmo malo, jejmo zdravo (ponovitev) 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Glasbena skrinja 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Tedenska črna kronika, ponovitev 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Moja je lepša kot tvoja 19.40 Obvestila 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.00 Radio v prihodnjih dneh - Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica 9.00 Oddaja za invalide 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Moj zdravnik 2003 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - Obrtniki 18.00 Šolski radio 19.00 Mladi SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 Kam danes 10.20 Iz Trzina 10.30 Vaše mnenje o... 11.00 Šport 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz Domžal 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00
Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla bla 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besed z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1 Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besede (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Vaša glasbena želja 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.45 Moj zdravnik 10.00 Športni program Radia Odmev 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Šport + 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Športni program 18.10 Glasbene želje 19.00 Nočni glasbeni program
TOREK, 28. JANUARJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Gost v studiu župan občine Šenčur 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.55 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 BIO vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Napoved 16.10 Varujmo zdravje, tema: Epilepsija 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Av-tomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17,50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Pregled tiska 18.45 Izgubljeni, najdeni predmeti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Kviz Bistroumčki 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Večerni program 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.50 Vaše pravice v policijskem po-
stopku 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.50 Energetski nasvet 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Županov intervju 8.15 Obvestila 8.20 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 No vice - Pogled v današnji dan 9.00 Nasveti iz farmacevtske hiše Lek 9.15 Voščila 10.00 Gibljive slike 10.15 Pasje vprege 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Plezanje po zale-denelih slapovih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Okrogla miza 13.30 Pogled v današnji dan 13.50 Voščila 14.00 LTO Kranjska Gora 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice - Pogled v današnji dan 15.00 Delovna mesta -80 let planinstva v Zgornjesavski dolini 15.25 Radio v prihodnjih dneh 5.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.00 Barovška dilja 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Večer z Bracom Korenom - Casino - tekmovanja 18.30 Tednik občine Bohinj 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Juti na Radiu Triglav 19.30 Lestvica izpod Triglava 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.40 Radio v prihodnjih dneh 23.15 Računalniške novice - Glasba do polnoči, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega progra-
ma 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz
6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.20 RGLovo želo 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko. 10.00 Kam danes 10.30 Vaše mnenje o... 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.00 Izjava tedna 18.00 Slovenska glasbena lestvica 20.00 Horoskop 20.30 Večerni progam
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo juth na R.O.? 20.30 1.-3. Sončna pesem 2.-4. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 Svetloba in sence 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00
GORENJSKI GLAS • 26. STRAN_ SPOREDI / ÍnfO@g-glaS.SÍ_ Petek, 24. januarja 2003
Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Vaša
glasbena želja 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravstvena oddaja Lek 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne - predstavitev smučarskega centra Stari vrh, sogovornik Matej Demšar - direktor STC Stari vrh 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na
obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Gospodarska oddaja 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Izbiramo popevko tedna 18.10 Glasbene želje 19.00 Nočni glasbeni program
Radio Kranj
SREDA, 29. JANUARJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 Epp 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Megasrčkov Valentinov ples - izbiramo najboljši slogan 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.10 Mladi nadarjeni obetavni 19.20 Napoved jutrišnjega progama Radia Kranj 19.30 Mladinska oddaja: Zadetek 20.00 Posebna z Mirkom 24.00 Skupni nočni progam
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme 6.20 SMS glasbene želje 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 9.00 Moj zdravnik 9.15 Voščila 10.00 Olimpijski kotiček 10.30 Včeraj danes jutri 11.00 Zlata kočija, formula ena 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav
12.30 Novice 13.00 Glas ljudstva 13.50 Motorci, ponovotev oddaje 14.15 Obvestila, Voščila 14.30 Novice, Pogled v današnji dan 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme in popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.00 Mi lahko spregovorimo 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Oddaja o modi 18.30 Tednik občine Jesenice 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Misli iz Biblije 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Resna glasba (ponovitev) 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Zlata kočija formula ena (ponovitev) 23.00 Radio v prihodnjih dneh -Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povelj naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku Občina Škofja Loka (1. del) 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - župan na obisku - II. del 18.00 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz
6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Da današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 Kam danes... 10.30 Vaše mnenje o 11.30 R G Lova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Beseda opozicije 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 RGLov kino 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratek novice, Vaša pesem 11.15 FIDI 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Vaša glasbena želja 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 10.00 Aktualna tema - pogovor o pripravah na novo proračunsko leto in druge spremembe pri delovanju idrijske občine v letu 2003, sogovornik idrijski župan Damjan Krapš 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mladi val - pogovor s predstavnikoma idrijskih in cerkljanske osnovne šole za regijski in državni otroški parlament, ki bosta razpravljala na temo nasilje in zloraba med otroki 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Glasbene novosti slovenskih založb 18.10 Glasbene želje 19.00 Nočni glasbeni program
ČETRTEK, 30. JANUARJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVLJE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva, citat 8.20 Oziroma se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in posvetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 16.10 Napoved - Skriti predmet 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 18.00 Godan 18.05 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Napoved jutrišnjega programa 20.00 Večerni program 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.50 Druga jutranja humoreska 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način prehranjevanja - Vasiljka Kokalj - zvišan holesterol 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 9.00 Zakladi ljudske modrosti 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Mavrica 12.00
BBC- novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 OKS 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice, Pogled v današnji dan 15.00 Gibljive slike 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Jesenice 17.00 Četrta mreža 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Zimzeleni četrtek 21.00 Popevka tedna 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Jutri na Radiu Triglav 22.15 Zdravnikov nasvet, ponovitev, Radio v prihodnjih dneh - Glasba do polniči, Oglasi 20 minut pred vsako uro od 5.40 do 23.40
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jugranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.30 Moj zdavnik 2003 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 21.05 Glasbeni program RA Sora 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Šport in rekreacija 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 Kam danes 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 R G Lova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00
Radio Tri g lov
-1-_-■#-——
®
Prvi fjku Gorcnj/ke® Prvi gla/ek CorenJ/he®
Radia Triglav Jesenice, (to o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostal-gija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.10 Vremenska napoved 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1. - 3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice/19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. 23.00 Pogovor o 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Vaša glasbena želja 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Dom in gospodinjstvo 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.00 Programska izmenjava z Alpskim valom 19.00 Nočni glasbeni program
^ emonec kafe^0
PETEK, 24. januarja Ob 9.20 bomo v oddaji Gremo na potep z radijem Kranj, obiskali bližnja sankališča in smučišča Valvasorjev dom, Stari Ljubelj, Lom pod Storžičem, Stražo, Bes-nico, Torklo, Planieo in Tamar. Po 12. uri bomo prvič odprli telefone in potem vse do 12. februarja vsak dan zbirali slogane na temo Valentinovo. Avtorji 10-tih najboljših bodo s svojo "boljšo" polovieo lahko zaplesali na Megasrčko-vem Valentinovem plesu, 14. februarja od 20-tih dalje v dvorani na Primskovem, kjer bo nastopil priznani glasbeni romantik Goran Karan, ki je osvojil mnoga srca z evrovizijsko popevko Ostani.
SOBOTA, 25. januarja "Bistre glave vedo odgovore pra-
ve", ob 9.30 - otroci iz vrtca Naj-dihojca iz Kranja bodo razmišljali o vlaku. Seveda jim bodo lahko pomagali tudi najmlajši poslušalci, prisluhnili bodo lahko tudi svoji glasbeni želji in sodelovali v kvizu, prav tako o vlaku.
PONEDELJEK, 27. januarja - Od 16. do 18. ure ponedeljkovo športno popoldne, v oddaji "Kaj bom, ko bom velik? " ob 19.30, pa bomo predstavili poklic električar in kako priti do njega.
TOREK, 28. januarja - Ob 9.20 bo gost v studiu Radia Kranj šenčurski župan Miro Koželj,
ki bo z. veseljem odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
V oddaji Varujmo zdravje ob 16.20 pa bomo govorili o Epilep-
siji. Renata Škrjanc je v studio povabila Igorja Ravnika, dr.med. in Ljubico Vrba klinično psihologinjo. SREDA, 29.
januarja - Malo po 19. uri boste v oddaji Mladi, nadarjeni, obetavni lahko spoznali mlado pisateljico, pesnico in glasbenico Uršulo Klanjšek iz osnovne šole Jakoba Aljaža v Kranju.
ČETRTEK, 30. januarja -Med 17. in 18. uro bomo vzpostavili radijsko mrežo in iz studia radia Murski val prenašali pogovor z načelnikom general-štaba Slovenske vojske brigadirjem Ladislavom Lipičem. Tema pogovora bo preoblikovanje in profesionalizacija Slovenske vojske.
Radio Triglav
Nedelje so na Radiu Triglav vedno zanimive in pestre. Ta bo še posebej, ker radijci uvajajo novo oddajo, ki bo na sporedu vsak drugi ponedeljek ob 9. uri. Oddajo in avtorico Ruth Reš Podgornik bodo predstavili ob 13. uri. Oddaja bo nosila naslov Triglavski zeleni vrtiček, teme pa bodo šle v korak z dogajanji v naravi. Oddaje o vrtnarjenju doslej na Triglavu še ni bilo, zato verjamejo, da se bo prijela. To nedeljo pa bosta zaznamovala še dva zanimiva gosta: ob 17. uri bo to Boris Bregant, tokrat ne v vlogi jeseniškega župana, pač pa v vlogi državnega svetnika. Uro za tem pa popolnoma drugačna tema: grafologija. Tokrat se bo v vlogi gosta pojavil priznani slovenski gralblog ali psiholog pisave, kol se sam rad imenuje, Borut Pogačnik, ki se na Triglavu sicer pojavlja tudi kot voditelj oddaje
Drug z drugim, ki je na sporedu enkrat mesečno. Dvakrat mesečno se na Radiu Triglav še posebej posvetijo dvema gorenjskima krajema. V tem tednu so že bili v Bohinju, v torek pa bodo na obisku v Kranjski Gori. Dolino bodo prečesali po dolgem in počez, v torek ob 13. uri pa bo na sporedu še posebej zanimiva tema - okrogla miza o usodi pokala Vitrane in planiškega praznika. Teden, ki prihaja, pa bo za radijce še posebej naporen, saj se jim obetata tudi dva nočna programa. V noči s torka na sredo bo v studiu voditelj Franci Černe, ki bo gostil znano slovensko pevko in po novem tudi mamico, Simono Vodopivec, naslednjo noč pa bo skupaj s poslušalkami in poslušalci desetih radijskih postaj vedrila Alenka Bole Vrabec, z njo pa še izbor jeseniških gimnazijcev, ki se ukvarjajo z zanimi-
vimi stvarmi. Srede so na Triglavu še posebej zanimive - vsako sredo ob 13. uri Dušan Dragoje-vič namreč povabi poslušalke in poslušalce k sodelovanju v oddaji Glas ljudstva. Problemi, ki burijo duha, aktualni dogodki in še kaj so osrednja tema razprav vseh, ki želijo svoje mnenje povedati preko radijskega etra. Četrtkova Mavrica je ena izmed tistih oddaj, v katerih na radiu predstavljajo gorenjske ustvarjalce in dogodke na področju kulture. Gostja tokratne Mavrice bo modna oblikovalka s Koroške Bele, Jana Vilman, ki je med drugim skreirala tudi dve obleki za miss Slovenije. Se posebej veliko pozornosti pa na Triglavu namenjajo tudi jutranjemu programu. Vsak torek in petek deset minut pred sedmo je na sporedu oddaja Vaše pravice v policijskih postopkih.
KINO
Petek, 24. januarja
CENTER amer. akci. spekt. GOSPODAR PRSTANOV: STOLPA ob 15.30, 18.45 in 22. uri STORŽIČ amer. kom. POZIV ZA SARO ob 17. in 21. uri, špan. trii. INTACTO ob 19. uri RADOVUI CA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. MOJA OBILNA GRŠKA POROKA ob 20. uri ŽIRI amer. akcij, film JAMES BOND: UMRI KDAJ DRUGIČ ob 20. uri ŽELEZAR JESENICE grozlj. znan. fant. kom. PAJKI NAPADAJO ob 18. uri, akcij. pust. film UMRI KDAJ DRUGIČ ob 20. uri
Na fotografiji jeseniški župan in državni svetnik Boris Bregant, direktor Do-minvesta Jože Zidar in novinarka Romana Pur-kart v poletni okrogli mizi. Gosta sta poskušala odgovoriti na vprašanje, katere položnice za plačilo stanarine stanovanj v lasti občine naj plačujejo občani Jesenic - občinske ali Dominvestove? Boris Bregant bo gost ponovno to nedeljo ob 17. uri, vendar tema tokrat ne bo tako vroča. Na Triglavu ga bodo predstavili kot državnega svetnika in ga seveda povprašali tudi, kaj dobrega lahko s te pozicije stori za zgornjo Gorenjsko.
uri, špan. trii. INTACTO ob 18. uri RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA akcij. trii. ROP ob 18. uri, amer. kom. MOJA OBILNA GRŠKA POROKA ob 20. uri ŽIRI amer. akcij, film JAMES BOND: UMRI KDAJ DRUGIČ ob 17. in 20. uri ŽELEZAR JESENICE grozlj. znan. fant. kom. PAJKI NAPADAJO ob 18. uri, akcij. pust. film UMRKI KDAJ DRUGIČ ob 20. uri
Ppnedeljek, 27. januarja
Sobota, 25. januarja
CENTER amer. akcij, spekt. GOSPODAR PRSTANOV: STOLPA ob 15., 18. in 21.15 uri STORŽIČ amer. kom. POZIV ZA SARO ob 16., 18. in 22. uri, špan. trii. INTACTO ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. MOJA OBILNA GRŠKA POROKA ob 18. uri, akcij. trii. ROP ob 20. uri ŽIRI amer. akcij, film JAMES BOND: UMRI KDAJ DRUGIČ ob 20. uri ŽELEZAR JESENICE akcij. pust. film UMRI KDAJ DRUGIČ ob 18. uri, grozlj. znan. fant. kom. PAJKI NAPADAJO ob 20. uri
CENTER amer. akcij, spekt. GOSPODAR PRSTANOV: STOLPA ob 16.30 in 20. uri STORŽIČ amer. kom. POZIV ZA SARO ob 17. in 19. uri, špan. trii. INTACTO ob 21. uri RADOVU ICA - LINHARTOVA DVORANA gledališče, JEZ, SNG Drama Ljubljana ob 20. uri
Torek, 28. januarja
CENTER amer. akcij, spekt. GOSPODAR PRSTANOV: STOLPA ob 16.30 in 20. uri STORŽIČ amer. kom. POZIV ZA SARO ob 17. in 21. uri, špan. trii. INTACTO ob 19. uri
Sreda, 29. januarja_
CENTER amer. akcij, spekt. GOSPODAR PRSTANOV: STOLPA ob 16.30 in 20. uri STORŽIČ Danes zaprto!
Nedelja, 26, januarja
CENTER amer. akcij, spekt. GOSPODAR PRSTANOV: STOLPA ob 15., 18. in 21.15 uri STORŽIČ amer. kom. POZIV ZA SARO ob 16. in 20.
Četrtek, 30. januarja
RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA slov. drama SLEPA PEGA ob 20. uri
MALI OGLASI
8201-42-47
«201-42-48
8201-42-49
fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -17. ure.
APARTMA -PRIKOLICE
V najem ODDAJAMO APARTMA v Banov-cih. Cena najema APARTMAJA za 5 oseb je 8000 SIT/na dan. V ceno so vštete karte za kopanje. Dodatne tt 02/234 37 51 617
APARATI STROJI
PEČ, TERMOAKUMULACIJSKO, 3 KW in CENTRIFUGO za perilo, ugodno prodam, tt 235-01-60 680
Prodam PAJEK SIP na dva vretena in BCS kosilnico. tt 041/865-675 786
VILIČAR Indos, 2 t, električni, s polnilcem, bočni pomik, dvig 3.3 m, v delovnem stanju, ugodno prodam. tt 031/612-289 791
Prodam MOTORNO ŽAGO Jonsered, malo rabljena, cena 65000 SIT. tt 51-22-654
ERMA 5
Spodnji trg 30 4220 Škofja Loka tel.: +386(0) 40 686 048 e-mail: erma5@volja.net
Prodam zadnjo desko za pluženje snega za Tomo Vinkovič. tt 57-25-096 825
Ugodno prodam dve TERMOAKUMU-LACIJSKI PEČI, 3 KW in 5 KW in ZAMRZOVALNO SKRINJO 310 I, Gorenje, tt 234-37-80,041/375-934 e/i
Ugodno prodam vgradni ŠTEDILNIK Gorenje, 2 plin + 2 elektrika, brez pečice. tt
202-11-19 873
Prodam SATELITSKO ANTENO (pace). Možna menjava, tt 5769-480, zvečer asi
PRALNI STROJ Gorenje, HLADILNIK Gorenje 110 I ter pomivalni stroj Candy elek-tronik, prodam, tt 041/629-809 sas
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam za 12000 SIT. tt 041/878-494 886
Prodam ŠTEDILNIK 2 plin in 2 elektrika, ohranjen, cena 10.000 SIT. tt 031/414-428, popoldan_m
Prodam PAJKA na 4 vretena širine 350 cm in suha drva. tt 041/347-248_9oe
Zaradi prenehanja proizvodnje prodam obdelovalne stroje za kovino: hidraulična stiskalnica 100 t, 2 kom., ekscentrična stiskalnica 701, CNC plamenski rezalnik. Stroji so v odličnem stanju. Ogled in cena po dogovoru. Robert Zaletel.s.p., 01/51-24-055
Prodam novo PEČ za centralno kurjavo TVT Stadler special 32 KW. tt 259-55-80
Prodam VERIGE dim. 13.6x28 gozdarske za traktor, kalorifer Klima za ogrevanje prostorov ter motokultivator Muta s priključki. tt 031/309-753 941
Prodam HLADILNIK vel. 50x60x85 in sam-sko SPALNICO, tt 2042-379_9M
Prodamo TRAJNOŽAREČO PEČ v rjavi barvi za polovično ceno. tt 51-88-161 957
GARAŽE
GARAŽO v garažni hiši na Bistrici pri Tržiču, prodam. tt 041/845-792 179
GLASBILA
Prodam DIATONIČNO HARMONIKO, C, F, Be. tt 031/631-819 so?
Prodam DIATONIČNO HARMONIKO, starejša. "B 041 /603-083 816
GR. MATERIAL
Prodam ŠPIROVCE, DESKE, UMETNO SUHE PLOHE in OPAŽ. B 041/637-100
Novo vezano OKNO, zastekljeno, prodam. Šir. 100 cm, viš. 140 cm. in 1 x 100 x 130 cm. "B 031/612-289 790
Notranja vrata, furnirana vhodna vrata macesen, termopan okno 160/90, novo, prodam. "B 041/562-892 eeo
Prodam suhe smrekove PLOHE, hrastove deske 3 cm, 100 kg tehtnico ter stiropor 2,3 cm. tt 031/378-946 894
Prodam JAVORJEVE PLOHE tel.: 5188-166
HIŠE PRODAMO
KRANJ Vodovodni stolp v mirni soseski prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, na parceli 730 m2, KRANJ Mlaka dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, KOKRICA na parceli 541 m2 prodamo samostojno hišo (IV. gr. f), lahko dvostanovan-jska, cca 400 m2 uporabne površine, ŠENČUR VRSTNE HIŠE v izgradnji (do IV. gr. f), cca 124 m2 uporabne poršine, nadstrešek za avto, prevzem junij 2003, vse inf. v pisarni, . 24 mio SIT, ŠENČUR prodamo delno obnovljeno hišo, 90 m2 v etaži, mansarda neizdelana in prizidek k hiši z 2 ss in dvema garažama, na parceli 800 m2, 34,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 91
PREBAČEVO hiša v izgradnji (lll-IV. gr.f) na parceli 553 m2, PODBREZJE samostojno hišo, lahko dvostanovanjsko, 390 m2 površine na parceli 600 m2, BREZJE v mirnem urbanem okolju prodamo starejšo vis.pritlično hišo, potrebno obnove, 320 m2 uporabne površine, na parceli cca 400 m2, ŠKOFJA LOKA okolica ob robu gozda prodamo poslovno stanovanjsko hišo na parceli 1800 m2, površine, 390 m2, LUŽE prodamo pritličje hiše z garažo in vrtom cca 180 m2 uporabne površine in 370 m2 vrta, 21,5 mio SIT. TRŽIČ pritličje hiše z vrtom in garažo, 140 m2+18m2+350 m2 vrta, 18,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 2369-333,041/333 222 92
PODVIN okolica na manjši parceli ob gozdu prodamo nadomestno gradnjo z dokumentacijo za gradnjo nove hiše. CERKLJE v urbanem naselju prodamo novejšo vis.pritlično hišo, 240 m2 uporabne površine (80m2x3)na parceli 420 m2, 41 mio SIT, VERJE Medvode starejšo enonadstropno hišo z garažo (35 I), 160 m2 uporabne površine, 8,5x8,5 m, na parceli 850 m2, 28,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,2369-333,041/333-222 93
NAKLO okolica - prodam HIŠO, v 3. GF, primerno tudi za poslovno dejavnost. "B 2310-020 889
Prodam dve etaži dvojčka + mansarda, lasten vhod in garaža, 28 mio. "B 031/621-343 890
PREBAČEVO - prodamo visokopritlično hišo v podaljšani 3. gradbeni fazi, staro 2. leti, v celoti podkletena, dimenzij 13,30 x 9, na 492 m2 zemljišča, z možnostjo odkupa dodatnih 230 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso in zelenico in mansarda, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
STRAŽIŠČE - prodamo dvojčka, star cca 22 let-obnovljen pred cca 3 leti, na cca 261 m2 zemljišča, bivalno pritličje, prva etaža ter neizdelana mansarda, + garaža in kurilnica, CK - olje, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
ČIRČE, prodamo zgornjo etažo - pol hiše, z ločenim vhodom, potrebno celotne prenove, stanovanjske površine cca 80 m2, na 600 m2 zemljišča, prevzem možen takoj, cena 11 mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PRIMSKOVO, na 556 m2 zemljišča prodamo samostojno hišo, stanovanjske površine cca 180 m2, v celoti adaptirana in dvignjena v celoti, bivalno: pritličje, in neizdelana mansarda, brez CK, vsi ostali priključki so, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
STRAŽIŠČE, prodamo medetažno vrstno hišo, cca 90 m2 stanovanjske poršine, stara cca 40. let, v celoti podkletena, bivalno pritličje, prvo nadstropje in mansarda -neizdelana, vsi priključki, vseljiva takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
BLED - stan. hiša, v celoti adaptirana, 120 m2, pare. 511 m2, prijetna lokacija, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
VISOKO, okolica - 1/2 stan hiše (3 sobno stan.), 99 m2, pritličje, pripadajoče zemljišče 413 m2, pripadajoča klet in podstrešje, garaža, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
ZALOG PRI LJUBLJANI - manjša vrstna hiša, cca 65 m2, pare. 129 m2, garaža v triplexu, lociranem cca 100 m stran, prazna in takoj vseljiva, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
KRANJ - Kokrica; 240 m2, 28 let, dvostanovanjska, 730 m2 velika, sončna, ravna parcela v slepi ulici, cena 35 mio SIT. PH00924MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva, cena 47 mio SIT. PH00702MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Mlaka: 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega, cena po dogovoru. PH00658MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Primskovo; 230 m2, poslovno-stanovanjska hiša, parcela 1150 m2, delavnica 20 x 8 m2, lokacija ob glavni cesti, cena 80 mio SIT. PH00903MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ŠKOFJA LOKA - center; 262 m2, poslovno-stanovanjska meščanska hiša, dobra lokacija, v celoti kvalitetno adaptirana-nova, CK, takoj vseljiva, cena 45 mio SIT. PH00928MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ZG. BITNJE; 176 m2, dvostanovanjska, obnovljena, 550 m2 parcele, tri garaže, primerno tudi za manjšo obrt, cena 33 mio SIT. PH00589MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
Bled - nadstropje stan.hiše cca. 100 m2 in mansarda 60 m2, ni izdelano, lepa sončna lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - hiša-dvojček v Bitnjah, vel. 10.5 x 9.5 m in garaža 5 x 6 m, parcela 495 m2, v II. podaljšani fazi (fasada, okna, ureditev zunanje okolice), cena = 35,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - v smeri Preddvor na parceli 685 m2, novo hišo, podkleteno, s pritličjem in mansardo, v vsaki etaži 100 m 2 uporabne površine, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V bližini Radovljice: neobnovljeno kmečko hišo vel. 6x11 m na parceli 774 m2, ugodna cena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - proti Preddvoru novejša stan.hiša na lepi sončni lokaciji, lahko tudi dvostanovanjska, cena po dogovoru K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
AGENCIJA ZA PROMHT Z Nr.PRr.MIČNINAMI
Trg Svobode 6 tel.:5(54-550, 041 /046-902
KRANJ - Stražišče; 200 m2, dvojček, enodružinska, parcela meri 261 m2, izdelana do konca, vseljiva po dogovoru. Cena 26 mio SIT. PH00935JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ŠENČUR; 160 m2, hiša stara 50 let na mirni sončni lokaciji, lahko je dvostanovanjska, garaža je v dodatnem objektu. Možnost menjave za stanovanje v Kranju. Parcela meri 800 m2. Cena 34,5 mio SIT. PH00936JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KOKRICA; 250 m2, nova nedokončana hiša v 4. gr. fazi, lahko je tudi dvostanovanjska, parcela meri 520 m2. Vseljivost in cena po dogovoru. PH00926JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Kokrica; 240 m2, 28 let, dvostanovanjska, 730 m2 velika, sončna, ravna parcela v slepi ulici, cena 35 mio SIT. PH00924MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000._
KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva, cena 47 mio SIT. PH00702MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega, cena po dogovoru. PH00658MA. SVET NEPREMIČ-NINE, d.o.o., tel. 28 11 000._
KRANJ - Primskovo; 230 m2, poslovno-stanovanjska hiša, parcela 1150 m2, delavnica 20 x 8 m2, lokacija ob glavni cesti, cena 80 mio SIT. PH00903MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ŠKOFJA LOKA-center; 262 m2, poslovno-stanovanjska meščanska hiša, dobra lokacija, v celoti kvalitetno adaptirana-nova, CK, takoj vseljiva, cena 45 mio SIT. PH00928MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ZG. BITNJE; 176 m2, dvostanovanjska, obnovljena, 550 m2 parcele, tri garaže, primerno tudi za manjšo obrt, cena 33 mio SIT. PH00589MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
Kupim borovo HLODOVINO "B 251-11-00
Star UHAN zamorček moški, večji, lahko poškodovan, kupim. -B 041/560-137, 25-31-247 947
Stare značke, vojaške oznake, odlikovanja, pokrivala, čelade, kupim. tt 041/560-137
Kupim IZVENKRMNI MOTOR Tomos 4, 4.5 ali 4.8 KW, z original računom. "B 031/316-505, Jože 970
LOKAL ODDAM
BLED - GOSTILNO, opremljeno, dajemo v najem. Najemnina ugodna! Inf. na tt 041/737-146 457
ODDAM lepo vzgojene MUCE. "B 031/753-153 »18
Podarim mlade JUŽNOAMERIŠKE ČINČILE. tt 031/817-438 935
POSESTI
NEPREMIČNINE
M 2021-353 Maistrov trg 12 • IX2022566_Kranj
Oddamo GOSTINSKI LOKAL - picerijo v Stražišču pri Kranju. Kompletno opremljeno, začetek dela možen takoj. Oddamo tudi LOKAL trgovski ali za pisarno v centru Kranja. iT 041/634-913 /.m
V najem ODDAM suh skladiščni PROSTOR, 300 m2 in hlev primeren za vzrejo konj. Zapoge, tt 01/832-36-00 922
Na obrobju Kranja oddam TRBOVSKI LOKAL,
primeren tudi za pisarne ali mirno obrt. tel.: 041/734-060
lonAn
nepremičninska družba
loman d.o.o., mladinska ulica 2.. 4000 Kranj, tel.: 04 236 28 90. 04 236 28 91. gsm: 041 347 323 e-mail- loman@volja.net
V bližini BREZIJ: nova hiša vel. 10 x 11 m, klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
PODBREZJE, stanovanjska hiša 100m2 tlorisa, prazna, stara 18 let, z gospodarskim poslopjem in parcelo ca 3000 m2 + gozd 1,5 Ha. Možnost prodaje v dveh delih, v račun vzamemo stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Več novih nadstandardnih stanovanjskih hiš v bližnji okolici Kranja! Nepremičninska družba LOMAN, do o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890._
Preddvor, 18 let stara stan. hiša, s poslopjem primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena dogovor, možna menjava! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Sp. Besnica-Pešnica, enodružinska hiša skupno 150 m2 površin, stara 11 let, 640 parcele, možna menjava za stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Naklo, dvostanovanjska hiša, stara 20 let s parcelo 700m2, možna menjava za vikend! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
BEGUNJE prodam POLOVICO HIŠE z lastnim vhodom in okoli 900 m2 zemljišča. tt 533-35-84 960
HIŠE KUPIMO
KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
IZOBRAŽEVANJE
Inštruiram MATEMATIKO za osnovne in srednje šole. tt 031/498-500 BS & BB Bitežnik in partner d.n.o., Za jezom 14, 4290 Tržič 177
MATEMATIKA, FIZIKA priprave na izpite za vse šole, inštrukcije in svetovanja. ENAČBA - izobraževanje, Milje 67, Visoko, tt 04/253-11-45,041/564-991 366
INDIVIDUALNE INŠTRUKCIJE agnleščine za vse stopnje, tel.: 040/607-512, Naraci-ja.d.o.o., Britof 123, Kranj 372
KUPIM
Kupim vlečno KLJUKO za RENAULT 5 "B
040/623-416 765
ODKUPUJEM HLODOVINO HRASTA, BUKVE, JESENA ter SMREKE. Odkupim tudi les - goli ter ostale vrste hlodovine. Nudim tudi odkup lesa na panju. B 51-80-220, 041/639-348 Potrebuješ Nikolaj sp., Todraž 8, Gorenja vas 789
MIZARSKO PORAVNALKO s cirkularjem ali manjšo KOMBINIRKO Mio Standard kupim, tt 040/679-826 /93
Kupim ravno sončno zazidljivo parcelo v širši okolici Kranja. tt 031 /395-583 815
Kupim betonske stebre za gorenjski kozolec, tt 5310-326, 041/762-604 B3S
KRANJ - Primskovo; 250 m2, trgovina s svojim vhodom, zraven ima dva skladiščna prostora, primerno tudi za drugo dejavnost. Možnost prodaje. OP00927JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
Kranj: zobozdravstveno ordinacijo v Kranju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
LOKAL PRODAMO
KRANJ - Primskovo; 54 m2, dve pisarni, vsi priključki, sanitarije v souporabi, cena 9 mio SIT. PP00934MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Planina; 45 m2, lokal v kletni etaži, primeren za storitveno dejavnost, samostojen vhod, cena 9.3 mio SIT. PP00939MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRIŽE; 64 m2, poslovni prostor v pritličju poslovno stanovanjskega objekta, primeren za storitveno dejavnost, obnovljen, lahko kot stanovanje, cena 11 mio SIT. PP00941MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
Radovljica - na parceli 2.545 m2 poslovni objekt 540 m2 in stan.hiša 130 m2 v etaži, odlična lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Jesenice - poslovni objekt 357 m2 v nadstropjih in poslovna stavba 192 m2, dvorišče 332 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53. 202 25 66
Kranj - poslovne prostore 250 m2 v pritličju objekta, od tega klet in skladišče 76 m2, zunanji prostor 287 m2, odlična lokacija, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, obrobje, gostinsko- stanovanjski, samostojni objekt s ca 750 m2 parcele, starost 5 let, kompletno opremljeno s kvalitetno gostinsko opremo, z vpeljanim poslom ter vsemi potrebnimi dovoljenji. Cena: dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
MOTORNA KOLESA
Prodam DUCATI MONSTER 600 nov in TOMOS ATX 50 C. -B 031 /228-046 950
OBLAČILA
ŽENSKE BARETE dvojne in otroške KAPE dobite "B 531-50-50 729
OTR. OPREMA
Prodam NAHRBTNIK za nošenje otroka in palčka zavijalčka. B 031 /648-838 829
GORENJSKA KUPIMO manjše ali vačje ZAZIDLJIVE PARCELE ZA ZNANE KUPCE. PODVIN okolica v mirnem okolju ob gozdu prodamo zazidljivo parcelo, cca 300 m2 z urejeno dokumentacijo za gradnjo stanovanjske hiše, cena po dogovoru in ravno zazidljivo parcelo, cca 700 m2 ob cesti, 15000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333-222 89
ZGORNJE BITNJE, prodamo zazidljivo parcelo 797 m2, prevzem možen takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
VERJE pri Medvodah prodamo izredno lepo, zazidljivo parcelo ob gozdu z gradbeno dokumentacijo za gradnjo večje stanovanjske hiše na parceli, 37000/m2, ZBIUE v urbanem naselju ob gozdu prodamo lepo, zazidljivo parcelo 850 m2, 21000 SIT/m2, BREZJE prodamo ravno, sončno parcelo z lepim razgledom, 600 m2, 15000 SIT/m2, RETNJE ugodno prodamo zazidljivo parcelo, cca 769 m2, delno v hribu, distop urejen, 10500 SIT/m2, BRITOF Voge na robu naselja prodamo manjšo zaz.parcelo 483 m2, 10 mio SIT, GABRŠKA GORA prodamo zazidljivo, komunalno urejeno parcelo 672 rr>2, delno v hribu, z dovoljenjem za gradnjo vikenda, 5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 90
ZG. BITNJE; 800 m2, prodamo ravno parcelo na odlični lokaciji. Parcela ima lep razgled proti hribom, dostop je urejen, cena po dogovoru. PZ00911JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
GOLNIK - Senično; 1.800 m2, zazidljiva parcela, strma, priključki na njej, primerna za bivalni vikend ali stanovanjsko hišo. Cena 7,5 mio SIT. PZ00916JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
OSTALO
LESTVE vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22,01/3611-078 355
Prodam CISTERNO za olje 1000 I, za 20.000 SIT. tt 25-111-98 768
Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kurjavo. "B 533-16-48, GSM 040/561-179
Prodam 2 stara okvirja, 2 stari sliki in predalnik. TT'531-86-64 823
Ugodno prodam celo zbirko 16 knjig Enciklopedija Slovenije. tt 040/712-028 897
Prodam novo strojeno KOŽO od teleta in konja, rjave barve. 1B 5801-706 902
Prodam strojene LISIČJE KOŽE in kože KUN.« 5147-159 931
PRIDELKI
FR&ST
d.o.o. Kranj
Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Šuceva 27, 4000 Kranj
04/234-40-80, 041/734-T 98
e-mailneprem/cnine@frasf.s/
Prodam beli jedilni in krmilni krompir. tt 031/327-926_ttb
Prodam rdeč JEDILNI KROMPIR, tt 041/582-168_782_
Prodam PŠENICO. "B 233-18-30 804
Iz eko kmetije prodam kis, hruškovo žganje in jabolka bobovci. "B 5331-164 en
Prodam SENO in OTAVO nebalirano (Poljanska dolina), tt 51-22-418 su
Prodam domačo staro SLIVOVKO 1100 SIT/I. tt 572-52-73_830
REPO za kisanje, prodam, tt 041/873-877 865
PODARIM
Oddamo mlade MUCKE, navajena stanovanja in čistoče, tt 031/447-295 670
Kranj, Visoko - zazidljiva parcela 2.300 m2 z nadomestno gradnjo hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Radovljica (smer Lancovo) - na sončni lokaciji prodamo 2 parceli po cca 800 m2 skupaj ali ločeno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj: v smeri Škofja Loka - parcelo 1.400 m2 prodamo ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj: bližina - parcelo 680 m2 prodamo na mirni lokaciji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Škofja Loka - parcela 672 m2, delno v bregu, že elektrika in voda, cena - 5,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranjska Gora: stavbna parcela 671 m2 ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Cerkno: parcela 4.000,00 m2, od tega del zazidljivo prodamo po 3.000,00 SIT na m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
Bitnje, ob cesti Kranj-Loka, parcela 1800 m2, cena ugodna! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041 / 347 323, 04/2362890
ŠUTNA - ŽABNICA prodam urejeno parcelo za gradnjo stanovanjske hiše. tt 041/647-257 ni
ŠKOFJA LOKA - bližnja okolica, prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO za gradnjo stanovanjske hiše v izmeri 920 m2. vsi priključki v neposredni bližini. LOKA NEPREMIČNINE tt 50-60-300 966
POSLOVNI STIKI
POSOJILNICA GORFIN d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica - nudi hitra posojila, tt 531-56-64, 040/633-903 136
POZNANSTVA
Začnite to leto drugače, začnite ga v dvoje. Pomagala vam bo Afrodita-ženitovanjska posredovalnica, tel.: 596-12-45, ki vas obenem vabi na PLES v soboto 25.1. v hotel Transturist Šk. Loka 940
RAZNO PRODAM
Prodam PREKAJEVALNO OMARO TI KO, vratca za kmečko peč, 501 BOJLER, PAJKL in dve hrastovi KADI za namakanje, tt 533-64-57___872
Prodam 4m drva in kupim cisterno za gnojevko, tt 2566-120, zvečer 905
DRVA, metrska ali razžagana, možnost dostave, prodam, tt 041/718-019 967
Prodam 4 m3 suhih BUKOVIH DRV. Tenetiše tel.: 041 /855-359 974
STANOVANJA ODDAMO
ODDAM 2 ss v Škofji Loki, Frank. nas. tt 513-79-80 779
RADOVLJICA oddam stanovanje 95 m2 in garažo. Predplačilo 3 mesece, tt 041 /528-647 812
Oddam SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice, samski osebi, mesečno predplačilo, okolica Kranja, tt 041/247-862, 040/858-080_820
Na Bledu oddam opremljeno sobo možno kuhanje in souporaba kopalnice, tt 5744-
108 826
domplan
družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj.bleivveisova 14 GSM: 041/647-433
STANOVANJE PRODAMO
' v Kranju pri Vodovodnem stolpu prodamo dvosobno stanovanie v I nadstropiu, izmere 54,5 m2;
' v Kranju Sortievo naselje prodamo enosobno stanovanie v I. nadstropiu. izmere 40,9 m2;
' na Planini I v Kranju, bkzu kotlarne, prodamo lepo ohranjeno dvosobno stanovanje v II nadstropiu. izmere 60,70 m2: ' Na Ranim III v Kranju prodamo obnoviieno dvosobno ♦ kabinet stanovanje s bot» sobo v kleti, samostojnim vbodom in dvema atn-lema, izmere 94,50 mz;
' na Planini I v Kranju prodamo 2*2 kabineta stanovanie v VI nadstropiu, izmere 91 m2,
' v Kraniu. Savska loka. prodamo obnoviieno trosobno stanovanie s centralnim ogrevanjem v I nadstropiu, izmere 85,60 m2, ' na Bistrici pn Tržiču prodamo obnovljeno dvosobno stanovanje v IV, nadstropiu, izmere 61 m2,
' v Savski loki v Kranju prodamo starejše dvosobno stanovanje v mansardi. brez centralnega ogrevanja, v izmeri 51.7 m2: ' v Kraniu na Planini I. prodamo 3-sobno * 2 kabineta stanovanje, III nadstropje, v izmeri 103,7 m2:
■ v Kraniu na Plamm I prodamo dvosobno»2 kabineta stanovanie v IV nadstropiu, izmere 88,6 m2;
■ v starem mestnem jedru Kranja prodamo starejše trosobno stanovanie brez centralnega ogrevanja v I nadsstropju, izmere cca 130 m2
' v Skofji Loki prodamo v pnvat hiši trosobno stanovanje v I nadstropiu v (V. gradbeni fazi, izmere 84,32 m2 in klet - s samostojnim vhodom; HIŠE-PRODAMO
' v Stražišču pri Kraniu prodamo atrijsko nišo na parceli velikosti 454 m2;
' v drčah pn Kranju prodamo stanovanjsko hišo z gostinskim k*a-lom in ureienim parkirnim prostorom: ' Kranj - bližnja okolica, prodamo družinsko erxxiadstropno rušo z 345 m2 bivalne površine in kletjo na parceli velikosti 1400 m2 (hiša ie prenovljena);
' v Podbreziah prodamo visokopritlično hišo z gostinskim lokalom v obratovanju in svoiim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca 1000 m2
'v Nižini Cerkeljra Gorenjskem rjrodamo pri 12 x 11 m2, na parceli velikosti 572 m2; ' v Radovljici prodamo pritličie enonadstropne stanovanjske hiše in prizidek z garažo za dva avtomobila na parceli velikosti 980 m2; ' v Kraniu, v centru mesta, prodamo na lepi lokaciji starejšo hišo, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt, ' v Stražišču pn Kraniu prodamo obnoviieno vrstno hišo na parceli velikosti cca 90 m2;
■ v Zmmcu pn Skorji Loki prodamo visokopritlično hišo v lil gradbeni fazi, na parceli velikosti cca 600 m2:
' Iz Bleda, 10 km proti Bohiniu, prodamo starejšo hišo na parceli velikosti 520 m2;
' na Kokrici pri Kranju prodamo novozgrajeno hišo v IV gradbeni fazi, na parceli velikosti 541 m2;
' v bližini Nakla prodamo vsokopntlično hišo v III. gradbeni fazi, na parceli 500 m2;
' v bližini Škofje Loke na zelo lepi lokaciji prodamo visokopntlično hišo na parceli, velikosti 160 m2. ' na Primskovem v Kranju prodamo dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 m2. ' Brezje nad Tržičem - vas Lese - prodamo stareišo kmečko hišo s trgovino v prittičiu na parceli velikosti 80 m2; POSLOVNI PROSTOR-prodamo ' na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore, primerne za osame, v II nadstropju, v izmeri 307 m2; ' v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih prostorov v skupni izmeri cca 450 m2 - lahko tudi po delih, ' na Planini III. v Kranju prodamo gostinski objekt, delno opremljen, velikosti 78 m2;
' v Kraniu blizu avtobusne postaie prodamo poslovne prostore v III nadstropju, v izmen cca 135 m2, pnmemo za pisarne (možnost prodaje tudi maniših kvadratur),
"v Kranjski Gon prodamo poslovni prostor v W gradbeni fazi. pritličje, v izmen 136 m
■ v Kranju na Pnmskovem prodamo v mansardi poslovne prostore vizmericea 150 m;
' v Kranju - Zlato polje prodamo poslovni prostor v pntJičju. v izme-n 42 m2;
' v Kranju, blizu Zavarovalnice Triglav prodamo poslovni prostor primeren za trgovino, banko ali podobno dejavnost, v skupni izme-n 552 m2 (bivši Comming);
' v Kranjski gon prodamo poslovni prostor v izmen 125 m 2 v 1 etaži stanovanjsko preskrbovalnega centra, ' v Hrastju pn Kranju prodamo poslovni prostor v izmeri 400 m2, pnmeren za trgovino ali skladišče in v mansardi izdelanim dvosobnim stanovanjem, velikosti cca 60 m2; ' v Krizah pri Tržiču prodamo poslovni prostor (primeren za trgovino) v pritličju, izmere 64 m2 - parkinšče urejeno, POSLOVNI PROSTOR; • oddamo v najem ' v Čirčah pn Kraniu oddamo v najem pisarniške prostore v izmen 80 m2;
' v Centru mesta Kranja oddamo v najem več poslovnih prostorov različnih velikosti v II nadstropiu;
■ na Planini I v Kraniu oddamo v najem poslovni prostor v imen cca 55 m2;
' v Kranju na Pnmskovem oddamo v najem rjoslovni prostor v pritličju, izmere cca 32 m2 - samostojni vhod; " na relaciji Kranj - Škofja Loka - Sveti Duh - ciddamo v najem zelo lepo urejen poslovni prostor (pntličje t etaža) v izmen cca 150 m2, ' blizu Kranja oddamo v najem večje partonsče, na parceli velikosti 860 m2;
'v Kranju na Cesti Staneta Žagarja oddamo v naiem poslovni prostor v izmeri cca 40 m2;
' v Žireh oddamo v najem skladiščne prostore v izmen cca 130 m2 (višina 3,30 m);
' V Circah pn Kranju oddamo v najem skladiščne prostore v izmeri 50 m2.
' v Tržiču oddamo v najem manjši poslovni prostor v izmeri cca 30 m2, pnmeren za trgovino ali pisarno; PARCELA - PRODAMO:
' v Kraniski gon - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmen
2.500 m2;
'naZg Jezerskem prodamo zazidl|ivo parcelo velikosti cca 1500
m;
• v Zalošah pri Podvinu prodamo zazidljivo parcelo z gradbenim do-volieniem, velikosti 281 m2;
■ v Žireh prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 3000 m2, možnost delitve tudi na manjše,
" v Žabmci prodamo zazidljivo parcelo, velikost cca 2800 m2 -možnost delitve na manjšo:
' v ftmjah pri Kranju prodamo zazidljivo parcelo velikosti 1800 m2 VIKEND PRODAMO
' na Zgornjem Jezerskem prodamo manjši vikend na parceli velikosti 460 m2,
■ na Krvavcu - Knška planina - prodamo garsoniero v izmen 27,10 m2;
' na Bledu prodamo vikend tlonsa 46 m2 , na parceli velikosti 1400 m2;
VIKENO PARCELA
' pod Jostom nad KranjenvPševo prodamo vikend parcelo v me-n 1166 m2
ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH.
ŠENČUR; 89 m.2, trisobno, izredno lepo vzdrževano, opremljeno, 1. nadstropje, velik balkon, vsi priključki, vseljivo 1/03, oddamo. OS00933MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
Kranj - pritličje hiše, kuhinja opremljena, Tržič - 3 sobno stanovanje v nadstropju hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25
Kranj - pritličje hiše s pisarno in stanovanjem v hiši v bližini sodišča, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25
Kranj - za poslovne partner oddamo opremljeno hišo v bližini mesta, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25
V Kranju oddam lepo enosobno STANOVANJE trimesečno predplačilo, tt 23-11-617_ar
V Ljubnem ODDAM ENOSOBNO STANOVANJE v najem z enoletnim predplačilom, tt 040/389-518 876
V okolici Preddvora oddamo v najem stanovanie. tt 041/293-312 882
SP. Gorje ODDAM 2 ss, opremljeno STANOVANJE, CK, CATV, parkirno mesto, tt 00-385-51-218-994 953
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
STANOVANJA KUPIMO
ŠKOFJA LOKA kupim 2 ali 2.5 sobno STANOVANJE, tt 031/685-190 884
KRANJ - ZLATO POLJE, VODOVODNI STOLP kupimo več dvosobnih in trosobnih stanovanje, za že znane stranke. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Kranj-bližina vodovodnega stolpa, Šorlijevo naselje, bližina bazena kupimo dvosobno stanovanje obrnjeno na jugozahodno stran, v prvem ali drugem nadstropju, do 13. MIO SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I , PLANINA II, PLANINA III, kupimo več garsonjer različnih velikosti, za že znane kupce. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ, Šorlijevo naselje, 2 -sobno stanovanje z razgledom, visok blok, za znanega kupca! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890
STANOVANJA NAJAMEMO
Najame GARSONJERO DO 40.000 SIT na mesec s 3 mesečnim predplačilom. Nujno! tt 040/529-038 772
ŠKOFJA LOKA, KRANJ Najamemo eno in dvosobna stanovanja NEPI nepremičnine 041-425-380
KRANJ, TRŽIČ - okolica; nujno najamemo manjše stanovanje. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
STAN. OPREMA
Prodam OMARO ZA DNEVNO SOBO. bele barve, tt 2331-765 665
Prodam POGRAD Romana 90 x 190, nov, ugodno! tt 2312-614 775
Prodam dobro ohranjeni dve postelji, vsaka s svojim hrbtiščem (hrastov furnir), velikost 190x90 in rabljen pralni stroj Gorenje, tt 235-88-55 831
Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo, bele barve od Mebla. tt 040/854-660 945
Prodam masažno KAD, dim. 170x80, nova, še v garanciji, tt 031 /564-368 961
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času, 5% popust! 2b
IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ in POLAGANJE LESENIH OBLOG. Plan-inšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor, "JT 25-
31-673,031/504-642 95
STROJNO IZDELOVANJE estrihov
Klemene, Pokopališka 10, Naklo
tel.: 04/25 718-13 041/632-047
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov. HITRO IN PO UGODNI CENI! tt 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica m
STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata; GELD.d.o.o., Jesenice, tt 04/580-60-26 ne
RODE
STROJNI ESTRI HI
Sr.vas 107, Šenčur Tel.: 04/95-11-605 041/653-780
Gradbenik Rexho in ostali,d.n.o., Adergas 13, Cerklje izvaja od TEMUEV do STREHE, notranji ometi, predelne stene, adaptacije, kamnite škarpe, urejanje in tlakovanje, tt 041/589-996 123
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU -KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ, PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA, TALNIH IN STENSKIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI Knauf, KERAMIČNA DELA. tt 031/379-256, 23-81-900, JB Splošna zaključna dela, Zlato polje 3 C, Kranj 125
<StiAojxte.Jicviituo
BIZANT, s.p., milni 9, Kranj; Tel.; 041 514 547
Vam po ugodnih cenah nudi vse slikopleskarske storitvi'.
PARKET, LAMINAT, KERAMIKO - polagam ter brusim in lakiram parket, tt 040/201-401, Tarle Zdenko, s.p., ul. R. Papeža 5, Kranj 196
SELITVE, HITRI PREVOZI, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, AVTOVLEKA, HITRO IN UGODNO tt 041/737-245 Tadej, 041/35-80-55 Matej, Brce Tadej,s.p., C. Jaka Platiše 11, Kranj 232
KITANJE in BELJENJE - hitro in kvalitetno! 031/508-168, Nahtigal Roman,s.p., Šorli-jeva 19, Kranj 325
Hišni centralni sesalni sistem vam izdelamo po konkurenčni ceni. tt 041/584-227, Va-jdec Damjan,s.p., ul.Prvoborca 6, Jesenice
528
STROJNE OMETE IN FASADE izdelujemo kvalitetno, tt 041/584-227, Vajdec Damjan,s.p., ul. Prvoborca 6, Jesenice 527
ŠKORC-VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - adaptacije kopalnic, centralno ogrevanje, menjava pip, radiatorjev, sanitarne keramike itd...Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Aleš Škerjanc s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe, 041/941-067, 04/5958-360 64i
SLIKOPLESKARSKA DELA- suho montaža predelnih sten in stropov vam nudimo po ZELO UGODNIH CENAH. Sprejemamo naročila za izdelavo novih in sanacijo starih fasad. JR Kranj,d.o.o., Golniška 13, % 204-96-30,040/624-078 878
STANOVANJA PRODAMO
KRANJ, ŠENČUR PRODAMO NOVA STANOVANJA V IZGRADNJI. BISTRICA PRI TRŽIČU - lepo 2 ss s kabinetom, 8. nadstr, cena 12,5 mio SIT.BLED obnovljena garsonjera, 27 m2/l, vsi priključki, RADOVLJICA garsonjera, 30 m2/PR od VI., balkon, nizek blok, 8 mio SIT, KRANJ Planina I lepo 2 ss, 57 m2/lll od VIL, balkon JZ, 14,7 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2 ss, 60 m2/L, od X., 14,8 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2ss+k, 55 m2/IX, 13,8 mio SIT, BLED obnovljeno 1 ss, 50 m2 ali 2 ss, 60-70 m2, v večstanovanjski hiši, vsi priključki, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE tt 202-33-00, 2369-333,041/333-222 »i
KRANJ - STRAŽIŠČE. prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 61,80 m2, pritličje/ večstanovanjske hiše, CK-trda goriva, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom 75,80 m2, 3. nadstropju/nizek blok, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, cena od 7.000.000,00 Sit do 10.000.000,00 sit. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
/Ij-Tj^feite)     041 944 944
<5±£g>94t
Kranj - Radovljica - Jesenice
Internet: www.radiotop.net
KRANJ - PLANINA III, dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 83,90 m2, 2. nadstropje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, na zelo mirni lokaciji prodamo dvosobno stanovanje, 60,70 m2, 2. nadstropje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZLATO POLJE, v štiri leta starem objektu prodamo zelo lepo garsonjero z ločeno kuhinjo 34 m.2, 1.nadstropje/nizek blok, balkon, vseljivo takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CENTER, v lepi staromeščanski hiši prodamo zelo lepo enosobno stanovanje predelano v enosobno s kabinetom 50,59 m2, 2. nadstropje, brez balkona, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
UGODNO1 KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje 60,70 m.2, 2. nadstropje/nizkega bloka, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
UGODNO! KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje, 65,50 m2, 7. nadstropje, velik balkon, KATV - priključek, vseljivo po dogovoru, cena cca 15. mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje, 59,30 m.2, komplet opremljena kuhinja stara cca 2. leti, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo dvosobno stanovanje z kabinetom, 67,77 m2, 2. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 <
KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,40 m2, 6. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,40 m2, 9. nadstropje, balkon, CK, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
NEPREMIČNINE
»5745-444 BLE1) PREŠERNOVA 50
KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 83,90 m2, 2. nadstropje/nizek blok, možnost prevzema in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
PLANINA I - gars., 21,40 m2, VI.nad., opremljena, prodamo, Mike & Co. d.o.o,, 20-26-172, 031 605-114
HUJE - gars. (registrirana kot poslovni prostor), vis. pritličje, lepo obnovljena in delno opremljena, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
KRANJ, center -1 sobno ( predelano v 1,5 sobno), II.nad. v celoti prenovljeni meščanski hiši, lepo prenovljeno in delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
RADOVLJICA - 2 sobno, 49,80 m2, IV.nad., delno obnovljeno in opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
OAD
NEPREMIČNINE
Hotel Grajski dvor, Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246, 04I/703-839
PLANINA III - 2 sobno, 62,50 m2, VI. nad., obnovljeno v celoti, takoj vseljivo, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I-2,5 sobno, 65 m2, V.nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031' 605-114
PLANINA II - 2 + 2 sobno, 92 m2, I.nad. nizkega bloka, 2 balkona, lepo vzdrževano, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
ZLATO POLJE zg. - 2+2 sobno, 70,66 m2, mansarda, odprt kamin, prenovljeno, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
KRANJ Planina III. Enosobno s kabinetom,52 m2 NEPI nepremičnine 041 425-380
ŽIRI Trisobno stanovanje v bloku 75 m2 ugodno prodamo NEPI nepremičnine 041 425-380
KRANJ - center; 52 m2, dvosobno, 2. nadstropje, lastna CK na olje, cena 9,5 mio SIT. PS00882JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Planina III; 42 m2, enosobno, 2. nadstropje, dvigalo, kvalitetno predelano, balkon, vzhodna lega, cena 12,2 mio SIT. PS00909JN. SVET NEPREMIČNINE, dro.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Planina; 55 m2, 2,5-sobno, dobra prostorska razporeditev, južna stran, balkon, cena 13,2 mio SIT. PS00834JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Planina II; 89 m2, trisobno, 7. nadstropje, dva balkona, lep razgled, dober razpored, cena 17,5 mio SIT. PS00896JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
J^JJIPJ
NEPREMIČN INSKOl POSLOVANJE
KRANJ - Stražišče; 97 m2, pritličje hiše, trisobno, adaptirano v celoti, CK na olje, izhod na zelenico, odlična lokacija. PH00905JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
NAKLO; 100 m2, prodamo 4 sobno stanovanje v pritličju hiše. Je v celoti adaptirano, ima veliko pokrito teraso. K stanovanju pripada tudi velika klet. Vseljivo je po dogovoru, cena 23 mio SIT. PH00945JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ŠORLIJEVA; 30 m2, garsonjera, balkon, vseljiva, cena 9,8 mio SIT. PS00929MA SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
PLANINA II; 82 m2, 2,5 - sobno, 2. nadstropje, dva balkona, lega V-Z, cena 17 mio SIT. PS00842MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000
PLANINA I; 59 m2, dvosobno, 3. nadstropje, dvigalo, v-lega, vsi priključki, vseljivo, cena 13,9 mio SIT. PS00938MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000..
PLANINA; 61 m2, dvoinpolsobno, ohranjeno, balkon, 2. nadstropje, vseljivo, cena 14,3 mio SIT. PS00899MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 57,40 m2 v 3 nad., 2 SS 54,6 m2 v 4. nad pri nebotičniku, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Šorlijevo naselje - 2 SS 54 m2 v l.nad., nizek blok, južna lega, cena * 14,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II - 1 G 28,00 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ - 2 SS 48,80 m2 v večstanovanjski hiši z novo opremo, 2 SS + K 76 m2 v 1. nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, center - 1 SS 50,6 m2 v 2.nad., predelano v 2 SS, vsi priključki, obnovljeno, cena = 12,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II - 3 SS 79,80 m2 v pritličju z atrijem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 2 SS r 2 K 91 m2 v 6.nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I -1 SS 43,3 m2 v pritličju, delno obnovljeno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
GOLNIK - garsonjera 22 m2 in 27 m2 v
2. nad. objekta, delno obnovljeno, lepa lokacija, cena ■ 218.500,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
NAKLO - 3 SS 77 m2 v večstanovanjski hiši, popolnoma obnovljeno z vsemi priključki, dvojna garaža in drvarnica, cena ■ 17,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ - v 2. nads v celoti obnovljeno 4 SS + K 155 m2, s kletjo in podstrešjem še 30 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
202 25 66
PREDDVOR - NOVOGRADNJA POSLOVNO STANOVANJSKEGA OBJEKTA Na voljo še nekaj stanovanjskih enot različnih kvadratur ter razgibanih tlorisov! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
NOVOGRADNJA V ŠENČURJU! PRODAMO VEČ STANOVANJ, RAZLIČNIH VELIKOSTI, IZGRAJENIH NA KLJUČ! Vselitev najkasneje junij 2003. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323,04/ 2362890
STRAŽIŠČE pri Kranju, novo adaptirano enosobno stanovanje ca 35 m2, terasa, pritličje več stanovanjske hiše, vseljivo takoj! Cena 8,5 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Gosposvetska ul., bližina ZD, 2 sobno 55 m2, II. nadstr., nizek blok, CK plin, adaptirano! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Gosposvetska ul., bližina ZD, 4 sobno, ca 80 m2, I.nadstr., nizek blok, CK plin, adaptirano in vzorno vzdrževano, možna menjava za manjše stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ Vodovodni stolp 3 SS, 75,5 M2/III od IV. balkon, 17,3 mio SIT, KRANJ Planina III 4 ss atrijsko, 94 m2+atrij, 21,6 mio SIT, TRŽIČ ugodno obnovljeno 3 ss v hiši z vrtom in garažo, koristne površine 140 m2+18m2 in 350 m2 vrta, 28,5 mio SIT, TRŽIČ - garsonjera v centru, obnovljena, s souporabo sanitarij, cena 2.4 mio SIT, BISTRICA PRI TRŽIČU -1 ss s kabinetom, 39 m2, 2. nadstr nizkega bloka, delno obnovljeno, cena 9,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 88
Prodam 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, 40 m2, BISTRICA PRI TRŽIČU, 2. nadstr., delno obnovljeno, lepo. Cena 9,5 mio SIT. Informacije tt 040/831-251 178
Manjše stanovanje - GARSONJERA, s souporabo sanitarij, 24 m2, v centru Tržiča, obnovljeno, prodam. Cena 2.4 mio SIT. tt 041/874-125 180
BISTRICA PRI TRŽIČU: Deteljica - 2 sobno STANOVANJE, 61 m2, 8. nadstr, sončno, prodam. Cena 12,5 mio SIT tt 041/845-792 181
Radovljica 3 ss Cankarjeva, vila-blok, 70 m2, vseljivo junija, 19,5 mio SIT. tt 031/53-98-54 asi
Boh. Bistrica, 2 ss,60m2 + zemljišče, obnovljeno, 15 mio SIT. tt 031/53 98 54 662
Stanovanja prodamo: Kranj Vodovodni stolp obnovljeno 2 ss 54,5 m2/l., CK plin, cena 13,7 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno 1 ss v večstanovanjski hiši, 38 m2/PR, plin do vrat, 5,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333 222 /14
PREDDVOR - okolica - stanovanja prodam: NOVOGRADNJA 47 m2, z balkonom, NOVOGRADNJA 67 m2 - dvonadstropno, z balkonom, NOVOGRADNJA 90 m2 - trinad-stropno s svojim vhodom. Vsa stanovanja imajo parkirno mesto. Vseljiva takoj, tt 041/629-033_766
V Stražišču prodamo 2 ss, 64 m2 tt 041/791-373_780
Prodam JESENICE 1 ss 37 m2. tt 2328-363 843
ŠKOFJA LOKA Podlubnik, prodam 2 ss, 61 m2, obnovljeno, cena 14.750.000 SIT. tt 041/682-741 89i
Prodam ATRIJSKO STANOVANJE na Planini 95 m2, bivalna kletna etaža, 2 atrija, sončo, takoj vseljivo. tt 041/236-078 eoo
ŠKOFJA LOKA KAMNITNIK 1 ss, 36 m2,
3. nad., priključki, klima, cena 11,5 mio SIT, prodam, tt 23 15 600, 040/200 662, 041/74 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 914
ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. 2 ss, obnovljeno, predplačilo, oddam. MILJE 1/2 hiše, 3 ss, opremljeno, ugodno oddam, tt 23 15 600 , 040/200 662 , 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 915
Škofja Loka Groh. naselje prodam 1 ss, I. nadstr, 34 m2, cena 9700.000 SIT. tt 041/675-123 939
V Begunjah prodam STANOVANJE na lepi legi z okoli 900 m2 zemljišča, tt 533-35-84
ntprtmičnint RT Al ESTATE
SVI I  NI PRI Mil' MM
lil    IVI/VHI IOOO
F« : hmmyj kty/
KRANJ - PLANINA II, GARSONJERA z balkonom, 28 m2, opremljena, z vsemi priključki, 5. nadstr./7, cena 8,8 mio SIT. tt 041/399-410 971
VOZILA DELI
CITOREN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli. Odkup avtomobilov, tt 50-50-
500 204
Motor za Zastavo 750 dober, menjalnik za Jugo 45, razni deli tudi novi za Z 101 in Jugo, ugodno prodam, tt 595-80-63 703
ŠKOFJA LOKA - Frankovo naselje, prodamo dvosobno STANOVANJE, 58 m2, 3. nadstr., CK ogrevanje, vsi priključki, stanovanju pripada tudi pokrit nadstrešek za avto. LOKA NEPREMIČNINE tt 50-60-300
ŠKOFJA LOKA - Novi svet, prodamo dvosobno STANOVANJE, 1. nadstr., v stolpiču, 50.50 m2, klasično ogrevanje na trda goriva (možen priklop na plin). LOKA NEPREMIČNINE tt 50-60-300 963
ŠKOFJA LOKA - Podlubnik, prodamo dvosobno STANOVANJE 61 m2, 6. nadstr, vsi priključki, koplanica obnovljena. LOKA NEPREMIČNINE tt 50-60-300 964
KRANJ - PLANINA I prodamo 1 sobno STANOVANJE, 45 m2, 11. nadstr., zastekljen balkon, vsi priključki, prevzem možen takoj. LOKA NEPREMIČNINE tt 50-60-300
ITD+nepremičnine
Slovenski trg 8,4000 Kranj
teiVfac 2366-670,2366-677
GSM:041/755-296 E-MAlMnepremicnine® siol.net PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO.
i i i v. i ■■■ iv
M
GUME M+S SILICA 195/65/15 nove 4 kosi, 205/65/15 nove 2 kosa, original platišča 15 col Audi, VW, GOLF IV, ŠKODA OCTAVIA, prodam, cena po dogovoru, tt 041/722-625 ~ 704
AVTOPLAŠČI ZIMSKI SAVA 175/70/14 malo rabljene; 155/80/13 M+S 2 kosa, skoraj nove; 155/70/13 M+S 2 kosa nove in 135/80/13 M + S 2 kosa 7 mm profila, prodam ugodno, tt 5961-038 705
Prodam 4 nove ZIMSKE GUME 155/80 13 Eskim. % 2325-823 763
VOZILO KUPIM
Največ za vaše pokškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis in odvoz, tt 031/770-833 4
UGODEN ODKUP POŠKODOVANIH in CELIH VOZIL, tt 04/2041-168, 041/730-939 170
NAJUGODNJEŠI odkup poškodovanih vozil. Takojšnje plačilo, odvoz, prepis, tt 041/643-054 CORK 2000 d.o.o, Krnica 42, Zg. Gorje 222
Osebni avto od I. 93 dalje, cel, poškodovan oz. v kakršnem koli stanju, KUPIM. NAMOBUŠE MOŽNO PLAČILO. % 031/343-965 709
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO.d.0.0., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tt 5134-148, 041/632-577 26
MAKLER BLED d.o.d
PRODAJA NEPREMIČNIN
4260 bled. Ljubljanska < esta '\
tel.: 5767-600. 04//647-974
ODKUP, PRODAJA in PREPIS rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. AVTO KRANJ, Savska c. 34, tt 20-11-413, 031/231-358, 041/707-145 356
DAEWOO NEXIA 1.5 16 V, I. 97/98, vsa oprema, 1. lastnik, servisna knjiga, ugodno, tt 041/686-778 657
KARIZMA, 1.2002, znižana za 230 000 SIT. AHČIN tt 279-92-00_658
Prodam R 5 CAMPUS. 1.93. tt 2324-02!
MONDEO 1.8 KARAVAN L.2001 SREBRN, 1.LASTNIK ASP Lesce 53 53 450
MEGANE BREAK 1.9 Dci L.01. KLIMA, 2.500.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
LAGUNA GRANDTOUR 1.9 dCi EXPRES-SION L.01, 6 mesecev garancije 4.100.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330
SCENIC 1.6 RN L.97 , 1.LASTNIK, SERVISNA UGODNO ASP Lesce 53 53 450__
TAKOJŠEN GOTOVINSKI ODKUP, OD LETNIK 1996, PRODAJA IN PREPISI RABLJENIH VOZIL, RONDO TRADE, trgovina, d.o.o., Kidričeva c. 051 4220 Škofja Loka, 04/513-88-10 041 942-912, www. rondo-trade.si, rondo@siol.net
PASSAT 1.9 TDI VARIANT 4MOTION, LET 99, MET MODER, HIGHLINE OPREMA, USNJE, ALU, AVT KLIMA, 3.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MONDEO 1.8 TDI KARAVAN,LET 99, MET MODER, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, ABS, MEGL, 1.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OCTAVIA 1.9 TDI COMBI 110, LET 99, MET SREBRNA, AVT KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, ALU, EL OPREMA, 2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
XANTIA 2.0 HDI KARAVAN, LET 99, MET SREBRNA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG. ABS, EL OPREMA, KOT NOVA, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
MEGANE 1.4 16V BREAK, LET 99, MET RDEČ, 1.LASTNIK, SERVISNA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, 1.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
MONDEO 1.8 AMBIENTE.LET 2001, 53.000 KM, MET SREBRN, AVT KLIMA, 8X AIR BAG, EL OPREMA, AR, 1.LASTNIK, 4V, NOV MODEL, 3.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
TIPO 1.6 IE SX, LET 94, MET MODER, 115.000 KM, 2.LASTNIK, 3V, SERVO, EL OPREMA, KOT NOV, 550.000 SIT AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
BMW, 320 I, LET 2000, ČRN, AVT KLIMA, 6X AIR BAG, NAVIGACIJA, SERVISNA, GARANCIJA, KOT NOV, , AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
CITROEN, JUMPER 2.5D.LET 99, BEL, POVIŠAN + PODALJŠAN, 1.LASTNIK, SERVISNA, REG 8/03, KOT NOV, 1.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL.: 04-5319-118
FIESTA 1.3,LET 97, VIJOLIČASTA, 3V, D. C.ZAKL, EL STEKLA, AIR BAG, AR, 760.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
SCENIC 1.6 16V.LET 2002, MET SREBRN, 25.000 KM, KLIMA, 6X AIR BAG, EL OPREMA, MEGL, AR, 2.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O , TEL : 04-5319-118
LAGUNA II 1.8 16V,LET 2002, MET SREBRNA, 14.000 KM,AR, 8X AIR BAG, KLIMA, EL OPREMA, 3.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
NAKUP NA POLOŽNICE, 25% POLOGA, OSEBNA, DAVČNA ŠT, UREDIMO V ENEM DNEVU, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL S SLIKAMI NA WWW.AVTO-LESCE.SI
R-CLIO 1.4 LETNIK 1998 KOVINSKI LAK, MOŽNOST MENJAVE, FINANCIRANJA, RONDO TRADE, trgovina,d.0.0., Kidričeva c.051 4220 Škofja Loka, 04/513-88-10 041 942-912, www.rondo-trade.si, ron-do@siol.net
VW - POLO SDI LETNIK 1997 5 VRAT, MOŽNOST MENJAVE FINANCIRANJA, RONDO TRADE, trgovina,d.o.o., Kidričeva
c. 051 4220 Škofja Loka ,04/513-88-10 041 942-912, www.rondo-trade.si, ron-do@siol.net
HYUNDAI LANTRA KARAVAN LETNIK 1997/98, ODLIČNO OHRANJEN 64.000 KM, MOŽNOST MENJAVE FINANCIRANJA,RONDO TRADE,trgovina, d. o. o., Kidričeva c.051 4220 Škofja Loka,04/513-88-10 041 942-912, www.rondo-trade.si, ron-do@siol.net
SUZUKI VITARA, SUBARU LEGACY KARAVAN, 4X4 POGON LEPO OHRANJENA, PRODAMO, RONDO TRADE, trgovina,
d. o.o., Kidričeva c. 051 4220 Škofja Loka, 04/513-88-10 041 942-912, www.rondo-trade.si, rondo@siol.net
MEGANE 1.9 dCi DYNAMIQUE , 1.02 avt.klima, alu 17, metalik , 5vrat nov model ASP Lesce 53 53 450
CLIO 1.4 RT L. 98 , različne barve , vsi od 1.lastnika .garancija ASP Lesce 53 53 450
LAGUNA 1.8 ALIZE BREAK 1.97, metalik modra,klima,alu,1.lastnik ASP Lesce 53 53 450
LAGUNA 2.0 IDE 16v privilege 1.02, vsa možna oprema, garancija 4.250.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
MAZDA 626 1.8 1.2001, klima, srebrna, garancija 12 mesecev 2.880.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
HYUNDAI LANTRA L.93, 390.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
SCENIC 1.6 16V AIR L.02, KLIMA, 12 MESECEV GARANCIJE 3.015.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
SAFRANE 2,5 1.97, usnje,1 lastnik,servisna 2.450.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
OPEL OMEGA 2.0 CD karavan, 1.98 , 1.690.000 SIT odlično ohranjen ASP Lesce 53 53 450
LAGUNA 1.8 16v J..02, klima,radio,meta-lik,GARANCIJA 12 MESECEV 3.480.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330
SCENIC 1.6 AIR L.02. različne barve, vsi s klimo , garancija 12 mesecev 2.990.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
AUDI A4 1.8 ,1.95, avtomatska klima, alu, 1.lastnik, servisna knjiga ASP Lesce 53 53 450
CLIO 1.4 16v AIR , KLIMA, ABS, 4XAIRBAG, cena ugodna 1.02, 12 mesecev garancije ASP Lesce 53 53 450
LAGUNA GRANDTOUR 3.0 INITIALE, 1.01, VSA OPREMA TUDI NAVIGACIJA cena 5.000.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
BERLINGO 1.8 L.97, 1.LASTNIK 1.310.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330
D=@G5§lnepremičnine
promet / nepinmiCninuini
Kapucinski trg 13, (nad avtobusno postajo) Škofja Loka, tel.: 04/50-60-300,041/647-547
TWINGO 1.2 16V PRIVILEGE L.02 VELIKO OPREME, GARANCIJA 12 MESECEV ASP
Jesenice 58 33 330
KANGOO 1.4 RT ALIZE L.99, RUMEN, KLIMA, 1.LASTNIK ASP Jesenice 58 33 330
KANGOO 1.4 RT ALIZE L.01, KLIMA, SREBRN ASP Jesenice 58 33 330
TWINGO 1.2 GRINGO L.01, 1.480.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330
MEGANE BREAK 1.6 AIR L.02, KLIMA, GARANCIJA 12 MESECEV , RAZLIČNI , cena 2.500.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330_
PEUGEOT 206 CC 2.0 16V ROLAND GAROS, ČRNA, RDEČE USNJE, L.02, UGODNO ASP Lesce 53 53 450
KRANJSKA ZASTAVLJALNICA
Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti.
04/236-73-73
FESST d.o.u., Stritarjeva 5, Kranj
FIAT PUNTO, 3V, LETNIK 2000, 84.000 km, METALIK SREBRN, SERVO VOLAN, CZ, ES, 2XAIR BAG, CENA: 1.320.000,00. KREDIT DO 5 LET! AVTO MLAKAR POD-BORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308
Fiat tempra 1,6 mpi, letnik 1995, 160.000km, zelene barve, cz, es. Cena: 490.000,00. KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL.: 04/20 19 308
FIAT BRAVA 1,2 SX, LETNIK 2001. METALIK SREBRNA, 16.000km, AIR BAG, DCZ, ES. CENA: 1.730.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL.: 04/20 19 308
/ \  "C 04/2316-800 041/323-823
DOM , d.o.o., Sutna 93, Zabnica
STROJNI ESTSIHI,
in m UMOV
nepremičnine
Kranj, Stritarjeva 4
04 202 33 OO 04 1 333 222
FIAT BRAVO 1,6 16V SX, LETNIK 1996, RDEČE BARVE, 100.000 km, CZ, ES, NAST. SEDEŽ t VOLAN. CENA: 990.000,00 UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308
RENAULT MEGANE 2.0 RT CLASIC. METALIK MODER, 90.000km, RADIO Z CD IZMENJEVALCEM, CZ, ES. CENA: 1.340.000,00 SIT. KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308
POLO 1.0,1.99, 3 V, servo volan, ES, CZ, 40 000 km, serv. knjiga, kot nov. tt 041/227-338 692
Prodam JUGO KORAL 55, 1.90, cena po dogovoru, tt 257-10-38 750
R 4, I. 89, reg. 11/03, rdeča barva, nove gume, 150.000 km, garažirano, cena 100.000 SIT. tt 2325-823 /64
Prodam RENAULT 21, I. 87, celega ali po delih, tt 041/731-996
Ugodno prodam PEUGEOT 106,1.2001 in RENAULT CLIO 1.2, letnik 1999. tt 041/510-116 774
NEPREMIČNINE
AGENT - Krani
tel: 2365-360,2365-361
OPEL VECTRA 1.6, I. 91, prodam po dogovoru, tt 031/841-347 777
Prodam LANCIA DEDRA, 1.93, metalik črna, 180 000 km, dodatna oprema, cena 470 000 SIT. tt 257-21-42 783
Prodam R 19, L.89 december, reg. celo leto, cena 200 000 SIT. tt 040/647-583, 2023-506 787
Prodam CLIO I. 97, 5 vrat metalne barve, tt 031/810-407 8oi
Prodam FIAT TIPO 1.4,1.91, 102.000 km, odlično ohranjen, tt 031 /886-345 sog
VECTRA 1.6 1.95, reg. 9.3., cena po dogovoru, tt 041/853-020 813
Prodam OPEL KADETT I. 88, 1.3, odlično ohranjen, brez najmanjše rje. tt 031 /875-
357 627
InepremičnineI
r—v r—\ t mike-co.si
2026-172
DAEWOO NEXIA GLI.97, 1. lastnik, kovinska barva, prodam, tt 041/707-636 833
Prodam RENAULT EXPRESS, I 91, reg. do 20.6.03, lepo ohranjen, rdeče barve in prodam 2 SEDEŽA za R ESPACE, lepo ohranjena, tt 041/320-676, 04/25-21-509 a37
UGODNO PRODAMO: THALIA 1,4 RT, 1.2001, TRÀFIC FURGON, 1.1998, MEGANE SCENIC 1.6 RN, 1.1999, MEGANE CLÀSSIC ALIZE, 1.1998, MEGANE RT 1.6, 1.1996, LAGUNA BREAK 1.8, I. 1998, MEGANE SCENIC 1.6 RN, 1.1999, FIAT BRAVO 1.6, 1.1995, KANGOO 1.4 RN, 1.2000. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Int. po tt 278-00-11 ali 278-00-12 RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje 838
VW POLO 1.6, I. 95, rdeče barve, servo volan, elektro paket, centralno zaklepanje, 100.000 km, cena 820.000 SIT. Avtohiša Kavčiče, Milje 45, Visoko, 275-93-93 847
RENAULT CLIO 1.4 RT I. 97, srebrne barve, klima naprava, elektro paket, 74000 km, cena 1.050.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93 849
SUZUKI SWIFT 1.3, I. 98, rdeče barve, lepo ohranjen, elektro paket, cena 700.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93 850
OPEL ASTRA 1.4, I. 95 bele barve, lepo ohranjen, avtoradio, cena 630.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93
R 5 1.4 FIVE, 1.94, 3 V, odlično ohranjen, serv. knjižica, 72 000 km, 2. lastnica, bela, cena 430 000 SIT tt 041 /711 -026 852
Prodam ACCENT, športnega izgleda, 1.95, z vso opremo, cena po dogovoru, tt 041/387-760 857
NISSAN ALMERA 1.5 16VComfort plus, 5 vrat, I. 2002, klima, 2 x AB, elek. paket, do 400.000 SIT POPUSTA ter NISSAN PRIMERA, I. 2002, do 500.000 SIT POPUSTA! Garancija 3 leta oz. 100.000 km. NISSAN PIŠEK, Škofja Loka,d.o.o., Grenc 37, tt 04/502-4000, 040/216-174 858
OPEL VECTRA 2 0 DITD, nov model, I. 2002, el. klima, ABS+TCS, 6 x AB, el. paket, potovalni računalnik itd. IZREDNO UGODNO - POPUST 700.000 SIT! AV-TOTEHNA VIS&PIŠEK,d.o.o., Škofja Loka, Grenc 37, tt 04/502-4000, 040/216-174
TWINGO BASE, 1.97, ohranjen, nekaram-boliran, 880 000 SIT. tt 031/735-991 868
Prodam SEAT ALHAMBRA 1.9 TDI, 1.98, 90 000 km, 1. lastnik, servisna knižica, cena 2.9 mio SIT. tt 041 /641 -379 874
HONDA CIVIC 1.4 i HB, I. 98, reg. do 4/03, sive metalne barve, 150.000 km, servisna knjiga, odlično ohranjena, dodatna oprema. Cena 1280.000 SIT. tt 041/727-128
Prodam HODNO CIVIC 1.4 iS, I. 96, reg. 1/04, 2xAB, CZ, servo volan, 86000 km, ser. knjiga, tt 041/350-348 sso
MJGflNTflR
M Ç'l Bratov Praprotnic 10, NAKLO Tel./W. 04/25-76O52
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BLAŽ.LCEV¥MOHRO™
Prodam GOLF III 1.9 TD, I. 96, klima in veliko dodatne opreme, cena po dogovoru, tt 041/218-437 904
RENAULT 5, I. 93, ugodno prodam, reg. do 3/03, 130 000 km. tt 041/979-288
916
TOYOTA CARINA E 2.0, I. 92/93, klima, ABS, itd. prodam, tt 031/624-615 917
Prodam R SAFRANE 2.2 Si, I. 94, 146.000 km, metal črna, klima, računalnik, servo, električni paket, servis, prvi lastnik, tt 040/614-518 919
Prodam CLIO 1.4, I. 94/08, bele barve, lepo ohranjen, 3 v, CZ, elek. stekla, tt 031 /833-674 932
Prodam JUGO 55, letnik 1988, zelo lepo ohranjen, ni registriran, tt 031/246-929
936
RENAULT TWINGO 1.2 PACK, I. 98, modre barve, tt 041 /603-076 944
JUGO KORAL 55, I. 90, reg. do 4/03, 5 prestav, lepo ohranjen, prodam tt 041/820-119 949
Prodam GOLF diesel, cena po dogovoru, tt 041/811-716 952
ODKUP-PRODAJA, prepisi rabljenih vozil. MEPAX.d.o.o., tt 23-23-298, 041/773-
772 955
SUZUKI JIMNY 1.99, SUZUKI SAMURAI I. 97, KIA SPORTAGE I. 98, SUZUKI VITARA I. 96. Vsi avtomobili so zelo ohranjeni, možen kredit, menjava, tt 23-23-298, 041/773-
77 2 956
MARK MOBIL D.O.O., Kranj, odkup in prodaja rabljenih osebnih vozil ter prenos lastništva, tt 2353 500 IN 041 /668-283
958
Prodam FORD FIESTO, 1.98, 1. lastnik, 5 vrat, 68 000 km. tt 041 /451 -343 969
Prodam RENAULT MEGANE 1.6 RN, 1.96, dobro ohranjen, rdeče barve, tt 040/299-853 976
VIKENDI
KRVAVEC - Ambrož, 93 m2, zidan vikend z garažo, sončna parcela 713 m2, končna, mirna lega, cena 18 mio SIT. PV00858MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
BOHINJSKA BISTRICA; 86 m2, trisobno v dveh etažah, 1 n+m,CK, obnovljeno, vseljivo, cena 12 mio SIT. PS00940MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ZAPOSLIM
Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja), tt 041/604-413 ali 04/59 57 995, MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 28
Iščemo dekle za delo v strežbi, tt 041/663-095 SELJAK d.o.o., Šiška 12, Preddvor 74
Zaposlimo ZASTOPNIKE za prodajo tehničnih artiklov. Zagotovljeno uvajanje v delo, redna zaposlitev in možnost napredovanja, tt 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa.d.o.o, Žirovnica 87 127
GS 5 STANIC.d.o.o. Nepremičnine Kamna Gorica 65
4246 Kamna Gorica Tel.: 031/597-488
Redno ali honorarno zaposlimo nekaj TERENSKIH PRODAJALCEV, tt 031/836-232, Jancomm.d.o.o., Retnje 54, Križe irs
Iščemo strokovno usposobljenega NATAKARJA-ico za strežbo v lokalu. Jamčimo za zanesljiv in dober zaslužek. Gostišče Dežman, Kokrica, tt 204-52-48, Pismene prijave Intersport.d.o.o., Betonova 2, Kranj 445
c/Jrc
Distributer blagovni h znamk: Aquafresh, Ambi Pur, Kiwi, Zewa, Bic, Badedas, Libresse, Catch...
objavlja prosto delovno mesto UPRAVNEGA REFERENTA
Pogoji:
- V. stopnja upravno-administrativne ali ekonomske smeri
- samostojnost, natančnost, delavnost
- znanje angleškega jezika
Ponudbe z opisom delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh na naslov: ARC-Kranj, d.o.o., Hrastje 52k, 4000 Kranj.
Ste ostali brez službe ali pa bi radi izboljšali gmotni položaj? Nudimo vam dinamično delo z možnostjo lepega zaslužka. Pokličite na tt 041/645-186 (ni prodaja). MKZ, Slovenksa c. 29, Ljubljana 446
Zaposlimo KV MIZARJA. Prijave samo osebno na naslov: Smolej d.o.o., Kovor, Pod gozdom 30, Tržič. Informacije med 8-18 uro na tt 595-88-02 ali 041 /619-302 soe
V redno delovno razmerje zaposlimo KV MESARJA - PREDELOVALCA, tt 041 /650-975, Mesarstvo Oblak, Delavska ul. 18, Žiri
659
Zaposlimo dekle za delo v šanku. tt 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2 701
Stritarjeva ulica 5 4000 Kranj
z IBN licenco
NEPREMIČNINE
«ua sedaj tudi na internetu
tel.: 04-2361-880 fax.: 04-2361-881 GSM: 041-331-886
DELAVCA kovinarske smeri za delo na stružnih avtomtih, zaposlim. Brenkuš Matjaž s.p., Zasavska c. 31 b, Kranj, 041/719-097
707
Če želite biti za svoje učinkovito delo dobro nagrajeni, se nam pridružite na terenu pri prodaji tržno zanimivih artiklov. Lisk.d.o.o., C. Kokrškega odr.24, Križe, 041/822-293
715
Mercator franšizna prodajalna MAK, Škofjeloška 20, Kranj, zaposli PRODAJALKO živilske stroke in sodelavko za pomoč v računovodstvu. Izkušnje in delo z računalnikom zaželjeno 720
KUHAR PICOPEK dobi delo. tt 041 /331 -853, Gorjanc Milena s.p., Grmičeva 1, Kranj
722
Bistro RK na Jesenicah zaposli prijazno ter komunikativno dekle za strežbo, tt 041/639-545 KLIR d.o.o., c. Maršala Tita 95, Jesenice 771
Zaposlimo VOZNIKA C kategorije, za vožnjo po Sloveniji, tt 041 /698-385 AGRO MOBIL d.o.o., Letališka ul. 37, Šenčur 788
Iščemo dekle za strežbo v šanku v okolici Bleda, tt 041/644-625, Puc Tomaž s.p., Podhom 1, Zg. Gorje 799
Takoj zaposlimo PICOPEKA, iščemo tudi fanta za delo v strežbi, tt 041/861-435 ali 041/799-249 840
V redno delovno razmerje sprejmemo
AVTOMEHANIKA
starega do 30 let.
Avtohiša NASMEH, d.o.o., Hrastje 145, Kranj tel.: 031/732-521
Za pomoč na planšariji pod Begunščico v času 1.6. do 30.9.03 iščemo MLAJŠO UPOKOJENKO. Lahko tudi zakonski par. Inf. na tt 040/750-990 84i
Podjetje Španovina.d.o.o., Čirče 20, Kranj, zaposli POSREDNIKA v prodaji na območju Gorenjske. Nudimo odlične delovne pogoje, strokovno usposabljanje in stimulativno nagrajevanje, tt 031 /374-407 844
Delo nudimo vsem osebam v telefonskem studiu v Kranju. Lahko so tudi mlajši upokojenci. Pridružite se prijetni skupini. Dodatne info. 040/614-575, CZ.d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana 845
Zaposlim AVTOKLEPARJA KV ali PKV redno ali honorarno, tt 25-26-750, 041/331-396, Avtokleparstvo Krničar, Dvorje 93, Cerklje    '' 846
Nudimo delo več ŠTUDENTKAM in DIJAKOM, tt 040/614-377 med 10. in 12. uro NOVA REVIJA d.o.o., Dalmatinova 1, Ljubljana 848
Delo dobi PRODAJALKA v živilski trgovini v Kovorju. GACHO MARKET, Podnart 64, Podnart tt 041/641-168 864
Zaposlimo DELAVCA na žagi. Lončar, Zalog 35, Cerklje, tt 252-62-72, 041/52
6270 875
Zaposlimo dekle za delo v okrepčevalnici, tt 041/570-937, Okrep. Klane, Klanec 38, Komenda 896
Iščemo dekle za strežbo v kava baru tt 040/77-67-69, Jurajevčič Bogdan s.p., Golniška c. 30, Kranj 898
Zaposlimo NATAKARICO v dnevnem baru v Kranju. Mikop.d.o.o., Gogalova ul. 2, Kranj, tt 2331-107 903
Gostinsko podjetje v Ljubljani zaposli KV KUHARICO, KV NATAKARICO in DELAVKO za pomivanje posode. Prevoz organiziran tt 01/566-30-97, Gostinstvo Šumi, Alpska 52, Lesce 908
Gostilna "Na Klancu" v Medvodah zaposli NTAKARJA-ico in POMOČNICO v kuhinji, tt 040/852-587 909
Uspešno podjetje ob širitvi na Gorenjsko zaposli pet novih SODELAVCEV za direktno prodajo. Visoka provizija vam omogoča realni zaslužek do 250.000 SIT/mes., šolanje, napredovanje, nagrajevanje. Pridružite se najboljšim! Fantome, N.Radič,s.p., Meškova 4, SI. Gradec, tt 031 /699-510 910
Dekle za delo v strežbi zaposlimo redno ali honorarno v baru v Kranju, tt 031/618-760, Križman Andrej,s.p., Mengeška c. 53 A, Mengeš 911
Zaposlimo samostojnega AVTOLIČARJA. Renault servis Preša, d.o.o., Cerklje na Gorenjskem, tt 041/637-088_913
Honorarno zaposlimo ČISTILKO za jutranje čiščenje lokala in trgovine v Škofji Loki. tt 041/714-312, STIMACOMP, Ljubljanska c. 1, Škofja Loka 921
Iščemo dekle za delo v strežbi, tt 25-35-630, Pelko.d.o.o., Visoko 103 C 927
Pekarna Planika, Triglavska 43, Bled, takoj zaposlimo DELAVCA-ko v komerciali in računovodstvu, za dobo 9 mesecev. Priporočljiva je srednja ali višja Ekonomska šola, izpit B kategorije. Možnost opravljanja pripravništva tt 5742-535 943
Zaposlimo več SKLADIŠČNIH DELAVCEV. Delo je štiri izmensko, za določen čas, v Kranju. Pogoji: IV. stopnja izobrazbe tehnične smeri, izpit za voznika viličarja in poznavanje osnov računalništva. Vaše vloge z dokazili pošljite v roku 8. dni na naslov: Agencija za zaposlovanje Apel, Slovenska cesta 5, 1000 Ljubljana. Informacioje po tt 01/421-84-20 975
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem zaposlitev - glasbenik ali duo igra narodno zabavno glasbo za ohceti, obletnice in zabave, tt 031 /595-163 385
Iščem delo - čistim stanovanja, poslovne prostore, likam perilo, čas dela po dogovoru, Šk. Loka - Kranj okolica, tt 041/762-
632 sos
Iščem zaposlitev: inštruiranje matematike za osnovne in poklicne šole. tt 031/725-
534 776
Iščem delo na območju Jesenic kot strojni tehnik, voznik ali karkoli, tt 041/512-231
Iščem delo: pospravljenje, čiščenje, likanje na vašem domu, okolica Lesc in Radovljice, tt 5333-445 , 821
DUO ali trio išče delo za ohceti, obletnice, ugodno, tt 533-1015 824
ŽIVALI
Prodam CB BIKCA starega 14 dni. Zg. Bitnje 17, 231-23-75 770
Prodam dva BIKCA simentalca, stara 7 mesecev, tt 031/828-955 773
Prodam TELIČKO, staro 10 dni, za nadaljno rejo. tt 5722-208 m
Prodam TELIČKO simentalko staro en teden, tt 041/358-075 800
Prodam 20 dni starega BIKCA simentalca. tt 513-20-77 802
Tominčeva 2, 4000 Kranj - Stražišče pl.: 04/2315-600, lax 04/2315-601 gsm: 040/200 662
DIAAIftlf 1
POSR6DOVANJÇ, ZASTOPANJE, PRODAJA
hote! krim
b I ©d Slovenija
Ljubljanska cesta 7, 4260 BLED, SLOVENIJA telefon: 579-70-00 fax.: 574-37-29
e-mail: hotelkriml @hotel-krim.si
Obveščamo vas, da bomo v dneh 1., 2., 3. in 4. februarja od 8. ure dalje odprodajah rabljeno pohištvo.
Cene bodo objavljene na mestu prodaje. Informacije dobite na recepciji.
Uprava hotela
MEVnEMlCnilMC Intfin .letrwti «.n.		
	Gode4cB3. 4220 Skorjo Loka Tel.: 04 913 79 »0 OSMi 041 8SO 938	
	www.trkJanepremicnin6-lj.8i	
Nujno potrebujem dodatno - honorarno delo. Sem zanesljiva in pridna. Hvala na zaupanju, tt 041/781-024 839
Iščem delo igranje na frajtonarico+midi, na obletnicah, porokah, tt 2522-152, 031/582-457 862
Absolventka angleščine išče zaposlitev inštruiranje anlg. za OŠ in SŠ. tt 041/855-
382 892
Iščem zaposlitev inštrukcije angl. in matematike za OS. tt 031/468-615 901
Prodam tri simentalke od 80 do 110 kg. tt 031/242-713 sos
Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. tt 041/234-119 806
Prodam 3 mesece staro TELIČKO simentalko. tt 031/271-151 808
Prodam TELIČKO simentalko staro 3 mesece in mlado kravo simentalko. tt 5957-824 810
Prodam TELICO simentalko v devetem mesecu brejo, tt 51-88-165 819
Prodam 10 dni staro simentalko. tt 25-21-
499__822
Prodam 3 OVCE breje, tt 041/608-650
828
Menjam BIKCA ali mlado kravo za telico ali brejo telico. tt 25-51-457 ut
Jalovo telico prodam ali menjam za brejo, tt 5721-786 842
Prodam BIKCA simentalca za nadaljno rejo in TELICO staro 14 mesecev, tt 595-87-29
853
KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo, zelo ugodno prodam. Oman, Zminec 12, Šk. Loka, tt 512-78-78 bs4
Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 80 kg., domača reja, za zakol ali nadaljno rejo. tt 01/361-51-75 856
Prodam mlado KRAVO, tri mesece brejo. tt 25-71-621_Ml
Prodam KRAVO s teletom, tt 031/307-
159 863
Prodam teličko simentalko staro 8 dni. tt 512-21-46 866
PRAŠIČA 130 kg prodam, domača krma. Eržen, Žabnica 59. tt 231-17-63 867
Prodam JAGNJETA za zakol, ugodno, tt 255-11-71, popoldan 870
Prodam KUNCE (nemški lisec) za nadaljno rejo. tt 5742-448 879
Prodam dva čb BIKCA, stara 7 dni. tt 25-
11-007 887
KRAVO simentalko visoko brejo in starejšo stružnico ter vrtalko, kupim, tt 041/608-
765 888
Prodam 10 dni staro TELIČKO, tt 5721-
336 895
TELIČKO simentalko devet tednov staro, prodam, tt 5188-063, 041 /446-510 b99
Prodam TELICO v 9 mesecu brejosti. tt 041/811-662_9i2_
Prodam dve mladi, breji kozi. tt 041/879-
257 928
Prodam dva meseca stare ZLATE PRI-NAŠALCE že cepljene . tt 2042-665, 031/256-108 929
KVALITETNE PRAŠIČE od 25 do 150 kg z možnostjo dostave, prodam, tt 041/655-528 934
Prodam TELICO ali KRAVO, simentalke, pred telitvijo. Šenturška gora 17, Cerklje 937
Prodam TELICO simentalko brejo v devetem mesecu, tt 202-46-44 938
Prodam dve TELIČKI simentalki, stari 14 dni in en teden. Zalog 32, Cerklje 942
Prodam ZAJCE za pleme in nadaljno rejo. tt 256-18-79, 031/511-102 946
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka iz Savatech - Sektorja za kakovost
in zanesljivost
ANA ALJANČIČ
rojena 1931
Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 24. januarja 2003, ob 15.30 uri na pokopališču v Šenčurju. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
KOLEKTIV SAVA
V SPOMIN
Je Bog, ki da, je Bog, ki vzame pravijo, je čas, ki celi rane in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
Dne 25. januarja mineva žalostno leto, odkar je po hudi bolezni umrl naš najdražji mož, ati, stari ata
ANTON KUBELJ
Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala.
VSI NJEGOVI Vodice, 25. januarja 2003
		V SPOMIN
		Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče.
	4fe  •>"*> VI	Jutri, 25. januarja 2003, bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi IVAN JAGODIC, st.
		Hvala vsem, ki se ga spominjate. VSI NJEGOVI
		Januar 2003
ZAHVALA
Ob nepričakovani, prerani izgubi našega dragega
HENRIKA KNAUBERTA
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga
spremili na zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
/IJ-tJ^^J^B®    041 944 944
Kranj - Radovljica - Jesenice
Internet: www.radiotop.net
Prodam BIKCA belgijsko plavega, 80 kg težkega V 5741-624 951
PRAŠIČE - različno težke, prodam in pripeljem na dom Tt 041/724-144 972
Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Poljče 7, Begunje 973
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO MLADO pitano govedo, jagenjčke, teleta, krave, tr 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Delavska ul. 18, Žiri 69
Kupim 2 BIKCA simentalca, stara do 10 dni. B 041/889-843 TU
Kupim mlado kravo po teletu simentalko ali menjam za jalovo V 040/543-208 792
Kupim bikca simentalca okoli 80 kg težkega. Tt 031 /784-987 798
Kupim bikca simentalca ali mesne pasme, starega do 10 dni. Tt 041/608-616 bos
Kupim BIKCA sim. od 200 do 300 kg težkega. Tt 041/884-882 836
Goma mm
najbolj športna frekvenca
Kupim BIKCA in TELIČKO simentalca, stara do 14 dni. Tt 031 /309-841 863
Kupim mlado KRAVO brejo, dojiljo, pašeno. IT 580-19-15 889
Kupim mlado KRAVO simentalko, visoko brejo. IT 041/293-776 907
Kupim bikca simentalca in teličko čb stara 4-6 mesecev. Ti 25-11-949 925
Kupim BIKCA simentalca od 150-300 kg. »01/834-11-08 926
Kupim BIKCA SIMENTALCA, starega 10 dni. IT 041/951-244 ges
Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. B 2028-376 994
Tišina, tišina, tišina.... (Samo veter v brezah mrmra.) Nikogar. Le zvezde in midva in žalost okrog srca...
ZAHVALA
(/. Minatti)
Ob boleči izgubi žene, mame, stare mame, prababice in tašče
ROZALIJE KUHAR
roj. Alvijan i/ Cerkelj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Zahvaljujemo se pevcem, gospodu župniku za lepo opravljen obred. Posebna zahvala dr. Beleharju za dolgoletno in skrbno zdravljenje, patronažni sestri Andreji in negovalki Nadi ter zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Pogrebnik ter vsem, ki ste jo spremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči: mož Janez, sinova Marjan in Roman z družinama Cerklje, 19. januarja 2003
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, daje v 72. letu starosti umrla naša draga žena, mama. stara mama in teta
ANA ALJANČIČ
roj. Zavrl, iz Šenčurja, Rožna ulica 3.
Od nje se bomo poslovili v petek, 24. januarja 2003, ob 15.30 uri na pokopališču v Šenčurju.
Žalujoči: mož Štefan, hčerki Romana in Vika z družinama Šenčur, 21. januarja 2003
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
CECILIJE FRELIH
roj. Kačar, iz Orehka pri Kranju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sodelavcem iz podjetja Domplan Kranj, Sveta KS Orehek Drulovka in SK Triglav Kranj za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Jerajevi in sestri Nadi za dolgoletno zdravljenje in pomoč, g. župniku Ivancu za lepo opravljen pogrebni obred in mašo, pogrebni službi Komunala ter pevcem za ubrano petje pri obredu. Vsem še enkrat hvala!
VSI NJENI Kranj, 16. januarja 2003
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
ANE MLAKAR
roj. Cotelj, iz Feračiee 1
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se pevcem Zupan, praporščakom in gasilcem iz Leš in Brezij. Posebna zahvala farnemu župniku g. Cirilu Lazar, g. Martinu Horvatu ter g. gvardijanu Mihu Vovku za lep pogrebni obred. Hvala /a zadnje poslovilne besede ge. Micki Praprotnik. Hvala tudi sosedom in sosedam ter pogrebni službi Akris za pomoč ob njeni zadnji poti.
Žalujoči: hči Anki z možem in sinom, sin Eranci z Janjo, vnuka Majda in
Tomaž z družinama Peračica, 18. januarja 2003
ZAHVALA
Bila si,
si in boš med nami!
Ob smrti naše drage žene, mamice in hčerke
ZDENKE DAGARIN
roj. Pernar
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem in prijateljem. Zahvaljujemo se dr. Vipotnikovi in sestri Marjeti. Posebna zahvala dr. Matjažu Fležarju in
osebju z Golnika. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni nas je v 74. letu tiho zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
ANA POKLUKAR
roj. Milač, Rančeva mama iz Žej 12
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, obiske in molitve v času bolezni, darovane maše, cvetje, sveče in drugo pomoč. Posebna zahvala Občini Naklo in Kmetijskemu inštitutu Slovenije. Največjo zahvalo pa smo dolžni službi nege in pomoči na domu, vsem negovalkam, posebej ge. Majdi Košnjek. Hvala ga. dr. Ani Teran za dolgoletno zdravljenje in patronažni sestri ge. Barbari Metlikovič. Iskrena hvala g. župniku Matiju Selanu in g. kaplanu Matjažu Zupanu.
Hvala nosačem, pevcem bratov Zupan, ge. Sonji in g. Leopoldu Štamu-lak ter pogrebni službi Navček.
Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala.
VSI NJENI 19. januarja 2003
ZAHVALA
Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
Tiho brez slovesa nas je v 41. letu zapustil sin, brat in stric
MARJAN FENDE
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Cirilu Isteniču za lepo opravljen pogrebni obred, gasilcem iz Šenčurja za častni pozdrav, Andreju za poslovilne besede ob preranem grobu, pogrebni službi Navček, d.o.o., pevcem iz Predoselj, trobentaču za zaigrano Tišino in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Še enkrat vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi Šenčur, Britof, 18. januarja 2003
ZAHVALA
V soboto, 18. januarja, smo se v 58. letu starosti na leškem pokopališču poslovili od spoštovane in ljubljene žene, mamice, babi, sestre, tete, ses-trične in svakinje
MIMICE - MARIJE AŽMAN
iz Lese - Tržaška 1
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mami se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakomur posebej, ki ste nam v dneh neizbrisne bolečine žalosti kakorkoli stali ob strani, nudili toplo besedo tolažbe in sočutja ter jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Velika hvala za izrečena številna pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in premnogo svečk, ki bodo s plamenom spoštovanja razsvetljevale njen prezgodnji zadnji dom.
Lepa hvala tudi vsem sodelujočim pri cerkveno-pogrebni slovesnosti in pomoči na Žalah v Lescah.
Posebno zahvalo izrekamo zdravnici dr. Nuši Potočnik in sestri Smilji iz Zdravstvenega doma v Radovljici ter prof. dr. Debeljaku iz Bolrušnice Golnik za vzorno nudenje zdravniške pomoči v času njene bolezni. Z neizmerno hvaležnostjo pa se srčno zahvaljujemo za izkazano pripravljenost, nesebično pomoč, plemenito ponujeno roko prijateljstva in neprecenljivo vzpodbudo višji medicinski sestri ga. Duši Gaspari z Bleda, ki jo je od vsega začetka njene bolezni bodrila in poskušala obvarovati najhujšega.
Toda, odmerjen čas je za vse ljudi sveta večni in neusmiljeni sopotnik, ki vodi življenje po različno dolgih poteh do cilja! Še enkrat vsem in vsakomur iskrena hvala!
Žalujoči: mož Eranci, sin Klemen s Suzano, hči Mojca, vnukinja Anja, sestra Cilka
z družino in ostalo sorodstvo Lesce, Berlin, Jesenice, 24. januarja 2003
0 kadar vse luči ugasnejo-ii boš še svit,
in ko vsi studenci usahnejo-tvoj bo še živ.
(A. Gradniki
OSMRTNICA
V 94. letu je umrl naš dragi ati
LEOPOLD TRATNIK
iz Struževega pri Kranju
Pogreb bo v družinskem krogu, v soboto, 25. januarja 2003, ob II. uri. Žara bo v mrliški vežici kranjskega pokopališča od petka, 24. januarja, od 17. ure dalje.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Lea in Darja, vnuki Aleš, Daša, Nanja, pravnuki
Maša, Matija in Tadej Kranj, 22. januarja 2003
ZAHVALA
V l)2. letu je odšel v večnost dragi mož, oče in stari oče
DOMINIK FERLAN st.
iz Selc
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vso drugo pomoč. Zahvala dr. Ravniharjevi za dolgoletno zdravljenje, g. župnikoma Likarju in Mi-heliču za lepo pogrebno slovesnost, duhovno tolažbo in obiske na domu. Hvala cerkvenemu zboru za lepo petje, hvala pogrebni službi Akris. Vsem se enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI Selca, Žlebe, Stockhohn, januar 2003
V SPOMIN
22. januarja je minilo leto, odkar nas je zapustil dragi oče, tast, ded, praded in stric
MARTIN KLEMENČIČ
iz Gorenje vasi
HVala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem grobu.
VSI NJEGOVI Gorenja vas, januar 2003
Srce molči in pričakuje, a m stopinje od nikjer, zamisli .se. po nečem žaluje ves dolgi, samski mi večer.
(M um)
V SPOMIN
Mineva četrto leto, odkar Te je, zlata mami
ALBINA SREBERNJAK
kruta usoda iztrgala i/ naše sredine. Sol/e se niso posušile, žalost še ved no v srcih bdi. Ostala boš med nami kot svetla zvezda do konca dni...
Hvala vsem, ki sejo kdajkoli spomnite s prižigom sveče ali lepo mislijo.
Pogrešamo te: hči Albina z Ivanom, vnukinja Tatjana z družino
ZAHVALA
Vsem. ki ste na zadnjo pot pospremili
IVANO KLANŠČEK
iz Kranja, J. Gabrovška 34
Hvala za izražena sožalja in lepo slovo. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali ter seje boste spominjali.
VSI NJENI Kranj, 16. januarja 2003
OSMRTNICA
%   Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je v 76. letu starosti nenadoma t zapustila naša draga mami, babi in prababi
f^Ü *A| MATILDA ZALESNIK
rojena Dimnik
Od nje se bomo poslovili danes ob 14. uri na kranjskem pokopališču.
Žalujoči: hčerki Irena in Olga, sinova Brane in Dušan z družinami, vnuki, pravnukinje ter drugo sorodstvo Kranj, 21. januarja 2003
Nazaj ne bo ga nikdar več. Postal je val, oblak goreč, postal odmev, ki se lovi na hudi poti k večnosti.
(Tone Pavček)
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata
FRANC NAGLIC
p.d. Gašperjev ata iz H rastja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in /nancem za izrečena pisna in ustna sožalja. podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem prostovoljnim gasilskim društvojn za številno spremstvo, praporščakom, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Naklcga. trobentaču za zaigrano Tišino in g. Grašiču /a poslovilne besede ob odprtem grobu. Lepa hvala tudi sodelavcem Alpe-tourja in pogrebni službi Navček. Še enkrat iskrena hvala vsem. ki sle ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
(fpal si
V življenje.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža. očeta, starega očeta in brata
JOŽA KRTA
iz Kranja
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, znancem in sorod nikom. Posebej se zahvaljujemo bratu Janku in njegovi ženi Ančki za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se KS Huje, podpredsednici za lep govor, ravno tako govornici ge. Pibernik. Naša zahvala gre gasilcem, praporščakom, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Navček. Prav vsem pa iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in dobro misel, ki jo boste ohranili nanj.
Žena Štefka in vsi njegovi
ZAHVALA
V 78. letu življenja nas je nepričakovano za vedno zapustil ljubljeni mož, oče, tast, stari oče in pradedek
VLADIMIR BUKOVNIK st.
iz Trboj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v teh težkih trenutkih nudili tolažbo. Hvala vam za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujemo se dežurni ekipi ZD Kranj, pogrebni službi Navček. pevskemu oktetu Klas i/. Predoselj, gasilcem iz Trboj in g. župniku Francu Dolžanu za sočutno opravljene obrede.
Iskrena hvala, da ste našega dragega atija v tako velikem številu pospremili k njegovemu večnemu počitku. Prisrčna hvala, da ga boste za večno ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Marija, otroci: Lado, Majda, Vida, Sonja, Bojan in Joži z družinami
V SPOMIN
21. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mami, babi, sestra, teta, botra in tašča
MILKA KOTNIK
roj. Berguš
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo, postojite ob grobu in ji prižigate sveče.
VSI NJENI
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
gotje 6» gito ko gi
PETEK	SOBOTA	NEDELJA
V > ../		
		i
		
od -4 °C	od 0 "C	od -2 °C
do 4 °C	do 3 °C	do 0 "C
Danes, v petek, bo večinoma sončno, čez dan se bo predvsem v gorah krepil severovzhodni veter. Jutri, v soboto, bo spremenljivo oblačno in vetrovno. V nedeljo bo oblačno, občasno bo rahlo snežilo.
Anton Arhar, najstarejši primskovški gasilec, danes praznuje 99. rojstni dan
Zaslužil že drugo pokojnino
Ko smo ga v torek dopoldne obiskali, je mož z lopato odmetaval ostanke snega z vrtne poti pred sinovo hišo na Kurirski poti, kjer živi zadnjih sedemnajst let. O edincu Tonetu
in snahi Vidi vse najlepše, "hudo" je le, kadar ni prvi pri svežem časopisu.
Kranj - Če se za torek dopoldne ne bi napovedali, ga ne bi našli doma. Ure od osmih do poldneva ima namreč strogo rezervirane za sprehode. Prek polja jo ubere do Gorenj pa potem po gozdu nazaj. Običajno gresta skupaj z mlajšim sovaščanom in zgodi se, da oni, mlajši, za Antona Arharja ne gre dovolj hitro. Po kosilu ob pol enih - snaha Vida pravi, da ne mara le gob in vampov - si Anton vzame čas za krajši počitek, potem pa se poloti kakšnega opravila, časopisov in televizije, od katere ga morajo okrog enajstih zvečer skoraj odvleči. Tako nekako mineva njegov dan.
V šali poreče, da bi zavarovanje rad podaljšal še /a lelo dni, pa ne ve, ali bodo pri zavarovalnici /a to. Na sploh jih ima mož precej za ušesi, rad je med ljudmi, le malce bolj glasno morajo govoriti. "Prav simpatično ga je pogledati, ko na gasilskem občnem zboru kramlja z drugim, ki prav tako slabo sliši," se nasmeji sosed in gasilski tovariš Marjan Černivec. Ta nam je tudi zaupal, da Anton Arhar prav danes, 24. januarja, praznuje
99 let. "Jutri imamo primskovški gasilci občni zbor. Obljubil je, da pride. Doslej je vedno prišel."
Anton Arhar je kot najstarejši lani odprl nov gasilski dom, pred leti je rezal trak tudi na obnovljenem mostu. Gasilcem je zvest od leta 1929, ko se je preselil na Primskovo. V društvu, kjer so mu zaupali različne funkcije, med drugim je bil gospodar, je aktivno delal do svojega sedemdesetega leta. Tedaj so se mu tudi zahvalili z najvišjim priznanjem občinske gasilske zveze.
Odraščal je v Zgornjih Bitnjah. Poklica se ni izšolal. Pred vojaščino je sem in tja pomagal pri zidarjih, dve leli je služil v Svet ju pri Medvodah, dve leti pa je s konjema ra/.važal pivo za Mayrja po gostilnah okrog Kranja. Spominja
Nespremenjene cene naftnih derivatov
Kranj - Novi model oblikovanja cen naftnih derivatov omogoča vladi, da s spreminjanjem trošarine zgladi nihanja cen nafte na svetovnih trgih. Vlada je to možnost izkoristila že pri prvem oblikovanju maloprodajnih cen po novem modelu in na ponedeljkovi dopisni seji znižala trošarino za ncosvinčeni motorni bencin in jo povišala za dizelsko gorivo in za ekstra lahko kurilno olje. Trošarino za motorni bencin je znižala s 87.740 tolarjev na 84.845 tolarjev za tisoč litrov, za dizelsko gorivo pa jo je zvišala z 61.039 na 66.547 tolarjev in za kurilno olje s 5.083 na 8.545 tolarjev za tisoč litrov. S spremembo trošarine je maloprodajne cene naftnih derivatov ohranila na dosedanji ravni, kar je v skladu z napovedanim protiinflacijskim delovanjem. C.Z.
pPI Ui P04LU4AHO
.lili«
RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON.     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE
E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si
NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
se, da so že takrat, ko pivcev piva še ni bilo toliko kot danes in so v nekaterih drugih gostilnah postarano pivo celo zlivali stran, pri Marinšku že jemali po dva zaboja piva na teden.
Za hišo na Primskovcm sla vrgla skupaj denar z Ivanko iz Pirnič, njegovo žensko življenja. "Prvo zimo sem bil sam, bilo je strašno mrzlo. Tudi ko sem se naslednje leto ženil, je mraz rezal do kosti." Poroka je bila na Brezjah. Zdaj je že 23 let vdovec, njuna hiša ob cesti pa je prazna.
Po vojaščini se je Anton Arhar zaposlil v tekstilni tovarni Ika v Kranju, kjer je zdaj zdravstveni dom. V Iki je delal 21 let, ko sojo podržavili, pa so ga novi vodilni zaradi predolgega jezika vrgli ven. Naslednjih pet let je bil zapo-
slen pri Slovenijacestah v Kranju. Na njihovo mesto je potem prišla Komunala, kjer je leta 1959 dočakal pokojnino. Zdaj je zaslužil že drugo, pravi.
Z ženo sta svoje čase obdelovala njivo, na kateri zdaj stoj i Merca-tor, dolga leta je "fural" s konjem in kuhal žganje v 200-litrskem kotlu za vse naokrog. Nazadnje se je ukvarjal s kurami. Zdrav je še kar. "Včasih sem rekel, da ne grem na operacijo, da raje umrem. Pa sem preživel že tri, nazadnje na obeh očesih," se smeje.
Zavarovalniškemu agentu svetujemo, da brez bojazni Arharju zavarovanje podaljša še najmanj za leto dni. Jubilantu pa seveda voščimo še vrsto aktivnih let.
Helena Jelovčan, foto: Tina Doki
Olimpijski utrip na Gorenjskem
Potem ko so minulo soboto v Atenah prižgali olimpijski ogenj in ga v nedeljo prinesli v Slovenijo, je včeraj pripotoval na Gorenjsko, kjer smo ga najprej pozdravili v Kranju - V nedeljo slovesno odprtje olimpijskega
festivala evropske mladine na Bledu.
Kranj, Bled - Z jutrišnjim prihodom mladih športnikov na Bled in s tehničnimi sejami se bo uradno začel 6. olimpijski festival evropske mladine. Festivala se udeležujejo ekipe iz večine evropskih držav, zato naj bi k nam te dni prišlo okoli 1500 mladih športnikov in spremljevalcev iz 45 držav.
Športna srečanja evropske mladine namreč postajajo največja in najkvalitetnejša tekmovanja mladih športnikov Evrope, po vzoru olimpijskih iger pa je velik poudarek tudi na druženju mladih. Tako bodo mladi športniki pri nas merili moči v alpskem smučanju, biatlonu, smučarskih skokih, nordijski kombinaciji, teku na smučeh, umetnostnem drsanju in hokeju na ledu.
Od te nedelje do četrtka, 30. januarja, bodo tekmovali po različ-
nih koncih Gorenjske, od Starega vrha nad Škof jo Loko, do Bleda, Pokljuke, Jesenic, Kranjske Gore in Planice, njihovo druženje pa bo v nedeljo in ponedeljek obiskal tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja dr. Jacques Rogge, ki se bo v nedeljo udeležil tudi slovesnega odprtja tekmovanja. Prireditev bo potekala pred ledeno dvorano na olimpijskem trgu na Bledu, kjer bo ob 20. uri slovesno prižiganje ognja.
Že v nedeljo bodo potekala tudi prva športna tekmovanja, saj bo na Starem vrhu tekma \ superve-leslalomu, prav tako se bodo začeli kratki in obvezni drsalni programi za deklice v ledeni dvorani Podmcžakla na Jesenicah, prve tekme čakajo hokejiste na turnirju v dvorani na Bledu, na treningih pa se bodo v Planici prvič pome-
Olimpijski ogenj so po vsej Sloveniji nosili športniki in dobri učenci, v Kranju pa sta ga včeraj pred ekonomsko šolo prinesla olimpijka in nekdanja tekmovalka v plavanju Nataša Kejžar ter olimpijec v smučarskih skokih Robert Kranjec.
rili tudi skakalci in tekači. Tekmovanja v alpskem smučanju, biatlonu, teku, hokeju na ledu, smučarskih skokih in nordijski kombinaciji bodo nato na vseh prizoriščih potekala še do četrtka, ko bo ob 20. uri zaključna slovesnost s podelitvijo kolajn in priznanj najboljšim.
Seveda bodo tekmovalci in tekmovalke vse dni veseli tudi podpore navijačev, z.a Slovenijo pa bo na domačem olimpijskem festivalu mladih tokrat nastopalo kar 52 mladih športnikov in športnic.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Mladi so se včeraj zbrali ob olimpijskem ognju pred kranjsko ekonomsko šolo.
Goma mm
najbolj športna frekvenca