siev. 172. * u mni v ne«, dne i avonsta 1925. Posamezna Številka stene 3 Din LelO UL Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 za pol leia..... „ 120 ca celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno....... Din 30 Sobotna izdaja: celoletno f Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstva.... m 80 Cene inseratom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 130 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po Din 3-— in 4'—, oglasi v uredniikem delu vrstica po Din Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Ilustrirani Slovenec ** Poštnina Mm v gotovini. UredniStvo je v Kopitarjevi nlic! 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravniStva 328. Političen list za slovenski naroi Uprnva je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserafe) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Vlada najskrajnejše reakcije. VLADA FR PREDLOŽILA K TISKOVNEMU ZAKONU NOV (LEN. KI UVAJA CENZURO POROČIL 0 JAVNIH SEJAH PARLAMENTA! KBor Brusim jamo koplje.. V parlamentu razpravljajo o novem tiskovnem zakonu. Gre za to, ali bomo dobili kolikor mogoče širok in svobodoljuben tiskovni zakon, ki bo omogočil neovirano javno kritiko javne uprave ali pa bomo dobili zakon, ki bo dovoljeval le slavospeve vsako kratni vladi, oziroma na vladi se nahajajoči stranki. Naše mnenje o tiskovni svobodi je znano. Smo za najširšo svobodo, a proti razbrzdano-sti in nemorali. V tem smislu zahtevajo tudi naši zastopniki potrebne izprememba v načrtu novega tiskovnega zakona. Drugače pa je pri nasprotnih strujah in strankah. iNačrt novega tiskovnega zakona je izdelal radikalni minister dr. Srskič, ko so bhi radikali še zvezani s samostojnimi demokrati. Kdor pozna vlastiželjnost demokratov, temu ne bo težico uganiti, da je kumoval načrtu novega tiskovnega zakona v jako izdatni meri g. fcSvelozar Pribičevič, mož močne roke, kakor se je sam rad dal imenovati. Njegoša > močna roka- se pozna skoro v vseh tocicah novega tiskovnega zakona. Z >močno roko« je hotel g. Svetozar ukrotiti na Hrvatskem ra-cučevce, v Sloveniji pa je iiotel krouu ar. Žerjav obsovražene Sidemaice-r. Prišla pa je nova vlada iu gg. Pribičevič in dr. Žerjav sta se morala umakniti. Oslaio pa je njuno deio in to delo se seaaj obrača proti orum, ki so drugim kopali politične jame. Tisti, ki so reakcionarni tisKovni za^ou ustvarjali, danes najbolj kriče proti njemu. Sijajen dokaz sajnostojno-demoKralske nedosleunosti je govor g. Demetroviča proti nekaterim določbam novega tiskovnega zakona. Ne rečemo, da njegove pripombe ne bi bile stvarno utemeljene, toaa ravno zato, ker so utemeljene, še toliko huje bije jo po delu Svetozarja Pribičeviča. Danes samostojni demokratje prekllicu-jejo, kar so še nedavno blagoslavljati, ko,, so seueli v vladi. Danes se nad njimi bridko maščujejo od njih samih ustvarjena teorija, da je vladajoča stranka isto kakor država. Danes jokajo in stokajo nad preganjanjem samostojnih demokratov tisti ljudje, ki so neusmiljeno metali na cesto učitelje in uradnike, ki so se predrznih imeti o državi in njenih organih nekoliko drugačne nazore kakor jih je imei g. Pribičevič. Demokratski tisk danes vpije in se zgraža nad krivicami, ld da jih pripravljajo radičevci in radikali samostojuo-demokratskim eksponentom v državnih službah po reli državi. Nam ni znano, koliko je resnice na vesteh o novih preganjanjih političnih in nepolitičnih oseb zlasti na Hrvatskem. Mi verno, da je maščevalnost ljudem prirojena, s čemer pa nočemo reči, da je to lepa lastnost. Ker pa moramo računati ne samo s popravljanjem krivic, ampak tudi z maščevalnostjo, utegnejo demokratje enkrat na svoji koži občutiti tisti bič, ki so ga sami pletli za druge. Nasilje, ki so ga uvedli demokratje v naše javno življenje, ni moglo roditi drugega kakor zopet nasilje, to pot po zaslugi proti očetom nasilja. S tem pa je pripeljana demokratska teorija o potrebi nasilja in ž njim zvezanih političnih preganjanj do absurda. Danes mora uvideti tudi največji strankarski zagrizenec, da organov javne uprave no kaže izpreminjati v strankarske eksponente, ampak da je dovolj delovauje javnih organov nadzirati, da delajo po zakonu. Z večnimi iz-premembami osebja javne uprave, izvzemši morebiti najvišje politične uradnike, ne pridemo nikamor, ker se moramo zavedati, da nimamo niti za eno garnituro dovolj sposobnega upravnega osobja, kamoli za dve ali celo za tri. NEMCI IZGNANI IZ POLJSKE. Berlin, 1. avgusta. (Izv.) Število iz Poljske izgnanih Ncmccv, ki so morali 1. avgusta zapustiti Poljsko, v nemških obmejnih krajih silno raste. Na železniških postajah so zasilna taborišča prenapolnjena. ZRAKOPLOVSKA NESREČA. Proga, 1. avgusta. (Izv.) Na letališču pri Kbelu se jc pripetila težka nesreča. Neko vojaško letalo se jc visoko v zraku vnelo. Z letalom sta se vozila dva častnika, ki sta se pri padcu smrtno ponesrečil*. Belgrad. 1. avgusta. (Izv.) Reakcionarnost sedanje vlade se že opaža ua vseh poljih in gaženje vseh svobodoumnih in demokratičnih pravic napreduje od dne do dne. Najbolj se ta reakcionarnost vlade vidi v njenem postopanju v zakondajnem odboru, kjer se razpravlja o tiskovnem zakonu, Mi smo že ponovno naglasili, da hoče vlada s tem zakonom popolnoma zadušiti svobodo političnega mišljenja ter brez kontrole javnosti izvrševati svoje reakcionarne namere. Ta namera vlade pa se je posebno dobro videla danes, ko je vlada na seji zakonodajnega odbora prišla z neverjetnimi dovimi zahtevami, ki popolnoma uničujejo vsako sled demokratizma in parlamentarizma v naši državi. Radi fega je pri današnji seji zakonodajnega odbora prišlo c'o ostrega nastopa in do estrih spopadov med člani vladne večine in opozicije. Na današnji seji, ki je trajala dopoldne štiri ure in ki se je popoldne nadaljevala do osmo ure zvečer, je vlacla na vse mogoče načine forsirala to delo, da bi ta zaken, s katerim se zadušuje tiskovna svoboda, spravila pod streho še prihodnji teden. Člani opozicije v zakonodajnem odboru, posebno poslanec S m o d e j, Gosar, dr. Zanič in pa dr. Hohnjec, kakor tudi dr. Polič in dr. Kumanudi so v lepo utemeljenih izvajanjih in temeljitih govorih pokazali vse pomanjkljivosti tega zakona, njegovo reakcijo in škodljivost za napredek kulture. Posebno govora poslancev Smo de j a in dr. G osa rja sia bila v zak.nedajncm odboru predmet splošno pozornosti. Govorila sta o vsakem členu, razkrivajoč nelogičnost in nejasnost zakonskega načrta ter stavila nove predloge. Vla^ia pa je odbila dosledno vse predloge opozicije in ni sprejela niti enega predloga, dasiravno so bili utemeljeni. Zato je na popoldanski seji opozicija prav ostro nastopila, ko je prišla vlada z novim členom. Vlada je namreč predložila vsled sklepa min. sveta nov člen 74 , ki prcdpicuje cenzuro tudi za poročila javnih se; v parlamentu. Radi tega postopanja sej e opozicija zbrala na skupno posvetovanje in je dr. Kumanudi nato podal v imenu opozicije sledečo pismeno izjavo: > Vlada je v teku zakonodajne debate odbila najvažnejše motivirane in upravičene predloge opozicije. V načrt tiskovnega zakona je sprejeia nove, še bolj reakcionarne in drakonične odredbe. ' Vlada je nenadoma v zadnjem trenutku predložila zakonodajnemu odboru nov člen 74, četudi je bil ta v odseku soglasno sprejet. S tem novim členom 74. je vlada na absolutističen način odvzela narodni skupščini vsak značaj, ki ga ima kot zastopnica ljudstva, s tem, da preprečuje, cl zboroval v Splitu glavni odbor zem-Ijoradniške stranke. Na zborovanju bodo razčistili razmerje zemljoradnikov do HSS. JADRANSKA RAZSTAVA. Zagreb, 1. avgusta. (Izv.) Kakor izve vas dopisnik, bodo prenesli Jadransko razstavo« iz Splita kasneje tudi v Zagerb in Relgrad. Razstavili bodo zlasti propagandno gradivo za tujski promet ob jadranski obali. DR. TRES1Č-PAVIŠIČ. Zagreb, I. avgusta. (Izv.) Danes se je peljal skozi ZaZgreb naš poslanik v Washinlonu dr. Tresič-P avišič. On potuje v Belgrad, kjer ostane približno '20 dni. MOR 1LCI DON MINZONIJA OPROŠČENI. Ferrara, -t. avgusta. (Izv.) Včeraj se je pred tukajšnjim porotnim sodiščem završil proces proti fašistom,.ki so bili obtoženi umora don Minzonija. Porotniki so zanikali za vse obtožence udeležbo na umoru, nakar je sodišče izreklo oprostilno razsodbo. IZPRAZNITEV PORI R.1A. Esspn, 1. avgusta. (Izv.) Včeraj dopoldne so francoske četo zapustile Kssen. To so bilo zadnje francoske čete v Poruriu. podtajnikov in ve Radikali ne dajo radičevcem nobenega velikega župana. Belgrad, 1. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne sc je vršila seja vlade, na kateri bi se imelo reševati vpračanje državnih podtajnikov in imenovanje velikih županov. Radičevci so glede tega stavili nekatere zahteve, vendar so bili na vsej črti odbiti, ker jim radikalni člani ne priznavajo niti enega velikega župana, marveč zahtevajo, da rešijo ta vprašanja popolnoma sami po svoji prevdarnosti, Raditega se jc razvila živahna debata. Radičevski ministri so ogorčeno protestiraii proti temu zapostavljanju njihovih zahtev, češ da lo nikakor ne gre, da so dovolj storili, da, se jim da vsaj nekaj velikih županov. Kljub ogorčenosti pa se niso mogli sporazumeti. Ministrska seja sc je morala končati v največjem nesporazumljenju. Radičevski poslanci so ogorčeni nad tem postopanjem radikalov, ker vidijo, da je njihova kapitulacija zaman in da jim radikali nočejo izpolniti nili najmanjše zahteve. Vidijo, da so se zelo prevarili. Zato posamezni poslanci še bolj obsojajo Radičevo politiko. V političnih krogih se gleda na ta spor v glavnem kot na začetek nove taktike radikalov, ki so skrajno nezadovoljni z demagogijo Radičevih poslancev, ki kljub kapitulaciji šc vedno hočejo med ljudstvom slepomišili t republiko, češ da jc vse to, kar so naredili, samo taktika. ne marajo Belgrad, l. avgusta. (Izv.) Današnjo bel-grajsko časopisje napada poslanca Ivana Puclja in razkrinkuje njegovo kamelecnstvo. Z vso odločnostjo zavrača njegovo namero, da bi se pod firmo zastopnika Slovencev vrinil v vlado. Radikali so mnenja, da Slovencem ne gre dati v vladi zastopnika v osebi Radičevega eksponenta, ker Radič ni dobil drugih glasov kot mažaronskih in nemških, Slovenci pa ga niso volili. Zato odklanjajo vsak Pucljev poskus, da bi se pod firmo slovenskega zastopnika pri-smulil v vlado. IMENOVANJA V FINANČNEM MINISTRSTVU. Belgrad, 1. avg. (Izv.) Nocoj jc odpotoval finančni minister na Bled, da predloži v podpis več ukazov. Med drugim bodo predloženi ukazi, s katerimi sc imenuje sedanji ravnatelj za neposredne davke Joca Stojano-vič za pomočnika fin. ministra namesto Ic-šiča, ki je imenovan za predsednika glavne kontrole. Za ravnatelja neposrednih davkov pa bo imenovan Lctica. KANDIDAT RADIKALOV ZA VELIKEGA ŽUPANA V MARIBORU. Betgrod, 1. avgusta. (Izvirno.) Kakor smo zvedeli, forsirajo radičevski krogi za velikega župana v Mariboru sedanjega načelnika v ministrstvu za agrarno reformo Tasneria. Poj« v baroku. Pariz, I. avgusta. (Izv.) V glavnem stanu Abd-el-Krimovem so se posvetovali poglavarji vstaških rodov in sklenili nadaljevati boj proti Francozom in Špancem do skrajnosti. Pariz, 1. avgusta. (Izv.) Iz Tangerja poročajo, da so vstaši vžgali veliko francosko municijsko skladišče pri Larochu. V Rabat je prišlo 28 tankov. Pariz, 1. avgusta. (Izv.) Maršal Pctain se je danes vrnil v Pariz. O svojih vtisih v Maroku in o položaju na bojišču ni hotel dati nikakega pojasnila. HLINKA PROTI ČEHOM. Praga, 1. avgusta. (Izv.) Slovaški voditelj Hi i tika je izjavil, da bo stopil v volivni boj z geslom: Za avtonomijo Slovaške, proti republiki in proti predsedniku Masaryku. Zatrjeval je dalje, da stoje na njegovi strani vsi ameriški Slovaki. PREPREČEN ATENTAT NA COOLIDGE-A. Newyork, 1. avgusta. (Izv.) Policija je prijela nekega Normana Kleina, ki je baje hotel umoriti predsednika Coolidge-a, Rocke-fellerja in Edisona. ZNIŽANE CENE KRUHA NA OGRSKEM. Budimpešta. 1. avgusta. (Izv.) Z današnjim dnem so peki znižali cene kruha za 20 odstotkov. Beiežke. Za drobtinico. »Narodni Dnevnike je zopet ftitil potrebo obregniti se ob nas radi tega, ker smo pribili dejstvo, da je za dvanajstine z radičevci glasoval tudi g. Pucelj, isti g. Pucelj, ki je slovenski poslanec, ki ve, kakšen udarec pomenijo te dvanajstine za Slovenijo, in ki je nedavno tega na protestnem shodu slovenskih davkoplačevalcev sam obsojal vse te krivične in neznosne davke, naložene nam z dvanajsti-nami. Pa piše >N. D.<: Predvsem bi hoteli poznati tistega politika, ki je pričakoval, da bodo radičevci kot člani vladne večine glasovali proti dvanajstinam. Ravno tako bi bili silno radovedni na tistega naivnega novinarja, ' ki je pričakoval, da bo posl. Pucelj kot član HSS glasoval proti dvanajstinam.« — Te ironične opazke »Nar. Dnevnika« so popolnoma deplasirane. To se razume, pa po tem, ko se je stvorila vlada RR in je bilo znano, da so se radičevci radikalom zavezali odglasovati tudi predložene rvanajstine, ni nrhče več pričakoval, da bodo glasovali proti dvanajstinam. Ali pa mar to kaj opravičuje njih kameleonsko politiko, ki jih je do tega čina privedla? In ravno tako se razume, da ni bilo nobenega »naivnega novinarja«, ki bi bil od g. Puclja pričakoval, da bo kot član HSS glasoval proti dvanajstinam. Toda ali to g. Puclja kaj opravičuje? Ali mu je bilo treba pridružiti se radi-čevcem? Ali so ga mar prosili, naj vstopi v njihov klub? Ali se ni g. Pucelj sam prosil? Ali mar vlada RR brez g. Puclja ni imela za dvanajstine zadostne večine v skupščini? Ali je mar njegov glas vladni večini tu sploh bil potreben? Mislimo, da najmanje, kar je Slovenija opravičeno smela pričakovati od g. Puclja, da če je že čutil potrebo, postati tudi on radičevec, se bo pa vsaj v dvanajstinski debati kaj zavzel za slovenske interese in navsezadnje vsaj ne glasoval za te Slovenijo še bolj obremenjujoče dvanajstine, ampak se odtegnil glasovanju. Seveda pa g. Pucelj, ki je s ponosom in veseljem prestopil v tabor vlade RR, tam tudi s ponosom in veseljem glasuje za povišanje davkov. In »Dnevniku« to še im-ponira in hvali g. Puclja, da je glasoval za dvanajstine in s tem za polmilijonsko podporo epodnještajerskim zadrugam. Res, velikodušno darilo to od g. finančnega ministra, ta polni ilijon, ko je samo v zadnjem proračunskem letu iz Slovenije iztisnil 40 milijonov preveč! Oj te drobtinice, te drobtinice,... Inozemski glasovi za vzhodno bogoslovje. Na ljubljanskem kongresu so bili izmed inozemcev najbolje zastopani Čehi; med njimi so bili nekateri odlični časnikarji. Zato je umevno, da češki časopisi najobšimeje piSejo o kongresu. »Našinec« je o kongresu poročal tako obširno in simpatično, kakor sicer poroča samo o domačih prireditvah. Praški dnevniki, brez razlike strank, so prinesli objektivna in pohvalna poročila. Vodilni dnevnik »Československa Republika« je o kongresu prinesel toplo pisan uvodni članek (20. folija). Pregledno poročajo »Lidov6 Listy«, »Prager-Presse«, »Tribuna« in *-Čech«. Vsi poudarjajo veliko versko in znanstveno važnost kongresa, naglašajo važnost Ciril-Meitodove ideje za verski mir v Evropi in z zadoščenjem beležijo dejstvo, da so se tako spravljivo posvetovali katoliški in pravoslavni Jugoslovani. Ljubljana in slovensko ljudstvo je na slovanske goste napravila najboljši vtis; vsi izjavljajo, da so se v Ljubljani čutili domače kakor med pravimi brati. Glavni francoski katoliški dnevnik »La Croix« jc objavil (30. julija) strokovnjaško poročilo z zanimivimi razmišljanji o važnosti ljubljanskega kongresa. V uvodu se naglaša, da je bil kongres v tehničnem in znanstvenem oziru čudovito dobro pripravljen in organiziran. Članek se zaključuje z naslednjimi stavki: »Domače občinstvo je z največjo prijaznostjo sprejelo udeležence, ki so od svojega bivanja v Ljubljani odnesli najprijetnejše spomine. Prijetno mesto med zelenimi gorami, globoko katoliško in delavno ljudstvo, odlična in goreča duhovščina, ta vtis je na vse napravil krepki mali slovenski narod, ki se hoče mogočno razmahniti sredi velike jugoslovanske družine. Kongres je važen za versko zbliža-nje, a prav tako tudi v narodnem oziru. Nas veseli ta uspeh naših prijateljev Jugoslovanov, do katerih je Francija vedno imela največje simpatije.« Iz takega pisanja vplivnih inozemskih listov smemo sklepati, kako velika je važnost ljubljanskega kongresa in kako važna je ideja, ki je dala povod kongresu. red osnovnih šol z razpored bo učne snovi za I. in II. razred. Za droge razrede je določil (III. plu« IV.) le število ur za vsak posamezen predmet, snov pa je izpustil, dasi je v prilogi k »Osnovni Nastavi« z dne 1. I. 1925, št. 1, navedena tudi učna snov za štiri razrede in začasni načrt učni in program snovi tudi za V. in VI. razred. Višjih razredov pa v Srbiji ne poznajo; celo 5. in 8. razred sta menda le na šolah v večjih mestih, pa še tu v zelo redkih slučajih. Pa poglejmo najprej razdelitev ur za posamezne predmete in razrede. Evo je: Ragrfldi Predmeti I. II. III. IV.| M 1. Nauk 0 veri in morali 2 2 2 2 8 2. Srbsko-hrvatski in slov. jezik........ 8 8 7 30 3. Nazorni nauk..... 2 4 _ 6 4. Zemljepis...... _ — 2 2 4 5. Zgodovina Srbov, hrvatov — — 2 3 5 in Slovencev..... 4 4 4 4 16 6. Računstvo z geometrijskim oblikoslovjem .... — _ 3 3 6 7. Prirodopis..... 1 1 1 1 4 8. 1 1 1 1 4 9. Lepopisje....... 2 2 2 2 8 10.1 Ročna dela, deška in de- kliška ....... 7, 7, % 4 11. Petje........ 12.1 Telovadba in otroške igre •/» 7, 7 J 4 1 Skupaj . . , 22 24 26 27 j| 99 Bivši prosvetni minister Pribičevič je izdal že meseca januarja t 1. nekak učni načrt, ki naj bi bil obvezen v prihodnjem šolskem letu po vsej kraljevini SHS. Pa za ta učni načrt se nismo dosti, zmenili, šli smo. mimo njega — bržkone vsled tega, ker. nas .je preveč odtrgovala takim vprašanjem politična volivna borba. Objavljen je v »Osnovni Nastavi«, ki je razven učiteljev drugi ne dobijo v roke. Da bi pa naše učiteljstvo, zlasti ono iz UJU, vzelo Pribičevičevo naredbo na kritično rešeto, je izključeno po znanem nam mišljenju te organizacije, ki je do mozga udinjana režimu. Od strani članov »Slomškove zveze« pa v tistem času tudi nismo mogli pričakovati tozadevnih kritičnih razprav, kajti ravno tiste dni so jih razmetavali in preganjali, kakor še nikdar doslej. Zares, prav ugoden trenutek za neopaženo uvedbo nam škodljive centralistične nakane. Pa se je spomnil gospod Pribičevič, da njegovi odloki in naredbe nimajo zakonite moči in da starih zakonov ne more spraviti drugače s površja, kakor le z novimi zakoni. In posrečilo se mu je. da je v zakon o dvanajstinah za mesece: april, maj, junij in julij t. 1. u rinil na osnovi člena 28. tega zakona enotni učni načrt za I., II., III. in IV. raz- Novo je tedaj: 1. nauk o morali, da bodo kdaj pozneje lažje črtali vero; 2. geometrijsko oblikoslovje se prične že v I. in II. razredu; 3. deška ročna dela. Število tedenskih ur v I. in II. razredu je vsekakor preveliko, zlasti za I. razred, ko je treba začetnike le polagoma privesti od življenja v igrah v resno šolsko delo. Odlični pedagogi zagovarjajo za začetnike samo po 2 uri na dan, Pribičevič pa ti določi kar po 3 in 4 ure! Je pač slab poznavalec otroške duše. Ampak najinteresantnejše je to, da je učni načrt sestavljen po razredih in ne po šolskih letih, kakor je bil doslej in kar je edino pravilno glede na različne vrste osnovnih šol. Taka razdelitev ur in pa gradiva bi bila mogoča samo tedaj in tam, kjer bi imeli le 4 letno šolsko obveznost in samo 4 razredne ali enorazredne šole s 4 oddelki. Pri nas v Sloveniji pa smo imeli leta 1923 : 203 enorazrednice, 210 dvo-razrednic, .105 trorazrednic, 93 štirirazrednic, 101 petrazrednic, 90 šestrazrednic, 5 sedem-razrednic in 17 osem razrednic. Poleg tega moram še omeniti, da imamo eno-, dvo- in trirazrednice s poldnevnim in celodnevnim poukom ter da se od enorazrednice do sedemrazrednice poučuje skoraj na vsaki šoli vsaj v nekaterih razredih v oddelkih, ker drugače z ozirom na 6-, odnosno 8-letno šolsko obveznost mogoče ni. Vsled lega tedaj je na nižie organiziranih šolah v 1 razredu ali oddelku po 2 ali pa še več šolskih let in vsak tak razred (oddelek) ali šolsko leto je imelo doslej po normalnih učnih načrtih določeno število ur in posebno učno snov. Po Pribičevičevem učnem načrtu bi morali pri nas na šolah z oddelki, obstoječimi iz 2 ali 3 šolskih let. 2 ali celo 3 leta predelavah eno in isto učno tvarino, kar bi imelo za posledico, da bi vse normalno nadarjene učence ubili duševno. To je eno. Drugič pa poglejmo, če je taka razdelitev nr izvedljiva na eno-, dvo- in trirazrednih šolah od strani učiteljstva. Na enorazrednici s poldnevnim poukom poučuje 1 sam učitelj. Dopoldne prihaja v šolo višja skupina, popoldne nižja. Vzemimo za višjo skupino 26 Pri-bičevičevih ur in za nižjo 22, to je 48 tedenskih ur! Take obremenitve ur ne prenese dol- go noben učitelj. In take obremenitve U bile, ako Pribičevičeva obvelja, na vseh šolah, ki imajo oddelke. Pravilna razdelitev ur je tedaj mogoča samo po kategorijah šol in njih razredih ter oddelkih, nikakor pa ne na tak način, kakor ga je uzakonil gospod Pribičevič. Sedaj imamo na enorazrednicah za nižjo skupino po 12 in za višjo po 16 tedenskih ur in še 5 ur ponavljalne šole, kar da skupaj 33 tedenskih ur, vsled česar učiteljstvo beži z eno-razrednic, če le more. Učno snov in smotre, ki jih je gospod Pribičevič postavil za vsak predmet, sem'le povrhu pregledal, ker mi je bil ta načrt samo "a kratek čas dan na vpogled. Iz vsega načrta pa veje star avstrijski duh. Nisem se mogel znebiti utiša, da je veliko starokopitnosti prepisanih iz normalnih učnih načrtov, ki jih je bila bivša Avstirja izdala že leta 18751 Tablice, ki smo pri nas že skoraj pozabili nanje, zopet uvaja. Pri pismenem računanju smejo učenci pisati samo r e z u 11 a t e I Se vidi, da Pribičevič in vsi njegovi parlizanci, ki so sodelovali pri tem načrtu, nimajo pojma o pouku v oddelkih. V I. razred uvaja zopet deljenje, ki ga naše novejše računice ni-majo več, ker je po skušnjah pretežko za prvi razred. Geometrijske pojme, ki smo jih pričeli doslej razvijati še-le na srednji in višji stopnji, bomo odslej razvijali že v I. razredu. Na domoznanski pouk, s katerim smo doslej pričeli šele v III. razredu, bomo odslej že V II. razredu učence seznanjali z risanjem kon-vencijonelnih znamenj in čitat'jem topografskih kart; seznanjali jih že tu'! I. razredu s pojmi »zadruga«, »občina«. . :ii nauk v II. razredu prehaja že v prirouopisni pouk^ dasi bi moral tvoriti saino podlago! Na razliko pravopisja v latinici in cirilici ta načrt ne polaga potrebne pažnje. Sokolska telovadba je seveda tudi uzakonjena; vežbovnik še dobimo! Na ta način je tedaj preskrbljeno za sokolski naraščaj... V učni načrt so tu in tam vpletena metodična navodila, ki ne sodijo vanj. Množina učne tvarine je za vse šole in vse kategorije enaka. Tako na primer naj obravnavajo isto množino snovi v I. razredu naše vadnice v Ljubljani kot v šoli tam doli kje na enorazrednici ob macedonski ali albanski meji! Seveda, da za sedaj, ko še nimamo enotnih učnih knjig, to še ne bo šlo, moralo pa bo iti, kadar nam bodo na podlagi tega enotnega učnega načrta usilili še enotne učne knjige. In to se bo toliko prej zgodilo, kolikor bolj voljno bomo mi Slovenci prenašali batine Pribičevičevih partizanov, pod kojih upravo trpi šola, učiteljstvo in pa ljudstvo. V šolsko upravo sodijo nepristranski strokovnjaki, ne pa politični priganja«, kojih plodovi so površne, nepremišljene strankam sko-tendenčne naredbe in tudi zakonL Najlepši zgled partizanskega uma je taka unifi-kacija šolstva, kakor jo hoče izvesti Pribiče-vičev štab. Vsled nestrokovnjaških, površnih, plitvih, nepremišljenih naredb morajo slediti druge, ki mašijo vrzeli in odpravljajo napake prvotnih naredb. Tu je tedaj korenina strahovitega birokratizma, ki bo skoraj zadušil šolstvo! Obsojali smo avstrijski birokratizem, toda tolikega birokratizma, kot ga imamo sedaj, še nikdar ni bilo. In kaj še-le bo, če se bo uvajala unifikacija šolstva po takih zakonitih učnih načrtih, kakršnega je izdal Pribičevič! Pribičevič je zletel iz vlade, naj bi že skoraj izginili iz šolske uprave tudi vsi njegovi partizani, če ne bo doživelo naše šolstvo strahovit polom. Učitelj. « USOBEL 12 najnovejši AMERIKflNSKI | PISALNI STROJ. — Dobavlja samo a Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5 a Po novi železnici na Jadran. Za železniško zvezo s Šibenikom oz. Spli-tem so se vršili dolgotrajni boji in treba je bilo premagati velikanske težave, preden je pridrdral prvi direktni vlak iz Zagreba v Split. Misel na to železniško progo se je pojavila leta 1850. in 23 let kasneje je bil sprejet tozadevni zakon. Veliki finančni polom je preprečil izvršitev tega načrta. Leta 1874. je bilo z drugim zakonom sklenjeno, da se zgradi proga Split—Perkovič—Šibenik, ki je bila izročena prometu 1. 1877. 15 let pozneje je bila otverjena proga Siverič—Knin. Mažari so silno nasprotovali železniški zvezi s Splitom in Šibenikom, ker so se bali za Reko. Še-le v prvem desetletju 20. stoletja je prišlo med Avstrijo in Ogrsko do sporazuma, po katerem bi imela Ogrska zgraditi progo Ogulin—Go-spič—Pribudič, Avstrija pa progo Pribudič— Knin. Leta 1914. je bila izročena prometu proga Ogulin—Plaški. Med svetovno vojno je delo silno oviralo pomanjkanje materijala in delavcev. Po prevratu so bila dela vsled zasedbe dalmatinskega ozemlja po Italijanih popolnoma prekinjena. Še-le po izpraznitvi tretje cone so zopet začeli z delom. Jugoslavija je morala zgraditi najtežji del cele proge. Oddelek Vrhovine—Gospič je bil izročen prometu I. 1919., tri leta kasneje pa oddelek Gospič—Gračac. Ostala je še 64 km dolga proga Gračac—Knin, ki je bila dograjena letos in 25. julija slovesno otvorieuA, sin se je naloge izgotavlja brez napak, ker sem ugodila njegovi želji in mu kupila lepo in elegantno obleko, in priznati moram, prav poceni pri tvrdki Drago Schvvab - Ljubljana. Tako je vzkliknila srečna mati. Proga Grat-ac—Knin je zgrajena kot glavna proga drugega reda. Postaja Gračac, ki je iz tehničnih vzrokov oddaljena 3 km od mesta, leži 555 m nad morjem. Od tu se dviga proga (18 pro mi!le) do višine 794 m pri Malovanu, nato pa pada proti Kni-nu, ki leži 222 m nad morjem. Tik pod Malo-vanom je najdaljši predor (330 m). 10 km od Malovana je postaja Zrmanje (683 m nad morjem) in 9 km naprej izogibališče Pribudič. Kmalu nato prekoračimo hrvatsko-dalmatin-sko mejo in dosežemo velik viadukt Čupko-vič, ki je 300 m dolg in 30 m visok. Slede še postaje Plavno, Pagjene, Stara Straža, zadnja postaja pred Kninom. Težave pri gradnji. Cela železniška proga ima značaj gorske železnice in pelje skozi divje-romantično vele-bitsko gorovje. Postaja Zrmanje tvori razvodje med Jadranskim in Črnim morjem. Zanimiv in nič manj težak problem je bila preskrba proge z vodo. Na postaji Gračac so zgradili naprave, s katerimi dvigajo vodo v višino in od tam do čuvajnic in ostalih postaj. Med gradnjo je bil dovoz vode najtežji problem, posebno ker proga iz tehničnih razlogov ne teče ob cesti in 90 morali od ceste do proge še-le napraviti dohode, po katerih so na oslih dona-šali vodo. Enakotežaven je bil dovoz materijala in živil. Treba je bilo skrbeti tudi za stanovanja inženjerjev m delavcev. " f^UK&ra točko [870 mj doseže raotfa mi Rudopolju. Proga je vsled dolgotrajne gradnje in raznih okoliščin različna. Na progi Split_ Knin smejo voziti vlaki s hitrostjo 35 km, na progi Knin—Ogulin 60 km, med Ogulinom in Zagrebom pa 80 km na uro. Cela proga Zagreb—Split je dolga 434 km in jo prevozi brzo-vlak približno v 14 urah. Slovesna otvoritev. Direktna železniška zveza Zagreb—Split in posebej proga Gračac—Knin je bila otvor-jena 25. julija z velikimi slovesnostmi. Iz Bel-grada je privozil posebni vlak s kraljevim zastopnikom admiralom Pričo, železniškim ministrom Radojevičem, ministrom za trgovino in industrijo Krajačem, časnikarji in ostalimi povabljenimi gosti. Iz Zagreba je vozil drugi posebni vlak s hrvatskimi in slovenskimi gosti. Na lepo okrašeni postaji Gračac je zagrebški železniški ravnatelj Jovanovič uraidno javil ministru Radojeviču, da je proga dogotovljena, nakar jo je minister z dolgim govorom otvoril. Govorili so še admiral Priča, minister Kra-jač in drugi, igrale so godbe, ljudje so navdušeno pozdravljali in vlak je nadaljeval svojo pot. Podobno je bilo na vseh postajah. Govo-j rilo je tudi nekaj kmetov, ki so prosili za vodo: »Vode nam še dajte, drugega ne zahtevamo.« Vlaka sta prispela v Knin. Zopet navdušen sprejem, govori ministrov, zastopnikov mesta itd. itd, Sledil je banket, ki ga je priredila občina, Kaift. Bo .vast* ceremonijah in paradah je vlak odpeljal proti Šibeniku. Ši-benčani so prvi brzovlak pozdravili z velikanskim navdušenjem. Mesto je bilo odeto v hrvatske zastave. Tudi tu je mestna občina priredila banket, na katerem govorov ni bilo ne konca ne kraja. Najdaljša sta bila oba ministra in podpredsednik narodne skupščine dr, Subotič. Po banketu je bila slovesno otvorjena vinska razstava, oddelek Jadranske razstave. Vinska letina izborno kaže in ker je Šibenik sedaj zvezan z zaledjem, bo gotovo lažje izvažal svoje dobro vino. Ljudstvo je dobro in delavno. V Šibeniku je precej tujcev, večinoma Nemci in Mažari. Vročina je tako huda, da blagrujejo tiste, ki morejo cel dan preži-i veti v morju. Po štiriurnem bivanju v Šibeniku so gostje« zopet zasedli vagone in vlaka sta odpeljala Droti svojemu končnemu cilju — proti Splitu. Split. Krona vseh svečanosti je bil prihod obeli posebnih vlakov v Split. Postaja je bila vsa v zelenju in krasno razsvetljena. Na kolodvoru in pred njim se je zbralo na tisoče in tisoče ljudi iz Splita in okolice. Ko sta vlaka pri-vozila na kolodvor so zaigrale godbe — bilo jih je pet — začtili so se navdušeni klici: živeli itd. Župan dr. Tartaglia je pozdravil kra-> ljevega zastopnika admirala Pričo, ki se je v kratkih, jedrnatih besedah zahvalil za pozdrav. Sledila sta zopet govora obeh ministrov..« Po končanem saretemt so liostie odšli v me-t Pnevne Nevarna igra »Združenih papirnic«. Iz vrst papirniškega delavstva »Združenih papirnic Vevče, Ooričane, Medvode« smo dobili sledeče poročilo z vljudno prošnjo, da jc objavimo in da za težak položaj papirniškega delavstva zainteresiramo širšo javnost: »Papirna industrija v primeri z drugimi nima baš preslabega položaja; zlasti še, ker je po sedanji carinski tarifi razmeroma dobro zaščitena pred inozemsko konkurenco. In jugoslovanska tiskarska podjetja bodo skoro hotela trditi, da ima ta družba že sploh monopol na proizvodnjo papirja in da danes cene istemu že nekako narekuje brez ozira na težaven položaj, v katerem se tiskarstvo vobčcv nahaja. Ta razmeroma dober položaj papirne industrije je razviden tudi iz družbinc bilance, ki za leto 1924. izkazuje okrog 3, 500.000 Din čistega dobička. Družba je delničarjem izplačala 12% dividendo in izkazala povprečno 15% povišanje produkcijcj poleg tega pa so papirnice investirale visoke kapitalije v podjetje samo, kar se bo brez dvoma dobro ren-tiralo. Brez dvoma je, da se papirniško delavstvo dobrega položaja papirne industrije samo najbolj veseli, zavedajoč se, da jc od tega odvisen tudi dobrobit delavstva. Ali na žalost to pridno delavstvo dobičkov iz papirne industrije ni prav nič deležno. Nasprotno. Delničarji in gg. upravni svetniki z nekaterimi vodilnimi uradniki, katerim vsem skupaj je menda zamrl vsak zmisel in čut za socialno pravičnost, — ti gospodje iščejo vsa mogoča sredstva, s katerim naj bi bičali pridno, inteligentno, marljivo in strokovno visoko stoječe delavstvo. In to v času, ko je dosegla produkcija višek, ko je nebroj naročil in ko se delavstvo samo žene, da bi ustreglo kar največ mogoče na vse strani! Gospodje pa so zadnje čase šli in n. pr. pri akordnem delu ukinili za slučaj defekta pri strojih normalno dnevno mezdo. To se pravi: Če se kak stroj pokvari in ga je treba eno, dve ali celo tri ure popravljati, je akordno delo izgubljeno iz enostavnega razloga, ker delavec ta čas delati ne more. Doslej jc bila akordantom za take nepredvidene višje moči in sile izplačana navadna mezda, kar pa je družba ukinila in na ta način krivično zadržala 50 delavcem pravično zasluženi denar, kar je vnebovpijoč greh. Dalje delavstvo silno strogo disciplinirajo, preganjajo za malenkostne prestopke ali za prazen nič in ga z denarnimi globami zelo visoko kaznujejo. Pa še vse to odločilnim krogom ni dovolj. Šli so in se zadnje čase sistematično spravili nad delavske obratne zaupnike, onemogočujoč jim njihove po zakonu o zavarovanju delavcev zajamčene funkcije in hoteč jih pahniti na cesto. Tako n. pr. je pri nas javna tajnost, da se hoče družba na vsak način iznebiti Franceta Ku-kovice, predsednika »Zveze papirniškega delavstva« in bivšega, po PP režimu odstavljenega župana v D. M. v Polju ter Karla Pin-tarja, predsednika skupine Vevče. Na ta način je nastalo med družbo in delavstvom neko trenje, ki utegne postati zelo nevarno. Delavstvu je naravnost nerazumljivo, iz katerih razlogov naj bi bilo dobro, da družba z vsemi silami in sredstvi izsiljuje boj na nož. Dobro bo, da je o tem širša javnost že sedaj obveščena. Kadar bo namreč iz namenoma seja-nega vetra nastal nepričakovan in neukrotljiv vihar, tedaj si bodo družbini izzivači kot Poncij Pilat umivali roke, češ, da je delavstvo — nahujskano. Delavstvo pa bo potrebovalo pomoči, katero naj mu javnost da, ker jo papirničarji v resnici zaslužijo. Na III. gorenjskem orlovskem taboru v Radovljici dne 9. avgusta 1925 bo sledeči spored: Ob četrt ua 7 tekme za prehodno darilo Triglavskega okrožja. Ob pol 8 skušnja za člane (istočasno tekme za članice). Ob tri-četrt na 9 skušnja za članice. Od pol 10 do četrt na 11 zbiranje udeležencev za sprevod sto, ki je bilo bajno razsvetljeno in v zastavah. Ob pol 10 zvečer je mestna občina priredila svečan banket v hotelu Bellevue. Na banketu si imel zopet priliko poslušati celo vrsto daljših in krajših govorov. V imenu ljubljanske trgovske in obrtne zbornice je v slovenskem jeziku govoril tajnik g. dr. P 1 e s s , ki je omenjal, da so že od nekdaj znane zveze Slovencev z Dalmatinci. Te zveze, ki jih je svoj čas tako spretno znal okrepiti blagopokojni dr. Krek, se bodo z novim železniškim spojem gotovo zopet obnovile in poglobile. Navdušeno odobravanje je sledilo govoru dr. Plessa, ki je bil edini slovenski govor izmed neštetih govorov celega dne, kajti zastopnik slovenske Ljubljane je pozdravil hrvatski Split v srbskem jeziku ... * * * Split ima krasno lego. Šteje okoli 30.000 prebivalcev. Med starodavnimi spomeniki je treba omeniti Dioklecijanovo palačo. Ko se je rimski cesar Dioklecijan leta 305. po Kr. odpovedal prestolu, se je trajno naselil v tej palači, ki jc bila istega leta dograjena. To velikansko pcsloje. ki zavzema prostor 38.000 kvadratnih metrov, jc še danes zelo dobro ohranjeno in oklepa s svojimi zidovi celo staro mesto Split. Splitske ulice so ozke in tlakovane. Trgi so majhni. Zato so ulicc in trgi vedno polni. Ženske nc. nosijo slamnikov, ampak hodijo okoli gologlave. Gospodje nosijo slamnike, težaki in delavci r>a narodne čepice. Promet novice. na telovadišču v Predtrgu. Ob pol 11 sprevod. Vrstni red sprevoda je sledeči: 1. konjenica, 2. prehodni prapor O. P. s tekmovalci ozir. prvo četo Orlov, 3. društvene zastave, 4. narodne noše L (Bohinjski in Blejski kot), 5. godba, 6. orliški prapor Jesenice, 7. Orlice, 8. narodne noše II. (planšarji), 9. godba, 10. Orli (predsedstvo, glavna četa Orlov v kroju s prapori), 11. narodne noše III. (vse ostale), 12. okrašeni vozovi, 13. zaključna četa Orlov. Ob 11 sv. maša na glavnem trgu, pri kateri govori vseučiliški profesor g. dr. G. Rožman. Po sv. maši tabor, na katerem govori predsednik O. P. br. dr. Basaj in drugi. — Popoldne ob pol 3 telovadni nastopi na travniku g. župana V. Resmana v Predtrgu s sledečim sporedom: jI', članice — proste vaje za 1. 1925, 2. lahka atletika (suvanje krogle, skok s palico, štafetni tek, tek čez ovire in pod ovirami z ovinkom), 3. nastop Radovljiške orlovske družine, 4. orodna telovadba, 5. člaui — proste vaje za leto 1925. Po telovadbi koncert in prosta zabava na vrtu g. Kleindiensta v Predtrgu. Sodeluje godba kat. del. društva z Jesenic. Na telovadišču bodo na razpolago okrepčila. O priliki III. gorenjskega orlovskega tabora, ki bo 9. avgusta 1925 v Radovljici, gredo udeleženci tabora lahko ludi na Brezje in Bled, in sicer v soboto pred taborom ali v pondeljek po taboru, ker je polovična vožnja dovoljena za 8., 9. in 10. avgusta 1925. Na Brezje je samo eno uro pešhoda, na Bled pa poldrugo uro. Ne zamudite ugodne prilike! Polovična vožnja za III. gorenjski orlovski tabor v Radovljici. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani je dovolilo za tabor v Radovljici polovično vožnjo za vse proge v Sloveniji in sicer za 8., 9. in 10. avgusta 1925. Vsak udeleženec kupi na odhodni postaji cel vozni listek do Radovljice, ki ga pusti žigosati na obratni strani z mokrim postajnim žigom. Listek se v Radovljici ne odda, ker velja ta listek v zvezi s potrdilom o udeležbi na taboru ludi za vožnjo uazaj. Potrdilo o udeležbi prejme vsak dne 9. avgusta 1925 na taboru v Radovljici. Imenovanja. Za agrarnega ravnatelja v 4. skupini I. kategorije v Dubrovniku je imenovan dr. Josip Sokolie, agrarni ravnatelj v Ljubljani, v Ljubljano pa pride za agrarnega ravnatelja Nikola Bogdanovič, glavni agrarni poverjenik v Skoplju. Izlet hrvatskega Orla v šibeniku. Hrvatska orlovska zveza priredi 8. in 9. avgusta svoj izlet v Šibeniku. Ta izlet bo največja dosedanja manifestacija hrvatskega odlovstva, ki letos slavi petletnico svojega obstoja. Na izlet prihitijo številni udeleženci iz Dalmacije, Slavonije, Bosne in Hercegovine. Udeleženci iz Hrvatske potujejo po novozgrajeni liški progi. Zagotovljen je popust na državnih železnicah in parobrodih »Jadranske plovbe«. Po odloku ljubljanskega železniškega ravnateljstva je 50 % popust razširjen tudi na vse proge, ki spadajo pod to ravnateljstvo. Prijave se pošiljajo na Hrvatski Orlovski Savez v Zagrebu, Kaptol 27/1., kjer se dobe tudi vse'informacije o izletu. Izlelska legitimacija stane 10 Din. Vlak Karlovec—Šibenik stane 120 Din, vlak Zagreb—Šibenik pa 141 Din. Rekforat ljubljanske univerze nam je poslal slede"-?: NfKiUvri lj.ibljun-Ki "i-ti so poročali o pozdravu, ki ga je podala ljubljanska univerza ob nastopu nove vlade gospodu ministrskemu predsedniku in gospodu ministru prosvete. Temu poročilu je bil dodan komentar, iz katerega bi utegnila javnost sklepati, da je bil ta pozdrav nekak političen izraz naše univerzitetne uprave. V interesu resnice ter v interesu naše univerzitetne institucije moram odločno izjaviti, da se je izvršil predmetni akt kurtuazije v zmislu sklepa univerzitetne uprave z dne 1. avgusta je velik. Bogatih ljudi je veliko, še več pa siromašnih. V Splitu jc več malih, ozkih ulic, v katerih je po 20 gostilnic in restavracij. Na trideset tisoč prebivalcev pride 162 gostilnic. Draginja je strašna in je Split brez dvoma najdražje mesto v državi. Obed v navadni restavraciji stane okoli 50 Din, dunajski zrezek 20 dinarjev, meso z jesihom in oljem 12 Din itd. Promet v pristanišču je srednji. Vsak dan prihaja in odhaja nekaj lokalnih parobrodev. Morje je plitvo. V pristanišču je precej italijanskih jadernic z italijanskimi zastavami. Na njih prodajajo sadje, olje itd. Posebna znamenitost Splita je park Marjan, ki se dviga nad mestom. To je gotovo eden najlepših parkov v državi s krasnim razgledom. In Spličani so ponosni na svoj Marjan. Vročina v Splitu jc zelo huda. Zato ni čuda, da je kopališče na Bačvicah od jutra do večera in pozno v noč polno kopalcev obojega spola. * * * Nova železniška zveza z zaledjem bo gotovo v gospodarskem oziru zelo dvignila tako Split kakor tudi Šibenik. Obe mesti med se- | hoj silno tekmujeta. Split je potrošil na sto- j tisoče dinarjev za propagando za svoje pri- ! sianišče iu rivijero. Šibenik jc v tej sezoni pokaral svoje dobro hrvatsko srce in zahteva samo, da bi dvig Splita nc pomenil smrti Šibcnika. 1924, glasom katerega pozdravlja uprava vsakokratnega novonastopivšega predsednika vlade iu svojega resortnega šefa. Izvršujoč ta sklep je sedanja univerzitetna uprava v tekočem študijskem letu pozdravila v novembru 1924 tudi gospoda predsednika Pašiča in gospoda ministra Pribičeviča, brez kakršnihkoli komentarjev v javnosti. Jasno je, da bi se nasprotno moralo tolmačili kot politična manifestacija, ako bi ravno pri nastopu sedanje vlade uzuelni pozdrav ljubljanske univerze izostal. — Za rektorja dekan tehnične fakultete: Kril. Občine i, d v e ni a uradnima pečatoma. Pa reci kdo, da pri nas nismo napredni! Par-krat. smo že poročali, kako je odredilo ministrstvo, da morajo občine imeti in zato nabaviti nove uradne pečate z državnim grbom in napisom, v ta namen pa izmetati po nepotrebnem prav čedne denarce. Ukaz je bilo treba izvršiti. Če bi ga občine ne bile izvršile, oj, koliko bi bilo še gerentov! Morda bi bilo celo treba novih uradnih pečatov z napisom: Ge-rentstvo občine X. Y. — Nekaj občin — med njimi pravijo da tudi mestna občina ljubljanska — se je pritožilo proti omenjeni, prav res nezmiselni odredbi ministrstva, ter v teh pritožbah prosilo, da smejo še nadalje uporabljati svoje stare, zgodovinske pečate, ki imajo ponekod zgodovinske grbe ali pa so tradicionalne vrednosti vsled več sto let starih dogodkov krajevne zgodovine. Mi smo že poročali, da je to zadevo sprožil poslanec Fr. Kremžar v parlamentu in da mu je minister obljubil, da bo izdal preklic, po katerem naj oblasti ne zahtevajo uničenja takih zgodovinskih uradnih pečatov. Ali je minister potem to tudi storil ali ne, nam ni znano. — Zvedeli smo pa o novi odredbi ministrstva, o kateri moramo kot kronisti poročati radi posebne kurdjoznosti, kakor poroča n. pr. časopisje, če vrže krava tele z dvema glavama. Potem ko so morali biti uničeni vsi stari uradni občinski pečati in se je ponekod (na primer po nekem okraj, glavarju na Gorenjskem) že pretilo županom z globami, če ne oddado takoj starih pečatov, je pa zadnji čas naročilo ministrstvo za notranje zadeve, da je raba starih zgodovinskih pečatov, da se uporabljajo lahko poleg pečatov z državnim grbom tako, da bo stari odtisnjen zgoraj, oni z državnim grbom pa spodaj, ali pa tudi tako, da se pritisneta oba drug poleg drugega, toda oni z državnim grbom mora bili na prvem mestu. — Več. seveda ne smemo storiti nego to, da to brihtnost samo konstati-ramo. Kar pa si hoče in opravičeno sme misliti vsak, kdor bere take odredbe, je njegova stvar. Misli so proste. — Samo da ne bodo zahtevali od nas še to, da moramo stati na glavah in hoditi po rokah. Ocenitev učiteljskih stanovanj. Županstva so dobila nalog, da takoj ocenijo vsa učiteljska stanovanja in cenitve naznanijo šolskim referentom pri okrajnih glavarstvih. Da bodo občine na jasnem, za kaj gre, in da bodo vedele pravilno oceniti stanovanja, pri-občujemo na več vprašanj naslednja pojasnila. — Učiteljstvo prejema — kakor vsi državni uslužbenci — med drugimi prejemki tudi določeno stanarino. Šolski voditelji (ali sedaj »upravitelji«) imajo po veljavnih določilih povsod pravico do takozvanih naturalnih stanovanj v šolskih poslopjih, ki jih večinoma tudi imajo. V nekaterih krajih ima taka natu-ralna stanovanja tudi drugo učiteljsko osebje. — Glede vseh državnih uslužbencev, torej tudi glede učiteljev pa določa člen 39. službene pragmatike (zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih): »Kdor ima stanovanje od državnega ali samoupravnega telesa, ima pravico do stanarine samo v toliko, kolikor preseza stanarina, ld bi mu drugače pripadala, vrednost stanovanja, ustanovljeno po krajevnih razmerah.« Pri ocenitvah naturalnih učiteljskih stanovanj gre torej za to, da bo učitelj, ki ima tako stanovanje, prejel od države, toliko manj stanarine, kolikor bo znašala ocenjena vrednost njegovega stanovanja. — Zato priporočamo vsem občinam, da naj bodo pri ocenitvah rigorozne, pa tudi strogo vestne. Obsebi umevno je seveda, da je stanovanje v večjih krajih, v bližini železnic vredno več, nego v gorah, ki so oddaljene od cest in železnic ua desetine kilometrov. In da je stanovanje v novih šolskih zgradbah vredno več, nego stanovanje v krajih, kjer ni še šolskih poslopij in se mora učitelj stiskati po tesnih kmetskih sobah, ter je vredno tako stanovanje komaj 25 kron na mesec. Takih je še več celo v ljubljanski okolici. — Kakor rečeno: vrednost stanovanja se mora oceniti po krajevnih razmerah, ker določa tako tudi Davedeni uradniški zakon; in oceniti se mora vestno, brez pretiravanja. — Pri tem pa si ne moremo kaj, da hi ne opozarjali zopet na kričečo krivico, ki se godi ravno občinam že pri določilu navedenega člena uradniškega zakona. Občine so zidale šolo in učiteljska stanovanja, sedaj bo pa pobasal državni zaklad (fiskus) tisto razliko od učiteljske stanarine, za kolikor bodo ocenjena stanovanja. In vendar gre po pravici la razlika občini odnosno šolski občini, a nikakor državi, ki se ji o naših šolskih zgradbah niti sanjalo ni, in ki za nje ne prispeva niti ficka, temveč, vali vsa bremena za zidavo in vzdrževanje le na ramena občin. Mislimo, da ravnamo povsem pravilno, če opozarjamo občine in županstva, naj imajo pri ocenjevanju naturalnih učiteljskih stanovanj pred očmi tudi lo kričeče nesoglasje. Pomagajte našim v ruskem ujetništvu i Kmalu bo sedem let minulo, kar je konec grozne svetovne vojne in vendar nasi ljudje še sedaj stradajo in umirajo v ruskem ujet-ništvu. Ze ponovno smo opozorili javnost na neznosne razmere, ki vladajo med našimi ujetniki, zlasli onimi, ki se nahajajo v Har-binu. Mnogo jih je poročenih in imajo deco. Iščejo dela, pa ga ne najdejo, kajti konkurence s kitajskimi delavci ne morejo vzdržati in no dobijo zaslužka niti toliko, da b) preživljali sebe in svojo rodbino. Dejanske stradajo ter vsled pomanjkanja umirajo. Vsi koraki, ki jih je podvzel Oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani so ostali brezuspešni, Vse intervencije pri vseh mogočih oblastih so bile zaman. Edini način rešitve je še ta. da sami zberemo potrebne vsote, s katerim) se pomore ubogim ujetnikom, da se vrnejo ^ domovino. Njihova pisma so pretresljiva in polua obupa. Ljubljanski oblastni odbor Rde. čega križa zbira prispevke, ki se naj pošiljaj« bodisi po pošti ali po poštni hranilnici na račun št. 11.862, ali pa naj plačujejo v pisarn) predsednika, \Volfova ulica št. 5. Čim se na bere zadostna vsota, jo odpošljemo gospodu francoskemu konzulu v Harbin, da oskrbi ekspedicijo naših ljudi v domovino. Vsi oni ki ste sami prebili grozote ujetništva, ponuv j gajte in delajte propagando za to zbirko. V a i oni, ki ste izgubili svojce v ujekiwtvu, sponi nite se muk Vaših otrok in bratov in poma^ gajte onim, kojim se še pomagati da! Kaj pravijo Rusi o Štefanu Radiču. h Moskve poročajo: Nova politična orientacija Štefana Radiča je napravila v Moskvi najslabši vtis, tembolj ker je niso pričakovali, Prvim vestem niso hoteli verjeti in jih moskovski listi niso niti priobčili. Kasneje so sc vest izkazale kot resnične in javno mnenje se jc moralo udati. Šc danes se listi pečajo s tem predmetom, ki ga imenujejo »izdajstvo Ste-pana Radiča . »Pravda; pravi, da odpoved političnim idealom, kakor jo vidimo pri Radiču, nima zgleda v politični zgodovini nobenega naroda in da sc jc Radič odrekel svoji politični vezi zalo, ker ni imel poguma, da prenaša zapor, čeprav lc-ta ni bil druzega nego enostavna in začasna omejitev osebne svobode, in ker sc jc bal posledic procesa, ki bi se bil pa razblinil v milni mehurček. Radič — pravi »Pravda« — sc more primerjati človeku, ki sc je s pleči uprl ob zid, da bi podrl zgradbo, pa sc je ustrašil drobcev apna, ki so padali okolu njega. Rekordni posel Triglava je dosegel v slovenskih planinskih krogih dobro znani železniški nadzornik v p. g. Alojzij Knafele. Zadnji četrtek je, prispel 65tič na vrh Triglava, Ker obhaja g. Knafele letos 66. rojstno leto, se bo podal še enkrat na vrh Triglava, tako da se bodo vzponi na Triglav ujemali s številom rojstnih let. G. Knafele je neumoren gospodar koče pri Triglavskih jezerih ter načelnik markacijskega odseka, kateremu na-čeljuje že dolgo vrsto let z velikim uspehom. Trbovlje. Kmet. podružnica ima v nedeljo dne 9. avgusta t. I. ob 3. uri pop. v trboveljski šoli redni občni zbor, na kar se opozarjajo vsi podružnični člani. Na dnevnem redu obč. zbora so tudi volitve novega odbora. — V pondeljek dne 10. avgusta se bo vršil prvikrat v Trbovljah kramarski in živinski sejem, na kar opozarjamo posebno naše okoličane. Ta sejem se bo vršil odslej stalno vsako leto. Državno zdravilišče na Golniku sprejme več privatnih bolnikov s pljučno tuberkulozo v I. in II. Stadiju v lečenje. Neozdravljivi bolniki se ne sprejmejo. Dnevna oskrbnina od 100 do 140 Din. Drugih izdatkov ni nika-kih. Zdravilišče leži 500 m nad morjem ob južnem vznožju Storžiča, 5 km od železniške postajice Križe (proga Kranj-Tržič), ima milo, subalpinsko podnebje brez megle, čist zrak, obsežne gozdove. V novi zgradbi so higienske sobe /, največ 6 posteljami, lasten vodovod, lastni vozovi za prevoz s kolodvora. Zdravljenje po modernih načelih (pneumo-thorax, tuberkolin itd.). Ležalne kure. Hrana obilna in prvovrstna petkrat na dan. Informacije in prospekt daje uprava zdravilišča. Prošnje za. sprejem, pravilno kol kovane, opremljene s predpisanim zdravniškim izpri-čevalom, je vlagati na velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani. Dr. Haus ordinira od sedaj vsak dan od 8. do 10. in od 3. do 5. ure Poljanska cesta 16 (Jožefinum). V soboto popoldne in v nedeljo ni ordinacije. 5007 Razpis župnije. Z okrožnico z due 29. julija t. 1. je bila razpisana župnija Sv. Križ pri Litiji z zaključnim rokom 20. avgusta 1925. Zahvala. Ob čssu mojega odlikovanja z zlato kolajno sem prejel obenem ludi lepo vsoto 2000 kron podpore po umrli moji soprogi od društva upokojenega učiteljstva Slovenije v Ljubljani. Prisrčno se zahvaljujem temu skrbnemu društvu in pristop vsem učiteljem priporočam, ker ono res človekoljubno deluje. — Janez Škerbinc, uadučitelj v Višnji gori. Opozarjamo na današnji oglas: Avtopro-met na progi Blagovica—Ljubljana. Vam vsem, ki radi pojeste kaj dobrega, a še ne poznate Pekatct , hodi povedano, da jo to izborna jed. Izbirajte po Vašem okusu. Dobe se ne le makaroni, nudelni in špageti, ampak obilo vrat /,a juho in prikuho. 424« NEOSAN-krema napravi usnje elastično in neobčutljivo proti vremenskim vnlivom. 1029 ZA MILOŠČINARJE JUŽNE ŽELEZNICE. Vprašanje narodnega posl. Franjo Ž e b o t a na gespoda ministra saobračaja v zadevi milošči-narjev bivše južne železnice. Gospod ministerl Ob ustanovitvi proviztfjskega fonda za delavce južne železnice se niso siprejeli za 'člane oni, ki so bili stari preko 36 let. V cir-kul&rju iz 1. 1909 pa je družba južne železnice na zahtevo osobja privolila v to, da plača tem delavcem, ako so nesposobni za delo, iz svojih sredstev »miloščino« v višini po Statutih fonda, ne da bi ti delavci sploh kaj plačali. Rimski akord določa v § 17, točka 6., da se pri odločanju o miloščinah, penzijah in provizijah sprejmejo ali obstoječe norme državne železnice ali pa bivše južne železnice. Navzlic temu, da imenovani člen Rimskega akorda, oziroma podpisani protokol k k temu členu določa, da se naj ta točka tolmači v korist osobju, je vendar ministrstvo za socialno politiko ustavilo oziroma prepovedalo taikozvane miloščine, češ, da država v smislu ustave ne sme dati nikakih miloščin, dajatev itd. iz državnih sredstev, ako niso utemeljene v zakonu. Ker pa je Rimski akord s podpisanim protokolom s finančnim zakonom 1924-25 postal zakon, ima minister pravico, da tolmati le odločbe na boljše za osobje in prizna, oziroma določi miloščine za bivše južnoželezni-ike delavce. Z ozirom na navedeno dovoljujem si Vas, gospod minister, vprašati: 1. Ali srte pripravljeni po podpisanem protokolu § 17, točita 6., tolmačiti v dobro osobju in nakazati miloščine? 2. V slučaju, da s tem niste zadovoljni, hočete ld se za to zavzeti, da se v finančni zakon o dvanajstinah za avgust — november letos vnese poseben člen, ki naj določa, da se onemoglim delavcem bivše južne železnice, dalje bivše avstr. drž. železnice, bosanskih in dr. železnic izplačuje miloščina z draginjsko doklado po normah provizijskih fond-ov, ki so v teh pokrajinah obstojali oziroma še postaje. Prosim za pismen odgovor. Z izrazom spoštovanja 13. jula 1925 L Beograd. Franjo Žebot s. r. narodni poslanec. Proti odebelosti deluje s kolosalnim vspehom samo Vilfanov čaf. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. P . aja Laboratorij Mr. 0. Vilfan, Zagreb,Tlica 204 iz Ljubljane. Delavski mladinski zbor. Danes ob 9. do-pttldne zboruje v dvorani »Rokodelskega doma« »Krekova mladina«, kat. delavska mladinska izobraževalna organizacija, ki ima svoj 4. redni občni zbor, ki vsebuje zelo stvaren dnevni red. Ta najmlajša organizacija našega slovenskega delavstva, ki si je z zgleda vrednim požrtvovalnim delom prebila led v javni svet, si je na letošnjem I. kongresu kršč. socialistov v referatu g. Ante Kordina postavila lep program in lep smoter. Ko ga bo točko za točko izpolnjevala, bo imelo korist od nje celokupno delovno ljudstvo. Želimo, da bi zbor potekel kar najbolje, da bi se mladina do cela navdušila za ideje krščanskega Sbfcializma in da bi šla neustrašeno po ravni $8ti na delo. Slovenska narodna noša za kraljeviča Petra. Tvrdka Peter Kozina je na Aleksandrovi cesti št. 1 razstavila v izložbenem oknu narodno nošo za kraljeviča Petra. Zraven narodne noše so tudi lični škornjčki, katere je izdelala tovarna Peter Kozina. Orel Krekovo - Trnovo. Ena izmed posebnih točk javne telovadbe orlovskega odseka Krakovo - Trnovo bo najnovejše vrste »s t a f e t n i tek«, ki bo gotovo vzbudil splošno zanimanje gledalcev. Zato pa danes ob pol 4 vsi v Trnovo! Poročil sc jc včeraj g. ing. Janko Kavčič, vseučiliški asistent, z gdčno Emico Ore-hek, hčerko g. rF. Orehka, ravnatelja Vzajemne posojilnice v Ljubljani. - Iskreno čestitamo! Upokojen je na lastno prošnjo sekcijski načelnik pri finančni delegaciji v Ljubljani g. dr. Al. Ran t. V zasluženi pokoj sta z včerajšnjim dnem stopila gg. Anton Molka in Fran Klančičar, magislratna slugi, in sicer prvi po 42 letnem, drugi pa po 40 letnem zvestem službovanju. Ar.aliabeiski tečaj. Analfabetski tečaj vojakov 16. topniškega polka v vojašnici Dr. A. Gosar s. r. Fran Smodej s. r. Fr. Kremžar s. r. Jos. Škoberne s. r. Štefan Falež s. r. Grand-hotel Sv. Janez ob Bohinjskem je-reru. Počenši s 1. avgustom t. 1. bodo znižane cene sobam v hotelu Sv. Janez ob Boh. jezeru za 20% vsem onim gostom, ki se bodo mudili tu čez 8 dni. Izborna celodnevna prehrana se računa po izbiri od 50 do 80 Din za osebo, tako da bo znašala celokupna preskrba, vštevši stanovanje za osebo od 73 do 110 Din na dan. Hotel Sv. Janez slovi že od nekdaj kot prvovrstni hotel, vsled česar ta njegov korak prav posebno pozdravljamo. kralja Aleksandra se zaključi v soboto, dne 8. avgusta t. 1. ob 15. uri z javnim izpitom. Vojake sta poučevala gg. učitelja: Matija Lav-renčič in Ulrik Pavlica, ki sta tekom več let izučila po trudapolnem delu že na stotine vojakov v splošno zadovoljnost oblasti in vojakov. Dozorelo grozdje ▼ Ljubljani. Na vrtu v Kolodvorski ulici št. 11, je presajena zgodnja trta iz Srema, ki žc tretje leto ob Jakobovem dozoreva. Tega leta je rodila trta veliko več grozdja in je že dozorelo. Gojitelji in prijatelji trt si lahko pri vrtnarju zrelo grozdje ogledajo vsaki dan do petka 7. avgusta. Srečne dame malih nog! Darnski čevlji 34—36: platneni 80 Din rjavi špangarji, pravi ševro 140, semdš vseh barv 150, lakasti 195, otroški špangarčki in sandalce 18/25 25 Din. Edino samo pri >V0IKA« v Ljubljani, Krekov trg 10. Priporoča se cenjenim gostom gostilna >pri Pavšeku« na Martinovi cesti. Točijo se izborna štajerska, bizeljska, dolenjska in dalmatinska vina. Izborna kuhinja, kavarna, krasna terasa, vrtni prostor za balinanje ter lepi notranji prostori. V nedeljo popoldan koncert. Sprejemajo se abonenti po jako nizki ceni. (4988) Krasne otroške in damske obleke priporoča Krištolič - Bučar, Ljubljana. Uhan, sestavljen iz 2 večjih briljantov se je izgubil v mestu. Pošten najditelj se prosi, da ga odda proti dobri nagradi na policiji. (4966) Zoper mole najboljše sredstvo Tarmol izdeluje Chemotechna, Mestni trg 10. r m suha edino sredstvo proti muham in vsem drugim mrčesom. == Dobi se povsod. ===== pa i ic jmmn Iz štajerske. Mliidirska dneva priredi Prosvetna zveza v Mariboru dne 15. avgusta po poznem sv. opravilu, in sicer: naLožnem za rogaško dekanijo in pri De v. Mar. na Kamnu za vuzeniško in marenberško dekanijo. Na vsakem govori po en odposlanec Prosvetne zveze ter po en zastopnik moške in po ena zastopnica ženske mladine. Na Ložnem govori kot odposlanec Prosvetne zveze tajnik g. M. Kranjc, loot zastopnik moške mladine g. M. Napotnik, kot zastopnica ženske mladine gdč. M. Bercetova; pri Devici Mariji na Kamnu pa kot odposlanec Prosvetne zveze podrav-natclj semenišča g. Jos. Krošl, kot zastopnik moške mladine g. Šedivy, kot zastopnica ženske mladine gdč. M. Činžarjeva. Želimo, da se mladina polnoštevilno udeleži te mladinske prireditve, kjer bo dobila nove vzpodbude za svoje nadaljnje delovanje in kjer se ji bo vzbudilo novo stremljenje za lepšim in višjim. Slivnica pri Mariboru. Naše izobraževalno društvo je začelo zopet prav živahno delovati. Zadnji čas se je na prizadevanje predsednika g. Lešnika društveni dom tudi znotraj okusno prenovil, za kar gre hvala našim požrtvovalnim članom, posebej pa še g. Antonu Kolmanu, ki je vso dvorano skoraj zastonj poslikal. — V nedeljo dne 2. avgusta in 9. avgusta se pa predstavi pod spretnim vodstvom gospoda organista Vek, Kovača spevoigra Kovačev študent, nastopi tudi naš znani moški pevski zbor, ki se je zadnji čas zopet pomnožil. Vabimo vse prijatelje poštene zabave, da se te prireditve v lepem številu udeležijo. Zasuta proga. V petek zvečer je nevihta v savinjski dolini zopet povzročila železniški progi veliko škodo. Pri Hudi luknji se je utrgal velik kompleks zemlje, ki leži nad progo in je isto zasul, tako da ni mogel popoldanski vlak odpeljati iz Velenja dalje. Tam je čakal ta vlak nad 2 uri, da so med tem časom v l naglici došli delavci progo očitili in zemljo ! odstranili. S tem vlakom se je peljal tudi g. škof dr. Karlin na birmovanje v okolico Slo-venjgradca in je vsled tega moral na postaji v Velenju v spremstvu celjskega g. opata Ju-raka čakati na vpostavitev želez, prometa. Nova žaga zgorela. V Slovenski Bistrici je v petek pogorela popolnoma na novo po-! stavljena velika parna žaga, last g. Jos. Kir-biseha iz Celja. Žaga je imela en polnojar-menik, samico in stroj za rezanje lesene volne, na skladišču pa je bilo še preccj lesa, ki ga je tudi precej pogorelo. Škoda jc velika. Požar je bil baje podtaknjen in je škoda seveda ogromna, ki je pa, kakor se sliši, vsa pokrita z zavarovalnino. EKCELL^ najboljši in vendar najcenejši stroj rodbino in obrt. — Nadomestni deli za vse stroje. I. Goreč, Ljubljana palača Ljubljanske kreditne banke. IZ MARIBORA. Renovacija notranjosti mariborskega gledališča. Kakor je »Slovenec« ie poročal, se bo tekom teh počitnic mariborsko gledališče renoviralo. Te dni začno renovirati notranjost gledališča, in sicer po načrtih mestnega stavb, urada. Parter se preuredi, in sicer tako, da se ločijo sedeži od dijaških stojišč. Slednja bodo imela svoj vhod tam, kjer je sedaj, med sedeži in stojiščem pa se postavi nova ograja. S tem bo ustreženo vsem onim, ki so v zadnjih vrstah tako težko prenašali pritisk od zadaj stoječih, ki so hrbte prednikov včasih uporabljali naravnost za oporo. — Zadnji dve vrsti sedežev se odstranita, nadomestita pa tako, da se v parterju postavijo cele vrste brez prehoda po sredi. Stojišča ob straneh izginejo. Vhod v parter bo levo tn desno, in sicer na onem mestu, kjer je sedaj na vsaki strani loža št. 3. Vsi sedeži in lože bodo na novo preoblečeni. Preslikali bodo tudi železni zastor m po možnosti tudi scenlčni. Na galeriji se vstavi na vsaki strani še 9 sedežev. Popravijo tudi tla parterja, enako hodnike. Stroške bo krila mestna občina. Drugi še preostali nedostatki se popravijo drugo leto, ker zaenkrat za vse ni zadosti kredita na razpolago. S tem bo dobilo naše gledališče novo lice in bo menda enkrat konec preziranja in samolastnih postojank, — Mestna občina je v tem letu enako popravila vse svoje stavbe. Čez počitnice bo popravljeno ln prebeljeno tudi naravnost že divje - romantično poslopje realke. — Tudi drugod popravljanje ne zaostaja. »Slovenec« je že poročal, da je Anglo-banka ukinila svojo podružnico v Mariboru, ki je imela svoj prostor na križišču Slovenske in Gosposke ulice. Ti prostori se sedaj predelujejo za trgovske prostore. Kakor smo se informirali, bodo imele ▼ njih svoje prostore sledeče tvrdke: trgovina z muzikalijami Pere, trgovina s papirjem Zlata Brišnik in cvetličarna I. Welt. Kam so šli Mariborčani na počitnice? Mesto je prazno; »die was haben«, so jo od-kurili v italijanska kopališča in letovišča Gra-do, Opatijo, Benetke ... Zanimivo je, da ni mogoče dobiti v nobeni banki efektivnih liri Iz poročil letoviščarjev posnemamo, da se jim dobro godi m da užitki niso predragi. Opomin »Orjune«, ki je pred sezono grozila zlasti »narodnim damam«, da bo brezpogojno objavila imena onih, ki gredo na Laško, namesto v Dalmacijo, ni imel uspeha. Kdo se sploh še kaj zmeni za »Orjunol« Znižanje abonementa so dočakali aboni-ranci v restavraciji Gambrinos. Kosilo in večerja staneta dnevno 52 kron, in prideta menda kmalu na 48 kron. Tudi uradniška menza upa, da bo kmalu mogla iti še pod ta znesek. Kje so pa druge restavracije? Ljudje božji, dajte po noči miri V Orož-novi ulici je bil prizor, ko je proti jutru napočil 30-ti avgust, da je nudil žc malo preveč »veselja«. Verjamemo, da je družbi šlo od srca, ki je celo pred stražnikom javkala: »Olga, Olga, le ti si moj ideal« — mislimo pa, da ulice ob tem času niso nikak »Seufzerallee« in da se taki občutki dajo povedati tudi tako, da ne bo pri tem cela ulica po konci! Društvo katol. mojstrov v Mariboru je imelo sejo, na kateri so predvsem sklepali o tem, da si v Mariboru postavijo lasten dom. Želimo, da inicijativa ne odneha. Končni spored proslave 70 letnice društva rokodelskih pomočnikov v Mariboru bo sledeči: Proslava se vrši 5., 6. in 7. septembra. Napovedana uprizoritev Calderonovega »Stanovitnega kraljeviča« odpade, ker do tega časa še gledališče ne bo popravljeno in bo gotovo šele proti koncu septembra, sezona se pa začne v sredi oktobra. Namesto te predstave bo ta dan pozdravni večer s ko-merzom v dvorani Zadružne gospodarske banke. Dne 6. sept. bo ob 8 sv. maša, ob 10 slavnostno zborovanje v banki, ob pol 12 zborovanje pomočnikov; popoldne ob 3 pa bo koncert. Dne 7. sept. priredi društvo za udeležence izlet v Falo, kjer bodo lahko ogledali elektrarno, nato pa izlet v dveh oddelkih, in sicer na Sv. Duh in v Puščavo. »Jutro« in tnjski promet v Mariboru. V »Jutru« z dne 31. julija objavlja »Jutrov« dopisnik poročilo o tujskem prometu v Mariboru. Po podani statistiki pride do nepovolj-nega rezultata in konstatira, da je tujski promet v Mariboru slabo razvit. Do tu je vse v redu. Brihtna glava pa stori svoj običajen logični sklep: Kriv je klerikalni župan dr. Leskovar! Eto! Ko je pred dvema mesecema nastopil službo knjigovodje mestnega elektr. podjetja g. Barlc in je nevihta pokvarila tok, je bil po »Jutru« kriv knjigovodja »klerikalec« Barle. On bi bil po »Jutru« moral loviti strele po zraku. Ker je Drava mrzla, blatna, se tu in tam dobijo v njej črepinjc in se kdo vanje obreže ter je Drava sploh neprikladna za kopališče, si izmisli brihtna glava: »klerikalni« župan dr. Lcskovar je kriv, da ne teče skozi Maribor gorka, čista, nederoča Drava. Ker je družba »Vacuum oil Compagny« napravila pred Zadružno gospodarsko banko reservoar bencina za avtomobile in je na tej napravi angleški napis, so temu krivi zopet »klerikalci«. Jutrovec besede »vacuum« ne more prenestil (Oni že vedo, zakajl) Ce ni v Mariboru dovolj stanovanj na razpolago, so seveda temu krivi zopet »klerikalci«. Jutro- Kolefd vec je ta logičen. SLS se rekrutira iz ljudi, ki nimajo premoženja, da bi zidali palače in vile. Če bi vsi ti najemniki zidali svoje hiše, bi gotovo bilo več stanovanj in — mirna Bosna I Nekaj pa je bilo morda le resnice v zadnjem stavku »Jutrovega« navedenega po-ročila, namreč strah pred širitvijo SLS v Ma.. riboru. »Jutro« sicer mora po navadi reči, da na račun »Narodnega bloka« — po domače hi se pa reklo to: na račun mariborske ne^ delavne demokratarije. To pa je res! In tema so res krivi »klerikalci« in malo pa tudi VI, gospodje »liberalci«. Ponovimo vam še eni krat: delajte, delajte, prilike dovolj! Dne avgusta je občinska seja, 8 svojih zastopnikov imate v občinskem svetu — ergo, vas čaka-t mol — Vašega abstraktnega dela smo pa ža siti do grla! Poroke v Mariboru. V soboto dne 1. av-j gusta sta se v frančiškanski cerkvi poročila g. Kralj Herman, železniški uradnik, z gdčno Breznik Ivanko, zasebnico v Mariboru. Da-nes, 2. avgusta se istotam poroči g. Pregelj Rudolf, gimnazijski profesor v Murski Sobotij z gdčno Rapotec Stano, poštarico v Mariboru, Bilo srečno I Jesensko zasedanje mariborske porote se prične 14. septembra. Zasedanje bo krajše in po sedaj znanih slučajih, ki pridejo pred poroto, bo lahko en sam policijski organ vzdr-t ževal red in varoval sodnijo pred pobijanjem šip. Sejmsko poročila. Prignali so: 17 konjev, 12 bikov, 252 volov, 471 krav in 18 telet Poi vprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 28. julija 1925 so bile sledeče: de-! beli voli 1 kg žive teže od 8.50 do 9.25 Din, plemenski voli 1 kg žive teže od 5.50 do 6.50 Din, biki za klanje 1 kg žive teže od 6.50 d 8 Din, klavne krave, debele 1 kg žive teže 5.75 do 7 Din, plemenske krave 1 kg žive te-j že od 4.50 do 5.50 Din, krave za klobasarjci 1 kg žive teže od 3 do 4 Din, molzne krava 1 kg žive teže od 4.50 do 6.50 Din, breje kra-j ve t kg žive teže od 4.50 do 6.50 Din, mlada! živina 1 kg žive teže od 6.25 do 7.50 Din* Prodalo se je 415 glav, cd teh 206 za izvoz, in sicer: 31 glav v Italijo, 175 glav v Nem, Avstrijo. — Mesne cene: volovsko mesto 101 do 19 Din, telečje meso 12.50 do 19 Dii^ svinjsko sveže meso 15 do 30 Din za kilogram, kupite najbolje in najcencšje pri tvrdki J^ palača »Ljubljanske kre- m cioir^cai,ne bankc*in ^p0- svetska cesta 14. Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalogi! ~ IZ CELJA. ~ Celjska ekspozitura Orlovske podzveza priredi dne 23. avgusta t. 1. na Vidmu svoj posavski tabor, na katerega opozarjamo že sedaj vse prijatelje našega mladinskega giba-j nja. Pričakovati je ogromne udeležbe od stra-< ni domačega prebivalstva, ki se že sedaj z velikimi žrtvami in s še večjim veseljem pripravlja na ta mladinski praznik. Nestalno vreme, ki je v zadnjih dneh zavladalo v Celju in okolici, zna Imeti za tujski promet neugodne posledice. Vreme se dnevi no menja, kar dotoka tujcev v naše mesto nič kaj ne pospešuje. Savinja je po dnevnih nalivih vsa motna in blatna, tako da je kopanje v isti popolnoma onemogočeno. Razpis mesta. Pri okrožnem sodišču je razpisano mesto višjega pisarn, oficiala, Ob-j enem so razpisana tudi vsa druga mesta pi-i sarniških uradnikov, ki bi bila med časom tega razpisa postala prosta. Prošnje je treba vlagati do 1. oktobra letos pri predscdništvy okrožnega sodišča v Celju. Premestitev uradov. Vsled odredbe minii strstva trgovine in obrti je premeščen iz Cei Ija v Maribor Urad za pospeševanje obrti, kakor tudi Obrtno - zadružno nadzorništvo, Urada sta prenehala uradovati v Celju z dnem 30. julija. Tudi znak centralizma. Upliv novega stanovanjskega zakona se v gotovem oziru pojavlja v blagodejnem smislu. Dodeljevanje stanovanj se vsled objektivnosti sodnikov, med katerimi se nahajajo tudi poklicni sodniki, izvršuje le po stvarnih v zakonu utemeljenih razlogih. Zato jc pritožb do sedaj pri našem sodišču zelo malo. Morda bo stanovanjski zakon tudi pripomogel do tega, da bo sedaj več stanovanj na razpolago. V zadnjem razglasu je bilo razpisanih kar 24 praznih stanovanj in se že spet čuje, da bodo razpisana kmalu nova stanovanja. at¥je FIUP bGRIčI v Novem mestu JE ZOPET OTVORJEN. Um IZ PTUJA. Poslanec Vesenjak je posredoval pri novem prosvetnem ministru g. Vukičeviču za ohranitev vseh razredov ptujske gimnazije. Kakor prejšnji, tako mu jc tudi sedanji minister prosvete zagotovil, da ostane ptujska gimnazija neokrnjena. Župan dr. Scnčar je sedaj na dopustu ob Jadranskem morju. Nadomestuje ga g. podžupan Blažek. Žrtev Drave. Poročali smo že, da sta se pri kopanju vozila v sandolini dva fanta po Dravi in da je 1 izmed njiju pri tej priliki utoi O Jt£lJJLO" dišave v zavojih so najboljše! {lil- Ponesrečenec se je pisal Bratuša in je bil trgovski vajenec v manufakturni trgovini g. Cviklna v Krekovi ulici. Trupla še niso našli. Navadno vrže Drava mrliče na prod pri Sv. Marjeti na Ptujskem polju. Električna razsvetljava ptujskih ulic bo jadostna, tako da se ne bo uresničilo prerokovanje nemške pesmi, ki pravi: »Und in Pettau homs eing'fiihrt das elektrisehe Licht, damit man in Finstern die Gas'lomman sicht*. Smn. - isviei SOBE z razgledom na jezero 15 do 20 Din za osebo, PENZIJA 60 do 62 Din. FELIKS SELJAK. Iz ie Jefremov v drugi izdaji. V Bos. Brodu so te dni razkrinkali Čeha Franca Kopecke-ga, ki je sedem let zavzemal mesto blagajnika v raznih državnih uradih, a ni nikdar obiskoval nobene srednje šole. Državno službo jo dobil ns podlagi ponarejenih izpričeval. Doma je iz Liberca na Češkem. Nesreča na novosadslcem letališču. Letalski častnik Vladimir Sebalin se je 30. m. m. na novosadskem letališču dvignil .1800 m visoko. Tu se mu jo užgal motor. Dasi ga jo plamen žgal v obraz in roke, je častnik ohranil hladnokrvnost in se spustil na tla; ogenj so je pa tako hitro širil, da je bilo letalo v plamenih, predno je doseglo zemljo. Časinik je v zadnjem hipu skočil iz letala. Težko opečenega so prenesli v bolnišnico. Znižanje rudarskih piač v Besni. Ravnateljstvo državnih rudarskih podjetij v Bosni je odpovedalo kolektivno pogodbo delavcem v državnih rudnikih. Istočasno jc delavska zbornica v Sarajevu sklicala konferenco delavskih zastopnikov, na kateri bodo razpravljali o novi kolektivni pogodbi temeljem znižanih plač. Konferenca se vrši 17, in 18. avgusta letos. Za velikega župana v Osjeku je imenovan dr. Ljudevit Gaj, bivši podžupan v Požsgi. Štrajk v Brodu. V lesnih podjetjih »Sla-veks« in Slavonija« v Brodu je delavstvo začelo štrajkati, ker so jim znižali plače za 10 odstotkov. Štrajka 300 delavcev. Novi konzulati na Sušaka. Na Sušaku ustanove svoje konzulate Nemčija, Anglija, Italija in Chile. Iz Primorske. V smrt iz malovemosti. Po »Piccoliu posnemamo: V Gorici je v samomorilnem namenu skočila v vodnjak in se ubila 221etna Marija Širca. Potegnili so še živo iz vodnjaka, a je kmalu nato izdihnila. Po splošnem prepričanju je dekleta pognala v smrt misel, da jo je njen ženin, Mirko Slavič, zapustil. Leta je bil namreč brez sledi izgiuil iz vasi. Tisti dan pa, ko je Marija izvršila samomor, se je ženin vrnil domov z namenom, da jo poroči in vzame s seboj v nek ikraj blizu Ljubljane, kjer si je bil našel zaslužek. občinskega odbora se vršijo od zadnjih občinskih volitev zelo redko, komaj enkrat na tri mesece. Prav po predpisih in paragrafu občinskega reda, kaj nc da? To morajo biti gotovo zelo dobre in zdrave razmere v občinskem gospodarstvu... V 170. štev. »Jutra« le bila po zaglaviem »Sodišče* notica o nerodnostih pri Čevljarski zadrugi v Tržiču. Ker »Jutro« gleda te nerednosti skozi strankarska očala, zato hoče grehe svojih ljudi naprtiti »klerikalcem«, češ »klerikalna« veljaka sta gg. Štefan Demšar in Kari Golmajer. Kritika v tej notici je čisto na mestu. Mi samo ugotavljamo, da se imenovana ne moreta šteti niti med somišljenike SLS, kaj šele za veljake. G. Golmajer je nastopal pri zadnjih volitvah kot agitator za Narodni blok in SDS, je orju-naš in se v uniformi udeležuje njenih izletov in prireditev ter javno in slovesno izjavlja, da je pristaš SDS itd. Istotako se ne more šteti za »klerikalnega« veljaka Štefana Demšarja. Ako se tako javno sam ne proglaša za pristaša SDS, kakor njegov tovariš Golmajer, že ve zakaj. Občuje pa vedno z veličinami demokratov in že več let ne zastopa SLtS v nobeni javni korporaciji, ker se je že zdavnaj izkazalo, kako rad paktira z demokratsko gospodo. Sicer pa tržiška javnost iiak dobro pozna oba gospoda In zato ve pravilno oceniti »Ju-trovo« podtikanje. lveni vestnik. Sv. Primož r.ad Kamnikom. Starodavna božja pot na cerkev sv. Primoža in Felecijana cobi nova zvonova. Radi tega bo 9. avgusta ob 10 pri sv. Primožu sveta maša s cerkvenim darovanjem. Romarji so za ta dan uljudno vabljeni, da nohite k sv. Primožu. Dr. J. WiUig -ovi spisi o-ssojeui. Obsojeni in v indeks prepovedanih knjirj so uvrščeni z rimskim odlokom z dne 22, julija 1925 naslednji spisi dr. J. V/ittiga, rednega profesorja bo-g oslovske fakultete v Vrstis'avi (Breslnv): 1. Die Erlosten (Hochland 1922). — 2. Meine »Erlosten« in Bussc fHabelschwerdt). — 3. Herrgottwissen von VVegrain fFreiburg, Her-der). — 4. a) Das allgemeine Priestertum; b) Dic Kirche als Auswirkung der christlichen Seele (v knjigi Kirche und Wirkiichkeit. Jena 1923). — 5. Lcben Jesu in Palastina, Schlc-sicn und andcrswo. fKempten, Kosci). Orlovski vestnik. Vsi dijaki, ki so se prijavili za 14dnevni opisi. Bled. Zopet novost na Bledu! Po cestah fiodi par mož v temnomodrih uniformah, podobnih mornarskim, le da se jim "na čepicah blišči napis »Informator«. Do sedaj te službe ni bilo na Bledu, pokazala pa se je najbrž potrebna zato, ker je občina krstila ceste in dala napraviti tablice na hiše, kar je povzročilo tako zmešnjavo, da se tujci ne morejo orientirati, kajli hišne številke si slede v čudnem redu, ali bolje v nobenem redu. Človek bi mislil, da ima prva hiša <>b novi cesti številko 1 in_ potem po vrsti. Na Bledu pa to ni tako. Tu je red poljuben za 180 pride n. pr. 90 ali za št. 59 — 116 itd. Tudi drže nekatere ceste skozi dele dveh vasi. Treba je torej informatorja, da tujcu pove, kje se nahaja ta in ta cesta, ozir. kje jc ta ali ona hišna številka. Tudi nc ve vsakdo, kje je »Park-hotel«, ki se je prej imenoval »Hotel Malnar«. Treba bo letoviščarje opomniti tudi na razgledni stolp in iim pokazati pot gori, kajti ta jc tako skrita, da niti vsi domačini ne vedo zanjo. Če kdo misli, da bi lahko redarji dajali talca pojasnila, se korenito moti. V prejšnjih časih, ko je Bled obiskovalo trikrat toliko tujcev kakor sedaj, so ti lahko sami našli, kar so potrebovali ali spričo velikih izprememb na Bledu to ni več mogoče! Kam bo pripeljala taka noblesa občino Bled, to vsak pameten človek lahko uvidi, le tisti gospodje ne, ki imajo blagajne v rokah, Dvomimo pa, da bi bile le-te tako polne, da bi jih nc bilo mogoče drugače izprazniti, kakor s takim gospodarstvom. Tržič. Tržičani že nestrpno čakamo dekreta, da se naš trg proglasi za mesto. Mi bi radi veljali za meščane s posebnim ozirom na to, da bi bili tudi deležni dobrot, katere uživajo prebivalci drugih mest. Na primer ccne mestu so po drugih mestih izdatno nižje nego v našem trgu kljub temu, (la je cena živini tako padla. Občinsko klavnico gradi gospoda večine občinskega odbora že pot let, pa še danes ne mere služiti svojemu namenu. Imenitna bo pač, kadar bo izročena v obratovanje. .:aj pa je tudi žc požrla ta stnvba nekaj sto tisočakov iz obč. blagajne. Otvoritev bo gotovo slovesna z govorom kake veličine občinskega odbora češ, kakšna socialna ustanova je to. — Občina popravlja tudi staro poslopje dekliške osnovne šole. Dokler je eksi-stiral kraj. šolski svet, kateri je bil v »klerikalnih« rokah, je za to popravo imela gluha ušesa liberalno-socialistična gospoda na našem magistratu. Pa ie g. dr. Žerjav enkrat posvetil v to kleriknlno gnezdo pri kraj. šol. svetu ter ga temeljito prav po demokratsko reformiral. Zato pa bo naš trg toliko lepši, ker bo imel popravljeno šolsko poslopje, za-kar je bil pač že skrajni čas. Kadar bo dovršena poprava in pa klavnica izročena prometu, takrat pa bo tudi naš trg proglašen za mesto. To sc bode klicalo: »Živijo Tržičani meščani!« Gospod župan pa bo imel eno zaslugo več. če še nc celo odlikovanje, — Seje sportnfk. Kdor Prago pozna, ve, kaj je to. Proti ze- , lo močnemu Poljaku Najuhu je igral Koželuh 6:4,! staji prosite za moker žig na vozovnico, katero je hraniti — toraj ne oddati na izhodni postaji, ker velja ista za nazaj. — Bog živi! Tekmovalcem za prvsnstvo Gorenjske v lahki atletiki. Za prvensko Gorenjske v lahki atletiki so razpisana štiri častna darila, ki se bodo izročila zmagovalcem po končani javni telovadbi o priliki III. gorenjskega, orlovskega tabora v Radovljici dne 9. avgusta 1925. — Orlovska Podzveza E. Kranj. Turistika in šport. SPORI:« ri?r)GLED. Prusko zdravstveno minisirstvo je predpisalo sest vaj, ki jili morajo učenci v šolah vsako leto napraviti in po katerih se bo sodil njih telesni razvoj. Vaje obsegajo dva teka, dva skoka iu dva meta; letos bodo z nami začeli. V zadnjem »pregledu« smo rekli, da so bili Uruguayci v Barceloni za slovo od Evrope poraženi 0 :1. Takoj po porazu ao pa šii še enkrat v boj in sicer proti kombiniranemu moštvu najmočnejših dveh španskih klubov, Evropa in Barcelona, 6 -f 5. To je skoraj ;~to kakor španska rep rez ea-• ' tanca. Ko so nastopili znameniti Samitier, Pierra, Saneho, VValler in Plattko, jo vsakdo računal z veliko zmago Špancev, prišlo je ',>a drugače. Prvih 20 minut so fePi res Španci bc?j:-., nato so pa prešli Uruguayci k svoji znani kombinat'iiski igri in so dosegli še v prvem polčasu 2 : 0, v drugem pa tudi 2 : 0, torej skupno 4 :0. Največji uspeh Uruguavcev je bil vtis, ki so ga pustili čudeči se Evropi. Nemški lahki atlet dr. Peltzer je pretekel v Stockholmu 800 m v sijajnem času 1 Naj- znamenitejše je to, da ;-ia za Pellserjem mogla postaviti Šved Svensson v 1 : 33'5 in Holandec Pau'en v 1 : 5C-7 nova dva deželna rekorda, švedskega in holandskega. Torej je morala biti konkurenca ve* prvovrstna. šs Švicarja Martina je manjkalo, pa bi bil gotovo dosežen nov svetovni rekord, ker jo Mariin najresnejšl Peltzerjev konkurent. Čas 1 : 52'S je najboljši letošnji čas na razdaljo 800 m, vključno Ameriko. Svetovni rekord Mereitkov leta 1912. v Siocholmu je 1 : 51'0. — Komaj smo se dobro oddahnili spričo Ilubbardovegn skoka v daljavo 7-735, že smo brali nekaj drugega, presenetljivega: 7-386 ml Nov svetovni rekord; dosedanji Le Gendreov je bil T'705. Neštetokrat je skočil Ilubbard letos čez 7-50, 13krat čez 7-62, par-krat je bil rekordu čisto blizu, slednjič ga je prekosil. Zanimivo je, da je mali črnec dosegel ta ve-likanski uspeh šele tedaj, ko je začel gojiti svoj stari sprinterski talent; saj je isli dan, ko je napravil novi rekord, pretekel 100 yardov v 9 8! Sedaj sa bo pa začelo; kajti Le Gendre bo gotovo r-pet treniral in če je pognal svoje ogromno telo i-'ea 7-765 m, ga bo morda tudi še čez 7-90 itd. Kmalu bomo čez 8 metrov! Amerika je za Le Gendrea, ker zastopa belo pleme. — Paddock hoče v septembru prirediti v Ameriki sta letal tek Evropa proti Ameriki; 100 m bi letel Hojf, 200 Houbeai, ■100 Paulen, 800 Martin, 1500 Wide. Tej štafeti bi se Amerikanci bolj težko upirali, — Francoski rekord v skoku s palico je imel že čez 20 let Gonder s 3-74. Sedaj ga jo dvignil Dufauret na 3'77 m. V Kopenkngnu je skočil Peterson s palico 3-953. — Švedski desetoboj je dobil Nielsson s 7459--17 točkami; 100 m je tekel v 11-8, v daljavo je skočil 6'55, kroglo je vrgel 11-84, kopje 52, diskos 39-16, v višino je skočil 1-80, s palico 3 55, 400 m je pretekel v 55 sekundah, 1500 m v 4 :85 4, 110 m staje v 18 sek. Finski desetoboj je pa dobil Yrjdla s 7671. točkami!, samo za -10 točk manj kakor jc Osborneov svetovni rekord. Za primerjanje zapišemo tudi njegove uspehe v isti vrsti, kakor smo Nielssonove: 12, 6-45, 13-69, 57-8, 39 4, 1-30, 3-20, 52-8, 4 :34'8, 17-0. Vrjiila jo star 23 let. Tako on kakor Nielsson sta s temi uspehi postavila nova dva rekorda, finskega in švedskega. — 0 delavski olimpiadi v Frankfurtu bomo posebej poročali. Če se bo hotel D e m p s e y udariti s črncem Willsom, bo dobil za boj 750.000 dolarjev!, poleg dohodkov za kino-predstave itd. Sedaj pa računaj, dragi športnik. Ameriška plavalka Ederlova je bila pri Npw Vnrku 7 ur in 11 minut v vodi in je preplavala 33 km. Kako? Sedaj gre nad Kanal. O plava-fih, ki so preplavali Kanal, glej poseben članek. Profesionalno mojstrstvo sveta v tenisu je dobil v Deauville na Francoskem Čeli Koželuh. V Pragi sprejem, kakor ga ni imel lom s* i>obea 10 :8, 6 : 4; proti Špancu Plaa 6 :2, 6 : 2, 6 :0. Za Davisov pokal se je borilo leitos 16 evropskih držav; po prvem boju jih je ostalo na pozorišču osem, nato Štiri, zatem dve (Holandska in Francija), slednjič ena: Francija. Francozi so sedaj prvi • , . .. .. v Evropi in v povprečnosti morda že enaki Amc- I objavijo na gotovih progah za mal denar rikancam. Lacoste gre sedaj v Avstralijo, nato pa j razni stenogrami, risbe i. dr. Pošte imajo na- RADIOGRAFIJA. Brezžični prenos slik je v laboratorijih do danes že v toliko uspel, da se polagoma pričenja uveljavljati v praktičnem življenju. V modernih tehniško razvitih državah se lahko v Ameriko; tu so hoče meriti s Fildenom, in prerokujemo, da za enkrat še ne bo imel sreče. 5430 km dolgo kolesarsko dirko po Franciji je dobil — kakor omenjeno — Italijan Bottechia. Treniral je. več mesecev. Tudi lani je on zmagal. Njegova namera je zmeraj ta, da si takoj v začetku dirkanja zagotovi precejšnjo prednost, in je ta način tudi letos uspešno uporabil. * » * Spominska proslava dr. Juga. Turistovski klub »Skala« je sklenil, da proslavi spomin smrti svojega člana dr. Juga, ki je baš ob letu oserej padel kot žrtev naših planin. Šele ob smrti tega mladega moža so se slovenski tu- i risti zavedli, koga so izgubili. Pokojnik je žrtvoval razun filozofskemu študiju ves svoj svobodni čas planinam, katerih sin je bil. Klub, ki je videl njegovo podrobno delo in ga znal tudi ceniti, se je čutil dolžnega, da postavi nepozabnemu tovarišu skromno spominsko ploščo, ki se odkrije ob obletnici smrti svojega mladega tovariša. Odkritje te plošče se vrši v nedeljo 9. avgusta na mestu nesreče pod triglavsko steno, dober streljaj od Aljaževega doma s sledečim programom: 1. Spominski gover predsednika 1 uristovsketfa kluba »Skala« g. prof. Janka Ravnika. 2. Biagoslcv-ljenje plošče po g. Zornu. 3. Petje. 4. Zakijuč- lošč v to svrho pripravljene male formulare, kamor odpošiljatelj napiše ali nariše tekst s kemično tinto in risba je v par minutah pre-nešena na zahtevano mesto. Največji uspeh v radiografiji sta imela do sedaj Amerikanec C. F. Jenkin in pa Francoz Belitis, v televiziji pa Anglež M. L. Baird in nemški profesor Dickmann. Mnogo izgleda za daljnovidni aparat ima vsekako Baird s tako-zvanim punktalnim sistemom in edina ovira dasedanjemu razvoju je obstojala še v tem( da se mu ni posrečilo najti dovelj občutljivega fetoelekričnega sredstva. Kemična prvina selen se je ls deloma obnesla, to pa radi premale občutljivosti na brze svetlobne učinke. Baird si je po napornih poizkusih omislil celico iz kolorfija, ki tvori ogrodje njegovega sistema, pa je izpopolnil še optični del - toliko, da jc porazdelil sliko v nešteto malih pičic. Svetlobni učinek vsake pičice se brzo prenese na svetlobno občutljivo kolodijevo celico in prav tako zopet na sprejemni aparaturi. Za prenos slik potrebujemo dvoje vrste valov. Brezžični prenos slik, še bolj pa daljnovidni aparat imata pred seboj veliko bodočnost tako za javni promet, kakor tudi za kinematografijo. O tehnično dovršenem prenosu se more šele tedaj govoriti, ko bode spojena radiofonija tudi z vidnim brezžičnim prenosom dogodkov. Problem je v principu žc rešen, za prakso pa ga je treba še tehnično dovršiti. KRATKI IN DOLGI VALOVI V PREKO-OCEANSKEM PROMETU. Ves pre-kooceanski promet evropskih vele« postaj se je vršil dosedaj izključno z dolgimi valovi. Po dobro uspelih poizkusih z kratkimi valovi sta kot prvi pričeii obratovati s krat-kimi valovi postaji Eiffel in Nauen. Prva deluje na 80 m, druga na val 72 m. Izkazalo se je, da je obrat z kratkimi valovi mnogo ceneji in vsled tega so tudi Amerikanci preuredili velepostajo WGH (Tuckerton, New Jcrsey) na kratke valove ter se vrši istotam skoro ves promet preko 8000 km na valovih 90, 93i 97, 100 in 103 m dolžine. Enako obratuje angleška postaja Carnavon z 90 meterskimi valovi in tudi veliki amerikanski radio-labora- Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija v ! ^ ,dru*b Gencrf! Electric ter Western Ljubljani priredi svojo letošnjo klubovo prven- | Electric Cy se poslužujejo v novejšem času ni govori filozofov in domačinov. — Ža tovariše Skalsše je prisostvanje pri odkritju spominske ^plcščc obvezno! Kolesarska Podzvezp. Slovenije v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 9. avgusta t. 1. Zv ezno dirko, združeno z velikim kolesarskim iž-.Ietom v Celje. Te prireditve se bodo udeležili vsi klubi Jugoslavije. Dirka je tako urejena, da startajo klubi iz svejega kraja ob času razvidnem iz razvrstitve ter dospejo v Celje ob določenem času. Za kolesarske klube iz Ljubljane, Jezice, Domžal in Tržiča je prirejen skupni ciij na Ljubljanski cesti pri »Kroni«, za Mariborske klube v Gaberjih pri Sokol-skem domu in za zagrebške klube na Bregu pri Celju. Prihod dirkačev v Celje jc tako razvrščen, da more občinstvo prisostvovati na vseh treh ciljih. Ker je s to dirko združen tudi kolesarski izlet, je imenovana prireditev gotovo največjega pomena na kolesarsko športnem polju ter je vsako leto ta dirka združila v Celju vse kolesarske klube iz cele države. Vsekakor je ta prireditev propagandnega značaja, vsled česar jc upati od strani posameznih klubov kakor tudi kolesarskemu sporlu naklonjenega občinstva, da se iste številno udeleže. Za izletnike iz Ljubljane, ki bodo odhajali z zjutrajšnjim vlakom ob 5. uri 27 min., je prvi cilj v Gaberjih tako urejen, da bode mo:JeI vsak izletnik pravočasno tja dospeti. Odbor kolesarske Podzveze Slovenije vabi vse kolesarje m ljubitelje tega športa k številni udiiežbi. — Odbor kolesarske Podzveze Slovenije. stveno dirko na progi Ljubljana — Celje ob priliki Zvezdne dirke. Prijave sprejema g. Fr. Ogrin, Gospesvctska cesta 14, do 6. avgusta ob 8. uri zvečer. — Odbor. Klub kolesarjev in motociklistov »Perun« v Mariboru razpisuje o priliki Zvezdne dirke v Celje klubovo prvenstveno dirko za skupino juniorjev in senioriev. Zajcdno priredi ta dan klubov izlet v Celje. ■jjige 60 Vigrcd, Dekliški list. Leto III. št revije. 8. Avgust. — Ta naš izborni dekliški krščanski list prinaša v tej številki sledsčo vsebino: Krščan-ščanska šola. — Iz življenja duše. — Gad j a gnezda v dekliških srcih. — Od srca do srca. — Radi se bomo im>jli. —- Dekleta-delavke. — Iz tujine. — Cvetja naše cerkve. — Žena ob bolniški postelji. — Drobci iz gospodinjstva, — Za oči in roke. — Kadar me Milka dregne. — Iz eriiške centrale. — Sestre sestram. — Kako se rastline hranijo — i. dr. Izšla je 8. šžev. »Planinskega Vestuika«, ki prinaša sledečo zanimivo tvarino: Janko Mlakar: Wiesbachhorn; M. Hvala: Utisci sa uspona na Razor u Julijskim Alpaam. F. S. Copeland: Planinstvo v Kanadskih Rocky Mountains. Tone Zmitek: I-poved planinskega oskrbnika. (Zanimivo.) Kotiček: Minček Čez hrib in dol: Sljemenaši na Učkoj, dr. Tarczay. Pregled mojih tur, Br. Rotter. — Obzor in društvene vesli: O zvezi slovanskih planinskih društev. Glavna skupščina »Sijemena« — podružnice H. P. D. v Zagrebu. Kranjske podružnice S. P. D. občni zbor. Darilo. Iz za-nisnika O. O. P. D. v maju. Mount Logau. Slovesna otvoritev Tillerjcve koče. Kapelica sv. Cirilu in Metodu v Vratih. Markacija na Krimu. Številki je pridejana vrlo uspela slika g. nrof. Ravnika; Tičarica nad dolino Triglavskih 'e^cr, pri prenosih evropskih oddaj te vrste valov. Zelo pripravne so valne dolžine 30—130 m, ker nanje ne vpliva toliko solnčni zaton, ter niso podvržene aimosferičnim uplivom. Z ma lirn radioaparatom sistema Reir.artz ali Bourn je dokaj lahko opazovati radiotelegrafski ii radiofonski promet kratkih valov, predvser pa zanimive najnovejše laboratorijske poizkus' amaterskih inozemskih radio-oddajnih postai Navzlic vsem prednostim vendar ni pri čakevati, da popolnoma izpodrinejo kratk valovi promet z dolgimi, kajti tudi slednj imajo svoje prednosti. Dokazano je namreč da so n. pr. valovi izpod 60 m dolžine, kateri se uporabljajo sicer zelo dobro za dnevn. promet, podvrženi takozvanemu refleksu — sprejem je na tisoče kilometrov mogoč, obenem pa v bližini par sto kilometrov skoro izključen. Refleks in Fading-efekta pri dolgit valovih ne motita v toliki meri in vsled tega ostanejo še nadalje v porabi v mednarodnem prometu. Radlotehnlka. Ing D, T. STEREOFONIJA. Nedavno so se vršili v Berlinu ponovni poizkusi opernega prenosa potom tamkajšne radiofonske postaje in sicer na dvoje različnih vozlov naenkrat. Cilj te vrste ocldaje je bil v stereoakustičnem poizkusu. Že v besedi sami razumemo tu vzporednost stereoskopiji in kakor nam nudi stereeskopija plastične slike, prav tako je mogoč s pomočjo stereofenije piastičen sprejem glasu. Stereofonske oddaje so bolj redke, pridejo pa v prvi vrsti v upo-štev pri opernih prenosih, oziroma pri oddajah, ki se vrše v dvoranah. V to svrho se morata razvrstiti na oder dve skupini mikrofonov, od katerih je vsaka skupina spojena z lastno oddajno radiofonsko pestajo. Potrebni sta tedaj dve oddaji, odnosno temu sorazmerno dva sprejemna aparata, v katerih vsak deluje na posebni val. Ako priključimo na ta dva aparata po eno sluaalo, tedaj sprejemamo dMično oddajo postaj« stercoakustično ali stereofonično. V praksi se stereofonija zaenkrat ne bode uveljavila, že iz ekonomskega stališča ne, vendar pa jc zanimiva v fizikalnem in fiziološkem oziru. UJrdbc ob Sueškem prekopu. Angleška vlada je sklenila utrditi sueški prekop. Ob obeh straneh prekopa bodo zgradili velike število najmodernejših utrdb, da bo prekop zavarovan proli vsem napadom od egiptovske in od azijske strani. V Egiptu je napraJ viia vest o nameravani utrdbi sueškega kopa jako neugoden utis, ker smatrajo Egipčani, da je ta sklep angleške vlade naperjen proti egiptovskim nacionalistom. Dobrotnik človeštva. Anglež Tibble je dal že 30 litrov krvi za druge, bil je zato od kralja tudi odlikovan. Predstavili so ga vojvodi Connaught in mu je vojvoda rekel: »Sedaj imate pa veliko krvno sorodstvo.« Lep dar. Povodom vladarskega jubileja italijanskega kralja je podairl neki več let v Italiji bivajoči Anglež Mussoliniju milijon lir za dobrodelne namene. Kriza na avstrijskih visokih šolah. Nekdaj tako cvetoče avstrijske visoke šole so malone v razpadu. Na dunajski univerzi in tehniki je cela vrsla stolic za razne važne predmete nezasenih, ker vlada ne more plačati profesorjev. Več dosedanjih profesorjev je prejelo pozive v inozemstvo in se je bati, da zapuste Avstrijo. Tako izpraznjene visoke šole ne bodo nikakor več mogle vršiti svojo naloge. Avstrijskim Nemcem se tako tudi na visokih šolah bridko povrača njjhova nekdanja nacionalna nestrpnost. Saj nam je še dobro v spominu, kako so nemški buršaki pretepali slovanske in italijanske dijake, ako so so hoteli na univerzah posluževati svojih narodnih pravic, dasi je ravno slovanska večina te šole s svojimi davki v prvi vrsti vzdn ževala. Sedaj se vidi, kdo je staro Avstralsko držal na nocaht Iz Italije. Prebivalstvo Julijske Benečije snaša po štetju od 1. decembra 1921 919.987 ljudi napram 9-18.525 dne 31. decembra 19i0. Moških je 464.768, žensk pa 455.219. Pomnožilo se je prebivalstvo v Tržiču za 12.4 odstot., v Trstu za 4, Poreču za 0.3 in v okraju Pazin za -1.8 odstotkov; povsod drugod je nazadovalo, najmanj v postojnskem okraju za 0.3 od-slotite, največ v puljskem, za 22.2 odstotke. — Kopališče Gradež si bo zgradilo za 2.5 milijonov lir novo obrežno kopališče. — Za javne naprave v okraju Zader je dovolila vlada dva milijona lir. Uprava kopališča v Atlantic City v Ameriki je dovolila damam, da se smejo kopati brez nogavic. Lani nogavice niso bile dovoljene in so demonstrirale dame s tem, da so nosile nogavice mesnate barve. Kopalne obleke pa morajo segati najmanj 20 centimetrov pod koleno. V Raveni so začeli z velikimi pristaniškimi deli, ko jih stroški so preračunjeni na 20 milijonov lir. Dragi udarci. Bogati lastnik hotelov v Chicago, Charles Lott, je svojo ženo trikrat udaril. Žena se je dala ločiti od njega in ji je prisodilo sodišče za vsak udarec 73.333 funtov, skupaj 220.000 funtov, v našem denarju 60 milijonov 500.000 dinarjev. Doslej je ob taki priliki plačal največ neki Hopkins Joyce, 55 milijonov dinarjev. Posledice prohibicije. Lani so oddali v Newyorku v norišnice 302 moška in 71 žensk, zbolelih vsled preobilo zaužitega alkohola, skupaj torej 373. Leta 1920, v prvem letu pro- hllbdcije, jih je bilo samo 122, tretjina. In bo I šlo še naprej. , Dirka z jahtamL Iz San Francisca so odšle štiri jahte na dirko do Tahiti (Družabno otočje). To je najdaljša dirka z jahtami doslej. Porabili so za 6790 km dolgo pot povprečno 19 dni, na dan 357 km, na uro okoli 15 km. Za jahte zelo hitro. Odkritosrčni laški kralj. Vlada je ob priliki petindvajsetletnice vladanja na predlog vojnih udeležencev podelila italijanskemu kralju bronasto hrabrostno kolajno. Vladar jo je pa odklonil, eeš, da kolajne ne zasluži. Dragocena blazina. Za muzej Viktorije in Alberta v Londonu so kupili blazino iz perzijskega žametna brokata. Je iz najsijajnej-še dobe perzijske zgodovine, iz ča6ov Akbarja Velikega (1585—.1628). Poznavalci psov in poznavalci knjig. Scho-penhauer je bil velik ljubitelj živali. Kupil si je psa za en tolar; a ker se mu ni dopadel, ga je kmalu spet prodal in je dobil tri tolarje zanj. Hudomušen znanec mu je rekel: »Zdi se mi, da imate v trgovini s psi več sreče kakor s pisanjem knjig.« — »Ni čudno«, mu je odvrnil modrijan, »je pač več takih ljudi, ki se na pse spoznajo, kakor pa takih, ki se spoznajo na knjige.« »Hiša žarkov« v Bremenu. V Bremenu so napravili kot del mestnih zdraviliških naprav posebno hišo, ki bo služila edinole uporabi raznih žarkov v zdravstvene s vrhe diagnostičnim in terapevtičnim nalogam. Hiša bo samostojen zavod. Narodna enciklopedija srpsko-hrvatsko-slovenačka. V razmeroma kratki dobi je drugemu snopiču te enciklopedije, o katerem smo tukaj poročali, sledd v izdaji z latinico tretji, ki prinaša članke od Bjelice — BunjevcL Iz obilice gradiva, ki ga prinaša, opozarjamo samo na nekatere daljše članke, ki se bodo či-tali s posebnim zanimanjem, tako n. pr. o Beli Krajini in Belih Kranjcih, Bogišiču, Bogomili h, Bogorodici, Bosni in bosanskih stvareh, Boškoviču, botaniki, bioku, Brankovičih, Bregalnici in budžetu. Dobrodošli bodo tudi številni članki z realnimi razlagami, ld so prepotrebno dopolnilo k našim slovarjem; taki članki so: bojče, bojelek, bojken, bošča, bovča, božur, bradan, braničevka, brazdaš, bigljun, bučanka, baletuša. Srbohrvatska literatura s svojim večkrat tako zelo etnografsko povdarjenim koloritom spravi posebno Slovenca, pa tudi Srba ali Hrvata iz drugih pokrajin večkrat v velike zadrege, ker ga običajni slovarji še vse prevečkrat pustijo na cedilu. Kdor bere n. pr. spise Borisava Stankoviča in hoče kak opis obleke, stanovanja ali gospodarskih razmer popolnoma razumeti, temu naši besednjaki ne pomagajo mnogo. Zato je prav hvale vredno, da se enciklopedija v tako obilni meri ozira na naše etnografske realije, dasi bi si večkrat želeli po primera Laroussea še slik. Toda bodimo zadovoljni s tem kar je, saj nam je podano obilo. Kakor prejšnjim zvezkom, tako je uredništvo tudi temu dodalo na posebnem listku prošnjo, naj mu čitatelji sporočijo vse, kar opazijo napačnega ali pomanjkljivega, da se te stvari lahko v dodatku popravijo ali dostavijo. Sledeče opombe izhajajo iz namena, da se tej želji uredništva ustreže, ne pa da bi se na ta ali drugi način skušale s tem manjšati zasluge uredništva in sotrudnikov. Članek »B o k s i t n i rudnici« kaže že z obliko svojega nadpisa, da se uredništvo pre-jnalo zaveda, da enciklopedija ne bo služila samo nam, ampak tudi tujcem, ki bodo v njej iskali podatkov, ki jih drugje ne bodo našli. Tak tujec bo v latinski izdaji, ki pride zanj v prvi vrsti v poštev, iskal gesla »Bauxit« ali »Beauxit«, ki ga pa v njej ne bo našel. In v latinski obliki je z »Boksitom« tudi zabrisan izvor imena te rude! »Bonski korpus« bi moral biti naveden s svojim naslovom in imenom urednika! Neverjetno je, da ni pri Borojeviču naveden datum rojstva in točen datum smrti. Vse to bi se vendar dalo lahko dobiti. Označba »feldmaršal austro-ugarske vojske i počasni doktor zagrebačkog vseučilišta« ima brez vse motivacije v naših razmerah neprijeten zvok. Neznanje, malomarnost ali neumevanje nalog take enciklopedije pa se kaže v tem, da ni naveden niti njegov spis :0 ratu protiv Italije«, ki je — v latinici in cirilici! — izšel vendar že 1. 1923! Ali res velja celo za pisce te enciklopedije pravilo: Labacensia sunt, ergo i— non leguntur? Breithaupt, ki ima nameetu imena samo začetnico »A.«, je bil »August«, s polnim imenom »Johann August Friedrich«. Ro-jen je bil 18. maja 1791 v Probstzelli, umrl 22. septembra 1873 v Freibergu. Če je mož toliko pomemben, da se mora sprejeti v našo enciklopedijo, se naj o njem pove tudi vse to, kar se v taki enciklopediji išče. In kar se lahko iz kake druge kratkomalo prepiše! Seveda bi pisci, uredniki, stavci in korektorji tako enciklopedije ne smeli zamenjavati ►Freiberga« s »Fre-iburgomw na vrtu g. Orehka pri Kavki veliko vrtno veselico, združeno s srečolovom, ribolovom itd, Vstopnina 3 Din, za otroke 1 Din. Cisti dobi, ček je namenjen neodrešenim bratom in se-t, stram. Sodeluje moravška godba in tamburan ski zbor. Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova: sejo v sredo, dne 5. avgusta t. 1. ob 20. uri v* veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pi-« sarna daje članom dnevno ob 18. do 20. ure mformaciie Sv. Petra cesta 12, priti., desno,; , "r^ha sv. Elizabete. Osrednji svet drun me sv. tihzabete ima redno mesečno sejo pri* hodnji torek, t. j. 4. t. m. ob 4. popoldne. OPEKAR zmoten od kuri ti zemljiško (fla) opeklo, na staro peč ali brez peči, kakor tudi izdelujem vso opeko ročno in po načrtih. AnL Verbič, Vrhnika, Slovenija. 4976 NAMEŠČENJA Tseh strok v Sloveniji, Hrvatski in drugod, lahko dobite v najkrajšem času, ako se takoj pismeno obrnete na naslov: Oglasno-Namjestbem odsjek »Delta Stan«, Zagreb, Ilica 7. Kovaški POMOČNIkT izurjen v pod kovati ju in kovanju, priden in pošten, išče dela, najraje na deželi. Naslov v upravi pod 5021. DOERO KUHARFccT tanesljivo in pošteno osebo potrebuje ŽUPNI URAD v KARLOVCU (Dubovac). — leti sc mora nekoliko lo na vrtu kakor tudi mače gospodarstvo. — p 12. avgusta. Plača igovoru. 5014 OČENEC s primemo predizobrazbo, zdrav in iz dobre hiše, se sprejme v veletrgovini z železnino »MERKUR« P. MAJDIČ, Celje. 5020 Sobarico pošteno in pobožno dekle, katera zna tudi nekoliko šivati, se išče k mali rodbini. Postopek dober, plača po dogovoru. - VERA KASU-MOVIČ, soproga zdravnika -Koprivnica. 4919 IŠČETA SE za neki Informacijski zavod v ZAGREBU a) DOPISNIK mlad, jako brzi strojepisec, zmožen perfekt. slovenščine in nemščine, po možnosti tudi hrvatskega jezika. b) pomožni URADNIK za arhiv in manipulacijo z lepim rokopisom. Samo inteligentne in vestne moči pridejo v poštev. Ponudbe z zahtevki naj se pošljejo na ZAGREB, Pretinao 18. aasisbob VAJENEC se takoj sprejme v trgovino usnja v Ljubljani. — Pogoj: najmanj dva razreda mešč. šole. Naslov v upravi lista pod številko 5053. Sprejme se perfektna STENOTIPISTINJA za slovenščino, nemščino in event. srbohrvaščino. - Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Takoj« štev. 5040. Sprejmeta se takoj v žitni trgovini in mlevskih izdelkih vpeljana in zmožna prodajalca eden za mesto Ljubljana, drugi za deželo. - Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro: »Moka« št. 5051. Rabim mlajšega, zanesljivega, treznega in sposobnega SLUGO zmožnega slovenščine m nemščine. Plača po dogovoru. Nastop 1. septembra. Pismene ponudbe na upravo lista pod: »Sluga« št. 5039. sprejme takoj mizarstvo A. ROJINA in KOMP., Ljubljana, Slomškova ulica 16. Zglasiti se je istotam. 5029 z večletno praleso, išče mesto na veliko posestvo ali graščino. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru. Išče se za takoj samostojen :-: in stroke vešč :-: Bukovo ogflje najceneje in najboljše — na vagone in na posamezne vreče H. SKALA, Ljubljana — Mirje št. 4. 4620 Lesnega industrijalca ozir. kompanjona iščem za svojo staro, dobro vpeljano trgovino stavb, lesa in drv za kurjavo v Zemunu na lastnem in velikem prostoru \ blizu Donave in železnice s pisarno in šupamL Kompa-njon bi imel oskrbovati posle stalno za veliko in malo prodajo stavbnega lesa. Ponudbe na Julij Berkovič, Zemun. Zamenja se STANOVANJE obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin, z enakim ali večjim, s stranko, katera reflektira za hišnika. Naslov Pove uprava lista pod 5054. Jtr- ali pa KUPEC (prodaj, pogoji zelo povoljni) za vpeljano tvornico keksov in finega peciva v prometnem industrijskem kraju na Gorenjskem. Poslovodje kavcije zmožni imajo prednost. — Samo resne ponudbe na upravo pod Tovarna keksov. Torino-Fiat 501, ' dobro ohranjen, »e kupi 1 i Ponudbe pod: »TORINO-! FIAT 501« na »Publicitas«, | d. d., Ljubljana. 5037 k samostojni gospodinji želim vstopiti za hrano in stanovanje. Ponudbe upravi lista pod »Pomoč« št. 5010. KDO POSODI 2000 Din za 6—12 mesecev proti varščini m visokim obrestim. — Ponudbe pod W. B. 150 na upravo lista. Pohištvo! Kompletne moderne spalnice, jedilnice, kuhinj, oprave in razno pohištvo nudi po znižanih cenah M. ANDLOVIC, zaloga pohištva Komenskega ulica štev. 28. POSESTVO z gozdom, od 50 do 200 ha, arondirano, eivent z inventarjem, blizu železnice, kupim. Pisane ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod šifro: »AGRAR« štev. 5053. Posestvo 38 oral, novo vel. zid, poslopje, zamenjam za majhno event. dam v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na naslov: Anton Hrovatin, Št. Hj v Siov. goricah. Dober zaslužek morete doseči z usppšmot prodajo novega PATENT-t ARTIKLA. - Vzorec s po-, vzetjem 90 Din. Pišite na; EMZE, Zagreb 6 — pošt. pred 13. 5047 Jako dobro ohran. KLAVIH črn, zelo ceno naprodaj. « Karlovska cesta 26, . desno. 3SS-"- Kupim rabljeno stružnico za 'železo (Lcitspindcldret? bank). - Ponudbe jjod »Do« bro ohranjena št. 5048« na upravo »Slovenca«. Zak. par brez otrok, išče Priprosto se prodaja po nizkih cenah v Gorupovi ulici štev. 3, II. nadstropje, desno. 4998 Stavbna parcel naprodaj v Trnovem, poleg športnega kluba, 1600 m', MODIC, Velika čolnarska ulica št, 8, 4997 MebSovana soba se tnkoj odda 1 ali 2 gospodičnama - uradnicama ali gospej. - Študentovska ulica štev. 3, L nadstr. 5056 s kuhinjo ozir. dovoljenjem do uporabe. - Ponudbe pod »Plačam dobro« upravi lista. NAJBOLJŠA REKLAMA so oglasi v »Slovenca«, Lokal v Ljubljani srednje velik, najbolj prometen prostor, sredi mesta, zelo nizka najemnina, se s 1. novembrom odda najbolj« šemu ponudniku na več let, - Resne ponudbe pod od-stopnina »80 tisoč dinarjev« na upravo »Slovenca«. scTooo ooown: e^traia: Ljubljana, Dunajska cesta * , podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, sservtri! saklad! ca.: Me!kov1č, Movl Sad, Ptuj, Sarajevo, Spili, Trs!. tHTfc |\j_ Agencija: Logatec. Se priporoCa m vae v banenost roko apadi^e posla Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon Stev.: 261, 413, S02, 503 in 504 mm |/|nwSu kratek, skoro l\9£l#kl noVi ccno naprodaj. - Naslov pove uprava »■Slovenca« pod Stev. 5058. Naprodaj lep OTROŠKI VOZIČEK Visok, za ležanje in sedenje v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 4, I. nadstropje. Stroji naprodaj: stružnica — 3 brzovrtalni stroji — Universal - Frass-maschine — stroj za dimna kolena in razni kleparski stroji — orodje, pisarniška oprema itd. po ugodni ceni naprodaj. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro ,.Dobro ohranjeno« št. 5009. NAPRODAJ večja množina KAMNA in OPEKE. Resljeva cesta 13. VEČ STANOVANJ odda in zamenja »Posredovalec«, Sv. Petra c. 23/1. Naprodaj več predmetov, in sicer: 2 hrastovi omari z marmor, ploščo, primerni za brivce, parfumerije ali zdravnike. Isto*am naprodaj tudi aparat za masiranje, sušenje las, luster na plin in razi. druge stvari. Poizve se pri TURK, brivec, Miklošičeva cesta. 5041 Prostovoljna javna dražba pohištva, perila, obleke in malega bolniškega stola na kolesih, se vrši 3. avgusta ob 9. uri dopoldne v Inten-dantskem skladišču v Mostah, I. nadstropje. <1993 Naprodaj je velika dvonadstr. hiša z velikim dvorišnim enonad-stropnim poslopjem in velikim dvojnim dvoriščem in vrtom, v kateri se nahaja manufakturna trgovina in moderno urejena kavarna. Poslopja zadostujejo največjim obratom, v lepem mestu Slovenije. — Naslov pove uprava lista pod št. 4657. Premog -Ccftin Wolioi'a ulica t./II. Telefon štev. 5G. (B i J. Stlepušin Sisek priporoča liclJSe tnmbnrlce, strune, parti-ture gole In vse potrebščine za vsa gi aablla. Odlikovan na -pariški razstavi. Ceniki franko. Dražbeni oklic. Dne 3. avgusta dopoldne ob 9. uri se vrši javna dražba 1 stare svinje s 4 mladiči v Župeljevcu št. 7 pri Brežicah, nakar sc in-teresentje opozarjajo. ~~ HARMONIKA trivrstna, polkromatična, sc po ugodni ceni proda. — Ogleda se pri H. KENDA, Ljubljana, v trgovini. 5015 NAPRODAJ ima gasilno društvo v Vevčah hroinatično harmoniko. Orodje za cement, obrt vse, ter modeli za cevi, opeko, vaze itd, sc proda. -Poizve se v upravi lista pod šifro »ORODJE« štev. 4883. NAJBOLJŠE JIm se dobijo v restavraciji GROSUPLJE. tovarna harmonijev, orgelj in glasovirjev v GORICI, P. T o m a s e o št. 29 izdeluje harmonije 4 oktavne am. sist., 1 rcg., Din 2000. — 5 okt. am. sist. 6 rej;., 1 kol., Din 4000. — 5 okt. amer. sist., 10 reg., 2 ko!., Din 6000. PIANINO črn ali pa maha-goni, križane strune, Din 10.000. — Cerkvene ORGLE pneumatične, od registra po Din 6000. — Garancija za 5 let. — Prodaja strune, klavijature, jezike, piščalk« itd. Zahtevajte cenik! ne oriiinira do nadaljnega obvestila sestavljen iz dveh večjih briljantov, se je IZGUBIL v mestu. — Prosi sc, da sc ga odda proti dobri nagradi na policiji. DVOKOLESA. motorji, otroški vozički, pneumatika najceneje! Prodaja na obr-roke, ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 4117 Vsak, kdor misli zidati kakršnokoli stavbo, rabi stavbeni načrt; načrte izdelujem za vso Slovenijo po zelo nizkih cenah 150 — 300 Din. Proračun pa od 50—100 Din. Naročajte načrte edino pri stavbnem podjetju Dragolinu KOROŠEC, Rečica ob Pakt. HARMONIJ popolnoma ohranjen in ne-obrabljen, je naprodaj. Dispozicija: 1. Vox celeste BFt. — 2. Melodia 8 Ft. _ 3. Echo 8 Ft. — 4. Dulcct 8 Ft. — 5. Diapason 8 Ft. —• 6. Viola 4 Ft. — 7. Forle I. _ 8. Forte II. — 9. Octav Koppel. — 10. Pedal 16 Ft. _ 11. Pedal Forte. — 12. Pedal Mezzo Forte. — Od tvrdke Zimraermann, Lipsko. Cena po dogovoru. Naslov: Župni urad Sela, p. Zagra-dec, železu, postaja Radc-hova vas. 5023 LEPO POSESTVO oddaljeno 15 minut od postaje Straža na Dolenjskem, obsegajoče ca. 33 oralov zemlje, hišo, v kateri je ko-vačnica s kompl. kovaškim orodjem, velik sadni vrt v sredini vasi, 6 njiv, travniki in 2 vinograda, ca. 20 oral lepega gozda — se ugodno proda vsled smrti lastnika. Hiša leži na zelo ugodnem prostoru ob Krki in je pripravna za vsak obrt, ker v veliki vasi ni nikake gostilne in prodajalne. Oddaljenost od Novega mesta 1 uro, od Dolenjskih toplic pol ure, Proda se tudi samo en del posestva. Pojasnila daje VINKO DULAR, lesni trgovec, Straža. 5018 Naprodaj p. p. 150 hI sortiranega vina leta 1922, 1923 in 1924. — Franjo Kukec, Dubrava, p. Zavrče, kraj Ptuj. 4630 Enonadstropna HIŠA v Laškem v trgu, pripravna za vsakega obrtnika aH pa upokojenca — v najboljšem stanju, z velikim vrtom, naprodaj za 46.000 Din. Takoj potrebno polovica, drugo po dogovoru. Naslov se izve v upravi lista pod štev. 4927. hrastova in bukova, odpadki od parketov in žage, dostavlja po znižani ceni na dom parna žaga V. Scagr.etti, Ljubljana, (za gor. kolodvorom). ARHITEKT in MESTNI STAVBENIK ■a T za ročni pogon, 8/40 in 11/60 s kompletnim priborom, skoraj nova, marke Popp, za 12.500 Din naprodaj. S temi sc lahko pletejo jumperi, obleke, nogavice itd. - Povprašati pri »Tech n a«, Zagreb — Trg I„ broj 13. 4953 KOSTANJEV TANIN5KI LES kupuje m vsako količino, svež ali suh, na progi Ljubljana—Karlovac in Ljubljana —Zidani most—Zagreb. Dobava do 15. septembra. Ponudbe z naznako količine in cene je poslali na DRAGO HADL, Novo mesto. 4940 Ljubljana, Gosposvetska c. št. 10. — Telet, inter. 103. Ustanovljeno leta 1850. Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. MIZARSKA strojna delavnica v bližini postaje, z električnim pogonom, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji odda v najem ozir. proda. Dopise pod: »TAKOJ« na upravo »Slovenca«, Maribor. 4822 mešane vrste kg Din 1.75, čiste vrste ... kg Din 2.25, prodaja SEVER in KOMP., LJUBLJANA. Izredno prikladni Ii na vogalu Dunajske ceste in Sodne ulice 1, se z novem-berskim terminom oddajo v najem najvišjemu ponudniku. Prostori sc prevzamejo lahko skupno ali posamezno. - Ponudbe poslati na Kmetijsko družbo v Ljubljani, Turjafki trg Stev. 3. 4961 IZ ZAPUŠČINE v Gledališki siolbi 3 se bo prodajala od 3. julija dalje še ostala opravo, moška in ženska obleka i. dr. priporoča svoje prvovrstne, splošno znane, najbolje uvedene, obratno sigurne Diesel ove motorje od 20-1000 k. s. za vsako industrijsko panogo, kot: elektr. centrale, mline, opekarne, žnge itd. Cene najnižje, postrežba zelo vestna. Plačilni pogoji kar najbolj ugodni. Ponudbe predložimo najtočneje sami na prvo zahtevo ali pa potom našega v Zagrebu se nahajajočega tehniškega potovalnega pooblaščenca g. JURIJA VRKUAN, ZAGREB Kažiževa štev. 15 a LOKOMOBIL1 \Vofl-Lanz do 600 HP tovarniško novi ali generalno popravljeni s tovarniškim jamstvom tudi v najem motorji na sesalni plin, Diesel-moSorii brez kompresorja, motorji m surovo olje. Generalno zastopstvo tovarna za motorje DAB5ISTADT mlinski stroji, iransiraiJsije. Poglejte naše skladišče! Plačilne polajšave. Kompletna montaža. IM Mer Ud- Zagreb, Pantovčak II). TRGOVSKA HIŠA lepa, z novim inventarjem, v sredi trga ob drž. cesti z dobro upeljano trgovino z mešanim blagom, se rajdi selitve takoj ugodno proda. Poleg hiše je lep cvetlični, zelenjadni in sadni vrt, dve njivi in $°zd. Proda se tudi brez zemljišča, z zalogo in inventarjem ali tudi brez tega. Plačilni pogoji ugodni. Mladi agilni trgovci imajo prednost. Ponudbe pod šifro »Ugodna prilika« štev. 4899 moderno urejeni — v novi zgradbi v Ljubljani, na prometni cesti blizu glavnega kolodvora — se ODDAJO v tujem. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod 4971. znamke »FIAT«, v dobrem stanju, se ugodno proda. — Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod Stev. 4967. • V z dvema lokaloma s približno 80 m' površine na najboljšem prostoru Ljubljane "^C SE TAKOJ PRODA. — Naslov v upravi lista. Kupujte samo prvovrstno domačo svinjsko snest znamke J« 5®« Lastni izdelek tvrdke Janko Popoviž v Ljubljani Najnižje dnevne cene! Solidna postrežba! Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kilogramov ZOBOZDRAVNIK Miklošičeva cesta — »Vzajemna posojilnica« ne ordinira do 16. avpusta 1.1. Ing. Kaunč Uanka uniuerzitetni asistent Emica Kaučič raj. Srehsk poročena U Ljubljani ■ 5p. Siiika, dne 1. augusta 1925. ms Kovinskih I z daljšo prakso, spretnega akviziterja z dobrimi zvezami z tuzemsko industrijo in trgovino, koncepta zmožnega v slovenščini, hrvaščini in nemščini, za potovanje in pisarno išče tovarna v Sloveniji. — Javijo naj se samo zelo zmožni, izkušeni gosrc-dje. — Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov in referenc je nasloviti na: Oglasni in reki. zavod Vinko Kovačič, Maribor, Slomškov trg 16. Obilovi se avto-prom psa gM-o^g Slagovica-LJubSjana £ 1. avgustom. Odhccl iz Blagovice ob 7 zjutraj, prihod v Ljubljano ob 8*30; odhod iz Ljubljane od »Figovca« ob 4 pop., prihod v Blagovico ob 5'30. — Avto vozi redno vsak dan izvzemši nedelje in praznike. — V veljavi ostanejo vse dosedanje po-s!a;e. — Morebitna izprememba voznega reda se pravočasno objavi. — l'o naročilu p. n. potnikov vozi avto tudi na .......Adamčič & Šušieršie, Ljubljana. mmm Nizke cene, debro blago in brezhibna ročna izdelava in otroke, so naša najboljša rekloma. - Konlckcij. tovarna Fran Obiščite QF~ detajlno trgovino na Erjavčevi cesti St. 2 (nasproti dramskega gledališča). K-jpopoinajši STOEWE'R šivalni stroji za šivilje, krojate in fsvljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki E.. BARAGA C.U pivovarne, rudniške naprave itd. itd. Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago. NaSim cenj. odjemalcem vljudno javljamo, da smo se s 1. avgustom t. I. preselili iz dosedanjih posUovnlh prostorov Gledališka ulica š?ev. 8 {Pokojninski zavod) V LASTNO ZGRADBO MASER/KOI/A CESTA (poleg Eanzingerja) kjer se nahajajo Sudi na2a skSadišia spojena z Intfustr. tirom. Ob tej priliki priporočamo ns$ la Port-land cement znamke „SAL&NA" (Veur) kakor fus£i prvovrsten azbestni škriSjjevec znamke „$AL©N8Y" za pokrivanje stavb. «3*415 T E K E F O N UiO , I), u CEMENT P O K T L A N D PODRUŽNICA LIU E1J A NI A TEIEFOS 920 Ssaeas immimi^^^ IVAN JM in sin Ljubljana, liouosvsisks čuti 2- Najbolj i i Šivalni stroji in pletllnl h troji. — Iibom, konstrukcija in elegantna is-vrSitev iz tovarne v l.iut u. — Ustanovljena 1.18«7. — Vezenje poučuje breaplaino. — Posa-moani deli. — 10 letna garancija. — Piaalni »troji ,ADLKB' in , VRANJA'. Kolesa ii nrvih tovarn .OUBKOPP', STVBIA,; ,WA FPEN-EAD' in ,KAYSER' zato tako Jepo belo ker je oprana s — Tovarna Viljem Brauns Celje Ifluna vzgojna zsuoda v Ptuju. i j Za dečke DljaSki dom PreSernova ulica št 29 ;; Prostora za 100 gojence v Za deklice MSsdika Z lastno gospod. Solo in izobražev. letnikom. Prostora za 60 gojenk. ■ ■ Gojenci in gojenke obeh zavodov imajo v zavodih stanovanje, popolno oskrbo in vzgojo in lahko obiskujejo realno gimnazijo, deško ali dekliško meščansko šolo in šolo Glasbene matice. - Prospekti o b rezplačno na razpolago pri vodstvih zavodov. Iz življenjske zgodovine Jakuplma Burji ta. Vsa nesrečna je bila njegova teta, ker je kljub svojim 40 letom morala hoditi ob palicah, ker bo Ji kurjaj očeaa In otrdela koža na podplatih pri vsakem koraku delala silne] bolečine. Zato je bila na cesti mladini v posmeh in bi bila še seda|^ da ji ni pomagal -Rabi Burgit*. Ker je bil dobrepa srca, nt gledati, da morajo ljudje tako nesrečno šepati po svetu ter jI je j svoj obliž proti kurjim očesom. Položila ga jo, kakor prednir-kurje oko in že čez nekaj ur so bolečine popustile in po 4 an« prvo kurje oko s korenino vred izluščila. Brzo si je kupila ▼ bližnji; lekarni nekaj nadaljnih zavojčkov, s katerimi je zdravila še druga kurja, očesa. Ker je tudi pridno vporabljala kopeli z Burg i tom. Je kmalu zopet J lahkih nog hodila po cestah in je že po 14 dneh postavila palic v kot, kjer stojita se sedaj. Lečite tudi vi noge s preparati Burgit, pa Vam bodo nogo zopet mlade in zdrave, Vi sami pa življenja veseli. j Ako Burgit-preparatov v svoji bližini ne bi mogli dobivati, dajte sij poslati popolno Burgit-opremo za negovanje nog, sestoječo iz d vojnega? zavoja Burgit-sredatva zoper kurja očesa in Burgit-obliža za stopala,: in Iz treh dvojnih zavojev Burgit-koplji za noge (zadostnjočih za 6 kopiji) za prednostno ceno 60 Din. naravnost od našega glavnega zar stopnika, tvrdlce Ivan Svctec, Novomesto. Burgit-kemično-farmacevtični proizvodi, dražba z omojeno zavezo, Freiiassmg, Bayern. Važno! Shranit©'. Nadaljevanje sledil i Mii i mihbmiti niiBii ii im um hw»mi iii h tfiMumu r^sp^Bsssm/rraixrvL7wmammii- Otroka kapitana Grešiti. (Potovanje okoli svota.) Fianooskl spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B. Luna je ravno vzhajala. Ozračje je bilo cisto, mirno. Niti enega oblačka, ne zgoraj, ne spodaj. Tu pa tam se pokaže kak bežeč odsev ognjenikovih plamenov. Nikjer bliska, nikjer nevihte. Na nebu sevajo tisoči zvezd. Gromenje pa traja naprej; zdi se, kot da se bliža in da gre skozi Ande. Glenarvan stopi nazaj še bolj nemiren, vprašuje se, kaj ima opraviti beg gvanakov s tem bobnenjem. Ali naj vidi v tem vzrok in učinek? Pogleda na uro, ki kaže dve po polnoči.. Ali naj zbudi tovariše? Pa saj nima nikake gotovosti v neposredni nevarnosti. Čenni bi budil reveže, ki jih ie utrujenost tako sladko zazibala! Tudi Glenarvan zatisne oči in zaspi v težkem spancu. Naenkrat ga silen pok spravi na noge. Hrušč je naravnost oglušljiv, kakor da ropotajo tisoči topovskih voz po zvenečem tlaku. Začuti, kako se mu zamajejo tla pod nogami. Koča se ziblje in podira. >Na noge I« zavpi je. Tovariši so zbujeni, pometalo jih je enega na drugega. Hitro jih spravi na prosto, na strmi breg. Dan se je začel delati, pogled je strašen. Gore se spreminjajo v hipu, vrhovi se krušijo, plešejo in nazadnje izginevajo, kakor da so je odprlo pod njimi brezdno. Vsled prirodnega pojava, ki je značilen za Kordiljere, je zapustila grmada, široka več milj, svoje mesto in drčala proti ravnini. (Podobno je bilo 1. 1820. na Mont-Blancu, ko je zasula tri vodnike.) >Potrc3k je zakričal Paganel. Ni se motil. Na goratem robu čilske dr/ave, posebno pa v tem delu, kjer je bilo mesto Copiapo dvakrat porušeno in Santiago štirikrat v štirinajstih letih, so potresi nekaj navadnega. Na tem delu nase zemlje delujejo vedno podzemske sile, ognjeniki mladega pogorja so le nezadostni ventili, kjer odhajajo podzemske pare- Odtod pogosto potresi, ki jim pravijo domačini »tremblores«. Med tem pa se je planota, na kateri so se naši popotniki krčevito oprijemali skal in lišajev, prestrašeni in omamljeni, pomikala z naglico brzega vlaka, to se pravi petdeset milj na uro. Zavpiti nisi mogel, niti zgeniti se, da bi bežal ali da bi se ustavil. Slišati bi sc i lak ne mogli. Podzemsko bobnenje, razbijanje plazov, udarci granitnih in bazaltnih mas, vrtinci v prah zmletega snega, vse to je onemogočalo vsako klicanje. Zdaj se je grmada valila v dolino brez sunkov, zdaj se je zopet zibala in gugala kot ladja na viharnem morju, polnila spotoma brezdna z deli gore. ruvala stoletna drevesa, izravnala kakor s koso vse obronke vzhodnega pobočja. Mislite si samo grmado, ki tehta več milijard ton, ki drči z velikansko naglico po bregu v kotu petdesetih stopinj. Kakšna sila je to! Kdo bi mogel povedati, kako dolgo je (rajalo to nepopisno padanje. Kdo bi mogel reči, v katerem brezdnu konča. Ali so bili tam še vsi živi, ali je bil že kdo na dnu prepada? Hitrost vožnje jim je jemala sapo, mraz jim je šel do kosti, sneženi vrtinci so jih slepili. Tako so prepadeni, skoro nezavestni, s težavo sopli in se krčevito oprijemali skal, nezavedno, po nagonu, da se ohranijo. Naenkrat jih je strahovit udarec vrgel z drseče grmade. Vrglo jih jc naprej, zakotalili so se po znd-| njiU obrpukib pora. Planota se ie lupoma ustavila. Nekoliko minut se ni zganil nihče. Nato pa vstane eden, še ves omotičen, pa vendar krepak — major. Otre si prah, ki ga' slepi, in pogleda naokrog. Tovariši so raztreseni naokoli kot izstreljene šibre in leže drug na drugem. Major jih prešteje. Vsi so na tleh, le »nem ni. Robert Grant je izginil. XIV. poglavje. Strel o pravem času. \ zhodno pobočje And so dolgi, zložni bregovi, ki se skoraj nevidno izgubljajo v ravnini, v kateri se je grmada naenkrat ustavila. V tej novi pokrajini, porastli s sočnimi travami, je bilo vse polno velikanskih dreves, brez števila jablan, ki so jih bili zasadili še za prvih osvajanj- Zlastisadeži so ke smejali v tem pravem pravcatem gozdu. To je bil kotiček bogate Normandije, ki so ga vile pričarale v južne krajo. V vsakem drugem slučaju bi popotnikovo oko začudeno ostrmelo nad naglim prehodom iz pustinje v oazo, od snežnikov do zelenih travnikov, iz zime v poletje. Tla so se zopet popolnoma umirila. Potres se je polegel, podzemske sile so se brez dvoma udej-stvovale v svojem pustošenju drugod, kajti Kordi-ljerski greben je vedno razburkan in pretresan na tem ali onem kraju. To pot je bila razburkanost izredno velika. Greben je bil popolnoma spremenjen. Novi vrhovi, novi grebeni, nove čeri so se odražale od nebesne sinjine; vodnik skozi pampe bi zaman iskal vrhov, po katerih se je navadno ravnal. Pripravljal se je prekrasen dan. Soluce je že vstalo iz vlažne occanske postelje, njegovi žarki »o se razlivali po argentinskih livadah in sc potapljali y .valovih drugega oceana, Bila ie. deveta ura sautrai. a> i* •a i .š ° i 00 JI 9 Š3 Q » .a •s > Nj ^ r a - li .J, c ol H3 S .2. - « J >SS "g 3 J S O g '« * »i Jd g U! O. » <« c ia o s »s ° w s s 2 <« s M 3 m * £ .. R -M I- o «> Si > % S N >u > . ° N O fc. £ Ch 2, »i . Dne 13. avgusta 1925 se bo potoni ustne javne dražbe dala v zakup restavracija til< ob železniški postaji Kraljevec—Prelog v Donjem Kraljevcu (Medjimurje), kjer je živahen poiniški in trgovinski promet. — Hiša ima lepe lokale, dvorišče in vrt. — Hišo si je mogoče ogledali in dražbene pogoje zvedeti vsak dan. Reflektanti naj se obračajo na g. opč. biljež-nika v Donjem Kraljevcu. 4978 STROJI ZA PLETENJE Flach-Rund-I.inks-Links in Jackard :-: za ročni in strojni pogon :-: SPOLNASCMNE PAMIHilSCHlNE MINDSI6HLE E lž 1 F ln <9el1 strojev za vsc sisteme In B V SL iL :-: tlnoCe vedno na skladišču pri :-: ALFRED min\, OSUEK Županl|ska ulica Slev. 42. Glavni zastopnik tehniške poslovntce za industrijo stroje« za pletenje Felix Lcderer, Wien »Zavod usmiljensfi sester« v Maria Saal-u pri Celovcu na Koroškem. S prihodnjim šolskim letom 1925/26 bo do sedaj Itirirazredna osnovna šola razširjena na petrazredno. — Istočasno bo otvorjena tudi dekliška meščanska šola. Deklice imajo torej priložnost, si v zavodu pridobiti vse izobrazbe. — Zavod ima lepo solnčno lego, čist zrak. Krasna okolica in vsi prostori, s katerimi jc zavod opremljen, prijajo zdravju. — Deklice dobe dobro vzgojo in ljubeznivo oskrbo po zmernih cenah. — Natačnejša pojasnila in prospekti sc dobe pri predstojništvu zavoda. 1 :|ll!l|l|||||||l|!|||l gi SSlSilllllli: Ing. Rudolf Treo stavbenik sodnijsko zapriseženi Izvedenec Ljubljana Gosposvetska cesta štev, 12/11. 25 letna praksa izdeluje načrte, proračune, cenitve in prevzema vsake vrste stavb. Med mnogošt. izvrš. stavb napravil: cerkve v Prečni, Zaplaz. Šmi-hel, Sumpsrk, Podgrad itd. pr ezi-dava nišeSouvan, Kcstni trg iti m m D 11 11, ml Na zahtevo Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu. Knjigoveznica K.T.D. v LJubljani Kopitarjeva ulica 6. II. Popolnoma varno naložite svoj denar v v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. ssBaEamHraaBaEBssBasBasssBSEBOSEasBass I s s s 19 i a znan pred vojno na svetovnem trgu pod imenom B3 tu- in inozemskih uradnih preiskuševališč je ugotovila, da spada med najboljše vrste cemcnta v državi. Naročila sprejema in daje informacije. m\ »Portland cementa Mojstrana« Ljubljana, Jadranska Peežuna^slka feanka. j i i-!; u i i s'?'ri4!, j! j f; j" | |i iti n m 111 Vrn®! !t!: i n i iTnihTO f i i umrnuT^™ saMBBEBiaBBatgBesEBBaBaBEaBaBifflBaBiBEiBBa iEB RSM*1 fW5S? W)K>MSEmr*F*.tl&KRHKU G35J ®3 KJ32iliSKS vRIJOJSHKS&iESSSSŠ3SfiSti&VKEj Opravka, prene Direkcija Državnih Železnica u Subotici raspisuje r& dan 5. avgusta 1025 god. pismenu licitaciju za opravku Bagera koji se nalazi u Smederevu i za njegov prenos i montiranje u Direkcijskoj šljunkari kod Bele Crkve. Predračunska suma iznosi svega 319.000 dinara. Uslovi licitacije su izloženi kod Gradevinskog Ode-fenja Železničke Direkcije u Subotici gde če se ova licitacija i održati rečenog dana u 11 čar,ova, po odredbama Zakona o Državnom Računovodstvu II deo čl. 86 do 98 i Pravilnika o njegovom izvršenju. Ponudači su dužni na Glavnoj blagajni Direkcije Državnih Železnica u Subotici do 10 časova na dan licitacije položiti u gotovom novcu ili hartijama od vrednosti shodno čl. 88. Zakona o Državnom Računovodstvu kauciju u iznosu od 20.000 dinara ako su naši, a od 40.000 dinara ako su strani podanici. Ponude, taksirane sa 100 dinara podneče se Gra-devinskom Odelenju Železničke Direkcije u Subotici u zapečačenim kovertima sa natpisom vPonuda za opravku, prenos i montiranje bagera< Gr. O. Br. 2888/25'.' Ponuda č I. I. na dan licitacije najkasnije do 11 časova. Ponudači pri podnešenju ponuda moraju predložiti komisiji dokaze o položenoj kauciji, uverenje o nadme-tačkoj sposobnosti i o plačenom državnom porezu za tekače tromesečje. Zastupnici ponudača moraju imati od ponudača pismeno punomočje, da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati. Postom prispele ponude moraju stiči pre vremena odredenog za otv.aranje oterata a pored napred pobroja-nih priloga imati i izjavu da su ponudaču uslovi licitacije poznati i da na njih pristaje. Svi prisutni ponudači uslove licitacije potpisuju pre otvaranja oferata. Ponude, koje ne budu odgovarale ovim uslovima ili budu ,-astavljene protivno Zakonu o Državnom Računovodstvu neče se uzimati u ocenu. Ponudači sa svojom ponudom ostaju u obavezu SO dana od dana licitacije. Gr. O. Br. 2888/25 iz Generalne Direkcije Državnih Železnica Beograd. Broj 30.040/1925. Iz Direkcije Državnih Železnira u Subotlr!. m m s m ISstoiEiovljenia letat 1©SS., I Slovenca<. Odgovorni uradnik: Josip Grošelj, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,